teto UL flevffica a- — g ijobljim!, v oeftUo M. lonnnrla 1926. Cena Din r— ^^^^k J^^^^^^^m ^^H ■^■■■■■^b^b^b^b^b' a^b^b^b^b^b^b^b^b^b^bl b^b^b^b^b^b^b^I ^b^b^b^b^b^bV ^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^bh ib^b^b^b^b^bh ' ^b^b^b^b^b^b^bh .^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^ b^b^b^b^b^b^b^bb b^b^b^b^b^b^b^V ^Hb^b^b^b^b^b^bb *" b^bk^pS^^b^K ^b^b^b^bT^^b^bT b^bC^K^b^bh s^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^b^ .^b^b^b^b^b^bV^b^. b^Bv^biHvPv^^b^bb^b^b^b^ ^^__________________________________________________________________________ I <*»!■ i—M tfaa p+jctalB*, isvMail (****£• I« »rtsaiM«. • UMraO: do 30 petit i 2 D. do 100 vrst f 50 p, vttii insetati petit vrsta 4 O; oottee, poslano. Uiave. tekUme, preklici beseda 2 1).- Popust po dogo-»oru. — unerilm davek posebei. —- »fi+i ■—M ■•*•*• veljt letno » J«*oslaviJ. 240 O. m ikmc^'vo 120 D Upnmtittv*: Ksaulova «llea ttot. S, pritUftfe* — Toietoa 6U» 304. Urmimi**w K«*fi«va »u*« tt, 9, i. »atfstropi«. — Taietos 6lsv* 34, ■V* Poitftfn« platana v gotovini. Boj proti draginji Beograjsk- «Trg?,vinski Glasnik*, . da niti tak rat ni dosti zaleta m da so imeli konzumenti od nje razmerama malo čobička. Danes je dnijcače. Blasa vseh vrst |e v izobilju, trfcovec i«i obrtni komaj čakata. da priđe kL^ec A teh je vedno mani. ker ni denaria. ker obrneŠ vsak dinar dvakrat trlkrat. predno «a izdas. Delavec uradnik. a tuđi obrtnik in tr-govec — vsi žive danes tako skromno. kakor še morda ?r:kdar. Saj n majo niti za na nuj.ieiše potrebe, kaj š.le, da bi si privošeili kaj boljšcga, pošteno razvedrilo, dobrodejno zabavo. Zato pada-io donosi raznih prireditev. ki so Često ed'mi vir dohodkov za razna kulturna in ttobrodelna društva, zato sq prazne trgovine, zato aimaio »obrtniki dovolj de- Zato pa tvdi od dneva do đneva raste gospodarska ko/ikurenca. Obrtnik se zadovolii s čim manišim zaslužnom, tr-sovec s čim manišim Sobičkom, samo da rr.oreta nudit! b!a*o za dinar eeneje od konkurenta. In konkurenca je slavno in najuspešneiše sredstvo v boju za po-cenjenje živUen>skih potrebSč n. Kanku-renca tziočv^c iz gospodarske Ka organizma nesolidne eiemente, konknrenca sili k Čim boljši in cenejsi orjarin'zaciji. k naibolj racijonalnenru oorabljanju časa in d^ovne energije. Zato so «ia me-stu cne državne odredbe in ed!no one. ki omoicočajo m nasepSuieio zdravo, solidno konkurenco, v prvi vrsti vidno ©■mačevanje cen. Drugačen prki5k na tnrovi.ic in obrt je nezdrav in odveć, ker «?>st> MJarsks^ra razvoja ne Dosr>tŠu-ie. ampak Ie ovira, Seveda imamo irotove izieme. nred vsem tmste in drujc^ siične arKaTi zaci-je monooalneza značaj. Tukaj je potrebna enersr čna intervencija države. A za to ni treba novejsra zakona: vlada irra že danes dovoij sredstev in r>oti. da pritis.ie na nje in um priđe do žive-*a. Da pa v!ada v tem oz ru Ie r>rav rcdKo kaj naredi, nam >e žal vsem znano; nasprotno. Še pod^ira jih fn ščiti ifakr>r na Dr. našo siadkomo industrijo. Boj o*:jti nekakemn trustu bvte bas te dni tndi UubPanska obeina. Na dru-xem mestu poročamo o njen« akciji za poce.iitcv ml^ka. ki je v Ljubljani izred-no drasro. Ne srre pri tem sa nekako borbo proti kmetom, ki mieko prodaja-polovico tega. kar mora plaČati ljubi»aii-ski meščan. Dobiček ostane v rokah rosredovalcev. ki hocejn še iz zacleve kovati noli-tičen kapital. Mleko se lahko v Ljub! a.ii znatno poceni, ne da bi do-bil kaj manj zanj kmet. ki %a prodam , razun oti-h seveda. ki ga prodaja^) direktno stra/ikam in tako profitirajo od kcniunkture. A ti so v veliki ntan'Šini. Zato spremiia javnost akcijo občine z veliVn pozomostio in želt da bi io espešno izvedla. Ako ne bo šio druza-če bo morala občina re^mo razniši;ati. da sama onjan'zira oskrbo Ljubljane z mlekerr? in fzloči PDsrcuovalce. VAŽNA SPREMEMBA V NAŠI DIPLOMACIJI — Beograd, 23. januarja. «PoIitfk*» jav* fjm Iz Berlina, da naš tamošnji poslanik 2i* »oj:o Balugdžič v kratkem zapusti svoje tne^to in da bo za poslanika v Berlinu ime« rovan na5 poslanik pri Vatiktnu dr. Josip £modlak&„ Današnje Treme. — Bohinjsks Bistrica ofe 1. zjutraj. Jas* no. Temperatura — 10 stopinj C Soega 80 ctn. Za rimski sport ugodno. — Kranjska gora ob 7. zjutraj. Tempc* ratura — 14 stopinj C. Banometcr se dviga. Jasno. Suh feocg, pršič, 75 cm. — Sacicec Politična napetost v Beogradu Važna avdijenca Ace Stanojcri^a- — Povratck ministrskega predseđnika« — z^irnii^pj 5oji proti finančnemu ministni. __ | — Beograd, 23. januarja. NastopHa ; ie precejšnia politična napetost, ki je nastala radi velikih nasprotij in neso-jrlasij med radikalj in radićevet. Parlamentarni krču; pripisuje^ velfe po-men današnji nad dve uri trajajoči avdijenci Ace Stanojevića «ia dvoru. Stari voditelj radikalne stranke je pred dnevi pri&pel v Beograd ter takoj pričel po-svetovanja z radikalnimi prvaki. Aca Stanojević je danes ob 10. dopo!dne od-§ei na dvor. kjer ea je kralj takoi spre-jei v avdijenco. AvdUenca oiK>ldjie še traja. Listi živahno komentirajo vesti o tem, da »e bil ministrski predsednjk Nikola Pašić nurno iz Monte Carla pezvan v Beograd. Nckateri so javili da je min. predsednik že na potu ter da pri-spe jutri v nedelio v Beograd Vaš do- pisnik je o tem danes poizvedoval v predsedstvu minisirske^a sveta, kjer so mu dec-dirajio izjavili, da predsedstvo ni Dreie'o še nikakva oficijelncca ob-vestila sclede Paš ćsvesra povratka, vse-kakor pa je pričakovatL da se ministrski predsednik povrne v Beograd početkom orihodnjegr* tedna, to je v po-nedeljek ali naipozneje v trrcJc. Za kuHsarrrf se vrsi sedai oster boj proti finančnem« ministru Slojadinovi-Cn. Njegovi nasprotrtJ^i izkoriščaio njegovo odsotnost in njegovo delikatno misijo v !T*rz3mstvu. zlasti izkoriŠčajo vesti o n>egov©m netaktnem postopanju i v Parizu, da bi tako povečali celokupno nezadovoljstvo oroti dr. Stojadinoviću. Nekateri krogi oipczarjajo na znaJce. ki napovedujejo vihar v vladnih strankalu ,*V /UUI V UVUVIIU V LS\SU*i OU< f(U UU" ■ Proračun v finančnem odboru Ftnaočni odbor nadalje prormčtnsko razpravo. — SloTenija t proračunu trgovinskega ministra* — Pw»gf d. 23. ianaarja. V narodni skupičmi je danes postalo zelo živahno. Zbranfh je rnco?o pristašev radikalne stranke, ki i nervoznestjo prićakuje o raspleta vsch već ali manj zajviiiisnih tnlrig. Ftnan-ćni odoor z veuko naglico nadcljuje proračunsko razpravo. Včeraj je finan^ni odbor spreicl proračun prometm^a rninistrstva. V tem proračunu zna.sa.jo celokapne reduk-aie 13u.9U6.G61 Din. Važna *e bila izjava prometnega ministra Krste Mulića fiede reorganizacije na^c pomerske sluibc. Uia-v!i je: Osnorna smernfea naše pomorske poH-fike obstoji v teci, da bo v«e naš* ćelo osređotočeno m cilj ostvarit! £lg| mo&te'jbo in čim ko so trzorsko memarico mm Jad-raon. Do&lcj ie Viaodar^kih koTporacl'. Za SrUjo in Crno soro ic dolo-čen znesak 16,337^4 Din. za Bosno in Hercegovino I2 9S7.(D< Din. za Dalmacijo Din 5 659.710, xa Vojvodino tuđi večji znesek. doCin> Hrvatska hi Slavonija v proračuna ništa specijalno omenjeni. Trgovinski minister je imel kratek eks-pore. ki ie navapl c^katere statistlćne podatke. Minister ie naprosi! finančnJ oduor, da mu predloženi proračun odobri in da ne izvede velikih in bistvenih redukcij. Zastop-nik vladine veCinc je na*o predlasat deine redukcije. Opozicija >e v svojih sovoiih krf* tirirala trgovinsko politiko vlade. i Z o-zirofn na to, da se oocoj vrši prvi dvomi ples, bo današnja seia finančnesa odbora zelo kra-tka in bo proračun trgovinske-Sa irinistnstva kakor otrf^a no sprejef s glasovi vladine većine. Jutri raspravlja f|. neroni odbor proračun prosvetnega rainistr« stva. AretDdje bomunlstoo se nadallnlelo Zveze komunistoT z inozemstTO m. — Komanisticna propaganda t anaadL — Navodila prihejda iz Moskve. — Policija ne oaje tis~£U niatakih pojasniL — r,^ogftody 23. januar ja. Vr o^predju 2Animanj£ poLucne jivao&u so &c vedao EU&ogttetevane arctac.je kofcunističnih \o* diteijcv in agit£iu*jcv v Beogradu iđ še v cekaterih drug h važnejših me&tih države. Arctiran.h je već &to o»cb. to lntonDaci^ah nc^aterJi li^tov je poiicija prešla na sicd djlm zvezi med kuuuai^ti ic iaozvitstvom. L goto vi je no je, da so komuSiStični agta-torji vn>Ji zek) živahno propagando v na&i armadi. Frci^kava o um je pirvcrjena po« sebnemu po!kovniku»scc!niku vojašktga SO* d^šća. Današnja *Po4iti^a* pravi meti dru* gim, da so v novi komumsticni proces vple* tcii mnogi voditelji komjnist.it;ne stranke, ki so bili že svvjcdjbno aretirani. Ti so sedaj 7t>pct prijeti. Komunistični ag.tatorji so dc# lorvaJi po navod »Iih «z Moskve. Fnćakovati je, da jej preti znatna nevarnost, ker so bili kom^ZLi^ti v propagandi tako ag.lni, kakor leta 1919. io 1920. iz inozemstva =o prihajali kunrji. ki so đonašali ogromne svote za bo^jicviiko praptgando.. Tak kurir je bil pr;jet. ki je kou^ao v«e pri^aai. KucnLinb>iJČĐa aiera postaja obenem 2e* lo tijiQ*tvcna, ker beogr«d*ka policija noće da jati M5 topnikom ti^*>a prav DAkaKih po« jaauj to poročiL Noviaarjc ocUtranjajo iz poLcijtfkcg* pooiopja, kakvr hitro javijo, da žele pri policijskesa šefu kakih poj asu U o a rotaciji komuni^tov. Naravno, da se a ozi* rorn na tajinstveno atero pojavljajo po Beo-grudu eajalarmantnejie vestu Bojgrtdsko delavstvo je xelo vznemirjcDO. fri mm^ifa delavcili j« policija tzvriila stroge hišne prc^ iskave. ki »o d^ioena ostale brea zaicljcncga uspeha. Nkateri komuoiati ao biti policij^^o ob^ojeni aa 15docvoi zapor. Fo Beogradu je tudk raaširjeoa govonca, da je od^ritje družbe, ki je ponarcjaia tisočdinarske ban* kovce, v teani zv«i z novo komunističao propagando. Veliki slager-film: PARIŠKAMETRESA ▼ režiji alavncga CKARLE CHAPLINA ie že ram splošni razorožitvi. Minister je orr.enja!, da znaša celokupna rnadiarska anrada 22.000 mož. dočim do!oCajo stalež armade mirovne pogodbe na 35.000. Dalje ie minister izjavtl: »Madžarska Ie za spioš-ao razorož?tev. tođa ne more t»kenttl po vtgteđa Locarna slične pogodbe s soseđnlm državaml popreje, tjokler sosedi Madžarske sami ne izvodejo razorožltve. (Viharno odobravanje.) Zbornica Je nato sprcjela resohicijo so* cfJalnodemakrati-5-nesa poslanca Danijela Varnaya, k! na^laša: »Madžarsika. narodna skuiJŠČina pozdravlja z odkritim veseljem, ko se ie v intereso splošne razorožitve in svetovnega rraru na vseh kongresih in fcon-ferericah poudar alo, da se morajo $rx>ri med narodi reScvati potom razsodišča in da na orožju stonečž !o Aiatlžars?ce- ____ Krifičen položaj v Rusiji Boj med Zinovjevom in sovjetsko Tlado. — Praca, 22. januarja. te, Varšave in ; Ri&c prihajajo poročHa o napetem raz?ncrjii med skupino, ki jo vodi Zinovjcv in pristaši sedanega bo-Ijševiškega recima. V PetTO- j srado se vodi oštra borba m&d boiiševiSko vlado in Zinovjevom. Po odstranftvi Kame-ne\fa in finsnčnega komlsaria S&kolova ie bol/ševiSka vlada začela odstrani cvati tuđi i orofnistvo nLžjih kategortj. V tovamah in delavnicah se vrše neprestana zrborovanja m posvetovanja delavcev. Na teh rborova-njth se spreiorrajo resoluci;«;, ena proti Sta-Hnu. druse proti Zmovjevo. Ncsoslasja. kl 80 nastala v hoIiševišVI ortanizacij?, so se prenesla todl na vojsko. V rttoči armadi se vrše neprestana zborovanja vo'akov. Mc\I vajaStvom je globoko nesoglasje proti ss-danjrm voditeljem boliševizma. \fojaški ko-misar Voro^rlov je niorai prispoti v Kron-stadt, da pomiri tamošnje nezadovoljne mornarje. Vorošflov je mornarjem v daH-§em £ovotu nasvetoval. naj bodo mirni In na] ne revoltiralo z ozirom na napeti po-; ložaj Rusije. Značiine so bile tirdi spremem-be pri petroara ski »Pravdi«. Boliševiška vlada ie odstranila dosedanjesa glavnega urednika ter je na njesa rnesto poslala glavticga urednika meskve »Pravde«. Ta sprememba je delavstvo rarburila. Večja skupina delavcev ie vrdrla v uredniške ptostore »Pravde«, pretepla nove ga glavne-I ga urednika ter razbili slog. Za predsednrka 1 tretje internacijonale je sedaj določen Buha rin mester Zinovjeva. Pol-šcviška vlada je ■▼eđU nad petrosradslio »Pravdo stroso cenznro. VZNEMUUENJE JAPONSKE RADI RUSIJE — London, 23. januarja. Po porocilu iz Tokija je Japonsk« Tznemirjena radi graž* nje •o^jetske Rusije, da bo takoj intervenirala r oboroieno silo, če Kttajska ne resi konflikta, ki je nastal med kitajskimt vo* jaki in ruakhn uradoiki na kitajski vzhodni felevniei Ta želeamfea vodi skozi severno Mamlžurijo oa Vladivostok, »grmjena je bila s ruakhn kapitalom, stoji pod rusko direk* cijow toda kitajsko kontrolo. Spor se nana> Sa na svobodni prevos kitajskih čet po tej zelenici, čemur se Rusija protivi M e i n I č a j nove žetve USTANOVTTEV RUSKE KOLONIJE V PARAGUAYU — Beograd* 22. jantiarja. Dana^Tij« »Vreme« objavlja daljše pciroc!!o o dclo* van-Ju Društva narodov, v katerem naglaša da je med Dn*št\xmi narodov ki republike Paragoay dosažen sporazum, na pod'as; katerega se v tej republici ustanovi velik; roJca kolonija, v katero bodo naseljeni v% ruski be^unoi. Ruski mženirii in strokovnja* ki so že ođipotovali v Paraguay, da pri&K izdelovaiti nacrte za kolonijo. Borzna poročila LJ»Mj«nska borzm danes ni posf^rala Zasrebška brza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirale: Ca-rih 10.225, Pariz 213, Newyork 56.50, London 274.85, Berlin 13.455, Dunaj 796, Pra^a 167.55. — Curili. 23. jan. Predborza: Beograd 9.16, Pariz 19.35, London 25.1775, New-5-ork 517.75, M^an 20.90, Praga 15.33, Ber. 1» 123-15, Dunaj 72.50. — Trst, 23. Jan. Pređborza: Beograd 43.85, Pariz 92.50. Lcndon I2a45, Newyor* 24.78, Curtti 478, Praga 73.50. i Darujte za Sokolski Tabor **'""2_______________________________ •slovtNsirr ^tako &> lah« 2t;i*hu*ri* ms: ^ ... *&*; n VBSK 1.01 Prvlč v h\m\\ln\ I TIBUO \ VcUXansi1 otpeht 3enzacl;on«ln«I ¥ni pcs". — Alberiini hct pnrc, skrobat. ipctViš, apa*. kavalir i/* . krooan" ki^lj — \se v ent tiCbi- — „Kralj roc'ne^a Far za" jc dcs.djj riaj&oi,ic iiifrtinf Albertim film. Freffstavc džrifs v «obrto ob 4. fol <$. pof 8, 9. *• r-itii . i etici o w 3, |.oi &. 6, poi &, a Pri ifih ri«ditavs.!i svira fi\o%rstr>i trrctnbkt ciktftter. Frecproc^ja \*a p».:c oa 10 do rni L Elitni kino Matica vuu.jnt k no v Ljub'iaaL Ttitfon 114. Mio itti ee&~ Lilip f li 15 Leti 1925 se je izrrtil« reorgsr- zacij« celotnega socjaln-ga skrfc^tva »nesta Ljub* I aec Glasom prav.Inka se ... ^'no-pot.t^čne up'STe mestne obline ljubljanske je prcvre! vodstvo s^cijalnr^a skrb*iva peseben urad meštara magistrata. Dclo tega utslča »e uaraiča.o od dne do dne v okviru finaačnih mo2nc»ti občioe. Na;vcjj3 pozornost fe posvečal ur*d preskr'ji o'svhcicnih irt cremertih tterZkov. FosIcdLc« do!*otrajnc vojne občtitno vpli* ^a„u na odpcrno »!o onih, ki so prež.veli io;ro v stradanja in pomanjkanju. Pr.hra-»jem d^nar ▼ mlacf h !ct!h je poicl in v 5ta; rosti cc nicrejo z«luž:tt toliko, da bi se redno prcživl;*Ii. Radi tega je St;vilo one* jr.o^ h tako n?ra tl<% kakor £* ni bito r*ifc« dar pred ¥o;qo. S-JCjalno-polititni i*r*d je moral pomagati, kolikor ie bJo v njegovi moću V skrajno ohupcn poio2a; so prešli * slasti stari pcnz:;anl"Sti. ki morajo dancs za sve;; dolgolctno s!:ižfcovtn;e stradati in tr* peti naivcćje pomanj^snTe ter peg^sto ika« ti pomoJ« pri občinr. >lestna ob^.na je v eWlru sroj.fe finannh možnosti iaj^s!« to bedo. Do 6-10 tbežeev je dobivalo redno mesečno podpora ▼ zncs'zn 50 do ICO D.t? ter }c b.Io t to sv;ho i>dat5;H v letu 1915 Din 4^1.725 V leta 1925 je bilo na novo po* d^lic-n.h 251 ^t«!n h podpor. Mncjt> Ijuds je 2ailo v h pno zadregu, tz katerc n; roorejo najti izhoda, vsled Cerar za'dcjo ▼ največjo bedot V te svrhe »o do!c»cne izredne pod» pore, kttcrh *e je pot!;IJo v letu IM25 DInir> 202 v zncikih cd 10,— dj 150.— Din. Rszvoi tc^a se je mneg m pomaklo pri pabarl cb'c!:? ah fe^Ijcv, zs kar se je »^ j dalo D n 54X07—. | Za po^clooma oncmo^le starfkc, ki rr"# j cjaj-> oilccgar. ki bi bi! prime ran po za*cmu j es. ajc s'crbeti. ima me-stna cbč^na ljubljanska nsodtrso KTcjzno zave&če ▼ J^pUctI cCct ki prizvu}* ravno Ictos svoj 25!eti*i jubilej, j Ob» .ntUi ivet je L U'Ai po dolg h pcsvci^ | vaa\.|ii spremi pr^ci.ožene na.ru, katere ic J CApraT.! d^oajjki •h.tc'vt Maks h'abjaoi. I Proračun je rna«k»! 00X00 goi.dnarjcv. Ltta j 1923 js b.Io p^tlopjc povl^^no zz eno nsd« j atrepje, tako da je »edaj prostora za Ž*) < •sk-bovaocev. \* zavod 1 j- bilo kta 1°25 atalno 2"J) do 250 oskibevancev, ki una^o popo.no ookiboc Zavod ima svo.o lastno ^»c-i^rro zm kruh in lepo urcjen«> kuh nio. O*-rbovanci dob.vaj^: zjutraj kavo in kruh, bolnio p ost izliod i* zt^ua ter j dobivajo po potrebi tuđi psr.lo in cvert; si* tm t-d« obleko. biro* :i ia zavod so znašali tr ktu 1925 Dl« 950.451.—. *l'.ž.:o in ralczlj.vo bolne, onemo^e. oddaja mustn« občina v h.ralaico sv. Jožc* ia, ki hm« fJjalko ^ Mengša. V letu 1925 ft hilo cdd-no v to h.rđinico 36 o.ch. Uclcmi i domaćioov, deloma iz drug h cbč.o na ra& [ cun tth obT\n. S.*ro5ki za v Ljubljana pri* ! »tojiic askibovaacc x> znasali v Um zavodu $ Dn 67.2!>1—. .\inci?r» otrefnosfi*! botnTkov prido v Ljub'jano, ki ostanejo po zdravlje« liju v bolnici brez vzeh sred tev. Te mora obć ni vdpriviti na ajhove domove S>c<» ia!i»c*polit!čni urad je odprav'I v pretelilem ietn 2-42 rekonvalesccotov. d:lo3ia tuđi s ^prcinstvom. Tazadfc^ne stroške povrrsejo §>r:zadctc občine, Popoinoaaa obubožaaiflB nud: mrstna občlna potom nsestrtega fizi» kata brczpla^no 2dravr»iškt> pemcC Istotako dobi rajo ni nakaz ?o socijalno-političnega tirada brezp!ač«3 zdravilo V* !cty 1925 je izdal socija'no'pclitcsi urad 671 ubožnih listcv za zdrarnika in rdrav.la v Ljjbljano pristojn m in 68 na račun tuj.h obč'n. To» zndevni stroiki so znaSah D n 15.069.—. __ Strofi za rcšcvalr.c posteje pa. D'n 179.045. Vslcd velikega pomanjkanje dela je prevrela mestna obćina rjalogo, da podpiia v mijn.h sl'jčajih ^ breznoedne deuvce. Tozad^vno jt sprcjcl kU 592-1. ob* C.nslvi »vet pravilnik za podpiranjc brtzpo* scln h v m: tni oKini ljubljanski !zd*tki m brcrpraclnc podpore ▼ L 1925 so stuu $ali Da 53.-H6. Po Gđsonu je b'.lo odpravlicn.h 12 Ljubljane potom so* cja!nc-poiit::nwga urada 7oO eseti, 134 oswb je pa izroSilo col.cijslio ravnateljstvo v ra* ta^n pritvor, da s; jt d gnaio njihove da* niov.nscvo ter odpravJo v njihove domovne chč.nc. I2 raznih krajev nade dr2ave je bilo ..avijeno uradj 145 oscb, ki so bile prclvli* tane ter se j.m n; sročio dajati podpor S^cijatno^pot.tični urad je izdal v L 1925 3161 ubožn.h spri^cval tsr nebroj raznih diug h poi.d i, ubožn.h liftov sa jo!a itđ. ?.;ui .0 trd.m, da je cbiskalo socijaimj*poli# t.cni urad v 1. 1925 nad 23.000 Ij^di, ki eo iskali pri urail-r ra/n; nasvtts, podpore itd. M^cgo po^oroo»u je posvciJ aocijaIao* poLttCni cirad preskrb! mlsdlsa Pcda rat otr.t; ;v^ ^€ cC»a m ravno tem pajm.ijš^m se je moralo posvetiti oajveč pozornosti Zal.bcg pogte»amo v lem cz.ru priOiernwgj £avod* za, otrove ter je obč*D* vezana ic na tujc zavoda, ki so pa poaavadi prenapolnjenL V'cndar »e je vzi*c temu sto« r io za otroke kar je bJo mogoče v dan.h nzmc.&h. Kakor cd.asii, ta^o so dobivali t jcu otroci stalne mcjecne podpore v znc-scu 3v) d U) U n na mesec i^odpoic so ac *xplaic\ j.ie star>„m tili var uhom. V to svihG se je iid.»'o D.n 15b.439, ića '/r^dac padpj« re ^w je udalo U n <0.S-i5, za cbutcv in ob« K*ko otrck D.n 42.95^). za ioUke potreb^čne, z asti kaj gz Ud 26JL51. Za oskrbo otrok v T&m h ^iiv^d.h jc b*io izdan.h D.n 17-XK). AU^.na cbc na j- prcv/c.a v prctekk*ni leta v svoj 3 upravo dnevna zavettSča, k*» tera ebUkuje dnevno do 15J otrok« ki o»\ta* Rcjo v z&vctišću čez dan ped aadzorstvom iu dob.w;o opoidne hrarro, bod.si brezplač* no, bcd.ii proti maicnkostncmu plačilu. 2a« l'bog ov.raja ncpr.merni prostor* razvoj ccb ravvtišc, ki to zl&šti v danasnj.h časih, ko b*i Kvoretz ojc in inati bor .ti za vs*kda»ji kruh, velikan^^cga pomen«. Soc a!no*pcH.tiCn: urad je moral posrc* dovati v stev inih slučaj Ji za prc^kibo otrok, ki V? a tali brez staršev ali &3 bili poslani iz inozemstva v domovno cbtino. V itfcv.l* r-^h slućajih je moral posredovati za oddajo povicm pokvarjenih otrok v razne zavode. Skupni izcLtki mtstnt obč'ne xa soci* jalno skrb^tvo so znalali v letu 1925 — D.n2,649.ć0b. Ta znssek dokazuje dovolj, da je mtstna občlna ^.torila za preskrbo ubo« g h kar jc bilo v njeni moči. Socijalno»poli» tičn« urad mustne obć'Đt: čakajo ie številne •r težke n^Iog^, ki jih ho treba postopoma resiti, v kolikor dopušCcjo finanZna sred« &tva mestne ebčine. D^ R. Fux. kWm [\i iimii za iUs tti Tiho in nopažno ]e prej kratkim fa Wtmo nas «ođjvin5ka feetn ca Dr Izt od-kar je ori z dekretom avstr.jske dverne 1>;sarr?e tistanov'len pr3v1z«>rnl dež :fno-kniinl ekrajci kcmlsari^t % Ljuljan*. Vod.^vo tega kom!sarjata sta prevzeia Fr. TJ*ep:!, ^aifiert.:n iskrhnik ia okrrini kor.L sir na Fufinzh In okraJm *c€n!>: 5:e!ncr. Usisiiavltev drSavncja ckf^j^esa kc-7ji*sar?j2T2 ^a *j«*»*]3r>s*ro c*rot!co po-nen* TzlzU\ s^ernatJCnesa p>ir/JivL*anfa Javu« ■^rava v naših 4ife?3>. Prcje ?e b:1a nr^ va !.* s.dst^-o pover ena psirirrofii^'n'rri s::spcd'tvorr», tortt sr?ič:narr, krartta doba ir»t:oske okup:c jc v u.nk'.H pokraj"n»h j« *-jpjst!li Redove tvd! v orfranVzacIi •^odr»e I»1 upravne cb'asti v av*trijski flirji. Tu so prvu- v tcdanjf Avstrij! prodrl^ fran-cosVj modem! princ!!*! loiitve upravne in *r:dne oblasti, ođprave patrimon-alnega »od-«va ter mttlo U-rt-rlalne rarde^ine Jr-i:me:i oiem'ia v fkr«je ni pailagl naj-manj.^t upravne edinice — obč.ne. Te reforme ic izde'aia takrzvana Hir-ska dvoma orsanizacijska k^mi^ija oa Čciu ( Ji srrof Sanran, W si Jc tzbra! veiče p> močnike tud! \t vrst dctnačib stro^iovnj«-kov, i3ko rt. pr okrožnega t^avarla VIU i harja, dvcrrega svem ka Le&p Jda v\-t^za P! e n č ? ć a , a^e*acij*kf?sa evetntka BI a žica, !ti Ker pa d /'fiinijf n?*e hotel! avrScvat« kot drZavni ^^scJ im poverjeno sodjlvo in I upravo, se i« vteaa c!jans4Umon* ^B^9llAll'nia9 Kun-( ^ /ah evaj « č.^j^c mcSanlcc »CfUARJSA'i 50 nsJto!;Se Irj nfl}*zd«tnc:5c. P«ocla,aj3 ic v korist Jugaslo-v£riskl Ma!;cL £3* PoročaB smo včeraf obširno o delti za modernizacijo ljubljanske kiavnice in o dovršenju ma* lega, čeprav Tažne^a dela ircd^mi^5^^3kc5a pro^rains. dogotovl|eaiu £n otvoritvi dovoznega žclezoiikega tira* Naš fotograf je posne! orizor, ko Je pnpeljal v klavsico z gJavnoga kolodvora prvi poskissni vlak. To silko dciics prinašamo. Politične vesti — Konlercnca .Malo antanie na Blučn. KakoT i>OTOu-a;o iz Beograda, te Konfercnca Male antinte definitivno doloćena za 16. februarja t. t. rta BIccu. Program koTUrren-ce Se ni znan, raspravljate pa se bo vsč-kakor tuai o zadnjih dogodkih i>a Maiit!zaciia je samo iepa beseda, ki no, prikrijo i i do de-jan.c 0. Radić s tem ne bo tispel. Te svoje politike ne bo moset ctajiti nili s svo;i;r,i vsfikodncvni.Tj vzklfki: 2i\w' krali! V njegovih ustlh dobivajo ti vzkliki rx>men tlstih starih: H val jer. Jezus! 2ive!a republika! Q. Radić kompromitira čcđai a boli esnovt naše države, vst prinetpe* na katerin sloriu Cas je, d£ se na tern potu ustavi &U «]a ta — astavijo. O. Radić :;di. da je cc'a vlada ž njm solidarna. AJio je to ločno. potfc*n se jt velika politika sporazuma pretvorila v politiko veiikesa nesporazuma med vlado in narodom.. .* wm~ Tatjamin večer -*a 1%. Iiiurli ISS* • Haro&U Com VoHci! Voiiike! frigajte giasavnice! 5«mo ie «tif4 dni je čaja ia dv'g^nje cđn:k glavnc-ga vo» litnega odbora g. dr Mrsk. Na anketi so i iznecii pred tavniki list ćelo vrsto najraz# j ličnsjš'h nasilstev in slcparij. Ja: no je, da i so naivci takih slučajem tzncsli kl-crika!ci 1 :n za njimi Bcrnot. Tuđi s:istopnik Ncgg^ i v.snc dclav5ke liste Juvan je izn^scl par VoakretrTh siučajev voIiJnh na5ilstev in t eleparij. Na anketi ee je dokazalo, da višs | taka nasil tva prcdvscm socijalni demokrat* je in da gr- marsikaj tuđi na rovcš uradnih I volilnih cdborov. Kritiziralo se je voiilni red i ic pristranost gavni^a volilncga cdbora. Zastcpniki Jugcsiovan^ke strokovne zve* 7t in Bcrnot so stavili prcdlog po sistiranju ! nolitcv. Inspektor Kon:tantnovic si je o vseni napravit ćaljši zapisnik ter bo stvar nadalje prclskavah O vsthi bo rKirocai pri* stojnemu ministru. Nas mo^a Ie veseliti, da |e tuđi uradna preiskavA dognala, da so bile naše tvd.tve prav, ne. I parno, da bty izvedio ministrstvo za socijalno politiko vz vsega tega pravi ra* kliuč^k *n onemotjočilo, d« bi se tak* n?.« siija nadaljevai*. POZOR VCLILCIJ ^ Po poiti ne po^iljajtc nobenih glasovnic, Vse glasovnice cd- dajte našim zaupnikem ali jih prlporočcna pošljite na: Vclilni odber Necdv'snc dslavske LstG v Ljubljani, Narodni d°tn. — Ne pošiljajte pred 2. februarjem na ! glavni voiilni odbor nikakih gla- ; Fovnic, ker so neveljavne! CM djnet sobete ć*\]t živihnj, mo* dcrna, pikantna vcsc'oJgra t đražcs no ossi VH ,mm 0SWAL0AKfl ER!pBQH Žtvahnost te ierc izonotnjuje pritjub-Meni Wtlly Fritsch in Ernst H« fmann. Kra ni ao balet v „Altombri". Naj-Icp i naravr.4 posne; kl. Zimski Sporti. H mori»tlfni prizori dvi h mlađih paiov To in mnogo dru^epa nas nev rjetno labava ikozi edo rredftavo, ftndrim pe». «• 9 ! /zf. i. «'•«. »» ». »H. • w rte def jo tn i tb '.^!. fss. S UD ICB1". Tržne cene v Ljubljani Kg goveje^a mesa Din 15 do 19, te'e* ♦•'ne !7 d) 2M, praS'čjega mesa 23 do 25, slanine 19 do 22, masti 25 dv> 27.50, šunke 35, s>rekajeiiega mesa 29 do 32. kcširuiu>-vesa mesa 14 d3 15, kozličevine 20, koni-skesa mesa 6 do S, kraikovskih in debr^-cirtskih kicbas 10, hrerovk, safalad, v&-■sebnih 35, tlačenk 33, svcžlh krinjtklli 32 do 43 t>o! prčkajcnih 32 do 33, suirih kran]-ikih 6?, prckejene slanine 30. Ko-ka* 25 do 35» pete!in 30 čo 40^ raca 20 do 30» domač zajec 8 čo 23, i Mlcko i 2 ćo 3 Di!t» *cs surovesa masla 40, Sajnega 50 ćo 55. mcsla 45. bohlnjskesa sira 33; par jaje 2.50 do 3.25. Ks be'ega kruha 6, črnega in rfenega 5 Din. Kg JatoHc 4 do 8. fig 10 do 12, suhih hm«k 16. ICg kave -iO do 76, praiene kave 55 do 100, kristalnoga slađkorja 13.75, slaokorja v kockaii 15.25, kavine prlmesi 20, riža 10 do 12, iiter nlo2aia. Okrožni tajnik g. Čabkae je govorll o programu in orsanizuciii stran* ke ter dolžnostih krajevne organizac; c. —c Nočao lekarn!£!onede'}eli se vrši predavanje ravnatelja s. Karla S.:rN čina o predmetu >G?3?bnna urn.inost kc4 nar_oiiria lasto rst>. Ljudski predsta^ vi pri znižan h cenah. Foncdeljek, 25. januarjt: c \Varre» oovc». Ljuc^!ca predstava pri rellanih ceneh. CPERA. S^ucta. 23. »anuarjt: »Zvcdave žcn.-ke»„ P-ern:jca. B. N.delja. 21. januar ja: Cb 15. tEva». Ljudi ska nredotava pri zrržan'h cenah. Pon■ cLJje1:, 25. januar a: Zaprto. TorcV, 26. jnn srja: «Srce 12 lccta». *Poziv na p!e-». «CapTrccio c^pagnole*. F. S^cda, 27. januarja: «Zvcdave ženske*. D. Cetrtc'.c, 23. januarja: VojaSka predstava. Izven. PeteV, 2T jamrarja: «A'da». C Subota. 30. jarmarja: Zzn-io. Ncdzlja, 31. icnuarja: Cb 15. •R^lctto*. Lj:-d$!:a pred tava pri znižan.b cenah. Zvedave ženske" f*C današnji operni premijeri.) Diincs se vpnzori prvAjtrat na sItjv^^s iJcem odru sl*vncga italijanskega skladate* li a VVovfa^Ferrarija kom.Cna opera v šestih feiiL&h *Zvcdavc žensko. Njena v^cb.na je: V Dc ne tkah je kluS sestojcć iz moi.^ih čla* Oov kater^ga prvo prav.lo je. da ne pusti ženskam v svo^o sredo. Svoje lokale ima v lepi palači. Njegovi ćlani so nekateri oic« vjeni, dr-gi zaroCcni, tretji samcu 2cnc cjžcnjcn.h »o neveste zaro^en^h vedo za ta kl^b in so strašno rado'vedne, kaj se v njem pod;. Ali se sestajajo tam na skri%*aj nji* bovi možje s tujimi žcrrsivtmi, ali so alki« imsti, ali so celo v zvezi z vragom in kop« 1 jejo zakJadj? Skleoeio, da morajo priti ▼ kJub. V ta namen se pola ste na zvite fn šc* gave načine klučev od vrat, ki vođijo v klub. To se j m posreći v obilni meri. Kma-lu 00 teko sretne, da se prerivajo v klubu za steno, katero bo mogla skozi Iuknjo v ključavn.'ci opazovati pri večerji zbra ne . moške. Pri tem so presilne. Vrata se odpro in ženske pad^jo med moške v dvorano. Razv je se živahna končna slika, s katero te komična opera veselo konca. Opero dirigira g. Ncffat, režira pa g. Fran Bučar Glavne vlcge pojwjr>: Beatrice gd^na. Petučkova, Rozavre ga, Lovšetova, V.Icoooto ga. R.bičeva, Coloroblno ga. Poli* ćeva, Ottavia g. Rjmpclj, Lo! a g. Janl>o, Florida g. Banovce, Arlekina g. Župan, Pan* talona g. Subelj. Pantalon, Arlekin in Co« lombina so vzeti iz beocčanske cCocuncd.e ; dci;*arte». * Giuseppe Verdi V nedcljo, 24. januarja, poteče 25 kt oCkar ie preminu! Uiuscppe Vcrdi, brez dvoma najslavne;ši in najženijalnclSi sklada *eli, kar j!h ;c ime! iianianski naroc. fckoro neverjetno se sliši, da je od smrti Verdijeve poteklo le 23 let in da je med teca časom lezsl vgrob tuđi Giacomc Puc-cr.i, ki je sledi! Verii u in spravi* moč %n itpeto itaiijan^ke opere do šc veije ve- ijđVC l;a*'iia le Se pred pol stoletjem doini-rirala v operni produkciji. Lcto za IctOin so se vršile v Fanza, na Dunaju. v Ber-Lrn, Petrcsrsdu in Varšavi ita1ijans»e cr^rne sezone z iLali:anskin"i g!asbeni^i in x ital janskirai operaTii. Italiianska opera % Lieilini.enu Donizettljcm, Kossini^eni je dominirala na ćeli ćrtL Za njimi je priSc! G. Verdi, ki e pooesel t'.as ita;i;anskc cpc-re ie o- rt o Ot tor ino Resplhei. drugi o Zanđonal«. Moderni italfjanskl komponi&ti pa£ sklada« jo prevoč v ekscemrićnem pravcu brez po-IjiKlne, izrazite melodike, kar zelo otežku-ie popularnost, kakrSno eta si z lahkoto osvojila Fhiccinf in VerdL Vrerdi se prvotno ni mogei svel'avlti preko počL V tujini so sa do!zo smatrali za si*orednesa skladatelja bolj lokalneza. ita-a anskeza značaja. Napisa! je precej prven-cev. ki so bili in ki so ostaii slabi. Sele s svejmi zreiejšiini operami ie prodrl v lavnott, najprvo v italijanlski, pozneje v rrcunarodni javnosti in se ostoličil kct or-ftni klasik. Verdj ie kon-poniral mnoso. AUrt^atero njesovo deio se Ima zahvali*!, da :t pri^o na dan, te slthčajnemn j >zod-ku. Pisal ic prlscdno, tako Aido v proslave otvoritve SueSkega kanala. Don Carlo-sa 2a svetovno razstavo v Parizu. Nicjo^c ov-tr se opirajo v prvi vrsti na ne.'.^rpvn vir s'adkiL melodij. epajnih napev^v :tr s."*»»ti L-mh, drarratičnlh stopnjevanj. JCakor ralc-ks erf dru^i skladateli je zn^. 7\c/a:i bistvo položaja in pa dramatičnost dogcJ-ki s s.. duc rrclodijo. tako ia s^ f govc r: e'cc'ije obenem dramatični izrazi dosod-^a Cl.cia in Faistafia na odcr. Radl^-kjncert Poskusna rad;o-ctno svtže, lepo zvoin^, arhllekt Ts'čno zan^mivo ter je kvartet imenDvanlh gospedov prednaša dovršeno, s toplir« tcmpcraTr.cntom rn rc no p 'gi.fcKtvijo. 2c!etl bi bio. da se naSi r^dia. amaterji spl-'h zavzemo za resne, na vis-jem amear.-kem nivoju stječe oedejne koncerte ter v to svrho za'n-uresircjo naše sarste, cajboljše pe.^ske zb ?e te '.r-kestre. —L — Tlao Patlara nastO5)J na kcocerm v Praši koncem tega meseca. Pel bo: Ver-<3:ja in Bcita. Slovili pevec kakor mzns, nss eclj«i!no rz Orsko. Berl:i!Jca igrala sestuje tuđi v naslovni v'ogi sciizacijonarnc drame »Vera Mir- čeva«. — Nai rojsk. tenorlst T"no PatTera, je ar.sažira.n na beri.n^ko državno opero za dobo trch kt. — Za^reh'ke premjere. V Zagreba pripravljajo vec premijer. Opera vprizori Pucclni.cvo »Manon Lescaui«, drama ca francc.skesa pisatelja H. Gheon dramo »UooZec« ped stopn išCcnic. Režijo draire je prevrel Tito S-trozzl, naslovno vi oso hira s. I a\k;. Kot droga noviteta sledi Iva-n^vo »Zlatarjcvo z'ato« in nanovo naitu-dirana Mrrko Bcgovićeva drama »Matiia Gubec«. N,d 1010 idravsiikih izprlćeval do- I kazoe, da je nčinek I Hnnyađi J4nc» a&rava« ftrk« Ytit i•*■• I im naifta vfaufa Po dolgotrajni krizi, ki se je vlelda r ce'a dva meseca prav po našem vzorcu brezplodno in že dolgočasno, se je y Nemčiji naposled posrećilo sestaviti državno vlado. Tvorijo jo iste stranke takozvane sredine, kakor so prejšnjo, t. j. demokrati, kTerika!nf centrom in Stresemonnov*Luthrova Ljudska stran« ka. Vlada v parlamentu nima većine, ker sta ostali izven vladne koalicije dve najmoćnej^i stranki: socijalisti in naći* jona'ci, kljub temu pa bo vsaj nckuj ćasa lahko vodila, ker se bo opirala zdnj na levo, zdaj na desno. xm. kakršno vprašanjc bo pać š!o. Scveda se trajno f to ne bo dalo držati in bržčas bo Ncm« Čija v par tnesecih zopet v hudi krizi. Prinalamo dartes slike treh članov nove vlade, ki imajo v svojih rokah najTažncjše resorte. So to: državni kancelar o:u;ejo čisto lokalno in pod vidikom nekakega nogometnega dvoboja med Zagrebom in Ceogrstlom. Na ta naiin ie bilo mozoCe. da je slavna skirpščina razpravljala 0 »hegesmoni.it v savezu in o prenosu sede-2a JNo v Ccosra :e klubcrv v državi, ki se ponaiaio * aktlvnimi tcknanii, največje je število tistih. kj sploh ne pridejo do večjih prirediiev, ker so postale rnateriielne zahtevc ž€ ne-z nos ne. 3. Tretje vpraSanje nič manjse važnosti je zahteva po svobodi. Po našem mnenju bi rrcrali v nogomernem sportu omejiti delo-Jcros podsavezov naprarn klubom na mini-rn:m, zlasti strahoviti kazenski zakonik! se naj omi!ijo. Treba končno preurediti judi-kattrro v sportu, tako da bo mogoča v vssh zadevah prizivna po< na najvišjo instanco. Savez postani vrhovno sodišče in prvi nadzorovalni in inicijativni organ nad pod-savezi. 4. Zbor nogometnih sodnikov se ima podrediti savezu, njegovi glavni skupščini in upravnemu odboru. Ta zbor se dancs cmeiu e na zunanjc, administrativno delo in kvečjemu na torasevanje sodnikav.O kontroli sodniške službe v državi in v podsi-vezih, o moralnem, tehfiKnem in torej kva-Ktativneni izpolnjcvanju sodniškega kadra ni govora. Vse £re mehanično in konserva-trvno. Pod firmo sodISke samostojnosti in nedctaiktf;vosti se česio vrše pri tek mah najgTŠe zlorabe! Razumemo težavnosti !n delikatnost vprašanja, ne moremo pa odsto-piti od zali te v«, da tndi Zbor cogotnetnih sodnikov pristot)! k inici]atK*nemu, tepolnje-valticmu delu, k inicijativi glede samovzso-ie sodnfkov. Tudl nad sedoiki In nad njihova prakso ir.ora bdeti moralna kontrola, Ki jo daners v Zboru nogometnih sodnikov potresamo. Dokler ne resimo teh vpraSanj, ni misliti, da bi jugosl-ovenski nogomet napredovah V naši državi sp-loh oi pravega na-vdu^cnja za nosometni sport, niti med omladino, niti med abčinstvom, to si priznajmo! in zato treba o reorganizaci i tn o ozdravljenja delati složno in vedrega čela, ker bo 1« kvaliteta sporta pridobivala nove pristaše in na&o državo dvtznila nad po-vpre^no&t. V nogometnem sporto se nahaia-mo čisto rrcrl zadnjici, tam med Bolgari. Turki in RumunL Kje so prc4 sami Špani-ja, Lielsi/j ... — Pred prepovedjo nedeljskih nogo* mstnih telcem na Holor.dsk.enu V hol and* skim parlamentu namerava kršćanski blok staviti pred cg, ki pod kaznijo prepovedu* jcjo ob ncdcljah in praznikih negometna in sportna t»..movanja. Isti blok je svoj^as cd^lonil predlagani kredit 1 in pol mJijo* nov holftnd^k.h gold.narjcv za amsterdama sko olimpijada. V njegovih kfcg:h smatra* jo, da nasprotujejo sportne prireditve ob ncddjah in praznikih cerkvenim rapovedira in hočejo take pdred.tvc za bodočnost oa# čelno prepovedatu — Dun&jskt Rnpid se pegaja s točasno vod i Inim klubom angleške Lgs, Woolwic»i Arsenalom za gostovanje na Dunaju. — Georg Orth, Ijubljcncc Budimpešte tn najbo-ljši ccnterhalf Madžarske, ki je bil na Dunaju provodim gostovanja M. T. IC proti Armateurjcm hudo poškodovan, je že toliko okreval. da bo kmalu zopet lahko pričel s treninsom. — Hokejska tekma na leđa DunaJ* Varšava je koočala 5 : 4 (1 : !). — Zagreb&ka Concordia isra Jutri, r nedelio, na Reki proti tamošnji Glorlp, Slava našim Američancm 22-L335 D:n za «Dom slep^ v Ljubljani. Kal premore tuđi najmanJŠ! narod, a!«o je solidarcn. ali celo njegova eni!-sra^ija, nam dokazuje najboljše sijajni uspeh arneriŠ/;o - slovenske akcije za «Dom sleplh v Ljubljani*. Kakor znano, sta koncem vojne pripeljala gg. Valter Predovič in Josip Sitar \z Ame. rike mnesro zibojsv z obleko in obuva-lom za revne naše rojake, 65.511 Din 85 par v gotovini. Ta znesek je bi! kot Drvi prispevek za Z;tem z novim apelom preko ameriških slovenskih K-stov na vso našo javnost v Zedinjenih državah. Tuđi ta poziv }e naše! nov močan odmev in je rodil zelo lepe sa-dove. Naša Častna dolžnost je, da tuđi rojakom v Sloveniji ne zamolčimo imen ameriških dobrotnikov !n poslanih zne-sktov. To je pač najmanj, s ćemur se iim more oddolžiti naša in naših slep-cev hvaležnost. Od septembra do konca I. 1925 so poslali za «Dom slepih» v Ljubljani: Valter Predovič, Sacramento v KaHforniji 272.50 Din, ga. Hana Pri-moŽič in sorodniki, Hasbrouck Hights, mesto venca na zrob dedu Alojziju Pri-možiču 540 Din, Sloven. pevsko m dramatično društvo »Ljubljanski vrt», Girard Ohio 9990 Din, koncert pevskih društev «Sava» in «Lira» v Chicapi, «Slovana» v Pulmanu in «Triglava» v Chicagu 15.425 Din, zz. Anton Selnikar. Orum m Zdravljevič v Jolietu 385 Din, Sloveti'c Publlshing: Companv (Glas Nareda) skutrno 58.971 Din. Vsega sku-paj so nabrali torej naši rolaki v Ame-» riki in poslali v LjubJ'ano za «Dom sle-pih» že 244,335 Din 34 par. Priobčujemo te podatke vsej slovenski javnosti, da bo znala naše rojake onkraj oceana prav ceniti, jih občudo* vati in iim biti od srca hvaležna. Hva-ležni jim moramo pa biti zlastl da st3 Dri&kočili našim slepcem na pomoč s tako znatnim prispevkom ravno v se-danjih časih. Saj je življenje pri nas kljub razmeroma visoki naši valuti šc vedno zekn težavno in je jako težko dobiti dobrotnikov. ki bi moRli z zares izdatnimi podporami laišati ogromna socijalna bremena, leŽeca na ramah vse ea današnjega evropskega rodu in z njim vred tuđi našega naroda. Eno na> odličneiš.h mest pri ameriSKi pomožni akciji zavzema newyorški list «Qlas Naroda^, ki priobčuje tuđi imena vseh darovalcev. Predaleč bi šio. če bi jib Priobčili tuđi mi, dasi bi v polni meri zaslužili. Zeleti bi bilo le, da bi tuđi drugi slovenski amer.ški listi uvedli take zbirke. Ta akcija namreč nima niti sence pofitične^a ozad.ia in je namenje-na le najbednejšim med bednimi — našim siepcem. Fond za «Dom slepih v Ljubljani* upravlja mestni mazistrat ljubljanski. Naj bi se Ka spomnili vsai v svojih opo-rokah tuđi premožnciši ljudje v Sloveniji! AL Z. ,,OLirt gospe VVarrenjve" Drama D^marJa Shawa ▼ 4 dejaniHL P»- : siovenif MUaii Skrtinš^k. Stovenska premijera 20. fcrmcria 1926.) Zadnje Aii so nekateri listi ponafsnli izjave Bernarda Shawa same^a o tcj izrU k; tera pra\*za?rsrv ni drama, kakor je pri rt s nazvana, :emv©£ S2rka^r.čna koTrc-dljo. Shzv pravi, da sa ;c vere treba d t>ro in \točkr2t ozedzu. prcdno iipozn^š n;ene znacrie, ki n^DrctuJcJo cbičajni klas flka-t:ji »iud!t za rcsnčcic. Ta op.'zorila Je pa 5tiiw najfcrže nap.sai, ko je b.ia fera nova — kar je že peceej Ie<— in je zbujala raz-nmijivo osorčenjc mi arrsiešk* puritancih. šhzw je I njo r>»"€dr1 lcp» in gl2<&3 |XAr-S.no auK^eacc druŽLtme morale in vertkai ie h-.zzn.l smr«ili:v gnrj. Te*a ma nlso odpu-•Uli čuvarji aiifflJc^ii^tva. Ne sfrcm> pa £cncraL:šten3i in zn2^ain:h Ij»dL \ Nili ?reh ja ta, da trpe med sclM tuđi i gr,©-da Ki zar'«d'.c najumsrzanc]$;b eKsi- j 94 kod đesar. Je *o boli sUocKt, aeso s%> 1 vesten s^eh. Ni vtafcosaf stvar, biti borben :u nabtjpati kat Mesija s- pet moj, čttudi ic Ziv^Cin^a, d^er se ta moč ne obreda ab njesa sc.riCia, nego se mu sa u i a I ceio prikupiti »E-nnchei^ez-vctis!« G.ejtc, da po-sianete b^ir^ii, pa vas ho vse Sj>oštovalo a^i v^-j m za\raćal:> Rale dv^stroćno ntv tlIo* n:go č^itiine b^e ujoct ljudi, s ka-tčiir« si boi do2<đaj uiulzbno već aii manj vezzn. Suai si iiJk črst. k^j te bri^a, ka« k£cn ie zn~u;.j drajL bi pa: »Si cum sier-c^re pusnu-s, vicicr aut victus c^umnia-r^.« Nlsti danes m treba fi^ur ;e i^re bog-vduiJ^o k-udriii. Nam so d ćela j^sne v s>cji rc<>n.ćiK^a. Drugaće je scvtda b;k> na Anslešketn, k^er je moraia ta igra izpo-Ćcuka \piivat' kikoT botnba. Ni^esar se Kkužba«, pDscbno pa št aa zle Ska v svoji poikr^cni \Tiairji kjreitnc»ti, ne plaSa boi-j, nego skandira. V^akio je poznai kako prc-n?j2enje, ki je dajalo socijalni i«ic4, a je b^ v svezi s kaito %O6po VVarrenovo ali ba rone tom Crotosctn. NJtcomr ga ni bilo mar, Zas i euo. a ti temsie vire teza bosastva. dokier je cinvara druž^bna fasada. Pi |c p.ilel ta breztiJctni |rcc ia sptsai igio» kjer ni ratfsali! samo eksis4enc, U so potezi« is luže ter si s ooroočtfo zloglasnih hiS t»tva-rUe deaana in ugleda, nego tuđi ona viiafco-rodno plemstvo, ki se ne sramu je ta pod-| jotia kz&'ml'dzirati aJi pa dešava d^tovnj i narod PO tovara;^ kjer umiraio dekleta cd Inspora in prepj&e mezde v cni potoeno&tu kitero su jin v kUvo ubila i Ia Ia duhov. Kioa. Prowit»cya aH to Mifctrij&o il-eiocsavaaje, oboje je eaafco socje. Kot ko- .Ti'Čni scl.rivec je tu Se ansl&ansfcf pastor, nckdaj encfco drus.m ijudem ped ko^o krvav, d^nes pa oći 22v;j^j,^i liferant one morale, katera veljaj le za nc?remo2ac. In Se ta p.kantzKst: Mlgh ehureh je n-jnestrp-ncJ5at najbolj licemerska cerkev. Shaw ko4 Irce je pa menda k^toličan. To da ni Sh«v n^i)ca dema&og. če nam Sospa \Yarrenova stavlja koć j;vo vpraia-nje »ali je biti prcilI-Urcka ve^Je zb, kalcor pošteno ćdklt, ki se v kerrrlčni tovarni po-časi uri.či na svinvenem zastrupljcnju, ni« kzk x ci pbatelj hvtcl udariti po industriji ali kajpkalu kot t&kem, ne^o po brezsr&no-stf. s kamero se je ravno v An^Jiji aajde.j izmciEgavalo dc^av^tvo cb nezadcstiii soci-jaioi z£&Gflio jdcleiieca »ačaia. Vrvie in mi ž njo se cd VVarresKrre obr. »crno aooct proč Sele, ko veoso, da kHub rtazrztthicmenm bosastv« veodar $• posedo-je po Cvropf cei kap takin liii. Toda — viiivela se je U 2ena v svoj pokl'c, ne po-2M drncesa. ne more Aveti brez dela. ker i« eoercICaa* ta fflka jo. kafcor vss4e«a uspešnesa trgovca, h kupu zlata stresati §e nove kupe. Razumevamo tuđi to dušev-noroj pJkćc pustila, ko si je ori-fcarila varno eksritenco, bi ji vse aii mnogo o4pu&UJL Tsko pa se je tuđi v očcb širo kctzrwine ia rasumcvajoie morale zapravi« Ia scčiKje. fgro je SkrbinSek aašrudiral, koli-kor je cb danih moć eh spi h mogoče. Gre mu predvsejn vek%a hvaia za p^večinl pravilno raz-delitev vlog. Z VVarrenovo je blia Nablocki po doigem premjeu naklonjena ve!3ca vloga, ki popolnoma tdsovarja njenjn živaiiii m taJemcm. Napram Nablookini Warrenovi stopa vse drago v oza^je. Višek večera je i pa njen prizor z Vivie v drugom aktu. kjer ,' pripoveduje zaničtfoči jo hčeri sve je ž>v4e-nje. Skrt?irr5ku pa gre naSa bvaležno^ in priznanje tcmbo4j, ker je nastovno vkco iz-počeska dodelil drugi igralki, katera bi bila dcsegla tuđi lep uspeh, nlkakor pa ne ena-fcoga lukor N«i>loeka. Ce bi vse drugo bilo — kar pa ni — sfcbo: Večer bi oMržal svoio pnvlačno&t radi NrbJocicHie kreacije, s katero bi smela ki na vsak oder.' To je neposrednost si živetje v vlogi, skratka. metal taicDt prave igralke. PJeg slavne osete se kre^o drži Mcdvedova koi energična in čista Vi-vie. Nefcai majhoesa ji Se manjka; nj me docela prepričala kot an^ieška garsona one skoro s&aJuMne vrste« ki zna vse življenje cbđržati nedotaknjene živce napram x$zk\ romantiki, umetno-sti in celo )]ubezni In kl ne zna omed.evati ali jokati. Za taJi tip je Medved>>va pri vsej svoji nad^rjenosti p«-e-več Slovanka, premehka in pretopio. Ta stran vl^se je morala zavojevatf samo * razumom. Premalo prirojenega jekla. Na&. Ne ori Nablocki, ki Ima ognjevit temperament in Je ž njim dirigirala po možnostf ćudi soisralce, k^dar je bi'a na odru. A sicer $e je poznalo. Skrbinšek sploh rad ne-fcoJiiko vieče, mu mora to biti v naturi. Svojemu siru Croftsu je dal govoriti s preveč pomešrjaji med besedami in s preveč pc>d-č?tavartjc«n na ta način izoliranih besed. Taka igra se mi zdi kakor oni klnemato-grzfzMi izum, časovna lupa, ki nam {>oka^e n. j>r. skok te'ovadca čez vrv tzJko počasi, kakof bi leno zaplaval v zrak in ^opel na tla. Ali kakor makros&oip-s-ki preparat, kjer cbvisevatno na vseh posameznostih. Govo-rica postane prekomemo pcantirana, izgu-b! enotnofrt, glavno Hn jo In — prizor je v ncvarncJ6. ck! teh >c sposobnih za promet samo 1179. 2e!ez7iiš!vrti vozov ima železniSka uprava 4&472, v prometu jtt: je s-vmo 31^*56. Za ozkottrne železnice je določenih 8134 vago-Bcv, v prometu ilh je 6423. lokornotiv 510, v prometu 1c 359. • Krediti ta gradnfe novih žekznfikib prog. Prorav-un prometnega mitiistrscva do* loća tuđi fTi;ie on&Re kreuitc za građn>o oz. «logratij:ev pro/ektiranih novih Železniških preg. Za xradtiK> £e projektiranih prog .e doloćenih 89 miii>or>ov, za dograditev ie-lezniških prog -88 mi\ikmo\ in za izvedbo projektov novih preg 68 miiuonov. V proračuna je vsu vijena tuđt postavka za jrad-BK) 2eieznikc Prose Rogatec-Krapina v *n«-*ku 6 irrUijonov dinar;cv. — Nagrade cesmem moc*«trt*im. Avto-Mfeitski kiub kraijevme SHS sekcija L-ub-8ftfia razpisuje tuđi za leto 193b »edem na-grad v znesku Din 6000 za državne cestne mo^etre. katerih proge bodo. ispostava,* ra^poiožliva sredsua. v tem letu najboLc in najtepSe vidrževane. Nagrade bo razde-!i!a v mes^cu posebna kcmisiia treti Ć'anov eačelsrva AvtOT*obiteke?a kitica, sckci.c Ljubljana, ob sodetovanju tasteprtika Gran eto vršni. Revi^. ki bo v začetku iziiajala v 50»*) izvodih. se bo poslala vsern javnim k>kaiom, kavarnam, hotekmi in ko se pozneje naklada poveća. te bo pc&iaia tući po&ameznikorn brczpiač-no. Rcvik bo izhaiaia samo v spomiaoan-akih in poetnrh mesecih. v za&etku vsake- | ara meseca. to *e pred sezano tn za čas se- j zone, potemtakem pet me&eoev v letu po- • ien&i 1. maja do vkliučno i. septembra. ' Redakcija In uprava revije se naha„>ata v , Zagrebu. A. Ulica 12 (parter). ■ — Spomenik srbs4in ionako« na otok« VKm. Beogradska vlada >c p-ejeia obveMiSo Si^kega zunar./ega ministrstva. po kacerem je zr&ka vlada orpraviiena dovoliti. da se ; postavi na tooku Vidu ph Krto dostojeti tn , velik spotnenik vserrr ov.irr srbskim vt>^- j kofn-junakofTL ki se puštah žrtev svetome '* TOifie in so biti pokopani na :em otoku. Me* •to Krf na otoka Krtu je pripravljeno na ; svoj« stro&e zgradi ti dosski fele«eJeaL Po poročita iz BeozrtvU devoijuje auieieško posiani&tvo brezica ča i \izvtiD vserr, orJir« trgovcem tn drufim o*e-b£m. ki nanteravajo posetiti veiesejem v Londonu odnosno v Birmtngfeamo v času od lo. do 2ruarjy. 4. Sritarski td^aj dva dni v marcu. 5. Tečaj im prfctolovaaie knae dva dni v maju. — Kdjr se žerli enega a'i druse^a ali v^eh tečaiev ude ©ih!, prijavi nai se sajpozneje da 2. feamaria L L pri ravnate !m\"u šo!e. Dan pri^ecka tečaja se mu b de pravoča*stto naznanfl Tečaj se bo vrši* !«, će se priglasi vsseb rad?ov!r;ške«a okraja. Pokojni )e bil stnistanovheij in večleml predrsedn* ra-do>:j'*ke Me«trte hranilnice, *ii|>an mesu R^cSov^jice in časnri me*Čan. V prfvatfiem irvljenja je btl zek> simpa^ičen. P fteb bo i / nedeljo ob 2.45 popolđne sa mestno po kopaH^če. — V LjiaVjani |e umrJ sno& pe-kcrvjster g. Peter Pire. Pokofnlk )e bti v kregu svojih ođjemaicev in tnmm-cev st^^io priljubijen. Potreb bo v n*. delto ob 16 popune Yt hiie £aloatt tu Sv. ĐesHinem nervoćnem rlasu razreza! svojo j Tloco *> pravcate jrjsčave d">iKoća*ja in s j tem vso isro oškoć *val tem !>oi. ker vloc> i Franka O^rdnerja itak ni kos. ReŽaser se ]e I dai prem tti po Dreaovčevi ilč.ni vnani>-tti. čei tale bo kakot naiaSĆ zj mladeza Antiefa. D ber tip ie b? C f i a r Vo4 pa^tnr Sa-rniud OartJner: dobra maska fn dedra igra. Manjio v'rcao arhitekta Praeda Ie Kralj k^a! s prnetnsm tsAt-^n fn pca»v naravno. SNatr -n pi^stej ge«t !n deklamacije. Shrw je hlađen !n oster kakor se veru! s+-i?j. Tale Igra ćelo se toorf>a vsetnj vfi3* Bjervj. Režia na] bi vsafco tciranje p t'.i-^Ha b igrake prnilila do veije globm«. To ne ve^la za go*>oo Warrennvo. ki za* ^zema drugačno meato in je bila vioca pe>-tfma prav t^o, kakorSna ima bttL Qre za Anx?eže. TJvrxor s !>'J?Vo, ki Je rt navduSenJu df)aAega sti>-♦'.tča b"1 icran pozersko ?n senHmentalno, f. t f>o? 4noma ptt>ti fntent iam pl^ateljs. oK-čuTfu veta đel* ff» ^ia^aja m'adeta gent-lemana Praftki GarJ^erJa. Pa kaj. Ce Igra Dreiorec TranVa km «amcs'.xfko mevto. } ft! «e nt m-tre đvijr^^ti n tf «ađ to. da ne bf j te ml rta^em ^ta^^ni o^1»c?t?o vnehHaU kar ! %C'|a med iax^rs2encf prtit a oomanfca- i nje v»:oie. ne«o za f»r»jawio«l To trt mit* lemati, nego mlad tem ki se na vse strani vs iiv-o s'adka. Zadnj! akt je nefcotflio odveč. Ce je Vivie koncem 3, akta zatm> stHa dotn. da se no*v«ti lastnema kruhu v na2 sure, rdrave korenine, potteojalt od nos do slave tn vesten obn-nA, sato prUlub^ea in čisian daiec na akroc — Biat Jira sporni«! Preosca^mi ■ate lafcreno toialje. — ŽaJtamrika aesraća m progi Brod— tanji u ■ la Broda favil^o, da je bi II. L tn. amd JD ur usuvHea felestr&kt promet aa prosi Brod—Sarajevo. Pri lom 74 se ja včeral ob 12. s hriba gvalila aa proso ogromna skala, ki Je moćno poJkodvala tir Hi naaio. Skala Je totičaia na progi ter to k> morali dOavci rawtrc!W, da so io odatranm. Rajstreljevauje oz. odstranicvs-nje akale je trajak) 10 ur. — S« a Jatasasaj acarod v Noven f^MN PoroČaK smo včeraj o te2ki Želern:-tki nesrecH. ki se je prhnerila Dri Noverr Dalju. Pri »esreći Je b« ubit neki trgovski potnfk i Donaji. Prvotno se ie domnevaio, da ie po^esrećenf Josel Wieser, sedaj pa so agotovfli. da je fdentičen z Josefom Bohnhauserjem, zastopnikom duna ske tvrd> ke f rttz Petzold in Sisch. Pri nesreći ie bila kondukterju Cećovačkemu iz Sombora zdrobljena noga, 9 potnikov pa ie bilo iah-ko poikodovanih. — Boi ara\*oateTae •m»oy*č »e proti Oirwl—■ Be eradsto ^sti objavijajo po-ro-svetneca mmrsrra Stepana Rad ča. V pismu se v svrho uteflieljiive svojega staiis^i d-j-hovg&ioa sklicuje na čMen 16 vjdovdans-ke ustave ,oo katerem morajo vse sole dvigati m ira'no vzeogo. canroma razvijati državno zavest v duha narodne** edi?rstva in ver-ske strpljivosti. Učite,3 Kaiađži^ !• kriii ro doloCilo si Je ra-z&ir^a«« med nar d nauke, čci, da ie fiiovek »plod te op'čjega črevesa, da nima duše in da spk4» ni Boca«, V pismu poriva duh'jvSćina prosvetnega m;-ni-Mra, da zah'eva, da se uči te ti Ki4-.
  • č »rogo kaznu je. — Zlatnfte ▼ Sat rog>tero mU? so fiažlc gospe iv. gospodične: M*ci Hrome, Vevče št. 5 t>ri D. M v Polja. Julija MaJ-frik v Žireh, Kristina AuroS pri Sv. Jedern pri Slov. Gradcu, fftma Goisna. Marvbor, TrankopstRka cesia, Marija Pučko, lliašcv-ci oTi Kri?evcih, gospa Marija L © ^ais^ Maza, °trc$ka bi dinr ste ofrtoke prproca KiiSl f& Bafert Stari tr«. 2 T MADAME; Za Vašo toslcto potrebujete 1*OLUlK «MON i'ARtLM* «BOLRJO1S.PARIS», iz Ljubljane —4} Ođbodnlca sa tmM mrt. fc&pektorhi div. ta«araJa St la^teov^a. VeLfc? župan dr. Vriko B a I: i č m gc^pa sopro^a sta priredrla v četne* 21. u m, na čast odha-iajoc^TTMj arci^ier-MteTnu inspektor ju d.v. generalu D«-aginžn» Siojadinoviću tn njegovi ge. soprog: v županijski palači đi-ner, ki so se ga udetežiii: Mu&jan&ki škof dr. A. B. Jeeiič. noćastna dama Nj. Vel. krašjict Martje sa. Pranja Taviarjcva, minister n. r. dr. Oregor 2e r j a v s 5 pro-go, minister n. r. dr. Ni^o Z u p a n i č s »0» pr-^go, predsedn.k vri. ćet. sod.Sča dr. Jan-ko Babnik s «op.ogot nov; kskivaSii f eneraini konzul dr. Otokar B e n c s, generalni konral Av-sulfcke repubJke dr. Pelrtes Strauu, francuski vicekonzul Paul J seph Flacfie s soprogo, de!eca4 min;smstva financ dr. Parel SavoiV s soprogo. pred* eđrrft ge-rentskesa trosveta fcrufc jan kega dr. Dinko Puc i« vladni sveirrk MiiosUv Scne-kovlč. —Ij Ptta'iMUce vcadar aodalae! Ta stara pesem se ponavlja vedno in vedno, kadar naše trtice premrznejo. A ne zateže ntč. Vsak dan nobivamo novt pritožbe nove apele na hhtae tastnike in policijo. Treba bo res temeljite remedure, drugače no nesreće aetzbežae. —Ij Zlato porok« praznajeta v nedeljo dne 14. januar ja 1936. spoštovana gospa PranCiika hi gospod Fvan Cerne, stroje« vodja v 9. v Ljubljani. Tri e sinov! tn tri Merke, vsl ▼ uglednih sitaacijah, (n vnuki Car pram»kinti bodo spremliaH Čita inb<-lama k siati noroki t Sv. Petra cerkev. Gospod jnbihmt je bll enana in prf!jub+rena oseba v rsfh krogih, posebno se bodo sca-re|U tovet spofr.injaJ! Jurkatovega Janeza. kl k bfl v rnlaMih letfh sirah divjaćtae po tiabHatralteiTJ bariv ter ga v tem posnemata đva sinova. Zittoporočencem Selimo Ie mnoflo let na fepfega Uvijenis. —4| S»eltatsfca prm*****- Po starf navadi prirr* tu4l tetos pravoslavna cer-kvefia rbčma svetosavidco praskavo na dan sr. Sava, 17. t m. Da bodo udeteetnd tah-ko aoapeH tuđi na sluđfcetn prosiavo, ki Jo priredi aafta mitvena db poi 12- se začn« ioWka proslava toftao ob 9. 4 poMne v veliki Untonski dvorani. Po sečenju kotača, Maavvlov« •!.»« la kra^etn nagovoru g. prota Ja«kovića ta vrsti pestii pr^srsm. pri katara« sodelujejo t#or •akeMifMh orW mtiwm#m* pod vod9tvofn g. »rol. C Ada. a«* nr otrnd 1 aekaf aolo pevskia vtk m a oMfte* d«k1anwdt. Na kmic« se plete koa> a* svfnMfa n«tin godbe Dravske dfvtaMe. Vsfop promt — Zvačar ok> Jo. at vraf v lati dvoraal svečana »Svetouv-aaa oaaro*«- m Konccrtnaiii aci« motrvit piiaka dra*tv« »UvNiaaaki Zvoa« pod paajaivoai aj. «otva rre*owDL icaBan «mv gjaaaa av#saaavawa Mavaa kp pal »Zvon« ka. Jurjeva to Bar&lca) in krafno MoScran}-čevo II. rukovet sn^skih narodnih pesmi. Ntstopili bjdo dalje član! Ib članice nsie opere gz. M. 2a!udova, P. Hoiodkov in J. Beiettcx Na klavirtu g. operni air. Bala tka. Koficerru sied: pester piesni si>oTeđ. v katerem so za&topani poles m«>ians; slcer se lahko reklarnirajo pri g. E D br;ču (Pre-Semova trlxa)f k}cr se nahaja cuoi predoro-daja vst pnic — Na današetla delavsko predstavo v dYam4 pon^v^nc cy? 3arja«iio. Izrzli b en'» izrečno tepa stvar, prvovrstna za^edba (Th:err>f-Kavčn:kova, rto'-odkov), v drami ob 3. Oo'?rje\*a »Zape-!ji\^a«. rb 8. pa zabavna če$ka ves?'oicra »Oruga in'j'do«^«, Na pred^-tave n>o^!arjamo rudi '4>č;nstvo "^ '>vb!j?^«*(e oko'ce. —15 Is »prave ljtibljans!is k I nije ruskih emigrant->v. Opozarja; > ^e vsi ruski emisrranH v Sloveni' na vo!:tve deCrarov zs kongres ruske emsracije, kj se bo vr-§il 15. feferuarja 1936. OrjaniMciJsk; odbor, ki |e bfl se^tavljen, da pripravi voJft-ve p> vsej 3-sz *^v?ji, na-pr ša rirs-ke eml-?rant« v LJu-Mjam in o«ka'ici, nri se voihcv u"de1eže v Čim večjern Ste vilu. Vo!itve bodo 31. ]arrui*rja (po nov em k ledarju) in sL cer od 10 dao kJne do 6 zvečer v pr T^orih uprave na JurČiĆevem trsm §:. 3. Vc vem trsu na vTK^gled vK>\i\ni imenici in vsa potrebna navcKT'a. —'I Iz Jasoslovenski? čefkosl^va^ke H" ge v Ljubljani. — Odbor Ji»s slovensko-čeSkosbva^ke lige v Ljub'jani ie rme! 2a t m. redno sejo, v katfr! so se "bravfi^-va-'e s:ev;be važne zadevc. SKlenll je, Fro^jpirati a^cc-rjo osrednjega ccFoora Cehc^ L»sc v Prag? za za-menjavo čeških fn ju-gr^j/j^enslkih o-trolc v pcčitntcah- O tem bode Ča-so^'s! šs cfcžimeie por ča.!-'. Na 00- vctoiio odbrira so imenovah a^^demsku jTustva »Jadran« in »Triglav* v od-lx>r sv Je zasiopnS«c, ki se udeležujej > se] in vseh afccij Liše. Ze!o razveseli ivo |e bi-lo poročrte, da sta se osriavala že 2 tečaja češ^eea jezika, prvi v Akad. kolegiju, drugi pa na u^te.^išCu. Prvega po eia o-kr ^ 50 akpdemžkov. druseza pa nad 70 d'šalc -v. PrJhcx>nji tecTOva^ki ?n Jug.^sJaviji se bo vrSii v Prasrf cb pr:1?kf vsesckoiskega ileta. Obu čajni izlet tjubljsn5ke in msribarske Li?:c bo letos koncem iit'ja a4i začetkom avgusta !n >teer tokrat na Bledu. C^bor pripravlja predavanja s sk! »ptlftilmj si kami o slrsar-?tvn, Kiparsrv-a fn umetnlS^i obrti na Ce-^kem, nadalje predavanja s s^kanii o Pod-karr>a*t 5cf Rusiji, o ra-zmerah cb prevratu na Ce^cem, o Janu t\ik\ In o de?a in bor-baf! če^kosicv. dabr volicev na Rus);em in Prancoskem. Predavanja se pričn) :aiie scde'ovanje Esf.: dr. Ivan Lan, ir. Fr. Mesesnel. dr RudoH Krf\ic rn R. Pu-st(7Slem§ek, — Dmštva izven LiuMiare. ki se zan«najo 2a ta predavanja, naj se cbr-nejo na tajništvo JugcsU-čeSkosl. Lige v Ljtir'jan!, —\j Plesna raja Olepševalnega đra-#rva v Rekni ć Ahti se vrii v nedeljo, 24. l m. db 3. po^>. na Strei»5ču, Sprejmefo se zaće-tniM «ki se morajo zgJ.a«iii t-ečno ob pol 3. ix>p. —i! Juffo«lovensko druStv© m prooča-vanjf andeškesa jezika n&zrianjn svojim dati m, da se v sredo 27. t m. vrši članski sestarje4t rre-^o p po'o, dne 23. t. m. preda va v sa-ionu pri »Levu« gospod A3o;2 Potočnih o veleiFTteresafi'tfli temf, ki te glasi: »Zkooo-vtna Ljubrane«. To ab$irtK> predavanje s« vr5i v 2 cildih. Mhodnjo sobo?janianc in »S.-ćane*. Po predavanju pevski 2boc dvor. okraja. Začetek točno ob po! 9. uri zvećsr. Vsttio pr_st, vsi d.:brudo^h. — Ndbor. —Ij L-adska visoka šola v Ljabirani. Prvo predavan*« je v oedeljo. 24- t. m, ob 10. dopoldne v univerzitni zbornici. Pre* dava 2 dr. J. Pregei'. >O nioderni literaturi«. Vs'op prosu prostovol.pii prispevkl Se hvaiežno spre»erraio. —ij S^&fanek ?a diskusijski veier društva »Trernođti* v Ljubljani se vri} v to-rek, dne 26. jar.uarja 1^36 ob 1&. uri (ob 6. ur; zvcier) v higijensk- točiln'ci na ve'e* sej-mu. Tema: *2ers-ka v boju proti aUjo-hoiizmu«. Diskusijo vodi br Pi>har. Ostali dnevni red: I. Poročila tz Ormoia fe Ma-r^b rk. Prešernova ulica, in pc v drn&tveni pisarnl na Tabore vsak popoldan od 4.—7. ure —!j MladinskJ oJsck Sokola 1. priredi ra mošfci in žensJc: naraičsj v nedeljo 24. t. r*i. čajanko s predavanjem ob 3. uri pap* na Taboru. Vrb'jcni tud! 9ta.rš* m prijatelji mJa^ine. — Zdravo! 96-n —ij Zahvala. Društvo vpokojer.efca učf- teijstva Siovenije s sedežem v Ljobljani m5 je tvOi dedinji po irrrr-i nadui. vdovi Ludo- ! viki Boršmik en tisoć dinarjev za ped-ooro ] izplačaf-o. Skrbnemo odbore društva iz- rckam s tem prisrčno zahvalo. Ivanka Gcsirin. —*j PravlJIćni večer »Atene«. VCeraf cb petih popokJau so zopet napolnH: naži maT»5ki malo dvorano Nar. d^"?ma. Gospa j V'anda Gorče va je rnaJa s pri-p. ed vatijem ! prav^Jjice ^Janezek-prid^kaviek« ta4to pri- tCRnftf vse nz\-zoče na^e, da so o-trooi % najvećim] zanimanjem in napetosfijo s'ediH j njenomu umetniško ctočutenemu prednai*- I nju. V tafei cbli-ki kakor je Wa vCerajSnla« j zastož! stvar resne patnje, »Atena« pa jav- j no ]> hvalo. Dajte oiroku, kar mu gre, da}- ! te mu pravljico. — Prihodnje prednalanje j pravljic bo v sredo. 21. t m. ob 1 Prbo-j vedovala bo naia popularna umetnjca ga. I šaričeva, sodeiovsiije pa sta obljubila tuđi p'.sa-teljica £d£. Manita K^fliauova in ; dramski režiser g. Ltoah. J —!j PsthoanaJ;tičw raz!asanie sanj« ' ie naslov predavanju, ki sa priredi v to-rek, 2b. L m. ob 20l na moškem učiteljicu akad. soc. pedag. krožek. Kaj pravi meder-na znanest k temu skrlvnostnemu pojavu, 5t! je že od nekdaj da! mJsUti vsons %\ to jhn duhovom in ki ge danes igra v ljudstva vseh narodov in v«eh ras največjo vkigo? PrkJFte -SA, k\ hočete to i2vedeti. Vstopn!n« ai. Predava Gr. V\&d\mir Bartol 1 —*j Na Vičo v sokolskem doma g^^sm-jejo Sent;a4fbčani v nedeljo, dne 24, t rn, z veseloigro brez sakonolorrrstev !n kom:6» n^h situacij »GledaMfka kriza«. fera fma tmiogo zdravega hum.-rrja, tako da se ob-činstvo zelo debro zabava. Vsi v nedeijo r Sokolski dom na Vidu! j — S ko| 1. ima svoj ietošnji občni zbor dne 30. januarja cb 20. ari v malj dvorrrtf J Kabine z nbičajniim dnevnim redom. K (bil-ni udelež'hi vnbi bratsko Članstvo m r>nja-: tepje — odbuT. 93-n I —ij Prvo spiošno društvo oradnib sla« i je brk) pretdtto nedeijo raz^u^čen-j tn zato nima nihće pravice v njegovem Imenu po-brrati pod?>..re. TaHko Javnosti v vednost! —Ij Tatjnnln Tečer. V proslave petlet-riče svojega obstoja priredi Zveza rnskfh akademikov 25. jari. u L v vseh prostoriji Narodnega doma svoj Jtibllejni V. tradicionalni Tatjaniit večer, koncert ples, kaba-rei in bar. — Občni ibnr Sokola Moste se vrš ▼ < nedeijo 24. t m. ob 2. popoldne. Vrbio se . ^'si č\sm\ m čl»*i:ce ter vse napredno ob* čir.stvo, da se cbčrega abora v čira ve^em §iev lu ix3eleži. Prti občnrrr: zborem se spreieTTtajo tuđi norvi č&anl Odbor. 73/* Bil je jetičen, suhi jat pravcat greba kandidat ... I Zdcf pa hrust je tak! ZskaJ? Redno pije «BUDDHA**čsj! Vsem s+anovskim tovariSem javljamo tužno vest, đa je v petek, dne 22. t m. preminil gospod PL Hr. Hj hU lekarnar ? Radovljici Posreb se bo vršii v tiedeijo, dne 24. t m. ob tričeiit na tri popoldne v Radovljici. DolgoletriPtnu, rvestema čTano našega gremija in ne-ftorju slovenskih lekarnar,ev bodi obranjen časten spomin! tlaMjan«, dne 23. jannarja 1920. Si-raril sT«Yratkili Itkaraarftv: 0. Bakarftift, t L predsednik Stev. 19. ______________-- . . cSLOVEVSKT VAKOD* dm 2t Jannarja TO1_____________________________ - 3*«" 3. Gospodarstvo mmmm ftofidragtpjskega zakona nebo? Ugfcđeii lasrtojmli na§:h fw*y>đarsk»i Itokov je forvorU i oeico merodajaj poU> lično oscbo o ftovem nacrtu protidragmj-■fce?a zaJtona. Dotčrrt ^Ft* je izjavU Ja «a zakon*; nacrt rtafbri solob ne pr!«đe ricd narodno sfcupSčmo, ker sa namerava vlada pmakn.ti. Ta vest bo gotovo razve-tdiia vse tosoodarske k-roge. V mer đaj-nih krozih je začeta Dreviadovat! prepri-čanje, da je treba našeim; gospodarstvu t vscmf razpototljivftTK sređsivi pomagat« do »spešneffa razvoja m nspreafca. Pov.IJno stanje narodne^a gospodarstva je najbcljše sredstvo sa uspe&io pobijanje drajpnie. To trezn© nadiranje gospođa rs4c*h krosnv zagovarja v svoji broiuri tiKh tina-nčn; mi-e^ster. In prav je, da Je smazaJa ireznoM sad eksperimentiranjem z gospodarskim organ«zm> *n. S poHcij-fcimi ooredbarn- ic gospodarsko življenje oc da regulirati. Pro. tđraginjsk: zć/x. n bi pjmenil za naše narodi o gospodarstvo najfcujij i*!arec- Kongres za prekmorsko ■ trgovino v Ljubljani Te čt'A smo poroča4i. da se Je vrSfla v Zagreba konferenca jugoslovenskih trgov-skifc zbornic Na konferenci so od posla ne* teh ibornic razpravljali o dnevnem reda kongresa trgovskn zbornic ki se vrši 24. Ir 25. /uni a ti. tik pred otvoritviio Ijobljai«-fkega Veleseima v LjoNjani. Na konferen-d so določiH. ča bo kongres posvećen v prvi vrsti naši prekmorski trgovini In pJo-vtdbi. Ljirty;>artskf kongres bo torej rarprav-fjai o vpraSanjih našega gospodarstva in fporske plovidbe, o ponrorski upravi, o naši »tinanji trgovinf (n naš! trgovinski pcrtitfki v zvezi z interesi pomorske trgovine, (ca-finska povika, proiretnotarifna politika, svo-tK>dne cofie. pristaniSke takse in javna skia-diSča). Podrobno se bc bavi* naposied % za-Sčfto naše pomorske trgovine, z državno sabv»f!£?;o. izgradnio pristanišč, s vpraša-njem ladjedemtc hi kabotaže itcL Sladkomi trg PoVoZaj na sJadfcornern trgu pre1e*]i (cđen ni bf! zadavoH Iv. Promet je oč dne ćo dne padai. Newyt>riSlu trg je bi) pod vpivorri poroci: '_ deževnem in Ma&ien! vremenu na Kubi. toda kupci se n;*o dal motki in zato je bila &pekiuacna ves tedei Živahna. Rosni trgovci nišo kupovah, ker jmajo ameriSke rafinerije velice zatoze, | Tvrdka VVillet ćt Gray je izračunata, da bo fcrcaša! pr«Ieiek sladfcorja v Amerfti 5 mi-l4onov 510.000 fon proti 4,854.000 tofiam ▼ >rccteartArz>rični ^odatV? so vpHvak na tendenoo. Koncern tedna so nekolko popustili samo poznejši termaii. Ki*>air*o blago Je notirak) 4.11, tz januari a 2L34. za apri! 2.37, za mai 2.49, \ ta julfj 2.60 m za septemebr 2.71. Enafc položaj je nadi na iotidonsfcem trsu, ki ie poleg tega pod v-ptivom net«od-ie statfetrke za AirglHo. Ko»iri>m ^ladkorja, ki se je rarvijal v An*)rfi do p-nne Jeseni teto d&bro, je z.ačel v decembru neprtča- ; covano padahu ZnaSa> je 120.790 u«i pr« ti 124.679 tonam v novembru Pri tem pa stal-io naraSća tako. d2 so bile zak>se koncem teta rekordne. Znašale 90 na-mreč 415.600 ion proti 155.900 tonam predlaastao leio. To pameni, da je Arigirja preskrbiiena s slad-4.orjem na^mairi za trf mesece. Ternlenca le bila ves te kega ((Ofizoma tzvzenrš! Ru-srjo. ?>-fhaja dr. MScusch do rafc'jučka^ da pjvprečno staI».-> raste. V 1. 1924 25 je < d-pad>> na vsakega prebivaJca v CeSkoskv «rai*M 28.6. v Avstriji 26.S, na Mad&arsfcem 10.9, v Nemčiji 22.4. v FrancHi 24.K v Belgiji 23.3, na liotemtsfceiT! 3I.4, v Angini 40.7. na PoUskem 9J* fa v RusHi 6^8 kg slad-feorja. An^lija je porabila 1. 1903 04 1 mi-iii-m 6«.000 »n. ! 1913 14 1.942.000, !. 1924 U 2$ pa U12.000.000 siadkorjsL Nemćija |c Dorabiia v rstih let* 1,131.000. 1.435.000, !,395.000 ton, Praocija pa 777.000, 790.000 in 931.000 ten. Ateciutm je d-«eg4a produk> čija sJrdkorja v ceh Evropi pred vojno vJ-£ino iele v zadnji kampanji. Cene nriefcn i LjuUja« Za £asa bod^ćnih prasntkov je me*tn© trfno aadzor»tvo izjemevna dovoHio proda-jaicem m'eka. da %o smeli paraziti mle-ko, ker bi ga sker, kakor so zatrjeva4i, pri-manjkovaLo in bi sa raje po rabili ctoma. Od novega leta sem pa priliaja toliko mieka tu Ijub^Unski trg, ća ga preostaja ter ga pro-dajaicj pzniriaio že mnogo p d tržno ceno, fie4ta~epi cek) po 1.75 do 2 Din za Iher, *a-mo da ca morejo prodatL Vzrok preobilice mleka ne leži samo v rarfrjju cenega krmila, temveč tuđi v iz-vtwu. 5lc/vensfce meiacne iniajo v pro-rr*eui lemo 20 m^i>jonx>v lirrov nreka. Oi teh se cKkla 12 mćUjonov li^trov za aprov-4-zactfo me^t, 6 nrJf^ooov Ihrov rrrfeka s« prcdela v sif in 2 miUJona v ma«!o. Pri tem pa Se ni vraSunjeno meko, sir In maslo, ki ga tomecje sami pridelajo fn predajo. M'eJoo se trvaža na-jveč v NenHko Avstrl-jo. ic»da rsvoz m-dka kakor tuđi v prvi vr-st; sira in masla se manjia ton dalje bolj, ker blago ne odffo^'arja crni kvalheti rz Švice. Holajidske in Datis^e, V Nemikc Avstrjo se )c izvezik) leta \9?4 25 000 ! dnevna, leta 1925 pa ie se 8000 I.i.rov. Vsicd teg o4co>liSc^n m vslečena pred božjem. Omenje-ni pa na rntžane cene m'ekv nišo hmeM pristat! že sedaf, ternvet Se'e me^eca maja, dasi je notorično, da plačuiejo rzvenofroli-škim kmeDom nrlefco še ps siariti cenah naj-vočkrat za liter t.25 do 1.75 Din ter med njijrii m tržir^n nađz rstVL^n n! prtio do spora-zuma. Vsleđ tega je mestr.o tržno nadrzors^rvo oćstopiio vso zadevo v svrho končne c^Voćrrve velikem« županu 11i.t>-tiacTj&ke omasti. Tol3ko v znanje i« ravnanje VjtfbHan-sfceumi prebfvaristvu. Mcstso tr2ro »aizorstro ? LJvMJanL Austrijski kapital financira angleška sladkomo industrijo V tvstrijsicem levičarskem čiiophsiu je irbrirhfiila velika nezadovoljnost i av«rij- skimi bankam.. iz Prage ic dospeia vest, da nameravajo CeSk; eskomptni in kreditni zavod ier Banka za trgovino in industrijo aa Dunaj«, kakor tuđi Srednjeevropska Lamterbanka ustanoviti v Carlowu na Ir-skern veliko sia^Jkorno tovarno, ki bi pre-delaia dnevno do 16.000 centov sia-dkerne repe in kzdelovaia tej količini odgovarjajo-čo množino s-Ud-korja, Vrše se priprave, tako da bo prrčela tovarna z obratom že prihod n o /esen. Rad? te vesti je lev i Carsko dunajsko ča-sopisje vzneirirjeiio. Po pravici povdarja. d« pcmeni U način uporabe avstrijskega kapitala direkter. zasrn-eti ogromne brczpc-sdnosti, ki vlada v Avstriji. Časopis je napada banke, da podpirajo »naci/onalno gospodarstvo* na — Ceškem tn da pobijalo brezposernost — na Irskem. Taka politika da ubua avMrsjske finance, ogroža trgovinsko bilanco in je iirti socijafrio krvarna, ker ne la;5a brezpcselnost in ne tt&u*r;a mvl-oosti zaslužka v Avstriji. —ff Pr\a Jafaoštaierska +!■ rska za' đr«£a w Ćeli« pc^zivija sveje čianc. da ji p;4ijejo vzorce svojih vin v svrtio po^kuš-nje hi natapa in to ^anesijivo do 1. febr t. L Tia vs^em vrnteu nai bo oenačena množina, vrsta n» n«tizadnja cena. fstotako »e prjiparoća zedrusa hoteliTjorn, kavarnar-je«n, go&^tipičarjftm in raznim drugim za od* jem vsak.;vrsi!Lh namiznih m sortiTnentn.h vrn v sodHi in steken wti po n3jugodnejš.n. — V proračunu od 1. aprila Ho 30. septembra 1925 je bilo predviđeno od toka ka 810 mA\- \ Planinski ples 1. februari« 1926 v Narodnim domu jonov, dobljeno pm 853,154.442, od soJi pred* vid.Do 150.0UU.U0U, dobljeno 180,992019, od petroleja predviđeno 64.999.999. dobljeno 59.951 959. od vžigalic predviđeno 81 JO0.0O0, dobljeno 7OJ62578, od cigtretnegm p«p i* predviđeno 49.990.999. doMjeno 7l.246.tjJ, od raznih dahodkov predviđeno 1300.000, dobljeno 4.080J65 Din. Prebitek v državu h dohodicih )e tuđi rajzrnerotna zelo visok, na drugi strani pa ne vidimo da bi država prekoračili proračun « tiditkih, vsaj Um ne, kjer je oujno potrebna njen« pomoć, -% Vbifkl wmciU f MetHkl. V ok> Hci Metile ra^tejo ponajveC bc'c vrsie rrordja, pa tud! dobra crna portugalka m dt^mača čm:na. Vsđed ^^eca p dnefcja so me ti i Sk a vma za I do 2 ods* tka alkoh- Ja mDčncjSa krH:ka, da na licu mesta narav nost od vtn ^radniltov m brez izgube Časa nakopi^o dotro vlaško kapljica. p g Tnvrteaka pogoida t AngOjo. Mini-9ter trgovine je pozva4 vse za.nuresirane trgovce v državi, da mu sporoče svoje ie-ije odnosno predtege, ki naj bi bili sprejeii v trgovinsko pocodbs z Anglijo. Ta pogodba oo defiflptivno sklenjena zaCetkom f«s bruarja v Londonu. g Vpraiani* drža^ak radarskih pVjadi. V Beograd je prispei inženir Turtna, ravna^e.j državni-h rutfnikov v Bosiri (n Hercegovini. Ini Tur na pred1! i* m.n stru za fume in rudnike nacrt bndoće uprave državnih nxJrr*ov. g Beije koc arnia)2 kdtwnmšmn*uwimmll AaterikL Državno posesrvo Belje je poslalo preJrnet rinančnih tra« a4ccij v Ameriku lx Ncwycrka poročajo, da bi služilo to P'^-sestvo v sflučaju ve5jeca pcrsojila naii državi koi žalo*. V Belcm donu iroajo točne podatke o te^n posesnu že u 1. i9\9. V poročJu ameri^e delenacje je ome njen 3 to posestvo ^ot eno na]t>ogEtej§ih v Južni Evropi. In vendar je bilo pod na5o državno i/pravo doigo pasrvno io ie sdaj daje mlm-malne dohod^c —g Sejem Mm kotuhovino se vrli v po* nedcijcK dne 25. januar ja v prostor i k Ljub* ijan-sktg* veicsejma. Ta sejetn je org^n.xi* ran na bazi detajkie prodaje in n«>kupa. — Isiočasno pa »prejema LovsivA radn ga na sejmišču k^Tžuhovino v^e vrste v d^tajlu od lovcev io v večj-h partijah od trgovcev v avrho fibruarja me^ect vršeče se organiz>* rane prodaje dražben.m potom. Vse intor* macije ae dobe na dno sejma v uradu vele* sejm«, oddclek; D.vja kota. —g Dobmv*. Direkcija državnih icler* o*c ▼ LjubljaDi sprejema do 2b. januarja t L ponudbe za dobavo 3000 kg f.rneža; do 3. februarja L 1. pa glede dobave 3000 kg [*x.nkane piočcvrfie. Predmetni pogoji š<> na vpog ed pri ekonomskem odelenju te dl« rekcije. Direkcija d.živncga rudnika v Ka* kan ju sprc jesna do 30. janjarja t. I. ponud* bc za dobavo 10 Itomadov dežn h plažcev 4 kapuco. — Vr&ile se bodo na^tednjc ofer* t&lne licitacije: Dne 29. januarja t. 1. pri intendantun Dravske d.vizij&ke oblasti v Ljubljani glede dobave 200.000 kg tena in 80.000 kg »lame. — Dne 20. februarjt t. I, pri direkciji Pomorskog saobraćaja v Spli* tuđi glede dobave mrežarskega materijala (mreže itd.) Predmetni oglasi z natanćnej« S:m pod at ki so v p strni zbornice za tigo« vino, obrt m industrijo ▼ Ljubi jao i interc« aentom na vpog!cd. Jiuniteftiat aogavie a Hgeom f» cnamke \ irdefn. VHćro aH da to) 9,fciiu6" 4» m pnptKMH. kako trn par traja kakor ttitjc pmi tfrutfH Dobvafo « w proda alnah. Nogavice bres liga .fclprf to Moda Pariški modeli okusnih poooldanskih oblek. tiegovanje kože pozimi Za čioveka ki ijubi zimske sporte in zitn»ko prirodo, je negovanje kož£ poglav* ' je, ki se ga ne srne zanemarjđtu Ze radi i zdrav ja in estetićne zjnanjosti. Intenzivnu } to naporno bivanje v prosti zimski priredi ' zakteva većj« teiesne napore. Radi tega trc* i tra posebne nege kože. da oe razp-cka iq ae postane hrapava. Za nego'vanje kože pozimi je najpri; kladn^jša lahka io i>bz.rna masaža. Ko vstaneš, vzemi dobro maščobno kremo in položi si jo na prste, Nato đrgni s pr^ti po obrazu nav^gjr. Drgni počasi, obz'rno. Kože ne n^tez-j in ne trgaj. Koža bodi vedno na istem aie^tu. To dosežeš oajiažje tim ta način, da upreš palce obeh rok pod podbradek in s prsti voljno in mehko mn» sirai obraz. Ne pozabi masirati čela. Mra* zu je najbolj tzpotštavljcii nos. Radi t^ga: ne zanemarjaj ga. Namazi kremo tuđi na I nos io drgni previdno. Rdeci nosovi so do* kaj zoprnL Z masažo ne prelir«vaj nikjcr in nikdar. I Ko nehas z masažo, pristopi W oknu in odpri ga nastežaj. Roke sklem eb boku in dihaj gk*boko. Zrak obdrži v«C sekund v prsih- lzd.havaj skozi usta, vdihavaj skozi nosnice. Prvi din d haj trikrat zap^oredoma gtoboko. Naslednji dun štirikrit in pozneje po desetkrat. Nato zapri okno. Očisti obraz t vato. Obriz na prsi s tenko plastjo pudra. Pazi pa. da v zimskem času, zlasti za zimiske sporte, ne rabiš mnog-3 pudra in prav nič šminke. Oboje škt)di cbnzu in koh. L stni* ce namazi površno z barvastim ali bolje z ncbarvastim mašCobn:m kjinčkom, kar va« ruje pred mrazom in o^tro zimo. Nikoli ne rabi poz mi barvaste tekoćine za ustnice. Na bleščeeem solneu se krvas-ordeča ust* nica oe priiega dami. Gori opisano masažo upori hi tud i za roke, nog? in dani. Predno odhasaš z doma, se ne umivaj s toplo vodo. Zelo koristi elastičnosti kože tn njeni odpcrnosti proti mrazu, da rabiS mrzlo vodo. Takoj po navedenem masira* nju z maščobno kremo. Zelo koristno je. tko drgnei vrat. roke. noge in hrbet » srednjetrdo krtaćo, Ce je mogoče, »topi tuđi v mrzlo kad in polij se po tefesu t. mrzlo vodo, d.rektno iz cevi. $ tako prino kopeijo dosežeš zelo od do mo teio. Po končanem zimskr>sportnem izletu se oddahni in počij v toplo zakurjeni sobi. Ako tišti dan nočeS več na prosto, lah^o vramei tuđi vro^o kopelj. Po kopeti ti bo dobro delo enounso počivao je v postelji. r Zvecer, predno iežeš, pa lahko ponoviš ju^ tranjo masažo obraza. Na ta načio se ti koža samo od aebo vtrdi m postane odporna za mraz. Gornji način negovanja kože pozimi ti odpravi tuđi nabrekio in raskavo kožo in dobij mcbaJtM mladoft-ten *en. Zimskosportna moda ^ Ker ne gojimo v naših krajih rinrtskUt sportov aa ta način, kakor pn severn.h ta zapadn.h narod.h, kjer družgo z.mske s>porrf te z Zimskim odpoćitkotn in z zabavami V elegantnih, najmodernejc opremljenih ho* tei.n tn Ictovišćih, ne moremo govoriti © teh modnih nasvet.h. Pri nas nosijo gospod« je &porin« odela običajno ix eoc vr*te bi a* ga, v temni barvi. Za srnu carske izlete ta čisto-portnt cilje so ta odela re* Se najbolj prikladna in tuđi trajna, zato t»e bodo go* tovo obdržaia, ćetudj dnjgod moda oe bi bila več modna? Skoda, da se se prvotni nameni a Bo* hinjem in Bledom opustili in da teh krmjevt pa tuđi Kranjske gi>re še ne tnorecno razviti v velika jugoJoverrska zim^kx>«alpinsks. letovtšća. V tak em slučaju bi mogla postati Ljubljana nekako modno postajaliiće pred pohodom v visokoalpinsko prirodo* O* strma pobočja naših Juiijskih Alp. Kljub temu pa raste z vsakitn tetom tuđi pri nas kreg Ijubiteijev zimskih spor^ tov med moško in žensko mlad.no. O mod« cem okusu odloča tu predvscm praktičnost in cenenost. Srečas pa tuđi že na naših uli* cah obleke, ki so vzete naravnost iz najno* vejših modnih listov. Prav «fletkani» s<» d ■■) - i vost mi iz belega votnenega blaga, s kratkimi dokolenskimi hlačami ie en&lco> dui^m krilom iz isttga blaga. Tuđi pi^teoi svitri, šali in čepiće so belu Tango Klj'A k^mkurenc! Florfde, Chaifevtofia* Bostona in drugih modernih plesov je tango še vedno zelo v moć:. Zt dese-t le< vla*-da — v raznih obijah seveda — na naših1 oa-rketih, če mu ne Jtejemo v karenčno črbp vojnih let. Pojavil se ie nekje v Ar-KetHiiji tn njegovi navduSeni prijatelji obeh' ii>oio\ nišo niti slutili, da bo rmel ta ples v Cvrepf tak vt-veh. Kma?"u pa je spreso-varAa o njem vsa Evropa in v pariških, k>rrd >r>STlKo brado, rukogar. Vlak je odha'al. Ona se ie naslonila na divan tn začela znova preživi jati to, kar >e ?3 nedavno vznermrjalo njeno src<. Visoka pesem o vmazi ie tajila v sebi comaj zaznano otožnost. Ona ie čutila, !a ie »iaj većja, ?i!neiša, lepša, Nekai dni pred poroke »e r>njj:Teda1a $voiemu ženinu naravnost v oči, re-zot: — Veš, da so na svetu ženske. k» *e rade zalhibijo m ne priznaio rnožu. la so prelomile zakonsko zvestobo. laz nočem biti teka. Ce bi se kdaj prijetilo, da se zaljubim v drujfejia. ti ta-toj povem m iočiva se krrt dobra pri-atelia. Isto zahtevam tuđi od tebe. Dve leti sta se Ijabila, fivela sta lamo v miKfib. fel'ah in čustvih. (r» ko e zdravnik zahtevil. da mora iti v idravili^će, se (k>\zo ni hotcia ktfiti txl ▼edno zaposler»ejra moža, Cfst zrak. morske kopeH. mor>Cno »ihanje prirode so kmaln utrdi« njeno ;d.-avje ir začutila je calo. da ina ie i.eveč m^uVKtr.th sfl So'nce. bo^ajoCi norski vatovi in kipeče živlienic okrog ie, vsc to ie oekako ofoOtfaio v nje- ' no telo. ki je zahrepenelo v mladost-nem zanosu rx sladki omami. Ko so ji predstavci mlađega. te*pe-ea m elegantnejra rnženiena z reputacijo Doti Juana in kc> je kmalu začutila. kako se Siri iz vsejca njegovejta bitia iz njegovih oči. postave in poletne ob-leke nekai n&tx>pisnr> prijetne^a, kar obdaia in boza obenem s solnčnimi žarki tn toplim Dodneb»em nieno telo. io ie oost&lo sram. Neprijetno ji »e biK pokrila se je z neprodirftjm oklepoi ie. da ima proti sebi ćelo ooorno prirodo, svoio nedavno zaveznico. In vsak dan je sedefe do posne nn-6i in pisala dolga* nežna pisma svojemu mažu, Naposled je do1oee«th Šest tednov mrntlo in ora ie nemiKloma odpotovala iz zdravilica. In zdai je bila ponosna na svoto zmaro. obenem fl je b*lo pa nekam tesao PCI ««. Tako rada oi DiU iwwodila ' komu o svoji zmaiH m čula pohvalo za svo.to krepost. SopotnJc z do!»o brado, dobro znan hterat. ie bi! zelo priiaze-n in preprost mož. Cez oo| ure je krarnl ala z njim k»kor s starim prijateljem taka kakor se pač seznanijo m kramljaio v vagjnu I i ud je. ki se vizijo skupa j već dni. Ma!n srani jo je bilo. ko mu ie za-uplrivo prir>rvedovala o svojih dožlv-ljaiih. Posluša! jo je z največjim zanimanjem. — Nočem vas razočarati, vewlar pa moram priznati, da v vaSem slučaju ni nič čudne*a. Imeli ste Dač srečo. to je vse. Da. da. bi* je zapeUrv. to je res. A baš to ie vas resilo. Čudite se? Ve. mlade hi nepokvar-jene ženske vedno mislite, da priđe ne-zvestoba k vam s fanfarami da boste imele dovolj časa. da se pripravite. FV)-stavite se v ponosno pezo. če§: Druge-mn sem od Jala svoje srce m do smrti mu ostanem z vesta. Tako p«§ejo v nomanfli. Ce bf ta In-fonjer ne bil tako lep. če bi ne bil na tiasu pate.itiranejra Don Jirvana, sptoh če bi se vi takoj ne btfi ostraiill njegove privlačnosti bi zmajca ne bila tako lahka. On te fapraf v tem stočato posti an-ako vIobo. Bđ la aaaB# #laaiMBl» ki spada med pre^re^a rasrnenia. Krivo je tu solnee, ki vas je preveč «:rclov krivi so morski valovi, ki so vas bu-žali in utnevali vaše telo. krive so lunine noči. ki so Vv>t nalašč ustvarje^e za ekstazo, krive so tuđi vse barve in voniave n^eroiene nrirode Pa še nekai je, kar vas je obrva rovalo izkušnave. To je vaša osarnljenost. osamijenest mJaJe dame ki se je privadiia moške-mu ljubim ka nju. Na vsakem koraku ste videli. kako se liudje svobodno nasla »a jo v ljubavni opojnosti in ka kn .larava sama bla«o-slavlja zaljubiiene parčke. Custvenost ie napolniia in elekt riz Tala vse vaše brtje. m zato ni bMo treba Sele Apolona. da M ukradel vašo l}ubez©n. Ko ste pa začntiH. da Ie nevamost Že blizu, se *e takoj oglasila v vašem srcu mlada, ne-ookvanena ženska, in kakor polž ste se poteg.iili v hišico. Imeli ste pač srečo. To ie eno. Drugo, draga gospa. Ie pa to. da se ne morem strm jati z va Šimi nazmL Ko ste ženinu obljubili več-no zvestobo m zantevali isto tuđi od njega, ste ravnali kakor dekletce. ki življenja spioh ne pozna. Zdai si pa mislite za trenotefc. da pod vnlivotn prekinevaioče častvenosti !■ OTOteostf hitnih soČi aktr modi premazati izkušnjav ki da ste se vdati temu inženjerju. Mar bi moi?li doma povedati možtt, kaj se te zgodilo? Mar bi mogli mrčiti svoje živlien'-e in rodbino, ne da bi s tem kaj pridobili. Niti najmanj namreč ne dvomim. da ljubite samn moža in da ! bi bilo lnibavno razmerie z drugim samo čustvena euzoda. Taka odkričosrčnost bi btia naraT- nost blazna. Tako misHjo spočetka vse plemenite in poštene, toda netekuSene ženske. Ko pa prelomijo zakonsko zvestobo. prkieio po temeliitem razmišljanju same do tega zaključka in ravnaio seveda Čisto pravilno. Epizoda izgne brez sledu. To ni Ihihezen. niti simpatija, to je samo fizijoleški akt Se dolgn sta kramljala rzmozganf literat z do^o brado m mlada dama, ki je prvič spoznala realno življe.ije. Ko se ie vfak zgoda i zjutraj bližal peronu rn je dama Že od dafeč opazila vitko postavo svojega moža. jo je pri-iel literat za drobrtn ročico in zašepetal: — Bodi no pametna, nikar ne aniči zakonske sreče m pozabi. kaj se je zgocUo oocoi i Stran 6.________________________________________»SLOVENSKI MA ROD* dne 24. januarja J026. Stev. 19. Co-cigarete to tanzo-kravate, tango barva je bkid najroođernejio, ime uogo i« Slo od &*Ou4ie do kreme za ćevlje. Naerrkrat pa so zadonele nad Evtopo vojake koracn.ee in taago-mekxltln se Je iziub.ia. Utibn-hi so argentinski orkestru osamljene ta objofcane p esaJfce je sprenv ijaU okupaj s partnerji. ki so odbaiali na bojišče, Siino melodija narodne hhnne in Datnjotične koračnice. A vojna leta so kmalu nUnuia in čioveStvo je hoteio na •vsafc način pazariti na trpljenje tn izgube med vojno. V čudovitem nasprotju z m> rovao sj-tuac*k> je bS originalni amerrikj ia^z-bami. ki ie s streljanjem ci)uja3 spo-mine na moderno btfcou S konsolidacijo raztner in pomtrjenje-m razburjetrih duhov, ie pouehaic tuđi zanimanje plesaicev za ta 4vjl ptes. f cfcstrot to lm* ▼ raanib ofetikaft ne ffa*a tako na iivce. V evropskih p.esnih dvoranah se po-lavlla adaj tako zvani tango miicoga In tango parkieu. V meiodijaii prvega se «r-caJi zapad soiaca n?d CordiHen. Prijatelji tnodernrfi pitrsov priđejo pri tem plesu v e* stazo. Ni čuda, da je tako pr rij ubijen iji da ga pofclicni picsaloi ndcoli ne upuste a sporeda. Njecov ritam oudi toliko ficu-ralnih moćno&ti, da talentirani plesaJec novela tanga ne more već pogreiatL Je pa tuđi naoiežji ples za vsafeofar, ki ga hoće p e>ati elegantno in lepA. Sploh Je tango ples, ki ima — ako izvzamcmo vaicek — daties menia naj več prijateljev, vsaj o-kroc i p<> svetu, ako še se pri nas, kjer s; p.e^oi i orkester najlaćje zasluži ap>!avz še vedao I z vanstepom ta sJmifafcsofn. Dragoceni kožuhoTiiiasti plaščL „Bodi lep!" Tak Ie naslov revije, ki je začel izha-lid v Baslu v Švici. V prvi številki p:ipo-Vedujejo izdajateiji, da treba posvetiti le-jotf telesa čedalje večio pažnjo. V kroz •odelavcev hoće« pritegniti najrafiniranei-le kosme-tike Evrope. Revija prinaša ititere-strune Članke o pomenu kosmet.ke in se razlikaie od đripgih pokretov, ki streme za lepoto in močio, ker svetuje zgoli kosrre-€čn& sredstva. V reviji najdeš nasvete. kako dobiti p>lna lica, kadar trveneio, kake { s! zravnati ušesa. kako odpraviti pedbra-dek, kadar leže navzdo!. Druge revije na-svetujejo ritmične gimnastike in ptese. Da kosrnetiKa ve!!ko zaleže, c tem ni dvoma. Treba pog'^dati iffralce in i^ralke, ki iz- r gledajo na odru kakor boginje in Ađonisti. ki pa ti kažejo doma in na ulici popoinorra domaće obraze. Vse hrepeni po lepoti in hoće biti lep. Najboljša bo srednja pot teio-vadbe in zmerne upGrabe kosmetičnih le-potil. Zanimivo je vsekaker, da imamo že evropsko revijo o dogeganu lepote potom kosmttiKe. Frak in smoking '~~ Pri smokingu pazi na novo linijo: širok suknjič z nizkim in diskretno naglašenim pašom, s širšimi reverzi kot preje. Hlače p&dajo na čevlje. tuđi so iirse, fri fraku pazi na ci»ck pas. Reverzi zelo široki. Na te lovu i ko mudo cna rr&ta gjmbav in dva kratka, špiča^ta krajca. To in ono Kako priđe lepa devojka do premoženja V bogatem okrahi Newyorka je sltržila kot protiajalka v trafiki Ibolya Steiner. ki je prišla v Ameriko iz Budimpešte. Med c*' '"-^kf^i frrsrnaTi k! <:o rrf-r'aH v dotično trafiko bolj zaradi lepe Madžarke, kakor nar.a Jo« VVilkins iz Chicaga. Madiarka mu je bila zek* všeč in hotel jo je poročiti. Ko ste se dorrenila. je odpotoval zaljubljeni Joe v Chicago. da se comeni ćudi z ©četom- Bal se je. da poroka z iepo Mad* i?rko ne pojde taico lahko. Toda oče je brez Hkimanjšega ugovora prjsta^. Sin je sporo-čil to veseio novico svoji izvoijenki brzojavno tn stcer z besedami: Ljubim vas za vse veCne ćase! V angieSčini se glasi brzojavka: »I love you for ever«. Nesreća pa ie botda. da je prispela brzo avka v Ne*york v druga-čni stilizaciji tn sicer: »I leave yoo fer evert ali »zapuščam te za vse već ne Čaše«. Ce me zapusćal si je mislila Madžar ka, si bo treba pač poiskati drugega, V xalogi je imela ie ćelo vrsto bogatih kava-Brjev, ki so zahajali v trafiko. Med njimi je tiio seveda tuđi rrmogo tak ih. ki v žepu fiso imeli več kakor ona. Te je prvotno 5dk!an;a;a. ko je pa bogati nišo marali, se e odioCiia za siromašne ga niadenića in po-ttala niegova žena. Nekega dne se pa odpro vrata In na nagu trafike se pojavi Joe. Začel i! ie očitati, zakaj mi ni odgovorila na brzojavko n kako to, da vidi na njeni rok i po ročni Drbtan. Presenećena Madžarka mu je poka-taia brzojavko, v kateri ii daje za vedrio »lovo. Joe & ie povedal. da se je z avtom takoj odpeljal iz Chicage v Newyork, či.x. e oedal brzojavko. Ker se mu je pa straš-to rmxiHo. se je zalete4 v poitni avto tn za-lobfi težke telesne poškodhe tako. da je pora! ležati več dni v bolnici V trafiki je »i! slaćajno odvokat. ki je vse slisai Tako e predložil lepi Mad žarki, naj toži poštni •rar za odskodnino. hi re« ie biJa vložena cžba. Madžarka ie zahtevaia 104.000 do-arjev od>kodnine zato. ker so ji na posti ^siHi brzojavko SodfsCe ie pri^na'o r*a e zahteva v bistva irpravićena fn pcisodflo Aadžarki 52.000 dolarjev odškodnine. V toii valuti zna sa ta ogo Bronhilde. Pevki sta se zapletti v pogovor, katerega Pa je prekini! nervozni dirigent Bodansky. ki je s taktirke bil ob puJt. Obe dami sta se hoteli vrniti na svoje prostore. Jeritza se ie okre-nila. stopila en korak naprej ter padla v globino. Delavec Thoras Curry je duhapri* sotno priskoćiJ in je pevko vjel v roke. Jeritza si Ie nekohko pretresla možgsne ter opraskala po udih. Navzlic nezgodi je že diugi dan nastorHla ter že!a velik uspeh. EpcbaJRt tArif je čdkeoa NeRjalu Češka tmiverza je poslala lani pod vodstvom profesorja Hroznega v Malo Azijo znanstveno ekspedicijo, ki je imela nalofo pretskati znani gorski greben Kiiltepe. To pogorje zanima znanstveni svet že od 80. let pretek tega stoietia. Pred 30 leti se Je mudil v Mali Azil dve Joti Francoz Chan-tre pa todi nem§ko-turske znanstvene ekspedicije so opetovano raziskavale to pogone. Pogorje left srctft moCvirnate pokrajine, kjer je zelo raziirjena malarija. T«d1 prof. Hrozny s« je sevnanU s to neprijetno bcleznijo. ki pa njecovemo zdravetno organizma ni mogla do žtveta. Ekspediđia je pricela kopati sredi pogorja. ker n^enjalil U već let trdijo. da je pokopana v tem dehi pogoria najvažnesa zerama antl^nesa mesu palača ali cerkev. Zaćdi ao torej kop«d hi te dmci dan to oaietdi na debelo steno. sezidano deioma iz opeke, deiorca iz bk>-dcv. KmaJu je prof. Hrosny spozna!, da gre za veliko stavbo, ki ie bila sedež vrbov-■ega svećenika aii guvernerja starodavnega anesta. Poslopje je stalo na visoki terasi iz opeke in llovioe tako, da je dominiralo narj vsem mestom. Po ostankih kipov in relie-fcv je ekspedicija prog. Hroznega ugotovila, da Ima opraviti s poslopjem iz hetitske dobe. Na stenah so se poznali sledovi poža-rov. kar dokazuje, da so navalili v te kraje »everni narodi, ki so v XII. veku pred Kr. roj. tmičili betitsko državo. Največjo senzacijo je Pa zbudil arhiv klinaste pisave. ki so ga našli v nekem parku kakiti 180 metrov od pogorja, tore, iz-ven antićnega me sta. Prof. Hrozny je tak oj zaprosi! angorsko vlado za dovoljenie. da bi smel kopati tuđi na tem kraju. TurSka vlada mo ie rade volie dovolila. Cez stki dni je naletela ekspedicija na tablice. Po nekod ith je bilo po ZO—40 in ćelo 100 sku-paj. To je btJ dobro organiziran arhiv. Tablice so iz Jlovice in popisane s sta rosi rsk!-rri klinasti mi ćrkami. fzvirajo iz 21 uO 1. pred Kr. roj. fn predstavtjajo obsežno korespon-denco as irskih trgovcev. ki so ime.i trgov-ske strke z Mezopotamijo in Asiriio. Tablice so dopisi, ki so iih dobivali veletrgovci. Mesto se je imenovalo najbrž Kanes. Ta-biic so našli okrog 10UO. Na-ravno da so za arheologijo ogromnega pomena. Na privatnih obiskih ae vedao ponavi ajo vzkllc: .Kako krasna obleka"! biez đvonu Vam |o je izgotoviia tvrdka Drago Schwab, LuDljana Napaćen otrok Pred graikim sodiSčem se je te đn! vr-Šila zanimtva razprava. Zakonski par. o kate r em zajmoJčuiejo iisti !a žai ni dolgo trajalo. Za naslednflca se je začela zanimati policija in državna oblast, ki je po ovirrkiti iz-\cuvia, da državni uradnik ni dobri nasled-r*ika in otrok m* nje«ov, nego da je dete po-vila sestra njegove žene. Preiskovalna oblast je u gotov U a se druge zaniirivosti. V krstnih matrikah se je naha.al podpis babice, kar je premotilo svećenika, da ni zapazi 1 prevare. Sodnik je vprašal tiradnika, ali je vcr'el v poroćilo žene In ali ni tnorda note! prevariti države, ko je prijavi! otroka tn za-hteva! Jz državne blagajne dodatke, hodnik je končno vendarle vene! u radnik u in obso-dil priče, babico. soprogo državnoga urad-nika in njegovo sestro ca vcčtetlenski za-por, moža pa oprosti. Bančfli ravnatelj na Dunaju Dunafska »Ote Borsc« prinaša čiai^ek. v katerem zahteva, da se oblastveno re vidi rajo pogodbe med dunajskimi bartčnimi zavodi In vodilnimi direktorij. Avstrijske banke spadajo med najdraije gospodarske institute v Evropi. Vsi napori in redukcije. ki so se irvedle v poslcdnjih letih. ne bodo zalegle n^č, ako se ne pristopi k redukci i ogromnih plač, ki jih uživajo bančni ravnatelji Po trdftvi čJankaria so si dunajski bor-zisli in bančniki za časa inflacijskih dobićkov osigurali dolgotrajne pogodbe z visokim! plaćami in dodatki ter razven tega se s strahovitim! odpovedflirra pogoji. Clankar navaja na Dunaju znano Činjenico, da je moral predsednifc en-e največjih dunajskih barrk, finatični mogoćnik Skghart izplačati cekdanjemu svojemu nevšečnemu general-ntmu direktorju 50 milijard odpravnine, kar je v našem denar u skoro 4vt milijonov dinariev. Ker se redukcije pogodb ne dajo izvesti brez zakona, zahteva ćlankar. naj vlada predloži parlamenta zakon, ki bi omogocal razrešitev takih pogodb in $ tem ozdravljenje avstrijskih bank. Kralji i propanstvu Svetovra vojna je omajala prestole ev-ropskrh vladarjev v onih državah. kieT je bi! monarh iz em glavna opora zatiranja in izkoriscanja ljudskih mas. Porušili so se triie stebri absolntističnega režima — padel ie ruski car Nikolaj II.. nerr*ski cesar Vil-helm H. in avstTijski cesar Franc Jozef I. Njim so sledili drugi sibkejSi vladar)!. Od-stavljeni turski sultan živi zdaj v Kahiri. drugi ćlani njegove dinastije v Neaplju. San Remu. Budlrroešti. Parizu, Angori, na Du-najn, v Skadru, v Aleyo na Libanu, v Lau-sanni, Berrutu. Monakovem, Rimu. Territe-tu, Tunis«, Bukaresti. Nizzi in na Rhodu. Bolgarski eks - cesar Ferdinand se je Pre-selil v Koburg, biv« grikf krali Georg |e flv«4 aekaj časa v Budimpešti, zdaj se je pa preseli] k svoji stari materi v Florenoo. bivši crnogorski princ Danilo se ie zatekel v Italtjo, negovi sestri Ksenija in Vera su ostali na Cetmjn. Po vsem svet« to se razkropiM tndf čla-flf trtvie habsfevrsice in romanovske dinastije. Bivša avstrijska oesarica Svi s svojo deoo ▼ Leaaetijv na &panskem. brat fn mati zadnjega avstriiskesa cesarja Karla zivita na Bavarskem. kjer ie teren za tako go-apodo ado «z«dca. Drual so na Poliskem, v Avstriji, Svici in španski. Clani bivše ruske vladarske hise so v prognanstvu v Kopen-kagnu, v Nizzi in drugih rr.estih franco&ke rivijere, pa tuđi v Parizu. Beogradu, Londonu in 2enevi. Bivališie najnovejšega biv-iega princa Karoia rnmunskega ie znano iz nedavnih poročfl povodom njegovega rodbinsKega romana, Vprašanje bivališča bivše franeoske vladarske hise in drugih Bourboncev ni aktualno, ker že davno ne »srao v poiitiki nobene vloge. Glede na biv^e nemske mogotce je zanimivo, da živi ta gospoda z malimi izjemami mimo v Nem-čiji. kjer s4;usa priti zopet do svojega ogromnega premoženja, ki ga >e repu-blikan-ska vlada zaplenila. Sarro bivši cesar Vil-helm H. je v prostovoljnem prognanstvu v Doornu na Holandskem. Kdai in karn se preseli, še ni znano. Točne informacij-e o tem ima znani nemško • nacijonalTii glavni štab v Berlinu. TililET Celje 6. II. 1926. Tosselijev napbni spomenik V Florenci je preminul nedavno znani Kalrjanski skladatelj Enrico Toselli. Na njegovem gro'bu stoji zdaj spomenik iz čr-nega mraanorja. Na spj-meniku Je naprs, ki si za je ziožil in izgovori! v oo^.Tv.k«i skladate Jj sam. Napis se glasi: »Tu počiva Cnrico ToselH. Spomin nanj hrani nj&sova mati Okiavija in njegLW sn KareJ Emanuel Filtjeru Cacš kj življenjske n«-dk>ge so rnu nee vero v ljudi, ni*o mu pa vzele vere v Bosa. Ljubil je samo svoio ženo P*o Siintanni. poročeno Pana-cenesi-Poseilitjevo, svojo družico. ki je cb-čutila in razulela njegove melodije in ki mu je bila zve^ta v strasu !n nacsiadaii. LjiK>Ja ga Je rudi ona. Enrico Tocšelli.c Gre za njegovo drugo ženo, s katero se de poročtl Po 1 očit vi s princeso Luiizo To-skan ko. P«5ve!ičevanje dr\i:xa žene v napisu na nagr^bnem spomeniku si ie treba razlagati tafco, da piAojni skladate'] ni bi! zadovoljen s prvo ženo. Luiza T^skanska je bila naimreč kxrva, da je Taselli obupal nad Življenjem. Poroč.la str«Jc Ameriška reklama c Te đni je prtepel v pri^tanićče Le Hav. re v FranciJ:! parnik iz Združenih držav. Ol>iiaj€*n parnhk navadu« velikosti, pripa-dajoč veliki paropiovni družbi v Ameri-k?. Na parniBni se je nahajala kompletna, v aznerikanskem slogu zgrajena hica z vso opremo. Hišo in vse priUklin? so Ameri. kancd zgradili sa 100.000 dolarjev, kar zna-ša v dr.uaristki valuti do 5 milijonov diuarjev. Hi&a je luksurijozno zgrajena iaa raz-košno o^emljena. Pre?pAljajo 5o v Par!«. tjer se rtzstavi aa prametmem m^stu. __ Hifia je bHa rastavljena v BrooitlviiUi v p-reameetju Nev^TcrKa, Kjer jo Je obCuđova-k> na stotisoCe Amerika-acev. V&e, od teane-Jja do strehe m vsa Botraalci, da bodo pri vab ili naj-maiij ge enkrat todi^o ljudi, da si ogled ajo hi&o, kl jo bodo po rasetavi darovali za-adutaemu franeoskemu molu. Vse ugiba, kđo je srećnež. Imenujejo %e razni kandf. dali. V listih se že oglašajo razni preroki, ki iaseoujejo in podpirajo sroj-e kandidate. Amerikanci pa bodo kasirali vstopnrno m na ta naćin dvakrat amortiziraU »meriivan-ako hišo«. Ćelo z velikodušnostjo đelajo Ameri kauči kupčije in HrkorlSčajo to plemenito čustvo za bussmee, to je za pos-le m kupcijo! Kim Rn-Tin-Tin Skoro vsak otrok pozna Rln - tin - tina. vsaj po imenu, će ga ni Se videl v filmu. Ni ćuda, da je ta pes postal deležen svetovnega slovesa. saj ima toliko irrednih lastnosti. da Zfiodovina — vsaj frlmska — ne pozna dru-gega psa. ki bi mu bil kos. Njegova iz redna živahnost ter neobičen dar za opazo^a-nje dajeta tema psu prednost pred vsemi njegovimi kolegi. Rin - tin tin — pes volčjak — ie doma iz Nemćije fzučen je bil kot sanitetni pes. Njeaov gospodar, neki Herzer, je padel neposredno pTed zaključkom svetovne vojr« na franeosko - nemiki fronti tn Rin-tin-dn sa je rvesto Ćuval v stre'^kem jarku, dukler ni prišla franeosko - ame.iška arma-da. S sflo Ka je odvede! ameriški častnik Lee Dućan od njegov ega mrtvega gospodar ja iz stretekega jarka ter ga vzel seboi preko Oceana. Nakljućje e hotelo, da ie stric tega častnika ravnatelj filmske tovarne v Holly-woodu, ki ie uvhJel, da ima Rin-tintin ir-redne sposobnosti za film. Filmski ravnatelj ga ie takoj začel izobraževati za ta poklič, kar mu je uspelo tako, kakor Se nobenemn dri'gemu pasjemu ućitelju. Od filma do filma, v katerih je nastopal Rin - tin - tin, je napredovai oo precizoosH in Ia»>^ti & luu tero je igTal svojo vlogo. V poslednjen času je nastopi! v dvčh filrr.ih in sicer: »Rin. trn - tin re^uje svojega gospodarja« tei »Rin - tin - tin, strah in trepet praJumc*. Volć ak js v obeh išlmili moj^tersko izvršii svojo nalogo. Ka počne filmska diva s 50 lefi Vsekakor kočljivo vprašanje. kj ga je stavila neka amer.5ka filmska revija raznim filmskim nebe^ir.'k'CTrL Američanu se ta %-praŠanje n'kakor ne zdi netajktno. Odgovori nekater'h fi!m«;k'h igralcev sj pa zari imivi, v kolii r žene nrso — s smeh'jajem preslišale vprašanja. Kako so se ti intervjuvi vršili, nsm poredno si.ka pcJ-jeten reporter. Vprašal je glasovito filmsko divo: »Kaj mislite o moderni filmski innet-nc«ti?^ Diva se ie smehlj.ia. Reporter je za^isal: *Pr&so1a skeptična« — in \prasal: -LjiiJte sve-j po"k!ic?« »Naravno! nad vse!« ie pri-pomnila -IetT!a dama -«e feli vide ti sretno v krogu svoje, kakor sp nadeja, takriat že številne rodbine... Elcanora Boariman misli, da bo baj v tej starosti naj£> Ij oboževana, zaikaj — tako trdi — žena prihaja k pameti š&!e v tej starosti.,, Bctty Ccmpoti tfpa fstntako, da bo 5 50 le«ti nndfeolj zapeLjiva in da bo še ntnes-gkn mofklm zmešala glavo. Co tance TalmagJe hde svojo starost olepsati z dolgimi potovan^j križem 5 veta. Mary P!ckfi~rd se hoče povodv>m svojega 50. (Tojstneira dne posvetiti rzključ-n) plesu — naj si bo *šimi», »tango* ali kar se bo pač plesalo... Vseeno — samo plesati! ... LUian Gish. «6e>a sestra«, prav resno zagrotavlja. da poj-de v te} starosti v sam> stan, da preo-stali del svojeea življemja prebije kot nima. Ni pa SzkljuČeno — previrf-no dobavlja — da se do tadtra-t njeni nacrti še sprejmene.... Plače filmskih igralcev Današnja fiim^ka timernst stavlja na i^ralce velrke zahreve. Znati Je trefod vse, se giasi parola. Zato filmski igrafee dan-danes rtskira v^e in vsak hip je njegovo življenje na kocki. Se % eda pa so zato filmski is:ralci ssrsizmerno uidi najbo'-ise i>ia= čanL Plače znanih fi!?»^kih ncbesnfkov v Amertki so naravnost kraljevske. Najsi-jajnej'še d >hodke Ima menda popularni kj« mik Harold L!oy<3. Zatrjujejo, da ima po'-druffi milijon đojarjev Ietne plače. V naši valuti 2maša ta pača cvkrogio vsotico *5 mlV^nov dinariev. Ha?o4d Llojidu, kaker ie videti, ni sile___ Tuđi zafconca Fairbanfcs se nimata p«-zoževati, Doajgla^s Fairbanfcs in Mary PicK-fordova, le^pa njegova ženica, imaia letno dva miHjona dolarjev dohodkov. Po en m!~ lijon rmajo tud. Norma Talma-gde, Cecil de Mil'e (rerser »10 božjih za*p-:wedi«) in mi-ve6ji ameriški Icomik Cha*rlie Chaplin. Ve-čma slovitih zvezd je plaćana tedensko. Glnria Swanson ima 18.000 dolarjev terenske plače, torej tuđi prolfžno I nr'Hjon na leto. Lilian Osh (»Bela sestra«) dnbj gia-som svoje najn. vejše p-ogodoe 45 miliknov dmarjev za v^rk film. Na to gre le>tvica polagoma nav-zdoi: Thoinas Meighan ima ?5 milijonov Dn Ietne pla-če, Bii«ter Ke2ton (»Clovek, ki se nikdar ne soieje«) ts-totoliko. Stara naša znareka, lepa. sedad amerikanizirana Poljakinja, Pola Negri ni»ma takj briljantne gaze kot njena huda naspro-tnica Gloria Swanson. Cisti dohođki Pole znašajo letro »sa-mo« 16 .milijonav Din. Zanimivo je dcj-stvo, da so neka ter* giascviti filrrrski stari kot n. pr. Rirdolfo Valentine, Milton Sils, Lon Chaney in drugi v primeri z zgorai navedenimd, s-lcbo p?ačani. Valentino rma 10, PrisciMa Dean 10, L n Chaney in Milton Sils po 8 milijonov Din na leto. Plače nemšicih tn drug'h evropskih f!m" sfrih umetnikov si" nepram afneriškim prav skromne. Tafco ima Jannin?sf ki je v <>--<:•-lem sedai podpisal pogodbo za Ameri-kn, ne-krk.o 1 m?A n Din leđnih doh-^dk v. Sl'č-no so pl2Čani Piu' We?ener, Asta Nielsen, Gotzhe, Crmrsd Veidt Seveda rrso ti do-h^-dki to^ni, zakaj jgralci d bivajo 5e razne nagrade, bilance etc Tako je bilo Oiap-Vnv p mijeno 1 milijort d lanev zj ^'"'i frltne. CbarMe pa je to z Ind^nacijo od-klonM. zakaj zđi se mu. da lahko več zasluži, če Lzgotavlja svoje filme v lastni režiji. KaznJencI kot filmski krit kl. Amerike kaznilnice so rrrn«derno ureiene, nekr«tere ćelo s pravcatfm komfori- Singu, največji vzhodno amerfški kazni'n'-ci prt -'vajali tak film in vodja jetnišnice ja cb;«ji>bii 3 nagrade p.> 100 dolarjev za naj-boljšo kriiiko o tew film-u. Dospelo je 2r0 krit;3< ir na^ra-de so odnesli kaznjenci štev. 77.326, 74.rS66 in 76.106, k\5o se skriva Z3 temi šievUkimi, listi ne povedo in najbrž tud i sami ne vedo. Dolžina filmov. Povprečna dolžina filma znaša 2500 m. Seveda ni s tem rečeno, da ni daljših ali krajših filmov kaj ti v promet« so fi!«ni od 2S0 do 12.000 m. Na vsak meter pitde 51 slik. Stcv. 19 .SLOVENSKI NAROD»dne 24. jimnrjt I«*. Stran 7. se* London: „. . ,. 19 "oman treh src Stojcč pod vešati je Francis odkionij patra. češ ji se tieAIžnemu Čioveku, ki grc eznan pevec ia pe-Kii, ki jo je pei. se je glasila: Dedov naših domovjia, milo morje, rodni kraj — k zmagi pot si nam edšna. tajcem pefcfo— nam si raj! Strahopetcem tu ni me«ta ;td. Leoncx> je zdrami] ta glas iz strašne duševne depresije. Navdušeno je vzkl&nila. ko je zagledala Mcrrrvja Jorgana, ki se je preriva! sko^i maožiCo' rađovedf»eže\ tja, kjer so stala vešala. I Njegov prihod je bi! skranjo neprijeten samo TofTesB. V splosni razburjenosti ni ruhče opazit' Jl£>o se je ^pancu zmračif obraz. j Mr»>iica se ;e pa povsem strnjala s pogt3\ar-| fenu M je zmajaf z glavo hi izjavil, da ma je oa£ vse eno, koga obesijo samo da bo zakon« m a- doščeno. Robina Solano je začela v en glas kričati, da je tucfc Menry nedolžen. Se bolj je pa kričal Francis, ki >e stopi) s podstavka m čakaL da nra razveiejo roke m nege. — Sod;!i ste mene! — je zadonel po dv*>i\ščii njegov glas. — Njtfca niste sodih! Brez obsodbe nt, smete nikogar obesiti! Soditj ga morate! In ko je Prancis šege! Menryju v noko. sta pri-stopila poglavar m komisar, da aretirata Henryja Morgana kot morUca Alfara Solano. IV. — Henrv je v smrtni nevamost? m zato ne smemo rzgubljati časa — *> je glavna stvar! — je izavil Prancis na rodbinsiccin posvetovanju pred nacijendo Solano. — Glavna stvar! — je vzVhkniia Leoncie po-rogljivo — Glaviv> je. da ga re* rno! Pri tem je pomolila svoio nežno ročico Pran-cisu pod nos, da bi še bolj podcrtala pomen svojih besed Na cnak način je opozoriJa tuđi svojega očeta m brata, naj se požurijo. — Miting mu na pomoč! — je vzkfiknila. — Sevcda se moramo požuriti. — Ali hitro na de!o ali pa... Glas ji je odpovcdal pri misli na to. kaj se lahko zjpxii, če Henrv ne bo pravočasrv* rešen. — Pog'avarju %o vsi vanViji enako vredm. --je pritrdil Francis. »Ona je tako divna« — je mis- li? sam pr? sebi — A glasno je nada! je val: — Svote; mesto upravlja tako, da mu nihče ne more do ži-vega. Naglica ie temelj njegove upravne modrosti. j t1enryia Caka ista usoda, kakor je bila aamenjena. meni Rtšiti ga moramo še nocoi. — Zdaj pa poslušaite! — se je oglasila znova Leoficie. — Rodbina Solano ne mare dovoliti tega .. te *ostifikacije. — Naša čast, naš ponos...i Mi ne moremo mimo gledati, kako obešajo nedolž-nega človeka... Govorite vendar — vi moški imate več prakse v takih rečeh Oče, povej svoje mnenje! Izmislite si nacrt, kabo bi ga rešii... I Med posvetovanjem se je Francis globoko za-' mislil Hudo mu je bilo in srce se mu je krč lo pri misli, da se Leoncie '.ako zavzema za drug .ga. To pomen i, da ji je Henrvjcva usoda zelo pri srcu. Francis se je dobro spominjal prizora na đvorišču jetnišnice. Ko so razvezali njemu roke in nag- in ko je bil aretiran Henry. *e je vrgla Leoncie sLx3-1 njemu v naročje in ta prizor je zađe! Francisa ka-k^r nož v srce. Henry je stisni! njeno roko. da se prepriča, da je njegov zaročni prstan z^pet na svojem mestu. !n Francis je vide!, kako sta se Henry rn Leoncie v slovo strastno poljubila. I — No. torej? — je vzdihnij Francis. Sx>ril je vse, kar je bilo v njegovih rnočeh. Ko so H„-nry;a aretiraH m odpeljafi v ječo. je Lo-nncii od/rrito iz-javil, da mladen.č, k: ga ona res ljubi, ni Francis, tem več Henrv in da si beljšega sploh fii mogla iz* brati. Toda sporrrin na to ga ni prav nJČ potolažiL ludi zavest, da je ravnal prav, ni megia ublaž.ti njegjve žalosti. Stvar je bila povsem jasna m Henry je ravnal prav, ko je poljubi! svojo žaro-Čenko. Vsak dvom te bil rz-klmčen m zato je hotel Francis napeti vse sile, da skrije svojo ljobeZvn pred Leoncio. Toda na lastni koži se je pr^pričal« da bi človek n.kol; ne smel iskati !»olažbe ia ute-be tam, kjer se je vg-nezdilo čusrv?o poštesnosti ia pravičnosti. Sicer pa — kdo mu je dal pravico nadejati se* Njeguva nesreća rn smola je v tem, da je pnšsl xr ct-ntralno Ameriko prej *.>zno. Imel je pa-č smolo, da je srečal to prelestno bitje §?le takr^t, ko je bilo njeno srce že oddano. Ona ljubi pač tistega, ki ie priŠel pred njim In ta dru^ri na prav n£ slabši aii pa morda §e boljši kot Francis sam. Pravičn-> srce je Francisu prigovarjalo. da mora zvesto čuvati prijateljstvo, ki ga ie skleni! s Henryjein. s Me.Tryjem Morganom, mladim in emergčnim po-;«jmcem svojega rodu, z možem v platnenih h!a-čah in raztrganem slam.tiku. Da, beseća. dana možu, ki reže neznancem ušesa. jć prepečence in želvina jajca ter brska po otc-kih Buflo ii Calfo* da naiđe zaKiade starega srra Henryja, ma mora biti sveta! L>ubezen k; eno, čast In ponos staro Morganove rodbine pa drus^. Originalne barve in matrice za Oestetner Cyk!ostil. Lud. Bapaga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Tosl8fJon „ Mehanično umetno vezenie va)9to«*ovv perlla, «^tek kl«§z9 mmmmtirmwn9v% ffno bc'o - -rat'- »stc *«ttf>i«;« «i&atrif»a*«j«. MATEK * MIK^l. MubMana. ^ » DAt«ATIXOVA 1S --------------- tfted »«roko%nffj zr-anja nainncjia tzvtiilev *r, brezkonkorcn^m ce*?e Ns|cen«)^i rn čisti ptrHr sk te nekih robnih Het v naiodnih i« modernih vzoicih Uf l«sln h orip n^Hb Dr. Viadfslav Fegan •dvetnk w MubliaMl ^r im prt)g#III sva o pimmrno *. Ounajstie eeste 38 na Miklošičevo cesto 6, f. nadstr. palaca .Ljud>ke posoj In cc* (nasproti h«Teia Unton« | fl^FlUJIU m rteh, iharianje. o*rd«iost t »nika, žek>dčne krfe, giavc*o<. pfotm, »sliias ia nevralgfjc' ^-•Mke vrste ozdravi ns zanesl;tvcic n»U obliž đannien od ministrstva &dravia v Beogradu. Prr ■vnega zahvalna pisma potrjuic o njegovo ?Ax* \llnost Ortgina na ftkatlia slane Dn 7S in se d> biva po skoro v&ch 'ekarnah ti drojeri ah V no-traniosti države po povretju, Bfsnfca aioTrta \\\Wl WiM. 15 leino jamstvo na popolnej- STOEWtH ti valni stroH s pogrezliU'tr-transpoftetecn (grabetje); 2 enostavnim r-rem kom \t pri pravljen za Stepa n te, vezen ji I ali šivan-e ura. mm UUBUANA SelcnbuTgcv* ui. 6, i. ji^i T-Ufos ŠL 9S0. PekOTt^ia satfraga v l'rtlf»n! javlja tužno vest, da je njen do goletni ćlan in odbornik, gospod Peter Pire včcrai pretninil. Pogreb se bo vrlil v nedeljo popo^dne ob širib, katerega naj se vst člani udeieže. V Llubljaitil, đttt 23. jatmarja 1926. 6 let ft*r. tehnifni^no l/obra^en. $"e r*up«e«* m--« a. Panodb- -->od .VpoWojenecA208" na opravo SJov. N3 roda i?, niac i Er. mm joMitna. ¥910 tttmkam tfca 'barska t* Lr«1*not m aftrasat '!e^4i *s*a\*cf e «etf**ofo« sfrm sntttvtto; <#»■ !tf nMnctftt-ttm? it»eh»v«uie iHiitKJ iz ploćevin? rm irnez, barvn, lak n med vsake etikosti kakci tuđi po>ođ (5kf.t!e) I OS L za i-onscrve. Tr»*H« svuda čokoladu - kakao - bonbone čuvene svjetske fabrike T 0 B L E B (Beru • Švicarska) — • Centralno zi&tupsuo i ttov« Mte t* kraljevinu SHS KOGRAD, Knjeginje Ltubce unca 15. — TeJcion S\#d I - Milim w kg Din 5* - WA oprava „Sli?, flarnla" Ma li oglmsz, ki stužtto v poste- đovttimm m socit&tne namene obemstva vsaka beseda 30 par Naimnmši znesek Din 3—. SUali ogfasi ŠLenttve, dopi^ovante ttt O^taa strogo t/sovs&ega značaja, VMđ* ka beseda Din /•—. bJatmanjšt tntssk Dim Ifr—. Gosnod'čna zmožna »lovenskega in ncmškcg« jezika, dobra ! strojepiska — išče »!už* bo v picarni; ere tuđi za blagajničarko. ev. tuđi n^- deželo. — Poni dbe na upravo *S*t>v. Naroda* pod *BIagajničfirka/221». Prod^jslka d-jbra in zan^s'j va moČ galantcriiske strolce. MČe sržbo v mestu ali na dr* žcii. — Ponudhe pod •Zaneslnva 210» na upi. *Siov. Naroda«. 15—20.000 D n posrnl^ onemu, kateri mi presi;rf»i rf^hro slufrbo trgovskega pomočn:ka, ev?nt. pristopim tuđi kot eiražahnik. — P-onudbe je j po?'a ti pod «r5pecerict M. T./234» na upravo «S!ov. Naroda*. Bkgajnfčarka (*a5etn;ca)„ solidna, iz boljie hrše — se sprejrne takoj v prvovrstni hotel Mrana in stanovanje v hiJi: p!ača d Sra. — Pi, smcnr pon-dbc prd «Ho« te I/240» na upravo «SIov. Naroda». Kontoristicja z večletno prakso, ob* cnem spretna predajnika — ž;!i premeirti mesto — PomdHe pod «Kavci» ja/233» n% upravo «Slov Naroda«. Trp. pomočnTc z večletno prakso, izvtr* j?n v mešani strolci. tiče službo v rre-tu ali na ds» želi event. g~c za prsio* vodro. — Dopisi pod •Poalovodja'2.51» na upr. «S!ov. Naroda... KJjačamičars^ ocmocn?k pnden in mofan — iš?e službo pri večjem ped; jetju. — Nastopi lah\.o trkoj. — Foiudhe pod wRljučavničarstvt)/250» na upravo «S!ov4 Naroda« Gospodična ; vajena vsakršnega dela. kaor tuđi š'vanja — isče j službo v trgav ni kot po« magalka: e~e tuđi k Sivi* Ij» ali drukam. — Naslov rw7vc uprava «Sloven^Ve* Ca Naroda*. 244 Kon{!&& z opremo i-r elegantno kočijico — ceno r.apru» daj. — Na ogled pr^: M. Jevak. Dotnžale. 247 Lahkc sani za enega konja, sedj? 2a h!apca zadaj. kupim. — Ponudbe pod «Sani 246» na upravo *Sl. Narcda». Pedka orilik?! ~ Part;ia novih šivalnh strojev po zelo n'z'vi ce» ni napreda*. — F. B-itiel, Ljubljana, Karlovska c"j ^.U št. 4. 29, T Klavir 'fobro ohrani n — se ra* di pomanjkaniii prostora 'godno proJa. — Dopisi pod «K1 rir 211» na upr. «SIov. Naroda». 2e1ezna bl*gf jna prodajalniska oprava. 12» ložbcna otnarica in peć — radi selitve ugodno naprodaj. Več v trgovini F. Mersol, Ljubljana. Mestni trg 18. 207 I Jedilna onrava I -»koro nova. radi selitvej ':gidno naprodaj. Isto« tam naprodaj tud« želez* na postelja. — Dop si na| ip-rtvo «S!ov. Naroda» pod «jed:lnica'253f>. Pohfštvo ter ra/?na sobna in ki> h-nis^a oprava. kakor : ti di Jrig: preometT, t„ ! pi. slike, Itstenci ko* * certni planino itd — radi oiipotovanja nanrodaj. — V'praša se: Dalmatinova ulica at. 5, IL nadstropic 245 hodati Zelo dnbr<^ vpefjana in •zvrstno uspevajoča gostilna v Mariboru se radi belezni Iastn:ka j takoj proda ali odda vi najem. Samo resni re* flektanti gotovno naj se obrnejo na Oglasni 7axx)čl Kovaču Maribor, i Slomškov trg 16 132 I Shtnutf/uja Stanovpnfe 1—2 sob s kvh'njo išče mirtn zakonski par brc* otrok v stari ali novi h;* ii. — Dopisi pod «Stano* vanjfc takoj'"-52» na upr. «Slov. Naroda*. Prazno sobo zračno in sv tlo s poseb» nm vhodom išče gospo* dična, ki 'e ves dan od* «otna. — Ponudbe pod «Svef.la'212» na upravo ^ v. Naroda*. Stanovanje (1—2 sobi a kuh njo) — šče vookojen uć telj. — fonudbe pod l'čiteIt/213 na upravo «Slov. Nar.». I Neorernčnine Lećo bišo z gospodarskim poslop» lem in veiikim sadnm vrtom proda Ivan Marin» 3ič. vas Lesno brdo pošta Vrhnika, Stara šranga 2-4. Hiša je ob glavni čest: proti Vrhniku 235 Posestvo obstoječc iz h:šc, njive, travnika in gazda, blizu železtvške postaje, na pmme|nem Kraju — se radi družinskih razmer takoj proda. — Ponudbe pod «Dol-cnjsko'222» na upravo *Slcv. Naroda». Prodsjcm dve no-vozazidane zgrade i ftdnospratna sa pet« naest odelenja i druga trospratna sa dvadeset scdiim odelenia. z:dane z* svoju upotrebu 1 pc»t* puno moderne. — Z* hli« i* obavestenta obratiti se *t»psveniku: 2iČkd ulica br. 8 kod Civcnoe Krsta Sniedcrcvgki Djeram. Modroce vsakovrstne žičnt vložke rtomane, divane, klubski enrnitore — dobite in 12 vršuje ptj iiaročilu pri* aifrno sol;dno in naice^ ne je — RfJ« olf Sevci Liubljana, Gosposvetsk«« cestu 6. 234 ) Modna šivilja Marija Krmelj Ljubljana, Beethovno* V3 ulica 9? //. nadstr* Perje kokošje. purje. račje go^je in go^ji puh — pro# da ta in razpošilia po naj« nlžji ce..i - E. Vajda. Čakovec. Medjimurje, RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FffJHC BM, UoMfan. Uataritvo •alftUt Mr. 9 Opreme za neveste «tore. rsstore. iediln* tn spolne t>a rtu ture iMfnim ns in poste!ini prc^rV n.ijl? in v$e vrste vearnio veže ročnr narceneie M ZurJeiek Lj ubi fi.m+, — Stntarieva uiicm 7 Prt» v^ame vse tcomtrifMCijii iz motivov Predthsksnlm \ajvečja izbira tuirtom <'Orjuna, napre)!» koračn'ca 5 petjem. «OJ Doberdob«, *Vigred 8£ povrne», Koroške narod« ne pesmi in drugi ak> venski posnetki na &r%* mofonskih ploSčak. dalje posnetki nainovertih mo« dernih piesov —. ae dobe samo v tovarniški xalog^ pravih an^leških gr amo« fonov — A- Rasbergcft Ljubljana, Tavc^rjeva 5 Seznam vseh slovenskib po-netkov zastonj 'tj franko. 231 •«^ A c poutbutete attze ati suite vet*«ev avopaie ■fanzmaiei pcklič t t \ fo «ko šuviikc == 341 === cvetličarna KORSIKA wm—m=z Aleksantflf*o«a> cesta =at=3== *mr*£Um •• pmšilimim nm alont i*7.L Ediii9 najboljši 1 sivaliti stf*oji JOSIP PETELfflC-fl li 1 •iu. jšt m rtatrt.B t*m t SBTZkB. AIUI Mam f>um w ti > u «e ustiM. ie 1«m, m\y.\§ kovafkt pfemof, čnH ptcfnof ia br kete Natlftv • PvWMTail SAV99 «» f*fHlal9# at« a] Zahvala. Za vs^stransko sož^Ije, izraženo nri povodom smrti mojega !jur>!jenega soproga, gospoda Ivan Demšarja višjega davćaega upravitelj« v pokoju se zahvaljujem vsem. Posebno čč. duhovičinl, g. okmf> nemu zdravn ku dr. Wiz ngerju, gg. pevceni za gea> ljivo r=itje, sploh vsem. ki so be pogreba udeleiiti. Vsera sKupaj iskrena, prisrfna hvala! ^ talvloča soprof«. Zahvala. - Vsem, klsoz nami cutfH, vsem, W to po-skrbeH ja ^a>tno zadnje sncemitvo, nam ataii ob atram v na, teži ih urah. zlasti njegov m stanovskim tovariSem, gR. pevcem zm prekrasno ialoatinto hi darovalcem krasnih vencev * cvet^a oate naj-isltfcne)$a hvala. V LJUBUAN1, dne 33. jairaarja 192& latalota wmšUmm K*t6 tova. Umri je dan« ob pol 11. dop. nal dobri ljubi oče, stari oče. pradeđ in ust, gospod Ph. Mr. Aleksij Roblek lekifBar ia posestn.k, častii mtšUn m W»5I žapaa radevlji$klk Pogreb se vrši v nedeljo, 24. t m. ob §/«3 popoldne it bSt falosti na ntes'no poko^ališče v Rad^vljid. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v lapnt cerkvi Sv« Petra v Radovljici. Sporoćamo to žaiostno vest vsem stanovskim tovariietn in Številmm pri ateljem bi ago pokojnika proseč jih, da mu oaranijo blag in dober spomin. lt«tf«vfilca9 doe 22. jamiarja 1f)S. ~* Satefoči ottaH Str«n *____________________________________________cSLOVENSKI NAROD, dne 24. januarja 1926. . Slev. 1Q. van iax in sin. *i2K5V" NTajb- 1,*i šivalni stroji in pteti n> stroj. borna konstrukcija In elegantna lx-vrSi'ev U tovarne v Linču Vezenje peraču}« breiplacno. ?osamezni deli ko'es in 5 val. strojev. lO-leftaaai »•■»»•teli*. f* satne stro c ADLEK m URANUA. 'olesa iz prvih tovaru .Dflrkopp*, .Stvf'a- .Wt*» M|Maa«f* pri tvrtki — — — — PETER KOBAL .. KranJ - t Nobencga cIo enskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubijanskega Zvona, ki vodi 2e 46 let slovensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naSe najboljSe ptsatetje. LJUBLJANSKI ZVON t. 1926 priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obSrno novelo Fran- ceta Bevka, historični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode ćele vrate drugih pisateljev. lzhajal bo v povsem novi obliki in opremi Naročnina znaša za ćelo leto v Jugoslaviji Din 120—, za inozemstvo Din 150*—• Naročite ga tako] pri Tiskovni zadrngl o LJnbljaii!. PrcferHM Hica tt 54. Mestna branilnica v Rađovijici javlja pre-tužno vest da je njen soustanovitelj in dolgoletni za procvit zavoda prezaslužni predsednik, gospod Aleksij Roblek lekaraar, posestnik itd. danes ob 11. uri preminul. Ohranimo velezaslužnemu pokojniku trajen in Časten spomin! Radovljica, dne 22. januarja 1926. Upravni svet Iskale! zlalal Leta 1849 se je bliskovito rax-neila po celem svetu veat: zlato se ]t našlo v Kalifom!:! Stot soče ljudi je pohite'o tja v d vjem begu za 5 ečo. Mnogj 50 o naSl — Vam ni tr ba ve sk»tl zlaa v Kal forniii in Avstraliji- Zadcstu e. da si ob potrebi kupite ZLATOROG-TERPtH. TINOVO MILO, kajti vtak tsoćf koma.i vsebuje zlatrlk po 10 frankev. P03 u- 5 te svojo srećo' M 0^0 zl-^tn kMM«*M*»MM» Damska konfekcija in modni salon TRnttc ****** **9 Blagovi in svila v zalogi. •apBtt caaa Prvavrstao dt^ Za vsako sprejemno ceno crodajam klobuke, slamnike te/ vsc rotrtb5^in€ za modistke — ■Inka Nerv»t| mod stka Ljub jana, Dalmatinova ulica 10/11 J. Stjepailn jl —Sisak- aapaaaaBal a^#4Hmt* tb*^ BBSILjtfsl BStak avtrab ^Mffm^H... -._», aevaa aa aa~ M -T fbN WrfW. - Ctankt fraakt ^..........................'•• aj«1a>e^»t*i epeM»lml lm«« petrolejska pUoeke »ve«U;ii» /gy 200-500 aaV^ra^ r^fei Krasa« babi t»t ^C^| |F1 J**^ Neznatna po- ^BSh^ ^ve' kflk°r se r*b za fflzsvetfjavo proda alnk. ttiađov. gostiinic to' crkev, dvo ri5<*. vrtov itd. .^IIOA«4 jf pri kHdna za naimanjšt ;n naive^ie prostore — Zf»h cvajte rros^e^tc1 Glavno skladi^e za SHS im? elektrotehnična lirma SVARC 5 tff-ufj^T ZM6R£t% PreTee^vičeva ulica " - l^emo zaupne zastopmke. - — Zaiitevajle lakoj prospekte? — Objava. * Uprava Državnih Monopola u Beogradu razptsuje ofertalnu licitaciju za nabavku: Jednog poluteretnog automobila od 1 do 1 V* tone. Licitacija će se održati na dan 4. marta ove godine u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11. ča* sova pre podne. Svaki je ponudjač dužan položiti kauciju Depozit« noj Blagajni Uprave Državnih Monopola najdalje do 10 časova dana označenog za licitaciju. Kaucija Iznosi za državljane SHS 5 %% a za strance 10 % od ponudje* ne cene. Uslovi i bliža obaveštenja mogu se dobiti svakog radnog dana od 10—12 časova pre podne u kancelariji Mašmskog Odseka Industrijalnog Odelcnja Uprave Državnih Monopola* 220 \z kancelarije Industrijskog Ođelenja Uprave Državnih Monopola IM-Br. 634 od 16 L 1926. BaaVBaaaTBaaaaaaaaaaBaaaaaBaBaBaa^ ROYAL MAIL LI NE Kf- snglc&fc« roštna oaiobrr^na Mtilia — Generalno rastopetvo za **• ljevino SHS Zagreb, Trs>. I. štev 17. Redoviti ootniifcl tiiM»metf Hamburg-Cherbonrn-Southampton « New York in Kanado Chepbourn-U¥erpooi-South»mptcn « Mutno Ameriko. —— Rto rfe Janeiro. Rantot, Monte\Sdeov „Prometna banka*". SPLIT, Dokiecijanofa obala 8 — METKOViĆ l?o Veraja PODRUŽNICE: Maribor. Kamnik, Novo mesio, Ptuj, Rakekt Slovenske Konjice, Slovcnj-gradec, Prevalje TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLIANA i DUNAJSKA CESTA St 4 (v lastni stavbi) /§K sar KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 -** gg\ [sSc Izvrinje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. &=i Baojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146, 458