r
mam
Kupujte
^OiNEBONDEl
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
		
Kupujte		
VOJNE BONDEI		
The Oldest		
Slovene Daily	It BDT	
In Ohio		
Best Advertising		
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 206
^ XXVII.—LETO XXVII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 5, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 206
Zavezniške armade osvobodile Belgijo
50 milj od jugoslovanske meje; Titove čete prodirajo proti Belgradu
%EU IN ANTWERP PADLA V BRITSKE ROKE; ZAVEZNIŠKA iUHADA VDRLA V NIZOZEMSKO
Neuradno se poroča, da so ameriške čete blizu Aachena vdrle v Nemčijo
jj London, 4. septembra — Danes so Angleži v sil-bel	zavzeli belgijsko prestolico Bruselj in veliko
gijsko luko Antwerp, in iz nizozemskih virov se po-80 britske sile vdrle že 5 mili globoko v nizozem-
*%ozem%e.
Q	izgleda, se Belgija in Nizozemska celo hitreje
let	izpod nacijskega jarma kot pa sta spomladi
y padli pod navalom nemškega orožja. Sovražnik, gt J? P^'itisnjen med britskimi silami in atlantsko obalo, Pi'ed "Dunkirkom," iz katerega ni nobenega izhoda.
antwerpa so zavezniki ^«ili prvo veliko oceansko luko
g	SO dospela senzacijska poročila, da so čete
Pi've in tretje armade v bližini Aachena in Ju-s Perla vdrle v Nemčijo, Z ozirom na dejstvo, da Dn kjer prodirajo Amerikanci, prihaja zelo malo m	razvidno, da komanda namenoma vsiljuje
2	senzacijskega razvoja na dotičnem sektorju
62niške invazije.
w. "^^gleži, ki so v teku zadnjih šestih dni prodrli 210 Anf	in razklali Belgijo na dvoje, so z zavzetjem
Q ^erpa preskrbeli zavezniškim armadam prvo veliko ni'L luko, skozi katero se bo moglo zalagati zavez-6 sile za nadaljevanje ofenzive proti Nemcem.
^ADNje železniške zveze med
«al0 in nemčijo presekane
® padcem Antv^erpa so bile presekane zadnje železni ® zveze med belgijsko in francosko obalo ob Rokav-' bgp. P^Glivu in Nemčijo. Antwerp je drugo največje mesto in leži 23 milj severno od Bruslja, ki so v ^Ogleži okupirali preje tekom dneva skoro brez vsa-boja.
p ^Gko zakasnjeno poročilo od devete zračne sile v ustvarja vtis, da so bile ameriške edinice morda
tudi
Urad
udeležene pri prekoračenju holandske meje, o kate-3e nizozemski premier Peter Gerbrandy objavil ^0 naznanilo v Londonu, kjer se nahaja sedeže nizo-
Jugoslavija bo zahtevala odškodnino od Bolgarske
LONDON, 29. avgusta* (O......
A.) — Dobro poučeni poznavalci balkanskih razmer trde v zvezi z novicami o bolgarski prošnji za premirje, da bo zahtevala Jugoslavija poravnavo vse prizadete škode, katere so krive bolgarske okupacijske čete.
Poleg tega bo zahtevala tudi kaznovanje vseh onih članov zasedbenih čet, ki so se obnašali nezakonito.
Pričakovana izjava premierja šubašiča
Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Ivan šubašič bo naznanil stališče Jugoslavije glede ureditve razmer z Bolgarijo angleškemu zunanjemu ministru Anthony Edenu, s katerim se namerava sestati v kratkem.
Pravijo, da bo dr. šubašič izjavil, da bo Jugoslavija šele po poravnavi odškodnine in drugih zahtev; obnovila svoje staro prijateljsko raznierje z bolgarsko državo, s katero utegne morda celo stopiti v zvezo radi ustanovitve skupne federativne organizacije balkanskih narodov.
Kaj bo stališče Grčije?
Mogoče pa je, da se bodo pojavile težkoče v pogledu take federacije, ker bo treba v tem pogledu upoštevati tudi frčijo, s katero ima Jugoslavija prijateljske zveze, tako da bi brez
cleveland očutil potresni sunek
Danes ob '12:45 zjutraj se je v Clevelandu občutil potresni sunek, ki je stresel vse severovzhodne pokrajine Zedinjenih držav in nekatere kraje v Kanadi. Sunek je bil tako močan, da so se zazibali domovi in druga poslopja.
Tresljaji, Iti so se nadaljevali skezi eno minuto, niso v Clevelandu in po drugih mestih povzročili no-b e n e škode. Rev. Joliat, ravnatelj potresne opazovalne postaje na Carroll u-niverzi, je izjavil, da je bil center potresa okoli 270 milj od Clevelanda.
j Finci kapitulirali; I Nemci morajo iz dežele do 15. sept.
LONDON, 5. septembra. —j Stockholm poroča, da se Nemci; pripravljajo,da zapustijo Dansko. V Kopenhagnu so naciji začeli fežigati dokumente in vse nemške ženske in otroci so dobili ukaz, da odpotujejo do petka.
nemci se morda umaknejo iz italije
i BERN, 28. avgusta (O.N.A.) ' — V severni Italiji prevladuje mnenje, (%a bodo Nemci zapu-I stili Italijo še predno nastopi I jesen. Nemški maršal, ki sedi 1 na gotski obrambni liniji, je v nevarnosti, da ga zagrabijo klešče iz vzhoda in zahoda, kajti vse kaže, da bodo jugoslovanske sile maršala Tita kmalu zagnale ofenzivo velikega obsega v smeri beneške province.
STOCKHOLM, 4. septembra. — Tri leta trajajoča vojna Fih-^ ske proti Sovjetski Rusiji se je končala danes z dramatičnim poveljem, da se prenesla stVelja-ti, in topovi na obeh straneh 500 milj dolge fronte so takoj obmolknili.
Finski viri pravijo, da se bodo Nemci zaceli umikati iz Finske v torek. V smislu pogojev premirja, ki so bili sprejeti med Finsko in Rusijo, morajo biti do 15. septembra vsi Nemci iz Finske. Tisti naciji, ki bi do takrat ne zapustili dežsle, bodo razoroženi in internirani.	| _ i
DiiVI PROTI ZiPADU, DA SPOJI SVOJE SKE S ČETAMI HARSAIA TITA, KI SE BLIŽA BELGRADU
LONDON, toiek, 5. septembra — Snoči je bilo tu poročano, da so čete Rdeče vojske v svojem prodiranju zapadno od Bukarešta prodrle preko Krajova, ki leži več kot 110 milj zapadno od romunske prestolice, in da se nahajajo ruske čete samo še 50 milj od jugoslovanske meje.	__
^iso Ruw uabnonM ske stremi cini liitrejso spo.|,,^,gtišča na bolgarskem terito-jitvijo s četami Jug;oslovanske ^	^^loskva še ni
nsvobociilne v()}dke, katera po(i	prekoračenje
maršalom Titom vodi istočasno ^
n 1 1	ske meje.
ofenzivo proti Belgradu.
bolgar-
Rusi zavzeli Brašo\ o v
Sedmogfaški	j
Istočasno se poroča, da so Rusi udarili preko Sedmograš-i
Nova oien/iva severovzhodno od Varšave
Druga beloruska armada pod poveljstvom geneiala Zaharova je podvzela mogočno ofenzivo
nje Jugoslavija najbrže nerada [vstopila v federacijo.
I Grčija pa je ona dežela, ki je j največ trpela od bolgarske oku-i pacije, ter bo brez dvoma za-' htevala, da ji Bolgarska poravna vso škodo in do dobra likvidira to trpko preteklost, predno bo pripravljena, da se pogaja z Bolgarijo o kakšnih načrtih glede bodočnosti.
SEJA PROGRESIVNIH SLOVENK
V sredo ob 7.30 uri zvečer se vrši seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo polnoštevilno.
kUi Jllp iri zavzeli vaaiio trd-l
njavslK) rnesfo IBrsisovy. Itusi - severovaiiodiio od T/aršave, in je diUjc! zsw%:eli mesto	^ nasedjenUi
ki kzi I*; mUj za^Kidno	severozapadno ()d Urnze.
stija, kakor tudi mesto Gaesti,	v, ^	„
ki leži 37 mUj južnozajpadiio ocli	»emske trdnjave, ki sie
Ploestija.	: nahaja 20 milj južno od nemške
Nemška radijska oddaja tudi'vzhodno - pruske meje.
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnib znamk!
Konvencija odobrila delo SANSovega odbora
zamejne vlade.
, Skoro neverjeten uspeh zavezniškega orožja je razvi-. 12 dejstva, da se je vdrtje v Nizozemsko izvršilo ko-J tri dni od časa, ko se je začela bitka za Belgijo.
^^SENHOWER apelira na nizozemce,
^ rešijo rotterdam in njegovo luko
oh' naznanilo o prekoračenju nizozemske meje je J. v vila holandska novinarska agencija Aneta, ki je po-so Angleži vdrli pet milj globoko v notranjost 2eig zavzeli mesto Breda, kjer je feldmaršal Rom-leta 1940 po bliskovitem podjarmljenju Holandske ® SRovil svoj glavni stan.
1'	Dwight D. Eisenhower je danes v posebnem
^J®kem pozivu apeliral na Nizozemce, da storijo vse, ^ v njihovi moči, da obvarujejo luko, tovarne in že-^2niške naprave v Rotterdamu, ki leži 25 milj severno od P^cd uničenjem od strani Nemcev, iz česar se .^Pa, da se borba za Nizozemsko razvija iz isto blisko-^ brzino, s katero se končuje bitka za Belgijo.
^J^eriške oklopne sile vrgle
^•^mce preko moselle; metz padel
Ameriške oklopne sile pod poveljstvom gen. Patto-
ki so že pustile za seboj trdnjavsko mesto Metz, so
|gle Nemce preko reke Moselle med mestoma Metz in ^ancy.
^ Kanadske in poljske sile so zdrobile nemški odpor ■^bbelville, daleč v ozadju belgijske fronte, in zavez-
Konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki se je vršila v Slovenskem narodnem domu v soboto in nedeljo 2. in 3. septembra, je na celi črti odobrila delo, ki ga je vršil izvršni odbor organizacije izza u-stanovitve v decembru 1941 in novo izvoljenemu odboru naročil, da nadaljuje z delom za združeno Slovenijo v novi, demokratični in federativni Jugoslaviji.
Konvencijo je otvoril predsednik lokalne podružnice Mr. Leo Kushlan, ki je izjavil, da je bila sklicana, da se razčisti pojme, in da se poda odgovor tistim, ki so več kot leto dni izza plota metali blato na "SANSov izvršni odbor. Po petju ameriške himne od strani Mrs. Tončke Simčič, katero je spremljal Mr. Ivan Zorman, je nastopil SANSoV predsednik Etbin Kristan, ki je V ognjevitem govoru opozoril na pomembnost dni, v katerih se shaja prvi redni zbor SANSa. Rekel je:
"Kar je bilo pred kratkim še
nejasno, se je razjasnilo. Kdor hoče vedeti resnico, jo lahko ve. Poleg tega, da žalujemo nad neizmernimi žrtvami, katerih je zahtevala osvobodilna borba našega ljudstva onkraj morja, nas ob tej uri obhaja radost, kajti Rdeča vojska drvi proti Jugoslaviji, in bo kmalu podala bratske roke junaškim borcem maršala Tita."
Sledili so ostali odborniki in podali svoja poročila, ki so bila vsa soglasno odobrena.
Odbor, ki ga je izvolila, je bil sledeči: Joseph Zavertnik (New York), predsednik; Fred Vider in Mrs. Josephine Zakrajšek, prvi in drugi podpredsednik; Mirko G. Kuhel, tajnik; Jacob Zupan, zapisnikar.
Konvenciji je prisostvovalo 124 delegatov in odbornikov| med katerimi so bili zastopniki vseh slovenskih organizacij v deželi. Med delegacijo je bil tudi Rev. Matija Kebe, slovenski župnik iz Pittsburgha.
V nedeljo je dospel na konvencijo častni predsednik SAN-
vlada poživlja starše in javnost, da se zaposlena mladina vrne v šolske klope
Nujem poziv je bil naslovljen | kot za bodočnost naše države, je staršem, občinam, šplani, cerkvam in delavskim unijam, naj organizirajo kampanjo za vpisovanje v šole otrok šolske starosti, ki so bili med počitnicami
potrebno, da preskrbimo otrokom čim več izobrazbe v 'high school.' Vzgoja je ključ prihodnosti," se naglasa v tej knjižici.
Kot je moderna vojna odvisna
morda zaposleni, tako da se bodo , znanstvene sile, bo tudi tra-
niški letalci so strahovito bombardirali bežeče nemške kolone, katere so izgubile v zračnih napadih 1,600 motornih in drugih vozil in 59 oklopnih avtov.
Od ure do ure postaja bolj verjetno, da so sile gen. Pattona že vdrle v Nemčijo. Poročila iz tujih virov pravijo, da so ameriške čete vdrle v nemški teritorij blizu Aachena in prodrle dve milji globoko v notranjost. Iz Eisenhowerjevega apela je tudi razvidno, da bodo zavezniške edinice vsak čas prestopile mejo Luksemburga.
Sa, pisatelj Louis Adamič, ki je podal obširen referat in med drugim prečital pismo, katerega je prejel od maršala Tita. Bil je deležen navdušene ovaci-
je.
V imenu župana Franka J. Lauscheta je pozdravil konvencijo njegov tajnik John J. Lo-kar, in kot govornik je nastopil pred konvencijo Leo Krzycki, predsednik Ameriškega slovanskega kongresa.
Tekom konvencij^ so predstavniki n'asih organizacij na postaji NBC rekordirali radijske govore za oddajo v stari kraj, ki so bili prečitani in odobreni od konvencije. Govorili so; Vincent Cainkar za SNPJ, Janko N. Rogelj za ABZ, Marie Prisland za S.Ž.Z., in Mr. Želez-nikar za KSKJ.
Novi izvršni odbor, ki ga je izvolila konvencija, je sledeči:
Louis Adamič častni predsednik; dr. F. J. Kern, častni podpredsednik, Marie Prisland, častna podpredsednica.
Etbin Kristan, predsednik; Janko N. Rogelj, prvi podpredsednik; Fred Vider, drugi podpredsednik ; Mirko G. Kuhel, tajnik; Vincent Cainkar, blagajnik. Odborniki: J. Jurjevec, Leopold Kushlan, Albina Novak, Anton Krapenc in Frank Zaitz. Nadzorniki: Jos. Zavertnik, Josephine Zakrajšek in Že-leznikar.
v jeseni vrnili v šolske klopi. Oddelek za otroke v departmentu za delo, oddelek za vzgojo in federalna agencija za varnost so skupno izdali potom Office of War Information knjižico, v kateri se naglaša, da je vsakemu Amerikancu, moškemu ali ženi, potrebna prav najboljša vzgoja, katero mu more preskrbeti država.
jen mir odvisen od razuma in znanja, nadaljuje omenjen^ knjiga. "Mi dobro vemo, koliko se ima država zahvaliti zdravju— telesnemu in duševnemu—svojih državljanov. Kot država pa hočemo, da postanejo naši otroci še bolj razumni, spretni in uspešni kot so zdaj. In vemo tudi, da
I
j so nam sole sposobne pomagati
"Za otroke same, prav tako do tega."
Novi grobovi
FRANCES MEDVES
V nedeljo zvečer je po dolgi in mučni bolezni umrla na svojem domu Frances Medves, rojena Mencej, stara 62 let, stanujoča na 1028 E. 72 St. Doma je bila iz Iga pri Ljubljani, kjer zapušča dva brata, Matta in Jo-sepha in več sorodnikov. Tukaj je bivala 34 let. Zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz Kobarit, občina Tivec na Primorskem, ter tri otroke: Emilie, poročena Simončič, Franka, ml., in Rudolpha. Pogreb se bo vršil v sr edo ob 8:15 uri zjutraj iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
v
EDWARD WEISSHOPPEL
Staršem Edward in Berna-dette Weisshoppel, 4472 W. 56 St., je umri sinček Edward, ml., star 11 mesecev. Mati je hči dobro poznane družine Paul in Josephine Praust, 1281 E. 169 St. Pogreb se vrši v torek ob 1.30
NA OBISKU
Preko-praznika se je nahajala na obisku v Clevelandu; Mrs. Mary Suglič, iz Washing-tona, D. C., ki je pred svojim odhodom naročila pozdrave za svoje prijatelje in čitatelje Enakopravnosti. Nahajala se je pri Mr. in Mrs. John Peterka, 1121 E. 68 St.
Obče poznana Mrs. Lia Men-ton iz Detroita, Mich., se je s svojim soprogom oglasila pretekli petek v našemu uredništvu. Prišla sta na konvencijo SANSa. Mr. in Mrs. Menton sta zelo aktivna na društvenem polju ter sta vedno pripravljena pomagati pri delu za Aapredek naselbine.
^((/ardtmels^k^ ^uUd
uri popoldne iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče.
k.
•Si-RAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. septembra, 1^4
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays * SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
by Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town:
U'u raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)......................................................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta)......................................................................... 3.50
Poi 3 Months — (Za 3 mesece)......................................................................... 2.00
B> Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
<pj pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
For One Year — (Za celo leto)_______________________________________$7.60
Por Half Year — (Za pol leta)_______________________________________________4.00
Por 3 Month# — (Za 8 mesece)_________________________________________________2.25
Europe, Boutb America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države): For One Year — (Za celo leto) ______________________________________
__________________________$8.00
For Hall Year - (Za pol leta) ...............................................................................4.50
Eatered ai Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
DEKLARACIJA JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA
Dne 17. avgusta t. 1. je Jugoslovanski svet narodnega osvobojenja na osvobojenem ozemlju Jugoslavije podal deklaracijo, ki se glasi:
"Narodno osvobodilno gibanje je od začetka naše borbe proti osvajalcu uspelo, da zedini yse narodne sile. Voditelji tega gibanja so vedno postavljali stvar osvobo-jenja države od barbarskih fašističnih osvajalcev nad vse druge posebne interese političnih in socijalnih grup in razredov. Iz tega razloga tudi, ko so divjale najbolj krvave bitke z osvajalci in njihovimi rablji, se je z vso silo delalo na tem, da se omogoči vsem, ki ljubijo svoj narod in svobodo, da se zbero v zedinjeni fronti narodnega osvobojenja. Ta trud je z uspehom kronan.
"Zedinjena fronta narodnega osvobojenja velike večine prebivalstva Jugoslavije je postalo osnova oboroženega odpora celega naroda proti okupatorju. Na tej osnovi so formirani partizanski oddelki in redne enote Vojske narodnega osvobojenja Jugoslavije. Več kot dve in pol leti so resnične sile odpora Jugoslavije nezadovoljno gledale, kako so begunsj^e vlade, ena za drugo, namesto da bi podprle nadčloveško borbo narodov Jugoslavije za svobodo svoje domovine, trdoglavo nadaljevale na svojem sovražniškem stališču do Narodno osvobodilnega gibanja in skozi svojega ministra Dražo Mihajloviča vodile oborožen boj pioti svojemu lastnemu narodu, na strani okupatorjev. Narodni poslanci na drugem sestanku Antifašističnega sveta dne 29. novembra 1943, so v svoji resoluciji obsodili izdajalsko delo begunskih vlad in izraza joč trpljenje vseh narodov Jugoslavije,- objavili zgodovinsko resolucijo o ustvai janju federativne demokratične Jugoslavije.
"Narodno osvobodilno gibanje je v svojem gibanje, katero je sprejel ee} narod. Gibanje je obenem demokratično in narodno, medtem moramo podčrtati, da imajo voditelji gibanja narodnega osvobojenja Jugoslavije pred seboj eden edini važen smotei: boriti se proti okupatorju in njegovim hlapcem in zgraditi federativno 'demokratično Jugoslavijo, a ne, kakor nas naši sovražniki obtožujejo, da Je naš cilj, da se uvede komunizem. Nadalje, kot je izraženo v resolucijah drugega sestanka Antifašističnega sveta od 29. novembra, 1943, bodo na-lodi Jugoslavije v stanu, da na koncu te grozne vojne za osvobojenje in na temelju demokratičnih načel, sami s svojo lastno svobodno voljo odločijo o obliki notranje vlade. Mi odbijamo vsako misel oboroženih sil gibanja narodnega osvobojenja, ki bi sla za tem, da z vpo-rabo orožja zapreči svoboden in popolen izraz narodne volje, ker Vojska narodnega osvobojenja je samo del in to najboljši del našega naroda. Nacionalni komitet Jugoslavije smatra odstranitev Puričeve vlade in Draže Mihajloviča, ministra vojske, za koristen dogodek in se izjavlja pripravljen, da sodeluje z vlado v inozemstvu, ki bo resnično izpolnjevala naiogo podpiranja borbe celotnega ljudstva pioti okupatorjem.
"16-ega junija se je vršil na svobodnem teritoriju Jugoslavije sestanek med Dr. Ivanom šubašičem, zastopnikom kraljevske jugoslovanske vlade in delegacijo Nacionalnega Komiteta osvobojenja Jugoslavije, pod mojim ])redsedstvom, o verjetnosti in oblikah sodelovanja. .Dosegli j-mo soglasje v mnogih vprašanjih, tekst pogodbe je že objavljen. Cilj sporazuma je: povečati napore ljudstva za osvobojenje v tej krvavi borbi proti okupatorju in njegovim i 'iiljem, mobilizirati za ta boj vse one, ki se še vedno nalia,.''.jo izven, organizirati največjo ma-terijalno podporo naJim borcem na fronti in ljudstvu v ozadju, onemogočiti izdaialce kakor je Draža Mihajlo-vič, da bi skrivali svoje iz(.l:.ialstvo za oblastjo legitimne vlade in končno zvezati našn borbo za osvobojenje še bolj k zavezniški fronti proti Hiileiju in čimbolj pod-
preti zavezniške napore za uničenje največjega sovražnika človeštva.
"Vse narodne in demokratične pridobitve, katere je naš narod dosegel za časa tri letne borbe proti okupatorju in njegovim krvnikom, zajamčene so v pogodbi. Te pridobitve so našemu narodu garancije, da ne bo nič torjeno proti njegovi volji.
"Pogodba s predsednikom Jugoslovanske vlade v Londonu Dr-jem Ivanom šubašičem, je razultat zmag našega naroda nad okupatorjem in njegovimi rablji. Zato pomeni tako važen korak h končni likvidaciji gnjusne in kriminalne zarote odkritih kot spretno prikritih zarotnikov od Nediča in Paveliča pa do Draže Mihajloviča, ki so sprejemali orožje od okupatorjev s tem, da se borijo proti naše Narodno Osvobodilne vojske in našega naroda. Ni dvoma, da bo ta pogodba zelo važen prispevek k očvrstitvi edinsWa naših narodov v njihovi težki borbi proti okupatorjem in njihovim rabljem.
"Za one, ki so še izven in se bojijo te pogodbe, je to zadnje povabilo, da sodelujejo v gibanju Narodnega osvobojenja in store svojo dolžnost do njihove mučeniške očetnjave. Ta sporazum je končno in odločno povabilo vsem .zavednim Srbojn, ki služijo okupatorju in ki se borijo proti svojega lastnega naroda pod Nedičem in Dražo Mihajlovičem, da pristopijo k Narodno osvobodilni vojski Jugoslavije, vsem Hrvatom, posebno Domobrancem in Ustašam, ki so se borili na strani okupatorja proti svojemu lastnemu narodu in proti zaveznikom našil) lastnih narodov skoro tri leta, in na ta način prizadeli svoji hrvaški domovini veliko sramoto. To se tudi odnaša na slovenske Domobrance, ki so bili organizirani po izdajalcu Rupniku, da se borijo proti svojemu lastnemu narodu na strani nemškega okupatorja. Ni več mogoče, da se komurkoli odpušča v tem trenutku, ko se narod boii za življenje in smrt. Nobeden strankarski ali katerikoli interes ne more opravičiti one, ki so izven ali celo služijo okupatorju. Fronta naše narodne borbe za osvobojenje je dovolj široka za vsakega, ki ljubi svoj narod in ki je zares pripravljen, da se bori z orožjem v obrambi svoje svobode, da najde v njej svoje mesto.
"Končno hočemo naglasiti, kako je materijalna podpora, ki je dana naši Vojski narodnega osvobojenja od strani naših velikih zaveznikov. Velike Britanije, Zedi-njenih Držav Amerike in Stfvjet^ke U^ije, koristna in izdatna, in tem potom izražamo našo hvaležnost za to podporo. Mi verjamemo, da bodo naši zavezniki nadaljevali z vso mogočo pomočjo tudi v bodoče,- tako da bodo narodi Jugoslavije s svojo Vojsko narodnega osvobojenja storili čim več v skupnem naporu za končno zmago nad
GOSTJE VATIKANA OSVOBOJENI
Mrs. Tittman, soproga nekega ameriškega diplomata, je bila med mnogimi Amerikanci, ki so pribežali v Vatikan v zavetišče, ko je Amerika vstopila v vojno. Zgornja slika jo kaže ko je pri vhodu v Vatikan pozdravila prihajajoče Amerikance, ki so se nahajali z zmagovito peto armado, ki je Vatikan osvobodila.
General Eaker - poveljnik zavezniške 'zračne sile v Sredozemlju
kletim okupatorjem.
Podpisan: J. B. TITO 'Predsednik: "Nacionalnega komiteta osvobojenja Jugoslavije"
Vabilo na o+vori+ev
kampanje Lauscheta in Roosevelta dn^ 10. septembra v Slovenskem društvenem domu, Euclid, Ohio
"Zamujena sreča je v starosti kovač srca" Ak' človek v duhu gleda ure zamujene,
Po pot' ko danes hodiš sam brez tovariši je,
Mrzli pot na čelo marsi'krat doide,
Zakaj si zbal se srečat' prof idoče sreče,
Sreče zamujene, v starosti so srca kovači,
V srce prišli so neusmiljeni gostači,
Če ednega utolažiš, da se pomiri,
Se drugi, bolj močnejši, v tebi oglasi,
Marsi'krat v družbi opazuješ smeh.
Ko vidiš tovariši j o sedeti po stc^eh,
Vsak bi rad oblažil glas pekočih sreč,
Če nje bolj tolaži, bolje so kričeč.
Ti srca gostači, povsod gredo s teboj,
Sreče zamujene so tovarši tvoj'.
Oni ne poznajo tolažbe, ne solza.
Razjedajo v tebi oboke od srca.
Poslušaj glas srca, kar tebi narekuje,
Povelje dan od srca, večkrat je pekoče,
Ubogaj ga, ker to je tvoje sreče klic,
Skesanih solz nikdar ne bo na tvojih lic,
Ako bi bil poslušal kar srce govori,
Srca kovači tudi prijat'li tvoj bi b'li,
Poslušal bi prijetni glas in njih odmev,
In tudi ti bi z njimi pesmico zapel.
Ta pesmica zapeta, naj se tak glasi,
Desetega septembra v Euclid gremo mi.
Poslušat Frank Lauscheta, tako on veli,
Da glasove vseh Slovanov, da vse on dobi.
Dobro je poslušat nas'ga Franka glas,
On vedno je pripravljen braniti domu čast.
Vsak, kateri odklone naš vesel poziv Ta kovače v srce nove bo dobil.
James 1. Hotter.
■ KELP MAKE OUR 60X5 I COMFORTABLE AT THE FRONT.
YOUR USED FATS WILL HELP MAKE INS?CT REPELLENTS.
General poročnik Ira C. j Eaker je bil šolski učitelj v dr-! žavi Oklahomi, ko je izbruhnila; prva svetovna vojna. Sedaj je| na čelu zavezniških zračnih sil v Sredozemlju. Leta 1927 je bil odhkovan, ker je uspešno zavr-šil polet okrog južno-ameriške-ga kontinenta, ter je tekom tega poleta "dobre volje" pokazal izredne sposobnosti in letalsko izurjenost pod najtežjimi okol-ščinami, na katere je naletel tekom poleta.
Dve leti pozneje je Eaker zopet dosegel izreden rekord, ko sta z gen. Spaatzom vzpostavila rekord vztrajnosti in sta obdržala letalo "Question Mark" v zraku celih 150 ur — za ta nadaljni uspeh v letalstvu je bil odlikovan z letalskim križcem in pozneje si je pridobil z raznimi letalskimi poizkusi in vzleti še dodatna letalska odlikovanja in priznanje.
Nekaj let zatem je sodeloval pri poletu preko kontinenta, tekom katerega so pilotje vodili svoja letala zgolj s pomočjo instrumentov, to se pravi, da so bile izvidne line letal zastrte in niso mogli pilotje videti na zemljo, pa so vkljub temu sledili točno določenim zračnim čr-.am.
V ostalem je živel Eaker življenje povprečnega letalca ameriške zračne armade. Izučil se je letalstva na letiščih Austin in Kelly v Texasu. Potem je bil poslan na Filipine in je kmalu prišel naprej do čina kapitana :n eksekutivnega častnika, ter je i)il tudi poveljniški častnik na letališču v Manili. Pozneje je tudi bil v vodstvu na letališču l/IitcheP blizu New Yorka in pridobljen je bil tudi za nekaj časa armadni zračni poštni službi. Temu aktivnemu službovanju j 2 sledilo še šolanje v zračni taktiki in tehniki, kot tudi nameščen je v uradu šefa zračnih korov v Washingtonu.
General Eaker se je poleg a-viacije zanimal tudi za žurna-lizem in pravi, da bi hotel po končani vojni podeželski časopis. Študiral je tudi pravo in se zanimal za zgodovino — posebno ga je zanimalo vse kar ima zgodovina za povedati o Napo-j leonu in pa o ameriškem geno-I ralu Robert E. Lee-ju.
General Anlold je dober pri-, jatelj Eakerjev m skupno ali v j koloboraciji z njim je spisal tri , knjige o letalstvu. Zadnja od
dejal: "Dokler ne pokažemo kaj smo zmožni storiti, ne bo®" mnogo govorili. Upamo ® bodete, ko se spet poslovimo o vas, veseli, da smo bili tukaj. K tem njegovim besedam so pr' dodali Angleži lepo gesto, ko * ga jeseni 1. 1943 odlikovali viteškim redom in je bil Ijen h kralju v avdijenco.
Sedaj general Eaker povelji je Sredozemski zračni sili, ter i ma v svojem področju letat* ki izvajajo obratne polete Rusijo in Italijo ... i"
Rusi prvič dali sredozemski ko mandi na razpolago svoje 1®^ ske baze, je na enem od P^^ obiatnih poletov spremljal je letalce sam general — vedno strogo se držeč ga pravila, da dober zračni P® veljnik ne pošilja svojih let cev v boj, pač jih vodi v
^ -v ItaliJ" točk
JU.. . Na poti nazaj je nadziral bombardiranje na Madžarskem in v RumuniJ''
teh knjig se imenuje "Army Flyer", ter je učna knjiga za znanstveno poučevanje avijati-ke. To knjigo sta stara prijatelja, sedaj generala, spisala, ko sta bila skupaj na poletu v A-laski.
Kot oseba je gen. Eaker zelo vljuden človek, hladnega nastopa, bolj počasen v govoru, do-.čim je njegova postava srednja I in bolj čokata, obraz pa poln in čeden. Zdaj mu je 54 let in rodil se je v Field Creeku, Texas. Zelo rad ima šport, posebno dr-■ sanje na ledu, tenis, jahanje in golf.
V letu 1942, ko je bil Eaker v vojni dva meseca, je bil imenovan za brigadnega generala v evropskem vojnem teatru. Poveljeval je bombni skupini letalcev, ki je napadla Rouen v Franciji. S fem, da je šel s svojimi možmi, ko so bombardirali cilje, je dokazal, da je v pra-i vem glede svoje teorije, ki jo je I zapisi in katera veli: "Nihče, ki ni bil nikdar sam udeležen_ v j zračnih bojih, ne bi smel delati I načrtov za take napadalne po-! leto . . . pravi zračni poveljniki ' ne pošiljajo svojih letalcev v boj, pac""pa jih vodijo sami."
Mncgo je delal skupaj tudi z angleškim zračnim poveljnikom, maišalom Sir Arthur Tra-verson, ki je imel bogate izkušnje v poveljevanju v nočnih bombnih napadih. Poznala s1^ se Ž3 pred vojno in sta tako postala iskrena prijatelja. Ea-kei' je bil posebno interesirah v to, da nauči svoje letalce točne pogoditve tarče in v tem je tudi tako dobro uspel, dp, je pre jcl v mesecu avgustu odlikova njo srebrne zvezde, kar je četrto najvišje vojaško odlikovanje.
Spomladi, leta 1943, je bil gen. Eaker zn poveljnika 8. a-meriške zračne sile v Angliji. Medtem, ko so Angleži nadaljevali z nočnim bombardiranjem, so ameriški letalci uvedli precizno bombardiranje podnevu. Toda kmalu pa je bila skoro celotna iiila 8. armade poslana v Severno Afriko in Eaker si je moral sestaviti novo zračno silo. V tem je uspel v toliko, da je koncem leta njegova posadka 8. armade napravila preko 80 poletov nad Evropo, ter uničila 1782 sovražnih letal, svojih pa je zgubila samo 419.
Ko so ga v Angliji vprašali naj napravi govor, je skromno
Urednikovi posts
Politična aktivnost • v Euclidu, Ohio
Euclidski Slovenci in tje se živo zanimajo za J®®®"® j federalne, državne in volitve. Organiziiali so Roosevelt - Lausche ka#^^^ ski odbor, katerega naloga da pri jesenskih volitvah z®® demokratska glasovnica.
V nedeljo 10. septembra ^ 1:30 uri popoldne ta tvori v imenu Slovencev v državi Ohio, kampanjo volitev Frank J. Lauscheta
iz-
odi»''
governerja države Ohio, P'
liift nebom na vrtu Slovens ^ društvenega doma v Budid, , Kampanjski odbor si je ^ da bo po možnosti otvoi kampanje s povorko, v ka bodo nastopile narodne . vežbalni krožki. Na vrtu vorniški oder, na katerem
izvajane sohstov in duetov P ske točke. Glavni govornik naš odlični rojak in kandida^^^ governerja Frank J.
Poleg njega bo nekaj govornikov toda le omejeno vilo, da bodo imeli posetnik* volj časa za prosto zabavo-
le3
V domovi dvorani bo -n, ^ to''
pod košato senco pa vec nic za sveže in mrzlo pivo-čisti dobiček tega dneva J® ločen za Lauschetov kampa^^^'
s;
fond.
Prijazno se opozarja ^ ce, živeče sirom države ^ posebno pa )z Clevelanda kolice naj se že danes da bodo ta dan gostje in 1'"^-niki tega narodnega dneva, _
teri'. naj bo manifestacija ^ narodne zavesti za sina,
terim se pretaka naša kri-Odbor bo zelo hvaležen našim ženam, ki imajo nai"^ ,j. noše, da svojo udeležbo jo, hvaležen vežbalnim kro^^
0#
če bi pri povorki nastopi' hvaležan vsakomur, kdork pripravljen p r i zgodoviH^ dnevu sodelovati.
Če se bomo Slovenci za^ j^j važnosti tega dneva in bo prvič zabeležen v ^,0' našega življa v novi	S
bi moral biti vsak navzoč, tem demonstrira moč naroda, kateri trdno in no stoji za sinom slovenske tere, ki se vsled poštenja bistroumnosti povzpenja šek državnega administrate Narod, dvigni glavo, dan se ži, ko bo v prestoli^i yi' TVOJ in MOJ bral nosil P%, ameriške boginje SVOB Spdeluj in zgodovina ti bo ležna.
Euclid Roosevelt - LauS'

oseveit - jv,ol'' kampanjski o
5' septembra, 1944
ENAKOPRAVNOST
strajm 3
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
(Nadaljevanje)
JG kratko pozdravil in ,:rfdral naprej. Toda Thor-jG videl Judito. To sta ' a po hihitanju, ki se je ču-njim.
J I^' ga do jutri ne bo vi-. kvečjemu zjutraj. Medtem Pa že v« mestu," je izpre-^7°"^ Sven in stisnil Juditi
fOlco To
. - mu je naglo odvrnila ^ervozno stisnila njegovo.
Ha	roke je razvnel Sve-
■ ipoma je pozabil vse ne-ki so jima pretile na , ^^^■uju in je potegnil Judito 1 na kolena. Oklenila se ga itia'v!	ob tem prijetno
obi\"° slabotno. Sven jo je ® z obema rokama, s kateri-Je držal vajete, in tako sta Vozila vse do Nykerka, ne da ^ bila presedla.
Th(
III
°rvaldu je bila ta burka
eč. Preveč všeč, da bi jo
mo-
zamolčati. Ni bilo še pre-
gel
ne bi našel Kaleba jjjče bi se odpeljal na 2avn*^I° '^"i^tijo. Zategadelj je je ]' v dospel na cesto, kjer Kalebovo posestvo, 1 Vzhodu k njegovi pristavi, niti^ baš nameraval odri-o„l ^^®ti'an varnosti na nočne valri	pridrdral Thor-
dvorišnih dveri. dei	se dolgo mudil," je
. ^"^l®bu z voza. "Imel sem mislih, kar bi morda vedel."
je uprl oči vanj. "No, z besedo, prijatelj, kar
^aleb "a dan
na dan
strnr^ ^ besedo!" Minila ga je vaij	spričo tega Thor-
X°"a.
Nemara boš še rad ča-Je odvrnil Islandec vesel
Ej,
kal
"Po^ .premoči ob tej priliki. brhV^"'	čemu je tvoja
ko ^ ^f^rka na poti y Nykerk,
vsi drugi na veselici?" Dnt 1 ^ molčal, toda le tre-- "Oh!" se je zahihital.
h
Bedak
'ekl
SI, Thorvald, bedak si!
Jatep poj de v Nykerk. Pri-2an H^še učiteljice tam z ada je gla naproti. Ne, ne,
"orvald."
'^horvaid je nagnil glavo na-
tako hitro, Kaleb, ne hitro. A kdo drugi je bil
tako
ko tisti mladec Sven ko«, ' Ha, ha!" Zakrenil je
in se smeje odpeljal. al( -
za
^aleb je stal na cesti in gle-jg ^ 'ijim. Težka glava se mu
jg ^°^'Gsila. "Ušla je, ušla je!" ga	sam pri sebi. Nato
Je Zgrabila peklenska bes-
iiost.
P]< • .
jjjj je k skednju in odpah-ijj	Prasnil je z vžigalico
steno, kjer je ne-i'ež' 1 sekirica. V brunu je zev, kajti zaradi težke j^i]'*® se je bil t Ali les odkrh-tleii . sekirica je ležala na jj. ' še vedno globoko v odkrh-z lesu. Kaleb se je vrnil ^ftina in veter mu je upihnil 'Malico.
P •
^®i Aronson je požigal tisti tliš'	da bi iztrebil goz-
ga drugo leto preoral. je raslo na močvirnato t ^^'^^jišču, "poraslem z viso-čreden je dovršil delo, prehitela noč. Mož je Pohodil vsako iskrico, ki opazil. Pričel je poži-Vg I Vrbovje ne daleč od Garo-lesa, ki je bil prej ^^"^"(^Pričan je bil, da ni Živ'^ ^ kraju izžganega pasu Riti iskrica. Toda dan je ^0, ^^^^molkel in nezanesljiv.
^ noč je zavel veter.
tjjj Pepel pod gostim črnim Požgane trave je pričel j)j,J;® žareti. Tlenje je naglo '■'a bilke suhe trave, ki je "*tala, Hc razširilo pod pr-skorjo na vrbove koreni-je zatel iskre veter in
ostali doma, niso brigali za to. Veter je pihal naravnost proti jugu in potemtakem vonj dima ni prodrl takoj na Garovo pristavo na zapadu. Toda v čudovito kratkem času seje dvignil proti nebu plamen nalik ognjeni pahljači in je zavihral proti jugu.
V
Kaleb je potihoma stopil v kuhinjo. Videl je Amalijo, ki je sedela v hiši in se sklanjala nad pletenjem. Skrbno je zaprl vrata za seboj.
"Naposled je torej prišlo, eh?" se je zahihital. Amalija se je ozrla proti njemu. Stopila je za korak naprej in odložila pletenje na mizo. Nekaj ni bilo v redu. Toda tako zgodaj vendarle ni mogel o Juditi ničesar zvedeti.
Kaleb je stal pred njo in skrival roke za hrbtom.
"Povedala mu boš, Amalija," je izpregovoril tiho. "še nocoj mu boš povedala."
"Kaj — komu?" je za jecljala Amalija.
"Dobro veš, kaj mislim. Hi! Nalašč si jo pustila z doma, vedela si, kaj bo, eh? Zdaj pa poj-deš h Klovaczevim in poveš svojemu krasnemu sinčku, kako je s tem! Ali si pripravljena za na pot?"
Amalija g& je postrani pogledala. "Ne," je siknila skozi zobe. "Nikoli ne."
"Ne pojdeš, kaj? Bomo videli, ali pojdeš ali ne!" Potegnil je roke izza hrbta in Amalija je zagledala velik bič. -
"Odloči se, Amalija, odloči se! Zvedel bo tako ali tako, toda rajši vidim, da mu poveš sama. Pred kratkim me je napadel, toda hočem mu dokazati, da imam prevzvišeno srce, da bi mu dal šilo za bodilo!" Dvignil je obrvi in se ji nasmehnil.
"Pravim ti, da mu ne bom povedala!" je vzkliknila Amalija. Kaleb je stopil za korak bliže, prepričan, da jo bo kakor navadno ustrahoval zgolj s svojim pogledom. Toda Amalija mu je kljubovalno gledala iz oči v oči, ne da bi se prihulila.
Pripognil se je in ji zapičil pogled v oči. Toda v njenih očeh ni bilo niti sence strahu. Prvikrat v svojem življenju se Amalija ni zbala Kaleba.
Mož je zavihtel bič in oplazil. Obraz mu je spričo njene trme prebledel od jeze. Kam je izginila njegova oblast nad ženo? Zašibila se je, kadar se ji je bič zarezal v meso, toda niti enkrat ni zakričala.
"Ne cviliš, kaj ? Ti dobro de, kaj? Ali pojdeš? Ne? Pokažem ti, komu si se postavila po robu. Pokažem ti!"
(Nadaljevanje)
Društveni koledar
ste
H -.--^uiMo na
4.' kjer i o
Jih z
v gozd. iver .le ves Og . .	ill krog preveval
sii ^'onj dima gorečih Fu-^^ih Vrb, se Sandbovi, ki so
septembek
9. septembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 466 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16. septembra, sobota. — Ženski odsek Slovenskega delavskega doma — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
IG. septembra, sobota. — Društvo "Spartans" 576 SNPJ., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
23. septembra, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
'/i4. septembra, nedelja. — Žen-

i!
8UY MORE THAN BEFORC

g
I ski odsek SDD — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
30. septembra, sobota. — Društvo "Sv. Cecilija", ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
oktober
I.	oktobra, nedelja. — Ženski odsek SDD — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
7. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza št. 41 — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
7.	oktobra, sobota. — Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2, S. D. Z.., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave.
8.	oktobra, nedelja. — Čitalnica SDD — prireditev v dvorani S. D. Doma.
8. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
14.	oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice št. 442 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	oktobra, nedelja. — Letna jesenska veselica društva Združene Slovenke št. 23 S. D. Z, v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
21. oktobra, sobota. — Ženski odsek SDD — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
21.	oktobra, sobota. — Društvo "Clevelandski Slovenci", štev. 14, S. D. Z., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1%. oktobra, nedelja. — Ples društva "Waterloo Grove" št. 110 W. C. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
22.	oktobra, nedelja. — Zajed-nički dan H. B. Z., koncert in iples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
28. oktobra, sobota. — Mladinski odsek Slov. ženske zveza ples v v S. D. Domu.
28.	oktobra, sobota. — Društvo "Carniola Tent" št. 1288 The Maccabees, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
29.	oktobra, nedelja. — Društvo Washington št. 32 S. Z. Z. prireditev v S. D. Domu.
29. oktobra, nedelja. — Farma S. N. P. J., koncert in proslava ob priliki 5. letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
november
4.	novembra, sobota. — Društvo "Glas Clevelandski h Delavcev" št. 9. S. D. Z., plesna veselica v avditoriju Sloven-
i skega narodnega doma na St.
1 Clair Ave.
I 5. novembra, nedelja. — Ženski odsek SDD — Ples v SDD.
5.	novembra, nedelja. — "Glasbena Matica", koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
II.	novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" št. 1, S. D. Z. plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12. novembra, nedelja. — , Dr. "V boj" št. 53 SNPJ —'prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12. novembra, nedelja. — Podružnica št. 39 SANS, prireditev s programom v avditoriju Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave.
18.	novembra, sobota. — Društvo "Sv. Katarina" št. 29 Z, S. Z., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19.	novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v SDD.
19. novembra, nedelja. —*■ Blaue Donau," koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-da doma St. Clair Ave.
25.	novembra, sobota. — "Jugoslav Camp" št. 293 W. O. W., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	novembra, nedelja. — Skup- j ni krožki Progresivnih Slovenk — prireditev v SDD.
26. novembra, nedelja. — Miss Ann Svigel, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave.
30. novembra, četrtek. — Zahvalni dan, pevski zbor "Zarja", koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
december
*
2.	decembra, sobota. — Croatian Pioneers H. B. Z., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3.	decembra, nedelja. — Društ-tvo Združeni bratje št. 26 S. N. P. J. — ples v S. D. Domu.
9.	decembra, sobota. — Progresivne Slovenke, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
10.	decembra, nedelja. — Ženski odsek S. D. D. — Ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
10. decembra, nedelja. — Krožek štev. 3, Progresivnih Slovenk priredi igro v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave.
25. decembra, ponedeljek. — Socialistični klub št. 49 J ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
30.	decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets, ples v avditoriju Slovenskega narod, nega doma na St. Clair Ave.
31.	decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" — Silve-strova zabava v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja. — Slovenski narodni dom in Klub društev Slovenskega narodne- ,
ga doma, Silvestrov večer v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
19 4 5
6.	januarja, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke" št. 137 S. N. P. J., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
13. januarja, sobota. — Glasbena Matica, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
20. januarja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja KSKJ, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3. februarja, sobota. — Društvo "France Prešeren" št. 17 S, D. Z., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na, St. Clair Ave.
10.	februarja, sobota. — Workman's Benefit Society, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
11.	februarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
17. februarja, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566 S. N. P. J., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10. marca, sobota. — Croatian Pioneers H. B. Z., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. aprila, nedelja. — (Velika noč) Društvo "Spartans" št. 576 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7.	aprila, sobota. — Društvo "Cleveland" št. 126 S. N. P.
Set Up 'Ye Old Gun Shoppe

"»fk <

In "Ye Old Gun Shoppe," part of an ordnance unit attached to the 33nd division in New Guinea, all size small arms are repaired by trsCned ordnance men. The unit does light and medium maintenance work, repairing everything from large artUlery pieces to the smallest watches. This is one of the first units to be set up as the troops move ahead.
f

Točna postrežba
Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastoi^niki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo.
Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik:
Mr. John Renko, 1016 E. 76 St.
Za collinwoodsko in euclidsko okolico:
Mr. John S+eblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680
J., plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
14.	aprila, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na\ St. Clair Ave.
15.	aprila, nedelja. — Glasbena Matica, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma; na St. Clair Ave.	j
5. maja, sobota. — Croatian Pi- j
oneera, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
6. maja, nedelja. — Croatian Pioneers Bowling Tournament V avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
27. maja, nedelja. — Društvo Sv. Vida, št. 25, KSKJ, proslava 50-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
More Than One Way to Skin a Cat
NETHERLANDS Rorterdom
/ Figures statute miles
Ncrth Sea
NDON
•Antwem

Dunkerq
BRUSSELS *
Liege
BELGIUM
gAmiens
Engl'.:!i C. 'jr.nzl
German 15th Army
Cl^rbourg decamp Havre _ Caen# ]
FRANCE
Meti# St, Mihiel
135 miles to Belfort Gap, entrance to Southwest Germany

Courtesy of THH STANDARD OIL CO. (OHIO)—34
. Knowing that frontal assault probably would be too costly a way to stop German robot bomb attacks on England, Allies also know there's more than one way to skin a cat. Hence, Allied columns make surprise thrust^ up French coast to pinch ofT "rocket coast" area; isolate and destroy the German 15th .Army, which guards sectors holding robot bomb launching installations, as shown on map. Extensions of arrows show possible Allied drives into Germany, following general routes Germans took in invading France and Low CountrjBo. Photo below shows German robot bomb bein^ wheeled into cavern holding launching platform.
* FAT FACTS -
ft
w
MORE USED KITCHEN FAT /S NESPBD
TO BLAST THE TAKE-OFF RAMPS HITLER USES TO
LAUNCH WIS "BRAINLESS BUZJ: BO/VIB* ROBOTS.
if? "-V
mrnam-:


m

USEP KiTCNEN FAT is
HELPING TO STOP THE HORROR SCENES AWP HUMAN SUFFERINGS CAUSED BY HITLER'S ROBOTS,

'	Tu/^/N
Imv POUND FOR CASH AND EXTRA RAVON PO/NTS!
Wm

ZAVAROVALNINO !
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
BTRAR 1
ENAKOPRAVNOST
ČRNA 2ENA
Zgodovinska povest Priredil Javoran
"0
B 0
B
a
(Nadaljevanje )
Kakor lahkokrila ptica je tekel proti svojemu domačemu kraju, po njegovi glavi pa je brzelo tisoč raznoličnih misli —
o njegovi preteklosti sedanjosti in prihodnjosti. Kakor da je dihnilo od nekod vanj veliko življenje s svojo mogočno silo,
so se mu zdeli dnevi njegove prve ljubezni, ko se je seznanil in poročil z Nigano. Toda minili so. — Pa zopet mu je zasijalo solnee sreče — in še lepše in prijetnejše, tako da se mu je vsa njegova prejšnja sreča zdela le senca brez življenja. Zares, dnevi njegove sreče z Zalko so se mu zdeli kakor krasna pomlad, ko se široka loka odene z visoko travo, ko bele breze pokrije zeleno listje, ko se po gredicah upogibajo cvetja polne rože — sploh ko je vsa zemlja odeta v razkošnem krasu. Zdelo se mu je, kakor da je tiste j proti cilju svojega hrepene dni kraljevala nad njim mlada i	kako je Zalka po-
kraljica pomlad, ki je bila pri- i dečka na kup sena, kako spela od daleč na brzih vetro-1	veselo igral in radostno
vih, na jasnih oblakih ter z; Poskakoval. Zalka je prijela za zmagovito silo posedla zemljo,	Bila je še vedno ista
da je utrdila v njegovi druži-, postava, imela še vedno ni svoje tiho, mirno kraljestvo, i	pridne roke. Neka neo-
silno in samozavestno v svoji i "^^Uiva sila ga je vlekla tjakaj moči. Toda kakor da mu je bila i . ^	j® premagal, je
usoda zavistna ali ljubosumna: I	zobe skupaj in se prijel
solnee sreče se. je nagnilo proti lipovo vejo. Toda kaj je bilo zapadu, porumenele so trave na	^ ° pomeni? Ta-
zeleni trati, breze so boječe P^jazno zaupljivo je govori
naenkrat postalo živahno p r i Anželjevi hiši. Pred skednjem se je sušil širok ograbek sena, katerega so na vsak način hoteli še danes spraviti. Ravnokar se je prikazal svak z grabljami na ramenu, za njim hlapec, potem Anželjeva žena — vse je še dobro poznal — in zdaj — veliki Bog! — to je bila Zalka — Zalka prav taka, kakor jo je zapustil, z rdečim krilom in snež-nobelimi rokavi. Z desnico je peljala otroka — njegove dete — Francka!
Hotel je skočiti čez bližnji plot in hiteti čez travnik — njej v objem. Tedaj pa se je spomnil, da jo nenadno in nepričakovano svidenje utegne preveč prestrašiti in ji škoditi. Zato jo mora naprej pripraviti.
Po vsem životu se tresoč je stopil za bližnjo lipo in dalje
zašepetale, cvetje se je osulo z rož. Lepa kraljica pomlad se je postarala, sovražniki so planili v deželo in prinesli smrt njenemu kraljestvu. Zdelo se je, da je odšla vsa ona krasota na brzih vetrovih, na temnih oblakih in da je njeno kraljestvo padlo, od koder je vzklila — oni strašni večer, ko ga je odvedla Nigana. Prišla je jesen. Pa zopet si je ustanovil novo srečo.
Bogve koliko misli bi se mu bilo še vrinilo v glavo, da ni nenadoma obstal in moral obrniti pozornost drugam: stal je že tik ob brdskem polju in le še za par lučajev so bile od njega oddaljene brdske hiše.
Da, vse so še stale, tako prijazno in pa tako domače druga poleg druge — samo tam, kjer bi morala biti njegova hiša — toda kaj naj pomeni to? — Ali ne stoji na istem mestu novo poslopje? — Da, vsekakor. Toda bila je le majhna lesena hišica, nič večja kakor čebelnjak. France si ni mogel razložiti, kdo in čemu je postavil to leseno zavetišče.
Ko je tako zrl proti vasi, je
la s hlapcem in se zraven smejala tako veselo in čvrsto, kakor bi njenega obličja še nikdar ne bila zagrnila nesreča in kakor bi njenega srca še nikdar ne bila obtežila velika skrb — in zdaj, medtem ko je krepko držala za grabi je, je začela peti, tako jasno in veselo kakor ptič, ki ne more več prikrivati svojega veselja. To je bil njen sveži, čisti in mehkodoneči glas, ki ga je v prejšnjih časih tolikokrat tako očaral in vzrado-stil. Danes pa mu je ta glas rezal srce kot mrzel, ostro nabru-šen nož in skoro je kriknil na ves glas, tako ga je zabolelo.
—	Torej ga je resnično pozabila? — Izpred oči, iz spomina?
—	Kako so torej ženske nestalne, hitre, vihrave!--če
bi zdaj stopil pred njo, kako bi ga pač pogledala z debelimi očmi in se prestrašila!--Kaj
šele, če bi izvedela njegovo skrivnost; potem bi šele bežala I pred njim! — Ponovno se je' moral ozreti tja proti njej, to-| da čim dalje je opazoval njeno | brhko postavo, tem tesneje mu j je postalo pri srcu. Slednjič se je ojunačil in se začel počasi in
oprezno plaziti ob plotu nazaj proti cesti. Nova misel mu je namreč šinila v glavo. Sklenil je iti v Radovljico k župniku, ki ga je bil poročil z Zalko in katerega je zelo spoštoval za-I'adi njegovega dobrega srca in njegove prijaznosti in uljudno-sti. Pri njem je hotel poizvede-ti vse razmere in ga prositi za svet.
Stopil je čez plot in potem šel po polju kakih sto korakov, da je prišel do meje. Tu je ves u-trujen legel pod košate veje mogočne smreke. Vzdihoval je kakor bolnik v zadnjih trenutkih pred smrtjo, prsi so se mu močno dvigale in usta so neprestano šepetala usodne besede: — "Zapuščen — pozabljen!"
Ni opazil, da se je solnee že zdavnaj začelo pomikati proti zatonu in da so temnomodre sence dreves in gričev postajale vedno daljše in daljše, pa tudi vedno bolj motne in nerazločne. Hladen veter je privel od Stola sem in povzročil skrivnostno šepetanje na vrhovih smrek in jelk. Sedaj se je vzdra-mil tudi Bregar in stegnil roki. Pa kljub mehkemu in toplemu zraku, ki ga je obkroževal, je vendar prešinjal vse njegove u-de mraz, tako da se je ves tresel. Nekaj minut je še stal in premišljeval, potem pa je šel počasi naprej po travniku. Prišel je do poti, ki je peljala s ceste na Brda. Zdaj je podvizal korake. Naenkrat pa je obstal kakor okamenel. Kakih deset korakov pred njim je bila naslonjena na velik kamen lesena klop, na njej je sedela ženska postava, črno oblečena in črno pokrita; obraz pa si je zakrivala z rokama. Nekaj trenotkov je France stal kakor nem, potem se je pa približal ženi. — Ko je ta zaslišala njegove korake, je prestrašeno skočila pokonci — tri, štiri srčne udarce dolgo sta si zrla oba kakor o-čarana drug drugemu v oči — potem sta pa kriknila oba obenem:
"France!" — "Zalka!"
In že sta bila v objemu. Oba sta čutila, kako sta se tresla po životu, in dolgo, dolgo nista mogla izpregovoriti nobene besedice, nobenega zloga; držala sta se samo v tihem objemu in pustila, da sta govorili srci. Slednjič je začela Zalka stokajoče govoriti:
"O, France, je-li mogoče? Ali je resnica? — Pa vsaj ne sanjam? — O, sreče — prevelike sreče! . . . Danes zjutraj sem šla na božjo pot k Mariji na Blejsko jezero in sem jo tako i-skreno goreče prosila, naj mi o-na zopet vrne tebe, če še živiš, I— in zdaj situ. — France! . . . France!"
Zopet se mu je naslonila na prsa.	*
"Zalka", je jecljal Francp ves srečen, pa vendar poln bojazni
5. septembra, 19^
Robot Bomb Victim Dug Out Alive

in ski'bl, medtem ko je njegov topel dih božal Zalkino velo lice, "Zalka, tako si ljubezniva in tako dobra;--toda nemara
—	nemara bi me ne mogla več
ljubiti, če bi vedela vse.---
Skoro si ne upam ti razodeti vse resnice ... Ah da bi ti bil vsaj prej to storil!"
"France," je zakričala žena vsa presenečena in prestrašena, "nikdar več se ne smeva ločiti! Saj vendar ostaneš pri meni?"
"Če me ti še hočeš, seveda," je stokal mož.
"France, da bi te ne hotela,
—	ko sem vendar štiri leta jokala za teboj in hrepenela po tebi noč in dan! — Saj si vendar moj ljubi, ljubljeni mož." Obmolknila sta. Francetu se je trgalo srce, a moral je na dan z besedo;
"Zalka, nikdar se ne prestraši — enkrat ti moram povedati, da boš na jasnem . . . Zalka — jaz nisem tvoj mož! ..."
"France," ga je joka je prekinila žena, "saj naju je vendar duhovnik poročil kot moža in
ženo;
t"
(Dalje prihodnjič)
Za delavce
C G B
DOM
cleveiandskih najboljših delovnih
RAZMER
I
nujno potrebuje
moške
IN
ženske
Plača od ure med najvišjimi
TOVARNA Z BODOČNOSTJO
Tri posredovalnice za delo
1368 West 3rd Street
severno od Superior, blizu Square
880 East 72nd Street
severno od St. Clair Ave.
' 17000 St. Clair Ave.
glavna tovarna
Mali oglasi
RADIO POPRAVILA
Pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Eno-dnevna posluga
Rhoades Radio
5817 Broadway Michigan 5900
ELITE ELECTRICAL CO.
11719 St. Clair Ave.—GL. 7728
Popravljamo električne in hišne predmete. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. Naša posebnost so popravila radio aparatov.
Uradnice društva Carniola Hive, št. 493 T. M.
Predsednica Jennie Dolenc, 573 East 140 St.; tajnica Frances Zugel, 6308 Carl Ave., He. 3809. Bolniška tajnica in zapis-nikai-ica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN. 4758. — Nadzornice: Frances Tavčar, Mary Gačnik in Anna Hasty. Lieut Com. Josephine Stwan. Past Com. Mary Bolta; Chaplain Pauline Debevec; Mistress at arms Mary Mahne; Sergeant Pauline Zigman; Picket Mary Schmidt.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu, asesment se pa pobira vsakega 25. v mesecu v sobi št. 1 Slov. nar. doma, 6417 St. Clair Ave.
Ali ste potrebni vitaminov
če se počutite trudne in nervozne, zaužite vitamine, ki so najboljši na trgu. Dobite jih v naši lekarni za 97c.
IVIandel Drug
Lodi Mandel
PH. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
Buckeye Grill
pod novim vodstvom EMILE SHEHAB, last.
776 EAST 152nd ST.
Žganje vseh popularnih vrst po 25c kozarec. Vino in pivo ter pregrizek.
Loree A. Wells
Dostojanstveni pogrebi po zmernih cenah od $125 do $1,000 CEdar 7038
Naprodaj imamo posestva;
hiše za eno in dve družini, v bližini slo venskih cerkva na vzhodni strani mesta
EDWARD A. PERK
REALTOR
5710 Portage Ave. — MI, 3660
Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA OSKRBNICE
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se
Employment Office, 700 Prospect Ave., sobji 901
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co,
Pospešite dan zmage!
Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov.
Potrebuje se moške
Shear operatorje in pomočniki, punch P'®®' operatorje in pomočnike, line inšpektorje, packer* je in nakladalce. ter metal stamping inspektofj®'
Geometric Stamping Co.
VOJNA TOVARNA
1111 E. 200 ST. ^
IV. 3800
Hiši naprodaj
Na 1538 E. 32 St. — za 2 družini, po 6 in 6 sob.
Na 1371 E. 32 St. — 6 sob bungalow. Obe hiši ste v dobrem stanju in v obeh so kopalnice. Za podrobnosti pokličite MUlberry 0289, po 4. uri popoldne.
Proda
ali v najem zaradi bolezni in starosti se odda dobroidočo mesno in grocerijsko trgovino — Wholesale & Retail. Prednost imajo Slovenci. Zelo dobra prilika za podjetnega človeka, ker tu obstoji klavnica in se kupuje od tukajšnje okolice živa živina za trgovino. Za pojasnila pišite na LINCOLN MARKET, c/o Frank Groser, Rock Springs, Wyo.
MOŠKE IN ŽENSK^
\
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni T twJnu
48 ur dela na tedefl
Plača za ZACETTEf
Moški 77%c na uro
Ženske 62 ca ur«
Morate imeti ižkazilo Ijanstva.
Nobene starostne omejit^®' delo>
ste fizično sposobni za ga imamo za ras.
Proda se
KUPITE IN PRIHRANITE PRI P T A K ' S Grand — Magic Clief — Roper plinslce peči. Kombinacijslii grelci na premog in plin ter na olje. Oddajte vaše naročilo za ledenico in pralni stroj SEDAJ!
PTAK'S
5416 Broadway. Odprto do 9. zv
MI POTREBUJEMO AVTE Plačamo najvišje cene
odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop. R| Clsir OldS CO. ob sobotah do 12. poldne.
Zaprto ob nedeljah
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO.
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, alco jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
Izvršujemo popravila na vsakovrstnih harmonikah
Dajemo pouk na harmonike po priznanih učiteljih
Charles M. Mosherger
3442 W. 63 St.
ME. 0048
A FEW MINUTES AFTER a robot bomb had exploded in this row of houses "lomewhere in iouthern England " civil deienie worker«—including womeA—were on the spot to save lives, quench fires, clear wreckage, restore any essential Mrvices damaged. This was the result of only one of the 5340 robot bombs launched by the Germans up to August 2. Ihe woman was dug out of the wreckage and is shown being carried to an ambulance over the remains of her home!
Knpajt« vojne bonde In vojno-varavnine inamke, dm bo čimprej portieno oiišče in vrne, kar ono predstavlja!
WARIOiDS
kuhinjsko peč, belo porcelana sto, na drva in premog. Pripravna za na farmo. Proda se tudi več drugih komadov pohištva Za naslov se po izve v uradu tega lista.
Stanovanje iščejo
Mirna družina s 4 odraslimi osebami, išče stanovanje 6 sob, med E. 55 in E. 75 St., blizu St. Clairja, spodaj. Kdor ima tako stanovanje na razpolago, naj pokliče po 4. uri: Liberty 3260.
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Dajte vaš fornez sči stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dim-
nik sčiščen po "vacuumu"
$4 do $6
National Heating Co.
Postrežba širom mesta FAirmount 6516
Gene's Tavern
9201 HOUGH AVE.
Fini obedi Posebnost: rebra, kokoše in iteaki PIVO — VINO — ŽGANJE
Gene in Al, lastnika
James F, Miller
ZLATAR
670 E. 105 St., Gh. 1517
Zglasite se na ^ EMPLOYMENT OFFIG* 1256 W. 74 St
National GarboH Co., Inc.

llOf
Strojni operatorji Punch Press operato'J' Drillpress operatofj* Broch operatorji Short Cut Lathe ope*"® Znotranji in zunanji b'**** Milling lyiachine opef* Dip Tank barvarji Oskrbniki forneZ** Težaki in voznik'
Visoka plača od ure "overtime"
The Cleveland Tractor Co«
19300 Euclid Ave.
Mali oglasi
CE POTREBUJETE novo streW ^ če je treba vašo streho obrnite do nas. Izvršimo velik* ^ jf hna dela na trgovskih posIopU^^ movih. Brezplačni proračun. , m
Universal Roofing
1106 St. Clah- Ave. — CH.
Ob večerih: ME. Wf
Diamanti, zapestne in že#ne we in vsakovrstna fina zlatnina
žejm
Oglašajte v " Enakopravno^
il