nt 1.11 KamwaAenBok Verlag und SchrUUettung: Klageniurt, Blsmarclcrtog 13, Portfach 116 / Bezu^spreU (tan voraue zahlbar) monatUch RM 1 — frel Haus (elnschUeBUch ^ 0.20 ZuateUgebUhi Abbeetellungen det Zeltung fUr d«a nacMolgenden Monat werden nur ichrlftUcli and nur bU ». dee laufenden Monate angenommen Nr. 9. Kralnhurg, dew 3. Februar 19*4. 4. Јаћгкале- FtihrerjeT govor nemškemn narodu ob obletnici prevzema oblasti Ta boj bo Todil k najyecji nemški zmagi Za to zmago ne jamčijo le vojak: na fronti, marveč tudi borci v domovini 'Aus dem FUhrerhauptquarticr, 30. januarja. Ftthrer je imel ob enajsti obletnici prevzema oblasti v nedeljo Iz svojega glavnega stana sledeči govor nemikemu narodu: V petem letu največje vojne ne morejo but nikomur več nejasni vzroki In s tem smisel In namen te svetovne borbe. Kajti čas, ko je še bil videz, kot. da bi se šlo tudi pri tej borbi le za vedno znova od Anglije zasnovane evropske prepire, ki naj bi oslabili moč kontinenta in vzdrževali ravnotežje moči v korist britanskega imoerija, je že davno minil. Ti, ki so od leta 1936. v Londonu načrtno ščuvali k vojni, so se spremenili iz priganja čev v preganjence. Duhovi, katerih so se hoteli po stari britanski navadi tudi tokrat po služiti, so zrasli svojim gospodarjem čez glavo. Popolnoma vseeno je, kako bi se ta borba končala, Anglija je svojo vlogo na kontinentu dokončno odigrala. Ne obstaja več vnraianje, ali se bo v da njainfi vojni obdržalo ali obnovilo staro гат-noteija, marveč se glasi samo; Kdo bo na koncu ta borbe v Evropi vodilna sila. Ali bo predstavnik evropske narodne dniiine nai-močnriia država ali boljSevlški kolos. Prvo }e pa le takrat mogoče, ako Nemčija v lef vojni, kl le borba ne *amo za n'o, m»rveč za vse Evropo, zmaga. V drugem bi bila zmagovalka Sovjetska Rusija. , „ , . , , Ooazke, ki so jih neki angleški časopisi razširili, da Rusija po eventuelni zmagi nad Nemčijo nima nobenega vzroka prodreti se dalje v Evropo in se bo radi teaa zadovoljila z vzgojo, to se pravi Iztrebljenjem nem-Ikega naroda, je neka tako za evropske neumneže preračunane židovska domneva, kakor neka druga, da namerava Anglija Itak. že piWno-bo ta vojna končana, prevzeti vodstvo nove borbe proti Sovjetski Rusiji. Kajti prvič, si zmagovalec v tej borbi med narodi ne bo dar predpisovati svoje cilje po britanskih časopisnih pisunih In drugič, bi se v slučaju boljševiške zmage klavrni preostanek Evrope komaj da še bojeval dalje pod angleškim vodstvom proti evropskoazij-skemu kolosu Sovjetske zveze, ki bi potem obvladal Evropo, in to tem bolj, ker more oceniti vojaške vidike take vojne kot po-voljne le kakšen popolen tepec. Razen tega pa ve vsak Evropejec, da bi v takem primeru mali zapadnoevropejskl preostanek držav, ki bi mogoče mimogrede še preostal, Imel snmo čast, nositi kakor avstralske, novozelandske in južnoafriške čete imperija, celotno krvavo breme v borbi za ohranitev britenskeaa gospostva In za varovanje lastnih č^(!v»*klh življenj. Ohranitev ali uničenje Елторе Nekaj je radi tega popolnoma gotovo: V tem boju more biti samo en zmagovalec in to bo ali Nemčija ali S o j e t s k a Rusi j al Zmaga Nemčije pomeni ohranitev Evrope In zmaga Sovjetske Rusije njeno uničenje. To je, kot rečeno, tako jasno, da bi moral to natančno vedeti vsak Anglež, ki še ni popolnoma otopel. Ce se pa tam kljub temu s pristnim britsklm hlinje-njem delajo, kot da bi bilo lahko tudi drugače, potem je to samo s tem v zvezi, da ne vidijo vojni zločinci v Londonu, kl so vsega tega krivi, nobene možnosti več, da bi se mogli na kakršenkoli način rešiti iz lastnih mrež In da jim je predvsem tudi notranje politično zagrajena pot nazaj po njih židovskih žicarjlh In priganjačih. Za Anglijo In Tedlnjene države sploh ne obstaja več vprašanj«, mil se bodo hoteli ali mogli po tej volni proti boljševizmu sami boriti, marveč sumo še vprašanje, če se bodo mogli s Г) 1 o h še ubraniti boljševizma v drža IF), Santo Nemčija mor« odbiti nov vdor Hunov Kal pa more Evropa v resnici sploh priča kovati od brltsklh obilub oomnCi, dokazuje MRiboll* anglo amerlkanska drla ob usodi roijske, Finske, baltskih držav, kakor celotne jugovzhodne Evrope. , , , „ , Z brezvestnimi jamstvenimi obljubami, da bodo pomagali Poljski, so to državo nekoč naščuvali v vojno proti Nemčiji; * ''®9ano trditvijo, da morajo druge dr*»ve Nemčijo, so jim vsilili pakt pomoči In sedaj pa I ravno tako ilaganlml (razami prepuščajo usodi in žrtvujejo vse te države. Usodi pa morajo biti prepuščeni, ne morda zato, ker D to vs?k poiamfznl Anglež hotel, marveč ker )e, Anglija nezmožna preprečiti ta razvo) v slučaju, da boljševi- zem zmaga. Ne samo to: ne morejo niti proti svoji lastni z boljševizmom okuženi opoziciji zastopati neko drugo politiko, kje šele, da bi jo z uspehom izvedli. Sicer pa bo vsaka država, kl se je tako kot Anglija zapisala židovstvu, prej aH pozneje podlegla tej kugi, pa najsi se še zadnjo minuto dvignejo in s silo odstranijo te bacile iz svojega telesa. Mnenje, da bi bilo možno sožitje v miru, ali pa da bi se cel6 mogli združiti lastni interesi s fermenti tega narodnostnega razkrajanja, ne pomeni ničesar drugega, kot pa upanje, da je človeško telo stalno sposobno asimilirati tudi kužne bacile. Vprašanje o rešitvi evropejskih držav in s tem tudi rešitve Evrope je torej vprašanje, ki ga more odločiti le izključno nacio-nalsocialistična Nemčija in njena vojska in njene zavezniške države. Ako pa bi se Nem či|a razbila, potem se ne bi mogla nobena druga država učinkovito postaviti v bran proti novemu hunskemu vdoru. In to vedo tudi v Kremlju. Razrušitev Е\торе — cilj boljševizma in židovstA'a Radi tega bi bila posledica njegove zmage — že is previdnosti za bodočnost — usoda nemškega naroda popolno iztrebljenje po boljievizmu. In ta cilj je tudi odkrito priznan namen mednarodnega iidovctva! Brezpomembno je, ali sedijo židovski zagovorniki tega cilja v Angliji ali v Ameriki ali pa če dirigirajo iz svoje centrale v Moskvi. Vseeno je tudi. če nočejo evropej-ski aH izvenevropejski državniki to dejstvo uvideti aH zapaziti in je popolnoftia nevaž-no, če mislijo v eni ali drugi državi, da bi mogoče mogli s ponižnim božanjem uničiti strup židovskih bakterij, ki so jih sami vzgojili. Ako Nemčija ne bi zmagala bi bila usoda s e v e r o - s r e d n j e - in južnoevropejske držav v malo mesecih odločena. Zapad pa bi v naj-krfjiem roku sledil. Deset let pozneje bi naj starejši kulturni kontinent izgubil bistvene poteze svojega življenje, nam vsem tako draga slika več kot dva in poltisoč letnega umetnostnega in materialnega razvoja bi bila izbrisana, narodi kot nosilci te kulture, njih predstavniki duhovnega vodstva narodov pa bi poginili nekje v gozdovih ali močvirjih Sibirije, v kolikor bi le jih ne odstranilo s strelom v tilnik. Opustoiujoči židovski Aha-■ver pa bi mogel potem slaviti razrušitev Evrope z drugim zmagoslavnim praznovanjem Purima. Trdi bo|i se trafafo Boljševiške zgube južno od Pogrebišča - Uspeh podmornic v Severnem morju Oberkommando der Wehrmachl je dne 31. januarja objavilo: Jugozapadno od Dnjepropetrovsk« so Sov-jeti s podporo oklopnjakov in bojnih letalcev prešli v napad z več strelskimi divizijami. Razen enega vdora, proti kateremu se je začel nasprotni napad, so bili zavrnjeni z visokimi zgubami. Vtem ko so bili severozapad-no od Kirovograda razbiti številni sovražni napadi, še trajajo Jugozahodno od Cerka-sov in jugozahodno od Belaje Cerkve hudi boji s prodirajočimi sovražnimi bojnimi skupinami. Sunki odredov naših oklopnjakov so prizadeli boljševikom težke zgube. Pri napadnih bojih v prostoru južno od Pogrebišča od 24. do 30. januarja 1944. leta so čete vojske in Waffen-|| pod vodstvom Generala der Panzertruppen Huberja z učinkovito pomočjo odredov zračnega orožja razbile nad deset sovjetskih strelskih divizij in več zborov oklopnjakov. Boljševikl so zgubili v tem času 6500 ujetnikov in nad 8000 mrtvih. 700 oklopnjakov In jurišnih topov, 680 topov, 340 pušk zopet oklopnjake, več 100 avtomobilov ter številna druga orožja in drugačno vojno orodje smo uničili aH uplenili. Westfalska 16. divizija oklopnjakov. ki jo vodi Generalmajor Back, in nek polk težkih oklopnjakov, ki mu poveljuje Oberst. Isu^pant Baeke, sta se tukaj posebno izka. zala. Med Pripjetom in Berezino smo se tudi včeraj v trdih bojih ubranili vseh sovjetskih prodornih poskusov in zajezili nekaj krajevnih vdorov. Med llmenskim jezerom in Finskim morskim zalivom so Sovjeti kljub krajevnim obrambnim uspehom naših čet pridobili v nekaterih odsekih še več sveta. Težki obrambni boli v tem prostoru trajajo z nezmanjšano trdoto. Podoficir Herbert Mailer nekega oddelka težkih oklopnjakov je pri teh bojih s svojim tigrom odstrelil 25 sovjetskih oklopnjakov. V Južni Italiji je sovražnik iz svojega mostišča pri Nettunu prešel z močnimi silami pehote in oklopnjakov v napad proti severu in severovzhodu. Hhrati je povečal svoje napade na južni fronti do velike silovitosti, zlasti v prostoru Minturno-Cassino. Uspehi teh velikanskih sovražnikovih naporov so bili pičli, tem večje pa njegove zgube. Več vdorov v naše glavno bojišče smo odstranili z odločnimi nasprotnimi napadi, na drugih (Vartnllpvnmp n» V «trnnl ■ Sovfelf kraiko In malo odkianiafo posredovanir llXi Konec Rooseveltovega svetohlinskega manevra v pollsko-sovjetskem sporu Zentva, 1. februarja. Reuter objavlja v po sebnem poročilu uradno izjavo iz Moskve, da Sovjeti niso sprejeli amerlkanske posredovalne ponudbe v poljskem sporu. Neko nadaljnje Reuterjevo poročilo sporoča za utemeljitev te odklonitve, da Ima sovjetska vlada občutek, da odnošaji med Sovjeti in Poljaki »še niso dozoreli do tiste točke, kjer bi se lahko s pridom ukoristllo posredovanje Zedinjenih držav«. Odklonitev Moskve sicer ne preseneča. Bilo je Itak zamišljeno kot Rooieveltov sveto-hlinskl manever, da je podvzel poskus posredovanja v poljsko.sovjetskem sporu. Gotovo ga niso vodili pri tem kakšni prijateljski občutki do Poljakov, ampak očividno so bili zgolj oziri na Rusijo, kl so ga napotili. da se dela tako, kakor da se zavzame za Poljake. Roosevelt se itak boji za poljske glasove, ki jih potrebuje za svojo zopetno izvolitev za predsednika In poskuša zato storiti vse, da teh glasov ne bi popolnoma zgubil Sicer je pa vendar stvar taka, da je bila prodaja Evrope Sovjetom na konferencah v Moskvi in Teheranu sklenjena stvac in da so Anglija in Zedinjene države to enodušao pii-znale. Sovjeti si pri tem pridrže rok za izvršitev svojih načrtov In taktiko. Njihovi načrti predvidevajo obročno sovjetizacljo Evrope. V primeru Poljske bi se naj ta stvar enkrat dokončno preskusila. Pri tem se moia vnovič opozorili na to, da razdeljujejo v ta- boru zaveznikov medvedovo kožo, oreden (O medveda ubili. Pikanten priokus daje poljsko sovjetskemu primeru sporočilo lista londonskih komunistov'»Daily Worker«, ki ve povedati, da je klika poljskih emigrantov v Londonu predložila tam nastanjenim novinarjem načrt po?j-ske note, ki jo je hotela poslati v Moskvo. Ta nota je bila zelo ostra. Šele nato — 'ako 'zblebeta »Daily Worker« dalje — so poka zeli Poljaki Ednu svoje sporočilo, v katerem so bile izvršene »precej drastične spremembe«. s tem je samo potrjeno, da je bil, kakor smo ml že iz vsega začetka domnevali, pi sec poljskega odgovora Eden in da je to noto tu 4 on poslal naprej v Moskvo. »Precej dra. stične spremembe« kažejo, da je Eden od vsega začetka mislil na to, da v tem vpra ianju ne bi spravil Stalina v slabo voljo. Kako nlčevo je to posredovanje Zedinjc nih držav in Anglije v poljsko-sovjetskem sporu, kaže tudi članek lista »Nev/s Statesman and Nation«, ki čisto odkrito izjavi, da je bil spor od vsega začetka za Poljake brezupen. Ce iščejo. Sovjeti — tako pravi članek dalje — vojaške varnosti v Zapadu, jim ne more ugovarjati niti Anglija s svojimi impe rlallstičniml metodaipi, niti tega ne morejo Zedinjene države, katerih Monroeva doktrina je zgrajena na istih uvaževanjih moči in varnosti. Hull je lahko — tako zaključuje članek — Moskvi *e hvaležen za to, da mv Je z odklonitvijo Rooseveltovega posredovanja prihranila veliko skrbi. Brez 30. januarja 1933 ne bi bilo nobenega evropskega odpora Da pa je nemški narod danes sposoben voditi ta odločilni usodni boj za svojo ohranitev vse evropske celine, se ima zahvaliti tistemu milostnemu božjemu vodstvu, ki je po dolgem boju za oblast ravno pred enajstimi leti dopustilo, da je nacionalsocializem zmagovito dosegel cilj. Brez 30. januarja 1933 in brez n a-cionalsocialistične revolucije z njenim ogromnim delom notranjega čiščenja in izgrajevanja, danes ne bi bilo nobenega lektorja v Ev ropi, ki bi moc^el nastopiti proti boljševiškemu kolosu. Kajti takratna Nemčija je bila-sama tako bolna in po naraščajočem židovskem oku-ženju tako oslabljena, da je komaj mogla misliti na to, kako bi obvladala boljševiško nevarnost v svoji notranjosti, kaj šele, da bi se je ubranila na zunaj. Ravno tako kot v drugih državah so bili po židovstvu povzročeni gospodarski polom brezposelnosti številnih milijonov nemških ljudi, uničenje kmetstva, uničenje obrti in industrije samo načrtno pripravljanje notranjega zloma. To pa je podpiralo vzdrževanje razredne države, ki je zgubila smisel in je mogla služiti samo še v to, da spremeni razum široke mase v sovraštvo, da se potem lahko uporabi kot voljno orodje boljševiške revolucije. S tem da so mobilizirali prole-tarskega sužnja, so upali, da ga bodo po uničenju nacionalne inteligence stoprav ponižali za končnoveljavnega kulija. Pa tudi, če ta proces boljševiške revolte v notranjosti Nemčije ne bi imel popolnega uspeha, vendar država v svoji demokratski weimar-ski ustavi nasproti velikim svetovnopolitič-ntm nalogam sedanjosti ne bi bila nič drugega kakor smešna prikazen brez pomoči. Da se je mogla doseči oborožitev za tako obračunavanje, so se morale za to rešiti ne samo naloge oblasti, ampak predvsem družabne in gospodarske. S tem, da je nacionalsocializem pred enajstimi leti nemudoma začel uresničevati svoj program, se mu je ravno še pravi čas posrečilo dvigniti državo, ki je ne samo v notranjosti, ampak tudi na zunaj po svoji moči sposobna, da izpolni evropsko misijo, kakršno je nekoč v starem veku imela Grčija proti Perziicem, Rim proti Punijcem in v po-zneiSih stolRtjih Zapad proti vdorom Vzhoda. Štiri naloge sveto\Tio zgodovinskega pomena Štiri velike naloge so bile zato med mnogimi drugimi postavljene v letu 1933.: od njihove rešitve je bila odvisna ne samo bodočnost Reich a, ampak rešitev Evrope, da, morda vse človeške civil!• z a C1 j e. Prvič; Reich je moral rešiti socialna vprašanja in s tem zopet pridobiti zgubljeni n o-t r a n j i družabni mir. To se pravi, morali so se v vseh svojih številnih pojavih odstraniti elementi cepljenja razredov — meščanstvo in proletariat — in na njih mesto je bilo treba postaviti nafodno občestvo. Poziv pameti je bilo treba dopolniti z brezobzirne odstranitvijo hudobno upirajočih se elementov iz vseh taborov. Drugič: socialna politična združitev naroda se Je morala dopolniti po nacionalpoli-tičnl: to se pravi namesto ne samo politično, ampak tudi državno raztrganega državnega telesa je morala stopiti n a c i o n a 1 • socialistična zedlnjena država v taki konstrukciji in s takim vodstvom, ki ste bile sposobne, upreti se učinkovito in zdržati proti najhujšim in obremenilnim pre-skušnjam bodočnosti. Tretjič; narodno in politično podzidana zedlnjena država Je imela nalogo, takoj ustvariti tako oboroženo silo, kl je mogla po. svoji duševni miselnosti, moralični drži, številčni moči In svoji materialni opremi zadostovati kot orodje nalog samouveljavljenja. Ker je ostali svet odklonil vse nemške ponudbe, da se omeji oboroževanje, je moral Reich temu ustrezno oblikovati svoje lastno oboroževanje. Četrtič: da si sploh zavaruje z upanjem na uspeh svoj obstanek v Evropi, je bilo potrebno da se združijo vse tiste države, kjer prebivajo Nemci, aH ki so že nad tisoč let spadale k nemškemu Reich u, kl so narodno in gospodarsko neobhodno potrebne za vzdrževanje Reicha, to se pravi za njegovo politično-vojaško obrambe. stran S. — Btev. K KARAWANKEX BO.TJE. SiTeđa, 2. februarja 1944. Trajne ležke sovjelske zgnbe in njihovi neuspehi Močni boljševiški cil]I obkoljeni - Odbiti sovražni napadi v Južni Italiji Samo rešitev vseh teh nalog je mogla dati državo, ki je potem notranje in zunanje bila sposobna vojikovati se za obrambo same sebe in za ohranitev skupine evropskih narodov. Ko je nacionalsocialističnl pokret pred enajstimi leti po dolgi zakoniti borbi dobil oblast T državi, so bili sicer že ustvarjeni pogoji za uspešno rešitev teh nalog. Nem. ško narodno občestvo je bilo utelešeno v pokretu samem. Zato ni država oblikovala pokreta v teku sledečih let, ampak pokret je oblikoval državo. Karkoli je od tistega časa bilo velikega storjeno, na čelu vseh dejanj nacionalsocialistične revolucije stoji brez dvoma izgradnja nemškega narodnega občestva, ravno tako previdno kakor trajno preoblikovanje nekdanje države razredov v nov socialističen organizem kot ljudsko državo; kajti samo s tem je bil nemški Reich imunizlran nasproti vsem poskusom boljševiškega okuženja. Da lahko v tej državi danes vsak mladi Nemec brez ozira na svoje rojstvo, svoje poreklo, svoje premoženje, položaj svojih staršev, svoje tako zvane Izobrazbe itd. samo po lastni zaslugi postane vse, je eno izmed n a j o d 1 i č n e j š i h dejanj narodno socialistične revolucije. Kako rapidno se razvija socialistična izgradnja našega narodnega telesa, se je najbolj pokazalo danes v vojni. Kajti tudi oborožena sila je danes pritegnjena v področje tega razvoja. Več kot 60 odstotkov mlade ga častniškega zbora izhaja iz moštva in dela tako most do stoti s o č e v delavcev In kmetov ali pripadnikov malega srednjega stanu. Zgodovina bo nekoč označila kot eno izmed največjih storitev, da je uspelo v tej veliki državi, uvesti in izvršiti socialistično revolucijo, ki je brez uničenja nacionalne imovine in brez vse omejitve tvorne sile vseh stanov kljub temu dosegla popolno ravnopravnost vseh. Ta razvoj bo n a C i o n a 1 s 9 c i a 1 i z e m nadaljeval I nezmotljivo odločnostjo in doslednostjo še'naprej. Vzel bo pa tudi mednarodnemu žldovstvu vse nastavke, da bi v notranjosti Izdolbel naše narodno telo. Nenapadl,pvo središče evropskega samouveljavljanja Naeionalsocialistlčno občestvo je torej že sedaj nenapadljlvo središče vsakega evropskega samouveljavljenja. Kajti samo tista država, ki je v svoji lastni notranjosti prosta ognjišč nesoci-alnega okuženja, lahko s sigurnostjo nastopi tudi na zunaj proti bolSevlzmu. Zidovstvo samo Je pa v naši veliki državi zgubilo vso moč. Ker je zagrešilo vojno proti nacionalsocialističnl Nemčiji, bo pomagalo, razširjati misel nacionalsocialistične revolucije In omogočiti tudi drugim narodom osnove znanstvenega spoznanja ter stvarne rešitve tega vprašanja. Svetovna vojna leta 1939. bo nekoč zapisana v zgodovini kot gigantska ponovitev postopka proti stranki v letu 1924. Kakor je takrat ta uničenju pokreta namenjeni napad skoraj z močjo eksplozije rezšlrjeval njegovo Idejno Imovino na ostalo Nemčijo, tako bo tudi ta boj v pičlih letih odprl narodom oči glede židovskega vprašanja, tako da se jim bodo zdeli kot samo ob sebi umljivl nacionalsocialističnl odgovor in ukrepi za njih odstranitev kot vredni posnemanja in sami ob sebi razumljivi. Veličina svetovnozgodovln-skega obračunavanja bo pri tem izšolala oči in razum narodov za mišljenje In dejanja v tako ogromnih zgodovinskih dimenzijah. Iz milijonov vojakov In vo'nih ujetnikov bodo * Pod Briješko sem zopet zapustila cesto in šla v gozd. Prenočevala sem bila v kupih sena in gostih koruzah ter se po možnosti izogibala srečanju z ljudmi. Gozdovi pa ste bili hladni in vlažni, in jaz sem hrepenela po tem, da bi našla tolpe, h katerim sem bila namerHena. Na Črnem vrhu sem naletela na neko majhno skupino mož, ki s« Jim Je mudilo na visoki vrh. Poklicala sem Jih, ustrašili so se, postali in potem zbežali. Sledila sem jim. in ker je narava moja ledja obdarila x močjo, sem Jim bila tik za petami. * Vtem ko sem tako tekla, so znenada stopili izza dreves trije možje, merili s puškami in klicali; >Stojl« Obstala sem in čakala, da so prišli bliže. Kdo da sem, so me vprašali, In jaz sem odgovorila: »Sestra kralja Petra«. Kaj da hočem, so vprašali dalje. »O-blskati svoje podložne«, sem odgovorila. Tu so me pograbili za roke in ml, dasl sem se upirala, strgali jerbas ter me tolkli s svo mi puškinimi kopiti v kolk. Tistega, ki mi j* bil najbližji, sem udarila tako silno v obraz, da me je dlan bolela. Planili so name in me zvezali. Grizla sem jih v ramena in roke, kjer sem jih le mogla doseči, toda : Jermeni so me zvezali še tesneje, me vlekli za lase in me tolkli s puškami. Ko sem potem prišla k njihovemu taborišču, sem vpila tako glasno, da so zlezli Iz svojih lukenj in me obstopili. »Jaz vam bom že pokazala«, sem vzkliknila, »kako je treba ravnati s sodružlco«. Tu je pristopil pravi velikan človeka k meni In mi dml dve zaušnici, da ml je kar plamen švigal v oči. Sedaj sem popolnoma obmolknila, najsi so me it toliko izpralevall in tepli. Molčal« bi Oberkommando der Wehrmacht ]• dne 30. januarja objavilo: Severozapadno od Kirovograda, jugoza-padno od Cerkacova In y prostoru vzhodno in jugovzhodno od Belaje Cerkve ttoje naše čete v hudem obrambnem boju z močnimi sovražnimi silami pehote in oklopnjakov. V-tem ko se je boljševikom v nekaterih odsekih posrečilo vdreti, so se izjalovili njihovi napadi na ostali fronti z visokimi zgu-bami. V teku naših nasprotnih napadov amo v prostoru južno od Pogrebišča obkolili močne sovražne sile,- po odvrnitvi ponovnih razbremenilnih napadov in prebojnih poskusov bodo kmalu uničene. Pri nadaljnjih lunkih odredov naših oklopnjakov zapadno od Polo, noja smo dobili zopet nazaj več krajev. Sovražnik je imel tudi tukaj visoke zgube. V teh bojih je na čelu svoje divizije padel junaške smrti poveljnik neke divizije oklopnjakov Generalmajor Schulz, ki mu je bil pahrer šele pred nekaj dnevi podelil najvišje odlikovanje za hrabrost. Z njim zgubi vojska enega izmed svojih najboljših častnikov, oklopnjaško orožje pa zglednega poveljnika. V prostoru zapadno od Novograd-Volin-skega je zopet oživelo bojno delovanje. Zavrnili smo .sunke boljševikov. Med ?ripje-tom in Bergzino so se izjalovili vsi poskusi Sovjetov, da bi razširili nek vdor iz zadnjih bojnih dnevov. Severno od Nevla so se zrušili krajevni napadi boljševikov. Pri Novo-Sokolnikih izpostavljeni lok fronte smo vzeli nazaj na pripravljen položaj. Med Ilmenskim jezerom in Finskim morskim zalivom so se naše čete na več mestih ubranile močnih sovražnih napadov. Med tem se vrše hudi boji z dalje proti zapadu in jugu prodirajočimi boljieviki. Na južnoitalijanski fronti je sovražnik v odseku Minturno-Castelforte in severozapadno od San Ella po silni topniški pripravi na Široki fronti znova prešel v napad. V hudih, premenlllvih bojih smo bili zqubili Mon nastali nekoč milijoni propagandistov tega spoznanja. Nič ne potrjuje bolj, kakor ta gigantski boj, ki divja sedaj že izza petega leta, da je naclonalsoclallstl&ia revolucija vrh tega v notranji organizaciji gospodarsko in oblastveno dala nemškemu narodu orodja do sa-mouveljavljenja. Ta borba ne more pri tem potekati drugače, kakor je potekla doslej še vsaka druga velika vojna na tem svetu. Menjavanje dogodkov potare zato samo takega, ki se še ni naučil niti gledati niti misliti zgodovinsko. Pot od vizij« na pol slepega vojaka iz leta 1918. do realnosti nacionalsocialistISn« dria-ve v 19kk. letu je bil ogromen in gotovo te-iavnetSi od pota današnjega Reicha do kon-čnoveljavn« zmage. Da bo pa na koncu t« borbe stala zmaga NemEtje in s tem Evropa proti njenemu zapadnemu in vzhodnemu zločinskemu napadalcu, je za vsakega naclonal-socialista ne samo izraz njegove vere, ampak tudi kol zaključek vsega dosedanjega boja notranja gotovost. Poroki te zmage niso danes samo vojaki na ironti, ampak tudi bojevniki v domovini. Kakor je bil naclonalsocializem rojen iz prve svetovne vojne, tako bo v drugi v največji meri ojačen In utrjen. Domovina pa, najsi bo to tudi ie tako težko, na koncu ne bo nikoli obupala, kajti ona pozna svojo usodo in vidi da se za njo bore njeni sinovi na frontah. Fronta ne bo obupala, ampak se tudi po najhujših dneh zopet posta- bila tudi, če bi me bili ubili. Ker aem pa tako mi pa povej, kdo si, da bomo s teboj tako postalo strah, kajti razgovarjali so se med sabo in ml niso storili ničesar več. Prihodnje jutro je stopil pred men« velikan In rekel: »Jaz sem poveljnik teh mož. Sedaj mi pa povej kdo si, da bomo t teboj tako postopali, kakor nam predpisuje naše povelje«. »C« ml ti pcveš kdo si, ti bom tudi jaz odgovorila«, sem rekla In zahtevala, naj mi najprej razveže roke, ki so bile skoraj že čisto modr« In skoraj brezčutne. Odvezal ml je jermene, in jaz sem si dolgo časa mencala rok«. Bolečin nisem občutila nobenih. Nato sem rekla: »Tu glej, kdo sem«, in mu pomolila svojo Izkaznico, ki ml jo je nekoč dal v Pri-jedoru mož z naočniki In ki sem si jo bila skrila v malem žepu ob zgornjem robu svoje nogavice. »Ti prihajal iz Kožar«?« m« j« vprašal in m« neverno pogledal. »Tukaj vidiš, da sem to ]az«, s«m mu odgovorila besna In mu dala policijsko Izkaznico Iz Zagreba. »Zares«, je rekel »ti si Milka Martonova«. »AH pa tudi veš, kaj ste ml vi storili?« sem vzkliknila sedaj jaz, vtem ko j« b«s zaradi ravnanja, ki sem ga bila doživela pri nlih, zvaloval mojo krt, da se j« kar kuhala. On pa je ostal miren in rekel, da sam si sama s svojim počenjanjem nakopala ta položaj. Ce bi bila pravilno odgovorila, bi bili takoj primerno ravnali z menoj. In ko ]« videl moje togotno bliščeče s« oči, j« postal mehkejši In obljubil, da bodo njegovi možj« to pri meni zopet popravili. Smejala sem se On pa je rekel, da te ni čuditi, da so tako surovi, kajti že več kot eno leto živijo v teh gozdovih in nimajo ne žen« n« otroka. Nato i« ■klical svojo tolpo In Џ te Juga, a so ga naše čete po srditih bojih na nož zopet vzele. V drugih odsekih fronte imo sovražnika po trdih bojih krvavo zavrnili. V mostišču pri Nettunu je sovražnik tudi včeraj čakal in samo na enem mestu napadel v številu bataljona brez uspeha. Pri uspešnih podvzetjlh lastnih udarnih čet smo pripeljali ujetnike. Zračno orožje je tukaj 29. januarja napadlo sovražne ladje pred Nettu-nom in Dotopllo enega rušllca ter dve motorni ladji s 14.000 brt. Več nadaljnjih tovornih ladij z 28.000 brt ter neka ladja za Izkrcanje so bile poškodovane. Tako je nemško zračno orožje, bojujoč se zoper sovražno brodovje za irkrcanje, potopilo izza 22. januarja 5 rušllcev, 5 tovornih ladij s 27.000 brt ter sedem vozil za izkrcanje s 14.000 brt. Tri krlžarke, šest rušilcev, 41 tovornih ladij z 201.000 brt ter 19 ladij za izkrcanje Je bilo poškodovanih. Smatra se lahko, da Je en del teh ladij uni. Cen. Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja so se v Rokavskem prelivu ubranila več brezuspešnih britanskih brzih čolnov in z obstreljevanjem zažgala enega izmed teh čolnov. Skupine severnoameriških bombnikov so 29. januarja izvršile terorističen napad na mesto Frankfurt am Main. Po odvrženih številnih minah, razstrelnih in zažigalnih bombah so povzročila hude škode in požare v več delih mesta, zlasti v notranjem mestu. In uničile nenadomestljive kulturne spomenike. Prebivalstvo Je imelo zgube. Po doslej do-šlih poročilih smo. sestrelili tukaj in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji 61 sovražnih letal, večinoma štiri motorne bombnike. Nekaj britanskih vznemirjevalnih letal je v minuli noči odvrglo bombe na zapadno nemško ozemlje. Močni odredi nemškega zračnega oro'tja so v poznih večernih urah včerajšnjega Irie znova nanadli London. V obmestju so opazovali vel'Ve DoSare in ek-^oloziie. vil«, Icajti v njene rok« Je položena domovina, ki n« dela samo, ampak se tudi bojuj« nič manj hrabro, Icakor j« ona sama prisiljena to itoriti. Poskus naših nasprotnikov, da bi z razitrelnimi In zaiigalnimi bombami spravili nemški narod in Reich do zloma, bo ta dva končno vedno bolj utrdil v njuni socialistični edinosti in ustvaril tisto trdno državo, ki jo fe Previdnost določila, da v bodočih stoletjih oblikuje zgodovino Evrope. Da s« vrši ta ogromni, svet pretresujoči proces z nadlogami in boločinami, ustreza večnemu zakonu Previdnosti, po kateri ne nastaja sa. mo vt« veliko v boju, ampak s« poraja tudi vsak posamezni zemljan v bolečinah. Dvanajsto leto nove organizacije našega naroda bo stavilo najtrše zahteve do front« ^ domovine. Kako močno pa tudi divja in tufi vihar okrog naSe trdnjave, кбпСћо še bo, kot vsaka nevihta, nekega dne polegel in iz temnih oblakov bo potem zopet sijalo sonc« na tist«, ki so stanovitno in neomajno, vedno zvesti svoji veri. Izpolnili dolžnost. Cim ve6|« so zato dan«s skrbi, tem vli« bo nekoč Vsemogočni tehtal, presodil In poplačal storitev tistih, ki so nasproti sveto sovražnikov držali svoj« zastava zvasto v rokah In |ih nanstra-š«no nosili naprej. Ta boi bo zato kljub v#«m hudobijam naših nasprotnikov na konca povedel do najvač)« zmag« namškega Reicha. pojasnil ,kdo »em. Toda oni mo gledali ravnodušno in topo na mene iz svojih obrazov, ki to jih okvirile divje brade. * Petnajit ali Šestnajst let stari fant, ki so ga klicali za NegoSa, mi je prinesel sladek ovseni kolač, ki so mu ga bili nekje v vasi podarili, ali ki je bil ukraden. Počenil se je k meni in neprestano buljil vame. Bila som prvo dekle, ki ga je videl v ivojl starosti iz bližine, kajti bil je sirota in je iz mladih nog zrastel pri ciganih, ki so potovali po celem Balkanu. Cigani so se bili pridružili tolpam, kajti videli so, da jim to življenje prav po srcu ugaja, in fant Je že vec mesecev opravljal sedaj pri tolpi, ki m^e ]e bila včeraj ujela, posle ogleduha In tekača. Nek mož iz Žubcev pa je bil prevzel sedaj očetovo mesto dede njega. Bili so divjaki pri tej tolpi. Fant mi jih Je kmalu imenoval. Eden izmed njih je bil pobegnil iz jetniSnice v GradiSki, dva druga fta bila morilca, ki se jima je posrečilo pobeg-niti pri prevozu na sodiSče. Kolovodja je bil nek gozdni delavec Iz Kranjskega In je bil že veliko let boljSevIk; pri njem so bili našli radijski oddajni aparat, medtem ko je on dr-varil na gorah. To so mu sporočili, in on je Sel z Alp ter se pridružil hoslnikom, '.jer je takoj lahko prevzel neko teroristično slcupi-no. Zvečer so Sli v vasi, zažgali skednje ia kmetije, žitarice In koruznjake in se ano vrnili nazaj. Jaz sem morala sedaj zanjo kuhati in skrbeti. Med tem je nastopil že oktober, In zlutraj je ležala slana na travnikih. Iz Bo^ns ven so prisil sli, ki so nam prinesli pjzdrave od brigad ob Uni in Plivi. Zastrahovall so vel'ko sveta med Karlovcem in Sarajevom, In vse vasi so si podvrgli. Postavili smo si bili snmo lesene ute in stanovali v gozdovih Ce nam je bilo treba živil, sta Sla dva Izmei nas v vasi In zahtevala kruha in mesa. To smo si spmkll in živeli daleč od cest tn hiS. Ker pa so noči postale hladnelSe, smo itiintll bolj skupaj, — in večkrat ]• pri- ( ZIRČAIO ĆASA ) Porušenim mesta Odese, ki so jih boljše* viki povzročili po'svojem umiku; odpravlja romunska mestna uprava v zaporednem do« lu. Tako Je mestna gradbena direkcija v d»> lavskl četrti m. ta Pirasipi te dni popolno^ ma dovršila popravo celo vrsto stanovanj« skih hiš. V zadnjih treh mesecih je ravnateljstvo za gradnjo cest v Odesi napravilo 41 cest zopet vozne. Glavna skrb britanskih ladjedelnic je, t»> ko piše angleški list za plovbo »Falrplay«, veliki problem nadomestitve tonaže, to Jo vprašanje, kako se naj izravnajo dosedanje težke ladijske zgube. List »linformaciones« piše, da ima tudi se. daj zopet popolen uspeh nemška taktika, ki gre za tem, da z najmanjšo uporabo sil pri« dobi časa, dočim se sovjetska ofenziva iz« vrže v kruto uničevalno bitko za bolJševik& Gotovo dejstvo Je postala, kakor poroča posebni dopisnik londonskega lista »Daily Worker« iz Sydneya, združitev komunistične stranke z delavsko (labour) stranko v Novem Južnem Walesu. Dre skladišči severnoameriške vojaške uprave, eno v Indian! in eno v Detroitu, k| sta vsebovali avtomobilske sestavine v vred« nosti dveh milijonov dolar j ey, sta popolno« ma pogoreli. Pred nekaj dnevi Je na tajw stven način nastal enak požar v nekem vlad« nem taborišču pri Atlanti. 10.000 severnoameriških pripadnikov vo)a ske se mora vsak mesec zaradi živčnih po« lomov odpustiti iz vojne službe, tako sporo« ča severnoameriški časopis »Fortune«. Boju« joči se Severnoamerikanci si niso na ja*< nem glede bojnih ciljev in se bojujejo za« grizeno samo. zaradi tega, da bi bilo enkrat konec in da bi se lahko vrnili domov. Z za« skrbljenostjo gledajo v bodočnost. 30 odstot« kov vseh ranjenih je živčno bolnih. Trdi boji še trajalo (Nadaljevanje s 1 strani.) mestih se še bijejo boji. Nad 900 ujetnikov je ostalo v rokah naših čet. Zračni napadi ni naša letališča v Gornji Italiji so stali nasprot« nika 18 letal, ki so jih sestrelili naši lovci in protiletalsko topništvo. Dne 30. Januarja predpoldne so vdrli se« vernoamerlkanski bombniki do prostora Braunschweig-Magdeburg. Po odvrženih bombah so nastale na nekateri^ krajih škode in majhne zgube med prebivalci. Kljub težavnim obrambnim prilikam smo v silnih zračnih bojih sestrelili 26 sovražnih letal, po večini štirimotornih bombnikov. V nedeljo zvečer so britanski teroristični bombniki na« padli obširna ozemlja državnega glavnega mesta, s čimer so nastale težke škode v sta« novanjskih četrtih, pri prosvetnih stavbah, socialnih napravah in Javnih poslopjih. Pro« blvalstvo je utrpelo škode. Po doslej došlih poročilih ]e bilo uničenih 44 sovražnih bom. bnikov. Nekaj vrnemlrjevalnih letal Je^rrđ-^. vrglo bombe v Zapadni Nemčiji. Naše podmornice se z dobrim uspehom napadle sovražni oskrbovalni promet, zlasti nek v Severnem morju proti Murmansku plo« veči, močno zavarovani konvoj. Potopile so pet ladij z 32.000 brt, 10 rušilcev in sprem« nih vozil ter tri ladje za izkrcanje In sestrelile tri letala. Računati je pa Se z uničenjem nadaljnjih zadetih rušilcev, katerih potopi« tev niso mogle opazovati. Veri ar end Dmck: NS.-Gauverla* and Drncterel Kllrnten OmhH. Kla»enfurt. — Verlamleiter: .Dr. Bmil Hfitjan. — HmipttchrlftleitPr; Frieririch Znrzpif ist ЛnznisrcnUstp Nr 1 etlltin. petilo, da so se me dotaknili. Ko je že bil £as. da so morali poslati kakšnega sla, sem se oglasila Jaz in rekla, da bom teWa dol In odposlala pisma. Ker so pa to odklonili, sem kr'čala nanje, da že vem, kakšne namene imajo I menoj In da jih lahko dam vse ustreli;!, če to naznanim. Rekla sem:* Gotovo ne pernate tistega povelja Iz našega glavnega stena, ki pravi, da bo vsak kaznovan s smrtjo ki se upa dotakniti kakšne sodružlce proti njeni volji ali se JI približa v takem namenu«. Tu so vsi obmolknili. In Jaz sem orlsta-vila, da Jim nočem storiti nič žalega, toda dalle ne smem več ostati pri njih. Pustili so me, da sem Sla In ml dali s seboj NegoSa, ki se mu Je prikazal prvi puh na zgornjih ustnicah. Izogibala «va se potov In Sla samo ponoči. Podnevi sva menjaje s« spala v seči In grmovjlh v hostah. * Nek večer sva na svojem potu srečala be-lolasega starčka. Pasel je dva koStruna, kl sta bila videti tako stara kot on sam. Ko naju Je zagledal, nama je prijazno pokimal m buljil v naju s svojimi steklenimi očmi. Mof mladi spremljevalec ga Je vprašali »Mlekal In pokazal na koStruna, na kar Je starček trna-Jal z glavo. »Lačna«, Je rekel mladenič dali# In pokazal name. Starček se Je stokaje dvig. nil raz svojega poljskega kamna In Sel nekoliko po bregu navzdol Videla sva njegov brlog, kl je bil prislonjen na neko pobočje In bil zbil z nekaj deskami. Pokimal nama j* In tipal naprej. Fant se ml Je smejal, med potjo je nastala med nama velika zaupnost. In sedaj sva se oba smejala zaradi prastarega starčka, ki Je bil zaradi starosti brez moči. Nato se je vrnil In Imel Se topel koruzni kruh med svojimi suhimi prsti, vzela sva ga In Jedla vefi grižljajev, ne dm bi pogledala kvlSku. Starček naju je povabil, naj se vsedeva In nama ponudil dva nizka podnožnika, tia katera sva počenlla. Božal me je po laseh, da Je fant zraven mene zaradi tega grdo gledal. (DalM prlbod»}t4| Usoda Umellce KKlilke У1^аг1оиоое SPISAL KRIEGSBERICHTER KARL ОПО ZOHMANN COPYRIGHT ВУ DEUTSCHER VERLAG, BERLIN Шз Msral des Karntners kann nichl zerbrechenl Der Gauleiter spradi zum Jahrestag der Mađitiibernahine - Eindruckevolle Peierstunde im Karntner Grenzlandtheater Klagcnfurt, 1 1-cbrjar. Ani Sonnta; nachmittag fand sidi im Katntncr Gren/landtlu'ater in Klagcnfurt mit tiiiirenden Mannein aus PaHci, Staat und Wehrmacht sine grolJe Anrahl von Volks-gcnosscn zusammcn, um ;cmcinsam dfs Ta^cs cliT Maditiibcrnalime zii Kcdcnkcn und dcn Gauleiter sprechcn 7.U Inircn. Aul der Biihnc hatten unter dem Symbol sines mathti^cn Holieits-'eidiens Hitler-)u^end zwischon Abtcilungcn des Rrichsarbeitsdienstcs Aufstcllun;; gcnommcn, hin-ter ihnen Politische Leiter und Ansehorige der Furmationen mit den Fahnen der Bewegun;;. Zur Einleituns spielte das Ordiester des Grenzland-thcaters, dann klangcn die jungcn Stimmen im Chor aut „Heilig Vaterland. . Spriidi^ und Tiihrerwortc, von Sprschern in brauner und fcld-grauer Uniform vargetragen. fuhrten mitten hin-ein in den Rrofien, harten Kampf unserer Zcit, Dinn erhob sidi die vielkopfige Menge der Ver-sammeken, Standarten und Fahnen neigten sidi ?um stummen Gedenken an die teuren Toten, die fiir Deutschland ihr Leben geopfert haben, wahrcnd wie sAon so oft und doch immer gleich eindringiich die Weise vom „Guten Kameraden" ertonte. Dann betrat Gauleiter Dr. R a i n e r das Rednerpult. Er erinnerte an die entscheidende Scfiicksalswende, die Deutschland vor nun cdf Jahren erfuhr, als der greise Reichsprasident Hin-denburg Adolf' Hitler das Amt des Reidiskanzlers iibertrug. War damir dcr Kampf um die politi-sdie Madit in Deutsdiland entsdiieden, so bcgann der Kampf fur Deutsdiiand nun erst redit. Denn als die feindliche Welt einsah, dal5 sie sldi in der Annahnie getau.scht .hatte, der Partei-fiihrer Hitler wiirde aut der Buhne der hohen Politik nidit mehr als einc Episode bedeuten, als sie erkannte, wie sidi vielmehr unter seiner genialen Fiihrung das deutsdie Volk von den Ver-sailler Fesseln befreite und zuschenis erstarkte, da begannen die alten Todfeinde des ReidieJ den neuen Weltkrieg vorzubereiten. Der Fiihrer erkannte diese Gefahr und in leidensdiiftlidiem Bemiihen versudite er alles, um die europaischen Prebleme doch auf friedlidiem Wege zu losen und das Lebensredit der deutsdien Nation ohne neuei Blutvergie(?en sidierzujtellen. Jeder Deutsdie kennt diese Friedensbestrebun-gen des Fiihrers, jeder kennt die unvergeUlidien Worte eus den grofien Fiihrerreden, die wieder und wieder vor aller Welt fur den Frieden spri-dien, Vernunft und Mensdilidikeit fiir den Frieden aufriefen. Dennoch war ei fiir alle ZuhSrer auf: neue ergreifend, ils der Gauleiter nun mit einer Reihe von Ziteten aus Fiihrerreden ge-wissermaften einen Quersdinitt durch diese immer erneuten, immer eindringlicheren — *her ergebnislosen Bemiihungen gab. In diesen Reden — dcn Reidistagjreden vom 21. Mai 1935, vom 7. Marz 193Ć. m der Antwort an Roosevelt vom 18. April 1938, in der Reidistagsrede vom i. September 19)9 und in dem unvergefSlidien letzten Appell nadi dem siegreidi beendeten Polenfeld-zug — spiegelt sidi die ganze Serge des verant-wonlidicn Staatsmannes um sein Volk, um das SdiiditaL Jyuup*s wider, abcr auch die Seherkraft de:'Fiihrers, dem die Schredten eines neuen Welt-krieges keinen Augenblids verborgen blieben. Nadi diesen in Ihrer unbedingten Friedens-liebe, aber ebenso in ihrer seherischen Vorauj-sidit heute wahrhaft ersdiiitternden Fiihrerworten lagte Gauleiter Dr. Rainer wortlidi: „Das slnd die historischen Dokumente, die die Allcinsdiuld der plutokratischen Kriegsverbredier am Morde an wehrlosen Frauen und Kindern be-■weisen. Sie haben langst erkannt, dafi sie den deutsdien Soldaten nidit besiegen konnen. Sie waren dazu trotz ihrer erdruckenden Oberlegen-heit ал Mensdien und Material audi im ersten Weltkrieg nidit in der Lage. Damals mordeten sie Millionen deutscher Kinder und zermiirbten die Widerstandskraft der Heimat durch da« in-fatne Mittel der Hungerblockade. Dcm konnte diesmal vjr%ebeu%t weiden. Dif Organfsation des Reic+isnalirstandes, die deutsche Mirktordnunj; der Flcil? des Biuernstiindes und die Disžiplin dcr ganzen Bcvolkerung sidiern trotz erntebe din^ten Einsc+irankuti)>en die deutsdie Nahrungs-frcilicit Der deutsche Soldat kann nicht iibcrwundcn wcrden, das stcht fest. So mulite wieder ein Mittel scfundcn werdefl, das die Moral der Heimat zermiirben soil. Dcr Hafi des Juden erfand einc Methode der Kriegfiihrung, die nidits niit RitterliAkeit, nidits mit Mannesmut und nichts mit Anstiindigkeit mehr zu tun hat. Die Vcr-niditung riditet sidi gegen Frauen und Kinder, gcgen Wohnviertcl und Arbeitersicdlungen, gcgen altehrwurdige KulturnStten und Denkmaler, in denen der Jude die Herrlichkeit eines R«idics und die Freiheit des nordischen Gelstes versinnbildlidit sieht und die er deswegcn hafit bis zur Vernidi-tung. Die %'irtsdiaftskapazitat zweier Weltreidie sdiuf die niateriellen Voraussetzungen fiir dcn Aufbau einer Boniberwiffe. Wahrend Deutsdiiand fiir Europi und die gcsamte Menschheit dcn Kampf im Osten gegen die herandrangende Asia-tenflut fuhrt, fliegcn anglo-amcrikanische Gangster in sedis- bis adittausend Meter Hiihe in ge-panzerten Flugzeugen iiber das deutsche Land und werfen Tod und Verniditung auf friedlidhc Stadte und Landschaftcn. Sie glaubcn, das deutsche Volk damit zermiirben, in seiner Sdiaffenskraft verniditen, von seinem Fiihrer trennen und auf die Knie zwingen zu konnen. Sie erreidien aber das Gegenteil. Essen. Koin, Hamburg, Berlin und zuletzt nun auch Klagcnfurt haben geantwortct. Sie konnten Wehr-lose toten, Wohnhauser zerstoren, Schiiden an Verkehrseinriditungen und Produktionsstatten anriditen, den deutschen Kampf- und Siegeswillen aber haben sie nidit gebrochen ! Die Stadt Klagenfurt beklagt teure Opfer. Unsere ganze Fiirsorge wendet sidi den Verwun-deten und den Ausgebombten zu. An ihnen soil sidi die Volksgemeinsdiaft erproben. Die Einsatz-bercitschaft der Kiirnrner aber hat sidi wahrend und nadi dcm Angriff auf das hodiste bewahrt. Durch rasches Zupacken gelang es, vide Ver-sdiijttete lebendig zu rettcn, bei vielen anderen bradite die Bergung leider nur die Gewifiheit des Todes. . Frauen und Kinder, Kranke und Greise sind aufgefordert wordcn, das gefahrdete Stadtgebiet zu verlassen. Sie werden in den Aufnahmeorten unseres Gaues untergebracht und betreut werden und wenn ihnen auch angesichts der allgemeinrn V olinungsnot ini G^u Karnten kein ausreidiender Ersatz fiir ihre bishetige Wohnstatte gegeben werden kann, so werden sie doch durdi die Ob-sorge der Ortsgruppen und Gemeinden und das verstandnisvolle Zusammenriidien der Volksgc-nossen die Geborgenheit finden, derer sie jetzt s? sehr bediirfen. Die in der Stadt Verbliebenen aber werden in den nadisten Zeiten in einer straf-' fen, gcradezu militlirischen Gemcinsdiaft zusani-niengefaUt werden. Klagenfurt wird seine Funk-tiOnen als Gauhauptfudt weiter erfullen. Der Gegner konnte uns bitteres Leid antan, aber d i e Moral det Kitrntners zerbredien konnte er nidit! Jetzt erst kaon die Karntner Heimat von sidi sagen, daG sie ihrer kiimpfendcn Sohne лп den Fronten wurdig ist. In unerschiitterlidier Treue und Liebe steht Karnten zum Fiihrer. Der Sieg Deutsdilands ist die Garantie des Wiederaufbaues. Da; Opfer der Toten verpfliditet uns, um so fanatisdier fiir den Sieg einzutreten. Den Gegner «ber wird die Radie t r e f f e n. Er konnte eine Obermedit an Material herbeisdileppen. Durch den Verrat des italienischen Zwergkonigs ist es ihm gelungen, naher «n die deutsdie Siidgrenze heranzukommen. £r kann dadurch iiber wcitere Gebiete uascrcr F. J. LokM ▲■мокмимИ ФеЈ^^ЈвЈг meJUtedis^ lutd piakUsfh 248. 8XUNUK. Brotaeyen. Segeti Uber dlch, Brot! Du bauat den Leib, du stilUt die Not. Segen Uber alle, die dich genleBen, Segen Uber alios Wacheen, alle* SprieBaal tJber jeden Halm, der im Pelde nlckt, Uber jedca Haupt, das zum Himmel bllckt! Segen Uber jede lichte Hand, die da Liebe streut ins dunkle Land, Uber jeden Arm, der echafft, da£ t^eihelt werd«! Stgtn Uber die ganz* deuUche Erde! Oeorg Stammler 4. ft. C T. 1. 3. i. 4 5. e. 7. i. Broteegen, der — blagoslov kruha I^ib, der — telo, tivot die Not atillrn — pregnati etUko etwae genleaen — použlU, uilvatl k*j eprielien — poganjati, kUtl, bretetl Halm. der — bilka, steblo nicken — kimati, zibati me Btreuen — sipatl, sejati •chaffen — uetvarjaU. tvoriti. d«l«tl Etn Brett. Auf dem Stapel hinterm Hau« Lipgt ein Brett und trocknet au#. Weiflt du, wa« Ihm vorbMtlmmt? Wer M j« su Dieneten nimeat? Wlrd «e Truhe, Bank und Bett, Wlege oder Totenbrett? Joh. Linke Brett, dae — de4ka Stapel, der — akl&dišč« austroduMB — voi'beetimmt — namenjen шојеп etwae «1 Dleneteii aehmen — poilužiti «• česa Truh«, dl« — »krlnja, krata Wlege, di« — aibel Von MUhlen und vom МШ1«г. Argerllch. Aue der MUhle echaut der MUller, der BO gei-ne mahlen will. Stiller wlrd der Wind und »tiller, Und die MUhle etehet »till. So geht'# Immer, wie Ich flnde, Rlef der MUller voller Zom: Hat man Korn, ao fehlt'e am Wlnde, Hat man Wind, lo fehlt'e am Kom. Wllhelm Виасћ 1. .2. a. i. в. 1. s. k MUhle, d)e — mlin, malin MUller, der — mlinar mahlen, ich mahlte, ich h. gemahlen mleti voller Zom — razjarjen, гмскабев M fehlt an — manjka бава, nI čaaa l>iM Kornfcid. Wa* Ut sch6ner aim da« Feld, Wenn die Haime, all die echlanken, L#l#* achwanken, lelae achwanken, Uud ela Halm den andern h<. Joh. Trojan Kornfeld, dai -- Ktno polje •ehlank — tenek, vttek — амЈаи м, м Heimat Zerstorung ausbreitcn. Aber eines kann er nicht: namlidi sicken. Das deutsAe Vol k ist nicht mehr das Volk von 1918. Es ist nitional-sozialistii5. es gicli eigentlich erubrigt, uber-haupt auf die Argumente des Herrn Attlee ein-zugehen. Aber Im Hinblick auf die einstige Stunde der Abrechnung mit den britischen Terrorverbrechen ist es doch notwendig, dem allzu liickenhaften Gedachtnis des amtlichen I.ondons etwas nach-zuhelfen. An Material dafiir mangelt es une weiR Gott nicht. Schon heute ergaben jene offen-herzigen britischen AuRerungen, in denen immer wieder« — von PoHtikern, Priestern und An-gehorigen aller britischen Volksschichten — sa-dististhe Freudenkundgebungen iiber den gelun-genen Mord an deutschen Frauen und Kindern iaut wurden, einen umfangreichen Sammclband voller entmenschter Wutausbriiche. Selbst die amtlichen britischen Kommuniques nannten die iiber den deutschen Stiidten abgeworfenen schwe-ren Bomben m'Jt Vorltebe „Wohnblockknacker"' und die mit dieser „militarischen" Aufgabe be-auftragten alliierten Flicger hefteten sich atolz das Kennzeichen „Mordervereinigung" an die Brust. Aus lelchtverstilndllchen Griinden ist es heute leider noch nicht mdglich, genaue Angaben dar-uber 7.U machen'. wie geringfligig die von den Terrorfllegern nebenbei — die Betonung liegt durchaue auf diesem Wortchen „nebenbei" — •ngerichteten Schiiden an der deutschen Industrie im Verhaltnis zu den verwiisteten Wohn- ■ bezirken und geschandeten Kulturstatten sind. Aber auch diese eindeutige Rechnung wird eine* Tages den britischen und amerikanisdien Ver-brechern prasentiert werden. Herr Attlee. der sich ■ zu der dreisten Behauptung verstieg, dit Grundsatze des Internationalen Roten Kreuzei wiirden durch die alliierten Flieger respektier^ wird im Krnste nicht annehmen konnen. dan wir Deutschen — um nur eines unter unziihligeii Beispielen herauszugreifea — jemals den 24. I3e-zember 1443 vergessen konnten. Die genau fiif die Christmesse eingestellten und sorgfaltig ge-zielten englischen Zeitziindungsboml)en, die an diesem Tage in den Dom von Aachen fielen, sprechen fur uns Deutsche eine iiberzeugendere Sprache als die Heucheleien des stellvertretende« britischen Premiers. Allein an den Taten messen wir heute und in der Stunde der Abredinung die britische Einstellung dcm deutschen Volk, gegeniiber. Fiir beschonigende, verlogene Wort« — wie sie von den heuchlerischen Lippen Attlees und des britischen Luftfahrtministers Sinclair kamen — aber haben wir nichts iibrig ali Abscheu und Hafi. Nener Eichenlonbfrnger Fiihrerhauptquartier, 28. Janner. Der Fiihrer verlich am 23. Janner das Eichenlaub zum Ritter» kreuz des Eisernen Kreuzes an Generalleutnant August S di m i d t, Kofimandeur der frankisdi« bayrischen 10. Panzergrenadier-Division, alf 371. Soldaten der deutschen Wehrmacht Von 200 Flugzeugen 58 abgesAossen Tokio, 1. Februar. Wie Domei meldet, schossea japanlsche Marineluftstreitkrafte und Flak aye eincm Verband von ungefahr 200 Feindflug-zeugen, der am 26. Janner vormittags einen Angriff auf Rabaul (Neu-Britannien) zu unter« nehmen versuchte, insgesamt 58 Bomber und Jager ab. Hievon entfallen 11 auf die Flak, wahrend im Luftkampf 47 Feindflugzeuge zum Absturz gebracht wurden. Л Biuch Argentiniens mit Deutschland und Japan Unter dem Druft Roosevelts - Ribbentrop liber den Abbrudi der Beziehungen Berlin, 1, Februar. Unter dcm Druck Roosevelts hat Argentinian die diplomatischen Beziehungen mit Deutschland und Japan abge-brochen. ReichsauBenminister von Ribbentrop auBerte sich heute zu eincm Vertretcr des Deutscbcn . Nachrichtenbiiros uber dcn Abbruch der diplomatischen Beziehungen mit Argentinien: Bereits s«it Jahren hat die nordamerikaniiche Regierung versucht. Argentinien zum Abbruch der diplomatisdien Beziehungen zu den Achsen-machten zu bringen. Sie ist hie bei vor keiiKin Mittel, vor keiner 1'rpressung zuriickgeschreckt. Die Regierung Ramirez hat jetzt diesem Druck nachgegeben und die Souveranitat ihres Landes fiir das nordamcrikanisch« „Wohlwollen" preis-gegeben. Die Begriindung. die man in Buenos Aires fiir den Abbruch glbt. d. h. die angeblidic lieteiligung von Mitgliedern dcr deutsdien Bol-schaft an einer Spionageaffare, ist vollig un-wahr. Sie ist nur ein wciterer Beweis dafur, daB die argentinisdie Regierung nicht mehr Herr ihrer eigenen Entschliis.se ist, sondern daB die traditionell« Freundscliaft zwischcn dem deutschen und dcm argentinischen Volk dcn skrupcl-losen und dunklen Meiho^en Washington* zum Opfer fiel. DcuudUtod »erllart pMktitth dvA dn bruch der Beziehungen mit Argentinien nicht:, weder fiir seine Kriegfiihrung noch fur seine Nachkriegsinteressen. Der wirkliche Verlierer bet diesem diplomatischen Akt ist England. England hat Im T.aufe des Krieges nach und nach berelfs den gr3Bten Teil seiner mittel- und siidamerika-ni.Ti ljudje hočejo vojno, to je meni popolnoma jasno. Simovič pripoveduje tu nekaj o angleških divizijah v Grčiji in o ponudbi nekega pakta z Rusijo, v katerega jaz ne verujem, ostali pa molče ali so pa Slmovičevega mnenja, da si Nemčija ne bo upala udariti. Oba agrarca in Budisavljevlć govorita kakor na ljudskih zborovanjih. Grozno je!« S podzavestno kretnjo se je pogladil po na kratko ostriženi glavi in si popravil svoj ičl-palnik. >In vi mislite, da se ne da nič več rešiti?« Kulovec je samo skomlzgnil. >Ti ljudje hočejo vojno. Hočem še enkrat poskusiti in ee bojevati do zadnjega. In če bo Maček res prišel, bova vsaj v dvoje. Vem, da je on tudi proti vojni. Upajmo, da se takrat uveljaviva, čeprav je moje upanje zelo slabo. Niti zadeva odpoklica Nemcev in Italijanov Iz Jugoslavije ne napravi vtiaa na te možakarje. Trde, da je to samo manever, da naa prestrašijo, za tem pa tiči samo bluf. Simovič je moral dobiti velike obljube od vseh možnih strani, sicer tega ne bi mogel razumeti.« In Simovič je imel v resnici tako mnogo zagotovil. Ronald Campbell'je bil skoraj vsak dan z njim v stiku in prešel bolnega zunanjega ministra, ki je bil končno zopet dobil svoje zobe. kakor da ga sploh ni. In vsak dan so bila ta, Carnpbellova poročila samozavestnej-ša. Eden je sedel v Atenah in skupno s sirom Johnom Dillom, šefom generalnega štaba, vse pripravljal. Bil je ogromni načrt, ki je bila vanj vprežena Jugoslavija. Načrt za zadušijiv napad na Nemčijo, od Skandinavije do Jadrana. Simovič je videl samo velikost načrtov In se zanašal na obljubo Moskve ter podporo Amerike, ki mu jo je washingtonski poslanik Fotič v dveh brzojavkah zagotavljal kot sigurno. če torej Anglija, Rusija in Amerika hkrati posežejo vmes — česa se je treba potem Jugoslaviji bati? Njej bi pripadla neizmerna vloga, kajti ona bi sprožila in bi spravila kamen v takljanje. Bilo je po seji, po kateri je bil Kulovec tako potrto poročal svojim prijateljem, ko je Simovič še enkrat telefonično pozval poslanika Fo-tiča. Dobil je New York kmalu na telefon in čisto razločno po žici slišal Fotičevo govorjenje. »Dobil bi rad odgovor na svoji dve brzojavki«, je začel Fotič razgovor. Simovič je potrdil: »Dobili boste odgovor na dve brzojavki.' Fotič: »Bržkone bom pojutrišnjem, dne 2. aprila, govoril s predsednikom Rooseveltom.« Simovič je bil veselo presenečen. Torej Roosevelt je osebno podal roko! Zaklical je v aparat: »Kajne zaradi materiala?« »Da, in potem zaradi dovolitve kreditov, ki so bili zaprti ob podpisu pakta.« »Zaradi dovolitve kreditov«, je ponovil Simovič. »Vsekakor se zahvalite merodajnim mestom, zlajsti predsedniku Rooeeveltu. Formalni odgovor na svoja vprašanja iz brzojavk glede našega nadaljnjega stališča boste dobili. Toda glavna stvar je, da poveste, da se zahvaljujemo tako za moralno — in sicer zlasti za Simovič je preslišal vprašanje. Kaj naj tudi odgovori diplomatu tam preko. Bilo je važno,-da je čim prej dobil preko oceana obljubljeno oborožitev. In tako je zaklical v aparat: »Sporočite veliko pozdravov polkovniku Do-novanu.« Fotič je naglo odgovoril: »Jutri obedujem z njim, in takrat mu bom sporočil vaše pozdrave.« »Prav dobro. Recite mu, da sem prejel njegovo brzojavko in da se mu zelo zahvaljujem.« Fotič je ponovil svoje vpraAanje glede notranjega položaja. Simovlč je moral \oatno odgovoriti. »Položaj tukaj je zelo dober. Upamo, da bo tudi naš zunanji položaj tako dober.« »Ne morem vam popisati, kako dobro je tukaj razpoloženje In na kakšno pomoč se lahko zanašate.« \ . Simovič je znova Izrazfl svoj^e^ zadovoljstvo. »Prav dobro. Torej toliko materiala kakor le mogoče. Kakor rečeno, letala in protiletalsko topništvo, topništvo in munlcijo. In poskrbite, da dobite najprej veliko ladij. Ne pričakujte od mene nobenil nadaljnjih instruk-cij. VI veste, za kaj gre. Kar boste »torlU, bo vlada povsem odobrila, kakor da bi bila ona sama to pokrenila.« . »Ali je taiko?« »Tako je. kar koli boete storili«. »Torej ponovim vam«, je zaključil Fotič, »tukaj dobimo vse, česar potrebujemo, popolno podporo v materialu In popolno podporo javnega mnenja. Kar Je bila Rusija za Srbijo v 1914. letu, bo v letu 1941. Amerika. Tokrat moralno — kakor tudi za materialno pomoč, in da prosimo, naj nam stavijo na razpolago vse, kar morejo. V prvi vrsti letala in potem opremo protiletalskega topništva, topništvo in munlcijo. V vodu je bila majhna motnja. Fotič je bil nekaj povedal, česar Simovič ni mogel razumeti, toda končno je vendar prišlo jasno iz telefona. >Dane8 sem v New Yorku in imam sestanek z lastniki ladij, da ugotovimo, kje se nahajajo naše ladje in na kaj lahko računamo za prevoze.« >Prav dobro, prav dobro.« Fotič je nadaljeval: »Povedal sem vam že v svoji brzojavki, da je nerazumljivo, kako dobro je tukaj razpoloženje za nas. Hočem vam samo reči da v teh petih letih, kar sem tukaj, nisem doživel, da bi bil kdo pridobil toliko ugleda kakor mi v zadnjih petih dneh, 400 brzojavk sem prejel iz visokih in drugih krogov.« Simovlč'je bil več ko vzhičen zaradi tega potrdila. Saj je bilo vendar tako važno, da so se približali tudi Ameriki. Donovan je bil takrat veliko govoril o tem, ko je imel pozimi dolge razgovore v Belgradu. Toda Simovič ni vedel zagotovo, če bo to tudi izvršeno. Sedaj se je torej očitno pokazalo, da se Donovan ni bil zlagal. Fotič je bil pristavil: Predsednik mi je dal sporočiti, da me želi videti, sedaj je na okrevanju. Toda, kakor rečeno, v dveh dneh je zopet tukaj, in potem govorim z njim o vseh podrobnostih.« »Prav dobro«, je odvrnil Simovlč, javite mu prosim, da sem mu že poslal posebno brzojavko in recite mu tudi, da mu je Njegove Veličanstvo kralj posebno hvaležen za njegovo stališče. Sporočite mu ravno tako moje veliko spoštovanje.« Fotič je hotel potem Se nekaj vedeti, kar trenutno ni spadalo k stvari. >KakSen je pa prav za prav notranji položaj?« pa bomo od Amerike dobili veliko več, kakor smo leta 1&14. dobili od Rueije.« »Dal Bog!« »Tukaj bo izdan oficialen sklep pomoči«. »Dobro. Toda naj ga ne objavijo pa radiu. Ni treba, da bi Nemčija zvedela zanj.« »Ljudje tukaj vendar razumejo, delati politiko.« Simovlč je zaključil: »Torej, kar ste mi sporočili, nam sedaj omogoča, da zavzamemo trdno staliSče in da ne popustimo.« , Telefonski razgovor je bil končan. Tako je bilo sedaj zunanjepolitično vse urejeno. Polkovnik Savić In Se en častnik sta bila pač že v Odesi, na potu v Moskvo. Poročila o britanskih Izkrcanjih v Grčiji eo se množila. Amerika je bila v vsakem oziru pripravljena pomagati. — Vet pa zares ni mogel zahtevati. Odpi-to je bilo samo 4e vprašanje, kako bi Ae uredili notranji položaj. Med narodom je nastalo nenavadno nerazpoloženje, potrtost. Opazili eo to na ulici. Številni agent-je angleškega poslaništva, Številni ljudje Sov-jetov, ameriški povzročevalcl dobre volje :— vse to ni več imelo prave privlačne sile. Tu nI mogel tudi ničesar opraviti niti londonski radio, ki je sedaj ednajstkrat na dan v srbskem Jeziku objavljal dolge hujskajoče govore In se skliceval na vsemogoče junake srbske zgodovine, da bi dvignil zopet razpoloženje. V zraku je bilo kakor težka nevihta. Težavna je bila atmosfera пароЈсда z elektriko. Številni vpoklici, odhod Nemcev In Italijanov, negotovost glede Mačka In potem pričenjajoče iz-treznjenje, ko so v širokih množicah vedno jasneje opazili igro, ki je stala za pro.^lasit- vljo kralja In za vsem tem pučem, vse to j# bilo povzročilo, da so bili ljudje potrti, sluteč katastrofo, ki se je preteče kopičila nad njihovimi glavami. Treba je bilo dobiti Mačka. Moralo se je vendar posrečiti, da ga prepričajo. Bil Je sicer trdovraten pri stalnem poudarjanju, da je neizogibno odkrito izjaviti se za popolno priznanje podpisa Jugoslavije nk listini o pristopu k paktu treh sil. Maček je bil poslal svojega najožjega so-trudnika inženirja Košutiča k razpravljanju v Belgradu. Simovič si je bil najbolj prizadeval,, uveriti ga, da je vse v najboljšem redu. Od-noeaji z Nemčijo so sicer morda, samo mimogrede, nekoliko skaljeni, toda on niti malo ne misli na to, da bi se v vladi postavil kakorkoli zoper Nemčijo. Pripravljen Je tudi, oddati po Mačku zahtevano izjavo glede trojnega pakta. Toda Maček mora v to svrho najprej priti v Belgrad, kajti potem šele ima taka izjava pravi pomen, sicer pa bi bila zelo čudna. In končno še nekaj: če Maček ne pride v Belgrad bo inozemska propaganda, predvsem nemška In italijanska, lahko popolnoma upravičeno trdila, da so Hrvatje proti Jugoslaviji. Kazen tega bi pa bila Mačkova prisotnost najboljši dokaz za solidarnost naroda, torej za soglasnost glede odobravanja politike, ki Jo vodi kabinet. Ce Maček v resnici misli na mir, naj onemogoči, da bi inozemstvo v resnici verovalo v »por, ki Je v Jugoslaviji nastopil. Pogajanja so trajala dolgo časa. Končno je bil Košutič zopet odpotoval in bi se naj po dveh dneh zopet vrnil z zadnjimi Mačkovimi zahtevami. Te so bile: 1. Ustanovitev regentskega sveta, katerega člani naj bi bili en Srb, en Hrvat In en Slovenec, pravoslavni srbski patriarh in katoliški nadškof v Zagrebu. Ta regents ki svet naj pomaga kralju, In kralj ne bi smel opraviti nobenih važnih dejanj niti skleniti kaj važnega, ne da bi nato pristal regentski svet. Ta bo ostal v funkciji tako dolgo, dokler zahteva to kraljeva mladost In varnost države. Kot zastopnika Srbije si je bil Maček zamislil profesorja in namestnika ministrskega sveta Jo-vanoviča. Hrvatsko naj bi zastopal on sam ali šubašič, v drugem primeru bi potem Maček, prevzel položaj bana v Zagrebu. Kot zastopnik Slovencev naj bi vstopil v svet Kulovec. 2. Pravoslavna cerkev se mora* depolitizirati. Nikakor ne g:e, da se vedno znova aktivno vmešava v politiko, kakor se je to ravnokar zgodilo v primeru puča. Ravno tako s* mora s primernimi ukrepi onemogočiti vojski, da bi v bodoče zopet samolastno posegla v politiko. Zaradi tega se mora ustvariti zraven vojnega ministra svet, obstoječ iz civilistov, politikov, razen če je mesto vojnega ministra poverjeno kaki civilni osebi. 8. Simovlč mora v najpopolnejšem obsegu priznati srbsko-hrvatski sporazum z dne 36. avgusta 1939 In ga potrditi v svečani izjavi. To mora Izrecno odobriti tudi kralj. 4 Končno mora vlada takoj izdati slov«#" no izjavo, da popolnoma priznava pristop goslavije k paktu treh ail in da je v vsalčem oziru voljna iti za politiko tega pakta. Ce ne bi bile sprejete vse te točke. Maček ne bi mrj*-gel stopiti v vlado kajti takrat bi še obstajala možnost, da se lahko reši mir. Simovlč je seveda takoj pritrdil. Bil je pri« pravljen, da koncedira vse, da sprejme vse, da le dobi Mačka v Belgrad. In tako se je Ko-Sutič vdrugič peljal nazaj v Zagreb s pristankom ministrskega predsednika, ki se je raztezal na vse zahteve voditelja Hrvatov. Dne 4. aprila je prišel dr. Maček v Belgrad. Simovič Je napravil iz tega svečan sprejem staremu hrvatskemu politiku, pri katerem Je bil navzoč z vsemi člani vlade. Osebno ga je spremil h kralju in se dal z Mačkom fllmati v vseh mogočih položajih. (Dalje prihodnjič) Kako so ziabiil dr. Mačka w Beograd Begegnung mit dei Jugend / т.,.№,b Ich war eln laumSDlg (chlechter Schfller und Latein haOte Ich mit d*m ganz«n Eifer metner damaligen zehn Jahra. War daran der Umstand ichuld, daS Ich In d»n RSmern die Verslclaver anderer V61kcr sah, wodurch meln Gerechtlglceit»cmpflnAn litt, oder waren es die angeborene Faulheit, Kari May und der Fuflball, mit dem ich dem Nachbarn die Scheiben ein*choIl und die GemUtebeete demolierte — e» sel dahinge-stellt und das welB ich nicht: ich w«r eio schlechter SchUler und bastal Von der gan len Synthax leuchtete mir nur der primitive Satz ein: Puer puellam amat, der Knabe llebt das MSdchen, den ich in seiner ganzen Tiele schon frvih eriaflte. Damit konnte man iwar npater wohl auilcommen, dem Profeiior aber, der auch Sachen mit ut und dem gemelnen Aonjunkliv wissen wollte, war man mit puer und puella nicht gewachsen. So waren meine Hefte blutige Schlachlfelder, auf welchen der miles seine bella zu gerere pflegte — zu deulsch der Soldat seine Schlachten schlug. Dafl meine Mutter weinte und die Ansicht vertrat, ich sei fUr das kUnftlge Le-ben verloren, mOflte zum Schuster In die Lehre und wvirde nun und nimmer zu bar-gerlichem Ansehen gelangen, das war mlr schnuppe und piepe. Ich lernte Geschlchte und Geeang und zog die Bauchwelle am Reck dem Bauchgrimmen angesichts einer Pruiung in jeder Bezlehung vor. Richtig ling Ich auch beim ersten AbschluD elnen ausgewachsenen Pintsch, ein NichtgenOgend, bURte strafweise den FuRball und die El*-laufsalson ein und verwarb d«n Ruf elnej miCratenen Sohnes, Dessenungeachtet lernte ich auch welter nicht, und als es so welt war, da0 der theoretlsche Aufstieg In die nSchste Klasse hStte bewerkstelligt werden кбппеп, kam ich zur Versetzungsprilfung, einer Angelegenhelt, die im alten Osterreich ungefShr das war, was in Amerika eln Ver-ћбг dritten Grades zu sein pflegte. Von die- ser Prafung lollte ei abhtngen, ob ich ein Schandlleck bleiben oder als ein reuiger SOnder z#hn Gerechte in den Schatten stel-len solite. Ich sah mit berechtigter Skepsis dem Ereignis entgegen, wozu ich um so gr6-Oere Ursache hatte, als der Prttfer, der vom Ordinarius zugezogen werden muBte, ein welt- und beiUuilger Onkel von mir war, der ob seiner Strenge und seines Hohnes bel Versagera allgemeln geittrchtet wurde. El war so welt. Zwel meiner Leidensge. iihrten zierten mlt mir die Bank der SAnder, die wider den Geist der unregelmlBlgen Verba zu verstoBen liebten, und der PrQier in der iurchtbaren Gestalt meines well-schlchtlgen Ohms-legte seinen Bauch auf die Bank vor mich hin und spieBte mlch mit Bllckpleilen, die durch Eulenbrlllen schos-sen. Dann sagte er: „Uber-sShtz, Du Indi-anerl« Und er deutete mit einem Finger, der an ein Frankfurter WQrstchen erlnnerte, auf eine Stelle im »Obungsbuch«. Ich begann mit Stottern und unter SchwelBausbracheni Caesar cohortes In Vercinge - cinge • cingetorl -orl -.« Hofinungslos steckte Ich im Namen Vercingetorl drln. Mein Onkel sah mlch mlt Verachtung alt rAudlges Schaf einer unwUr digen Verwandtschalt an und grunzte Im BaB: »Ich bin ein kleiner Blnkel — und stel) mlch in den Wlnkell — Und wenn ich nicht welter kann, — fange Ich von vorne ani Ja wohll« Und dies J a wohl reimte slch zw«r nicht, aber es war die Prosa der Vernichtung, Die ganze Folter darzustellen, hIeBe, die Le ser Ihr unterwerfen. Ich fiel durch und der ganstlge und gottgesegnete Umstand, daB man in der alten Monarchie aus der ersten Klasse mlt einem NichtgenOgend aufstel-gen durfte, bewahrte mich vor dem schCe le ozremo po vrstah tistih, ki so pri Sls Slovencih uvedli komunistično kugo, moramo « presenečenjem ugotoviti, da to niso niti delavci niti proletarci, kakor bi pričakovali po slepilni paroli »proletarske diktature«, ampak skoraj Izključno sami gospodje iz meščanske družbe, ki niti enkrat samkrat v svojem življenju niso okusili ročnega dela v tovarni, delavnici ali na polju. Večino v t»J družbi pa tvorijo ljudje iz t. z v. znanstvenih in umet-niikih krogov, ki so obenem v Ljub- . Ijani ono okolje, v katerem ima komunis^č-ла akcija razmeroma največ sodelavcev in ®l®Patizerjev. »ni strani je te dejstvo zanimivo za Pt'eraiiljevanje v vrstah resničnih slovenskih . Proleialcev, katerim hoče KPS dopovedati, * se predvsem zanje bori, na drugi strani Ps ni nič manj zanimivo za proučevanje du-'®*nega ustroja in nivoja teh slovenskih "kulturnikov«, kakor jim pravijo komunisti ®awi. Dejstvo je namreč, da so povsod Svetu vprav resnični kulturni, znanstveniki in umetniki, naj-Bsizprosnejši nasprotniki komunizma. So to že i z preprostega raz-'Oga, ker pomeni komunizem smrt ^: a k e svobodne in resnične " m e t n o s t i. Kajti tako znanost kakor Umetnost zahtevata za svoj obstanek najprej najbolj svobodo duha In ustvar-J n J a. Kakor vse na svetu, presoja razsoden člo-*ek tudi komunizem, po njegovi praksi, ne po teoriji. Komunizem ni nekaj, česar človeštvo še ne bi poznalo tudi po dejstvih. Ta dejstva obstajajo y SSSR že četrt stoletja. Za-je važno in poučno, kakšen je položaj znanosti in umetnosti т SSSR, in ne to, kak-^Gn naj bi bil po komunističnih teorijah. Po nesporno zanesljivih virih in pričevanjih ce-'0 mnogih, prej za komunizem navdušenih ^spadnjakov je ugotovljeno, da v S S Sn 1 druge znanosti, kakor samo ko-""unlstičha. Znanstveno delo vsakega Znanstvenika, katerega ' koli znanstvenega Področja, je že a priori omejeno s komuni-®HČno ideologijo. Resnic, ki bi nasprotovale ideologiji, pa če bi bile tudi večno nespremenljive, ne sme v SSSR oznanjati no-znanstvenik. Vsa znanost je orod-)e komunizma in njegovega reži-l^ a. Tam ni mesta za nobenega znanstve-"'ka, ki hoče biti res znanstvenik. Kar velja za znanost, velja vsaj т precejl-n|i, ali morda cel6 popolnoma enaki meri ^di M umetnost. Tudi umetnosti ni brez svobode ustvarjanja. V SSSR (a Svobode ni, ni niti ne tiste in take, kakor j® bila v nazadnjaški in despotični caristični "mijl. Kakor znanost, sme v SSSR žive-'Ije tista" umetnost, slovstvena, i •. 'g1« « b s n a, g 1 • d a 11 i k a itd., *1 služI kot agltacijsko sredstvo Komunizmu. Sovjetska umetnost ja torej dekla komunistične Ide-ologij* ia režima, umetnik pa je k o 1 e k t i v 1 z i r a n delavec tudi osebnb podrejen režimu, po kate-fGga milosti živi ali pa tudi pogine. Oglejmo si sovjetsko umetnost In umetnice po vrstil Najprej Ićnjiževnost ia književnike. V vsej SSSR nI nobene zasebne založbe ali knjigarne. Edini odjema-lac pisateljskih rokopisov in edini prodajalec knjig je država. Vsak pisatelj Je . 'orej brezpogojno prisiljen, Iz-ločiti vsako svoje delo državi, in g a ta ne sprejme. Je njegovega f'*atelJevanJakonec, pačebibil 'Udi največji genij tega sveta. Da Pa komunistična drsava ne sprejme rokopisov del, ki bi kakor koli nasprotovala ide-°'Ogij| komunizma, menda nihče ne bo dvo-">11. Razen tega je pisatelj prisiljen dobiti od Iste države pisateljska delovno izkaznico, kajti sicer sploh ne sme pisati. Oa dobi tako Izkaznico samo tisti pisatelj, k 1 •• slepo vdinja komunističnemu ^*žimu in njegovi ideologiji, je 'Ugo samo po sebi umi j Ivo dejstvo. Kdor se , bi pokoraval, bi bil — in je dejansko — deva svobodnega dogovora. Dodeljen je gledaliSču po potrebi kakor vojak četi, innjegovaumet-nost mora biti spet tendenčna, t. j. komunistična. Nad tem, kakor nad njegovim javnim in privatnim mišljenjem ter čustvovanjem, bedi noč In dan njegov politkomisar, ki nadzira vse, od ravnatelja, dramaturga In režiserja do igralca in zadnjega statista ter premlkovalca kulis. Kdor postane kakor koli sumljiv, roma v kazenske ustanove ali v »likvidacijo«. Da tudi pri upoštevanju umetnika ni merodajna toliko njegova umetnlSka kvaliteta, kolikor njegova komunistična pravov'ernost, je samo po sebi umevno. Tako so le prečesto šmiranti prvi, nadarjeni umetniki pa zadnji. Po vsem tem je razumljivo, kar ve danes svet, da SSSR ni dala v vsem svojem obstanku nobene resnične znanosti (razen čisto tehnične, ki je že po svojem bistvu Ueodvls* na od ideologije) in je tudi vsa umetnost daleč pod nivojem one v caristični Rusiji. Sov-jetska literatura je razen par izjem, taka, da ▼ ničemer ne dosega umetnin Dostojevskega, Tolstoja, Gogolja, Turgenjeva Itd. Sovjetsko slikarstvo in kiparstvo zaostaja neizmerno za slikarstvom In kiparstvom ostale Evrope. Sovjetska arhitektura j e k a s a r n 1 i k 1 Izdelek brez duše. Glasba, ki bi dosegala kakor koli prejšnje mojstre Čajkovskega, Stravlnskega, Rim-skl-Korsakova Itd., ni nikjer. Večinoma ]e padla na brezdušno eksperimentiranje, ali pa na nivo popularnega šlagerja. Se cel6 sovjetsko gledališče, ki se je razmeroma najbolj obneslo, ne dosega nikjer višin* nekdanjih hudoie-■ t v e n 1 k o v. Tako so ocenili sovjetsko umetnost zapadnl strokovnjaki, ki komunizmu niso bili sovražni, saj bi dragače ne dobili dovoljenja za obisk SSSR. Za tako znanost in umetnost to se pa navdušili slovenski »kulturniki« is šli v gozdove, da jI pripravijo tla. Sami mo sklenili odvzeti ti človeško dostojanstvo svobodnih znanstvenikov In umetnikov uružnjlti se kot hlapd komunistični diktaturi in ustvarjati umetnost po predpisih Marzove ž*-doTske etlk« in estetik* ter ko-minternsk* propagandittičn* tendenčnostl Veliki duhovi? Ne, duhovna revščina j* to, zmešane! so tol In ti »duhovi« naj bi vodili slovenski narod do »svobod*« in »vzpona«?« SOO oklopiakov nnitenih pred leningradem Odstreilenlb 75 štlrifflotornib bombnikov pri terorističnih napadih na Beriin Oberkommando der Wehrmacht ]• dne 29. januarja objavilo: Pri Kerču in jugozahodno od Cerkasov smo zavrnili, močne sovražne napade. V nekem vdornem mestu se bijejo še srditi boji. Vtem ko smo. se vzhodno od Belaje Cerkve ubranili močnih sovražnih napadov, se vrše jugovzhodno od mesta težki boji i prodirajo-čimi sovražnimi bojnimi skupinami. Južno od Pogrebišča so imeli naši napadi še dalje dober uspeh. Močnejše sovražne sile smo uničili In na področju enega armadnega zbora uničili ali uplenili 73 sovjetskih oklopnjakoT iB 64 topov, Oberjiger'Butz nekega lovskega polka je odstrelil tukaj 26. januarja s svojim topom 10 sovražnih oklopnjakov. Zapadno od Polonoja je neka divizija oklopnjakav z nasprotnim napadom vrgla prodrle Sovjet« nazaj in osvojila zopet nek važen kraj. Med pripjetom In Berezino so naše čete v trdih bojih razbile ponovne napade boljševikov. Severozahodno od Umen-skega jezera in v prostoru južno od Leningrada stoje naše divizije še dalje v hudih obrambnih bojih proti veliko močnejšim sovražnim silam. Ker smo po načrtu vzeli, na« ie linije nazaj, smo opustili kraja Losno Im Gačina. Od začetka zimske bitke pred Leningr«. dom smo po dosedanjih poročilih uničili т tem odseku fronte 510 sovražnih oklopnjakov. Rheinsko westfalska 126. pehotna divizija se je pri teh bojih pod, vodstvom Ob.er-■ta Fischerja posebno odlikovala. Na vzhod, ni fronti smo včeraj uničili, vsega skupaj 223 sovražnih oklopnjakov. V zapadnem odseku JuinoltalljaiMke fron- te Je sovražnik po močni topniški pripravi napadel severovzhodno od CasteHorle. V trdih premenljivih bojih se mu je posrečilo, vzeti Monte Eotondo v posest. Ponovni napadi dalje proti severovzhodu in v odseku pri San Elia so bili odvrnjeni z visokimi sovražnikovimi zgubaml. Brez uspeha je ostalo tudi več napadov, ki Jih je sovražnik izvajal ix mostišča pri Nettunu ж podporo oklopnjakov. Pred Anziom so se nemška bojna letala bojevala s sovražnim prevoznim brodovjem ter nadaljnjim razkladanjem sovražnika. Štiri tovorne ladje s 14.000 brt in S velika vozila za izkrcanje so bila deloma težko poškodovana. V pristaniških napravah in zbirališčih čolnov za izkrcanje smo dosegli zadetke т polno. Dne 29. Januarja zarana so britanski teroristični letalci nadaljevali svoje hude napade na državno glavno mesto. Številna sovražna letala so pod zaščito oblakov odvrgla veliko število min, razstrelnih, zažigalnih in iosfornih zažigalnih bomb. V raznih delih mesta so nastale škode. Prizadete so bile znova zlasM stanovanjske četrti, cerkve, bolnišnice in prosvetna mesta. Prebivalstvo Je imelo zgubie. Po doslej došlih nepopolnih goročilih Je bilo sestreljenih 43 sovražnih ombnikov. Število v noči na 28. januar sestreljenih sovražnih letal se Je zvišalo na 32. Tako je sovražnik pri obeh svojih zadnjih napadih na Berlin zgubil najmanj 75 štiri-motornih bombnikov. Razen tega je b,llo nad sasedenimi zapaijniml ozemlji, fesU^jenih 4evet nadaljnjih sovražnih bombnikov! Nemška letala so v pretekli noči napadla cilje na Jugovzhodnem Angleškem. Se dalje hndi boii v prosloro pri Leningrada Neftiškl nasprotni napadi napndulelo - Potopitev 7 pamlkov In 4 rnšilcev Wehrmadit )• dne ^ ^selej likvidiran kot pisatelj, a v večini tudi kot človek. Slikar, kipar in arhitekt so, kakor pisatelj, ,Л^®*ап1 na posedovanje državne umetniške «*atnice, da smejo slikati, kipariti in izde-ovati načrte. Ker Je vsa trgovina z umetni-oemi zopet v rokah države in ker Je edino podjetje, ki gradi stavbe, spet le država, mo-fe|o slikar, kipar In arhitekt oddajati svoje Vaa mora а«в / ai^vliuu'^} •9»t«cl)l. Nihče т *luži toliko, da b i ,& mogel kupiti ^riginalno '1% .n dlVl «1 ®eitavl)al po arhitektu z,,nova-2' dom. Vie umetnine preidejo torej ▼ last ki **®, njenih ustanov ali organizacij. Kalij pisatelj, so tudi slikar, kipar in arhitekt ^dlrani, če izgube milost režima. L_*r velja za naštete, velja enako za aftponlste in rtproduktlvne i'®»Denlke ter končno %» l9'»le• Pevoe. Tudi komponist more oddati 1 kompozicije le državnim podjetje^ drugih sploh nI. Reproduktl •'Ш glasbenik ћлЈ* biti zaposlen le v državnem glasbenem »fdjetju In igralec le v državnem gledali-n^-V katerem, kje In na kakintm *) o # a IЖ t # r ■ kaki BO salo, al жж Oberkommando der se. januarja objavilo: Hudi obrambni boji pri Kerču In Perekop«, kjer so boljševikl včeraj znova prešli v napad, kakor tudi jugozahodno od Cerkasov in jugovzhodno od Belaje Cerkve ie trajajo. Sovražne napade smo odbili. Kjer so bolj-ieviki mogli pridobiti malo sveta, so morali to plačati s težkimi zgubaml ljudi in materiala. Naše jugozapadno od ZaSkova In ju-gozapadno od Pogrebišča napadajoče čete so pridobile zopet sveta kljub močnemu so-yažnemu odporu. Uničile so pri tem na. da nje sovražne sile In 11S oklopnjakov. Na bojišču pri Novograd-Volinskem je spodletelo več močnejših sovjetskih napadov. Med Pripjetom in Berezino smo tudi včeraj v trdih bojih preprečili vse probojne poskuse boljševikov. Severozapadno od Ilmenskega Jezera in v prostoru Južno od Leningrada še traja obrambna bitka z naraščajočo miio. v teh bojih sta se posebno izkazale vzhodno-pruska 61. pehotna divizija, ki Jo vodi Ge-neralleutnant Krappe, in 658. bataljon estonskih prostovoljcev, ki ga vodi major Rebane. Na vzhodni ironti smo včeraj uničili vee-ga skupaj 234 sovražnih oklopnjal^ov. V zapadnem odseku Južnoitalijanske fronte se je v našem združenem topniškem ognju zrušilo več sovražnikovih krajevnih napadov, vtem ko so nasprotni napadi naših čet odpravili nekaj vdornih mest iz zadnjih dnL Pri tem smo pripeljali številne ujetnike. Na jadranski obali so ostali brezuspešni ponovni eovražni izvldniSki sunki. V mostišču južno od Rima je bilo včeraj živahno delovanje obojestranskih Izvidnlških in udarnih čet. Na nekaterih mestih so l^idertll sovražni, po oklopnjakih podprti napadi. Naie topništvo se je učinkoviti bojevalo proti nared stoječim četam in ponovnim sovražnikovim Izkrcanjem. Zračno orožje Je podnevi in ponoči nada-.Ijevalo napade proti sovražnemu brodovju za Izkrcanje. Oi|codovaIo Je šest prevoznih ladij ■ 34.000 brt deloma težko In potopilo eno vozilo za itkrcanje s 1000 brt. Nad Ita-In Južnoirancoskim prostorom smo ^meiil 27. Januarja 22 sovražnih letal, izmed ten otem po krovnem protiletalskem topništvu vojne moraatlce. Britanski terortaučal laUici шо UkoriaUU agodna vrem бега za ponoven zastrahovalnl napad na državno . glavno mesto. Ker Je bilo ozemlje Velikega Berlina pokrito z nizkimi sklenjenimi oblaki, so ga preletela številna sovražna letala in odvrgla mine, razstrelne, zažigalne in fosfome zažlgAlne bombe na razne dele mesta. Nastale so škode zlasti v gosto naselje, nih stanovanjskih četrtih In kulturnih dobrinah. Prebivalstvo Je imelo zgube. Dasi so bile prilike za obrambo izredno težke, je bilo po doslej došlih poročilih sestreljenih 23 sovražnih bombnikov. Nekaj vznemirjevalnih letal Je odvrglo bombe v zapadnonemškem obmejnem ozemlju. Pri bojevanju s sovražnim oskrbovalnim prometom so nemške podmornice potopile v zadnjih dneh sedem pamlkov s 51.500 brt In štiri rušilce. Večino teh ladij so odstrelile v hudih bojih iz nekega v Murmansk plove-čega, nenavadno močno zavarovanega konvoja, ki J* imel natovorjena letala, oklopnja-ke in številen drug vojni materijal za bolj-ševlke. Sovjetsko zanimanfe za Severno Švedsko Stockholm, 1. februarja. »Dagpešteii« opozarja na nekaj znakov močnejšega vohunskega delovanja na najsevernejši mej! Švedske in citira članek lista »Oestersunds Posten«, ki je p.sebno dobro poučen o vojaških vprašanjih severnih ozemelj. V njem pravi, da je sovjetska vlada že pred vojno kazala pozornost vzbujajoče zanimanje za morsko ožino v Ledenem morju. Zato se nI čuditi, če bodo ob danem času slišali s sovjetske strani določene zahteve po »garancijah« glede severnoskandiaavskega kota. •Dagposten« opozarja v tej zvezi da so zginile tajne vojaške listine, ki so bile nekemu švedskemu poročniku iz garnizije Kiruna na Severnem Švedskem pred kratkim ukradene v nekem stockholmskem hotelu. Izdajstvo Evrope priznavajo Lizbona, 1. februarja. Severnoameriški časopis »Time« piše v svoji zadnji Januarski številki, da Je Kremelj v najostrejši obliki kratko in malo odklonil kakšno Intervencijo Waihingtona In Londona v vprašanjih sov-Jetskih meja. Da pomiri amerlkantko javnost, poikuša satdaj to prikazati v Washingtonu Wk*, kakor da bo StalL, t ZtdlBjaaiiai vami in Anglijo sodeloval v organizaciji za ustvaritev tako zvane »svetovne varnosti, če bo enkrat imel urejene svoje lastne evropske zadeve«, tako se izraža »Time«, t. j. kadar bo imel Evropo spravljeno popolnoma pod svo-jo oblastjo. Zelo poučno je pri tem priznanje tega lista, da sta bila tako Hull kakor tudi Roosevelt že v naprej dobro poučena o se, danjem stališču Sovjetov in da jih zato moskovska brezobzirnost nič ne preseneča. To potrjuje, da imajo vsi drugi opisi samo namen, da trosijo pesek v oči začudeni javnosti. Višek svetohlinstva pa Je, če »Time« v isti »api zatrjuje, da sta amerikanska vojna cilja zakonitost in pravičnost, in če hkrati poudarja, da ni nobenega severnoameriškega državljana, ki bi amerikanski vladi resno pr!-poročal, da bi se upirala sovjetskim zahtevam glede mej v Evropi. To pomeni zopet, da so Amerikanci pripravljeni na vsak način popustiti proti sovjetskim zahtevam po oblasti. Indijske žene opravljajo konjsko delo 2*m*va, I. februarja. Angleškemu tedniku »New Leader« poroča njegov posebni dopisnik, da morajo v indijskih rudnikih žene opravljati dela, ki Jih v evropskih rudnikih upravljajo podnevi konji. V posameznih rovih jih praviloma vprežejo v vozičke za premog, ki jih morajo vleči do izhoda rova. Za to izredno težavno delo prejemajo za vsak delovni dan z 9 in pol do deset urami samo 7 in pol penoev (okrog 40 plenigov). Otroških vrtcev, v katerih bi lahko med delom spravile svoje otroke ni nobenih. Zato vzamejo svoje otroke podnevi s seboj. Da pa ostanejo med dolgo delovno dobo mirni. Jim dado majhne kose surovega opija, da potem cele ur« spijo. ^Pokloni v vzhodni smeri" Stockholm, 1. februarja. »Dagposten« svari T svoji četrtkovi številki v resnih besedah pred sovjetsko nevarnostjo, ki je širši deli Švedskega prebivalstva ne samo niso spoznali, ampak, ki Je povedla do poklonov in »mahljanja z repom v vzhodni smeri«. Časopis spomni na to, da ne more biti nobenega dvoma o tem, kakšna usoda preti, če b) se Sovjeti kedaj instalirali v Helsinkiju. Tudi švedski komunisti že imajo svojo listo ministrov in sezname o po njihovem mnenju nezanesljivih osebah. Boljševikom prijazni deli švedskega tiska pa lahko neovirano nadaljujejo svoje narod zastrupljajoče deiova« nje na Švedskem. List končno opozarja na raz vel Javo doslej obstoječe prepovedi izvolitve komunistov ▼ švedskih delavskih zvezah v načelstva delovske zveze kovinskih delavcev, kar Je znak novega in dalekosež-nega popuščanja napram boljševiškemu navalu Judež zatrži Italijanske nmetnine Pariz, 1. februarja.. Po Anglo-Amerikancih T Južni Italiji ugrabljene umetnine zatriijo eedaj Židje v Londonu in New Yorku. O tem poroča list »Matin« iz Stockholma, da Je Roosevelt postavil ravnatelja muzeja Metropolitan v New Yorku Henryja Taylorja za na-jCelnika mlsye v Afriki, »da zaščiti zgodovinska dela«. Kmalu nato Je prišel sloviti zaklad katedrale v Cataniji v New York. Odtlej Je preprečkalo Ocean na stotine zabojev s slikami, oltarji, kipi In rokopisi. Velik del teb umetnin so v Intimnih ali tudi javnih zborovanjih prodati na dražbi. Nekaj prodal Je vrglo do 48 milijonov dolarjev. Pa tudi židovske hijene na Angleškem so se bile udeležile plenjenja. Zid Duveen se je Javno ponašal, da Je najmanj polovico umetnin prinesel iz držav evropske civilizacije v Anglijo. T o barantanje Je na raznih krajih povzročilo velike škandale, ki jih Je bilo treba vedno zno-v a potlačiti, ker so bile kompromitirane visoko, stoječe osebnosti. NIČ sllčnega se nI bilo pripetilo Izza časa Welling-tona, ki Je izropal zaklad v Benares, In izza lorda Elgina, ki Je storil Isto glede Akropolis. Danes kakor včeraj so se Zidje obogatili ж tatvino, zaključuje »Matin« poročilo, da pro-dado nevednim parvenijem, kar je bilo Evropi sveto tekom dveh tisočletij. In britanska ter amerikanska vlada se veseli, da so bile umetnine »rešene«. „Resne zgnbe zaveznikov" Sockholm, 1. februarja. Severnoameriški admiral Land Je po poročilu lista »United Press« Iz Washlngtotia izjavil, ko je poročal nekemu odboru reprezentančne zbornice, da je plovba zaveznikov v teku zadnjih minulih let zelo težka zaradi zgub, ki so jih Ji prizadele nemške podmornice. Zlasti velja to za mesec JullJ preteklega leta. Priznal Je, da so trgovska brodovja zaveznikov utrpela v Sredozemlju »Izredno resne zgube«. Sploh pa se fe Land pritoževal, da so nemške podmornice pred Atlantsko obalo in v Karibskem morju postale sedaj zopet aktivnejše. Kaj pravi sovražnik? Položaj Nemil]« ■ surovinami j« var«a Kakor z obžalovanjem^ugotavlja Scrutator v »Sunday Times«, ne manjka Nemčiji doslej nobene za nadaljevanje vojne potrebne surovine«. »AH Je še sploh«, pravi Ust končno, »kakšna surovina, ki bi mogla upropastltl Nemčijo?« Nobena, niti tako zaželeno po. manjkanje olja. 7n tofto ie veAel prefci 19tl. Dr. Charles Clayton Morrison 27. aprl. la 1941. (citirano v »Congressional Record«, Washington)) >... In potem vlada Judi In Rooseveltu J« naročil Jud, da naj zavlačuj« to vojno, da bo mogel vreči zlato celega sveta v žrelo židovskega molohal Predsednik Roosevelt Je že dolgo pripravljal to vojno ... on je zabil to vojno v zavest Amerikam-Mv. ,.. Pr«di«dBlk J* ž« napovedal vojno% stran в. — Ste%-. 9. KABAWAKKKW BOTE Sreda, 2. februarja 1044. (fo svetu v gibraltariko luko sta pripluli dve veliki britanski bolniški ladji. Namenjeni sta za spravljanje ranjencev na italijanski fronti in mostišču pri Nettunu. Kako močno je nezadovolisHro med severnoameriškim delavstvom, dokazuje itati-stika ministrstva za delo. ki izkazuje za 1943. leto vsega skupaj 200.000 socialnih konfliktov in 3700 stavk. lektor univerze E1 Azhar v Kaini, Šejk el Maraghi je stavil svoje mesto na razpolago, javlja radio v Damasku. Ta korak je storil, da protestira proti temu, da je egiptovska vlada zaključila vseučilišče El Azhar zaradi protiboljševlških demonstracij. Dogodek je vzbudil v vsem islamskem svetu največjo pozornost. V Zedinjenih državah tačas z naraščajočo zaskrbljenostjo opazujejo letine 1944. V širokih delih zveze ogroža to letino nenormalna suša, ki je že mnogo let niso Več opazili. Amerikanski kmetijski krogi se vprašujejo, kako bodo pod temi okolnftstmi mogli izpo-niti dalekosežne obveznosti, ki jih je Amerika prevzela proti drugim državam. Zid Barueh voha nove kupčije Predsednik odbora za gospodarske smernice v Zedinjenih državah Z*B»va, 1. februarja. Za gocpodarsko politiko in usmaritav poataWjasi tavernoame-riiki odbor, ki naj priipava k temu, da bo dripva pripravljena za prestavitev na mL rovno podlago, je ponudila Zidu Bernhardu Manaaie Baruchn prediedniiko meito. Ni nobenega dvoma, če tudi nič posebnega ne objavlja o tem, da je Baruch sprejel to ponudbo. Kajti povsod kjer se le da kaj zaslutiti, je stari Baruch takoj pri roki, in tukaj v tem odboru vohajo židovske hijene Wall Streeta najbrž nove kupčije. O BaVuchu smatrajo v Zedinjenih državah, da se je izkazal kot svetovalec dveh predsednikov v vojnih časih. V prvi svetovni'vojni je bil svetovalec Willsona in vodja tako zva-nega urada za vojno industrijo. Roosevelt ga je pritegnil kot svetovalca za vojno in povojno politiko. Široki krogi Zedinjenih držav imenujejo Zida Barucha »tajnega severnoameriškega predsednika«. Ni nobenega dvoma, da stoji za Baruchom strnjena vsemogočnost židovstva v Zedinjenih državah. Baruch sam je v svojih memoarih izrecno poudaril, da je leta 1917., ko je Amerika vsto- pila v vojno, imel več moči kakor kdor koli drugi, in da je od njega bila odvisna odločitev, ali in kaj naj dobijo vojska in mornarica ter zavezniki. Po končani svetovni vojni je spremljal 2id Baruch Wilsona v Versailles in stal na čelu severnoameriške delegacije, v kateri se je nahajalo nič manj kot 117 Židov. Severnoameriški časopisi govore o Ba-ruchu vedno kot o »tajinstvenem možu Was-hingtona in Wall-Streeta« in v nekem poročilu kongresu je bilo o Baruchu nekoč pisano, da »izza našega vstopa v svetovno vojno ni bilo nobene panoge uprave, o kateri Baruch ne bi bil glavni politični, gospodarski in finančni nosilec, in vsaka panoga uprave, ki ga je poslušala, nas je povedla globlje in globlje v finančni kaos. biduitrUlci iz Detroit«, ki je središče ameriške avtomobilske industrije, so izjavili, kakor poroča »Daily Mail«, da bo ob koncu vojne samo v tem mestu takoj odpuščenih več kot 600.000 delavcev in delavk. Upanje na novo delovno mesto j« v doglednem času zelo slabo. ^ажп0 Pri arheoloških izkopavanjih, ki se že dal) časa vrše nedaleč od SluhlweiBenburga, se je dogodila čudna nesreča. V rimskih grobovih so našli poleg okostij tudi različne žare in posode. Na dnu neke posode se je nahajala debela sluznata tvarina. Nek delavec je iz-radovednosti odrezal kos te tvarine in jo pojedel. Po nekaj minutah ga je objel globok spanec, ki je trajal tri dni in ki ga ni bilo mogoče prekiniti. Tvarino, ki so jo našli v rimski posodi, preiskujejo v nekem kemičnem laboratoriju. V oKrski vasi Torja so na nenavaden način odkrili nov zdravstveni vrelec. Sicer pa izraz >odkritl< ni pravilen, kajti vrelec je sam na izredno energičen način stopil v javnost. V Torji so bili dozidali senatorij, ki pa Se ni bil v obratu. Paznik, ki je moral strašiti poslopje, je pred kratkim opazil razpoko v beton-ekih tleh neke spalnice. Iz razpoke je pronicala v začetku le počasi, potem pa z naraščajočo silo žuborela kristalnojasna ogljikove kislino vsebujoča voda. Da preprečijo poplai-vo tega poslopja, so hitro odstranili eno steno dvorane in odvajali začasno vodo skozi široko odprtino na piano. Koncem koncev je pa senatorij sedaj na originalen način dobil od narave v lastni hiši zdravilo kot darilo. Der Landrat des Kreiees Radmannsdorf A. 2. 130/12-T-51 Verlautbarung! Ich habe Uber den Hotelbesitzer Job&nn Тгоћа in Veldes, SchloB Nr. 14. eine Orđnungisetrafe von 1.500 RM verhang^t und ihn zur Tragung der Strafverfahrenskoeten und zur Zahlung des Mehrerloses von rund 8.500 RM verpflichtet. Im Uneinbrlnglichkeitsfall tritt Arrest in der Dauer von 6 Mona-ten. Ausserdem verfUgte Ich mit sofortiger Wirksamkeit die Schliessung- seines gewerblichen Betriebes. Johann Troha hat beim Handel mit Plaschenwein, hohe Preise gefordert und Gewinne erzielt, die volkswirtschaftlich nlcht gerechtfertigt Wad. Radmannsdorf, 35. 1. 1944. In VertretuBg Dr. Marchart, Reglerung*rat Der IvMidrat dee Krejsee Radmannsdorf A. Z. 130/13-Sch-36 Verlautbarnng! Ich habe tiber den Landesproduktenh&ndler Franz Schmi-tek In Wocheiner Feistritz eine OrdnungsstraJ« von 10.000 RM im UnelnbrlngUchkeitsfall eine Arreetstrafe von 9 Monaten verh&ngt und ihn zur Zahlung der Koeten dee Strafverfahrens verpflichtet. Franz Schmitek hatte beim Handel mlt Herren-pUzen, AmikablUten uew. hohe Preise gefordert und dadurch G«winne erzielt, die volkawirtachaftlich nlcht gerechtfertigt atnd. Radmannsdorf, 26. 1. 1944. In Vertretunj Dr. Marchart, Regfierung^rat Pridelovalci lanu! Izdelujemo vse vrvarske izdelke po naročilu. Sdiiniioweti Frani Am ItMIfflftM 13 {rainbnrg ZAHVALA Vsem, ki ste mojega ljubljenega eoproga, očeta, brata, gospoda Josela Bortitdinika orož. Wachtm. Iz fieorgen spremili na preranl zadnji poti, mu darovali cvetja in vencev ter z nami aočustvovall, izrekam najsrčnejšo zahvalo. Georgen, 21. I. 1944. 2uIiiJo6a soproga, sin in ostali aorodnlki. SkruSenl naznanjamo veem iorodtdkom in prijateljem, da je nai nad vee ljubljeni sin, brat, nečak, grenadir, Perloiil Viklor star komaj 18 let, padel junaSke •mrtl na vzhodni fronti. Priporočamo ga v blag spomin In molitev. at. Veit, Sairach, G6rz, 26. I. 1944. NeutolH^.IJIva mati Maria, of Jot.ifif, seetrlca. Marla, ter d-ilnl I'ertoiit In SedeJ. Њл1* офај Službo dobi i' Prodam vilinsko sonce za 300 Reidismark. Naslov pri K. B., Krainburg pod nji—6. Išče se gospodinja, strogo zanesljiva, boljša moč, zmožna samostojnega gospodinjstva, stara 28 do 38 let. Dopise direktno Anton Balant, Reidienstein 73 Kreis Rann. 5049-i Vajenca za mizarsko obrt takoj sprejmem. Mizarstvo Josef FlieS, Domschale. 2416—j Sprejme se vajenec(ka) za fotografijo. Plača po dogovoru. — Foto Jug, Krainburg. 2406—i Stanovanje na deželi dobi brezplačno ženska ali starejši par. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Pazim na hišo 50^4— Mlinarja in hlapca sprejme mlin Franz Majditsdi, Wir-Domschile. 5063—1 Iščem hlape* ali deklo z« kmet-tka dela na m«lo posestvo, k)cr se redi 6 glav živine. Rotter, Schwarzendorf. _ Mladenič, krepak in pošten, : primerno šolsko naobrazbo, iz Bleda ali okolice se sprejme kot vajenec v trgovino z mešanim blagom., Naslov v trgovini Dob nikar, Veldes-Auritz 4. 1430—i Imam na zalogi goo komadov vrhovih in leskovih držajev za lopate po ugodni ceni. Vprašati pri K. B. Krainburg pod „Takojšnja dobava" 1399-6. Kupim Kupim dobro ohranjeno harmoniko, po možnosti klavirsko harmoniko. Ponudbe na: Radej Nada, Reichenburg, Steiermark. ____S°i*-7 Kupim krojaški šivalni stroj, ga vzamem tudi т najem eventuel-no ga zamenjam za obleko. Ponudbe na; Alesdi Sdmeiderei, Sl Veit-Sawe. »J74-7 Mlatilnico n« roČni pogon kupim. Anton Kržišnik, Hlanče-njive, št. I, pošta Oberdorf iiber Laak. 1380-7 Globok otročki voziček kupim ali dam zanj oblačilo! Naslov pri K. 6., Krainburg pod 2447-7. Službo išče Deklica, 15 let, s« želi izučiti v trgovini z naeUnim blagom. Ima „Pflichtjahr". Ponudb« n» K. B. Krainburg pod 2379-2. Trgovska pomočnica i*če namestitve v trgovini z meSanim blagom. Dopise na K. B. Krainburg pod „Mirna in pokena 2445-2". Išče v najem Soliden gospod iiče prazno sobo v Krainburgu. Zrn protiuslugo namesto plačila pusti najemodajalcu popolnoma novo samsko sobno opremo, kadar tc izseli. Cenjene ponudbe na Kar. Bote, Krainburg pod '„Nujno 2435-4"-Starejk, solidna postreinica iŠče prazno sobo ▼ mestu ali bližji okolici. Gre tudi kot sostanovalk«. Ima dovoljenje od občine. Ponudbe n« K. B., Krainburg pod „Postrežnica 2422—4". Prodam Prodam damski zimski plaSč in železen Štedilnik za <50 KM. Krainburg, Am Weiher 4. __________2438—6 Psa, ovčarj«, 7 mesecev starega, dobrega čuvaja, prodam za 100 Reichsmark. Kos Midiael, Kknz St. 30, Komenda. 2425—6 Velik gramofon z 10 pt(^č«mi prodam za 350 RM. Mausser, Frizer, Holm-Preserje pri Steinu. _ 2426—6 Prodam dve leti starega vola. Skalar, Medno 11. 2429—6 Kupim dobro ohranjeno klavirsko harmoniko! Naslov pri K. B., Krainburg pod 2439—7. Kupim mlatilnico fe. Lanz, znamke „Hoffher-Sdiemz" ali „Dresdi-hexe" Dam v zameno eventualno težak kmctski in dobro ohranjen vciz, razliko'•doplačam. Ponudbe na K. B., Krainburg pod 2410—7. Moško ali žensko kolo dam za Šivalni stroj! Razliko doplačam! Ponudbe (le pismene) na K. B., Krainburg pod цц—i;. Rjave, skoro nove Športne dam-ke čevlje, St. 39, zamenjam za enakovredne ali semiS, St. 40. Ponudbe na K. B., Krainburg pod St. 2417—1;. Zamenjam damski zimski plaSč in fotoaparat 6x9 f. 4,; proti povečevalniku za Leica-film. Razliko ugodno izravnam. Krai Franz, Trojane 12. 5062—15 £ e n i t V e Vdovec, star 47 let, z lastnim domom, v stalni službi, želi v svrho event, ienitve znanja z dekletom ali vdovo brez otrok, staro 30 do 40 let. L« resnost, poStenost in zvestoba pridejo v poStev Ponudbe s sliko, ki 8e diskretno vrne, na K.. B. Krainburg pod „Zvestoba" 2341-21. KrojaSki Šivalni stroj, nov ali malo rabljen (Pfaff, Singer itd.) kupim. Čade? Aloisia, pocestnica. Tratten 3, Oberdorf u. Laak. 2408—7 Kupim Šivalni stroj, ženski- ali moSki. Naslov pri K. B., Krainburg pod 2407—7. _ Gramofon, le boljSe znamke, do-brA ohranjen ali nov, kupim. Ponudbe na I. Dobnikar, Veldes, Auritz 4. 2431—7 Menjam Zamenjam moSko zimsko črno suknjo za damski krzneni plaSč ali jopo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zelja 1944" 2398-15^ Pisalni stroj zamenjam za foto Retina 11. ali klavirsko harmoniko. Kupim boljSi rndio-gramo-fon. Ponudbe na K. B., Krainburg, pod „№njava 2450—15" Menjam plemensko kobilo, srednje težko za dobrega konja. Prodam transmisijsko velo 2, (o m X 80 mm z ležaji in reč jermenic za (po RM. Naslov pri K. Bote, l^ainburg pod 2437—4. Dobro ohranjen otročki Športni voziček dam za omaro za obleko. Na,lov pri K. B., Krainburg po:l 1413—M. i.ep« praSifke, težke 10 do 40 kg. domač semenski zameniam za - . krompir. Naslov pri K. B., Krainburg pod ..Prilika 24^ ■ Skoro nov« čevij« zameniam za Škornje, vel. 40—4»- Razliko do-nlačam. Ponudbe na K. Bonr, Krainburg pod 2421 — 1 zahvala . Oh nenadni am rti mojega ljubljenega, eopro ea In očeta ROITZ FRANZ-A Ж# vrnem aorodnikoni. prijsteljem In rnunceni darovalcem vencev in cvetja, iskreno zahvaljujem za spremstvo pri pogrebu. Posebno se zahvaljujem osobju fe »Pr' bert« zrn častno spremstvo In venec. Krainburg, v Januarju 1M4. Xaliijofn "oproKs MarU * hčer! Dobro gospodinjo iclim spoznati in poročiti. Vdov« brez otrok, stara do 40 let, ni izključena. Lc resne ponudbe 1 sliko na K. B., Kfainbur* pod „Lastni dom 2449—11". _____ Obrt. pomočnik, 35 let, manjši posestnik, v /akonu razočaran, 7 dvema otrokom«,- Mi od 25 do 35 let staro dekle ali vdovo, dobrosrčno do mene in otrok, v svrho ienitve. Samo resne ponudbe s sliko poslati na K. B., Krainburg pod „Mirna življenje 24ii—21". Starejii fant želi v svrho poznejše ženit ve'spoznati dekle ali vdovo od )o do 4( let. Najraje iz občine Trebeljno. Le resne ponudbe na K. B., Krainburg pod „Osamljen 24(2—21". 3{letni vdovec, industrijski delavec, s 3letnim sinčkom, želi poročiti dekle 25 do 30 let. L.ihko tudi vdov« z r otrokom. Cen j. ponudbe na K. B., Krainburg pod „Pridna in poltena gospodinja 2414—21". Obrtnik srednjih let želi poročiti deklet« od 20 do io let, / znanjem kake obrti in ncomade-ževane preteklosti. Slika raželena. Le resne ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Pravičnost it. 2417—21" Krojač v najleplih letih želi poročiti dekleta od 20 do ц let. Prednost iivilie. Le resne ponudbe ( sliko na K. B., Krainburg pod „Srečna bodočnost 2418—21". 27letni poklicni delavec s primernim premoženjem, želi v svrho ženitve v sporazumu — znanja s kmet'kim i/.obr«ženim dekletom od iS do 24 let. Le resne ponudbe na K. B., Krainburg pod 1409-21. Izgubljeno V soboto, dne i?. januar j«, sem na žel. postaji Krainburg izgubila ročno torbico z 65 RM gotovine, Kennkarro, KVB-i/.kaz-nico in živilskimi kartami. Po 5tenega najditelja prosim, da najdene predmete proti dobri nagradi vrne n« naslov Kennkarte. 2456—22 V četrtek, dne 27. januarja, sem n« cesti od I alkendorf do Laak izgubil Kennkarto, KVB-i*kazni-co in drugo. Najditelj* prosim, da najdene predmete proti nagradi vrne na K. B., Krainburg ali na naslov Kennkarte. »444—J- Dne 10. januarja sem pozabila т čakalnici postaje Littai, pred odw hodom vlaka ob 10.15 uri, ročne torbico z vsebino: 115 RM T bankovcih in nekaj drobiža, 4 moji in dve drugi sliki, na-. Uvno pero, listine od otroka. PoJten najditelj naj pošlje vse ali vsaj listine na moj naslov, ali pa, odda v gostilni Berdajs na Savi, Kowatsdi Friderika, ■ Tirne pošta Sava bei Littai. 2448—21 V petek, dne 21. januarja, je bil6 v Smartnem vzeto žensko kolo^ znamke Torpedo, črno, z modric mi pasi po blatnikih in številk«* 691.284. Oseba, ki izsledi kold in ga vrne, prejme visoko nagr«-J do! Oddati na občini Komend*. 2412—zX V ponedeljek, dne 24. januarja, sem na poti iz Afiling do T^uerw burga-kolodvor izgubil Kennkarto Najditelja prosim, d« jd proti nagradi oddda v uredništvo K. B., Krainburg. 2420—Ji Dne 15. januarja zvečer sem nri peronu Afiling pozabil rjav, majhen usnjen kovčeg s ponoše-nim perilom, tobak, vino itd. Poštenega najditelja prosim, dd mi kovčeg proti nagridi vrne n< žel. postajo v Zwisdienwassem. ________■ _ 2423—2< Dne 23. januarja je bila izgtibw Ijen« v večernem vlaku Laak—« NcumarktI zapestna ura. Ker sem tibo* delavec, -ooitcnCff^- najditelja, da jo vrne proti dobri nagradi ni K. B., Krainburg. 2428—2< Dne 20. decembra 1943 sem poJ zabil v vlaku, ki je vozil v smer! Stfiwarzendorf—Cilli, paket, V katerem je bil dinamo za kolo, sukniič, volnena joolca in 00 dk; shdkorjfl Najditelja proiim, dal odda najdeno proti visoki na-^ gradi na naslov: .^vbelj Franz, Trata-Mihle, Althof 31, Laak Razno V soboto, 22. 1. je bilo pred tr^ govino „Kovina" v Krainburgti odpeljano moško kolo „Waff^n-' raa-Steyer", štev. 417.442. Osumljenec se poziva, d« kolo vrne * izogib posledic. Eventuelneg« kupca naprošam, da proti dobri nagradi javi prodajalčevo ime iij obvesti o tem upravo K. Bote, Krainburg, 2404-2; KAUFHAUS HiRBSt K LAGENFU RT HlLFl PUNKTE SPAREN oluf«^ R#p#f#tuK ven SffOmpfmn und TrikotwMsch« In Hausholt, Werkttalt und Be'fieb - uberall ist Solmiok« ATA der flink*, i«if«>poren» d« Helfer b*i jeder grob## Relnigungtarbeil, aucn beioi Sfiubern von Boden und Tr«P9«n ous HoU, Slein