160. številka. Ljubljana, soboto 15. julija. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, lzvzeuiši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejemati za a v st r o - oge rs k e dežele za celo leto l*i gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto ia gld., yH četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina [tnala. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. 00 kr., po poŠti prejcman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiSi St. 25—2« poleg gledališča v „zvezdi".
Opravuidtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiSL
Iz ■*«-* < rhui-a 0. julija.
[Izv. (lop. I
Telegrami in poročila srbsko-turške vojske se ve da najbolj zanimajo vse kroge ruskega občinstva. Upanje pa jo splošno, tla bodo zmagali Slavjani: Čerujajev je postal najpopularnejša osoba in Husi so ponosni, da baš ruski človek vodi glavno armado Srbije. Na Ivanov dan je bilo na Kulerbergi navadno guljanje (veselica). Na jednem kraji vrta so se zbrali tukajšnji naseljeni Nemci. Pili so in prepevali in končno, saj jih poznate vaše šovinistične sosede, so na ves glas kričali svoj „Vaterland muss grosser seiu" „\Vacht am Rhein" itd. Ko so v najhujšej ekstazi bili, vstane nekov Rus pri jedni bližnjih miz, udari s palico ob mizo s tako silo, da je vse okolo omolknilo, tudi Nemci. Potem kliče z vzvišenim glasom; „Na zdravje generala Čer-njajeva!" Nemci so bili tako osupneni in preplašeni, da so i oni zakričali: „Vivat Čer-njajev I"
Avstrijski listi na Dunaj i in v Pešti ves čas ponavljajo, da Srbi in Crnogorci, ako zmagajo, niti koščeka turške zemlje ne smejo dobiti. Evo, kaj „Ruski mir" organ carevića naslednika odgovarja na taka magjarsko-neni-ška blebetanja.
„V voditeljnih sferah avstrijske monarhije se kaže vse silneje neko tajno nezadovoljstvo sedanjim obratom del na balkanskem poluotoku vmes z odkrito zlovoljo proti vsemu Jugoslovanstvu. Glavni časniki izrekajo odločno, da koreniti interesi Avstro-Ogerskega zahtevajo ohranjenje status quo(!)M v Turčiji in da Avstrijci nikakim  načinom ne mo-
reja dopustiti razširjenje srbskih ali črnogorskih vladenj na škodo Turkom.■
„Ali mislimo, da avstrijska vlada pri vsem svojem nemiru ne bode tako daleč šla ter na vsak slučaj iskala prepira s Slavjanstvom i — z Rusijo. Mi Rusi stojimo za osvobojenje Slavjanstva radi svete pravičnosti same stvari i radi naših zgodovinskih obvezanosti. Če se resultat kaže ugodnim za nas i v praktičnem smislu, vsled tega Avstrijci ne smejo dolžiti Rusije, ampak nezapopadljive pote zgodovine, po kojih na balknnskem poluotoku nijso naseljeni Nemci in Magjari, ampak pravoslavna slavjanska plemena."
Izdaterj ,,Novega Vremena" A. S Suvorin se je odpeljal v Carigrad, od koder je poslal 6. julija telegram, ki pa je še le v Odesi se odtelegrafiral, ker v Carigradu se nobeden privatni telegram ne odpošlje. Še celo za poslance tujih držav jo telegraf zaprt. V Carigradu so vsak dan tepeži in ubijstva mej Turki in kristijani. Ministri imajo vsak dan dolga posvetovanja. Turški časniki objavljajo zapored lažnjive telegrame iz bojišča, po kojih je cela srbska armada razbita, 11.000 Srbov ujetih, 18 kanon jim vzetih, knez Milan ujet itd. Celo turško položenje je obupno. Konstitucija najde maso nezadovoljnih. Suvorin je otšel v Varno, odkod ide preko Ruščuka v Relgrad.
Ruski poslanec Ignatjev živi v Carigradu v popolnem zašancanem gradu tik morja, kjer ga čaka vojna ladija, ko bi se moral kacemu napadu fanatičnih Turkov umakniti. 800 Črno gorcev, ki so bili dozdaj njegovi najzaneslji vejši stražniki, odpeljalo se je v Črno goro branit svoj slovanski dom.
I« is te k*
Velik top.
(Iz Jules Vorncjevoga deli „Od zemljo do meseca" posl. Dav. Ilostnik.)
Ob času zavezne vojske v zjedinjenih državah se je v baltimorskeni mestu ustanovilo jako imenitno društvo, katero je sklenilo pre-iskavati luno in v ta namen priti na kak način na njo. Koncem je obveljal nasvet, naj se zapro nekateri od društva v otlo krogljo, ki se bode izstrelila iz orjaškega topa,
Nekateri so se jako prestrašili, ko so čuli govoriti o kroglji, ki bi tehtala dvajset tisoč liber in kljubu tem žvižgala skozi zrak. Povprašali so se, kakov bode moral biti top, ki bi dal takej pezi zadostno prvotno hitrost. Toda odbor omenjenega kluba je zmagovito odgovoril na to vprašanje.
Drugi dan na večer zbere se četvorica najvplivnejših udov „topovega kluba" kod pravega pravcatega čajevega oceana.
„Dragi kolegi, de je predsednik Barbicane, treba, da se posvetujemo o topu, o njegovej dolgosti, obliki, sestavi in pezi. Umeje se, da mu bodeino dali orjaške dimenzije, a naj si bodo težave še take velike, naš obrtnijski ženij premaga vse. Izvolite me dakle poslušati, in ne hranite mi očitanj.   Jaz so jih ne bojim !u
Odobrujoče mrmranje sprejme ta govor.
„Ne zaboravimo, nadaljuje Barbicane, kako daleč smo dospeli v včerajšnjem zasedanji; problem so nam kaže sedaj v tej-le oblici: da damo začetno hitrost dvanajstero tisoč jardov v sekundi obli, ki bode imela v premeru sto osem palcev iu ki bode tehtala dvajset tisoč liber. Gospoda, jaz nadaljujem. Ako se projektil pahne v prostor, kaj so zgodi V Tri nezavisne sile vplivajo nanj, upornost sredstva, privlekanje zemlje pa gonilna moč, ki se mu je početkom vtisnila. Poglejmo to troje sil. Upornost sredstva, to je, upornost zraka, bode malovažna. V resnici zemljska atmosfera ne gre više od štirideset milj. Torej jo projektil prehodi v petih sekundah, ako se mu da
Jugoslovansko bojišče.
Iz Il4'l;;rai<lia 14. julija. [Izvirni telegram „Slovenskemu Narodu".] Lje.šanin je v sredo napadel in vzel turške utvrjeiic pozicije Osman-paševe ua turške j Kemiji. Boj je trajal v pozno noč. Kazbijeni in raz-podeni Turci m pobegnili. V tej bitki borila se je carigradska elit-vojska. Hrabrost in navdušenost naše vojske se je zopet izkazala izredno dobra.
Iz Srbije se poroča: Vojaško razpostavljene se nij izpremenilo. Obe strani drže* svoje položaje ali pozicije; bilo je le malih bojev. —
Polkovnik Lješanin je 12. t. m. Turke pri Vidinu prijel in jih zapodil ter oosel več strategično važnih krajev. Tukaj so šli Turki v tvrdnjavo vidinsko, ki je zdaj zaprta. Turške ladije streljajo v bulgarske vasi, katere so vstale in se Srbom pridružile. (Glej spredaj stoječi naš telegram. Ur.)
Zdi se torej, da je orožje tri dni mirovalo. Najbrž, da se povsod na večje reči pripravljajo.
Črnogorci marširajo proti Mo-taru. Iz Skadra poroča nemšk telegram, da so bili Turki zadnjič pri Krnici in Podgorici tepeni in so izgubili mnogo mrtvili in ranjenih.
Turški viri poročajo, da so bili oddelki Srbov, 4000 mož blizu Novega Pazara in 3000 blizu Višegrada tepeni in nazaj vrženi 10. ali 9. t. m. Ali to so bile najbrž le kake pred-straže. Najnovejši turški telegram celo pravi, da so bili Srbi pred Novim Pazarom popolnem tepeni in podeni 4 ure v srbsko zemljo.
Iz Carigrada turšk telegram javlja ; Mnogo
dvanajst tisoč jardov prvotne hitrosti, in ta čas je zndosta kratek, da se more upornost sredstva smatrati kot nepomenljiva. Preidimo zdaj k privlekanju zemljo, to je, k teškoti projektilovej. Znano nam je, da so ta teškota manjša v kvadratičnem razmerji z distancijami. Le poslušajte, kaj nas fizika uči: kadar kako telo, prepuščeno samo sebi, pada proti zemlji pade v prvi sekundi petnajst črevljev. Ko bi pa jedno isto telo bilo udaljeno za dvesto sedem in petdeset tisoč pet sto dva in štirideset milj, z druzimi'besedami, ko bi bilo v distan-ciji, kjer je mesec, palo bi v prvi sekundi jedva pol linije. Treba daklo, da progresivno zmagamo to delovanje teškote. Kako se nam to posreči?   S pomočjo prvotne hitrosti."
— „To bode pa teško", pravi major Elfiston.
— „Istina je, da bode teško, nadaljuje predsednik, a tudi to zmoremo, kajti prvotna hitrost, katere nam treba, so dobo od dolgosti topa in od kolikosti rabljenega strelnega prahu, kajti ta je omejena samo z upornostjo
prostovoljcev, mej temi tudi Kristijani (gotovo magjarski ali pa judovsko-nemški) so se dali vpisati. Vlada je ukazala, naj ti prostovoljci, kadar bodo v Srbijo marširali, ne ravnajo nečloveško zoper mirne ljudi in zoper vstajniško deželo. Torej to se mora prostovoljcem turškim še posebno ukazati! Mora biti čudna smet vkup.
Ne samo Klek je zaprt za Turke, temuč naša vlada je zaprla tudi luko v Kotoru, tako, da tudi Črnogorci ne morejo po tej poti dobiti nit za vojsko potrebnega torej so navezani na to kar imajo. Če se je tedaj mislilo, da je Avstrija z zapretjem klekovske luke nekoliko Turkom nasproti stopila, odpade to zdaj, ko tudi Črnogorcem z isto mero meri.
Iz Spljeta se poroča, da so šli vsi orožja zmožni avstrijski Bokelji Krivošijanci, Ublijani in LedeniČani bratom Črnogorcem pomagat.
Nemški listi, Slovanom in zlasti zdaj Srbom sovražni, prizadevajo si razne napačne vesti raztrošati, da bi jim škodovali, ali vsaj to, kako koli, naredili kar žele, namreč zmešnjavo. Zato govore o nemirih in zarotah, in dunajski „Tagblatt" celo o tem, da je knez Milan obrnil se do ruske diplomacije, naj naredi primirje mej Srbijo in Turčijo. Tudi se iz teh kalnih virov poroča, da so Srbi nevoljni na kneza črnogorskega, da tako dolgo oprezuje in se mudi v Hercegovini. Upamo in smo preverjeni, da je to vse neopravičeno. Zlasti se nam vesti o primirji kar neumne zde.
Iz turškega Carigrada se poroča najbolj turko-ljubemu listu, nemškej „N. Fr. Pr." to-le 7. jul.: „Poročila (turška) z bojišča so prav molčljiva. Vestij od Niša nij nič, da si je tam glavna vojska. Zdi se, da so Srbi telegraf mej Nisem in Carigradom prerezali. Privatna poročila pravijo, da so Srbi imeli dobičke. Osman-paša je hotel črez Timok most narediti, ali velika voda mu ga je odnesla. Turški listi uže7 štiri dni ne vedo kaj poročati z bojišča. Turki eo strašno nepotrpežljivi, ker ne čujejo, da turška vojska uže stoji pred Belgradom. Tur-tški listi pa pišejo strupeno in vzplainenujejo in palijo turško jezo na kristijane. Vse to vzbuja staro turško sovraštvo do kristijanov in bode imelo osodne nasledke.11
O generalu Černjajevu misli hrvatski „Obzor" tako-le: „Ljudi si razbijaju glavu vojnom osnovom generala Černjajeva, zaborav-Ijajuć, da je general Černjajev Rus, te ima
rusku političku zadaću, koja se srbskim ratom izvesti. Vodja Srbin bio bi u defenzivi kod Aleksinca prama Nišu, svu drugu vojsku bacio bi u Bosnu, pa bi ju odsjekao od ostale Turske. Rusu Černjajevu stoji toliko do Bugarske, koliko Srbom do Bosne. On se usudjuje na pogibeljnije ratovanje, samo da jednim mahom oslobodni ukupno južno Slavenstvo. Ruska braća za nami stoje, veli on svemu svietu u svojoj proklamaciji. I doći će ruska braća. Knez Gorcakov i dalje će za sobom povući grofa Andrassva Strmi su puti iztočnoga pitanja. Tko njimi jednoć po-podje, težko se je sustaviti. Englezki pako brodovi nemogu nikamo s morske ravnice. A što se kuha pod navoranim čelom kneza Bis-marka, to možda nitko nezna, valjda ni sam knez Gorčakov. Samo to zna car Aleksandro, da „djada" \Vilhelm, dok je živ neće zapovjediti svojim vojskam, neka se runu na Rusiju. Istina je doduše, da njemački generali strategički proučavaju Rusiju. Oni slute, da će se na ruskih ravnicah odlučiti udesi svieta. No radi Bosne i Bugarske neće pruski ulan lomiti kopja s ruskim kozakom.
Vstaši iz Motajice so na ukaz iz srbskega tabora otšli v Dervent in Odžak, da bodo v severnej Bosni operirali. Njih število znaša nad 2200 mož.
Iz Priedora se 8. julija javlja, da so več-jidel vse vstaške čete proti srbskej meji od-marširale, da se združe s srbsko armado. Iz-vzemši nekatere male čete, katere operirajo mej novim Priedorom in Kozarem, nij v severnej Bosni skoraj nič vstaških čet več. Mej Turci začelo se je živejše gibanje. Vsi moški od 17. do GO. leta pozvani so, da branijo državo. Redifi in Askerje (rezerva) hite v Tuclo, skoraj gotovo zato, da bodo srbskej armadi za hrbtom škodovati skušali. V mn sejah in medresah opravlja se javna molitev, naj Allah odvrne jedinstvo mej kristijaui.
Ministerski predsednik Števca je odpotoval v glavni kvartir. To potovanje se stika sč sklrtanjem skupščine za izredno zasedanje. Skupščina bode morala vplivati, za preskrbo-vanje finančnih sredstev za vojne potrebe. Da bi svoje banknote delati začeli, se ne bode tako hitro uresničilo. Vzela bode vnnnjo novo posojilo, kar se jej bode skoro gotovo posrečilo. Da se pa to storiti sme, mora skupščina dovoliti. — Na predlog srbskega vojnega mi-nisterstva osnovale se bodeti dve novi diviziji,
osma in deveta, v te diviziji uvrščeni bodo ostanki druzega razreda in ves tretji razred. Rezerva, katera je bila do sedaj s starimi puškami oborožena, dobi nove, ostragušne puške. — Vojni minister pomnožil je armadni oddel Lješanina s 7000 možmi. Lješanin je uže precej daleč v Vidinski pašalik prodrl, ter se pričakujejo vsak trenotek poročila vočje bitke. (Glej spredaj najnovejši telegram. Ur.)
Alimpić organizira v Bosni pri Beljini G000 bosniških prostovoljcev, kateri mu bodo zelo koristili. Ravno tako Černjajev pri Ak-Palanki organizira bulgarske prostovoljce. Drinska armada je dobila 300O mož pomoči. Ako se posreči ves tretji razred vkup spraviti dobi glavni poveljnik armade rezervo 32.000 mož. Armadni oddel na Ibaru dorastel bode tudi na 20.000 mož.
Politični razgled.
V Ljubljani 14. julija.
Naš rc.*«*' se snide 19. t. m. v Salc-burgu z nemškim cesarjem Vilhelmom.
O grofu titflt-its.tifftt piše dunajsk dopisnik in celo „N. Fr. Pr." ponatisne, da, če bi Srbi Bosno osvojili, prišli bi do odločitve, „sicer ne mej Rusijo in Avstrijo, pač mej Rusijo in Andrassvjem." To se pravi: ruski vpliv, t. j. potreba prijateljstva z rusko državo je uže otovrej velika, da AndraBSvja v stran potisne, ko bi stal za to, da Bosne ne sme vzeti ne Srbija in ne Avstrija.
V M**-*€f/i je voljen za župana mizarski mojster Skramlik.
V /# saboru je zopet dr. Makanec interpeliral bana je li on od kralja zahteval zjedinjenje vojne granice s Hrvatsko; ako je, s kakšnim vspehom, ako nij, zakaj ne. — Dobro je, da se take zahteve narodove ponavljajo vedno odločnejše. Saj magjarski strah je uže prevladal preveč v Hrvatskej.
Xvni.i- V«p „Provinzial - Correspondenz", Bismarkovo glasilo, pravi o shodu dveh cesarjev v Zakupih: Mirovni vtis, ki so ga poročila o tem shodu najprej na Dunaj i naredila, dobil je povsod veljavo in je upanje utrdil, da močna mirovna skupnost ima v carskej zvezi svojo tvrd no sredino, ki bode premagala težavnosti sedanjega stanja.
V Mierliatn je grška vlada kupila 14.000 chassepot - pušk, katere so Bavarci ? zadnjej nemško - francoskej vojski Francozom vzeli.
ItiMturhi bankir Giuseppe Baldini je imel veliko turškega državnega papirja in se je zarad tega v Tiberi utopil iz obupanja.
onega. Bavimo se dakle denes o dimenzijah, katere podamo topu. Umeje se ob sebi, da ga naredimo lehko pod uveti neskončne upornosti, kajti manevrirali ne bodemo ž njim.
— „Kaj pak, kajpak", odgovori general.
„Do zdaj, pravi Barbicane, topovi dolgosti pet in dvajsetero črevljev nijso še prekoračili ; kajti tako dolge so jedva naše orjaške kolumbijade. Ali se bode svet čudil dimenzijam, katere bodemo morali sprejeti!"
— „E! brezdvojbeno, vsklikne Maston. Kar se tiče mene, zahtevam top, ki bode vsaj pol tisoča črevljev dolg!"
— „Pol tisoč!" zavpijeta major pa general.
— „Da, pol tisoč, pa bode še pol prekratek."
— ,.Pojdite, pojdite, Maston, vi pretiravate."
■— „Ne boš! zavpije goreči tajnik, in res ne umejem, kako mi morete predbacivati pretiravanje".
— „Ker greste predaleč.'4 j
— Vedite, gospod, odgovarja Maston pa| ustna prav učeno nategne, — vedite, da je artilerist tak, kakor kroglja: uikdar ne gre predaleč."
Diskusija bi bila kmalu osobna, toda predsednik pomiri.
— ,,Mir prijatelji, pa pametni bodimo; treba je očividno velicega topa, kajti dolgost bode razteganje plinov še povekšala, ki se zbirajo pod projektilom ; a zaradi tega ne treba prekoračiti gotovih mej."
— „Se ve da ne, deje major.
— „Po kacih pravilih se je ravnati v jednacih slučajih? Običajno je topova dolgost dvajsetkrat ali dvajset in petkrat večja od premera kroglje; tehta pa top običajno dvesto pet in tridesetkrat ali dvesto štirideset-krat več, nego kroglja".
— „To nij zadosti," zakriči Maston razburjen.
— „Priznajem, dragi prijatelj, in v re-
snici bi vsled te proporcije, za devet črevljev širok projektil, tehtajoč trideset liber, top bil samo dvesto pet in dvajset črevljev dolg, in bi tohtal sedem milijonov dvesto tisoč liber".
— „To je smešno, deje Maston. Vzemite rajši samokres".
— „Meni se tudi tako čini, odgovarja Barbicane, zato pa si i mislim, da bi se ta dolgost počveterila, da bi top imel devetsto črevljev".
General pa major se nekaj vstavljata, ipak se ta predlog, živahno podpira od |klu-bovega tajnika, koncem sprejme.
— „Zdaj pa še to, deje Elfiston, kako bodo debele stene ?"
— „Hest črevljev", odgovarja Barbicane.
— „Pa tako orjaške peze menim, da vendar ne mislite spraviti na kako stojalo?" pita major.
— „Ponosno bi ipak bilo!" pravi Maston.
— „A nepraktično", deje Barbicane ; „ne,
Vm*tca*kf* zbornica je sprejela po- j stavo, po katerej smejo municipalni sveti sami s i n< like volili.
It it t i/tin* k» kraljevič naslednik Hum-bert je došel v Monakovo pa potuje potem v Draždane.
Na Angloihptn raste gibanje, ki se izražuje proti Disraelijevej orijentalnoj politiki, Iti hoče rešenja s silo. Verjetna je minister--ska kriza v Londonu.
Dop
181.
Iz NAvInjMktt cloliiie 12. jul. (Izv. dop.] Kakor znano konča podučevanje na srednjih šolah povsod koncem tekočega meseca ali celo sredi tega meseca. — A v Šolah na deželi traje poduk do polovice septembra meseca. — V mestu se je tedaj določilo, da naj prične poduk 1. oktobra ali 15. sept. in naj jenja radi velike vročine konec ali sredi julija. Zakaj pa, da bi na deželi ne bilo tako? Ali morajo ravno ljudske Šole biti izjema? Ai menite, da nij na deželi ravno taka vročina? Jaz trdim, in nij treba dokazila, da deca i učitelji na deželi bolj od vročine trpita nego g. profesorji i dijaki v mestu. Mladina na deželi more pol, da celo uro daleč hoditi, predno v šolo pride ; i mej tem časom je razpoležna mili ali nemili vremenovi osodi. Mladina i učitelj na deželi morata od l). ure zjutraj do 12. biti v šoli, a po polu dne uže od 1. do 3. In to velja po zimi i poleti. In ali nij ravno tačas največja vročina? G. profesorji i dijaki pa ido v šolo še le ob dveh ali treh po polu dne. Omeniti moram tudi, da v ljudskoj šoli se nahaja v posameznih razredih po 70 otrok. Sedaj mislite si kako vročino prouzroči ta so-puh v slabih šolskih sobah i to od 9. ure do polu dne, do 3. po polu dne.
i m, :t¥*tf«»rij«» 13. julija [Izv. dop. j Novega župana ipak imamo, in sicer čisto prostostavnega kmeta, Juriševća v Marko v-fičini. G. Kastelec nij hotel biti Župan. Ker so kmetje videli da drugače ne gre, začeli so zopet g. Župančiča prositi, da prevzame nehvaležno breme; češ da mu ne bodo zopet treskali z vrati v njegovej pisarni nekateri surovi Folžanci itd. Tubeljčani za učilno v Materiji po g. Župančiču utemeljeno ne marajo, ker ne stoji pri „britofu" in cerkvi! Toda število pametnih kmetov tudi tu raste ter za malo let bode zopet vrednost dobil pameten in napreden  župan pri nas. — Burji bi radi
luknjo zamašili ker zopet zdaj piha, a brez pogozdovanja Krasa ne bo nič!
Iz Trat** 13. julija. [Izv. dop.] Zadnja št. „Edinost" bila je zaplenjena. Vsi smo iskali pogreška, ali nijsmo ga našli. Konfiskacija se je vršila jako hitro. Policaji so tekali po tabakarnali, žandarmi po okolici, to je bilo kakor bi bilo za stavo šlo. Dobili so le malo iztisov, ker so naročniki vse liste uže v rokah imeli.
Kakor sodijo tukaj modre glave pri sod-niji bil je konfisciran zarad uvodnega članka, kateri nij nij nič posebnega imel.
Malokje v Avstriji morda se ne zanimi-vajo toliko za novice iz bojišča, ko v Trstu. Laški listi, mej katerim je „11 Cittadino" prvi v tej stvari čisto za vstajo, izdaje po polu dne še posebne buletine. Okolo pete ure po-polu dno pred tiskarno, kjer se „Cittadino" tiska, zapaziš vsak dan veliko množico ljudi, ki čakajo, jedni veselih poročil srbske armade drugi poturice, to so le privandrani Nemci in židi, zopet zmage Turkov nad Slovani. Mej poslednjimi so i oni, ki imajo turških srečk obilo pa jih ne morejo oddati.
Tržaška borza jo tudi politični barometer, kadar pride kak brzojav, da so Turki tepeni, skačejo Izraelovi sinovi, kakor od gada pičeni. Tu je v drugem pomenu malo bojišče.
Domače stvari.
— (Ljubljanski porotniki.) IV. porotna sesija 1870 se začne 7. avgusta, iz žrebanje porotnikov je bilo 13, julij a p o p ol 11 d ne. Glavni porotiniki so: Vitez Zorskv Hugo, posestnik na Rožniku; Milavec Andrej, župan v Cerknici; Milavec Rudolf, trgovec, Černe Josip, mesar, oba v Ljubljani; Legat Franc, posestnik v Rakeku; llo-man Friderik, kupčcvalcc v Radovljici; Zu panec Janez, hišni posestnik v Ljubljani; Ilumer Janez, posestnik v Kranji; Auer Jurij, hišni posestnik v Ljubljani; Jakelj Janez, posestnik v Kranskej gori; Zupančič Janez, posestnik v Zalečah; Pirkovič Franc, posestnik iz Kolovrata; Skrbinec Jakob, hišni posestnik v Ljubljani; Šiftar Franc, posestnik v Kranji; Daumgortner Janez, hišni posestnik; Winkler Avgust, hišni pos., oba v Ljubljani; Iloman Jože, pek v Skofjej luki; Kogovšek Anton, posestnik v Lažeh; Žitnik Alojzij, posestnik na Grosupljem ; Dondadič Jože, mlinar v Ilirskej Bistrici; Doksat Ignac, posestnik
v Tostonji; Mali Leopold, usnjar v Tržiči; Več Janez, hišni posestnik v Ljubljani; Eksler France, hišni posestnik v Kamniku ; Marenčič Janez kupčevalec v Kranji; Ilu-dovernik Franc, v Radvoljici; Lenče Miha, posestnik v Lavrici; Bukovec Martin, hišni posestnik v Toplicah; Dreo Aleksander hišni posestnik v Ljubljani: Guzelj Janez, posestnik v Skofjej Loki; Jerman Viktor, posestnik v Ljubljani; Gregorič Matija, hišni posestnik v Ljubljani; Lenarčič Jurij, posestnik v Bevkah : Sajevec Ferdinand, posestnik v Kranji; Čik Jurij, hišni posestnik; Lukman Franc, posestnik, oba v Ljubjani. — Dopolnilni porotniki so pa: Hren Florijan, posestnik; RosmanJanez, kovač; Bahovec France hišni posestnik j Bali Janez kupčevalec; Dabnik Jakob, hišni posestnik; Čučak Franc, pek; Blaž Franc, malar; Seljan Anton, hišni posestnik; Petauer -lože urar — vsi ti v Ljubljani.
— (Imenovanje) V Novomesto je imenovan za ginmazi jalnoga učitelja g. Rajinund Nachtigal, v Kranj pak gospod Martin K a r 1 i n.
— (P red s in očna seja ljubi Janke g a ni o s t n e g a z b o r a) je bila zopet prav živahna.   Poročilo o njej priobčimo jutri.
— (Slovenske knjižnice") tiskanje se je bilo te tedne nekaj zakasnilo. Zdaj se marljivo nadaljuje. Petega zvezka je stavljenih šest pol in stavi se sedma.
— (Slavna slika), G. M a k s o v a „Jezus Kristus na prtu sv. Veronike," izpostavljena je na ogled od včerajšnjega dne naprej v tukajšnjej redutnej dvorani. Opozoril jem o s tem naše ljubljansko občinstvo, da obišče gotovo to znamenito umetno delo, o katerem so k riti kar j i cele Evrope izrekli jednoglasno sodbo, da naše stolelje nema jednacega uinnotvora na tem polji. Govoriti hočemo prihodnjič še več o tej sliki.
— (Na Vrhniki) napravijo slovensko gledališko predstavo in koncert, kakor je bilo uže naznanjeno igralci in pevci dramatičnega društva v nedeljo 10. julija se zanimivim programom. Vabila so so uže razposlala na Vrhniko, v Logatec in Borovnico. Pri jednacih predstavah v Kamniku in Škofjej Loki se je obilo ob instva sešlo, torej se nadejamo, da bodo odličnejši narodnjaki na to delali, da se mnogo občinstva udeleži.
— (Popravek.) V našem poročilu o volitvah  novega  odbora slovenskega draina-
jaz mislim, da bi se zadolbel top v tla, nabil z obroči iz kovanega železa, ter obdal z debelim zidom, tako, da se mu od vseh stranij daje izdatna upornost. Kadar bode cev dobro udelana, potem se duša dobro premeri in kali brira, da mej projektilom pa stenami 110 bode vetra; tako se nam ne izgubi nič plina, in vsa ekspenzivna smodnikova moč bode rabljena za impulzijo !M
— „Uže velja! uže velja! vpije Maston, pa imamo top!"
— „No še!" odgovarja Barbicane; ter z roko pomiruje svojega nepotrpnega prijatelja.
— „Zakaj ne?"
— „Ker se o njegovej oblici nijsmo še posvetovali. Bode - li top, havbica ali možnar?"
— „Top", odgovori Morgan.
— „Havbica", meni major.
— »Možnar bo", vsklikne Maston. Novo posvetovanje, vrlo živahno se začne,
vsak hvali sebi ugodno orožje, dokler predsednik ne govori zadnje besede.
— „Prijatelji, pravi vse vas čem zadovoljiti, naša kolunibijada bode vse troje ob jednem. Bode top, 1 er bode prostor za smodnik imel taisti premer, kakor duša; havbica, ker bode metal oblo, inožnar, ker bode ukopan pod kotom U0°, in ker bode nepremično utrjen v zemljo. Tako se bodo lehko vsi plini vprli v projektil.
— „Sprejeto, sprejeto!" odgovore vsi odborniki.
— „Še nekaj malega, deje Elfistov, bode-li ta top-havbica-niožnar risan?"
„Ne, odgovori Barbicane, ne, treba nam neizmerno velike začetne hitrosti; znano pak vam je dobro, da iz risanih topov kroglja bolj počasi gre, nego iz topov z gladko dušo!"
— „To je da."
— „Torej, zdaj je, kar je!" ponavlja Maston.
— „Ne še popolnem", odgovarja predsednik.
— „Zakaj pa ne?"
— „Ker še ne znamo, iz kakove kovine bode ?"
— ,,Odločimo brez odloga."
— „Takoj vam predložim."
Čvetero članov topovega kluba požre vsak čašo čaja in obravnavanje so iz nova prične.
— „Vrli kolegje, povzame Barbicane, naš top mora biti jako čvrst, kolikor se di trd, ne občuten proti toploti, kakor proti jedenju rije."
— „Zaradi tega se nam nij treba bati, pravi prezident. Po mojem mnenji je najboljše lito železo, ker je dvanajstkrat bolj po ceni, nego-li brouza, se rado topi in je manipulacija lehka : prihranimo si dakle časa in denarja ob jednem."
— „A lito železo se rado lomi," ugovarja Morgan.
ličnega društva izpustilo se je ime voljenega odbornika spoštovanega g. Kranja Dr eni k? a, kar nam je tem bolj neljubo, ker je imenovani gospod uže mnogo let marljiv in neutrud-Ijiv odbornik rečenega društva. To je bila napaka stavčeva, ne poročevalčeva.
— (Poštno.) Piše se nam: Pretečeni teden bila je moja soproga na obiskovanji v Kudoltovem. Domov se vračajoča prigodi so jej in njenim sopotovaleem nesreča, katera bi lehko slabe nasledke imela in ravno po člo-veškej neprevidnosti. Peljaje se na trebenjskej pošti pod gradom gosp. kneza Wiudiscbgviitza navzdol, na malem hribu, se preobrne voz s potovalci vred pod pot, kateri se sčasoma manj ali več poškodovani iz preobrnenega voza skobacajo. Vso to se je zgodilo vslcd pijanosti poštnega hlapca. Vprašam torej, je-li vreden tak poštni podvzetnik, ki pripušča vožnjo pijanemu hlapcu, da ga potem še ljudstvo podpira V Gotovo ne. Slednjič je-li še kdo videl kola zaverati s slabo vrvico po takem strmem hribu, kakor je oni, kjer se je nesreča pripetila? Gotovo ne! Kaj tacega se najde le pri ljudeh, ki jim je le za denar, a ne za uljudnost človeško. Blagovolite torej gosp. urednik to ponatisniti, znabiti, da zdrami katerega k večjej pozornosti svojih podložnih.
— (Ustrelil) se je 4. jul, Miha Marat, viničar v Podigracu. Živel je se svojo ženo v samih prepirih; bil je še komaj 28. majat. 1. ž njo poročen.
Lifttnica ;»«Iminis<rnciJo : Gg naročnikom, kateri nam še nijso poslali naročnine, znanjamp, da jim moramo po povelji ravnateljstva „Nar. tiskarne" list vstaviti z denašnjini dnevom.
Dunajska borza 1.4. julija.
isvirno iolografiftuo poroV.5'0
Enotni drž. dolg v banko   ■'h      65 fld   95 kr.
Enotni dri, doig v BTebrli 69 60
1860 Iri. posojilo 112 60
Akcijo rarodne i-.ank. 866 —
Kreditne ukoija 148 40
London                     . 127 35
Napol..... 10 06
C. k. cekini  ... .5 02
Srebro 101 25
Št. 3835.
Razpis
službe II. nadpaznika v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.   (218—d
V prisilni delavnici v Ljubljani se bode oddala služba II. nadpaznika z letno plačo 400 gld., z uradno obleko in stanovanjem v delavnici in z deputatom 6 sežnjev drv in 12 funt. sveč, in vsak dan 1 Vi funt- kruha. — V slučaji podelitve te službe komu izmej paznikov L razreda, se bode oddala služba paznika I razreda z letno plačo 3G0 gld. in s postranskimi zgorej omenjenimi užitki; ko bi prišel kdo izmej paznikov II. razreda za paznika I. razreda, se bode pa oddala tudi služba paznika II. razreda z letno plačo 300 gld., se službeno obleko in stanovanjem v delavnici in z l1/« funt. kruha na dan.
Prošnjiki za to službo naj svoje (za službo II. nadpaznika lastnoročno pisane) prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, neomadeževanega življenja, (prilično tudi znanje kacega rokodelstva), in popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika (zmožnost laškega jezika dajo prednost) in z dostavkom, ali so z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali svaštvu, izročijo (in sicer kdor more, osobno) do
■<>. av£ii»<.i I. l*7tt. upravništvu deželne prisilne delavnice.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 10. julija 1. 187G.
Sloveča slika Carabrlel  Jluh«a  v  Monakovem:
Jezus Kristus
(Kristusovo obličje na potnem prtu sv. Veronike),
ki je v Londonu, na Dunnji in kjer je bila še izpostavljena, i ovsudi imela mri'* iicmIIhuu vspeh — cenjena od angh ških umeieijtiih i/.vedencov še nad £0.000 gld. — izpostavljena je v
H rcdutiicj dvorani ■
(It. Jakohski trg), (2iy—1)
od 8. ure zjutraj do 6. uro po polu dn«». Vstopnimi:  petek 14. in Boboto   15. julija 30 kr., nedeljo do 2. ure po poiu dne in v delavnikih 20 kr., nedeljo od v. ure pak le lO kr.
Dciics soboto Idr. Julija is#<>
in vsak sledeči dan:
D^P" Ye 1 i k a p r e d s t a v a
z novo izbranim programom.
(216—4)
221 slrlep-u.:
.. ISf tfl  I«« (kM> m M."
k la Renz.
Vt lika fantastična čaiovna panti inima po jednako iinonovanej čarovni pravljici od Prorault-a, izdelana za cirkus, ter izv< dena od '.O oirok 10—12 let starih. Posebnega opazovanja vreden je odhod k svečanosti ,. A*«h<-ulu odeNu" z elegantnim gala-vozom, v katerem so upicženi 4 korsikauski Ponny. Prtuuuiba jahačnega mesta v eleganti.o dvoiano, kjer so snidejo odlični gostjo vsoh delov sveta.
Kam se odprt ob 7. uri. Začetek točno ob 8. uri.
Eliksir iz Kine i Kokc,
nuj bol j št do sedaj  znani  ielortvtti  lik*'t:
Pospešuje cirkulacijo iu prebavljenje, ter različno organe in ude z nova  okrepi  in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Dohiva se jedino le prK (58—16)
G-a/brlel DPiccoli,
lekarju, na dunaj.thj cesti r Ljubljani.
8 c*. kr. av. privilegijem in kralj. [ pruskim ministerskini potrdilom.""TS^CZ I
Dr. Borehardt-ovo aromatično   (di?c6e) milo
žiijt.i) i Kritin, za olepšanjo in popravo kožo in skušeno zoper vsakake nosi ago na koži; v zap« čatei-ili izvirnih zavitkih po 42 kr.
Dr. Suin de Bautemard-ovo dižeča pasta za
/obe, najsplošnejši in naj anesljivejSi pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in robnega mc-:i; v celih in pol zavitkih j o 70 ali 35 kr. Dr. Hartmig-ovo olje s kitajske skoij o za varo-
vanje in i lepšanje las; v zapečatenih in v steklu sttmpijanih steklenicah po 85 kr. Dr. Kći ingiiier-jev dišeči krouini duh, krasna
voda za duhanje nt umivanje, ki krepča in hudi živclj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 7o kr.
Prof, dr. Linde-va rastlinska pomada v fitanj-
šeah, poviša svit in voljnost las in je pripravna posebno za  to, da obdrži progo hiš na glavi; v izvirnih kosovih po >>0 kr. Balzamično milo iz oljke 3e odlikuje po oživ-
Ijevajuči in obranulOči tnudl za voljnost in meh-kost kož"; v zavitkih po 3"> kr. Dr. lleringuier-jev  rastlinski pripomoček za
barvanje las,   barva prav črno,   rujavo in ru-uiet.lcisto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartimg-ova zeljiSfna nomada za (.življenje
in zbujeuje rasti las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr.
Dr. Brriiignicr-Jevo olje iz zetulji.siniU korenin
za okrepčanjo in ohraujenje las in brado; steklen'ca  1 gld.
Dr. Koch-ovi   bonboni iz /.eljišč, znan in sku-
šen domač pripomoček za prehlad, hrinavost, zabas:in< st, hripavo grlo itd.; v izvinih Skat-Ijicah po 70 in 35 kr.
Bratov Leda rje vo balsumu-no milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežrie in občutljive kožo, posebno damam in otrokom ; po 25 kr. paket (4 kosovi 80 kr.
Pravi ti po pripoznani  solidnosti in priprav-
nosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobtv: jo: v Id ubij n ni pri Frane  Terieku  in Ickarjn IliiSieu in bratili Kriftpcr : v Zagrebu pri
lekarjih; Ji J. Cejbek in Žg. Mittbach in Flor. Ki-ralovicti; v C'elJI pri Kr. Krispcrju; v Kekl pri droglijcru Nikom Pavačiču; v CSorlci pri lekarju A. Franzoniju; v Celovcu pri lekarjih; Ant. Bei-nitztt, Krainerjtt in Kellcrju; v Kranji pri Kajmund Krisperju ; v Mariboru pri Mariji Zanki; v Trniu pri lekarjih:.J. Seravallo, K. Zaiiettiju, P, Prciidini, Fr. Vedovattu in Pavlu Hocca: v Beljaku pri Matevžu Filrstu; v Varažilinu pri lekarji: A. llochsingerju in A. llalterju; v Za«lru pri parfum. N. Audrovieu; v Karlovcu pri N. Slavnicu.
Fred pačenjem in ponarejanjem svarimo ostro
Raymond & Co.,
tih. j»ir. last.titrani Jtt/ijrafivfihiift eosin. strarij v Berlinu. (97—5)
VrOjrt«
13. julija:
f>r«►*.«: Austerlic iz Linča. — Giljanović iz Zadru. — Jank ii Dunaja. — Lo\vy h 8iska.
1'ri Mi«>nit: Jelenec iz Krope. — Weber iz Zagorja. — Baumaii iz Dunaja. — Gotjup iz Trsta. — Svoboda Iz Lilije. — Gott.ieb iz Dunaja. — Ono iz Dolenjskega, — Kristan iz Gorenjskega.
Pri Hinim; Ziter iz Dunaja — Doiner i/. Kočevj«- — AVintir iz Dunaja. — Wolfingcr iz Tista. — Teuscber iz Dur aja. — pl. Gutmatstlial iz 1'rsta. -  Zanki iz Gradca.
Pri Mesiu Ljubljanu: "VVildtiiau iz Dunaja. Dericota iz Kam. gorice.
Pri Inouihhdii  tlvoru ;  Ribano i/ Kamnika. — Kmiipah iz Celovca.
Hiša z vrtom in poljem
mej Vinskim goricam, blizu farne cerkve se prodaje. Pri hiši je štacuna in pošta, ki dona?a 450 gld. na leto. To posestvo jo ceneno 4000 gld., kdor je kupec, noj se oglasi pri administraciji „Slov. Naroda" v Ljubljani. (217—1)
I Preseljevanje.
A.
Usojnm so najudanejše. naznanjati, da seje iiiaiiiifakl urna
Hlaeuua mojega pokojnega soproga gospoda
Pečnika v Kranji
iz dos. danjih prostor, v nasproti župne cerkvo v .Talenovo li išo
p<> rg lekarne preselila, ter da bodem tržila so vedno pod dosedanjo firmo. — Ker so za dosedanje zaupanje najlop1 je zahvaljujem, prosim čestito občinstvo, tudi v novem prostoru, da ud uživauo zaupanje ohrani. (213—3) V Krauji, 7. julija 1870.
t! ti
***** **** :?-^¥******** **:
M-
it
A. Itf< < nik<M a vdova.
Izdatki in urednik Jo.-ip Jtfrfil^
Lastnina in tisk LNarO lne tiskarne".