Letnik 1914. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXVII. — Izdan in razposlan 24. dne marca 1914. Vsebina : Št. 6‘2. Izvršitveni predpis k IV. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednjih osebnih davkih, oziraje se na izpremembe, ukrenjene z zakonom z dne 23. januarja 1914. 1. (novela o osebnih davkih). «2. Izvršitveni predpis k IV. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih, oziraje se na izpremembe, ukrenjene z zakonom z dne 23. januarja 1914. I. (drž. zak. št. 13) (novela o osebnih davkih). Dohodnina in plačarina od višjih službenih prejemkov. (Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne 18. marca 1914. 1.). Izvršujč zakon z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13), s katerim se izpreminja zakon o osebnili davkih z dne 25. oktobra 189C. 1. (drž. zak. št. 220) (novela o osebnih davkih) se z razpisom finančnega ministrstva z dne 24. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 108) razglašeni izvršitveni predpis k IV. poglavju (osebna dohodnina in plačarina od višjih službenih prejemkov) zakona z dne 25. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 220) o neposredni ih osebnih davkih z dodatki vred, izdanimi k njemu, gledé njegove uporabnosti na davčno priredbo za leto 1914. in naslednja leta deloma izpreminja, oziroma dopolnjuje in naj se potemtakem glasi : I. del. Davčna dolžnost. Dohodki. Davčna prizna-nica. Davčno merilo. I. oddelek. Davčna dolžnost. Oprostitve. Člen 1. Davčna dolžnost. (§ 153.) I. Dohodnini so zavezane samo fizične osebe. Edina izjema od tega načela je omenjena v § 153, št. 4, ki govori o nenastopljenih (počivajočih) ded-ščinah (prim. tudi § 229). II. Kolikor ni na podstavi § 285 ali drugače, zlasti v predpisih, navedenih pod V in urejujočih davčno dolžnost v razmerju k Ogrskemu in k Bosni in Hercegovini, ukrenjen razlikujoč se zaukaz (prim. člen 1 2 izvršitvenega predpisa k VI. poglavju), naj se uporabljajo naslednja načela. III. Zakon ne dela razlike med tuzemci (pripadniki v državnem zboru zaslopanih kraljevin in dežel) in inozemci, ne gledé na posebno določilo § 153, št. 1, odstavek 2 (prim. IV, št. 2); oboji so zavezani dohodnini v enaki meri. (Slovenisch.) 58 IV. V objektivnem oziru (obseg davčne dolžnosti) pa je ločiti: 1. Osebe, ki imajo v ozemlju, za katero velja ta zakon, stanovališče ali bivajo tukaj dalje nego eno leto, so načelno zavezane davku z vsemi svojimi, kjerkoli pridobljenimi in kamorkoli prejemanimi dohodki vsake vrste; ako pa imajo te osebe v drugi deželi, ne v ozemlju, za katero velja ta zakon, nepremičnine ali obratujejo stalno obrt ali prejemajo iz državne blagajnice druge dežele službene prejemke ali pokojninske užitke, je dohodek iz teh virov izvzet od obdačbe s pogojem, da je v deželi, iz katere prihaja, dokazno že zavezan dohodnini ali enakovrstnemu davku in da dotična dežela gledé dohodka iz tuzemskih virov omenjene vrste ravna po načelih vzajemnosti (reciprocitete) (§ 153, št. 1, odst. 1). Razlagaje to določilo se pripomiuja: a) Stanovališče (dornovališče) je presojati po določilih pravilnika sodne oblasti z dne 1. avgusta 1895.1. (drž. zak. št. 111). Po tem je stanovališče osebe osnovano na tistem kraju, na katerem se je naselila z dokaznim ali iz okolnosti se podajajočim namenom, da bi tam stalno bivala. Ena oseba ima lahko tudi več stanovališč, zlasti tudi eno v inozemstvu in eno v tuzemstvu. Na namero osnovati si tuzemsko stanovališče pa se ne sme sklepati že iz tega, da ima inozemec, oziroma pripadnik Ogrskega, Bosne in Hercegovine v tuzemstvu stalno stanovanje in ga uporablja sicer redno, vsakočasno pa le začasno, na primer ker biva tam zaradi zdravljenja, oddiha ali zabave itd. b) Za to, da se šteje za več nego enoletno bivanje, ni razlike, ali biva kdo na enem kraju ali zaporedoma na različnih krajih ali se bivanje po več nego enoletni dobi prekine z začasno odsotnostjo. e) Za „dohodnino“ ali „enakovrsten davek“ velja samo davek, ki zadeva neposrednje ves resnični čisti dohodek v osebi tistega, ki združi posamezne čiste donose za svoj dohodek. Da ustrezajo temu pogoju, torej praviloma ne morejo priti v poštev tisti davki, ki zadevajo samo posamezne stroke dohodkov. Način in obseg inozemske obdačbe ter obstoj reciprocitete mora dokazati davčni zavezanec. Ako se pojavijo dvomi, je treba kar najhitreje zaprositi napotilo finančnega ministrstva. 1 Cenilni komisiji je dano na voljo ob priredbi puščati v nemar zunaj obdačeni dohodek začasno s pridržkom ga eventualna privzeti pozneje. d) Izrazi „v drugi deželi, ne v ozemlju, v katerem velja ta zakon“ i. dr. obsegajo tudi dežele ogrske krone ter Bosno in Hercegovino. 2. Z vsem dohodkom (prim. št. 1) so davku zavezani tudi tisti tuzemci, ki imajo v tuzemski državni službi ali skupni službi svoje stanovališče izven ozemlja, v katerem velja ta zakon, ako se tam ne obdačijo z ustreznimi neposrednjimi državnimi davki po mednarodnopravnih pravilih ah iz drugih razlogov (§ 153, št. 1, odstavek 2). Za to, da se šteje za ustrezno obdačbo v inozemstvu, ki jo morajo dokazati udeleženi nameščenci, se ne zahteva brezpogojna enakovrstnost davka v zrnislu določil pod št. 1, lit. c. Ako se pokažejo dvomi, je treba zaprositi napotilo finančnega ministrstva. 3. Kdor nima v ozemlju, v katerem velja ta zakon, niti stanovališča, niti biva tam dalje nego eno leto, pa se mudi v tuzemstvu zaradi pridobitka, je zavezan dohodnini gledé dohodka, pridobljenega tukaj v času, dokler biva v tuzemstvu (§ 153, št. 3). Tudi tukaj naj se zrnislu primerno uporabljajo določila pod št. 1, lit. b. 4. Za osebe (tuzemce in inozemce), ki v tuzemstvu nimajo niti stanovališča, niti se ne mudé zaradi pridobitka ali dalje nego eno leto, velja davčna dolžnost gledé dohodka iz virov, taksativno naštetih v § 153, št. 2, teritorijalno vezanih na tuzemstvo. Potemtakem so pri teh upravičenih prejemnikih zavezani davku dohodki: a) iz tuzemskih nepremičnin ter iz premoženja, vezanega na te dežele s fidejkomisom, hranilno obvezo ali z drugimi pravnimi predpisi, vseeno ali se prejemljejo dohodki na podstavi lastninske pravice ali pravice do užitka, nadalje iz terjatev, ki so vknjižene (hipotekovane) na tuzemskih nepremičninah ; b) iz pridobitnih podjetij ali dobiček nesočih opravil, ki se vrëé v tuzemstvu ter so zavezana obči pridobnini po I. poglavju ali pa so je oproščena, ali iz deležništva na takih podjetjih, j Momenti, katere je za obstoj kakega tuzemskega obrata šteti za primerne, je razvideti zlasti iz člena 7. II, B, št. 2 izvršilvenega predpisa k I. poglavju (glej tudi naslednji odstavek V). Za deležništvo na pridobitnih podjetjih ni šteti posesti delnic, deležnic in podobnih vrednostnih papirjev, pač pa, če kdo se udeležuje tuzemskega podjetja z vložkom imovine, na primer kakor komanditist ali tih družabnik; c) iz službenih prejemkov in pokojnin iz tuzemske državne, dvorne, deželne, okrajne ali občinske blagajnice, ne pa iz takih prejemkov iz bla-gajnic zasebnikov. Za pripadnike c. in kr. vojske (c. in kr. vojne mornarice), ki stanujejo na Ogrskem ali v Bosni in Hercegovini ali v inozemstvu, velja gledé njihovih službenih prejemkov in pokojninskih užitkov določilo odstavka V, lit. d in e; d) iz takih prejemkov, ki so zavezani posebni davščini od tantijem po členu III novele o osebnih davkih (prim. izvršitveni predpis k členu 111 novele o osebnih davkih). Dohodninska dolžnost je dana tudi tedaj, kadar odpade plačevanje davščine od tantijem, ker višina skupne vsote prejemkov, ki jih je izplačala družba, ne presega zueska 5000 K (člen III, odst. 3, novele o osebnih davkih). Ako je treba, se je dogovoriti z davčnim obla-stvom, pristojnim za odmero davščine. V. V razmerju k Ogrskemu se je držati z zakonom z dne 30. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 278) odobrenega dogovora o zabrambi dvojnega obdačevanja takih podjetij, ki raztegnejo svoj opravilni obral na obe državi, 1er o nekaterih drugih stvareh neposrednjega obdačevanja. Za dohodnino merodajna določila tega dogovora, ki ga je uporabljati tudi v razmerju k Bosni in Hercegovini, iu k njemu izdanega izvršilvenega razpisa z dne 31. decembra 1907. 1. (drž. zak. št. 1 1 iz 1. 1908.) so naslednja: a) Kolikor po določilih drugega oddelka dogovora (§8 7, ID) gledč podjetja drugega državnega ozemlja ni šteti obratovališča v Avstriji, tudi podjetnik, ki stanuje v drugem državnem ozemlju, po § 153, št. 2 zakona o osebnih davkih, ni zavezan dohodnini. Po § 153, št. 1 in 3, osnovana dohodninska dolžnost pa se ne izpreminja z določili tega oddelka (točka III, št. 1, izvršitvenega razpisa). b) Ogrskih državljanov, ki so nameščeni v Avstriji na Najvišjem dvoru, v skupnih ministrstvih in na skupnem vrhovnem računišču ali v kraljevem ogrskem ministrstvu na Najvišjem dvoru na Dunaju, ali služijo v skupni vojski ali v vojni mornarici, gledé njihovega dohodka, tekočega iz Ogrskega, ni obdačevali z dohodnino. Nasprotno se tudi avstrijski državljani, ki so na Ogrskem v sličnih službah, gledé dohodka, tekočega jim iz Avstrije, na Ogrskem ne privzemajo k davku od glavničnih obresti in k rentnim ter k dokladi k občni dohodnini (§17 dogovora). c) Da služijo v c. in kr. vojski (v c. in kr. vojni mornarici), je šteti vojaške osebe, ki aktivno služijo ali kr so s čakarino na dopustu, ter vojaške osebe v pokoju, k; se s superplusom na aktivitetne pristojbine ali z dnevščino ali nagrado službeno porabljajo pri poveljstvih (oblastvih, zavodih) c. in kr. vojske (c. in kr. vojne mornarice) (točka IV, št. 1, lit. r»*iw’ S, in 8<‘ način kakor davek sam. Tudi veljajo za te terjatve predpisi o zastaranju davkov (prim. člen 11, št. 3, izvršitvenega predpisu k VI. poglavju). Člen 4. Napoved dohodkov. (§ 159.) Gledé napovedi dohodkov, obsežene v § 159. je paziti na to-le: 1. Za prejemke in stroške v zmislu § 159 je šteti polne prejemke in stroške v merodajni dobi (člena 10 in 11), ne gledé na to, ali so se prejeli, oziroma dali v gotovini ali pa z obračunom. Kolikor se ugotovi dohodek na podlagi trgovskega knjigovodstva, se lahko po njegovih načelih vpoštevajo tudi taki prejemki, ki so ostali neplačani. 2. Dobički iz žrebov, loterij in iger so davku zavezani dohodki. 3. Dohodki iz daril in drugih brezplačnih na-klonitev so izključeni od vštevanja v dohodke, ako so izredni dohodki iz takih virov. Kjer se pa taki prejemki ponavljajo bolj ali manj redno, jih je prišteti dohodkom. Med dohodke spadajo med drugim darovi, katere dobivajo duhovniki vsled svojega službovanja — darovi in nagrade, ki jih dobivajo uradniki, nameščenci, upravniki, ravnatelji od svojih službo-dajalcev, — vratarji, hotelski služabniki, natakarji i. dr. od občinstva (prim. tudi člen 24, št. 3). 4. Dobičke iz prodaje imovinskih predmetov (zemljišč, poslopij, fabrik. vrednostnih papirjev i. e. r.) je prišteti dohodkom samo tedaj, kadar so se ti predmeti prodali obratovaje pridobitno podjetje ali izvrševaje spekulacijsko opravilo. S tem sta ustanovljena dva primera, v katerih je prištevati take dobičke dohodkom: a) ako se doseže dobiček v obratu kakega pridobitnega podjetja, na primer po stavbnih špekulantih, bankirjih itd.; h) ne gledé na stalni obrat lakih opravil tedaj, kadar se je dobiček tudi v samo enem primeru dosegel z izvršitvijo spekulacijskoga opravila. Ali se je zgodila prodaja izvršujč kako spekulacijsko opravilo, to se presoja pt> dotičnih okolnostih posameznega primera. Kakovost prodanega vrednostnega predmeta, razmere, v katerih se je predmet pridobil ali prodal, bajanje posesti in način, kako se je predmet obdeloval, to bo dalo dovolj oporišč za to, je-li bila ob pridobitvi namera obrnjena zlasti na tekoči užitek, združen s posestjo, torej na stalno naložbo kakega imovinskega dela, ali pa bolj na dobiček, ki ga je doseči s pričakovanim zvišanjem glavniške vrednosti. Samo v tem zadnjem primeru se poznejša zopetna prodaja pokaže za izvršitev spekulacijskega opravila. Za spekulacijo še ni smatrati na primer, ako kmetovalec, porabivši ugodno priliko, z dobičkom proda svoje dolgo let po njem samem obdelovano zemljiško posestvo, pač pa na primer to, če kdo blizu kakega velikega mesta z ozirom na razširjevanje tega mesta, na kako kmalu nameravano gradnjo železnic in na k. e. pridobljeno, nič ne donašajoče ali po sedanjem posestniku samo začasno za kmetovanje rabljeno zemljišče zopet proda, ko je postalo uporabno za stavišče (prim. člen 21, št. 6 in člen 27, IH, št. 2). 5. Denarno vrednost prostega stanovanja bodisi v svoji ali v tuji hiši, ter denarno vrednost naturalnih prejemkov je prirediti po cenah, navadnih v do-tičnem kraju, kolikor ni v nastopnih členih obseženo kako posebno določilo. Člen 5. Odbitki (§§ 160 do 162): Obratni stroški. 1. Že § 159 obsega pravilo, da je za poizvedbo dohodkov odbjti od prejemkov stroške, uporabljene za dosego, zavarovanje in vzdržavanje teh prejemkov, ter obresti za dolgove, tudi kolikor ne spadajo k tem stroškom. Paragrafi 160 do 162 obsegajo samo pojasnila lega splošnega določila, naštevajoč na eni strani izrečno najvažnejše za odbitek primerne stroške, na drugi strani (§ 162) pa navajajoč neke stroške, ki se ne uporabljajo v dosego, zavarovanje in vzdržavanje prejemkov in potemtakem niso primerni za odbitek. Odbitnost drugih kakor v teh paragrafih izrečno omenjenih ali v členih 12 do 28 razprav-ljanih stroškov je v vsakem posameznem primeru presojati po § 159. 2. Od prejemkov se v prvi vrsti odbijajo za dosego, zavarovanje in vzdržavanje dohodkov upo- rabljani upravni in obratni izdatki in vzdrževalni stroški, — ne pa tudi stroški za pridobitev ali razširjenje vira dohodkov (§ 162, št. 1). Samo zares uporabljeni obratni stroški — ne pa tudi taki, ki se morda prihranijo s tem, da davčni zavezanec dela sam ali da brezplačno kaj storé njegovi svojci ali druge osebe (volonterji i. e.) — so odbitni. Nasproti pa ni pri zares porabljenih stroških te vrste preskuševati, ali je bilo potrebno toliko potrošiti. 3. Iz § 162, št. 4, se razvidi nadalje, da je vračuniti med obratne stroške prehrano v svojem gospodarstvu stalno uporabljanih rodbinskih udov. Pri tem pa je paziti na to, da saino uporaba v gospodarstvu, to je v kmetijstvu in gozdarstvu ali v obrti, ne pa tudi v hišnem gospodarstvu, in to samo trajna uporaba, ne pa tudi pomaganje o priliki, opravičuje odbitek prehrane od dohodkov. Pri določitvi tega odbitnega postavka se ni ozirati le na hrano, temveč tudi na druge potrebe preživljanja, 4. Kakor obratni slroški se smejo odbijati tudi obratne izgube. Obratnim izgubam stavi zakon v § 162, št. 2, nasproti tiste izgube, ki se tičejo zgolj imovinske osnove; gledé teh zadnjih glej člen 9, št. 2. Izgube na terjatvah so le tedaj odbitne, ako so nastale kakor neposrednja posledica gospodarskega obrata. Obratne izgube se pokažejo na primer z usuš-kom ali pokvaro pridelkov in blaga, z izgubo ali obrabo opravnih predmetov (na primer pri gostilničarjih); z neizterljivostjo terjatev, izvirajočih iz opravilnega obrata; z obrabo ali izgubo obratnega gradiva ali z znižanjem njegove vrednosti po zastarelosti vsled napredkov v tehniki, ali po drugih okolnostih, ki so v zvezi z obratom. Pri znižanjih vrednosti prihaja kakor izguba določenega leta v poštev samo izguba nasproti vrednosti dotičnega predmeta ob začetku lota. 5. Z oznanienilom odpisi se razumeva deloma knjižna izvršitev že zares uastalih izgub (na primer terjatev, ki so poslale neizterljive) deloma iz previdnosti opravljeni knjižni odpis na vrednosti zavoljo takih izgub in znižanj vrednosti, ki se morajo pričakovati, da bodo najbrž posledek opravilnih razmer. Odpisi prvoimenovane vrste se morajo presojati po predpisih, označenih v sprednji št. 4, oziroma v členu 9, št. 2; primernost višine takih odpisov je presojati samo po tem, ali so primerni višini res nastale izgube. Pri odpisih druge vrste (primerjaj spodaj št. 6 in 7), ki se opravijo po izkušnjam primernih letnih povprečkih. je presoja njih primerne višine stvar strokovnjaške cenitve. 6. Po tem se bodo vpoštevali odpisi takih izgub, ki se ob danem času morejo spoznati in ceniti. Temu nasproti se ne morejo odbiti odpisi, ki se opravijo iz povsem splošnega uvaževanja, da so katerekoli izgube in poškodbe same na sebi mogoče. Potemtakem bodo na primer pač odbitni odpisi, preračunjeni po izkušnjam primernih povprečnih odstotkih, ki se ozirajo na izgube vsled usuška in daljše hranitve blaga ali neizterljivosti dela nepoplačanih terjatev, nasprotno se pa navadno ne bi mogel dovoliti za odbitek odpis od zaloge blaga radi mogočih tatvin in poneverb. V mnogih primerih — posebno pri poslopjih, strojih, obratnem inventarju i. e. r. ■*— se bo lahko poleg višine izgube, ki jo je pričakovati, ugotovila tudi nje časna bližina. Tu se bodo brez ovinkov lahko odbila v enakih letnih obrokih do nastopa izgube uveljavljena znižanja vrednosti, oziroma njih odpisi. To velja na primer gledé letnega odpisa po 1000 K pri stroju, ki seje nabavil za ceno 10.500 K, ki se bo izkušnjam primerno po desetletni uporabni dobi kakor neraben izločil in potem, kakor je pričakovati. prodal za staro železo za 500 K; v tem primeru je torej pričakovati po desetih letih izgubo 10.000 K. Neznatnejših razlik od takih povprečnih zneskov toliko časa ne ho grajati, dokler se ne pokaže očito prizadevanje, da bi se vrednost predmeta popolnoma odpisala že, preden nastopi izguba. 7. Omenjeni odpisi se lahko izvedejo nepo-srednje na dotičnih zalogah ali pa s tem, da se vstavi na pasivni strani bilance poseben ocenjevalni postavek, ki izraža zmanjšano vrednost. Seveda pa morajo biti taki ocenjevalni postavki (ocenjevalni konti, kakor na primer reserva za dubioze, konto za obnovitev strojev, konto za amortizacijo poslopij itd.) podrobno navedeni tako, da more davčno oblastvo primerno preskusiti tako izvršene odpise, oziraje se na raznovrstne nevarnosti izgub. Odpisi ali njim ustrezajoči ocenjevalni postavki ne smejo presegati izgub in nevarnosti izgub in tako služiti zbiranju dohodkov (tezavriranju). Davčni zavezanec tudi tedaj, če ne piše knjig, lahko odračuni v svoji priznanici od svojih dohodkov dejansko nastala znižanja vrednosti in izgube ter take izgube, ki se morajo pričakovati, da bodo po-sledek opravilnih razmer, kolikor so v merodajnem času že povzročile primerna znižanja vrednosti. V tem primeru pa mora na zahtevanje kako drugače dokazati, da so se pripetile navedene izgube ali znižanja vrednosti. 8. V § 160, št. 1., odstavek 3, pridržane preskušnje o primernosti višine vseh opravljenih odpisov po izvedencih pa ni nikakor vršiti redno, ampak jo je omejiti na take primere, v katerih se pokažejo važni pomisleki zoper primernost odpisov, ki jih je odračunil davčni zavezanec (prim. člen 20, št. 7). Sprednje določilo ne brani, prisiliti davčnega zavezanca, da pove višino izvršenih odpisov; da se izogne nadaljnjim poizvedbam v tem oziru, se torej svetuje davčnemu zavezancu, izkazati znesek odpisov v priznanici. 9. Priredbeni organi se pooblaščajo za obrabo posameznih vrst predmetov, ki pridejo v poštev, posebno poslopij, ugotoviti primerne in merodajnim razmeram ustrezajoče povprečne (pavšalne) postavke, do katerih se naj dovoli po davčnih zavezancih zahtevani odpis brez nadaljnje poizvedbe. Dovolitev višjega zneska kakor sprejetega poprečnega zneska pa raditega ni izključena v posameznem primeru. Davčnemu zavezancu je marveč na voljo dano, da navede posebne okolnosti, ki zahtevajo večje znižanje vrednosti, in da podpre svoje predloge s primernimi dokazili. 10. V zakonu so med dopustnimi odbitki navedeni naposled zlasti tudi stroški za vzdrževanje in obnovitev poslopij in drugačnih stavbnih naprav, nadalje za vzdrževanje in popolnitev živega in mrtvega gospodarskega inventarja. 11. Iz stvari same je razvidno, da se zgoraj razpravljana določila (št. 2 do 10) ne smejo zlorabiti v to, da bi se isti potrošek odbijal večkrat z različnimi naslovi, n. pr. enkrat kakor odpis znižanj vrednosti in potem še enkrat kakor obratna izguba ali izdatek za obnovitev predmeta — v istem ali v različnih letih. Obraba obratnega inventarja se bo v praksi največkrat vpoštevala tako, da se bodo potrebni izdatki za nadomestne nabave (dodatne nabave) v svrho ohranitve dosedanjega stanja pokrile iz tekočih prejemkov. Davčni zavezanci, ki odpisov ne postavljajo v račun, smejo torej stroške za obnovitev predmetov odbiti s pridržkom omejitve, omenjene v št. 4, odstavek 1. Pri davčnih zavezancih, ki se poslužujejo zakonitega pooblastila, zaračunati odpise, bo tedaj, kadar med odbitki zaračunajo tudi stroške za obnovitev predmetov, potrebno preskusiti, niso-li ti stroški porabljeni v isti namen, na katerega se je oziralo že z odbitkom odpisov. V primeru, navedenem pod št. 6, se stroški nadomestne nabave, ki se zaračunajo morda v breme tekočih donosov, ne bodo smeli odbiti, če se je tam omenjeni letni odpis v znesku 1000 K nadaljeval celih deset let in vpošteval pri priredbi davka. Če je pa stroj morda že v sedmem letu vsled obratne nezgode, nove iznajdbe ali izpremembe mode v dotičnem predmetu izdelovanja i. e. postal hipoma neraben, se bo mogla podlaga obdačbe skrčiti še za 4000 K. • 12. Nadalje je ob uporabi § 160, št. 1, odstavek-2, paziti tudi na določilo § 162, odstavek 1. da niso primerni za odbitek stroški za izboljšanje in pomnožitev imovine, kakor so nove naložbe glavnice, zidava novih poslopij ali novih stavbnih naprav, naprave za razširjenje trgovine, ter izboljšanja, katerih ni šteti samo za stroške, ki jih terja dobro gospodarstvo ter se morajo zalagati iz obratnih prejemkov. Ako je torej obnovitev poslopij, izmenjava strojev i. k. e. bolj povod novim investicijam ali povečanjem obrata, ni pripuščati v odbitek vseh stroškov, ampak samo za vzdrževanje dosedanjega imovinskega stanja potrebni njih del. Te opreznosti pa ni pretiravati tako. da bi se morda grajali odbitki davčnega zavezanca zato, ker se na mesto podrtega hleva napravi nov hlev, ki je sicer določen za enoliko glav, pa je bolje zidan, ali ker se na mesto zastarelega stroja nabavi nov, bistveno enake vrste in delovitosti, toda novejšega sistema. Pač pa bi ne bilo v polni izmeri dopustiti stroškov za napravo hleva za večje število glav. stroškov za uvedbo parnega obrata na mesto obrata na vodo i. k. e. Člen 6. Odbitki (nadaljevanje); Zavarovalne premije. Odbitki od mezdnih prejemkov. Davki. (§ 160, št. 2 do 5.) 1. Zastran zavarovalnih premij naj velja to-le: n) Odbitne so zavarovalne premije za vse vrste zavarovanja za primer škode. 59 [Slovonlaeli.) b) Prav tako se sinejo med stroške zaračuniti zavarovalne premije, ki se plačujejo za zavarovanje davčnega zavezanca za primer smrti ali doživetja, kolikor ne presegajo zneska 300 K na leto. c) Ako so zavarovani tudi zakonski drug ali otroci davčnega zavezanca, sme odbitni znesek za vse te zavarovalne premije doseči skupaj 600 K. Odbitne so v mejah, oznamenjenih v lit. b, oziroma c, premije za glavnico, zavarovano za primer smrti ali za primer, da se učaka neka določena doba, ter za rento, zavarovano po istem pogoju. d) Zavarovalne premije je preračunih po izmeri zadnjega leta pred davčnim letom, toda odbivši zavarovancu v tem letu v razmerju s premijo prejšnjega leta povrnjena ali v prid zapisana povračila (dividende, bonus). e) Premije za tontine in poltontine (zavarovanja z nabiranjem dobička za cele skupine zavarovancev) se ne smejo odbijati. Ta prepoved se pa ne razteza na zavarovanja z individualno v dobro vpisanim deležem na dobičku, za katera velja določilo pod lit. d. f) Ako presegajo po davčnem zavezancu plače-vane premije znesek 300 K, oziroma (100 K. je odbiti 300 K, oziroma 000 K. g) Razen zneska za premijo je povedati v davčni priznanici zavarovalnico ter številko police, in davčni zavezanec mora na zahtevanje predložiti polico in poslednjo pobotnico o premiji. h) Ali se zavarovalnica res imenuje zavarovalnica ali ima-li kako drugo oznamenilo, kakor n. pr. pokojninski zaklad, društvo i. k. e., to ne dela razločka. 2. Odbitni so nadalje prispevki za blagajuice v zavarovanje bolnikov, zoper nezgode, za starost in onemoglost, za vdovske, sirotinske, pokojninske blagajuice ali enake zavode, kolikor jih je davčni zavezanec dokazno plačal za svoje uradnike, nameščence, delayce in posle; nadalje taki prispevki davčnega zavezanca za svojo lastno osebo in za svoje rodbinske pripadnike, če je davčni zavezanec po zakonih, pravilih ali pogodbi dolžen vstopiti v zavod kakor zavarovanec ali plačevati te prispevke; ako ne obstoji taka dolžnost, potem so zavarovalni prispevki odbitni le v mejah, Označenih v št. 1, lit. b, oziroma c, to je do najvišjega zneska 300 K. oziroma 600 K. Pri prejemnikih mezdnih prejemkov ali zneska 3000 K ne presegajočih službenih prejemkov se morejo odbiti tudi tisti zneski, ki se redno plačujejo poklicnim društvom ali pomožnim blagajnicam za zagotovitev podpor za primere bolezni, materinstva, brezdelnosti ali brezpridobitnosti in drugih sil. 3. Pri prejemnikih mezdnih prejemkov ali zneska 3000 K ne presegajočih službenih prejemkov so nadalje odbitni zneski, ki so potrebni za nabavo in vzdrževanje lastnega delovnega orodja in delovne obleke, potem posebni izdatki, ki so zvezani z opravilom v posebno nevarnih, nepretrganih ali nočnih obratih, kakor na primer večji stroški za prehrano izven doma, vratnina itd., končno voznine od kraja in na kraj dela. i . Odbitni so neposrednji davki s postranskimi pristojbinami (toda brez dohodnine), doklade k ne-posrednjim davkom, deželne, okrajne, občinske in druge doklade ali nje namestujoči konkurenčni prispevki za javne namene, patronatska bremena, potem posrednje davščine, kolikor jih je računih med opravilne stroške, končno vojaška taksa (vo-jaškonadomestna in roditeljska taksa) in davščina od tantijem. Ti odbitki so seveda le tedaj dopustni, če jih jo plačeval davčni zavezanec sam, ne pa tedaj, če je kaka druga oseba prevzela njih plačilo (prim. člen 8, št. 3 in 4). Službeno takso je šteli za odbitek od dohodkov. Najemninski in šolski vinarji od najemnine, ne pa tudi najemnina za svoje stanovanje (§ 162, št. 4), so odbitni od dohodkov najemnika. Pri najmodajalcu sploh niso najemninski vinarji, katere on samo pobira za občino, nikak del njegovih dohodkov. Ako si je hišni lastnik izgovoril najemnine z vštetimi najemninskimi vinarji ter jih je s tem zneskom vzel v podstavo sv oji priznanici, sme on za strošek zaračuniti oddane najemninske vinarje, najemnik pa tisti del najemnine, ki je enak temu znesku. Za odbitek veljajo konkurenčni prispevki in patronatska bremena in pogoditveni zneski, za to po pogodbi prevzeti, ne pa morda darila in drugačna naklonila, dana za javni namen. Člen 7. Odbitki (nadaljevanje): Obresti. Zneski za plačevanje dolgov. Trajna bremena. (§ 160. 41- 6 in 7.) Po § IGO, št. G, se smejo odbiti obresti za opravilne in zasebne dolgove ter kaka drugačna, na posebne pravne naslove se opirajoča, dohodke stalno zmanjšujoča bremena; a vse to samo tedaj, ako se verjetno izkažejo. 1. I. Vobče so samo obresti, vštevši morebitne zamudne .obresti, pripustili odbitki, ne pa povračila na glavnico, pri letninah (anuitetah) tedaj samo v njih obseženi zneski obresti (prim. člen 15, št. 3, izvršitvenega predpisa k III. poglavju). 2. Poleg obresti se lahko od dohodka odbijejo zneski, ki jih mora davčni zavezanec plačevati na podlagi pravne obveznosti, da polagoma povrne kako lia njegovem mestnem ali kmečkem zemljiškem ali hišnem posestvu držečo se glavnico dolga, kolikor letno ne presegajo 1 odstotka prvotnega zneska glavnice, ki jo je razdolžiti (to je do višine enega odstotka) in letna skupna letnina (obresti in povrnitev glavnice) znaša manj nego 1000 K. Ta odbitek je pa dopusten samo pri davku zavezanem doliodku ne več nego 3GOO K (§ 160,-št. 7). 3. Za dohodke trajno zmanjšujoča bremena prihajajo n. pr. v poštev: užitki, dosmrtne rente, rente, ki jih je davčni zavezanec trdno obljubil sorodnikom, katerih vzdrževati ni zakonito dolžim, ali nekdanjim uslužbencem i. k. e. Da je odbitnost takih bremen utemeljena, v to je treba zasebnopravnega naslova (pogodbe, poravnave i. k. e.) in pravni naslov mora biti poseben, to je, presegati mora splošno zakonito dolžnost prehrane; dalje mora biti tako utemeljeno breme trajno. Potemtakem ne bodo odbitni pogo-ditveni zneski, ki stopijo morda po pogodbi ali poravnavi na mesto trajnih dajatev. Prostovoljni prispevki, podpore ali drugačne naklonitve ter dajatve, podeljene na podstavi obče zakonite dolžnosti prehranjevanja, se ni' smejo odbijati, poslednje celo tedaj ne, kadar so se pri- znale s pogodbo ali ustanovile sodniško (prim. spodaj št. 4). 4. Prispevke, katere daje zakonski del dokazno redno drugemu zakonskemu delu. ne živečemu ž njim v skupnem hišnem gospodarstvu, ter katere dajejo roditelji (nepravi starši [očem in mačeha], moževi ali ženini starši, krušni starši), otrokom (pastorkom, zetom in snaham, rejencem), ne živečim v njih gospodarstvu, ali v enakem zmislu otroci ne v njih gospodarstvu živečim roditeljem, je ob poizvedbi davku zavezanega dohodka dajalcev, na njih zahtevanje tudi tedaj pripuščati za odbitek, če ne sloné na posebnem pravnem naslovu, v tem primeru pa le s pogojem, da se pri prejemniku obdačijo s tuzemskim ali pa po § 1 53, št. 1, enakovrstno pripoznanim inozemskim davkom (člen 1. IV. št. 1. lit. c). (Prim. člen 3. I, št. 8.) Za prispevke v lem zmislu je razumeti naklonitve vsake vrste, posebno tudi v naturalijah (na primer priskrbovanje prostega stanovanja). Pri tem ni razlike, sloné-li prispevki na zakoniti ali moralni dolžnosti preživljanja, ali se pa izkažejo za popolnoma prostovoljne, darilom slične naklonitve. Značaja rednosti ne izgube prispevki s tem, da se ne plačujejo v določenih dobah (na primer mesečno). Tudi v nedoločenih rokih dane prispevke, če se le ponavljajo z neko rednostjo, je prištevati pod to določilo, kakor na primer darila ob praznikih, godovih, rojstnih dneh itd. Natančnega dokaza o dejanski dajatvi prispevkov ni zahtevati; praviloma zadostuje, če dajalec navede ime in naslov prejemnika, na kar se ugotov s poprašanjem pri pristojnem davčnem oblastvu in. če treba, z zaslišanjem prejemnika, tako dejanska dajatev kakor tudi obdačenje prispevkov pri prejemniku. Cie pa tak prispevek, ker morda ni dosegel davku zavezane višine, ali iz drugih vzrokov pri prejemniku ni bil obdačen. se pri dajalcu ne more pripustiti za odbitek, razen če se izkaže poseben pravni naslov. II. Vsi ti odbitki se morajo verj etn o izkazati. V to je. ne glede na izjeme, navedene v drugem odstavku te točke ter pod I, št. 4. odstavek 4. omenjene izjeme, potrebno imenovati upnika in povedati njegovo stanovališče ter pokazati na zahtevanje komisije ali predsednika dolžne listine. Pri opravilnih dolgovih, izvirajočih samo iz obrata, kakor so nepoplačani dolgovi za blago, kontokorentni dolgovi itd., ni treba niti pokazati opravilnih dopisov, niti individualno naštevati upnikov; dovolj je marveč, donesti izpiske iz knjig, o katerih verjetnosti si mora napraviti komisija svojo sodbo. Člen 8. Odbitki (nadaljevanje); Omejitev vštevnosti. Način zaračuna. ' (§ Hü-) 1. Vsi v členili 5 do 7 našteti odbitki so dopuščeni samo toliko, kolikor se držč takih virov dohodkov, ki so zavezani dohodnini. Tako se na primer ne smejo od dohodkov, davku zavezanih v tukajšnji deželi, odbijati stroški za obdelovanje kakega v inozemstvu ležečega posestva, čigar donos ni vštet v davku zavezane dohodke (§ 153, št. 1), ali kaka renta, ki se drži takega posestva. Pri tistih dohodkih, ki se prejemajo iz ozemlja, v katerem velja ta zakon, kam drugam (§ 153, št. 1, odstavek 2 in št. 2), so odbitki dopustni samo toliko, kolikor se gospodarsko nanašajo na tuzemske vire. Za presojo, ali obstoji taka gospodarska zveza med dolgom in zastavljenim predmetom, ni merodajen vpis tega dolga v zemljiški knjigi. Odbitek se torej ne osnuje že s tem, da je v zemljiški knjigi vpisan oseben obresten dolg davčnega zavezanca za hipoteko, ampak dolg in obresti morajo biti v resnični gospodarski zvezi z virom dohodkov v naši deželi. To je na primer tedaj, kadar se je dotični dolg dokazno prevzel ob pridobitvi zemljišča ali pa najel za pridobitev ali izboljšanje zemljiškega posestva. Odbitni postavki, ki se nanašajo na vojaške službene prejemke, ki so po § 154, št. 6, oproščeni, ki pa vendar po § 175 pridejo v poštev pri preračunu davčnega postavka, se pač lahko odbijejo, toda le od oproščenih službenih prejemkov samih, ne pa od poleg njih obstoječih davku zavezanih dohodkov. 2. Odbitki, ki zadenejo obenem davku zavezane dohodke in oproščene dohodke,-je ob izračunu davku zavezanih dohodkov zaračuniti samo s takim zneskom, ki ustreza razmerju davku zavezanih dohodkov do vseh dohodkov. 3. Ako so v § 1 GO našteti odbitki neodvisni od posameznih delov dohodkov, jih morajo davčni zavezanci izkazati vsakikrat posebej (na drugi strani priznanice). K odbitkom te vrste spadajo posebno v št. 3 tega paragrafa imenovane zavarovalne premije, v št. 4 obseženi prispevki za zavarovalne in preskrbovalne blagajnice, od davkov in doklad, imenovanih pod št. 5, bogočastni davek, najemninski vinarji, vojaška taksa i. d. e., končno v št. 6 navedene obresti za zasebne dolgove in drugačna bremena. 4. Odbitki, ki so v neposrednji zvezi s posameznimi vrstami dohodkov, se morajo v priznanici odbiti takoj pri posamezni vrsti dohodkov (§ 1 (>3 nast.). Le če bi bila izvršitev odbitka pri posameznih vrstah dohodkov spojena s posebnimi težkočami. se lahko navedejo dotični odbitni postavki posebej (na drugi strani priznanice). Seveda ne sme biti dvojnega odbivanja. Zatorej se na primer donos v najem dane hiše ne sme napovedati, odbivši davek in zavarovalne premije, ter potem med odbitki zopet računiti davek in zavarovalne premije. Obresti od dolgov in trajna bremena ter odplačila na glavnici po § 160, št. 7 (člen 7,1. št. 2), se morajo v priznanici pojasniti posebej, zlasti z navedbo imena in bivališča upnika, višine dolga ter obresti, letnin, oziroma bremen. Pri vračilih glavnice se mora izkazati tudi višina prvotne glavnice dolga. Člen 9. Kaj se ne sme odbijati. (§ 102.) 1. Najvažnejši neodbitni postavki so našteti v § 162. Kar se tiče v § 162. št. 1. določene nedopustnosti stroškov za naložbe glavnic, nove investicije in razdolžbe, glej zgoraj člen 5, št. 4 in nast. (prim. ludi člen 7. 1, št. 2). 2. Za izgube, ki zadevajo samo imovinsko osnovo in se torej ne smejo odštevati od dohodkov, prihajajo med drugim v poštev; izguba ali pokvara kakega vira dohodkov, zmanjšanje vrednosti imo-vinskega predmeta po okolnostih, ki niso v zvezi z njegovo uporabo v svrho pridobivanja dohodkov; izgube na imovini, ki so nastale s tem, da so se imovinski predmeti nabavili po ceni, ki presega njih pravo vrednost; izgube v terjatvah, kolikor tvorijo osnovno glavnico davčnega zavezanca, razen če so nastopile kot neposrednja posledica gospodarskega obrata; izgube na dednih deležih in poslovnih vlogah; vsakovrstne izgube na iinovinskih delih, ki se sploh ne uporabljajo za pridobivanje dohodka, na primer na stanovanjskem pohištvu itd. 3. Da ni dopustno odbijati stroške za hišno gospodarstvo vštevši stroške za posle, potem obresti za lastno glavnico davčnega zavezanca (§ 162, št. 3 in 4), to se mora naglašati posebej, ker davčni zavezanci zelo pogostoma odštevajo ti dve skupini stroškov ob preračunu svojega opravilnega donosa. Člen 10. Za obdačbeno podstavo merodajna doba. (8 156.) 1. Dohodnina se odmerja vsako leto in to vselej od letnega dohodka. 2. Za priredbo je merodajno stanje posameznih virov dohodkov (člen 12 do 28) davčnega zavezanca ob pričetku davčnega leta, za katero se izvrši ob-dačenje. Za obdačbo za določeno davčno leto more tedaj — s pridržkom določbe pod št. 4 — v poštev priti le vir dohodkov, ki ob nastopu davčnega leta še obstoji. 3. Po tem davku zavezani dohodki se morajo obdačiti po znesku, katerega so v resnici dosegli v zadnjem koledarskem letu pred davčnim letom. Razločevanje po prejšnjem pravu, ki je bilo poprej v veljavi, med stalnimi in premenljivimi ter nedoločnimi dohodki in izdatki nima v bodoče v splošnem nobenega pomena za priredbo. Le pri službenih prejemkih je ostalo v §§ 227 in 229 glede pričetka in prenehanja davčne dolžnosti v teku davčnega leta v veljavi razločevanje med stalnimi in premenljivimi dohodki. 4. Od pravila, ki je v veljavi za perijodne prejemke (št. 2), so izvzeti enkratni, neperijodni prejemki. Take prejemke (na primer dobičke pri srečkah, v loteriji, pri spekulacijah) je obdačiti v davčnem letu, ki sledi prejemu. Pri tem se izrečno poudarja, da velja po § 159 za dohodek vsota vseh v denarju ali denarni vrednosti obstoječih prejemkov. 5. Kadar se opravilni sklepi davčnega zavezanca ne strinjajo s koledarskim letom, tedaj je na njegovo željo napraviti preračun po gospodarskih (bilančnih) letih. Ako si je davčni zavezanec že enkrat izbral način preračuna, se sme ta način premeniti v nastopnih letih samo tedaj, ako se poskrbi za to, da s tem nobena doba dohodkov ne izpade docela iz podstave za obdačbo ali da se vanjo ne privzame dvakrat. Enako oprezno je ravnati, kadar se izpremenč bilančne dobe davčnega zavezanca. 6. S stroški, ki se smejo odbiti, je gledé navedenih načel ravnati kakor s prejemki, katere obremenjajo, in ako so neodvisni od določenih dohodkov, po analogiji predstoječih zaukazov. 7. Višina dohodkov, izračunanih v zmislu spredaj stoječih določil, oziroma po določilih nastopnega člena, odloča tudi šele o uporabi oprostitve § 155, ker znesek ne presega 1600 K na leto. Člen 11. Posebna določila za primere, v katerih še niso obstajali prejemki celo prejšnje leto. 1. Če kak vir dohodkov za davčnega zavezanca še ni obstajal ob pričetku koledarskega ali gospodarskega leta pred davčnim letom in tedaj še ni dan uspeh celega prejšnjega leta, se morajo obdačiti domnevni letni dohodki, to se pravi, tisti dohodek se mora dati obdačenju v podstavo, ki ga utegne davčni zavezanec iz dotičnih virov dohodkov v davčnem letu najbrže doseči. Pri tem služijo lahko za oporo ob času priredbe znani sedanji uspehi vira ali primerjava z uspehi prejšnjega leta. Tako je na primer pri plači 1000 K za dobo od 1. dne oktobra do 31. dne decembra misliti, da znašajo letni dohodki 4000 K; ako bi pa bilo s pogodbo dogovorjeno, da davčni zavezanec dva poletna meseca ne prejemlje plače, bi bilo nastaviti plačo samo s 3333 K 34 v. Ali na primer, ako se je pri trimesečnem obratu kakega trgovinskega podjetja (od 1. dne 342 oktobra do 31. dne decembra) doseglo 1000 K, je sploh vzeti za letni donos 4000 K — ne kraté ozira na kake obstoječe posebne razmere. Ako se pa isto razmerje pokaže pri kakem 1. dne oktobra prevzetem kmetijstvu in je iz okolnosti razvidno, da ne bo donos v ostalih delih leta dohajal enakomerno, je nastavili verjetni letni donos; ako so se morda v danem primeru vsi pridelki pobrali in prodali v zadnjem četrtletju, nastavili bi bilo domnevni nos po pravici takoj s 1000 K za vse leto. 2. Če je ob času priredbe davka že znan v davčnem letu dejansko doseženi donos, tedaj je v podstavo obdačenju vzeti ta donos in ne domnevni donesek (številka 1). Pri cenitvi domnevnega dohodka se lahko tudi privzamejo za primerjavo uspehi enakovrstnih virov drugih davčnih zavezancev. V ostalem veljajo za to splošna cenilna načela. 3. Trajanje obstanka davku zavezanih dohodkov je presojati za vsak vir dohodkov posebej. Kadar ima na primer kdo razna zemljiška posestva ali kupčije še neenako dolgo, tedaj bo pri vsakem posameznem teh posestev ali kupčij za obdačbo dotičnih dohodkov merodajno dobo nastaviti posebej po predstoječih določilih. Isto velja slično, ako prejema kdo na primer več plač itd. 4. Kadar se značaj kakega vira dohodkov v koledarskem ali gospodarskem letu pred davčnim letom izpremeni tako, da se dotični dohodki dobivajo po bistveno drugačnih pogojih kakor prej, in se morajo z ozirom na to šteti za dohodke nove vrste, tedaj je ravnati ž njimi po št. 1 in 2 tega člena. To je na primer tedaj, kadar se rokodelski obrat izpremeni v fabriškega ali kadar se morda prodaja na drobno za krajno potrebo izpremeni v veliko izvozno kupčijo i. k. e. 5. Določila pod št. 1 in 2 veljajo tudi za stalne službene prejemke (prim. člen 23, št. 5) v tistih primerih, v katerih se dosežejo službeni in mezdni prejemki vsled nove ustanovitve službenega razmerja, bodisi, da doseže davčni zavezanec, ki doslej lakih prejemkov še sploh ni imel, take prejemke, bodisi, da se davčnemu zavezancu, ki je že doslej imel take prejemke, izplačujejo ti prejemki sedaj od drugega službodajalca, ali da dobiva poleg svojih dosedanjih prejemkov nadaljnje take prejemke (iz postranske službe i. e.); enako je uporabljati ta določila v tistih primerih, v katerih stopijo vsled vpokojitve ali začasne vpokojitve upravičenega prejemnika na mesto doslej prejemanih aktivnostnih prejemkov pokojninski užitki. V teh primerih se morajo novi prejemki obdačiti, in sicer s tistim zneskom, ki ga bodo previdoma dosegli v davčnem letu. Nasprotno ni smatrati za dosego novih virov dohodkov izprememb v višini stalnih službenih prejemkov vsled splošne nove ureditve prejemkov sploh, vsled povišanja ali pomaknitve v višjo plačilno stopnjo, vsled dosege osebne doklade (ki deluje kakor povišanje plače) ali tekoče nagrade; tako tudi ne menjave službenega kraja ali službenega mesta, ne da bi se bil hkratu premenil službodajalec. Obdačenje se izvrši tedaj po znesku, ki so ga prejemki zares dosegli v prejšnjem letu. (i. Določila o izpremembah v teku davčnega leta se obravnavajo v členih 66 do 69. 2. Posebna določila o posameznih virih dohodkov. Člen 12. Uvodna pri po m n ja. V §§ 163 do 171 daje zakon posebna ukazila o preračunu dohodkov iz zemljiške posesti, poslopij, samostojnih podjetij in opravil, službenih in mezdnih prejemkov in pokojnin, naposled iz glavniško iiuovine. Ona so v bistvu samo posledki splošnih načel, obseženih v §§ 159 do 162. Torej je tudi predpise §§ 163 in nasl. razlagati na podstavi načel, razloženih v členih 4 do 11 in jih dopolniti, kjer je to v posameznem primeru potrebno. Sicer pa §§ 163 do 171 nikakor ne obsegajo taksativno vseh mogočih davku zavezanih vrst dohodkov; kolikor je torej kaj vrst dohodkov, ki ne spadajo pod nobeno v omenjenih paragrafih posebej obravnavano vrsto, je ravnali ž njimi po splošnih pravilih, omenjenih'v §§ 159 do 161. To seveda ne izklučuje, da hi se ne smeli v posameznostih slično uporabljali tudi posebni predpisi za vrelo dohodkov, ki jim je po svojem svojstvu zelo podobna. Naposled je še naglašati to, da se navzlic temu, da se posamezne vrele dohodkov obravnavajo posebej, obdačijo vsi dohodki kot enota v tem zinislu za določno davčno leto, da se izguba iz enega vira dohodkov odračuni od dobička iz drugega vira. A. Dohodki iz zemljiške posesti. (§§ 163 in I 66.) Člen 13. Uvod; dohodki iz posestev, ne danili v zakup. 1. Dohodki iz zemljiške posesti obsegajo donose vseh zemljišč, ki so last davčnega zavezanca, ali iz katerih mu gredo dohodki vsled kakršnihkoli pravic, na primer iz pravice do užitka, iz pristoječe mu pravice do užitkov na cerkveni prebendi itd. Dohodki zakupodajalca iz zemljiške posesti, dane v zakup, ter zakupnika iz zakupa se obravnavajo v členu 17. 11. 1. Pri izračunanju dohodkov iz posestev, ne danih v zakup, je vzeti izračunu dohodkov v podstavo čisti donos, zares dosežen s svojim obdelovanjem v letu neposrednje pred davčnim letom. 2. Čisti donos iz zemljiške posesti obsega gospodarski donos iz vsega kmetijskega in gozdarskega obrata ter donose iz drugih, z zemljiško posestjo zvezanih pridelovalnih vrst in pravic (pravice do ribarjenja, lova, dajanja studencev, vodno sile v najem itd.), te zadnje tudi tedaj, kadar so'ti postranski obrati in užitki oproščeni pridobnine ali rentni ne. 3. Čisti donos žganjarnic, pivovarnic, lovaren za škrob, mlinov, opekarnic, žag in drugih kmetijskih vrst fabrikacije se mora praviloma napovedati ločeno med dohodki iz samostojnih pridobitnih podjetij (člen 20). To velja posebno, če so dotični obrati kakorsamostojnapodjetjapodvrženi pridobnini.(Prim. člen 3. 1, lit- a. izvršitvenega predpisa 1). Kadar se podjelja. pri katerih se to ne primeri, izvršujejo v neločljivi zvezi s kmetijsko in gozdarsko rabo zemljišč, tedaj se sme ves obrat ob poizvedbi čistega donosa obravnavati za celoto. S teni pa se ne sme zakrivati prava višina dohodkov. Kadar se napovedujejo dohodki iz takih fabrikacijskih vrst hkratu z dohodki iz kmetijskega in gozdarskega obrata, tedaj redno ne bo iz ene gospodarske vrste v drugo gospodarsko vrsto prevzetih sirovin in izdelkov vpostavili niti pri prvi s prodajno ceno med dohodke, niti pri drugi z nabavno ceno med stroške. I. Kadar se pa dohodki iz lakih obratov ne napovedujejo kakor celota, tedaj je paziti na to, da se strinjajo med seboj vposlavljene prodajne cene, oziroma nabavne cene. 5. Kadar pa obrtna podjetja v sprednjih odstavkih oznamenjene vrste niso v neposrednji zvezi s kakim kmetijskim ali gozdarskim obratom, tedaj je njih donos izračunati po določilih, merodajnih za dohodke iz samostojnih pridobitnih podjetij in opravil (§ 165). Določila sprednje številke 4 je uporabljati tudi v tem primeru. 6. Isto velja o preračunu dohodkov iz jam, v katerih se koplje pesek, ilovica in glina, iz kameno-lomov (kamenic), iz prostorov, kjer se dobiva skri-ljavec, apno in kreda, iz šotišč in drugih podobnih obratov, pri katerih se donosi jemljejo iz osnovine (substaneije) zemljišča. i . 7. Pri davčnih zavezancih (zemljiških posestnikih), ki pišejo o svojem zemljiškem in gozdarskem obratu urejene, čisti donos s številkami izkazujoče knjige, se zmislu primerno uporablja določilo § 165, odstavek 1, drugi stavek (prim. člen 20, št. 6 in 7). Člen 14. Natančnejše oznani eni I o dohodkov in stroškov. I. Davčnemu zavezancu je, kolikor je sploh dolžen podati priznanico (§§ 202, 204), napovedati v priznanici zemljiški donos samo sumarno. Če bi pa imel več posestev, je navesti donos vsakega posameznega posestva (prim. tudi člen 11, št. 3). Pri tej priliki se izrečno poudarja, da je po zakonu smatrati za dohodke pri zemljiškem posestvu, ki ga kdo obdeluje sam, dejansko doseženi čisti gospodarski donos in ga navesti v priznanici (člen 13, H, št. 1). , Sicer je dano vsakemu davčnemu zavezancu na izbiro, napovedati čisti donos svojih posestev na drobno in v ta namen priložiti priznanici — gledé vsakega posameznega posestva — natančnejše podatke o dohodkih in stroških; pri večjih posestvih bo to vselej dobro, ker se je moči s tem izogniti poznejšemu poizvedovanju in popraševanju. Čisti donos so mora pravilno izračunih tako-le: A. V dohodke se mora vpostaviti: 1. Dosežena cena vseh za gotov denar ali na kredit prodanih pridelkov in izdelkov iz vseh gospodarskih vrst. ter cena za posojo vprežnih živali in drugih gospodarskih pomočkov. 2. Denarna vrednost vseh pridelkov in izdelkov, ki so bili porabljeni v založbo hišnega gospodarstva posestnikovega, v prehrano njegovih svojcev in ne za obrat gospodarstva usltižbenih poslov, ali so bili sicer uporabljeni v njih korist ali ugodnost; sem spada zlasti tudi potrošek prirodnin za prehrano družine, ki jo ima posestnik za osebno postrežbo, za imetje konj za potrato i. d. e. V lastnem hišnem gospodarstvu davčnega zavezanca použiti pridelki kmetijstva ali gozdarstva se smejo mimo tega, če ni o njih posebnih zabeležkov, preračunih počez po primernem poprečnem preudarku. Vrednost v lastnem gospodarskem obratu, ne pa v hišnem gospodarstvu porabljenih pridelkov, na primer krme, ki jo je pridelal posestnik sam in porabil za svoje živali, ni vpoštevati niti med prejemke niti med stroške. 3. Najemna vrednost poslopij, v katerih stanuje sam lastnik s svojci, ali ki se rabijo za vodstvo hišnega gospodarstva (prim. zdolaj člen 19). 4. Denarna vrednost užitkov kakih pravic na drugih zemljiščih in drugih pritiklin (služnosti, pravice prejemanja vode, pravice ribarjenja i. d. e.). 5. Eventualno denarna vrednost gospodarskih pridelkov, kar jih je koncem gospodarske dobe, kolikor so določeni, da se spravijo v denar s prodajo ali pa da se porabijo v hišnem gospodarstvu (prim. zdolaj E). B. Nasproti se smejo vselej odbiti'vsi stroški obdelovanja. 'Ci Pod to točko spadajo (' -v? W '_______j.________ • :r' 1. Vzdrževanje gospodarskih poslopij, stanovanj za dninarje in drugih gospodarskemu obratu služečih ali gospodarski obrat zagotavljajočih stavbnih naprav, jezov, zidov, plotov, potov, mostov, studencev, vodovodov, zapornic, drenaž, namakalnih in osuševalnih naprav itd. 2. Vzdrževanje živega in mrtvega gospodarskega inventarja. 3. Zavarovanji1 gospndarskih poslopij, živega in mrtvega inventarja, zalog gospodarskih pridelkov ter še stoječih poljskih in vrinili sadežev zoper ogenj, točo in druge škode. Stroški za zavarovanje pohištva za hišno gospodarstvo so sicer po § 1 GO, št. 2, tudi odbitni stroški, toda vpoštevati jih je za posebne odbitke, ne pa za stroške obdelovanja; kadar bi pa bila poizvedba premij, ki pripadajo za to ali drugo zavarovanje, težavna, tedaj se smejo postaviti skupaj med obdelovalne stroške s tem pogojem, da se med posebne odbitke ne vpostavi več nikak dotični strošek. 4. Kurjava in svečava za gospodarske prostore, ne pa tudi za prostore, rabljene za hišno gospodarstvo. 5. Semenje, rastline, krme in gnojila, sirovine ali drugačne tvarine, ki so se dokupile za tekoči gospodarski obrat in pa kak postranski obrat. ti. Plače, mezde, pokojnine in drugi službeni užitki, prištevši morda po službodajalcu prevzeto dohodnino in plačarino i. d. e. za osebje, vzprejeto za gospodarski obrat — ne pa tudi za osebje, vzprejeto za hišno gospodarstvo ah osebno strežbo — in pa prehrana rodbinskih udov, stalno uporabljanih v lastnem gospodarskem obratu (prim. člen 5, št. 3). 7. Prispevki za bolniške blagajnice, blagajnice za preskrbo v starosti itd., ki jih daje lastnik za osebje, vzprejeto za gospodarski obrat. 8. Zemljiški in hišni davek z dokladami in nakladami vsake vrste (prim. člen 6, št. 4), ter pri-dobnina z dokladami, ki jo je plačevati od obrtnih obratov, združenih s kmetijstvom in gozdarstvom (člen 13. II. št. 3), naposled neposrodnje davščine (cukrarina, žganjarina itd.), ako se te davščine izkažejo za opravilne stroške — to seveda z ozirom na zaukaze, ukrenjene v členu 8. C. V koliko je odbijati stroške za novo stavbo, obnovo ali razširjanje v B, št. 1, naštetih poslopij in naprav ali za pomnožitev in izboljšanje inventarja, v koliko naposled odpise vsled obrabe za gospodarski obrat potrebnih poslopij, strojev, orodja itd., to je obravnavano v členu 5. I). Kolikor je gradivo za stroške, označene v B, št. 1 in 2. ali kolikor so predmeti v B, št. 5 oznamenjene vrste, ali užitki za družino itd. vzeti iz lastnih gospodarskih pridelkov, se sme njih vrednost zaračuniti kakor izdatek samo tedaj, kadar se je ta vrednost vzela v poštev tudi pri dohodkih. E. Nadaljen odbitek utegne biti denarna vrednost zalog pod A, št. 5, označene vrste, prevzetih iz prejšnje gospodarske dobe v sedanjo gospodarsko dobo; vendar se pri tistili gospodarstvih, pri katerih niso zaloge koncem posameznih gospodarskih let bistveno zelo premenljive, na njih denarno vrednost kakor pri dohodkih, tako tudi pri stroškili ni Ireba ozirati. F. Zastran odbitka obresti za dolgove, zneskov za plačilo glavnic in trajnili bremen se opozarja na člen 7 in 8. II. V členu 55 je obravnavano, po katerih načelih morajo postopati cenilne komisije pri ocenitvi čistega donosa in v koliko pridejo v položaj, da se posebno ozirajo na katastralni čisti donos. III. Ako piše davčni zavezanec pravilno knjige, nastopijo razlike, ki slede, če se zmislu primerno uporabljajo določila člena 20, št. 6 in 7 (prim. člen 13, II. št. 7). Člen 15. Posebne pripomnje o gozdarstvu. Ob preračunu davku zavezanih dohodkov iz gozdov je ravnati tako-lc: 1. Med dohodke je postaviti: V merodajni dobi doseženo izkupilo za vsake vrste gozdnih pridelkov ter prejeto odplačilo za pravice do užitkov na gozdih, prepuščene drugim. 2. Med stroške je postaviti: Potrošek za gozdno obdelovanje, gozdno varstvo, gozdno upravo, sekanje, prirejanje in dovažanje lesa ter za vzdrževanje stavb (logarskih hiš, mostov, potov). Stroški za pogozdovanje se smejo zaračunjati samo toliko, kolikor gre za vzdrževanje gozda, ne pa kolikor gre za novo pogozditev doslej nepogozdenih planjav zastran razširjenja gozdovja. 3. Gledé obdačenja izkupila za izvanredno, mimo rednih užitkov opravljene poseke (gozdne poseke izven turnusa) je dovoljeno se držati sledečega postopka: Dotično izkupilo se obdači ločeno od drugega dohodka na ta način, da se razdeli celo izkupilo na šest enakih delov in predpiše vsota davčnih zneskov (§§ 172 in 172«), ki odpade po lestvici na posamezne dele, kakor znesek dohodnine, ki pride na dohodek iz gozdarstva za leto, ki sledi dosegi dohodkov. Ta znesek dohodnine se redno vpiše v plačilnem nalogu ločeno od davčnega zneska, ki zadeva ostali dohodek. Če so ozira vredni vzroki, se mora na prošnjo davčnega zavezanca dovoliti, da se vplačuje v zmislu predstoječega določila odpadajoči davek v primernih obrokih, če se dä zadostna varščina. Spredaj stoječe ugodnosti je le tedaj uporabljati, če je davčni zavezanec gozdno posestvo podedoval ali pa ob pričetku davčnega leta imel že najmanj pet let v lasti. Davčni zavezanci morajo v takih primerih terjati podelitev omenjene ugodnosti gledé davčne odmere pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje (člen 36) že v priznanici. Davčno oblastvo predloži potem razpravljanje nadrejenemu finančnemu deželnemu oblastvu, ki o tem kar najhitreje poroča finančnemu ministrstvu. Ugodnost se ne dovoli, če dotična zemljiška (gozdna) posest ni bila kupljena v svrho gospodarskega uživanja, marveč v svrho zopetne prodaje. Zakonito dopustni odbitki so od izkupila, za katero gre, le toliko dopuščeni, kolikor zadevajo to izkupilo samo ali pa kolikor presegajo drugačne dohodke davčnega zavezanca. Odbiti se smejo stroški, ki so se v resnici izdali za zopetno pogozditev po davčnem zavezancu posekanega gozda. Člen 16. Stavišca, tesališča itd. Na zemljišča, ki se ne porabljajo za kmetijstvo ter jih za stavišča, tesališča, lesna skladišča, žlin-drišča in grobljišča ali podobne naprave ali v druge obrtne namene (umetno ali trgovsko vrtnarstvo) rabi lastnik sam, se je ozirati pri izračunu dohodkov iz obratov, katerim služijo. Dvorišča in hišni vrti se jemljejo v poštev pri cenitvi dohodkov iz poslopij, h katerim spadajo. (Sloveniscli.) GO Člen 17. Y zakup dana zemljiška posest. (§ 163, odstavek 2.) I. Dohodki zakupodajalca. Pri zemljiški posesti, dani v zakup, ali pri pravicah, zvezanili z zemljiško posestjo in danih v zakup (pravici do lova, ribarjenja), so dohodki zakupodajalca : 1. V resnici dosežena zakupnina; 2. denarna vrednost naturalnih ali drugačnih postranskih dajatev, ki jih je zakupnik dolžen za-kupodajalcu, in pa užitki, pridržani zakupodajalca. Odhiti jo od tega: 1. zakupodajalcu po pogodbi ostala odbitna bremena; 2. po ujmah, slabih letinah itd. povzročene odpuste na zakupnini, kolikor se niso zaračunili že oh izračunu „v resnici dosežene zakupnine“ ; 3. nadomestek obrabe zakupnega objekta (prim. zgoraj člen 5), kolikor ni morda zakupnik dolžen, nositi to breme (tako na primer pri poroštvu za „železni inventar“). Z ozirom na zlorabe, ki so mogoče ob uveljavljenju teh odbitnih postavkov, je v § 163, odstavek 2, cenilnim in prizivnim komisijam izrečno pridržana popolnoma svobodna presoja dokazov. II. Dohodki zakupnika. Dohodki zakupnika so v § 165 prišteti dohodkom iz samostojnih pridobitnih podjetij in opravil ter se torej obravnavajo v Členih 20 do 22. Po obrazcu priznanice pa je napovedati te dohodke skupaj z dohodki iz zemljiške posesti. Glede teh dohodkov obsega § 166 to-le posebno določilo: „Pri kmetijskih zakupih se morajo uporabljati zmislu primerno v § 163, odstavek 1, obsežena določila. Pri vseh zakupih je odbiti plačano zakupnino in pa vrednost kakih drugačnih postranskih dajatev, katerim je zakupnik zavezan, a izločivši prej tisti znesek, ki pripada na stanovanje, katero rabi zakupnik ali njegova rodbina.“ B. Dohodki iz poslopij (hiš). (§ 164.) Člen 18. Najemnina, najemnina ali zakupnina (štant-nina) i. e. r. 1. Med dohodke se šteje vsa prejeta najemnina, vštevši plačilo za kako obenem v najem dano pohištvo, za dvorišča, skladišča, hišne vrte itd., in pa vštevši kako portalno najemnino in pa povračilo za rabo plinovodnih in vodovodnih naprav, vzdigal-nikov itd., ki jih je dal narediti in jih vzdržuje hišni posestnik. Najemnini je prišteti denarno vrednost postranskih dajatev, ki jih je dolžen najemnik v prid najemodajalcu, 1er najemodajalcu pridržane užitke; odšteti je zadnjemu po pogodbi ostala odbitna bremena. Neizterljive najemnine seveda niso dohodki; vendar je davčni zavezanec dolžen brezdvomno izkazali, da ni bilo moči izterjati najemnine. V sprednjih odstavkih ukrenjena določila veljajo tudi o poslopjih in delih poslopja, danih v najem ali zakup ali sicer prepuščenih proti plačilu v porabo. 2. Od kosmatega donosa najemnine je prav tako po znesku, izdanem prejšnje leto, odbiti: a) Resnične (ne pri odmeri hišne najmarine odštete) stroške za vzdrževanje in popravo, vštevši stroške za vzdrževanje obenem v najem danega vrta, pohištva, plinovodov in vodovodov, kurilnih naprav, dvigalnikov itd.; odbitni pa niso stroški za kako prezidavo, dozidavo ali boljšo opremo poslopja ali za napravo in oskrbo hišnega vrta, služečega udobnosti posestnika, ali za novo nabavo pohištva ali izvršitev naprav zgoraj omenjeno vrste; b) primeren odstotni postavek stavbne vrednosti za obrabo poslopja. Pri presoji teh odbitnih postavkov pod a in b se je ozirati na določila, obsežena v § 160, št. 1, oziroma v členu 5. Kolikor je potemtakem potrebna o odstotku obrabe kaka odločba, bo določili ta odstotek z ozirom na stanje, v katerem je stavba, na starost poslopja (obrabno dobo) in na stavbno vrednost (napravne stroške ali stroške pridobitve); c) stroške za zavarovanje poslopja ali posameznih delov ali pritiklin poslopja zoper ogenj ali druge škode; d) hišni davek z dokladami vred (glej zgoraj člen li, št. 4); e) nagrado za hišnega upravnika in hišnika; f) zastran odbitka obresti za vknjižene dolgove in drugih na posebne pravne naslove se opirajočih, dotične reči "se držečih bremen ter morebitnih odplačil na glavnico se opozarja na člena 7 in 8. Člen 19. Poslopja, ki niso dana v najem. 1. Za poslopja ali dele poslopij, ki jih uporablja lastnik samo in edino v kmetijske in gozdarske ali obrtne namene, potem za brezplačna stanovanja za delavce in služabnike, za skednje, hleve za koristno in vprežno živino, za skladovne prostore, za žitnice, fabriške prostore in prostore za stroje, za gostilnice ali krčme, ni jemati v poštev posebnih dohodkov, ampak na morda s tem doseženo večjo donosnost kmetijskih in gozdarskih ali obrtnih obratov je paziti primerno pri izračunu dohodkov iz teh virov dohodkov. S tem pogojem so v členu 18, št. 2 a) do f), navedeni stroški pripustni za odbitne postavke do-ličnega kmetijskega in gozdarskega ali obrtnega obrata. 2. Za namene pouka, vzgoje, dobrodelnosti in javne uprave določena poslopja se puščajo, kolikor so zavoljo njih namembe oproščena hišnega davka, ob ugotovitvi davku zavezanih dohodkov v nemar, to je, niti se kaki dohodki iz teh poslopij ne prištevajo prejemkom, niti niso za ta poslopja porabljeni stroški odbiten postavek. 3. Za dohodke poslopij ali delov poslopja, v katerih stanuje sam hišni lastnik in njegovega hišnega gospodarstva pripadniki, ali katera se sicer rabijo drugače, nego je povedano všt. 1 in 2, ali so brez plačila prepuščena drugim osebam, velja čista vrednost užitka, katero imajo ta poslopja ali deli poslopja po svoji kakovosti in legi, po najemnih, prometnih in stanovanjskih razmerah hiše, kraja ali okolice in pa z ozirom na čas in obseg njih dejanske rabe. Ob cenitvi užitne vrednosti je gledati tudi na dvorišča, hleve, hišne vrte, parkovne nasade in drugačne pritikline, ki spadajo k poslopju. Vrednost užitkov je izračunih primerjajo z resničnim donosom najemnine, ki jo v dotičnem kraju ali bližnji okolici dajejo hiše ali stanovanja enake kakovosti. 4. Pri takih poslopjih, ki še niti ne dajo v najem, niti se drugače ne prepusté v porabo proti plačilu, in katerih niti ne rabi lastnik sam, niti jih ne prepusti v brezplačno porabo drugim osebam, ni jemati v poštev nobenih dohodkov. Nasproti pa se za nje tudi ne smejo odbiti nikaki stroški ali odpisi. (Prim. člen 8, št. 1.) C. Dohodki iz samostojnih pridobitnih podjetij in opravil. (§ 165.) Člen 20. Natančnejše oznamenilo dohodkov in stroškov. 1. Za letni dohodek iz samostojnih pridobitnih podjetij in opravil, s katerimi je razumevati zlasti vse obči pridobnine zavezani obrti in opravila, vštevši obrtne in kmetijske zakupe, velja opravilni dobiček, ki ga je preračunih tako, da se od prejemkov odbijejo vsi obratni stroški v obsegu, označenem v §§ 160 do 162 (glej zgoraj člene 5 do 8). 2. Prejemke te vrste je v zmislu § 156 preračunih po znesku, katerega so dosegli v zadnjem koledarskem, oziroma gospodarskem letu, oziroma kadar še niso obstajali celo leto, po domnevanem letnem znesku (Člen 10 in 11). 3. K prejemkom spadajo zlasti: a) Za vsake vrste opravilne ali obrtne dajatve ali oprave in prepustitve rabe pogojene ali dane nagrade, provizije, obresti ali drugačne proti dajatve; b) dosežena cena za vse proti plačilu v gotovini ali na upanje prodano blago in vse enako prodane izdelke; c) denarna vrednost izdelkov in blaga, iz obrata vzetega za rabo ali porabo davčnega zavezanca, njegovih svojcev in pa poslov, ki se nimajo za obrat obrti, in drugih hišnih pripadnikov ; d) denarna vrednost zalog izdelkov, kar jih je koncem dobe (prim. spodaj št. 4, lit. /). 4. Kakor obratni stroški se smejo odbiti: a) Stroški za vzdrževanje in obnovitev — ne novo stavbo ali razširjenje — poslopij, ki se rabijo za obrat, in drugih naprav, in pa za vzdrževanje in dopolnitev — ne povečanje -— živega in mrtvega inventarja; b) primeren odstotni postavek užitne vrednosti ali nabavne cene za obrabo poslopij, strojev, orodja itd. Sicer pa je gledé odbitnosti obratnih stroškov in pa obratnih izgub paziti na določila, obsežena v členu 5; c) stroški za zavarovanje predmetov, oznamenje-nih pri a) ; d) zakupnina in najemnina za zemljišča, poslopja, potrebščine in pravice, vzete v zakup in najem za obrat opravila ; e) stroški za kurjavo in svečavo, potrebno v obratu — ne v stanovanju; f) nabavni stroški za kupljene sirovine, pomožne snovi in blago, ter za tvarine, ki se sicer rabijo v obratu; g) plače, vštevši morda po službodajalcu prevzeto dohodnino in plačarino i. k. e., oziroma plačilo v obratovanju delajočih uradnikov, nameščencev, pomagačev, pomočnikov, delavcev, hlapcev, slug itd. ; denarna vrednost morda dajane prehrane in drugačnih naturalnih dajatev se sme, kolikor gre za izdelke, ki se jemljejo iz obrata, postaviti med stroške samo tedaj, kadar so se dani izdelki ali dano blago postavili v račun tudi med prejemki ; h) po podjetniku za obratno osebje plačani prispevki k bolniškim in preskrbnim blagajnicam, ter preskrbnine, ki se stalno plačujejo nekdanjim uslužbencem ; i) obča pridobnina z dokladami vred; zemljarina in hišni davek z dokladami vred, ki jih je plačevati od zemljišč in poslopij, rabljenih za obrat, ter posreduje davščine, ki jih je plačevati v opravilnem obratu (kolki, užitnina, carine, posebna davščina od točenja in nadrobne prodaje žganih opojnih pijač itd.); 1;) obresti za opravilne dolgove (prim. zgoraj člen 7 in 8); l) denarna vrednost zalog v št. 3, lit. d ozna-menjene vrste, kar jih je bilo prevzetih iz zadnje gospodarske dobe v sedanjo. Pri obratih brez trgovskega knjigovodstva, v katerili se zaloge koncem posameznih gospodarskih let navadno bistveno ne izpreminjajo, se sme njih denarna vrednost pustiti v nemar kakor pri prejemkih, tako pri stroških. 5. Odbiti pa se ne smejo zlasti obresti za lastno glavnico davčnega zavezanca, naloženo v obratu, in stroški za živež njemu in njegovim svojcem. Ob sebi se razume, da se tudi ne sme odbiti obdačena najemninska vrednost v opravilnem obratu uporabljenih poslopij in delov poslopja, za katere se tudi dohodki niso vzeli v poštev (prim. člen 19, št. 1). i 6. Ako piše davčni zavezanec redne knjige, posebno trgoviuske knjige po predpisih trgovinskega zakonika (člen 28 nasl. trgovinskega zakonika), mora vzeti preračunu dobička v podstavo knjižne sklepe merodajnega gospodarskega leta (člen 10 in 11) ter po predpisu sestavljene bilance. Kolikor se pa davčni zavezanec ne drži pri knjigovodstvu spredaj pod št. 1 do 5 navedenih načel, je za preračun davku zavezanega dobička popraviti bilačni dobiček tako, kakor je primerno teni predpisom. Zlasti se morajo, če so se od dobička odštele obresti v trgovini naložene lastne glavnice ali stroški, katerih odbitek ni pri-pusten, na primer potrebščine za hišno gospodarstvo, dotični zneski zopet prišteti bilančnemu dobičku. 7. S pridržkom pod št. 6 je v ostalem preračunih čisti dobiček po načelih, ki so za inventuro in bilanco predpisana po trgovinskem zakonodajstvu in drugače primerna navadi rednega trgovca. Zlasti velja to na eni strani o prirastku napravne glavnice in na drugi strani o rednih letnih odpisih, ki ustrezajo primernemu oziru na znižanje vrednosti in pa na obrabo poslopij, strojev in orodja. Za določbo vrednosti imovinskih kosov in terjatev pri inventuri in za mero sploh pripustnih odpisov je potem merodajen predpis v členu 31 trgovinskega zakona, trgovinska navada in v mejah, ki jih je ta postavila, preudarek davčnega zavezanca samega. Načela, katera je sprejel za svoje knjigovodstvo, ostanejo torej merodajna tudi za preračun davku zavezanih dohodkov, kolikor očitno ne presega ne- pristojna višina odpisa v posameznem primeru po splošni navadi običajne ali po posebnih dejanskih razmerah opravičene mere ali daje celö spoznati, da se hoče zvijačno znižati resnični čisti dobiček. Po enakih načelih je ravnati gledcP odpisov negotovih terjatev ter gledé primernih ocenjevalnih postavkov, da se izravnajo izgube, ki se morajo pre-vidoma pričakovati. Znesek, ki se je odpisal čez mero, dopustno po davčnopravnih predpisih (§ 160, št. 1, oziroma člen 5), ali pa nastavil za ocenjevalni zaklad, je prišteti bilančnemu čistemu donosu. 8. Dobiček, ki ga doseže javna trgovinska družba ali več oseb, ki obratujejo kako dobička-nosno opravilo ali kako podjetje skupaj, je ugotoviti po zgoraj navedenih pravilih ter porazdeliti na posamezne deležnike po meri njih deleža. “ Kadar se skupni dohodek ne razdeli povsem med deležnike, se mora davku zavezani dohodek posameznih deležnikov preračunih tako, kakor da bi se razdelil skupni dohodek med posamezne deležnike. Posesti delnic, deležnic in sličnih vrednostnih papirjev ni šteti za deležništvo pri pridobitnem podjetju ali dobiček donašajočem opravilu. (§ 153, št. 2, odstavek 2.) Člen 21. Posebne pripomnje o posameznih pridobitnih vrstah. 1. V členu 20 ustanovljena opravila veljajo za preračun doliodkov iz vseh samostojnih, stalnih ali priličnih podjetij in opravil, naj si bodo pod obrtnim redom ali ne. torej zlasti tudi od kmetijskih zakupov, od rudarstva, od odvetništva, notarijata, zdravniške prakse, dajanja izb v najem itd. Prav tako ni pri tem razločka, ali so taka podjetja podvržena obči pridob-nini ali pa ji niso zavezana, kakor na primer ne obrtoma vršeni obrat spekulacijskih opravil, ali pa podjetja, oproščena po S§ 6 in 7. 2. Ista pravila veljajo zlasti tudi za stalna ali prilična (priložnostna) podjetja ali opravila, ki ob-stojč v neposrednjem izvrševanju avtorskih pravic, iznajdb, privilegijev itd. po avtorjih, iznajditeljih samih ali po tistih osebah, ki so pridobile izvrševanje teh pravic od njih; nadalje za avtorje, iznajditelje itd. same celö tedaj, kadar je prepustitev takih pravic drugim osebam (založnikom i. e.) šteti za opravilo, mereče na dobiček, ali kadar spravljajo svoja dela na ta način v denar ob priložnosti; nadalje za dohodke iz pisateljskega ali umetniškega delovanja, ki se dosežejo drugače, kakor na ravnokar označeni način. V primerih, v katerih se vnovčevanje avtorskih pravic, privilegijev itd., bodisi po avtorju, iznajditelju itd. ali po osebah, ki so pridobile izvrševanje teh pravic od njega, pokaže za stalno, dobička-nosno opravilo, je prišteti tem dohodkom tudi dohodke iz tekočih plačil, tantijem i. d. e.; v vseh drugih primerih, tako zlasti, kadar dediči avtorja ali druge osebe, ne da bi jim bilo izvrševanje takih pravic kako dobičkanosno opravilo, prejemljejo taka zaporedna plačila, je ravnati ž njimi kakor z dohodki iz glavniške imovine. 3. Pri kmetijskih in gozdarskih zakupih je preračunih dohodke iz obrata kmetijstva in gozdarstva po predpisih, danih v členih 13 do 15, ter od njih odbiti plačano zakupnino in pa vrednost kakih drugačnih postranskih dajatev, ki bi jim bil zavezan zakupnik. Pri tem pa je izločiti iz zakupnine tisti znesek, ki pripada na stanovanje, katero rabi zakupnik ali njegovi svojci ; ta znesek se ne sme odbijati. 4. Pri preračunu dohodkov iz rudarstva so odbitni zlasti ti-le postavki: a) Rudniške davščine; b) odpisi, ki ustrezajo primernemu oziru na izgubo osnovine, ki jo povzroča obrat; c) obratni stroški in obratne izgube (doplačila), toda samo toliko, kolikor se ne tičejo razširjenja obrata ali drugih poprav, ampak stroškov, ki so bili potrebni, da se rudnik vzdrži v kopalnem stanju in obrat nadaljuje v dosedanjem obsegu. Dohodke iz deležev rudarskih drčtžb (kuksov) je napovedovali in preračunih za dohodke iz glavniške imovine (prim. člen 27, II, št. 4). 5. Pri takozvanih svobodnih poklicih odvetnikov. notarjev, zdravnikov, umetnikov, učenjakov spadajo k opravilnim stroškom tekoči izdatki za: a) vzdrževanje — ne pa tudi prvo opravo — pi-sarnic. kanclij, ordinacijskili, operacijskih izb, ateliejev i. d. e. ; b) za plačo sodelavcem, pomočnikom ali za poklicne namene vzprejetim slugam; c) na nabavo predmetov, potrebnili za izvrševanje poklicnega delovanja, ter za vzdrževanje in dopolnitev, ne pa tudi za prvo nabavo potrebovanega orodja; nadalje stroški za vozila, rabljena v poklicu, dopise itd. ; d) za zavarovanje pod a) in c) oznamenjenih reči; naposled e) primeren odbitek za obrabo teh predmetov, kolikor se niso vpoštevali že stroški za vzdrževanje in dopolnitev zlasti potrebščin in orodja. C. Za dohodke iz spekulacijskih opravil (člen 4, št. 4) je šteti v resnici dobljeni dobiček iz opravil, sklenjenih v spekulacijske namene, in iz udeležbe pri takih opravilih, odbivši kake izgube pri tem. Ge ni dobička, se odštejejo take izgube od dohodkov iz drugih virov. Samo zvišanje vrednosti spekulacijskih predmetov (na primer, če se zviša kurzna vrednost) ne velja za dohodke, kolikor se dohodek ne napoveduje po opravilnih knjigah (§ 103, zadnji odstavek, in § 165, odstavek I; člen 13, II, št. 7. oziroma člen 14, III. in člen 20. št. 6 in 7), a tako tudi ni pripustno odbijati znižanje vrednosti. Člen 22. Deloma inozemski obrat. Kadar prejema davčni zavezanec dohodke iz samostojnih pridobitnih podjetij ali opravil, ki se obratujejo deloma v ozemlju, v katerem velja ta zakon, deloma pa zunaj njega, tedaj je v svrho izraČurfa v domači deželi davku zavezanih dohodkov uporabiti v členih 20 in 21 ustanovljena j »ravila. Kadar pa je potemtakem davku ne zavezan obrat v taki zvezi z davku zavezanim, da ni moči preračunih dobička posebej, tedaj se mora pre- računih dobiček za ves obral ter po pravičnem preudarku porazdeliti na razna ozemlja. Pri tem je gledah na razmerje, v katerem sodelujejo kaka obstoječa obratovališča pri dosegi skupnega dobička, na razmere obratnega obsega in posebne ’ obratne stroške, na vrednost in množino izdelkov, na promet itd., ravnaje se po posebnih okolnostih posameznih primerov. (Prim. tudi §§ 88, 89 in 90 zakona in člen I, II in V, lit. a.) D. Dohodki iz službenih in mezdnih prejemkov in pokojninskih užitkov. (§§ 167 in 168.) Člen 23. Uvod. Stalni prejemki. Dohodki so vsi davčnemu zavezancu iz njegovega službenega razmerja ah njegovega poklica ah z ozirom na te dohajajoči užitki, to je skupna za njegovo delovanje izrečno ah molče mu zagotovljena ah v resnici podeljena protidajatev in pa naklonila, ki mu prihajajo od drugih oseb z ozirom na njegovo službo. Pod pojem službenih in mezdnih prejemkov spadajo le taki prejemki, katere prejema prejemnik za službovanja take vrste, ki so predmet mezdne pogodbe v širjem zmislu (locatio conductio ope-rarura), ne pa predmet pogodbe za delo (locatio conductio operiš). Prejemki naj ne bodo odplačilo za zase zaključeno delo. temveč od časa do časa ponavljajoče se plačilo za celo vrsto del. i Ti dohodki obsegajo zlasti: 1. Plače, osebne doklade, aktivnostne doklade, remuneracije (nagrade) in vse druge kakorkoli imenovane, naprej določene (stalne) prejemke v denarju ali naturalijah uradnikov, nameščencev in slug države, javnih korporacij in zavodov, in pa vseh društev in družb, naposled zasebnih uradnikov in zasebnih uslužbencev vsake vrste. Sem spadajo c. in kr. dvorni in državni, vojaški in pomorski uradniki, uradniki c. kr. deželne hrambe in pa c. kr. državni, deželni, občinski, zavodni uradniki in nameščenci, zasebni uslužbenci ne glede na nazivalo kakor zasebni uradniki, pomočniki, delavci, sluge, posli itd. Imenovane službene prejemke je vračuniti za dohodke, naj si bodo zagotovljeni po določenih letnih ali mesečnih postavkih ali pa po kakršnihkoli drugačnih merilih. Razločka ni, pod katerim oznamenilom (plača, remuneracija, stanarina, oziroma stanovanjski na-mestek, mezda, nagrada) se daje prejemek, in tako tudi ni razločka, ali je prejemek všteven v pokojnino ali ne. Samo povračila službenih stroškov niso del dohodkov. (Glej spodaj člen 25.) 2. Prispevke, ki so odkazani svetnim duhovnikom in udom redovnih družb (§ 158, od- stavek 2) iz državnega zaklada, javnih zakladov ali od občin v prehrano, zlasti dopolnila kongrue. Dohodke duhovnikov iz cerkvenih zemljišč ali poslopij je presojati v zmislu členov 12 do 19. » 3. Pokojninske in preskrbninske užitke, oziroma preživnine, katere prejemajo imenovane osebe, potem častniki in moštvo, ko so časno ali stalno vpokojeni ali so drugače izstopili iz aktivne službe,- in pa take užitke, katere prejemajo vdove in sirote imenovanih oseb od službodajalca ali iz zakladov in blagajnic, v katere plačujejo službo-dajalci prispevke. Prejemki s čakarino na dopustu bivajočih častnikov (avditorjev, vojaških zdravnikov, vojaških računovodnikov in dušnih pastirjev) niso všteti v tukaj naštete užitke. 4. Razen dajatev v gotovem denarju je vpo-števati tudi vrednost kakih naturalnih prejemkov, v.števši najemno vrednost prostega stanovanja. Pri davku zavezanih dohodkih državnih uradnikov ni zaračunavati službenih stanovanj ali v porabo prepuščenih zemljišč, za katera se kaj utrga na plači itd., a prav tako ni utržka na plači, ki velja za najemnino ali zakupnino, vračunati med stroške. Pri državnih uradnikih, ki bi, ako bi ne uživali naturalnega stanovanja, prejemali naprej določeno stanarino (stanarinski namestek), velja la stanarina za vrednost naturalnega stanovanja. V vseh drugih primerih je izračunati vrednost naturalnega stanovanja po določilih člena 4, št. 5. Na vojaške, mornariške in deželne hrambe uradnike se uporablja to le toliko, kolikor ustreza odkazano naturalno stanovanje pristojnosti. Kjer je pa odkazano naturalno stanovanje, ki ne dosega pristojnosti, velja za njegovo vrednost samo tisti del stanarine, ki se ne izroča dotičnemu gažistu.*) 5. Spredaj navedene prejemke je preudariti praviloma po izmeri, v resnici doseženi v zadnjem *) Popravljeno. (Glej razglas z dne 27. junija 1914. I. [drž. zak. št. 147].) preteklem koledarskem letu; izjema nastopi le toliko, kolikor tvorijo službeni prejemki nov vir dohodkov (člen 11, št. 5); v tem primeru je vzeti za podlago obdačenja za bodoče leto domnevani letni znesek novih službenih prejemkov (člen 11. št. 1 in 2). Člen 24. Izpremenljivi prejemki. 1. Izpremenljivi prejemki obsegajo vse druge, v členu 23, odstavek 3, št. 1 in 2 imenovanim osebam iz njih službenega razmerja ali poklica ali z ozirom nanj prihajajoče užitke, kakor so tantieme, navzočnine. kolegnine, preskusnine, provizije, štolnine itd., nadalje akordne mezde in mezde po kosu ter tiste mezde po času, ki niso pogojene v več nego štiritedenskih rokih (§ 1G7. št. 3, in cesarski ukaz z dne 8. julija 1898. 1. [drž. zak. št. 120] § 1). 2. Sem spadajo tudi postranski užitki, ki se sicer ne opirajo na izrečen dogovor, kakor božični ali novoletni priboljški i. d. e., pa jih službodajalec podeljuje ali dovoljuje nameščencem tudi brez takega dogovora. 3. Nadalje spadajo sem naklonila, ki prihajajo imenovanim osebam z ozirom na njih službo od drugih oseb, če tudi imajo ta naklonila značaj prostovoljnih odmenil ali daril; zlasti: a) dohodki duhovnikov iz štolnin in mašnin — glede katerih pa je paziti tudi na določila člena 44, št. 10, in člena 56, II. št. 1 in 2 — in iz drugih darov, ki prihajajo duhovnikom z ozirom na njih službo itd.; b) dohodki, ki jih prejemajo neki javni in zasebni nameščenci ali sluge (kakor šolski sluge, vratarji, hišniki, natakarji i. e.) iz darov, katere jim povodom službenih opravkov ali ob določenih priložnostih prihajajo po stari navadi od drugih oseb, ne od njih službo-dajalcev. 4. Gledé kolegnin, preskusnin in promocijskih taks se dovoljuje, dokler se drugače ne ukrene in dokler ne ugovarjajo dotični davčni zavezanci, opraviti obdačbo kakor doslej po znesku, doseženem v učnem letu. Če bi se morda menjal način preračuna, je zmislu primerno uporabljati v členu 10, št. 5, ukrenjena določila. V členu 23, odstavek 3, št. 5, zapopadena določila je zmislu primerno uporabljati tudi na iz-premenljive službene prejemke. 5. Gledé tantijem upravnih svetnikov glej člen 28, št. 2. Člen 25. Povračila za službene stroške. 1. Povračila za službene stroške niso davku zavezani dohodki. Kadar so službeni prejemki določeni deloma v založbo potroška, ki ga zahtevajo potrebščine službe, tedaj je od njih zneska odbiti službeni potrošek, ki se je zares založil iz njih. 2. Na podstavi § 168 zakona, po katerem je pridržana določba, koliko je šteti opravilne doklade, popolne poprečnine, dnevščine in podobne prejemke državnih uradnikov za povračila službenih stroškov, ukaznemu potu, se gledé dncvščin in popotnih pristojbin, popotnih poprečnin, selilnih pristojbin, odškodnin za najemnino, nadomestnih pristojbin in voznin dvornih in državnih uradnikov ukazuje s tem, da teh prejemkov ni vštevati med dohodke, a da tudi ni od njih odbijati potroška. res izdanega na teh potovanjih, substitucijah itd. 3. Nadalje se določa na podstavi § 168, da je od opravilnih doklad, podeljenih c. kr. državnim uradnikom štirih najvišjih činovnih razredov, v davku zavezani dohodek všteti le zneske, ki so Razkazj. razvidni iz nastopnega razkaza A, v ostalem pa jih je smatrati za povračila za službene izdatke. Obenem se dovoljuje, da se od opravilnih doklad, ki jih prejemajo c. in kr. skupni uradniki, za davku podvržene smatra le zneske, navedene Razkaz a. v priloženem razkazu B. Opravilne doklade, ki pristojajo vojaškim osebam na podstavi § 8 pristojbinskega predpisa za c. in kr. vojsko, 1. del, oziroma § 7, pristoj-biuskega predpisa za c. in kr. vojno mornarico, I. del, za [»okrilje reprezentacijskih izdatkov, veljajo v celem obsegu za povračila za službene stroške in jih ni podvreči dohodnini. Z dotičnimi opravili dejansko zvezani službeni potrošek se v primerili, ki so se obravnavali v sprednjih odstavkih, seveda ne more uveljaviti še posebej za odbitek. 4. Osebe, ki niso nameščene v dvorni in državni službi, morajo, ako zahtevajo, da naj se za službeni potrošek prejeta odškodnina oprosti davka, na zahtevanje dokazati, da se, oziroma v kateri izmeri se uporablja dodeljena odškodnina za stroške, zvezane ž njih službenimi opravki. Isto morajo dokazati tudi dvorni in državni uslužbenci, če dobivajo pod naslovom povračil za službene stroške druge kakor pod št. 2 in 3 izrečno omenjene prejemke. 5. V vseh primerih, v katerih ne gre za prejemke omenjene v št. 2 in 3, ima odločevati o tem, je li in v kateri meri je smatrati kak prejemek za povračilo za službene stroške, edino le komisija. Davčni zavezanec ima torej napovedati v svoji priznanici celi prejemek, ki ga dobiva, in navesti hkratu tiste okolnosti, ki so pripravne omogočiti komisiji sodbo o službenem potrošku. ki ga je založil. (Prim. tudi člen 6, št. 3.) Razkaz A. Uradniška kategorija Davku zavezani del opravilnih doklad Ministrski predsednik . . Ministri ■ 30 odstotkov Prvi predsednik najvišjega sodišča Prvi predsednik upravnega sodišča Prvi predsednik najvišjega računišča Namestniki Deželni predsedniki . . . I 20 odstotkov Vsi drugi uradniki štirih najvišjih činovnih razredov, ki imajo opravilne doklade .... j 50 odstotkov Razkaz B. Uradniška kategorija Davku zavezani znesek opravilnih doklad Poročniki 8.100 K Minister za zunanje stvari Skupni finančni minister . Predsednik skupnega najvišjega računišča . . . > 6.000 K Sekcijski načelniki lil. či-novnega razreda v ministrstvu za zunanje stvari Poslaniki Sekcijski načelniki v skupnem finančnem ministrstvu Sekcijski načelniki skupnega najvišjega računišča » 3.000 K Sekcijski načelniki IV. či-novnega razreda v ministrstvu za zunanje stvari 2.000 K Diplomatski uradniki od V. činovnega razreda navzdol Konzulski uradniki . . . I Znesek, ki odgovarja 1 aktivnostni dokladi do-[ tičnega činovnega raz-I reda c. kr. uradnikov Uradniki od V. do X. činovnega razreda v ministrstvu za zunanje stvari (Osrednje vodstvo) . . > Geli znesek doklad Člen 26. Odbitni postavki. Davčni zavezanci smejo odšteti kakor odbitne postavke: a) plačarino od višjih službenih prejemkov s kakimi dokladami vred, službeno takso (značajno takso, takso za dopust), ter kolkovnino za aktivnostne in preskrbninske prejemke; h) letne prispevke, ki jih morajo državnemu erarju plačevati aktivni državni uslužbenci za pokojninske namene; c) v § 160, št. 3, 4 in 6, naštete stroške za zavarovanje, za preskrbne blagajnice in obresti za zasebne dolgove po pogojih, navedenih tamkaj; d) kake za službodajalca plačane stroške, za katere je odškodnina obsežena že v proti-dajatvi, podeljeni za prevzeto delovanje; sem spadajo na primer: stroški za svečavo ali za določene pomožne tvarine pri industrijskih pomožnih delavcih, za nabavo nekih predmetov pri natakarjih i. dr. E. Dohodki iz glavniške imovine. (§§ 169, 170 in 171.) Člen 27. Natančnejše oznamenilo dohodkov in stroškov. I. Dohodki iz glavniške imovine obsegajo vse prejemke iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic, ki niso obseženi v nobeni drugi vrsti dohodkov, in to brez razločka, so-li ti prejemki zavezani rentnini ali so je oproščeni; prav tako ni razločka, so-li imeli morda dolžniki po kakem prejšnjem zakonu pravico do odbitkov, oziroma jo-li imajo po členu II, odstavku 3, zakona o osebnih davkih še sedaj ali ne. II. K dohodkom iz glavniške imovine spadajo zlasti! 1. Obresti in rente od državnih, javnih Zakladnih in stanovskih obligacij, od obligacij deželnih propinacijskih zakladov, od deželnih, okrajnih in občinskih posojil brez izjeme, tako zlasti tudi obresti in rente obligacij občega državnega dolga, in pa obresti od državnih, javnih zakladnih in stanovskih obligacij, deželnih, okrajnih, občinskih in drugačnih posojil, ki uživajo objektivno davčno prostost. 2. Obresti od vseh drugih, kakorkoli imenovanih javnih ali zasebnih, s pismom potrjenih ali nepotrjenih, zavarovanih ali ne zavarovanih posojil, dolžnih terjatev, zastavnih pisem, hipotekarnih posojil, posojil na navadno zadolžnico, na menico; nadalje od kupninskih ostankov, konto-korentnih terjatev, varščin, položkov, blagajniških listkov, hranilnih vlog, hranilniških vlog in poštno-hranilniških vlog itd. brez izjeme. 3. Eskomptni dobički, ki stopijo na mesto obresti. Sl oveni seli. 61 4. Obresti in dividende od vsakovrstnih delnic, prednostnih delnic, prijoritet vsake vrste, od opravilnih deležev, zadružnih deležev, kuksov itd., in to od domačih in inozemskih vrednostnih papirjev te vrste, vštevši tudi delnice, prednostne delnice in prijoritete takih podjetij, ki so oproščena pridobnine. 5. Zakupnine iz dajanja v zakup obrti, obrtnih pravic in drugih, niti zemljarini niti hišnemu davku podvrženih predmetov. Zakupnine za zemljarini in hišnemu davku zavezane predmete so obravnavane pri dohodki! i iz zemljiške posesti, dane v zakup (člen 17). oziroma iz poslopij, danih v zakup (člen 18). G. Rente vsake vrste — izvzemši samo tiste, ki so neposrednje odplačilo za storjene službe, ter v členu. 23. odstavek 3. št. 3, oznamenjene pokojnine in preskrbnine —, torej: a) rente (dedne rente, časne rente, življenske rente), katere dajejo zavarovalnice in pre-skrbovalnice, pokojninske blagajnice, vdovske blagajnice ali druge blagajnice in zavodi podobne vrste proti določenim vlogam, ali ki se opirajo na kako darilo, ustanovo ali oporoko ali pa na kak rentni kup; b) odkupne in odškodninske rente, dajatve izgovorjenih užitkov in dosmrtni pridržki, prejemki iz pravic do užitkov. ' služnosti, kakor pravica do užitka in do stanovanja, zemljiška bremena in podobne pravice; c) deleži, ki jih prejemajo imetniki karteliranih podjetij tedaj, kadar ustavijo ali omejé obrat svojega podjetja; d) drugačna tekoča plačila, dajatve in podpore, kolikor se je dajalelj pravnomočno zavezal njih dajanju ali je temu zavezan po zakonu ali po sodniški sodbi, kakor so: dajatve preluanščine. apanaže i. v. e.: e) tekoči prejemki za opustitev izvrševanja ali prepustitev izvrševanja pravic, patentov, privilegijev, iznajdb, pravic do predstav in drugačnih avtorskih pravic i. d. e. — zadnji pa z omejitvijo, ki se pokaže iz člena 21, št. 2. Za tekočo velja vsaka perijodno se ponavljajoča dajatev, če tudi bi bila že naprej omejena na neko določeno dobo trajanja. 7. Dobički iz žrebov, loterij in iger. lil. 1. Prejemki iz glavnične imovine se morajo v zmislu § 150 prištevati dohodkom z zneskom, katerega so v resnici dosegli v zadnjem koledarskem letu. oziroma če niso še obstajali celo leto in ne gre za enkratne prejemke, ki se redno ponavljajo (prim. člen 10. št. 4), po domnevanem letnem znesku; ne prejeli (na primer odloženi, odpuščeni) ali neizterljivi prejemki te vrste torej niso del dohodkov; nasproti pa je obresti, zapisane komu v opravilnem prometu v dobro, in tako tudi za račun prejšnjih let pozneje prejete, vsled odloga ali domnevne neizterljivosti o svojem času neobdačene zneske vračuniti v dohodke, in to v dohodke tistega leta, v katerem se prejmejo. Davčni zavezanec, ki trdi. da ni dobil (pravno ni prejel) njemu zagotovljenih obresti ali rent. mora to okolnost izkazati. 2. Pri dohodkih iz vrednostnih papirjev je pustiti v nemar zvišanje ali znižanje kurzne vrednosti. kolikor ne spadajo papirji k obratni glavnici; v zadnjem primeru se uporabljajo določila člena 20, št. 6 in 7. Resnično prejete dobičke iz take prodaje vrednostnih papirjev, terjatev, rent itd., ki se je izvršila iz spekulacijskih na-rpenov. je prišteti dohodkom, odbivši kake izgube pri takih opravilih (člen 4, št. 4). 3. Pri letninah je samo v letnini obseženi znesek obresti del dohodkov. (Prim. člen 15, št. 3, izvršitvenega predpisa k III. poglavju.) 4. Obresti, ki so obsežene v brezobrestnih glavniških terjatvah, pri katerih se vrne večja, kakor prvotno dana glavnica, se prištejejo dohodkom tistega leta. v katerem se prejmejo s povračilom glavnice. 5. Naturalne prejemke je v denarju postavili v račun po cenah, navadnih v doličnem kraju. 6. Kakor odbitni postavki se sinejo spraviti v zaračun stroški za hrambo in upravo vrednostnih papirjev 1er premije za zavarovanje zoper nevarnost ob izžrebanju. 7. Odbiten postavek je tudi po davčnem zavezancu samem plačana, ne prevaljena, oziroma po dolžniku ne prevzeta rentnina, če se pazi na prepoved dvakratnega zaračuna, obseženo v členu 8. št. 4. F. Drugačni dohodki. Člen 28. Vrste dohodkov, ki niso posebej obravnavane v 163 do 171. 1. V §§ 1G3 do 171 zakona posebej obravnavane vrste dohodkov ne kažejo taksativno naštetih, davku zavezanih vrst dohodkov. Z vrstami1 dohodkov, ki niso omenjene v teh paragrafih, je j ravnati po splošnih pravilih, ustanovljenih v §§ 159 do 161; pri lem pa je v posameznostih slično) uporabljati posebne predpise za vrste dohodkov, ki jim po svoji kakovosti prihajajo najbližje. I 2. Primer za to so tantijeme upravnih svetnikov, ki so sicer davku zavezani dohodki prejemnikov, pa ne spadajo niti med dohodke, naštete v § 167, niti ne med tiste, ki so našteti v § 169. Ž njimi je ravnati slično kakor s temi zadnjimi. Primerjaj tudi izvršitveni predpis k členu III novele o osebnih davkih (davščina od tantijem). 3. Nadalje spadajo sem tudi službenim in mezdnim prejemkom itd. podobni užitki, ki prihajajo drugim, kakor v § 167, št. 1, imenovanim uradnikom in nameščencem, kakor so davku zavezani prejemki deželnih glavarjev, deželnih odbornikov, županov itd. 4. Uporabljaje to zadnje določilo pa je paziti na to, da je dnevščine in popotne stroške, podeljene iz javnih blagajnic kakor odškodnino za potrošek, združen z izpolpjevanjem državljanskih dolžnosti, šteti za enake odškodninam za službeni potrošek, in je lorej ravnati ž njimi davka prosto. Sem spadajo zlasli udom zbornice poslancev in drugih korporacij, nadalje udom davčnih komisij pristoječi prejemki omenjene vrste, prič-nine itd. 5. Gledé obdačbe prejemkov deželnih glavarjev in deželnih odbornikov bo torej tudi v bodoče ravnati tako, da se v obdačbo vzame samo tisti del njih prejemkov, ki presega znesek de-želnozborskih dnevščin, ki jim s pogojem enoletnega trajanja zasedanja gredö po izmeri, ustanovljeni v dotični deželi. V kolikor prejemajo deželni glavar in deželni odborniki med zasedanjem deželnega zbora poleg odškodnine za svojo uporabo v deželnem odboru dnevščine, ki jim gredo kakor deželnim poslancem, je odbiti znesek dnevščin, ki ga dobé na ta način, od davka proste kvote, izračunane po sprednjem odstavku. 6. Koliko je šteti prejemke županov in drugačnih funkcionarjev javnih korporacij za popolnoma ali deloma proste davka, to je presojati po sličnosti določil člena 25, št. 4. III. oddelek. Priznanice (napovedi) za dohodnino. Člen 29. Dolžnost podajati priznanice. (§§ 202 in 204.) 1. Vsak davčni zavezanec je dolžen, vsako leto v roku vsaj enega meseca, ki ga določi z javnim razglasilom (člen 43, št. 1) finančno deželno oblastvo, podati pri pristojnem davčnem oblastvu priznanico o svojih davku zavezanih dohodkih po obrazcu, ki se ustanovi ukazoma (člen 32). Priznanica se sme ali vložiti pismeno ali pa podati ustno na zapisnik. 2. Ta dolžnost se razteza tudi na dohodke pripadnikov njegovega hišnega gospodarstva, katere je po členu 3 prišteli dohodkom davčnega zavezanca. Naposled imenovanim osebam torej ni treba podajali priznanice o teh dohodkih brez posebnega poziva. Pripadniki hišnega gospodarstva, ki dobivajo dohodek, ki ga ni prištevati dohodku predstojnika hišnega gospodarstva na podstavi § 157, odstavek 2, so pridržujč določilo pod št. 3 dolžni izročiti priznanico. 3. Osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 2000 K, so praviloma oproščene podati priznanico in so zavezane le tedaj, kadar jih v to pozove posebej davčno oblastvo ali predsednik cenilne komisije. Te osebe pa so v vsakem primeru upravičene podati priznanico. 4. Davčno oblastvo bo tudi druge davčne zavezance, ki so v zmislu § 202 vsekakor dolžni podali priznanico, pozvalo v to vsaj tri tedne pred pretekom roka za podajo priznanice, dopo-slavši jim za to likratu obrazec priznanice, če je namreč njih stanovališče v domači deželi in znano davčnemu oblastvu. Od tega pa ni odvisen uiti nastop dolžnosti, niti tek roka za podajo priznanice; zlasti se ne sme davčni zavezanec zoper kako poznejše preganjanje zavoljo davčne zatajbe sklicevati na to, da mu ni došel obrazec. Davčni zavezanci, katerim ni došel obrazec, morejo prejeli tak obrazec vsakčas brezplačno na mestih, j oznamenjenih v javnem razglasilu. 5. Ali ne presegajo dohodki davčnega zavezanca 2000 K, to mora najprej presoditi on sam s tem, da poizve svoje dohodke v zmislu sprednjih določil; kadar bi dvomil o čem, bo prav storil, če se bo držal načela, da je osebam z dohodki pod 2000 K vsakčas dopuščeno podati pri-znanico. Osebe z dohodki, ki ne presegajo 2000 K, so samo oproščene dolžnosti podati priznanico; od plačevanja dohodnine pa so oproščene samo take osebe, katerih dohodki ne presegajo 1600 K. Za osebe z doliodki nad 1600 K do 2000 K se lahko torej opravi priredba brez sodelovanja davčnega zavezanca. 6. V koliko imajo namesto davčnega zavezanca samega druge osebe, na primer varuhi, skrbniki, pooblaščenci itd. dolžnost ali pravico podati davčno priznanico, to se določa v VI. po-glavju (§§ 262 do 266) in v dotičnih določilih izvršitvenega predpisa, izdanega k njemu. 7. Davčne priznanice je podajati pri davčnem oblastvu I. stopnje (okrajnem glavarstvu, davčnem upravništvu), ki je po § 36 poklicano jih sprejemati. Tam, kjer se to zdi potrebno z ozirom na krajno razmere, se sme naložiti davčnim uradom, naj namesto davčnega oblastva I. stopnje sprejemajo priznanice najpozneje do zadnjega dneva v razglasilu (št. 1) oznamenjenega roka. V tem primeru prihaja v poštev tisti davčni urad, v čigar okolišu ima davčni zavezanec po členu 36 merodajno stanovališče, oziroma se nahaja vir dohodkov, merodajen po istem členu.J 8. Na zahtevanje je izdati tistemu, ki donose predpisom ustrezajočo podpisano priznanico, uradno potrdilo o podani priznanici, ako se dâ iz nje za gotovo posneti davčni zavezanec. To uradno potrdilo pa ni na poti niti poznejšemu preskusu, ali ustreza podani obrazec bistvenim zahtevkom priznanice, niti zahtevi kakih poznejših dopolnitev, niti ne naposled preganjanju davčnega zavezanca zavoljo prikrajšbe davka ali zatajbe davka. 9. Pismene davčne priznanice se smejo vpo-šiljati, če se plača poštnina, tudi po pošti. V zavarovanje davčnega zavezanca se priporoča, po-šiljati jih proti povratnici, ker zadene sicer nevarnost pošiljača. Člen 30. Posledki opuščene priznanice. (§ 205.) 1. Kdor namenoma ne poda dolžne priznanice za dohodnino v predpisanem roku (toda prim. § 244, zadnji odstavek), proti njemu se lahko prične preiskava tudi zavoljo zatajbe davka in se lahko kaznuje (§ 243). Davčni zavezanec se pa more vsekakor ogniti kazni, določeni za zatajbo davka, s tem, da preda, če tudi pozneje, na pristojnem mestu priznanico, preden je dobil prvo povabilo na zaslišanje kakor obdolženec ali uradno obvestilo, da je zoper njega podana ovadba. 2. Davčno oblastvo ali cenilna komisija sme pozvati davčnega zavezanca, naj poda priznanico v roku vsaj štirinajstih dni, s pristavkom, da bi se odmera, če bi ne vložil priznanice, opravila uradoma na podstavi pomagal, ki so na uradu. Ali je tedaj, kadar kdo ne sluša tega poziva, opraviti odmero takoj uradoma ali še enkrat zahtevati podajo priznanico zapretivši kazni zavoljo nereda, to se prepušča preudarku davčnega oblastva, oziroma komisije. Poziv za podajo priznanice bo vsekakor izdati, zapretivši kazni zavoljo nereda, tedaj, kadar pomagala, ki jih ima pred seboj oblastvo, ne zadostujejo, da bi so mogla odmeriti dohodnina uradoma, ali ako je iz drugačnih razlogov posebno želeti, da se zahteva priznanica. 3. Kadar se odmeri davek uradoma, tedaj zavoljo opustitve priznanice za tekoče leto ni začeti kazenskega uradovanja zavoljo davčne zatajbe, razen če bi se dodatno pokazalo, da dohodki, kateri so bili uradoma vzeti odmeri v podstavo, zaostajajo znatno za dohodki, ki jih je davčni zavezanec prejel v resnici. Kadar bi bil davčni zavezanec prejel davku zavezane dohodke tudi v prejšnjih letih, ne da bi bil izpolnil dolžnosti podati priznanico in ne da bi bil v zmislu sprednjega odstavka kljub temu primerno privzet k dohodnini, tedaj je zastran davčne zatajbe, storjene gledé prejšnjih let, začeti kazensko uradovanje. 4. Dohodnina naj se ne odmeri uradoma in davčni zavezanec naj se ne kaznuje, ker je opustil vložiti priznanico, ako davčni zavezanec dokaže okolnosti, ki opravičujejo zamudo (§ 205, odstavek 4). 5. Davčni priredbeni organi naj posebno pozornost obračajo na tiste davkoplačevalce, ki redno ne izpolnjujejo zakonite dolžnosti podati priznanico, in pri katerih se more domnevati, da s tem zasledujejo namen doseči zanje ugodnejšo odmero davka, nego bi jo morali pričakovati, ako bi pošteno fatirali. (Prim. člen 54, številka 3, odstavek 2.) V takih primerih trdovratnega opuščanja priznanice bo mnogokrat dan hudoben namen, ki po § 243 osnuje kaznivo dejanje davčne zatajbe. Člen 31. O dolžnosti imeti davčne priznanice v tajnosti. (§§ 190 in 246.) 1. Zakon določa v § 196, da morajo predsedniki ter vsi udje komisij in namestniki udov ravnati ne glede na osebo in po najboljši vednosti in vesti, ter strogo v tajnosti imeti komisijske razprave in vse razmere davčnih zavezancev, za katere izvedo pri razpravah. Tisti udje in namestniki, ki niso državni uradniki, morajo s prisego obljubiti izpolnjevanje te dolžnosti. (Prim. čl. 48, št. 1.) 2. Nadalje določa zakon v § 246: Na davčnem postopku udeleženi uradniki in drugačni opravniki ter udje komisij, nadalje priče, pojasnilniki, izvedenci, zaupniki in zastopniki strank se, ako neupravičeno razodenejo pridobitne, imo-vinske in dohodne razmere davčnega zavezanca, za katere so izvedeli, zlasti pa ako razodenejo vsebino davčne izjave ali priznanice ali o nji opravljene razprave, kaznujejo zaradi tega pre-greška z zaporom do treh mescev ali denarno kaznijo do 2000 K. Z državnimi uradniki se vrhu tega ravna po disciplinarnih predpisih. 3. Preganja se samo na predlog vlade, do-tičnega davčnega zavezanca ali kakega komisijskega uda. 4. Z „drugačnimi «pravniki“, navedenimi v S 246, je zlasti razumevati tudi sluge, dijur- niste, kalkulante, oficijante itd., ki imajo opraviti pri priredbenih razpravah. Te osebe mora njih predstojnik opozoriti primerno na odgovornost po kazenskem pravu, ki jim je naložena. Člen 32. Oblika in vsebina davčnih priznanic. (§ 202.) 1. Davčno priznanico je podati po priloženem obrazcu A. Davku zavezane dohodke je preračunih po navodilu sprednjih členov 3 do 28 ter izkazali v priznanici po glavnih virih, obravnavanih v členih 12 do 28, ločene pod točkami A do F. Kadar se za posledek preračuna dohodkov iz kakega posameznega vira pokaže izguba, je povedati tudi to, ter se ozirati na to, ko se ustanavljajo skupni dohodki. Gledé odbitnih postavkov, navedenih v obrazcu v točkah 1 do 7, je prav tako paziti na določila členov 5 do 9. 2. Dolžnosti priznanice se zadosti — s pridržkom nadaljnjih določil —, če so navpični razpredel prve strani obrazca izpolni z navedbo dohodkov ločeno po glavnih virih ter če je na drugi strani pristavljen podpis. Zadostuje tedaj, če je pri vsakem glavnem viru vstavljena le vsota. Na zahtevanje davčnega oblastva, komisije ali njenega predsednika je davčni zavezanec dolžen, pojasniti prejemke in izdatke gledé vsakega posameznega vira dohodkov. 3. Davčnemu zavezancu je dano na voljo in se, da se ogne nadaljnjim poizvedbam, v lastno korist opozarja, naj razloži račune, ki so v podstavo njegovim podatkom, ali poda drugačna v razumevanje teh navedb služeča pojasnila in dostavke v davčni priznanici sami na tretji in četrti strani ali pa v posebni prilogi. Kadar bi nastali kaki dvomi, bo dajal na ustno prošnjo potrebna pojasnila davčni referent ali kak drug v to določen uradnik. Kadar se dâ priznanica na zapishik, je prav tako uporabljati predpisani obrazec. 4. V § 202. odstavek 3 do 7, potem 9. omenjene natančnejše navedbe gledé dohodkov iz Obrazec A. službenih in mezdnih prejemkov in pokojnin, glede dohodkov duhovnikov, dohodkov iz glavniške imo-vine in dohodkov, ne podvrženih dohodnini, je pristaviti v razpredelkih. določenih za to, oziroma v pojasnilih na 3. strani priznanice. 5. Ravno tam je pristaviti v § 202, odstavek 8. omenjena izkazila za cenitev dohodkov (glej nastopni člen 33), nadalje dejanske povedbe o okolnostih, ki opravičujejo znižanje davčnega postavka po § 173 ali § 174 (glej člen 35). Člen 33. Za cenitev dohodkov potrebna izkazila. 1. Kolikor gre za dohodke ali dele dohodkov, katerih znesek se da najti samo s cenitvijo, je zadosti, če vzprejme davčni zavezanec v priznanico namesto navedb dohodkov v številkah tista izkazila, katera potrebuje komisija za njih cenitev (§ 202. odstavek 8). Katera izkazila so v to potrebna, to je odvisno od posebnih okolnosti posameznega primera. 2. Deli dohodkov v št. 1 omenjene vrste sd na primer: najemna vrednost stanovanja v laslni hiši ali podeljenega naturalnega stanovanja, denarna vrednost proste prehrane ali drugih naturalnih prejemkov, vrednosti, s katerimi je postaviti v bilancijo zaloge blaga in dvomne terjatve kakega trgovca, višina primernih odpisov itd., nadalje denarna vrednost v hišnem gospodarstvu porabljenih pridelkov lastnega kmetijslva ali izdelkov lastnega obrtovanja, kolikor okolnosti ne dovoljujejo natančno ločili to porabo od porabe za namene gospodarskega obrata. 3. Pri tem je, da se zabranijo sitne poizvedbe, dovoljeno, da se vrednost v lastnem hišnem gospodarstvu davčnega zavezanca potrošenih pridelkov lastnega kmetijstva in gozdarstva in pa izdelkov lastnega obrtovanja ne zaračuni po posameznih postavkih, ampak napove po primernem poprečnem preudarku počez. 4. Držali se je treba tega, da ne sme davčni zavezanec iz vzrokov, ki niso v kakovosti dohodkov samih, zahtevati, naj se odveže dolžnosti navesti svoje dohodke po številkah, zlasti tudi ne s pretvezo, da nima potrebnih zapiskov. 5. Nadalje so je držati tega, da se daje prostost od dolžnosti navesti dohodke po številkah samo tedaj, kadar gre za dohodke v številki 1 imenovane vrste, torej samo gledé tistih delov dohodkov in tistih računskih postavkov, za katere obvelja ta pogoj. Gledé drugih delov dohodkov, ki ne potrebujejo cenitve, ne sme davčni zavezanec odkloniti navedb po številkah. G. Davčno oblastvo ali komisija ter njen predsednik smejo sè svoje strani vsakčas od davčnega zavezanca zahtevati za cenitev dohodkov potrebna izkazila z dopolnitvijo priznanice (§ 206), ne omejevaje se na primere, imenovane v § 202, odstavek 8; toda pri tem ni zahtevati od davčnega zavezanca več, kakor kar je nepogojno polrebno, da se opravi prava cenitev in se dobro preskusijo navedbe priznanice. (Prim. tudi člen 49, št. 2, odstavek 2 in št. 4, odstavek 4 do G.) IV. oddelek. Davčna mera. Člen 34. Izmera davka. (§§ 172, 172 « in 175.) 1. 1. Višina davčnih postavkov, ki jih je prirediti, in pribitka za manj obremenjena gospodarstva (§§ 172 in 172«) je razvidna iz priloge 1. 2. V lej prilogi so navedeni tudi davčni postavki, ki se odmerijo pri dohodkih po 1600 K ali manj, to je v primerih § 155, odstavek 2. Ti davčni postavki se uporabljajo tudi v primerih § 175. 3. Da\ek pa je odmerjati tako, da od dohodkov višje stopnje ne sme po odbitku davka, vštevši eventualno pribitek, ki ga je odmeriti za manj obremenjene, nikdar ostati manj, kakor ostane od najvišjih dohodkov prihodnje nižje stopnje po odbitku davka, ki pripada na to zadnjo stopnjo, vštevši eventualno pribitek, ki ga je odmerili za manj obremenjene. To določilo se uporablja v vseh primerih, v katerih je razlika posameznih davčnih postavkov, vštevši pribitek, ki ga je odmeriti eventualno za manj obremenjene, večja nego razlika med dohodkom, ki ga je obdariti, in najvišjim dohodkom prihodnje nižje stopnje. Na primer: a) od 20.000 K pride dav^a 643 K (brez „pribitka“); ostane tedaj davčnemu zavezancu Priloga 19.357 K; od 20.020 K -pride davka 70G K (brez „pribitka“); ostalo bi tedaj davčnemu zavezancu le 19.31k K; tedaj se odmeri 20.020—19.357 = 663 K; y od 20.000 K pride davka z lOodstotnim „pribitkom“ 707 K 30 h; ostane tedaj davčnemu zavezancu 19.292 K 70 h; od 20.020 K pride davka z 10 odstotnim „pribitkom“ 776 K 60 h; ostalo bi tedaj davčnemu zavezancu le 19.243 K 40 h; tedaj se odmeri 20.020 K — 19.292 K 70 h = 727 K 30 h. II. Pribitek za manj obremenjena gospodarstva (§ 172 a) plačujejo samo davčni zavezanci z davku zavezanim dohodkom nad 2400 K, če a) ni v njihovem gospodarstvu nobene osebe, katero bi bilo smatrati za pripadnika gospodarstva v zmislu § 157 (zlasti ne žene, pri ovdovelih pa ne otroka); v tem primeru znaša pribitek 15 odstotkov dohodnine, pripadajoče po § 172; ali b) če je le ena oseba, ki jo je smatrati za pripadnika gospodarstva v zmislu § 157 (tedaj zlasti le žena, pri ovdovelih le en otrok); v tem primeru znaša pribitek 10 odstotkov dohodnine, pripadajoče po § 172. IH. Pri presoji vprašanja, ali in v kateri izmeri je plačevati pribitek, je tudi še računati sledeče osebe: 1. Ženo ali druge pripadnike gospodarstva, ki se na podstavi § 157, odstavek 2 (člen 3, I, št. 4 do 6), obdačijo od njih dohodkov posebej. Osebe, ki se po § 157, odstavek 2, drugi stavek (člen 3, I, št. 4), obdačijo od njih delovnega zaslužka posebej, ter tiste osebe, katerih službeni prejemki se radi obdačenja potom odbitka po členu 3, 1. št. 5, ne prištevajo dohodkom predstojnika hišnemu gospodarstvu, se ne gledé na to, da so obdačene posebej, vedno oprostijo plačevanja pribitka. 2. V § 157, odstavek 5, označene osebe, in sicer ženo (moža), roditelje (neprave starše [očrna in mačeho], moževe ali ženine starše, krušne starše), otroke (pastorke, zete in snahe, rejence), ki ne živč v skupnem gospodarstvu z davčnim zavezancem, in tedaj ne veljajo ali ne veljajo več za pripadnike njegovega gospodarstva v zmislu §157, če prejemajo oil davčnega zavezanca redne prispevke, ki letno znašajo več nego 5 odstotkov njegovega dohodka, ali katerim se je za njih preskrbo (ženitno opravo, doto, uredbo delavnice i. 'k. e.) izročila imovina. ki je primerna temu prispevanju. Ako se potemtakem potrebna višina naklonil na dohodkih ali premoženju ne doseže pri vsakem svojcu, temveč šele pri več svojcih skupaj, tedaj se vsa naklonila smatrajo enaka dotaciji enega ali dveh svojcev, kakor znaša dotacija več nego 5 ali 10 odstotkov dohodka, oziroma da premoženje odgovarja taki kvoti dohodka. 3. Sinove, ki niso v gospodarstvu davčnega zavezanca, za katere mora davčni zavezanec plačevali roditeljsko takso v zmislu zakona z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 30), za čas, dokler traja ta obveznost. 4. Potrebne brate in sestre ter svake in svakinje davčnega zavezanca do drugega kolena, ki se nahajajo v njegovi oskrbi. (Prim. člen 3, I. št. 2, drugi stavek). IV. Davčni zavezanci z davku zavezanim dohodkom, ki ne znaša več nego 4800 K. ki so izredili dva ali več otrok, so popolnoma oproščeni plačevanja pribitka. Ta pogoj se mora po pravici presojati po individualnih razmerah primera. Navadno se bodo otroci, za katere je davčni zavezanec skrbel najmanj do doseženega 14. leta, smatrali za od njega izrojeni. V. Primerno znižanje 15-, oziroma lOodstot-nega pribitka, ki nastopi po točki II, lahko komisija sklene pri davčnih zavezancih z davku zavezanim letnim dohodkom : a) od več nego 2400 K do vštevši 12.000 K, ki so radi kake hibe navezani na postrežbo tujih oseb; b) od več nego 4800 K do vštevši 12.000 K. ki so izredili dva ali več otrok. V teh primerih je navadno znižati 15odstotni pribitek na 10, oziroma 5 odstotkov, lOodstotni pribitek na 5 odstotkov. VI. Z nenastopljenimi iledščinami (člen 69. št. 3) je ravnati gledé dolžnosti do plačila pribitka za manj obremenjena gospodarstva tako. kakor če bi še živel zapustnik. VII. 1. Pri davčnih zavezancih, ki prejemajo razen dohodnini podvrženih prejemkov že dohodke v § 154, št. 6. označene vrste, to je pri častnikih, vojaških duhovnih itd., je od davčnega postavka, pripadajočega na vse dohodke davčnega zavezanca, preračuniti tisti delež, ki pripada razmeroma na davku zavezane dohodke. Plačati morajo tisti davčni postavek. ki je temu deležu najbližji. Kadar bi bil preračunjeni znesek ravno v sredi med dvema davčnima postavkoma, je odmeriti nižji davčni postavek. Ves dohodek je merodajen tudi za vprašanje dolžnosti plačati pribitek po § 172 a. Na primer: Častnik, čigar aktivnostni prejemki znašajo 4000 K. ima razen tega še davku zavezanih dohodkov 2000 K. Na 6000 K pripada davčni postavek 112 K 50 h, od tega pripade na 2000 K znesek 37 K 50 h; temu znesku je najbližji davčni postavek 36 K 70 h. Torej mora ta častnik plačati 36 K 70 h in z morebitnim desetodstotnim pribitkom skupaj 40 K 37 h. 2. Dohodki, oproščeni po § 154, št. 6, se ne jemljejo v poštev pri preračunanju davčnega postavka za drugi davku zavezani dohodek tedaj, če dotična vojaška oseba stanuje na Ogrskem ali v Bosni ali Hercegovini ali če izven avstrijsko-ogrske monarhije dotične prejemke prejema iz vojaške blagajnice, ki je na Ogrskem ali v Bosni ali Hercegovini (prim. člen 1, V, zadnja dva odstavka). 3. Bazen dohodkov, ki so po g 154, št. 6, oproščeni, sploh ne pride davka prost dohodek pri preračunanju davčnega postavka v poštev. Vlil. O plačarini, ki jo je plačevati od službenih prejemkov nad 6400 K, in pa o tem, da se ne pobira dohodnina od prejemkov državnih uslužbencev, označenih v členu XVII zakona, se govori v IV. delu izvršitvenega predpisa. Člen 35. Ozir na stanje družine in na posebne razmere, ki kratijo plačilno zmožnost,. (§8 173, 174.) I. Kadar so v preskrbi glavarja gospodarstva razen zakonske žene rodbinski udje, ki ne prejemajo samostojnega dohodka, se dovoli znižanje po § 172 odpadajočega davka, in sicer : a) za eno stopnjo za vsakega takega rodbinskega uda razen enega, ako dohodek ne presega 2400 K; h) za eno stopnjo za vsakega takega rodbin-skaga uda razen dveh, ako dohodek znaša več nego 2400 K, pa ne več nego 4S00 K (g 173, odstavek 1). II. Davčni postavek se zniža po g 173 le tedaj, če dohodek gospodarstva, tedaj ne predstojnika gospodarstva, ne presega zneska 2400 K, oziroma 4800 K. Pri presoji vprašanja, ali ne presega dohodek gospodarstva 2400 K, oziroma 4800 K, je merodajen dohodek, ki se izračuna, oziraje se na vse po gg 160 in 161 dopustne odbitke (kakor se pokaže pri pravilno sestavljeni priznanici na drugi strani priznanice v razpredelku „torej čisti dohodek“, oziroma kakor se izkazuje v razpredelku 22 cenilnega vpisnika) prištevši morebitni davku nezavezani dohodek. Pri tem se bo priračunal tako dohodek, ki po g 153 ni podvržen davku, kakor tudi morebitni dohodek, ki je po g 154 oproščen- III. Pri odločitvi vprašanja, koliko rodbinskih udov je v preskrbi hišnega glavarja, je paziti najprej na to, da je z rodbinskimi udi tudi tukaj razumevali osebe, ki so naštete v členu 3, I, št. 2. Pri ugotovitvi njih števila pa ni šteti žene davčnega zavezanca; prav tako ni pri tem vpo-števati tistih rodbinskih udov, ki spadajo pod določilo g 157, odstavek 2, drugi stavek, kakor tudi tistih ne, na katere se ozira v zmi^lu g 162. št. 4, drugi stavek. Končno ni šteti več tistih rodbinskih udov, ki prejemajo dohodek—iz kateregakoli vira dohodkov, — ki se po členu 3 ne prišteva dohodkom predstojnika gospodarstva. 2. Za uporabo določil g 173 je merodajno stanje rodbine ob pričetku leta. IV. 1. Pri priredbi davčnih zavezancev z dohodkom, ki ne znaša več nego 12.000 K, je nadalje dovoljeno se ozirati na posebne, plačilno zmožnost davčnega zavezanca bistveno krateče razmere, kolikor se nanje ni oziralo že na podstavi g 173, tako, da se dovoli znižanje davčnega postavka za največ tri stopnje. Pri davčnih zavezancih dolnjih šest stopenj, to je do dohodka 2400 K, sme iz teh razlogov nastopiti tudi znižanje za več nogo tri stopnje, eventualno popolna oprostitev od davka. 2. Za razmere le vrste prihajajo v poštev samo : a) izredne obremenitve vsled vzdrževanja in vzgoje otrok, na primer za gluhe, slepe, pohabljene in take otroke, ki se vzgajajo zunaj hiše, dolžnost, vzdrževati uboge svojce, obremenitev po trajni bolezni, zadolženost. posebne nezgode (požar, povodenj); b) poziv- v vojaško službovanje (mobilizacija, orožna ali službena vaja). 3. Paziti je, da je komisiji samo dovoljeno, dopustiti kaka znižanja, in to samo tedaj, kadaj-se je po nastalih dogodkih bistveno zmanjšala plačilna zmožnost, kar mora presoditi komisija. Nikakor torej nima vsak davčni zavezanec, pri katerem nastopi kaka okolnost, našteta pod a) in b), pravice do znižanja. 4. (Je se komisija poslužuje nji danih pravic, mora dejanske okolnosti, ki so jo do tega napotile, natanko navesti v svoji odločbi. 5. Sklepi, po katerih se naj dovoli znižanje davčnega postavka za več nego eno stopnjo ali oprostitev kakega davčnega zavezanca, ki je v višji kakor prvi davčni stopnji, se morejo storiti le ob navzočnosti dveh tretjin komisijskih udov. V. Predsloječe pod I—IV omenjene razmere se morajo popisati v priznanici. II. del. Priredbeni postopek. I. oddelek. Kraj obdacbe. Člen 36. Pristojnost odmerjevalnih organov. (§§ 176 in 203.) I. Priznanice, ki jih mora vsako leto podajati Najvišje dvorništvo za ude cesarske in kraljeve rodovine, sprejema finančni minister, ki ustanavlja tudi davku zavezane dohodke (prim. tudi Člen 43, št. 0). II. 1. V vseh drugih primerih opravi uradna dejanja za odmero dohodnine praviloma tisti priredbeni organ, v čigar okolišu ima davku zavezana oseba svoje redno stanovališče. Stanovališče jo presqjati po določilih pravilnika sodne pristojnosti z dne 1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 111). 2. Kadar prihaja z ozirom na stanovališče davčnega zavezanca v poštev več cenilnih okrajev, tedaj je opraviti odmero v tistem cenilnem okraju, v katerem plačuje dolični davčni zavezanec največji znesek neposrednjih davkov; kadar plačuje neposrednje davke na enem teh stanovališč, na drugem pa ne, tedaj je merodajen prvi kraj. Tukaj omenjeni primer nastopi, ako ima kdo na primer stanovanje v mestu, pa stanuje na Selškem posestvu, ali ako se menjaje mudi na več selskih posestvih, ne pa, če mestni prebivalec v poletnem času biva v svoji vili. Sem pa ne spada, ako stanuje uradnik ali trgovec, kakor se to večkrat dogodi v večjih mestih, stalno na kakem drugem kraju in ne tam, kjer je njegov urad, oziroma njegovo obratovališče ; v primerih te vrste je merodajno stanovališče. 3. Kadar imajo po več stanovališč osebe, ki ne plačujejo drugih neposrednjih davkov, tedaj se za 'pristojnega šteje tisti priredbeni organ, ki je prej začel priredbo. Splošni poziv za vlaganje priznanic pri tem ne prihaja v poštev, pač pa individualni poziv davčnega zavezanca (člen 43, št. 2) ali sprejem priznanice. 4. Ako ima davčni zavezanec v tuzemstvu dve ali več stanovališč, potem je zadoščeno dolžnosti podati priznanico, ako je izročil priznanico pri enem izmed davčnih oblastev, ki pridejo v poštev po njegovih stanovališčih. Ako se pokaže, da dotično davčno oblastvo, oziroma komisija ni pristojna za priredbo, naj pošlje priznanico naravnost pristojnemu davčnemu oblastvu, davčnega zavezanca pa primerno obvesti o tej odredbi in mu na ta način dâ možnost ugovarjati zoper to odredbo. Ako nastane spor zaradi pristojnosti, je treba poročati finančnemu deželnemu oblastvu, ki bo moralo — pridržujé redno pot pravnih pomočkov, ki gre svoječasno davčnemu zavezancu zoper priredbo vštevši vprašanje o pristojnosti — odločiti o tem, katero davčno oblastvo, oziroma katera komisija naj opravi priredbo. Ako pride v poštev več finančnih deželnih oblastev, naj zaprosijo odločbo finančnega ministrstva. 5. V primerih, oznamenjcnih v § 153, št. 1, odstavek 1, in št. 3, je kraj bivališča enačiti stanovališču. 6. Pripadnike kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ki nimajo v teh deželah stano-vališča in tudi ne bivajo tukaj (§ 153, št. 1, odstavek 2 in št. 2), obdačujejo tisti priredbeni organi, v kojih okraju je domovinska občina do-tičnih oseb. Kadar domovinska občina ni znana, tedaj smejo opraviti odmero tisti priredbeni organi, (Slovenlseh.) 62 v katerih okolišu je davku zavezani vir dohodkov, oziroma vir največjih dohodkov (prim. člen 83, št. 2, odstavek 3). 7. Inozemci, ki nimajo v tuzemstvu niti slanovališča, niti ne bivajo tukaj, se obdačijo v primerih, oznamenjenih v § 153, št. 2, v tistem okraju, v katerem je davku zavezani vir dohodkov, oziroma, če bi kak davčni zavezanec imel več takih virov, vir največjih dohodkov. 8. Določila o stanovališču veljajo tudi o varovancih in oskrbovancih. Če se kaka oseba spravi v blaznico ali v kako drugo zdravilnico, ni edino s tem, kakor tudi ne, če kdo prestaja časno kazen na svobodi ali če je začasno nenavzočen v stanovališču, še nikakor izpremenjena pristojnost priredbenih organov. 111. Na predlog oblastev ali davčnih zavezancev se lahko iz važnih razlogov tudi druga nego po občih pravilih pristojna cenilna komisija, oziroma davčno oblastvo delegira, da izvrši odmerni postopek (§ 281, odstavek 2), kakor na primer, ako je uprava imovine davčnega zavezanca na drugem kraju in ne tam, kjer bi bilo po pristojnosti odmeriti davek. Za delegiranje v področju finančnega deželnega oblastva je pooblaščeno to oblastvo; zoper njegovo odločbo je davčnemu zavezancu odprt rekurz na finančno ministrstvo. O delegiranju cenilne komisije, oziroma davčnega oblastva v okolišu drugega finančnega deželnega oblastva odloči finančno ministrstvo. Člen 37. Kraj za predpis. Dohodnino je predpisali v tisti občini, ki je v zmislu člena 36 merodajna za pristojnost priredbenih organov. Dohodnina se ne porazdeljuje na več občin. II. oddelek. Priprava priredbe. 1. Spissk oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini. (lien 38. Uvod; postavljanje mož zaupnikov. (§ 199.) 1. Za pripravo priredbe morajo davčna oblastva, zaslišavši može zaupnike, narediti spisek tistili v njihovem okolišu stanujočih oseb (člen 36), o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini. Ta spisek je dopolniti z vzprejemom oseb. katerim je v zmislu člena 36, II, št. 5, 6 in 7, prirediti davek pri davčnem oblastvu. (Prim. člen 42, II, št. 3.) Enako je, če treba, privzemši može zaupnike, narediti spisek tistih davčnemu oblastvu znanih Virov dohodkov, katerih lastniki ne stanujejo v okolišu davčnega oblastva. Zaupnike, katerih število določa za vsak cenilni okraj finančni minister, izvolijo za vse kraje z več nego 10.000 prebivalci občinski za-stopi, za vse ostale kraje v deželah, kjer so okrajni zastopi, ti okrajni zastopi; v deželah pa, kjer ni okrajnih zastopov, imenuje zaupnike deželni odbor. Poslovna doba zaupnikov znaša šest let. 2. Število mož zaupnikov, ki jih je imenovati za vsak okraj, je že naznanil finančni minister. Od primera do primera se eventualno izpremeni število, oziroma določi za nove cenilne okraje. 3. Finančna deželna oblastva morajo takoj po razglasitvi tega izvršitvenega predpisa pozvati deželne odbore, naj z imenom navedejo potrebno število zaupnikov. Dotlej, da se imenujejo novi zaupniki, obdrŽč že imenovani svoj mandat in jih je po potrebi sklicati. Enak poziv morajo pristojna davčna oblastva prve stopnje napotiti na občinske zastope krajev z več nego 10.000 prebivalci in na okrajne zastope, kjer so taki zastopi. Zastran nadomestitve zaupnikov, ki morda niso več na razpolaganje, ter zaradi njih imenovanja po preteku šestletne poslovne dobe je ravnati enako. 4. Imenovane zaupnike je dali na znanje pristojnemu davčnemu oblastvu prve stopnje, ki jih po potrebi poživlja v izvrševanje njih zakonitega delovanja. Pozvati se smejo na uradni sedež davčnega oblastva; vendar je dano davčnemu oblastvu na voljo, da da narediti spisek oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini, na licu mesta. Ni treba, da bi bili zaupniki vselej vsi zbrani v polnem številu, ampak dovolj je, če sodelujeta ob enem vsaj po dva. 5. Davčno oblastvo sme dati napraviti spisek po svojih lastnih organih ali poveriti to davčnim uradnikom in drugim posebej odrejenim, zaupanja j V kolikor se obrazcu B priložijo primerno vrednim osebam, katerim ni treba, da bi pripadale j izpolnjeni obrazci C, ni potreba prenašati njih k njegovemu osebju. ! vsebine v obrazec B. 6. Poziv zaupnikov jim je vročiti proti prejemnici. 7. Kadar se zaupniki ne imenujejo o pravem času ali kadar imenovani zaupniki ne dojdejo določenega dne ali v potrebnem številu, tedaj je narediti spisek, privzemši take zaupnike, katere si izbere davčno oblastvo, oziroma njega odrejenec. V takem primeru pa je gledati na to, da se ne privzamejo osebe, katerih nepristranost ali zanesljivost je dvomna iz katerihkoli vzrokov. Člen 39. Izkazi hišiiili lastnikov. (§ 200.) 1. Važno pomagalo za napravo v § 199 zaukazanih spiskov oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini, ter za priredbo sploh, in zlasti za priredbo listih oseb, ki niso dolžne podati priznanice o dohodkih, so izkazi hišnih prebivalcev po hišnih posestnikih. 2. Finančno deželno oblastvo mora torej ob enem, ko pripravlja imenovanje zaupnikov ali, kolikor se s tem ne spravlja v nevarnost pravočasna dovršitev priredbe, pazeč na selilne rokove, v kaki poznejši dobi z javnim razglasilom pozvati posestnike hiš, v katerih se prebiva, ali pa njih namestnike, da naj predložijo ta izkaz v roku najmanj 14 dni, pokazavši na kazni, zapretene v § 247 za primer, da bi se kdo branil podati le povedbe ali bi jih podal vedoma neresnično. Ob enem je poskrbeti, da bodo imele stranke potrebno število obrazcev na razpolaganje. 3. V prilogi B in C sta natisnjena obrazca teh izkazov, ki ju pa smejo davčna oblastva dopolniti ali izpremeniti po krajnih potrebah, toda n. brez bistvene predrugačbe vsebine. Obrazec B je v prvi vrsti namenjen za lastnike v najem danih 0tjr»zoc c. poslopij. Obrazec 0 morajo izpolniti posamezni glavarji hišnega gospodarstva, oziroma najemne stranke, da bo mogel na njih podstavi izpolniti hišni lastnik svojo dolžnost. Obrazec D je namenjen, da izkaže hišni lastnik ali njegov namestnik ž njim prebivalce poslopij, ne danih v najem. 4. Obrazca C in D obsegala razen razpre- delkov 2 do 9, oziroma 3 do 10. katere morajo davčni zavezanci izpolniti, izvrši ijé v § 200 omenjeno dolžnost izkaza, tudi razpredelke, v katere smejo davčni zavezanci postaviti povedbe itd., važne za priredbo njih dohodnine. Izpolniti te razpredelke 10 do 15, oziroma 11 do IG, niso dolžni glavarji hišnega gospodarstva; izpolnitev teh razpredelkov pa bo dala zlasti osebam, ki niso dolžne podati priznanice, priložnost, dati komisiji na znanje podatke o višini svojih dohodkov in dohodkov svojcev, nadalje v svojo korist število rodbinskih udov (pripadnikov hišnega gospodarstva), odbitke na obrestih za dolgove, zavarovalne premije ter druge okolnosti, ki povzročajo znižbo davčnega postavka; v poslednjem primeru imajo podatki pomen priznanice. 5. Lastnike v najem danih poslopij, ki ne ustrežejo javno razglašenemu pozivu, je pozvati posebej, naj oddadd izkaz, če ni morda oblastvu mogoče posneti potrebna pojasnila iz najemninskih napovedi ali tabelarnih zapisnikov, njemu predloženih; imetnike hotelov, zvanih Hôtel garnis, penzij i. t. e. je vselej prisiliti, da dado izkaz, pazeč na omejitev, omenjeno v § 200. G. Pri poslopjih, ne danih v najem in zlasti zavezanih hišni razredovini, je vselej zahtevati izkaz prebivalcev gledé gradov, vil, ravnateljstvenih poslopij i. dr. Sicer se sme opustiti poseben poziv gledé takih poslopij, o katerih ni že naprej zelo vero-jetno, da bi bilo v njih kaj oblastvu neznanih davčnih zavezancev. Potrebna pojasnila o prebivalcih državnih poslopij in zlasti predmetov za vojaška stanišča si je pripraviti z dopisovanjem. Gledé nazadnje omenjenih predmetov morajo davčna oblastva, priloživši potrebne hišne in stanovanjske seznamke, pozvati vojaška krajna oblastva, ki naj torej ukrenejo, kar je potrebno da se ti seznamki izpolnijo in pošljejo nazaj davčnim oblastvom. Ta naznanila se bodo morala sicer raztezati samo na tiste osebe (stranke), katerim je v poslopju odkazano naturalno stanovanje ali dano v najem ; te osebe (stranke) so dolžne izpolniti stanovanjske seznamke. 7. Posebne pozive je navezati na rok 14 dni, zapretivši primerno kazen zavoljo nereda. . Ako bi pretekel rok brez uspeha, je naložiti kazen zavoljo nereda; po kakovosti primera sme biti tisti, ki je dolžen dati naznanilo, ali še enkrat pozvan, naj da izkaz, zapretivši mu zvišano kazen zavoljo nereda ali pa s pristavkom, da bi se, če zopet ne sluša poziva, to moralo šteti za odreko pojasnila, in bi se potem pričelo kazensko uradovanje po § 247. 8. Enako je ravnati proti podnajmodavcem, ki ne izpolnijo dolžnosti, naložene jim v § 200, odstavek 2. 9. Dohajajoča naznanila je precej pregledati, opraviti kake potrebne dopolnitve in popravke ter jih potem porabiti v prvi vrsti za popolnitev spiska oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini. člen 40. Izkazi službodavcev. (§ 201.) 1. Finančno deželno oblastvo mora z javnim razglasilom pozvati tiste osebe, ki so dolžne izplačevati plače in pokojnine v znesku, presegajočem za eno osebo 1600 K na leto, da naj predado v § 201 omenjeno naznanilo. Kakor rok za predajo naznanil je redno določiti čas od 1. dne do najdalje 31. dne januarja. V poziv je vzprejeti opozorilo na nasledke nepravilnih naznanil ali opuščene podaje, ki so omenjeni v §§ 240, 241, 243, štev. 0, in § 244. 2. Naznanilo mora obsegati ime, stanovališče in opravilo prejemnika službenih prejemkov, potem vrsto in višino prejemkov. Obrazec tega naznanila je natisnjen v pri- Obrazeci?/l. logi A/l. Ako daje službodavcc posla večjemu številu Obrazocoseb, je uporabljati obrazec E/2, katerega je razrezati, ko dojde oblastvu. Posamezne odrezke je uporabiti kot vloge za list E, ki se tiče iste osebe, juksto pa je skrbno shraniti in zabeležiti na nji, kako so se uporabili posamezni odrezki. 3. V naznanilih je navesti tisti znesek, ki so ga v resnici dosegli izplačani (stalni in izpre-menljivi) prejemki v koledarskem letu pred davčnim letom. Kadar še ni bilo (stalnih ali izpremenljivih) prejemkov skozi vse leto ali so se izpremenili v teku leta, tedaj je povedati način (nastop službe, zvišbo ali znižbo prejemkov, izstop iz službe) in čas te izpremembe (dan, katerega je nastopila izprememba, oziroma dan, od katerega ali do katerega so bili izplačani prejemki), ter letni znesek in v resnici izplačani znesek. 4. Prevzeti naznanilo je praviloma poklicano tisto davčno oblastvo, v čigar okolišu je stanova-lišče tistega, kateri je naznanilu zavezan (službo-daveč itd.), oziroma podjetje. To. davčno oblastvo mora dati davčnim oblastvom, ki so pristojna z ozirom na stanovališče nameščencev in vpoko-jencev, potrebna priobčila, oziroma doposlati do-tične odrezke obrazca A/2. Na zaprosilo tistih, ki so dolžni dati naznanilo, se jim sme vsakčas dovoliti, da predadö naznanilo o prejemnikih službenih prejemkov, stanujočih v vsakem cenilnem okraju, pri davčnem oblastvu, ki je potemtakem pristojno za to. 5. Službodavce in druge takim naznanilom zavezane osebe, ki ne slušajo javnega poziva, je pozvati posebej, naj je podadö v roku 14 dni, zapretivši jim kazen zavoljo nereda. Ako tudi ta poziv nima uspeha, je naložiti kazen zavoljo nereda in po kakovosti primera pozvati tistega, ki je naznanilo dati dolžen, naj je dâ, ali še enkrat zapretivši mu zvišano kazen zavoljo nereda, ali pa s pristavkom, da bi se, če zopet ne sluša naloga, pričelo kazensko uradovanje po § 243, št. C. » 6. Način izkazov, ki jih dajejo dvorne in državne blagajnice, je urejen v manipulacijskem predpisu, ki ga je izdalo finančno ministrslvo. 7. Z izkazom, zaukazanim v § 201, se ne posega v pravico priredbenih organov zahtevati v zmislu § 269 tudi pojasnilo o nameščencih, itd., ne obseženih v naznanilu. 8. Z dohajajočimi naznanili je takoj postopati uradno v zmislu št. 9, člena 39. Člen 41. Posebna določila za sestavo spiska oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini. (§ 169.) 1. Ob narejanju spiska oseb, o katerih se domneva, da so zavezane davku, morajo davčna oblastva in zaupniki paziti na to, da gre samo za to. da se napravi pomagalo za bodočo priredbo, nikakor pa ne za odločbo o dolžnosti dohodnine, o kateri soditi je poklicana samo cenilna komisija; smejo se torej tako osebe, ki niso vzprejete v spisek, pozneje podvreči dohodnini, kakor tudi nasprotno v spisek vzprejete osebe pozneje oprostiti davčne dolžnosti. 2. Osebe, pri katerih se dvomi, so-li zavezane dohodnini ali ne, je potemtakem vsekakor vzprejeti v spisek. Za dvomno pa je šteti davčno dolžnost zlasti tedaj, kadar se ne doseže porazom med zaupniki ali pa med zaupniki in zastopnikom davčnega oblastva. Člen 42. Oblika in naprava spiska oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini. Spisek dohodnih virov. 1. 1. Spisek oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini, obstojaj za vsako posamezno, vanj vzprejeto osebo iz posebnega lista po bbrazec F. obraZCU F. 2. List F je določen zbirati vse na davkoplačevalca se nanašajoče podatke v daljši dobi, zlasti pa dati kolikor moči pregleden očrt njemu pristoječih dohodnih virov. V posameznih primerih ne bo mogoče, popolnoma izpolniti list F že ob prvi priredbi, ker dado večkrat šele posledki prve priredbe pojasnilo o virih dohodkov itd., ki jih imajo posamezni davkoplačevalci, in ki jih bo potem uporabiti v popolnitev lista F. Vendar je pa zelo skrbeti za to, da se že pri prvi priredbi izpolni list F, kolikor moči natančno; zlasti je — skrbno pazeč na predpise člena 41 — do dobra izrabiti vse davčnemu oblastvu iz dosedanjih zapiskov, iz naznanil, došlib v zmislu členov 39 in 40, in iz drugih poizvedeb znane podatke. Naposled ima davčno oblastvo zlasti tudi dolžnost priskrbeti si potrebna razjasnila po pristojnem davčnem oblastvu o tistih dohodnih virih davčnih zavezancev, ki so zunaj njegovega okoliša. V to je uporabljati obrazce F/a, F/b, F/c, Obrazec F/a, F/e in f- ' Te obrazce smejo finančna deželna oblastva brez bistvene izpremembe vsebine dopolniti ali izpremeniti. 3. Izpolnjujé list F je opustiti vsako nepotrebno pisarijo; torej zlasti ni prenašati podatkov, ki so v primerni obliki, namreč na posebnih, samo na posameznega plačevalca davkov se •nanašajočih listih že pred oblastvom. razen kolikor bi to zahtevala preglednost. Praviloma bo vlagati take liste zgolj v izvirniku v list F ter v njem opozoriti na te vložke. To se sme zgoditi zlasti z listi po obrazcu F/a do F/f. potem E in dr., ki dohajajo od drugih davčnih oblastev. 4. Take liste po obrazcu F mora davčno oblastvo pripraviti za vsako osebo, o kateri domneva, da je zavezana dohodnini, da tako olajša in pospeši razprave z zaupniki. Razpravam z zaupniki je pa vzeti praviloma . v podstavo izkaze hišnih lastnikov in gledé vsake v njih zapisane osebe pretresati prašanje, je li domnevati, da je zavezana dohodnini. 5. Kadar zaupniki imenujejo za vzprejem v spisek osebe, gledé katerih ni pripravilo davčno oblastvo lista po obrazcu F, tedaj je takoj izpolniti tak obrazec ter ga vložiti v spisek. Okolnost, zakaj predlaga kdo, da je dotično osebo vzprejeti v spisek, je poočititi v razpredelku obrazca, določenem za to. 6. Ako se pokažejo o vzprejemu kake osebe v spisek različna mnenja, je poočititi to okolnost na listu. Prav tako je na primernih mestih zabeležiti, ako zahtevajo zaupniki popravo uradnih zabeležkov ali ako uveljavljajo važne pomisleke zoper njih pravilnost. 7. Dovršivši spisek, ga mora davčno oblastvo urediti po poslopjih, stanovanjih, nadstropjih, po~ slopja sama po krajepisnih legali (po cestah itd. in številkah za orijentacijo) in shraniti. Ako kažejo krajevne razmere, da je namenu primemo, se lahko vrsté tudi drugače. (Prim. tudi čl. 51. št. 1, odstavek 2.) Davčnemu oblastvu ter zaupnikom je pridržano, da do časa, dokler se spisek ne odda cenilni komisiji, opravijo, oziroma nasvetujejo kake dopolnitve spiska. 8. To mora davčno oblastvo, vnovič po-zvavši zaupnike, storiti zlasti v tistih primerih, v katerih se a) s poznejšimi poizvedbami (§ 206) najdejo doslej še neznane osebe, ki so previdoma podvržene davčni dolžnosti, ah so b) te poznejše poizvedbe v velikem protislovju z mnenjem zaupnikov, ali r) obeta zaslišba zaupnikov pojasniti dvomim dejanstva. Tudi to vnovično mnenje je zabeležiti na listu F. 9. Spisek oseb, o katerih se domneva, da s,o zavezane dohodnini, je narediti za vsako priredbo; pri tem je vobče ravnati po sličnosti načel, ustanovljenih v členu 41 in tu spredaj v štev. 1 do 8. Pri tem se je najskrbneje ozirati na nastale prirastke in odpadke ter na drugačne, po členu 76 zabeležene izpremembe, ter delati na to, da se, kolikor moči, popolni spisek. 10. Listov F ni narejati vnovič za vsako priredbo, ampak je samo od primera do primera nadomestiti popolnoma popisane ali iz drugih vzrokov nerabne liste z novimi, prevzemši vanje podatke, ki imajo še vrednost. 11. Osebe, ki so bile v prejšnjem letu zavezane dohodnini ali so je bile oproščene samo na podstavi §§ 173 in 174, je vsekakor zopet vzprejeti v spisek, povcdavši kake izpremembe, ki so nastale. II. 1. Davčno oblastvo mora naposled narediti tudi v § 199 predpisani spisek listih njemu znanih dohodnih virov, katerih lastniki ne stanujejo v okolišu davčnega oblastva. Pri tem je uporabljati obrazce F/a do F/f. [Prim. tudi člen 3, št. 4, izvršitvenega predpisa k členu 111 novele o osebnih davkih (davščina od tantijem)]. 2. Prepise obrazcev, opremljenih z vpisi, je potem — kolikor se ti podatki niso dali morda na znanje že vsled prašanja, ki je bilo stavljeno v zmislu četrtega odstavka pod I, št. 2 — kolikor moči hitro poslati davčnemu oblastvu, pristojnemu gledé oseb, katerih se tiče priredba (člen 36). V nastopnih letih je pošiljati prepise samo toliko, kolikor nastanejo gledè dotičnih dohodnih virov izpremembe. 3. Za dohodnini zavezane osebe, ki sploh nimajo stanovališča v naši deželi, oziroma stanujejo v inozemstvu, mora davčno oblastvo, ki je poklicano za pripravo priredbe teh oseb (člen 36, 11, št. 6 in 7), spisati list po obrazcu F; potemtakem je v tem primeru opustiti izpolnitev obrazcev F/a do F/f za dohodne vire, ki jih imajo v lastnem okolišu tiste osebe, katere se ravno oznamenjajo v obrazcu F. Nasproti bo seveda gledé tistih dohodnih virov, ki jih imajo take osebe, katerim se davek prireja v drugih okoliših, izpolniti obrazce F/a do F/f in poslati njih prepise pristojnemu davčnemu oblastvu. 2. Zbiranje priznanic. Člen 43. Poziv za vlaganje priznanic in njih prevzemanje. (§§ 202 do 205.) 1. V členu 29, št. I, omenjeno javno razglasilo o vlaganju priznanic za dohodnino mora finančno deželno oblastvo izdati ob takem času, da bo moči ustanoviti rok za vlaganje priznanic do konca januarja. V razglasi lu je opozoriti zlasti na to, da so dolžnost izročiti priznanico, in pa posledki morda opuščene podaje neodvisni od posebnega poziva, ki se vroči po § 204. Finančnim deželnim oblaslvom se prepušča opozoriti v razglasili! davčne zavezance tudi na to, da naj, če hočejo oddali priznanice ustno pri davčnem oblastvu, storé to v svojo korist kolikor moči kmalu, ker bo pozneje naval strank; dalje ustanoviti pri davčnih oblastvih z velikim številom davčnih zavezancev določene dneve, ob katerih se smejo sestavljati napovedi brez izgube časa s tistimi davčnimi zavezanci, katerih imena se začenjajo z določeno abecedno črko. Naposled je v razglasilu omeniti v § 228 zakona osnovano dolžnost naznanitve tistili oseb, ki stopijo v davčno dolžnost v teku davčnega leta vsled tega. ker so se priselile v ozemlje veljavnosti tega zakona ali ker so dosegle stalne službene prejemke. 2. Davčna oblastva morajo v zmislu § 204, odstavek 2. na podstavi spiska oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini, pozvati tiste osebe, o katerih mislijo, da imajo dohodkov več nego 2000 K, pred vsem tiste osebe, ki so bile v prejšnjem letu cenjene na dohodke, 2000 K dosegajoče ali presegajoče, s priloženim obrazcem tudi posebej, da naj podado priznanico, ako je njih stanovališče v tuzemstvu in je znano davčnemu oblastvu. Na zahtevanje morajo davčna oblastva brezplačno izročiti strankam pojasnila, obsegajoča najvažnejša določila zakona in izvršitvenega predpisa, zlasti določila o zakonitih odbitnih postavkih. Omenjene posebne pozive je izdati vsaj tri tedne pred potekom roka, ustanovljenega v splošnem razglasilu, in opozorivši nanj. Kolikor se ni to zgodilo že v spredaj omenjenem roku, je izdati posebne pozive po njega preteku vsakikrat precej, ko opazi davčno oblastvo, da oseba, ki je najbrž dolžna podati priznanico, je še ni podala; pri tem je paziti, da se za podajo priznanice podeli vsaj rok štirinajstih dni, računaje od prvega dneva po vročbi. 3. V omenjene posebno pozive je vzprejeti v S 205 omenjeno opozorilo, da bo, če bi se priznanica ne podala o pravem času, odmero davka uvelo uradoma davčno oblastvo in da ga lahko odmeri cenilna komisija (čl. 30, št. 2). 4. Prejemne potrdilnice o posebnem pozivu za podajo priznanice, ki se je izdal opozorivši na § 205, je skrbno shraniti; prav tako je opravljeni poziv za priznanico zabeležiti na dotičnem listu F. Finančnim deželnim oblastvom jo pridržano, naložili tistim davčnim oblastvom, pri katerih je to treba zaradi večjega števila davčnih zavezancev, posebno zabeležbo o opravljenih vročbah. 5. V kakem obsegu je osebe, katerih dohodki dozdevno ne dosegajo 2000 K, ali katere niso bile v prejšnjem letu cenjene na večje dohodke, pozvati v podajo priznanic, to je prepuščeno preudarku priredbenih organov; zlasti se priporoča, zahtevati priznanice od oseb, o katerih dohodnih razmerah je znano le malo oporišč, kakor na primer rentnikov, in od katerih se sme pričakovali, da umejo izpolniti priznanico. (Primerjaj tudi člen 30, št. 5.) 6. Na dohajajočih priznanicah je zabeležiti dan predaje, ni jih pa vpisavati v vložbeni zapisnik. 7. Davčna oblastva so dolffca jemati na zahtevanje davčnih zavezancev napovedi kolka prosto na zapisnik, pri čemer je upotrebljati predpisani obrazec. 8. Priznanice pa je vselej vložiti v list F. nanašajoč se na isto osebo. 9. Od uporabe sprednjih določil so po posebnem ukazilu, ukrenjenem v § 203 zakona (člen 30, 1), izvzeti udje cesarske in kraljeve rodovine. 3. Nadaljnje priprave. Člen 44. Poizvedbe davčnega oblastva. (§§ 200 in 207.) 1. Dobo med dohodom priznanic, oziroma med narejo' spiska oseb, o katerili se domneva, da so zavezane davku, in med sestankom cenilne komisije, je uporabljati za opravo v § 200 omenjenih uradnih dejanj tako, da bo davčnemu oblastvu mogoče, staviti cenilni komisiji predloge o cenitvi davčnih zavezancev. (Prim. člen 45, št. 2, in člen 51.) 2. V ta namen mora davčno oblastvo pripraviti za rabo cenilne komisije sebi dohajajoče izkaze, spiske in drugačna pomagala za odmero, zlasti došla poročila drugih oblastev ter posledke priredbe pridobnine in rentnine. 3. Davčno oblastvo je tudi dolžno v dvomnih primerili poizvedovati o dohodnih razmerah tistih oseb, ki niso podale priznanic; seveda je tudi gledé teh oseb primerno upotrebljati v sprednjem odstavku omenjena pomagala. Ako se pri tem pokaže verojetnost, da imajo davčni zavezanci, ki niso podali priznanice, dohodkov več nego 2000 K, je takoj zahtevati pri-znanico v zmislu člena 43, št. 2. 4. Najboljša priprava gladiva za cenilno komisijo je v tem, da se vsi važnejši podatki, ki se tičejo iste osebe, poočitijo na listu po obrazcu F, določenem zanjo, £[i zabeležijo ali vložijo vanj. 5. Da se kolikor moči pospeši delovanje komisije, mora davčno oblastvo naposled tudi začasno preskusiti dohajajoče priznanice in jih, če treba, zaslišavši davčne zavezance, izvedence in druge zaupanja vredne osebe (pojasriilnike ; prim. odstavek 2 in 3) dopolniti in popraviti. Pri tem je dobro priznanice, oziroma liste F (čl. 42, I, št. 1, in čl. 43, št. 8) posameznih davčnih zavezancev urediti po poklicnih skupinah, oziroma poklicnih kategorijah, jih po kategorijah primerjati in zaslišati v teh kategorijah izkušene 'pojasnilnike ali izvedence. Tej popreskušnji priznanic po poklicnih skupinah, ki so v interesu enakomerne in pravilne priredbe cenzitov, se lahko privzamejo tudi udje komisije, ki posebno poznajo dotične razmere. Za pojasnilnike je privzemati v prvi vrsti izvedene ude komisije in namestnike same; v drugi vrsti druge osebe, ki se morejo smatrati za zaupanja vredne in sposobne. Zaradi imenovanja takih pojasnilnikov za neke obratne vrste se lahko obrne davčno oblastvo, oziroma predsednik komisije na korporacije, zadruge, gremije, trgovinske in ohrtne, odvetniške, notarske, zdravniške zbornice itd. in s sodelovanjem teh korporacij sestavi seznamke izvedencev; izbirajo izvedence se ho treba potem v prvi vrsti posluževati teh se-znamkov. Davčno oblastvo lahko privzame tudi druge osebe, o katerih mu je znano, da so zaupanja vredne, zanesljive in izvedene, za popreskušnjo priznanic, oziroma poizvedovanje razmer dohodkov davčnih zavezancev. Davčno oblastvo mora tudi uradna dejanja, ki jih smatra predsednik cenilne komisije začasno za potrebna, izvršiti v njegovem imenu (člen 49). Na ukazila. dana v členu 33 komisiji, mora paziti tudi davčno oblastvo. 6. Davčno oblastvo lahko zahteva za pripravo priredbe pojasnila, ki nadrobno izkazujejo navedbe priznanice (prejemke in izdatke), nadalje pred-ložbo ne poverjenega prepisa računa o dobičku in izgubi ter drugih računov, ki jih piše davčni zavezanec, kakor na primer računa o blagu, fabrikaciji, stroških in obrestih itd. Prepisi bilančnega ali glavničnega računa pa se morejo zahtevati samo na podstavi formalnega sklepa komisije. Predložba izvirnih knjižnih zapiskov in listin ah njih poverjenih prepisov se ne sm.e zahtevati. 7. Pri prašanjih, ki se pokažejo v teku pismene ali ustne razprave, je primerno podučiti davčnega zavezanca o pravnih nasledkih, če se kdo brani odgovoriti na nje ali odgovori na nje neresnično (člen 53, št. 4). 8. Opravljaje poizvedbe morajo oblastva strogo paziti na določila §§ 269 do 280, obsežena v VI. poglavju. 9. Davčna oblastva se smejo pri svojih uradnih dejanjih, torej zlasti tudi pri nareji spiska oseb, o katerih se domneva, da so zavezane davku, oziroma spiska dohodnih virov, in pri zbiranju naznanil hišnih lastnikov, posluževati sodelovanja občinskih predstojnikov, ki so dolžni slušati na to nanašajoča se ukazila. Občinski predstojnik se sme dati namestovati po udu občinskega načelstva, kolikor ne zahteva oblastvo izrečno njegovega osebnega sodelovanja. 10. Kolikor gre za cenitev duhovniških dohodkov iz službenih prejemkov, je zahtevati, če so sploh potrebne nadaljnje poizvedbe, samo mnenje političnega deželnega oblastva v porazumu s predstojnim cerkvenim oblastvom; v § 202, odstavek 5, oznamenjene štolnine je vzprejeti z istim zneskom, s katerim so se zaračunile v dopolnilo kongrue. člen 45. Poročilo nit cenilno komisijo. (§ 208.) 1. Čini so dela davčnega oblastva že dovolj napredovala, dd to na znanje predsedniku cenilne komisije. To priobčilo se sme opraviti, ako pripada predsednik davčnemu oblastvu, na kratko. Razprave je šteti potem za dovolj dospele, ako je pričakovati, da se še morda tekoče poizvedbe dokončajo v času, ki daje možnost, da se nepretrgoma nadaljuje med tem pričeto delovanje komisije. 2. Predloge davčnega oblastva je vpisati v mersko polo, oziroma v cenitveni vpisnik (člen 51). Kadar stavi predloge, se mora davčno oblastvo držati predpisov, danih komisiji za cenitev. m. oddelek. Cenilne komisije. po odposlancu, ki se sme — brez glasovalne pravice —■ udeleževati tudi sej cenilnih komisij. 3. Volilna pravica, zmožnost biti voljen in volilni postopek je uravnan s gg 181, 183, 181-do 186, potem z volilnim predpisom D, priloženim izvršitvenemu predpisu k I. poglavju. 4. Davčne zavezance je uvrščati v volilne skupine, natančneje oznamenjene v 181. z listi po obrazcu K, omenjenimi v členu 60. št. 7. (Izpiski iz plačilnih nalogov.) Te liste je urediti tako, kakor je ozname-njeno v § 181, za vsako volilno skupino sešiti jih posebej v en spisek, ter ga opremiti s platnicami, na katerih je zabeležiti največjo in najnižjo v to volilno skupino uvrščeno davčno dolžnost in. če je o uvrstitvi odločil žreb (§ 181, odstavek 2), tudi to okolnost. Člen 46. Splošim določila. Sestava cenilnih komisij. (§§ 177 do 188.) I. V izvršitev opravil za priredbo dohodnine sc razen že obstoječih davčnih oblastev postavijo cenilne komisije, in to okrajne komisije za obseg političnega okraja in krajne komisije za mesta in industrijske kraje z več nego 10.000 prebivalci. Vendar ima vlada pravico po zaslišbi dotičnega deželnega odbora odkazati tudi mesta z več nego 10.000 prebivalci cenilni komisiji tistega političnega okraja, h kateremu pripadajo. Za obširne okoliše in va okoliše s posebno velikim številom davčnih zavezancev se sme postaviti po potrebi tudi več cenilnih komisij. Take odredbe, ter odkaz mest z več nego 10.000 prebivalci k cenilnim komisijam dotičnega političnega okraja razglaša finančno ministrstvo javno. Pristojnost cenilnih komisij je določena s g 178, njih sestava pa s gg 179 in 180. Nato je po g 184 spisek vsaj štiri tedne pred volitvami, določivši neodloživ rok osmih dni, razgrniti na pregled davčnim zavezancem za podajo pritožb v uradnem prostoru davčnega oblastva I. stopnje; v zadnjem oziru je uporabljati slično določilo člena 60, št. 6. 5. Spiske je razgrniti tako zgodaj, da se morejo volitve v komisije vršiti o pravem času. Razgrnitev teh spiskov je razglasiti, kakor je v kraju navada. 6. Pritožbe se smejo naperiti samo zoper nepravilno uvrstitev pritožnikov v volilno skupino; podati jih je kolka prosto pri davčnem oblastvu I. stopnje, in to jih mora predložiti v osmih dneh finančnemu deželnemu oblastvu, ki odloča o njih kakor mogoče hitro. Pritožbe pa niso na potu nadaljevanju uradnih dejanj, zlasti ne opravi veljavnih volitev. 7. Precej po dovršitvi spiskov je vročiti vsakemu volilnemu upravičencu volilno poverilnico po obrazcu (7, kateri je priložiti po eno glasovnico oia-azeo «. za volitev udov in njih namestnikov. 2. Vrhovno vodslvo priredbenega opravila pristoji finančnemu ministru (g 281). V njegovem imenu nadzirajo finančna deželna oblastva cenilne komisije in zlasti njih predsednike, ter skrbé za to, da sc vse priredbeno opravilo izvrši povsod po veljajočih predpisih. Dopuščeno jim je tudi prepričati se natančno na mestu samem o razmerah Glasovnice je naredili za posamezne volilne skupine v raznih barvah. Poverilnice in glasovnice je vročati po občinah ali po pošti, praviloma proti prejemnim po-trdilnicam; prejemne potrdilnice je hraniti urejene. 63 Slovonisch.) 8. Davčna oblastva morajo v porazumu s političnimi oblastvi določiti kraj in čas volitve tako zgodaj, da bo moči še vzprejeti dotična priobčila v poverilnice. 9. O opravljeni volitvi ali o tem, da ni prišlo do volitve, je precej poslati naznanilo finančnemu deželnemu oblastvu. 10. Imenovane smejo biti tudi osebe, ne zavezane dohodnini ali ne stanujoče v okraju, ako je od njih pričakovati uspešnega sodelovanja pri priredbenem opravilu. Kadar se stavijo predlogi, tedaj se je vedno ozirati na to, da se doseže kolikor moči enakomerno zastopstvo celega cenilnega okraja v teritori-jalnem oziru ter tudi gledé posameznih dohodnih vrst. To velja zlasti tudi za liste primere, v katerih se stavijo predlogi šele po volitvah in bi volitve ne bile pokazale takega enakomernega zastopstva. Vendar načeloma ni predlagati oseb, ki so ostale pri volitvah v manjšini, razen tedaj, kadar se je pokazalo, da zastopajo tako vrsto prebivalcev, ki sicer ni zastopana v komisiji. 11. Kadar se pravočasna volitev ne opravi po očitni krivdi volilnih upravičencev ali kadar se izvoljenci branijo redno sodelovati, tedaj je v zmislu § 188 precej staviti predlog zastran imeno- vanja potrebnih komisijskih udov in njih namestnikov, ob enem pa razpisati novo volitev na rok, ki ni krajši od treh tednov. Ako tudi ta volitev nima uspeha, ni več razpisovati nadaljnje volitve. 12. Za očitno krivdo volilnih upravičencev je šteti, ako se ob volilnem roku, razglašenem v redu, ne dobé z glasovnicami vred, ki dojdejo po pošti, vsaj tri veljavne glasovnice. Za primer, da bi bilo za kako volitev volilnih upravičencev manj, nego trije, se pridržujejo posebna ukazila. 13. Gledé pravice odkloniti volitev, se zavrača na § 187 zakona. Kdor se brez opravičevalnega vzroka, ali ko se je ta že zavrgel, brani prevzeti posel uda ali namestnika kake komisije, temu je naložiti denarno kazen do 200 K (§ 219). To kazen, ki ne spada v vrsto kazni zavoljo nereda (§ 250), odmerja davčno oblastvo prve stopnje. (Primerjaj dotična določila izvršitvenega predpisa k V. poglavju). 14. Izvoljeni ud sme odreči redno sodelovanje z izrečno v tem zmislu oddano izjavo ali s tem, da se brani priseči (§ 196); za odreko rednega sodelovanja pa je šteti tudi. ako ud ali namestnik izostane neopravičen od prvih treh komisijskih sej, pri katerih bi moral biti navzočen. (Prim. čl. 4S, št. 10, odst. 2.) Tudi v tem primeru je staviti predlog za imenovanje nadomestnika. Člen 47. Poslovna doba. Dopolnjevanje cenilnili komisij. (§§ 189 in 190.) 1. Komisijski udje in njih namestniki so poklicani praviloma na dobo šestih let. Na koncu vsakega tretjega leta se izloči polovica imenovanih in voljenih udov in namestnikov. Od lihega (neravnega) števila se izločita menjaje večji ali manjši del, prvikrat pa večji del. Tisti, ki sc izločijo prvikrat, se določijo z žrebom. Izločenci se smejo poklicati vnovič. Po § 189, odstavek 1, je ukreniti prehodna določila. Izvršujč to določilo se podaljšuje poslovna doba udov (namestnikov), ki izstopijo s koncem leta 1913., oziroma 1916., za eno leto (torej do konca 1914., oziroma 1917. 1.), poslovna doba udov (namestnikov), ki izstopijo s koncem leta 1915., pa za dve leti (torej do konca 1917. 1.). 2. V redni poslovni dobi nastopi izločba: s smrtjo, z uveljavo pozneje nastalega zakonitega razloga za odklonitev, pri voljenih udih z nastopom dogodkov, po katerih izgubé zmožnost hiti voljeni (na primer konkurz, dejanje pod skrbnika, kaznovanje zaradi davčnega kaznivega dejanja po §§ 239. 240, 242 in 243 itd.), pri imenovanih udih tudi z odpozivom. Tudi voljene ude more finančni minister na predlog komisijskega predsednika odvezali njih opravila, ako ne izpolnjujejo svoje dolžnosti, da bi prihajali na komisijske seje (§ 249, zadnji odstavek). 3. Za voljene ude in njih namestnike se vsled takih povodov vrši nova volitev samo tedaj, kadar število v službi ostalih udov in njih namestnikov skupaj ne dosega več ustanovljenega števila udov, ali kadar se ne more več ustanoviti zakonito razmerje med številom voljenih in imenovanih udov. Zastran nadomestila izločenih ali odpozvanih imenovanih udov ali namestnikov je staviti takoj predlog. i. Nadomestne volitve ter imenovanja v nadomestek pred časom izločenih ali odpoklicanih imenovanih opravnikov veljajo za še ostali čas poslovne dobe. Pri nadomestnih in dopolnilnih volitvah ni razgrinjali novih imenikov volilcev, ampak je uporabljati pri zadnjih volitvah narejene imenike volilcev. 5. Voljeni udje in namestniki ohranijo svoj mandat, če tudi med poslovno dobo ne obstojé več za volitev upravičeni zastopi v taki sestavi, v kakršni so bili ob času opravljene volitve. 0. Kadar za volitev upravičeni zastopi niso zbrani ob času, ko mine mandat kakega uda ali namestnika, ali kadar se nova volitev teh zastopov vrši šele po preteku poslovne dobe uda ali namestnika, tedaj posluje do sestave nove komisije, oziroma do vstopa na novo voljenega uda, prejšnja komisija, oziroma prejšnji ud ali njegov namestnik (§ 190). Člen 48. Opravilni red cenilnih komisij. (§§ 191 do 198.) 1. Sedaj že poslujoče ude komisije in namestnike ter v komisije na novo vstopajoče ude in njih namestnike naj, ako niso aktivni državni uradniki, najpozneje v prvi seji, katere se udeležč, v zmislu § 196 zapriseže predsednik z izrečnim opozorilom na kazensko določilo § 246 takole: „Prisegam pri llogu Vsemogočnem in Vsevednem, da bodem pri komisijskih razpravah ne gledé na osebo nepristransko ravnal po najboljši vednosti in vesti in da bodem najstrožje v tajnosti imel, kar izvem z razpravami sploh, zlasti o razmerah davčnih zavezancev, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj.“ Osebe, ki smatrajo po svojem veroizpove-danju prisego za nedopustno, se morajo namesto prisege zarotiti veroizpovedanju primerno. Te prisege ni treba ponoviti, ako se volijo ali imenujejo vnovič. Ob zapriseganju je zmislu primemo uporabljati določila §§ 3 do 5 zakona z dne 3. maja 1868. 1. (drž. zak. št. 33). Zaprisega se sme vršiti tudi tako. da predsednik prečita besedilo prisege in prisežniki dvig-nivši palec in piva dva prsta desne roke govorijo zgolj besede: „Prisegam, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj.* Po zaprisegi mora vsak zapriseženi ud komisije, oziroma vsak zapriseženi namestnik posebej podpisati obrazec prisege pristavivši datum prisege. O zaprisegi je sestaviti zapisnik in mu priložiti podpisane obrazce prisege. Ako predsednik cenilne komisije ali njegov namestnik ne pripadata k stanu aktivnih državnih uradnikov, morata priseči isto prisego okrajnemu glavarju, ali če ni sedež komisije v uradnem področju okrajnega glavarstva, predstojniku političnega deželnega oblastva, ali namesto njega finančnemu (deželnemu) ravnatelju ali kakemu za ta posel odrejenemu uradniku. Ako se kdo brani priseči, je to enačiti, kakor da bi se branil sodelovati v zmislu § 188. (Prim. čl. 46. št. 13 in 14.) 2. Predsednik naj sklicuje komisijo, pripravlja in vodi njena opravila 1er izvršuje njene sklepe. Ako je on zadržan, prevzame predsedstvo imenovan namestnik. Predsednik ima pravico, izročiti temu zadnjemu namestovanje ob oskrbovanju posameznih opravil ali opravilnih vrst. Ko izvršuje namestovanje, ima namestnik vse pravice in dolžnosti predsednika. 3. Posameznim udom komisije sme predsednik, ko so prisegli prisego (št. 1), že pred sklicem komisije poveriti preskus, oziroma ovedbo razmer davčnih zavezancev, ki so merodajne za priredbo, ter razprave ž njimi. (Prim. čl. 49, št. 8.) 4. Ako se v teku volitvene dobe izloči kak ud komisije ali ako je trajno zadržan sodelovati pri njenih poslih, mora predsednik v komisijo poklicati namestnika. Tudi na mesto samo začasno zadržanih udov se smejo privzeti njih namestniki, če se po izpre-vidu predsednika to zdi potrebno ali primemo za redno reševanje poslov. Ta določila se uporabljajo tudi na imenovane ude in njih namestnike. 5. V nadomestilo voljenega uda se sme v komisijo poklicati samo voljen namestnik, kolikor moči, iz iste volilne skupine, v nadomestilo imenovanega uda pa samo imenovan namestnik, in sicer, kolikor moči, tak, ki zastopa isto vrsto dohodkov. Nasproti pa ni neobhodno potrebno, da bi se pri posameznih sejah moralo vselej pokazati zakonito določeno razmerje med številom imenovanih in med številom voljenih udov (namestnikov). 6. Zastran priprave in olajšave opravil bo večkrat primerno napraviti iz skupne komisije oddelke (podkomisije). Sklepe teh podkomisij pa mora potrditi skupna komisija. Postaviti take podkomisije bo vselej potrebno med drugim zlasti tedaj, kadar so pripravljena v zmislu člena 49, št. 8. poročila o posameznih skupinah davkoplačevalcev. Sestava podkomisij in porazdelba opravil med nje pristoji predsedniku. Pri tem se je, kolikor moči, ozirati na želje posameznih udov komisije gledé sestave podkomisije in razdelitve opravil. (V ostalem prim. čl. 49, št. 8.) Predsednik obdrži tudi v podkomisijah vrhovno vodstvo opravil, ostane odgovoren za njili redno rešitev 1er smo vsakčas sam prevzeti predsedstvo v posameznih podkomisijah. 7. Komisija ter podkomisije rešujejo posle v sejah, katere je razpisovati po potrebi, toda kolikor moči z ozirom na važne vzroke zadržka udov. Na vsako sejo komisije mora predsednik povabiti vse ude. Povabila se morajo razposlali najmanj osem dni pred dnevom seje. Namesto zadržanih udov je sklicati njili namestnike, ki stopijo v vsakem oziru na mesto udov. V povabilu k sejam, katero sc sme, če treba, vročiti proti prejemnemu potrdilu ali s priporočenim pismom po pošti, je na kratko oznameniti predmet opravila, ki ga je rešiti v prihodnji seji (na primer priredba dohodnine, presoja prizivov i. dr. e.). 8. O pogojih za sklepčnost komisij in o načinu glasovanja obsegata §§ 192 in 193 potrebna ukazila. V § 193, odstavek 2. obseženi predpis, da se pri glasovanju o višini kake vsote, kadar se ne doseže nadpolovična večina glasov, glasovi za vsoto, ki je davčnemu zavezancu najbolj neugodna, doštevajo za najbližjo, davčnemu zavezancu ugodnejšo vsoto oddanim glasovom tako dolgo, dokler se ne pokaže večina, obsega za davčnega zavezanca najugodnejšo rešitev tega primera, kakor se to razvidi iz tega-le vzgleda: V komisiji šestih udov bi se pokazala ta-le mnenja o višini dohodka davčnega zavezanca: Izmed komisijskih udov hoče A ceniti dohodke na 1700 K, D na 1800 K, C na 1900 K, D na 2000 K. E na 2200 K, F naposled na 2400 K. V zmislu paragrafa, o katerem je govor, se najde, da je nastaviti cenitev na 1900 K za sklep komisije. 9. Kadar se razpravlja o obdačbi kakega komisijskega uda. njegove zakonske žene ali oseb, ki so ž njim v sorodu ali svaštvu po navzgornji ali navzdolnji vrsti ali do tretjega kolena postranskih vrst, ali kadar se razpravlja o obdačbi službodavca kakega komisijskega uda. ali kadar sme kak ud pričakovati od odločbe znatno korist ali škodo, tedaj se mora dotični ud pred posvetovanjem in sklepanjem odstraniti. Ta nepristranost, ki izključuje udeležbo pri posvetovanju in sklepanju, se šteje, da je dana, zlasti tudi pri javnem ali tihem družabniku, varuhu, skrbniku, pravnem zastopniku itd. davčnega zavezanca. Predsednik mora v enakem primeru oddali predsedstvo svojemu namestniku, eventualno kakemu navzočnemu udu. Da se zabranijo poznejši očitki, se svetuje, v razpravnim zapisniku (št. 12) zabeležiti, da se je pazilo na spredaj stoječe določilo. Ako se vidijo taki vzroki pristranosti naprej, je skrbeti za pravočasno nadomestilo. 10. Ako bi ue došlo sklepčno število udov na sejo, je na prihodnjo sejo povabiti pismeno vse ude s pripomnjo, da bo komisija sklepčna tudi ne glede na število navzočnih udov. Komisijskim udom in njih namestnikom, ki večkrat zaporedoma in po poprejšnjem opominu izostanejo brez zadostnega opravičevalnega vzroka iz komisijskih sej, se sme naložiti do 50 K denarne kazni (§ 249, odstavek 2). Te kazni se smejo ponovili in izrekati tako dolgo, dokler ne izpolni dotični ud svoje dolžnosti ali se je ne odveže (§ 249, odstavek 3). Natančnejša določila o ravnanju, katerega se je pri tem držati, obsega člen 7, št. 3, izvršit-venega predpisa k V. poglavju. 11. Cenilnim komisijam določi finančni minister primeren rok za dovršitev njih del. Kadar komisija no dovrši svojih del v tem roku, tedaj se smejo njene oblasti prenesti na pristojno davčno oblastvo. Davčno oblastvo mora v takih primerili še pred pretekom roka poročati finančnemu deželnemu oblastvu, ali je ravnati v zmislu tega zakonitega določila ali pa dovoliti komisiji podaljšbo roka. Rok je vsekakor podaljšati, ako prosi komisija na podstavi sklepa večine za to iz važnih razlogov, zlasti z ozirom na število njej odkazanih primerov odmere. 12. Komisije morajo po § 195 o svojih odločbah in razpravah napraviti razpravne zapisnike, katere morajo podpisati vsakokratni predsednik in dva pri razpravi navzoča uda ali namestnika. 13. Odpravke sklepov in odločeb komisije naj podpisuje predsednik, ki se sme pri tem posluževati pečatila (štampilje). 14. Predsednik in komisijski udje ter njih namestniki, ki niso aktivni državni uradniki, imajo pravico do povračila polnili stroškov. Izmera in postopek ob nakazu teh povračil ter kake odškodnine za izgubo na delu in pridobitku v zmislu § 198, odstavek 1, drugi stavek, se uravna v posebnih predpisih. Z aktivnimi državnimi uradniki se ravna po občih, za nje izdanih predpisih o dnevščinah. Člen 49. Dolžnosti in pravice predsednika cenilne komisije. (§§ 191, 209, 210, 211.) 1. Predsednik komisije je ob enem zastopnik državne koristi, za katero je skrbeti zlasti njemu. On je odgovoren za pravilno uporabljanje zakona. 2. Predsednik komisije je posebej odgovoren za to, da se obdačijo vse dohodnini zavezane osebe v cenilnem okraju in da se vsled prepovršne presoje ne opravi priredba po nedostatnili podstavah za obdačbo. Na drugi strani je opustiti malenkostno pre-tresovanje o malo važnih točkah in vsako nadlegovanje davčnih zavezancev, katerega ne terja dosega namena (prim. tudi št. 4 in člen 33, št. C). 3. Presednik mora — in to že pred začetkom komisijskih razprav — pregledati dotične razprave davčnega oblastva in zlasti priznanice za dohodnino; pri tem mora zlasti preskusiti, se-li je v priznanicah v redu gledalo na dohodke pripadnikov hišnega gospodarstva (prim. čl. 3), ki jih je prištevati dohodkom, in so se li dohodki, ki jih je morda prirediti samostojno, obdačili posebej. 4. Kadar je kaj pomislekov zoper pravilnost ali popolnost v priznanici ali v njenih pojasnilih obseženih navedb davčnega zavezanca, zlasti zoper način preračuna in zoper višino priznanega dohodka, tedaj mora predsednik pozvati ali clati pozvati davčnega zavezanca (št. 8, odstavek 2), naj podâ — kakor si izbere sam davčni zavezanec — pismeno ali ustno izjavo o tem, določivši primeren, najmanj pa osemdneven rok. V očitku pomislekov je oznameniti grajane navedbe in vzroke, zaradi katerih se grajajo. Davčni zavezanec se lahko pri tem pozove, naj utemelji ali dokaže pravilnost ali popolnost svojih navedb in naj odgovori na določna za odmero davka važna vprašanja (na primer na vprašanja, iz katerih novcev je davčni zavezanec poplačal določen potrošek, za katerega je izvedela komisija, kako je porabil pripalo mu dedščino i. drr.). Grajane navedbe, vzroke njihove graje, potem davčnemu zavezancu stavljeni pozivi za dokaz in stavljena vprašanja se morajo oznameniti natančno, umevno in v taki obliki, ki davčnemu zavezancu omogoči določen odgovor in dokazovanje, oziroma ovreči graje. Kadar se pomisleki naznanijo davčnemu zavezancu, ter ob eventualnih ustnih razpravah je skrbeti za to, da se davčni zavezanec ne žali z ne-osnovanim nezaupanjem zoper njegovo dobro vero ob sestavi priznanice, podane z zagotovilom „najboljše vednosti in vesti“. Tudi je vse podajajoče se pomisleke, kolikor moči, uveljavljati hkratu, da se po eni strani prepreči nepotrebno ponovno nadlegovanje davčnih zavezancev, na drugi strani pa nevarnost, da bi komisija izvršila cenitev na podstavi okolnosti, o katerih izjaviti se davčni zavezanec ni imel prilike. Nepotrebnih ali malenkostnih očitkov — na primer tudi o točkah, ki v konkretnem primeru ne morejo izpremeniti davčne stopnje — se je 'sploh ogibati. Posebna previdnost je potrebna v tistih primerih, v katerih bi se davčni zavezanec silil razložiti intimne zasebne razmere, ako bi hotel odkritosrčno odgovoriti na sicer dopustna vprašanja zlasti, od kod so ali kakšni so posamezni deli dohodkov. Vprašanja in očitke o podatkih, ki niso važni za višino davka, je brezpogojno opuščati. Kadar se grajajo priznanice in kadar se stavijo davčnemu zavezancu vprašanja, ga je opozoriti na odgovornost (§ 239), ki je združena z odgovorom. 5. Predsednik ima tudi pravico pozvati davčne zavezance, zapretivši jim kazni zavoljo nereda, naj oddadö, oziroma dopolnijo ali obnové svojo priznanico. Seveda je pri tem opustiti ponavljanje uradnih dejanj, ki jih je uvelo že davčno oblastvo (člen 44). 6. On ima pravico in dolžnost, poizvedovati, kolikor je potrebno, pri izvedencih in pri drugih zaupanja vrednih osebah (pričah, pojasnilnikih) o dohodnih razmerah davčnih zavezancev, ter pravico, povabljati davčne zavezance same, naj pridejo določno oznamenjeni dan sami osebno na razpravo o dejanstvih in razmerah, važnih za priredbo. Tudi ima pravico privzemati h komisijskim posvetovanjem izvedence in pojasnilnike, ki se pa ne smejo udeleževati sklepanja. 7-. Kadar prosijo davčni zavezanci sami za osebno razpravo v pojasnitev svojih razmer, tedaj se sme odreči samo iz tehtnih razlogov. Za od- klonitev takega predloga je treba sklepa komisije, ki ga je zaznamovati v zapisniku in davčnemu zavezancu na prošnjo naznaniti z razlogi. Toda primerjaj št. 4, odstavek 1. 8. Predsednik se sme pri teh dolžnostih posluževati podpore drugih komisijskih udov, katerim izroči poročanje o obdačbi določenih davčnih zavezancev ali skupin davčnih zavezancev (prim. čl. 48, št. 3); pri tem, kakor tudi pri izboru komisijskih udov, katerim je po členu 48, št, 6. poveriti pripravo priredbe, je gledati na to. da se v to pokliče — kolikor moči izmed skupine same, katero je obdačiti — komisijski ud, ki dobro pozna dohodne razmere teh davčnih zavezancev. Zlasti pa sta po finančnem ministru komisiji pridodani poročevalec ter davčno oblastvo na sedežu cenilne komisije poklicana, podpirati pred-, sodnika v omenjenih opravilih ter zlasti opraviti na davčne zavezance v njegovem imenu pod št. 4 obravnavano poročilo o pomislekih, kar jih je zoper pravilnost priznanic. 9. V členu 44, št. 5 do 8, potem 10 za davčna oblastva izdana ukazila je uporabljati zmislu primerno tudi pri uradnih dejanjih predsednika. 10. Predsednik sme dalje po svojem preudarku zahtevati sodelovanje političnih in finančnih oblastev prve stopnje ter avtonomnih oblastev, zlasti občinskih predstojnikov (predstojnikov graščinskega ozemlja), ki so dolžni slušati njegovo do-tično zaprosilo. Prav lako ima predsednik pravico, zahtevati od vseh drugih javnih oblastev in zavodov ter od sodišč pojasnila, potrebna v izvršitev njegove naloge (§§ 27Ü in. 271). On je torej upravičen, prositi te organe za uradno pojasnitev o stvarnih in pravnih razmerah, katerih ugotovitev so zdi potrebna za priredbo pridobnine, na primer o plačanih neposrednjih davščinah, o zavarovalnih vrednostih obrtnih poslopij, o pripada dediščin itd. 11. Zlasti sme predsednik pregledati ali dati pregledati vse, na obrtne razmere davčnega zavezanca se nanašajoče knjige, spise, listine, vpisnike itd. državnih, deželnih, okrajnih in občinskih oblastev in zavodov, posebno spise trgovinskega sodišča, zemljiške knjige, oporočne, zapuščinske in varstvene spise, vse na državne, deželne in občinske davke se nanašajoče spise itd. Vsa državna, deželna, okrajna in občinska oblastva morajo dovoliti vpogled v dotične knjigi', spisi;, listine itd., ako niso temu na poti posebna zakonita določila ali službeni oziri, ki jih mora razložili odklanjajoče oblastvo. Kadar bi se odklonil vpogled brez razlogov, mora predsednik poročati finančnemu deželnemu oblastni. S posebnim zakonitim določilom je med drugim izključeno v namene obdačbe zahtevati pojasnil od teh-le organov: poštne hranilnice, obrtnih nadzornikov, nadzornika plovstva po notranjem vodovju, zavarovalnic delavcev za primer nezgode in bolezni. 12. Predsednik sme po potrebi ogledati ali dati ogledati obrtne naprave, obralovališča in zaloge v delovnih urah, 13. dalje pregledati ali dati pregledati opravilne knjige, ako davčni zavezanec ponudi tak pregled. O postopku pri teh uradnih dejanjih se govori v VI. poglavju zakona (čl. 8 in 9 izv. pr. VI); o uradovanju zastran kazni, katero je pričeti, ako se zabrani ogled obratovališč itd., obsega potrebna določila V. poglavje (čl. 2, št. 1, in 5, izv. pr. V). Razodeti opravilne tajnosti ni dolžen davčni zavezanec v nobenem primeru, na kar je zlasti paziti ob ogledovanju obrtnih naprav. 14. Predsedniki posameznih cenilnih komisij se morajo s priobčevanjem vesti, ki jim dohajajo o dohodnih razmerah davčnih zavezancev drugega priredbenega okraja, vzajemno podpirati in s svojim skupnim delovanjem kolikor moči pospeševati, da se doseže pravilna priredba in zlasti to, da se z dohodnino obdačijo vsi davčni zavezanci. Zlasti je torej njih dolžnost dajati pristojni cenilni komisiji, oziroma davčnemu oblastvu na znanje po najkrajšem potu vse primere pripalih volil in dediščin, pridobitev terjatev, pravic do prejemanja rent itd., za katere izvedö uradoma. Člen 50. Pravice cenilne komisije. (§§ 209 do 211.) 1. Cenilna komisija ima nasproti davčnim zavezancem, tretjim osebam in oblastvom iste pravice kakor predsednik. 2. Razen tega ima cenilna komisija oblast ukazati, da se morajo priče o določenih dejanstvih in izvedenci o določenih prašanjih zaslišati pod prisego — ne kako drugače — po okrajnem sodišču stanovališča tistega, ki ga je zaslišati. V tem primeru je izraziti prašanja, ki jih je zastaviti pričam ali izvedencem, ter jih doposlati pristojnemu sodišču z zaprosilom za zaslišbo prič ali izvedencev. V tem primeru jih je zapriseči pred izpovedbo ah izjavo mnenja. Prašanja je izraziti tako, da se mora z odgovorom nanja vsekakor pojasniti dejanstvo. Pod prisego je zasliševati priče in izvedence samo v posebno važnih in težavnih primerih, ter je opuščati ne neobhodno potrebno zaprisežbo sploh ter nepotrebno iskanje sodišč v tem oziru. 3. Nadalje lahko sklene komisija zahtevati od davčnega zavezanca prepise bilančnega ali glavničnega računa. Tak sklep ter eventualno odklonitev zadevnega predloga je obrazložiti v zapisniku. V pozivu na davčnega zavezanca mu je naznanili razloge. 4. Davčni zavezanci se smejo izprašati in pojasnilniki ali izvedenci zaslišati v seji pred zbrano komisijo ali podkomisijo, toda zaslišane osebe ne smejo biti navzočne ob posvetovanju in sklepanju. Davčni zavezanec lahko zahteva, da se morebitne ustne razprave z njim (§§ 209, 210 in 211, odstavek 4) ne vršč v polni komisiji, temveč pred odborom, ki ga postavi komisija iz svoje srede, pod vodstvom predsednika komisije ali njegovega namestnika. Tudi sme davčni zavezanec, ako je oseba, ki je z njim v opravilni konkurenci, ud komisije in je misliti, da bi moglo škodovati njegovi konkurenčni sposobnosti, ako bi se dejanstva, ki jih je pretresati v razpravi, naznanila temu udu komisije, predlagati, da se do-tični ud ne udeležuje razprav tega odbora. O tem predlogu odloča končnoveljavno predsednik komisije oziraje sc na vse okolnosti primera. Odbor mora poročati komisiji o izvršenih razpravah; pri tem pa je opustiti naznanilo imen opravilnih tovarišev, dobavnih virov in odjemalcev. O razpravah v odboru je pisati zapisnik, ki ga naj podpišeta predsednik in en ud odbora. Komisija pa sme zaslišbe ter tudi drugačne ovedbe naročiti predsedniku ali posameznim udom, ki jih določi ta, ali pa naposled davčnemu oblastvu. Nenavzočne osebe, ki jih je treba zaslišati, je tedaj, kadar bi ne zadoščala pismena izjava, po zaprosilu dati zaslišati po pristojnem davčnem oblastvu ali po predsedniku cenilne komisije. 5. Pojasnilniki, priče ali izvedenci smejo odkloniti pojasnilo na stavljena jim vprašanja samo iz vzrokov, naštetih v § 269. Natančnejša določila o tem obsega izvršitveni predpis k VI. poglavju (čl. 6). loženem obrazcu H/a. Vrhutega mora na podstavi °0^™azec • te odmerne pole napraviti in pisali cenitveni vpisnik po priloženem vzorcu H (razpredelek c.?“^j,r«ee^ 1 do 31). V katerem redu je napraviti cenitveni vpisnik, ostane prepuščeno preudarku davčnega obla-stva, oziroma zaukazom finančnega deželnega ravnateljstva. (Člen 42, I, št. 7.) S cenitvenim vpisnikom se lahko združi seznamek P (člen 79) tako, kakor je pokazano v obrazcu H, razpredelek 32 do 39. (Prim. člen 79, št. 8.) 6. Osebe, ki so ali so bile pri davčnem zavezancu v službi, se ne smejo brez njegove privolitve zasliševati za pojasnilnike ali izvedenec (§ 269). 7. Pojasnilniki in izvedenci, ki na dano povabilo izostanejo neopravičeni ali se brez zakonitega razloga branijo izpovedati, se morajo, kolikor se ni moči njih zaslišbi odpovedali, zapretivši jim kazen zavoljo nereda do 200 K, pozvati, naj od-dadö svoje mnenje v določenem, praviloma osem dni znašajočem roku. Ako rok preteče brez uspeha, je naložiti kazen zavoljo nereda in obvestiti o prisodbi davčno oblastvo zastran predpisa in izterjave kazenskega zneska. (Čl. 7. št. 4 izv. pr. V.) Kazni zavoljo nereda se smejo zapretiti in prisoditi večkrat zaporedoma. 8. Davčnemu zavezancu se sme na njegovo zahtevo dopustiti, da sme biti navzočen pri zaslišbi, da stavi pričam in izvedencem vprašanja. Komisija pa sme iz tehtnih razlogov (na primer na željo prič ali izvedencev) odbili to prošnjo ali nadaljevati zasliševanje imenovanih oseb v nenavzočnosti davčnega zavezanca. IV. oddelek. Cenitev in predpis dohodnine. Člen 51. Formalno ravnanje. — Odmerila pola. — Cenitveni vpisnik. (§§ 212 in 215.) 1. Davčno oblastvo mora predloge na cenilno komisijo pripraviti na odmerni poli po pri- 2. Davčno oblastvo lahko svoje predloge stavi prod komisijo ali iz cenitvenega vpisnika H ali iz odmerne pole H/a. V poslednjem primeru se lahko napravi cenitveni vpisnik tudi potem, ko je opravljena priredba. Cenilni komisiji je dati na razpolaganje tudi priredbene podatke prejšnjih let. 3. Izpolnjujé razpredelke (7 do 22 in 24) odmerne pole in cenitvenega vpisnika, ki se tičejo dohodkov, je zneske do vštevši 50 h zanemarjati, čez 50 h pa zaokrožiti na 1 K. V razpredelku 4 odmerne pole, oziroma cenitvenega vpisnika ni vpisati tistih pripadnikov hišnega gospodarstva, ki se obdačijo posebej na podstavi člena 3, I, št. 4 do 6. Vpis teh pripadnikov hišnega gospodarstva v razpredelku 4 bi bil v stanu povzročiti nepravilno izpolnitev razpre-delkov 25 nasl. V razpredelku 5 je vpisati le po členu 34, III, vštevne, ne tudi v razpredelkih 3 in 4 izkazane osebe; ako so v § 172 a, odstavek 2, št. 3 imenovane osebe (t. j. sinovi, za katere plačuje davčni zavezanec roditeljsko takso) že v razpredelku 4 izkazane za pripadnike hišnega gospodarstva, jih seveda v razpredelku 5 ne bo več treba poočititi. Ali se naj torej predpiše 15odstotni, oziroma lOodstolni priklad po § 172 a, bo razvidno iz razpredelkov 3 do 5; ako so pri davčnem zavezancu, ki ima več nego 2.400 K davku zavezanih dohodkov, ti razpi'edelki prazni, naj se predpiše 15odstotni priklad, ako je v enem teh treh razpredelkov izkazana samo ena oseba, lOodstotni priklad; ako sta v vseh treh razpredelkih skupaj vpisani dve osebi ali več, se ne predpiše priklad. Okolnosti, ki imajo posledico, da priklad po § 172«, odstavek 3 in 4, odpade, oziroma se zniža, je kratko navesti v razpredelku za opomnje. V razpredelku 23 je vstaviti stopnjo dohodkov, ki ustreza davku zavezanim dohodkom (razpredelek 22). V razpredelku 24 je vpisati vse stalne in izpremenljive službene prejemke — odračunivši nje zadevajoče, v razpredelkih 14 do 20, izkazane odbitke — tistih davkoplačevalcev, kojih dohodnino in eventualno plačarino naj docela ali deloma odtegne službodajnik (člen 78), ali pri katerih obstaja dolžnost plačarine, ne da bi bil službodajnik dolžen jo odbijati, torej kojih službeni prejemki dosegajo ali presegajo znesek 6.400 K. (Prim. člen 79, št. 1). 4. Gledé tistih davčnih zavezancev, ki se na podstavi danega gradiva cenijo takoj, ali gledé katerih so potrebne še poizvedbe, mora obsegati razpravni zapisnik (prim. člen 48, št. 12) samo kratek zaznamek; sklepe o dopolnitvah postopka, zlasti po zmislu člena 50, št. 3, ali 53, št. 2, je zaznamovati v razpravnem zapisniku. Na primer: Zapisnik z dne.................. predmet: Cenitev postavkov od 1 do 9 cenitvenega vpisnika. Gledé postavka 10 je bilo sklenjeno pozvati davčnega zavezanca, naj predloži bilančni in glavnični račun. — Cenitev ipostav-kov 11 do 20. K točki 21 sklenjeno grajati dohodke iz hišne posesti, ker se je vrednost najemnine lastnega stanovanja (5 izb, kuhinja, izba za posla, kopalnica) s . . K navedla prenizko, itd. (Prim. spodaj št. 6, odstavek 2.) Ako se poroča pred komisijo na podstavi odrnerne pole, je cenjene postavke v razpravnem zapisniku poočititi drugače (z navedbo imena cenzitov itd.). Kake cenitve, ki se razločujejo od priznanice, je kratko obrazložiti v cenitvenem vpisniku v razpredelku za opomnje. 5. Komisija mora izreči praviloma gledé vsakega posameznega davčnega zavezanca posebne sklepe. O davčnih postavkih tistih davčnih zavezancev, pri katerih po začasni preskušnji predlagani davčni postavek ustreza priznanemu dohodku, je glasovati na enkrat, ako pri posameznih davčnih zavezancih ne ugovarjajo udje komisije. Komisija je nadalje pooblaščena na predlog predsednika, kadar nima poročevalec proti temu nobenega pomisleka, ustanoviti dohodke in davčne postavke več davčnih zavezancev, katerih skupni dohodki ne presegajo po 8000 K, z enim samim sklepom, kakor jih predlaga davčno oblastvo. V primerih surname cenitve ter, kadar se opravlja cenitev s pristavkom, ki ga predlaga davčno oblastvo, je postaviti samo v razpredelku odrnerne pole, določenem za sklep komisije, pripomnjo „po predlogu“; ta pristavek se sme opraviti s pečatilom. 6. Sumarna cenitev ne obsegaj na enkrat več nego dvajset davčnih zavezancev; komisija ter davčno oblastvo morata vselej imeti pred očmi, da se s tem skrajšanim postopkom komisija nikakor ne odvezuje dolžnosti, ustvariti si sodbo o dohodnih razmerah vsakega posameznega davčnega zavezanca, ampak da mora marveč preskusiti te odmere nič manj skrbno kakor druge.- Potemtakem ima predsednik ter vsak posamezni ud komisije tudi nasproti predlogom za sumarno cenitev pravico, staviti gledé vsakega posameznega primera predloge, različne od predloga davčnega oblastva, ali pričeti drugače kako razpravo; Kadar se kaj ne sklene v zmislu predloga davčnega oblastva, tedaj je tak sklep vpisati v dotičnem razpredelku odrnerne pole, oziroma v ustreznem razpredelku cenitvenega vpisnika. Kadar se sklene kaj popolnih, tedaj je začasno opustiti izpolnitev gledé točk, ki so še ostale dvomne, nasproti pa je kratko zaznamovati sklep na odmerni poli ali v stolpcu za opomnje cenitvenega vpisnika. 7. Kadar so se postavile podkomisije (člen 48> št. 6), tedaj morajo one pripraviti za rabo cenil nih komisij odmeino polo, oziroma cenitven-vpisnik, ki jim ga predloži davčno oblastvo, takoi kakor je pisano v št. 4 do 6. Kake razločke od predlogov podkomisij je v tem primeru opraviti tako, da se dotični postavki popravijo z rdečo tinto i. k. e. Člen 52. Naloga cenitve vobčo. (§§ 210, 211, 212. 213.) 1. Na podstavi razprav, katere ji je oddalo davčno oblastvo in jih je pripravil predsednik, oziroma po njem v to odrejeni komisijski udje, začne komisija cenitev, to je ugotavljanje dohodne stopnje in davčnega postavka, pripadajočega za vsakega davčnega zavezanca, vštevši eventualen priklad. (Slovcnisch.) 04 2. Cenitev obsega sodbo komisije dohodkov, ki jih ima davčni zavezanec. Naloga komisije je, s svojo cenitvijo se bližati v vseli primerih kolikor moči resničnim višini 4. Kadar ne sluša davčni zavezanec povabila, da naj pride pred komisijo, brez zadostnega opravičila, ali kadar se brani ali kadar opusti odgo-pii- varjati na očitke pomislekov ali na stavljena mu za priredbo bistvena prašanja lirez zadostnega dohodkom. Komisija mora skrbeti za to, da oce tisti znesek, ki bi se pokazal, če davčni zavezanec preračuni svoje dohodke pravilno na podstavi dejanskih gospodarskih razmer v zmislu zakonitih predpisov. To plavi lo velja za vse dohodne vire lirez izjeme. r,i ! opravičila, tedaj sme komisija opraviti priredbo ura- doma brez nadaljnjega sodelovanja davčnega zavezanca na podstavi predloženih ji pomočkov in to seveda tudi na način, ki je različen od pri-znanice. Ako so se nanašala stavljena vprašanja na določene vire dohodkov, nastopi ta pravna posledica zgolj glede cenitve dohodkov iz do-tičnih virov dohodkov. Člen 53. Ravnanje s priznanicami kakor pomagali cenitve. 1. Kadar so se predložile priznuniee, je ravnati ž njimi kakor z najvažnejšim pomagalom cenitve, ter postopati ž njimi najprej tako, kakor je oznamenjeno v zakonu in natančnejše pojaš-njeno tu spodaj; komisija si mora pred vsem napraviti sodbo o lem. se li priznanice strinjajo z ovedenimi in komisiji sicer znanimi dejanskimi razmerami (člen 5 4 nast.), in se li smejo potemtakem vzeti kar naravnost v podstavo cenitvi ali ne. 2. Kadar se pokažejo pomisleki proti pravilnosti ali popolnosti priznanice ali proti njenim pojasnilom, tedaj mora komisija, če ni tega že storil prej predsednik, ali v njegovem imenu davčno oblastvo (člen 34, št. 5, odstavek 1, oziroma člen 49), pozvati davčnega zavezanca ravnaje se po zaukazih člena 49, št. 4, naj potrebno pojasni pismeno ali ustno, kakor si to izbere sam. Ražloge dotičnega sklepa komisije je zabeležiti v zapisniku. Cenitev, različna od priznanice, brez tega priobčila davčnemu zavezancu, katero mu mora dati komisija, ali še prej njen predsednik ali pa davčno oblastvo, je pripustna samo tedaj, kadar gre pri popolnoma pojašnjenem in s povedbami stranke se popolnoma strinjajočem stvarnem položaju za različno pravno presojo posameznih po-stavkov med prejemki in stroški. 3. Uporabljati druge v členu 50 omenjene pomočke za pojasnitev je pripuščcno komisiji vselej (tudi v primerih surname cenitve, obravnavanih v členu 51, št. 5 in 0), vendar ne predpisuje zakon v tem obziru komisiji nikakc dolžnosti. 5. Kadar pa pride davčni zavezanec pred komisijo ali da svoje pojasnilo ali odgovori na dana mu prašanja, ali kadar v zatrditev svojih povedeb prosi, naj bi se zaslišale določene osebe, tedaj si mora komisija napraviti sotlbo o doslat-nosti njegovih pojasnil ter o potrebi zaprošenih zaslišeb ter opraviti priredbo po svojem preudarku ah pa poizvedovati še nadalje. ti. Kadar je davčni zavezanec ponudil vpogled v opravilne knjige, tedaj jih je pregledati, če komisija ne šteje njegovih povedek, ki jih je potrdit i s tem dokazilom in ki so važne za priredbo, za verojetne že brez vpogleda v knjige. (Prim. spodaj št. 9.) Natančnejša določila o vpogledu v knjige obsega člen 8 izvršitvenega predpisa k VI. poglavju. 7. Davčni zavezanec ima dalje pravico, na- svetovati o določenih vprašanjih, oziroma dejan-stvih, ki so zanj bistvene važnosti, izvedence in priče in predlagati njih zaslišbo pod prisego, o čemer odloča komisija, eventualno, če bi ne bila zbrana, predsednik (§ 211, odstavek 2). Zaprisežbo je ukreniti tako, kakor piše člen 50, št. 2. 8. Komisija bo morala v tem oziru vestno paziti na to, da ne bo na eni strani krajšala davčnim zavezancem lega važuega, v zakonu jim podeljenega dokazila, na drugi strani pa sploh opuščala ne neobhodno potrebno zapriseganje in s tem zabranfla nevarnost, da bi se razprave zategnile in čezmerno iskala pomoč sodišč v tem oziru; pri tem bo zlasti razločevali zahtevo, naj se zaslišijo izvedenci, ki jih imenuje davčni zavezanec, od zahteve, naj se oni zaslišijo pod prisego; prvo bo odkloniti samo iz važnih vzrokov, drugi pa bo ugoditi le iz neobhodnih vzrokov I (v važnih primerih in ako je to potrebno v interesu pravilne priredbe). Več nego dva od stranke imenovana izvedenca je pripustiti le prav izjemoma. Sklepom, s katerimi se odklanja zaslišba ali zaprisega po davčnem zavezancu imenovanih izvedencev ali se sklene, da je provzročiti njih zaprisego, je pristaviti v zapisniku obrazložbo. 9. Dokaze, ki jih je ponudil davčni zavezanec. zlasti dokaze po pričah in izvedencih, je vzprejeti, ako ni dan kontumac ali, ako se v dokaz ponujena dejanstva ne pripoznajo za pravilna ali niso očitna ali za priredbo nevažna, ali ako bi bila poizvedba dokaza združena z nerazmernimi težkočami, ali ako je iz okoluosti jasno, da se ponujajo dokazi z očitnim namenom zavleči postopek. Za odklonitev dokaznih predlogov, ki jih je stavil davčni zavezanec, ter predloga, naj se davčni zavezanec osebno zasliši (člen 49, št. 7) je treba sklepa komisije, ki ga je zaznamovati v zapisniku in na prošnjo naznaniti davčnemu zavezancu z razlogi. 10. Kadar domneva komisija pri davčnem zavezancu, ki ni podal priznanice, da ima dohodkov več nego 2000 K, tedaj je zahtevati od njega priznanico. (Člen 30, št. 2.) Člen 54. Obča določila o uporabi drugačnih pomagal in zlasti vnanjih znakov ob cenitvi. (g 214.) 1. Kadar meni komisija, da so po davčnem zavezancu navedeni dohodki premajhni, ter niso niti razprave, opravljene o priznani ci v zmislu prednjega Člena, niti preskušnja preračuna o dohodkih iz prejemkov in stroškov pokazale po preudarku komisije povoljnega posledka,' tedaj mora komisija preskusiti, ali dado pred njo ležeča pomagala — uradni spisi in izkazi, iz priznanic drugih davčnih zavezancev posneti podatki o obrestih za dolgove, izjave prič ali izvedencev itd. — natančno po številkah spoznati višino dohodkov. Kadar se po njenem preudarku to ne dd storiti, tedaj ne ostaja komisiji nič drugega, kakor napraviti si sodbo o višini dohodkov zlasti iz vnanjih znakov, pri čemer je najprej gledati na ves gospodarski položaj davčnega zavezanca, na višino potroška in na razmerje posameznih dohodnih virov med seboj. 2. Pri vsi previdnosti, ki se priporoča zoper nepravilne ali nepopolne priznanice, pa bo morala komisija imeti pred očmi, da bi bili davčni zavezanci, ki so v svojih priznanicah ali v razpravah razložili svoje dohodke po resnici, prikrajšani v svojih pravicah, če bi se ne gledalo na njih priznanico, oziroma na drugačne njih povedbe. in da bi taki primeri utegnili škodovati resnicoljubnosti, in to ne le dotičnega davčnega zavezanca samega, ter škodovati pravilni priredbi davka. 3. Kadar komisija nima pred seboj priznanic, tedaj je omejena pri cenitvi samo na podstave, oznamenjene v št. 1. Ako gre pri tem za davčne zavezance, kateri niso, dasi so dolžni podati priznanice, slušali danih jim pozivov (§ 205), mora paziti komisija na to, da se ne bi s takimi davčnimi zavezanci po prizanesljivi cenitvi, ki ne ustreza dejanskim razmeram, ravnalo ugodneje, kakor če bi bili izpolnili dolžnosti, katere jim nalaga zakon. (Prim. člen 30, št. 5). 4. Komisiji je dana na razpolaganje dvojna pot, da si napravi sodbo, neodvisno od priznanice, ali brez predložene priznanice; z ene strani mora presojati dohodne vire po njih vnanjih znakih in si skušati na ta način pridobiti sodbo o višini iz njih prejetih dohodkov, na drugi strani pa mora gledati tudi na potrošek. 5. Komisija si mora v vseh teh primerih pridobiti določeno prepričanje o bitju, vrsti in donosnosti dohodnih virov, oziroma o višini potroška davčnega zavezanca. G. V ta namen se sme posluževati vseh oblasti, ki so ji dane. Poizvedbe o razmerah potroška davčnih zavezancev pa je omejiti na najvažnejše primere, ter jih nikakor ni razširiti na malenkostno opazovanje in izsledovanje zasebnih in' rodbinskih razmer. 7. Na podstavi te svoje prepričanosti mora potem komisija ugotoviti višino davku zavezanih dohodkov, svobodno uvažujč vse poizvedene ali sicer ji znane razmere. Z listinami dokazati okoluosti. o katerih ona misli, da so. to ji ni predpisano v zakonu in se tudi po kakovosti stvari mnogokrat sploh ne da doseči s pomočki. ki gredo komisiji po zakonu. Dognane zunanje znake pa mora navesti v svojem sklepu. (Prim. člen 58. zadnji odstavek.) Kolikor komisija ne more odločiti, iz katerih pod A do E (razpredelck 7 —11 odmerne pole, oziroma cenitvenega vpisnika) navedenih virov prihajajo vsi dohodki, je vpisati ta ostajajoči del v razpredelku 12 („iz drugačnih dohodkov“). V takem primeru je vendar v stolpcu za opomnje poočititi, ali in kateri del v razpredelku 12 vpisanega zneska pripada na dohodne vire. naštete v členu 12. 8. Od dohodnih virov je v prvi vrsti pristopna cenitvi po zunanjih znakih posest zemljišč in poslopij, potem obrat pridobitnih podjetij, naposled v nekem obsegu prejemanje plač in pokojnin, v tem ko ni pri dohodkih iz rent in glavniške imovine. kolikor ne gre za hipotekovane terjatve, večkrat nobenih zunanjih znakov, tako ila bo v takih primerih paziti večinoma na po-trošek. člen 55. Pri zemljiški posesti in pri posesti poslopij posebej. I. 1. Določila o preračunu dohodkov iz zemljiške posesti, katero obdeluje kdo sam, in o načinu. kako je priznavati te dohodke, so obsežena v §§ 159 do 1G2, potem 163, nadalje v členu 13 nast. tega izvršitvenega predpisa. Tudi komisiji se je držati teh določil ter ukazil sprednjih členov 52 do 54, in to tudi tedaj, kadar se niso predložile priznanice. 2. Ako izpolnjuje dolžnost, ki ji je naložena, bo komisiji mogoče napraviti si samostojno sodbo o višini čistih dohodkov, doseženih iz kmetijskega obrata. V ta namen praviloma ne bo potrebno ugotoviti ali popreskusiti vse zares dosežene gospodar-stvene prejemke in stroške posamez; zlasti ne bo po postavkih ovedovati v lastnem hišnem gospodarstvu davčnega zavezanca potrošene pridelke lastnega kmetijstva in gozdarstva, ampak jih bo preračunih po primernem poprečnem preudarku počez. Praviloma bo zadosti, ako komisija opre svojo sodbo na. neka splošna oporišča. Taka oporišča bo komisiji dalo že njeno lastno znanje krajnih razmer, letine, cen kmetijskih pridelkov, naposled posledek zasliševanja izvedencev, ki se morda zaukaže. 3. Katastrski čisti donos je porabljati samo za pripomoček, za pomagalo za cenitev dohodka. Katastrski čisti donos je zlasti tedaj, kadar gre za primerjavo donosov iz zemljiške posesti istega okraja, važen, pa ne odločilen faktor za presojanje donosa kmetijstva. Pa tudi sicer se bo cenilna komisija ob presojanju dohodkov iz zemljiške posesti morala ozirati poleg drugih merodajnih razmer tudi na katastrski čisti donos. Pri tem pa je pazili, da se že z ozirom na način, po katerem se oveduje katastrski čisti donos, resnični čisti donos posameznega leta ne bo mogel strinjati ž njim v zelo mnogih primerih, ampak da bo zdaj manjši, zdaj večji. V tem oziru je naglašati, da je bil katastrski čisti donos najden iz poprečnih preračunov 151etne dobe, kateri so se po pregledu zemlja-rinskega katastra, opravljenem na podstavi zakona z dne 12. julija 1890. 1. (drž. zak. št. 121). popravili samo deloma. Za dohodnino pa je preračunih dohodke na podstavi enega leta (§ 156), Donos enega leta bi se torej moral, celo če bi bile vse druge razmere ostale ravno tiste, kakor so bile sprejete pri katastrski cenitvi, potem ne-obhodno razločevati od katastrskega čistega donosa, ako bi bilo zadnje leto bolj ali manj rodovitno, nego si je to misliti po 151etni katastrski poprečuosti. Potem ni pozabiti, da se je katastrski čisti donos ovedel pred več nego 30 leti in se je na izpremembe množine in pa cen glavnih in postranskih pridelkov zemlje, ki so sc od tega časa zgodile, oziralo seveda samo toliko, kolikor je to bilo mogoče po § 1 zakona o pregledu zemljarin-skega katastra. Nadalje se je bilo na trajne pre-membe v dobroti zemljišč ozirati sicer pri pregledu zemljarinskega katastra, pa te premembe niso v bodoče predmet razvidnosti. Katastrski čisti donos obsega nadalje samo donos posameznih parcel zemljišč, ter se torej ne ozira na to, da je moči z združitvijo parcel v eno zemljiško telo doseči večkrat višje dohodke, kakor bi to bilo mogoče, če bi se parcele obdelovale posamez; tako tudi ne obsega katastrski čisti donos dohodkov iz fabrikacijskih vrst in postranskih obratov, zvezanih z zemljiščem. Naposled se opira katastrski čisti donos na pogoj sploh navadnega obdelovanja s popolnim plačilom vseh delovnih moči. Kolikor se torej v posameznem primeru dejanske razmere razločujejo od tega pogoja, toliko si bo navadno ludi misliti, da se resnični dohodki razlikujejo od katastrskega čistega donosa. Z ozirom na opisane razmere si bo morala cenilna komisija, ki se ozira na katastrski čisti donos, vselej odgovoriti na prašanje, ali ustreza ta donos resničnim dohodkom; ako ne ustreza, bo morala ugotoviti resnične dohodke po razmerah bodisi z večjim, bodisi z manjšim zneskom, različnim od katastrskega čistega donosa. 4-. Ne gledč na to, se sme poizvedeti donos zemljišč s primerjavo z znanimi donosi drugih posestev. 5. V primerno podstavo za cenitev smejo služiti zlasti v istih krajih ali v sosednjih okrajih v merodajnih gospodarskih letih resnično plačane zakupnine. Za njih primerno uporabo se vendar nikdar rte smejo pustiti v nemar razločki zakupne vrednosti, ki so odvisni od obsega gospodarstva, od lege in od zveze k njemu spadajočih nepremičnin, od kakovosti zemlje, načina obdelovanja itd. Tudi je ob primerjavi vpoštevati posebne okolnosti, ki so morda v posameznem primeru vplivale na nornralno višino pogojene zakupnine, bodisi na več ali na manj. Nadalje se je ozirati na to, da bodo, ako ne dado posebna osebna svojstva kmetovalca pričakovali drugačnega uspeha, dohodki lastnika, ki obdeluje zemljišče sam, praviloma večji od dohodkov, kateri bi mu dohajali iz zakupa brez nadaljnjega potroška irr truda, zakaj on mora poleg primernega obrestovanja svoje obratne glavnice iskati tudi povračilo za svoje lastno delovanje in za sodelovanje svojcev. K ovedeni zakupnini je potemtakem prišteti tem domnevanim večjim dohodkom primeren pribitek, pri čigar odmeri se jr; ozirati na osebne razmere, na sposobnost in delavno zmožnost posameznega davčnega zavezanca. ti. Prav tako je rabiti za oporišča ludi kupnine nepremičnin, pri čemer bo seveda primerno paziti na to, da se navadno glavnice, naložene v kmetijskih posestvih, obrestujejo mnogokrat posebno nizko. il. 1. Določujč vrednost dohodkov iz poslopij, ne danih v najem, se sme vobče najemna vrednost, ovedena zastran odmere hišne najmarine ali petodstotnega davka od hišnine prostega najemninskega donosa, sprejeti za užitno vrednost poslopja ali stanovanja, vendar ni cenilna komisija vezana na najemno vrednost, uvedeno za odmero hišnine, ter se mora zlasti užitna vrednost stanovanj, združenih z vrtom itd., ovedeti neodvisno od določbe najemninske vrednosti, ki se je morda opravila za hišninske namene. Od najemne vrednosti je odbiti stroške, navedene v členu 18, štev. 2, a) do f). 2. Po določilih, obseženih v členu 19, št. 3, je omenili tildi užitno vrednost selskih dvorcev (vil), gradov in drugih poslopij, za katera se ne predpisuje hišna najmarina ali petodstotni davek. V obeh primerih se užitna vrednost poizve tako, da se stroški, navedeni v členu 18, štejejo že naprej za odbitne postavke tako, da se ne odbijajo več dalje od teh užitnih vrednosli. 3. Pri kmetiških hišah in pri podobnih poslopjih, ki praviloma ne dajejo donosa iz najemnine in pri katerih ni mogoča primerjava s podobnimi v najem danimi poslopji po krajnih razmerah, se sme nastaviti za najemno vrednost mnogokratnik hišne raziedovine, ki ustreza krajnim razmeram. 4. V številki 3 ukrenjeno določilo je uporabljati zmisloma tudi za ovedbo užitne vrednosti ne v najem danega dela poslopja tedaj, kadar so taka poslopja (kmetiške hiše i. k. e.) v najem dana izjemoma ali samo na kratek čas. 5. Ako trdi davčni zavezanec, da je za poslopja ali dele poslopja, ki jih rabi sam, uporabil stroškov, ki presegajo užitno vrednost, bo skrbno pretresovati, v koliko je šteti, da so ti stroški uporabljeni v zmislu § 159 še za stroške v dpsego, zavarovanje in vzdržbo prejemkov. Člen 56. Posebna določila za dohodke iz službenih prejemkov; — zlasti za dohodke duhovnikov. (§ 202, odstavek 5, § 206, odstavek 3, § 158, odstavek 2.) 1. Komisija naj ugotovi posebej, ako treba, znesek službenih prejemkov, obseženih v dohodkih, ki so podvrženi davčnemu odbitku ter so zavezani plačarini. Kadar sestojijo dohodki davčnega zavezanca samo iz takih prejemkov, tedaj bo seveda postaviti v razpredelek 24 odmerne pole, oziroma cenitvenega vpisnika isti znesek, kakor v razpredelek 22. Kaki dovoljeni odbitki na obrestih za dolgove, na zavarovalnih premijah i. v. d. zmanjšujejo potem tudi dohodke iz službenih prejemkov. Kadar pa ima davčni zavezanec še druge vire dohodkov, tedaj je odšteti odbitke od dohodkov iz službenih prejemkov samo toliko, kolikor se tičejo ali teh dohodkov samih, kakor so službene takse, pokojninski odbitki in podobni odbitki, ali kolikor presegajo drugačne dohodke; na primer: Davčni zavezanec hi imel plače s postranskimi pristojbinami . . . 3.000 K iz glavniške imovine.................. 300 , 3.300 K Na odbitkih bi bil uveljavljal: prispevek za pokojninski zaklad 90 „ obresti za dolgove .... 100 „ V tem primeru znašajo dohodki iz službenih prejemkov 3000 K — 90 K 2910 K. če bi pa bil isti mož razen tega še kol odbitek uveljavljal zavarovalno premijo 240 K, tedaj bi se mu moralo — ker dohodki iz glavniške imovine ne zadostujejo več za ves ta strošek — odbili še nadaljnjih 40 K od dohodkov iz službenih prejemkov tako, da ostane samo 2870 K. Ta znesek je potem zopet enako visok kakor dohodnini zavezani dohodki sploh: namreč 3300 430 2870. 11. Gledé nekih duhovniških prejemkov je paziti na naslednje: 1. Po § 202, odstavek 5, v zvezi z zakonom z dno 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176) je pri duhovnikih, ki uživajo dopolnilo kongrue, štolnine, ki se v zmislu S S 3 in 4 omenjenega zakona zaračunjajo pri odmeri dopolnjene kongrue, vzprejemati samo s tistim zneskom, s katerim so se zaračunile za dopolnilo kongrue v poslednji, po političnem deželnem oblastvu preskušeni in eventualno popravljeni priznanici. Kake drugačne dohodke iz ustanovljenih mašnin pa je napovedati po njih resničnem donosu. 2. § 206, odstavek 3, določa, da je pri cenitvi duhovniških dohodkov iz službenih prejemkov zahtevati samo mnenje političnega deželnega oblastva v porazumu s predstojnim cerkvenim oblastvom; poizvedba po pojasnilnikih je torej izključena. Seveda je zahtevati mnenja tudi od političnih deželnih oblastev samo tam, kjer je to neobhodno potrebno za preskušnjo povedeb davčnega zavezanca. 3. Gledé dohodkov, ki jih dobivajo duhovniki iz nadarbinskih zemljišč, ter iz rentne in glavniške imovine, veljajo obča določila. 4. Pri udih redovnih združeb, ki uživajo preskrbo iz njih skupnih dohodkov, ne da bi se jim odkazovali določeni deli za lastne dohodke, se bo nanašala cenitev na skupne dohodke posamezne združbe, iz katerih bo potem določiti davku zavezane dohodke posameznih udov v zmislu § 158, odstavek 2. (Prim. čl. 3, II, št. 3). Člen 57. Posebna določilu zu dohodke iz glavniške imovine in iz spckulncijskih dobičkov. Posebno skrbno bo paziti komisiji na to, je-li kaj dohodkov iz glavniške imovine in iz spekulacijskih dobičkov. Ker bo v tem oziru komisija le red koma izvedela naravnost za vir dohodkov sam, v kolikor ne gre za liipotekovane terjatve ali kaj enakega, zato je kar najbolj paziti na razmerje komisiji znanih dohodnih vrst do potroška davčnega zavezanca. Ne manj je gledati na kake pripale dedščine, dobičke, obče znana srečna spekulacijska opravila in kaj enakega in to na dvojno stran, je li take prejemke prišteti dohodkom, ali, v nasprotnem primeru, je-li iz teh imovinskih prirastkov izvirajoče dohodke vzeti v obdačbo. Člen 58. Cenitev po potroškii. Kadar se dohodki davčnega zavezanca po njegovih posameznih virih ne dadö ustanoviti zadosti gotovo, tedaj smejo, pazeč na predpis člena 54, št. 6, odstavek 2. opazke o življenju in o vidnih potniških, katere dola davčni zavezanec za se. za svojce in svoje hišno gospodarstvo nepretrgoma, biti komisiji v oporišče, da ceni višino vsega po-troška in potem dozdevne skupne dohodke. V vseh primerili pa se je držati tega, da je poraba ali potrošek vselej samo podstava za cenitev, ne pa tudi predmet obdačbe. Nepripustna je torej priredba po potrošku. ako je gotovo, da se potrošek ne strinja z višino zares davku zavezanih dohodkov. Kadar zalaga na primer davčni zavezanec svoj potrošek dokazno popolnoma ali deloma iz svoje glavniške imovine ali iz prostovoljnih privržkov svojih ljudi ali pa iz drugih virov, ki se mu ne morejo zaračunjati za davku zavezane dohodke, tedaj se morajo vsekakor pri cenitvi davku zavezanih dohodkov pustiti v nemar iz takih virov prihajajoči zneski. Davčni zavezanci, ki zatrjujejo, da prejemajo take privržke, bodo morali tudi verojetno izkazati to okolnost. Ako prosi davčni zavezanec v zmislu § 2, odstavek 4. zakona z dne 19. marca 1870. 1. (drž. zak. št. 28). mu je. kolikor je to dognano po spisih, naznaniti zunanje znake, nadalje razmerje posameznih vzetih virov dohodkov. (Prim. člen 54. št. 7. odstavek 2.) Člen 59. Preračun davčnega postavka in njega vpis v odmerilo polo in v cenitveni vpisnik. (§§ 212, 215 in 216). 1. Glede ovedbe odbitnih postavkov, znižeh ter glede preračuna davčnega postavka se zavrača na ukazila, dana v prvem delu tega izvršitvenega predpisa in v členu 56. 2. Sklepi, s katerimi dovoljuje komisija iz vzrokov, navedenih v S 174. znižbo davčnega postavka za več nego eno stopnjo ali prostost davčnega zavezanca, stoječega na višji nego na prvi davčni stopnji, se smejo izreči samo, ako sla navzoči d\e tretjini udov komisije. 3. Pri osebah, ki uživajo davka proste vojaški' prejemke, je njih znesek, na katerega se je gledalo pri preračunu davčnega postavka (tj 154. Sb 6), poočititi v cenitvenem vpisniku v stolpcu za opomnje. 4. Posebna določila gledé službenih prejemkov so se obravnavala v členu 56. 5. Ker se za zneske, ki se ne pobirajo v zmislu člena XVII zakona, ni določil poseben raz-predelek v odmemi poli. oziroma v cenitvenem vpisniku zaradi majhnega števila primerov, kar jih je še. bo tedaj, kadar ustanovi komisija popolno oprostitev dotičnih oseh. znesek vstaviti v razpre-delka 27 in 31 in ga primemo poočititi. (Prim. tudi čl. 80.) 6. Z vpisom teh podatkov je dokončano cenitveno opravilo. 7. Osebe, ki po cenitvi komisije nimajo davku zavezanih dohodkov, je izbrisati v cenitvenem vpisniku. 8. Razpravne spise in cenitvene vpisnike z razpravnim zapisnikom vred je takoj napotiti na davčno oblastvo. Člen 60. Nadaljnja uradna dejanja davčnih oblastev. (§§ 215 in 217). 1. Davčno oblastvo mora precej, ko dojdejo ravnokar omenjena pomagala, ukazati izdajo plačilnih nalogov po obrazcu J/\ ali JI2; ta zadnji obrazec j/i. , . , ... .. . tv ' ;. Obrazce J/2. obrazec je rabiti za tiste davčne zavezance, ki uživajo službene prejemke, pri katerih se odbija davek ali ki so zavezani plačarini; izpolnjujé ta obrazec je paziti na določila členov 77 do 85. 2. Plačilne naloge je proti prejemnemu potrdilu vročati zaprte po občinskem predstojniku ali po pošti. , 3. Glede vsakega posameznega davčnega zavezanca je potem v dvojnem izvodu narediti list po obrazcu K. pri čemer pa je izpolniti razpre- oinr.ee k. delek 12 samo v enem teh dveli izvodov. 4. Nadalje je v razgrnitev izpiska iz plačilnih nalogov na vpogled davčnih zavezancev dotičnega okraja po § 217, odstavek 3, napraviti gledé vsakega posameznega davčnega zavezanca list, ki obsega samo oznamenilo tega davčnega zavezanca in znesek dohodnine, ki jo mora plačati. Tudi za to se sine rabiti obrazec K, v katerem pa se izpolnijo samo razpredelki 3, 4 in 10. Razgrniti se mora takoj po končani priredbi. Priredbene primere, ki so morda zaostali, je vzpre-jeti v izpisek prihodnjega leta. 5. Za izdatke, omenjene tu spredaj, je uporabljati. kolikor moči, mehanične metode razmnoževanja. Če se uporablja pavzni papir, se smejo v št. 4 omenjeni izpiski napraviti morda tako, da se po trije obrazci K položijo drug vrhu drugega, ter se najprej izpolnijo v vseh treh izvodih razpredelki 3. 4 in 10, na to pa se, odstranivši en izvod, ki služi v št. 4 določenemu namenu, v drugih izvodih izpolnijo drugi razpredelki brez razpredelka 12, in naposled, odstranivši dalje še en izvod, tudi še razpredelek 12. Listi K se po primerni priredbi obrazca lahko napravijo hkratu s plačilnimi nalogi J/l, oziroma ,//2. V tem primeru ni treba tretjega lista K. 6. Liste, ki smejo obsegati samo v št. 4 omenjene podatke, je potem, urejene abecedno po imenih davčnih zavezancev, sešiti za vsak cenilni okraj skupaj ter jih skozi 14 dni razgrniti v prostorih davčnega oblastva I. stopnje, da jih smejo ob navadnih uradnih urah pregledati dohodnini zavezane osebe dotičnega okraja. Poverilo oseb, ki jih hočejo pregledati, je skrbno preskusiti; narejati prepise ali izpiske ni dovoljeno; kazenska določila zoper kako zlorabo teh izpiskov obsega § 246. 7. Ko so bili listi javno razgrnjeni, kar je zabeležiti na platnicah, jih je zopet vzeti narazen. Ti listi ter v št. 3 omenjeni listi po obrazcu K naj služijo potem v narejo statističnih izkazov. Uporabljati jih bo tudi za sestavo volilnih skupin za volitev v komisije (člen 46, št. 4), pri čemer pa je primerno gledati na izprcmembe, katere je imeti v razvidnosti po členu 64, št. 6, odstavek 2 in členu 76. 8. Tiste izvode listov po obrazcu K, v katerih ni izpolnjen razpredelek 12, je urediti po davčnih okrajih, sešiti jih s platnicami vred, izkazujočimi vsoto odmerjenega davka, zapečatiti ter odposlati davčnemu uradu za tabelo za predpis. 9. Ostale liste po obrazcu K je shraniti posebej in naj služijo v nadomestek za izvode, ki so postali nerabni ali so se izgubili, ali pa se potrebujejo za zgoraj oznamenjene namene. 10. V sprednjih številkah 3 do 9 zaukazana nareja listov po obrazcu K ima namen, kolikor moči olajšati davčnim oblastvom njih opravilo, zlasti tam, kjer je zelo mnogo davčnih zavezancev. Kolikor bi se pa izkazala nareja seznamkov pri posameznih oblastvih za primernejšo, se dovoljuje posluževali se takih seznamkov, ako imajo dotične razpredelke. V. oddelek. Pravni pomocki. Člen 61. Vlaganje prizivov; naznanjanje odmeritih podstav; vpogled v spise. (§8 218, 219, 220. 221.). 1. Zoper posledek priredbe in pa kako določbo izmere službenih prejemkov pristoji tako davčnemu zavezancu, kakor tudi davčnemu oblastvu pravica priziva na prizivno komisijo. Na prizive davčnih zavezancev se uporabljajo določila zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28). Za davčno oblastvo teče tridesetdnevni rok za vložbo priziva od dne, katerega dojde davčnemu oblastvu cenitveni zapisnik. Prizive davčnih zavezancev je vlagati pri davčnem oblastvu, prizive davčnega oblastva pa pri cenilni komisiji. Oba sta kolka prosta. Prizivi davčnih zavezancev se lahko vlagajo pismeno ali pa dajejo ustno na zapisnik. Davčno oblastvo mora davčnemu zavezancu, zoper katerega priredbo meri priziv, ob enem naznaniti njega vložbo ter povedati razloge za to. Davčni zavezanec ima pravico v 14 dneh vložiti pri cenilni komisiji kolka prosto protispis. V ta namen se mu sme na zahtevanje priobčiti popolen prepis priziva. 2. Davčno oblastvo ima dolžnost, vložiti priziv zoper posledek priredbe, ako misli: a) da po komisiji opravljena ovedba dohodkov, oziroma odbitkov ne ustreza zakonitim predpisom ; h) da po komisiji v zmislu §§ 173 in 174, dovoljene oprostitve ali znižbe niso pripustne po dejanskih razmerah; c) da je po komisiji ustanovljeni davčni postavek nerazmemo nizek, ali d) da se je zakon kako drugače kršil v znatno škodo državnih koristi ali davčnih zavezancev. Prizivne pravice pa se je poslužiti praviloma samo tedaj, kadar se znatno krši zakou, oziroma kadar je razlika od predloga davčnega obiastva precej velika in je z verojetnostjo pričakovati, da se ugodi prizivu. Prizive davčnega obiastva je vlagati, kolikor mogoče, v prvi polovici prizivnega roka in jih opremiti s stvarno, če tudi le kratko obrazložim. 3. Davčnemu zavezancu ali njegovemu izkazanemu zastopniku je za vložbo priziva na kolka prosto prošnjo priobčiti razloge odmer, ki so razvidno po spisih. Ako so razlogi odmere že v očitkih pomislekov, se lahko kar opozori na te očitke. V zmislu § 2, odstavek 4, zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28) se z vložbo prošnje, da bi se naznanili razlogi odmere, zavira rok za priziv do dneva, katerega se vroči dotična rešitev, in teče odtlej daljo v ostali dobi. 4. Na eventualno tudi kolka prosto prošnjo je dovoliti za vložbo priziva ali za sestavo proti-spisa zoper priziv davčnega obiastva vpogled v akte in njih prepis. Tudi z vložbo lake prošnje se enako kakor pod št. 3 zavira prizivni rok. Vpogled v akte se razteza zlasti na vloge strank, na zapisnike o zasliševanju, sestavljene s pričami, izvedenci in pojasnilniki o imovin-skih, pridobitnih in dohodnih razmerah davčnega zavezanca ter o drugih za priredbo važnih okolnostih, na kake dokazne listine in očitke pomislekov, nadalje na sestavo podlag za odmerjanje. Imena zaslišanih oseb je naznaniti cenzitu, oziroma njegovemu zastopniku samo z izrečnim privoljenjem teh oseh. Vpogledali in prepisati se ne smejo notranji uradni spisi, na primer uradni dopisi in poročila višjim stopnjam, razpravni zapisniki komisij, nadalje vsi uradni zapiski za golo notranjo rabo obiastva (zlasti listi po obrazcu F), vpisniki, dnevniki, knjige ter tudi drugi spisi ali deli spisov, ki jih ni mogoče naznaniti iz zakonitih ali javnih ozirov in iz ozirov na to, da se imajo v tajnosti dohodne razmere drugih davčnih zavezancev. Vpogledovanje in prepisovanje se nanaša seveda samo na razpravne spise, ki se tičejo izpodbijane odmere; drugi spisi sc ne smejo vpogledali in prepisati. 5. Kolikor meri priziv davčnega zavezanca zgolj zoper pogreške, ki so se zgodili ob izdaji plačilnih nalogov po davčnem oblastvu, mora davčno oblastvo precej ukazati popravo ter obvestiti o tem davčnega zavezanca ter, ako je treba, davčni urad z obrazcem M1 (člen 64, št. 5). Zoper to odredbo je dopuščen davčnemu zavezancu kolka prost rekurz do finančnega deželnega obiastva. Prizive pa, ki bi po taki odločbi ne bili rešeni popolnoma v zmislu prizivnikovem, ter tiste prizive, pri katerih sploh ne gre za ravnokar oznamenjeni primer, je primerno pripravljene oddati cenilni komisiji. 6. V primerih, v katerih prirejeni letni dohodki ne znašajo več nego 6000 K in sta tako predsednik cenilne komisije kakor tudi komisija sama mnenja, da je ugoditi prizivu v polnem obsegu, je odločba o prizivu naložena cenilni komisiji. (Prim. tudi člen 64, št. 5 in 6.) V vseh drugih primerih odloča o prizivih prizivna komisija. 7. Predsednik cenilne komisije odredi poizvedbe in dopolnitve, ki bi se mu morda zdele potrebne po povodu vloženih prizivov in med katere spada zlasti odstranitev kakih ob priredbi nastalih pogreškov v postopku ali pa pregled opravilnih knjig (§ 279), ki ga je ponudil davčni zavezanec v prizivu, 1er skliče potem cenilno komisijo, da odloči (št. 6), oziroma izjavi svoje mnenje. Odločbo, oziroma izrečeno mnenje mora predsednik podpisati. Seveda dâ lahko tudi komisija sama — še pred odločbo, oziroma oddajo svojega mnenja — 65 (Slovonitdu. I izvršiti pravkar omenjena uradna dejanja, zlasti odpraviti nedostatke priredbenega postopka, ki so se pripetili. Cenilna komisija ali njen predsednik lahko tudi predlaga, naj se davčni zavezanec pozove dovoliti vpogled v svoje gospodarske in opravilne knjige (§ 222). 8. Da se razloži bistvena vsebina prizivov, posledek o tem opravljenih ovedeb ter eventualno mnenje cenilne komisije, v to je uporabljati prizivne pole, ki naj služijo tudi za vpis odločeb cenilne, oziroma prizivne komisije. Obrazec take Obrazec L. prizivne pole je priložen pod L. 9. Odločbi prizivne komisije pridržane prizivne razprave je predložiti potem finančnemu deželnemu oblastvu. Finančnemu deželnemu oblastvu je dano na voljo, kolikor se to dâ storiti brez zamude časa, da dâ opraviti dopolnitve spisov po davčnih oblast-vih prve stopnje, kolikor se mu zde potrebne. 10. Finančno deželno oblastvo naj pripravi prizivne pole, izpolnivši razpredelka 4 in 5, in predloži tako pripravljene pole z dotičnimi spisi vred s konsignacijo prizivui komisiji. Prizivne pole je «znameniti s številkami v soglasju s konsignacijo, in to urediti tako, da more biti ob enem v izkaz o nadaljnjem formalnem uradnem ravnanju s prizivi po prizivni komisiji. 11. Finančno deželno oblastvo mora skrbeti za to, da pride od teh prizivov kar največ mogoče v razpravo v dobi glavnega zasedanja prizivne komisije. Po potrebi je prizivno komisijo zopet sklicati v primernih dobah. Vsakočasno zborovanje prizivne komisije je naznaniti finančnemu ministrstvu. 12. Prizivi nimajo odložive moči glede plačila predpisanega davka in glede naredeb za njega izterjavo. Člen 62. Prizivno komisijo. (S§ 1 77. 178, 182, 18:t) 1. Po S 177, it je za obseg vsake kraljevine ali dežele postaviti po eno prizivno komisijo. Po potrebi se sme za obširne okoliše in za okoliše s posebno velikim številom davčnih zavezancev postaviti tudi več prizivnih komisij. Take odredbe razglaša finančno ministrstvo javno. 2. Pristojnost prizivnih komisij je določena v § 178, njih sestava pa v §§ 182 in 183. O času, kdaj je zaprositi deželne zbore, naj opravijo dutične volitve, bo finančno ministrstvo dajalo to ukazilo političnim deželnim oblastvom in pred-sedništvom finančnih deželnih oblastev za vsak primer posebej. Prizivne komisije imajo svoj sedež pri tistem finančnem deželnem oblastvu, ki je pristojno za do-lično deželo. 3. Gledé zmožnosti, biti voljen, glede razlogov za odklonitev volitve ter gledé tiajanja priziva komisijskih udov in namestnikov veljajo ista določila kakor za cenilne komisije. 4. Tudi gledé prizivnih komisij ima finančni minister pravico, da tedaj, kadar bi se volitev ne opravila po očitni krivdi volitvenih upravičencev ali kadar se izvoljenci branijo redno sodelovati, imenuje v dopolnitev dotične komisije potrebno število udov in njih namestnikov. Kdaj nastopijo navedeni pogoji, o tem si pridržuje odločbo finančno ministrstvo; če se pokažejo kaki pomisleki, je torej poročati njemu, pri čemer je finančnemu deželnemu oblastvu prepuščeno. staviti v poraznimi s političnim deželnim oblastvom predloge, ki se mu zdé primerni. 5. Gledé pravic in dolžnosti udov in gledé trajanja njih uradovanja veljajo ista določila kakor pri cenilnih komisijah. Glede opravilnega reda prizivnih komisij je slično uporabljali določila člena 48, št. 1 do 10, potem 12 in 14. 0. Sklepe in odločbe komisije mora podpisovati predsednik. Odpravlja jih finančno deželno oblastvo v svo’ jem imenu, toda sklicevaje se na komisijski sklop' Člen 63. Dolžnosti in pravico predsednika. Poslovanje prizivnih komisij. (S§ 221. 222.) 1. Predsednik prizivne komisije je gledé na pravilno ugotovitev davka zastopnik državnih koristi za svoj okoliš. Njemu pristoji višje vodstvo vsega priredbenega opravila v okolišu prizivne komisije. On naj pazi na enakomerno uporabljanje priredbenih načel, nadzira poslovanje predsednika cenilnih komisij in skrbi, da se o pravem času dokonča pri-redbeno opravilo. Stališče finančnega ministra, oziroma finančnih deželnih oblastev v priredbenem postopku je obravnavano v členu 46, št. 2; tudi predsedniki prizivnih komisij morajo torej slušali ukažita, ki se jim dadö v tem oziru. 2. Prizivna komisija in njen predsednik ima zastran natančne ugotovitve dohodkov davčnih zavezancev iste pravice kakor cenilna komisija. Prizivna komisija pa ima tudi pravico, da dä opraviti potrebne poizvedbe in dokaze po cenilni komisiji ali po davčnem oblastni. Take sklepe je od primera do primera preoddati v odpravo finančnemu deželnemu oblastni. 3. Ako smatra prizivna komisija, ko je preskusila spise in izvršila poizvedbe in dokaze, ki se ji zdé potrebni, da je še potrebno, lahko pozove davčnega zavezanca, da se dalje pojasnijo za njeno odločbo bistvene okolnosti, naj dovoli tudi vpogled v svoje gospodarske in opravilne knjige v obsegu, potrebnem za ta namen, in, ako se knjige ne pišejo ali ako je potrebno za dopolnitev in potrditev vsebine knjig, tudi zahteva, da predloži pogodbe, zadolžnice, pobotnice o obrestih, računske izpiske, fakture^ in druge računske po-močke in dokaze, ki jih ima davčni zavezanec. Izvzeti pa so zapiski, ki obsegajo edinole imena odjemalcev ali kupčijske kalkulacije ali fabrika-cijski postopek ali imajo za predmet samo vodstvo gospodinjstva. Sklep prizivne komisije mora, kolikor mogoče, natančno oznameniti dejanske reči, oziroma navedbe, ki jih je podal davčni zavezanec in ki se naj dokažejo z vpogledom in preskušnjo zapiskov m dokazil. Tudi je one dejanske reči ali navedbe 'sprejeti v poziv, ki se pošlje davčnemu zavezancu. Ta poziv davčnemu zavezancu je izdati z izrečnim pristavkom, da bi sc. če bi se brez zadostnega opravičila branil predložiti gori ozname-njene knjige, zapiske, pomočkc in dokazila ali ako ne ustreže njemu izdanemu pozivu v roku, ki ga je primerno določiti, o listih točkah, ki bi *e naj bile pojasnile z naročeno mu predložim, brez nadaljnjega sodelovanja davčnega zavezanca uradoma odločilo na podstavi komisiji predloženih pomočkov. Izsiliti vpogled v knjige z naložbo redovnih kazni (g 250) ni dopustno. Za sklep prizivne komisije zaukazati vpogled v knjige je potrebno, da pristopi k sklepu en glas nad absolutno večino navzočih udov, oziroma namestnikov prizivne komisije. Vpogled v knjige v zmislu sprednjih določil bodi izjema, katere se bo poslužiti le v važnih primerih, ob osnovanih dvomih o pravilnosti navedb cenzitov in samo tedaj, kadar se prizivna komisija prepriča, da druga dokazila, ki so ji na razpolaganje, ne zadoščajo, da bi se dognal odločilni učin. Pri tem je tudi paziti, da se ne prekorači za dosego namena vpogleda v knjige potrebna mera, zlasti da se ne zahtevajo pojasnila in dokazi, ki segajo čez neposrednji povod vpogleda v knjige. Ozirati se je tudi na to, da ostane pri tem varovana tajnost fabrikacijskega procesa in opravljanja. Natančnejša določila o izvršitvi vpogleda v knjige so obsežena v členu 8 izvršitvenega predpisa k VI. poglavju. 4. Prizivna komisija ni v svoji odločbi vezana na meje, oznamenjene s predlogi prizivnikov (t. j. davčnega zavezanca ali davčnega oblastva). ampak mora paziti uradoma, da se zakon prav uporablja in vrši cenitev, kakor gre. Ona sme torej vsled kakega priziva davčnega zavezanca znižati davek pod izmero, za katero prosi on, ali ga popolnoma izbrisati, ali pa vsled priziva davčnega oblastva ustanoviti davek v višji izmeri, kakor ga predlaga davčno oblastvo. 5. Kadar pa vsled enostranskega priziva davčnega zavezanca, to ji' tedaj, kadar ni vložilo ob enem priziva tudi davčno oblastvo, najde, da je premeniti izmero v še neugodnejšem zmislu za davčnega zavezanca, tedaj ne sme te cenitve opraviti takoj, ampak mora zavrniti razpravo nazaj na pristojno cenilno komisijo, oziroma na davčno oblastvo. da opravi primerno dodatno odmero. Cenilna komisija mora potem opraviti vnovično cenitev; pri tem je sicer navezana na pravno mnenje prizivne komisije, gledč ustanovitve stvarnega položaja in gledč kakih cenitev pa postopa samostojno. Obraroc M. Obraïoo M 1. Zoper vnovično odločbo ima vnovič davčni zavezanec ter davčno oblastvo prizivno pravico po S 223. 6. Prizivna komisija mora svoje odločbe s kratko obrazložbo vpisati v prizivne pole, ki se tičejo posameznih prizivov (člen 61. št. 8) ter zabeležiti način rešitve tako, kakor je povedano v členu 51, št. t, v razpravnem zapisniku ter v konsignaciji. 7. Sklenjene spise je izročiti finančnemu deželnemu oblastvu. da izda sklepe. člen 64. Nadaljnji uradni posli o prizivih. 1. Finančno deželno oblastvo zapiše i/. odločeb prizivne komisije ter iz svojih odločeb (št. 2) izvirajoče premembe v predpisu davka v zabeležek po obrazcu M. katerega je pisati posebej za dohodnino in za plačarino, ter obvesti davčna obla-stva prve stopnje, pri katerih se je vložil priziv, o odločbah prizivne komisije. 2. S tem je združiti odločbo v svojem področju o tistih prizivih, katerih predmet so pogreški ob izdaji plačilnega naloga, kolikor bi morda ta del priziva ne bil izgubil podlage po prizivnem odločilu, ki je ugodilo. 3. Davčnim oblastvom je ob rešitvi prizivov ob (-nem z razpravnimi spisi, ki se jim vračajo, priobčiti, kolikor moči v pavznem postopku uporabljajo zabeležek M narejen izkaz predpisa, oziroma odpisa iz zabeležka M, in to posebej za vsak davčni okraj, in pa sestavo za cenilni okraj, oboje v dvojnem izdatku. ■4. Davčna oblastva prve stopnje naj dadö predsednikom cenilne komisije rešitev prizivov na znanje z vpogledom ter obvestijo stranke. 5. Premembe v predpisu davka, ki se podajajo iz določb davčnega oblastva po § 220, odstavek 1, (člen 61, šl. 5, odstavek 1), oziroma cenilne komisije po § 221 (člen 61, št. 6), mora davčno oblastvo zaznamovati v zabeležko po obrazcu M 1. 6. Prizive z dotičnimi spisi vred je, če le moči, shraniti pri dntičnih listih /•’. Posledke pri- zivnih odločeb je vpisati v odmerne pole, oziroma cenitvene vpisnike z rdečo tinto. Izpiske iz zabeležka M, oziroma.!/ 1, je doposlati davčnim uradom, da izvrše premembe v predpisu. Posledke prizivnega postopka je. nadalje vpisati v listih, določenih za pripravo volilnih skupin (člen 60, št. 7). Člen 65. Pritožba na upravno sodišče. (§ 225.) 1. Zoper odločbe prizivne komisije je tako davčnemu zavezancu, kakor tudi predsedniku prizivne komisije zavoljo nepravilne uporabe zakona ali zavoljo bistvenih pogreškov v postopku dopuščena pritožba na upravno sodišče. (Zakon z dne 22. oktobra 1875. 1. [drž. zak. št. 36 iz 1. 1876.]) Zasestavo pritožbe se lahko davčnemu zavezancu (oziroma njegovemu zastopniku) na pismeno prošnjo dovoli vpogled v vpise enako kakor za priziv (člen 61, št. 4). Mnenje cenilne komisije in predlog poročevalca ter razpravni zapisniki prizivne komisiji' so izključeni' od vpogleda. Vpogled v spise naj. se vrši na tistem oblastvu. ki ravno ima spise in razpravni spisi naj se ne zaprosijo zgolj zato, da jih kdo vpogleda. Ako so prosi za vpogled v spise na oblastvu, ki nima teh spisov, je stranki primerno pojasniti in njeno prošnjo ne-posrednje poslati oblastvu, ki ima dotične spisi', in stranko o tem obvestiti s pristavkom, da se morejo spisi vpogledati samo na onem oblastvu in da se spisi ne morejo zaprosili. 2. Kadar poda pritožbo davčni zavezanec, mora na zaprosilo predsednika prizivne komisije pripraviti finančno deželno oblastvo protispis. Načrt protispisa mora predsednik v prvi polovici roka, ki ga je določilo upravno sodišče, predložiti v dvojnem odpravku finančnemu ministrstvu, katero odredi, kar je nadalje treba. 3. Predsednik mora podali pritožbo, aki> se je z odločbo prizivne komisije uporabil zakon nepravilno v znatno škodo državnih koristi ali ako se je pripetil bistven pogrešek postopka. Vendar mu je tudi dano na voljo predlagati pritožbo tedaj, kadar niso z odločbo prizivne komisije državne koristi znatno ali vsaj ne nepo-srednje oškodovane, pa je iz drugih vzrokov želeti odločbo upravnega sodišča. 4. V ta namen mora predsednik načrt pritožbe, ki jo namerja on, najpozneje v prvih 30 dneh, dopuščenih za vložbo pritožbe, v dvojnem odpravku, priloživši razpravne spise, predložiti finančnemu ministrstvu po finančnem deželnem oblastvu. Predsednik se sme za sestavo pritožeb, ki jih hoče podati, posluževati poslovalcev, katere mu za ta namen imenuje finančno deželno oblastvo. 5. Ko jo je odobrilo finančno ministrstvo, je po predsedniku podpisano in po finančni proku-raturi sopodpisano pritožbo z dvema prepisoma vred (§ 20 zakona z dne 22. oktobra 1875. 1. [drž. zak. št. 36 iz 1. 1876] o ustanovitvi upravnega sodišča) poslati upravnemu sodišču. Mentalne popreskušnje osnutkov sè strani finančne prokurature ne bodi. III. del. Pričetek in konec davčne dolžnosti; iz-premembe v teku davčnega leta. Člen 66. Občil načela. (§§ 227 in 232.) 1. O pričetku in koncu davčne dolžnosti ter o vpoštevanju premcmb davčnega osebka ali davčnega predmeta, ki nastanejo v teku davčnega leta. naj veljajo ta-le obča načela. a) Na novo v davčno dolžnost stopajoče osebe je obdačiti praviloma še-le s pričetkom prihodnjega davčnega leta po nastopu razmer, ki osnujejo davčno dolžnost. b) Iz davčne dolžnosti izstopajoče osebe se oprosté davka praviloma še-le s koncem tis- tega davčnega leta, v katerem so nastopile razmere, ki osnujejo izbris davčne dolžnosti. c) Premembe, ki nastanejo v teku davčnega leta v višini davku zavezanih dohodkov ali v drugačnih razmerah davčnega zavezanca, ne povzročijo, razen primerov, oznainenjenih v členih 66 do 69, izpremembe davka, ki ga je plačati za dotično davčno leto, ampak se vpoštevajo zgolj za nastopno leto. 2. Mimo izjem, oznamenjenih v členih 67 do 69, se potemtakem pri dohodnini predpisuje vselej cela letna pristojbina in zato se tudi ne odpisuje po letnih oddelkih (polletjih, četrtletjih, mescih ali dnevih). Člen 67. Prirastki. (§ 227.) Primeri prirastka nastanejo z doselbo v ozemlje veljavnosti tega zakona in z dosego stalnih službenih prejemkov v davku zavezani višini. 1. Davčna dolžnost z doselbo v ozemlje, v katerem velja ta zakon, nastopi, ako si oseba (iuozemec ali tuzemec), ki je doslej stanovala v tu-zemstvu in tukaj tudi ni bila davku zavezana v zmislu § 153. št. 1, odstavek 2, oziroma št. 2, izbere svoje stanovališče ali bivališče zavoljo pridobitka v teh deželah, ter uživa dohodke v davku zavezani višini. Dosega dohodka, ki je po § 153, št. 2, v tuzemstvu zavezan davku, sama zase ne spada pod pojem doselbe v ozemlje, v katerem velja zakon. 2. Davčna dolžnost z dosego stalnih službenih prejemkov v davku zavezani višini nastopi samo tedaj, kadar doseže do sedaj dohodnini ne-podvržena oseba stalnih službenih prejemkov več nego 1600 K, bodi si, da sploh še le stopi v užitek takih prejemkov, ali pa, da so se njeni do sedaj 1600 K ne presčgajoči prejemki primerno zvišali, ali ako doslej dohodnine oproščeni službeni prejemki (§ 154, št. 6 in 7) izgubé oprostitev, kakor na primer zaradi vpokojitve častnikov, demobilizacije i. dr. Kadar hi pa bil novi nameščenec že poprej zavezan dohodnini, tedaj bi imeli opraviti samo z zvišbo dohodkov, na katero ni gledati v teku davčnega leta. To velja tudi tedaj, kadar dosežejo službeni prejemki v teku davčnega leta plaČarini zavezano višino; potemtakem se v tem primeru za tekoče •leto niti ne predpisuje nova dohodnina, niti ne plačarina. 3. V vseh primerih prirastka je plačevati dohodnino za tekoče leto že od pričetka prvega mesca po nastopu tega dohodka, ako je pa dogodek nastopil prvega dne mesca, od tega mesca naprej. Pri tem je dohodke, katere dobiva davčni zavezanec med ostankom davčnega leta, vzeti v podstavo odmeri tako, da se preračuni letni davek, ki pripada na razmerne letne dohodke. Od tega davka pa je predpisati davčnemu zavezancu samo toliko dvanajstin, kolikor znaša število mescev, za katere ga je še obdačiti v tem davčnem letu. Kadar bi na pr. davčni zavezanec, ki se je preselil avgusta mesca, moral biti za mesce od septembra do decembra obdačen za (v posameznih oddelkih leta enakomerno tekoče) dohodke <8000 K, tedaj je davek preračunati takole: v štirih mescih 8000 K daje na leto dohodkov 24.000 K. davčni postavek 793 K, od tega */1ä = 264 K 33 h. Kadar bi se odmera opravila šele po preteku davčnega leta, tedaj je namesto domnevnih dohodkov vzeti odmeri v podstavo za ostanek davčnega leta resnične dohodke, ki so se- morda med tem doznali. — seveda pazeč na ravnokar dano pravilo za preračun. (Prim. člen 11, št. 2, odstavek 1.) Odpadki. (lien 68. (§ 229.) a) Zaradi odselbe in konca službenih prejemkov. I. Konec davčne dolžnosti z odselbo davčnega zavezanca iz ozemlja, v katerem velja ta zakon, nastopi, ako v naši deželi stanujoč ali I ukaj zaradi pridobitka ali dalje nego eno leto bivajoč davčni zavezanec (inozemec ali tuzemec) opusti svoje stanovališče ali bivališče in kljub lemu ne ostane zavezan davku v zmislu § 153, šl. 1, odstavek 2, oziroma št. 2. (Prim. člen 1, IV, št. 2 in 4.) Ako ne nastopita oboja pogoja in se torej dohodnina ne more izbrisati, ne sme se tudi sploh nikakor izpremeniti davek, predpisan za tekoče davčno leto. 2. Konec davčne dolžnosti vsled prestanka ali znižbe stalnih službenih prejemkov pod izmero, ki osnuje davčno dolžnost, nastopi tedaj, kadar do sedaj davku zavezana oseba nima razen teh službenih prejemkov nobenih, oziroma nobenih takih dohodkov, ki bi ji savni za se ali v zvezi s preostaja-jočimi službenimi prejemki nalagali davčno dolžnost. Sicer bi imeli opraviti samo z znižbo dohodkov, na katero se ni ozirati v teku davčnega leta. 3. V obeh primerih, pretresanih pod 1 in 2, se je na konec davčne dolžnosti ozirati od prvega bližnjega mesca, t. j. od predpisanega letnega davka je odpisati toliko dvanajstin, kolikor znaša ostajajoče število mescev. Člen 69. b) Zaradi smrti davčnega zavezanca. 1. Ako s smrtjo davčnega zavezanca nehajo njegovi dohodki popolnoma, obvelja v členu 68, št. 3, navedeni predpis. Za dohodek, ki je nehal s smrtjo davčnega zavezanca, ni smatrati samo takega dohodka, ki zaradi smrti sploh neha obstajati (na primer dosmrtna renta, službeni prejemek), temveč tudi dohodek, ki sedaj ne prihaja niti umrlemu niti tudi njegovi zapuščini (na primer dosmrtni užitek na kaki hiši). 2. Kadar pa s smrtjo davčnega zavezanca ne nehajo popolnoma dohodki, ki jih je on prejemal, oziroma, ki so mu prišteti po S 157, tedaj je njemu predpisani davek za ostalo dobo davčnega leta plačevati dalje od dedščine po razmerju nji ostalega dela do odpalega dela dohodkov. Iz tega je razvidno, da ua pr. ob smrti ne pridobivajočega rentnika sploh ne odpade tdč dohodnine. Primeri delovitega prestanka dohodkov nastanejo, če je na p. umrli poleg obresti od vrednostnih papirjev prejemal dosmrtno rento ali je deloval kot nameščenec i. k. e. Kateri del dohodkov ji' Šteli za ugasel, to morajo dokazati dediči, oziroma zapuščinski skrbnik. Oti preračunu davkov, ki jih je odpisati, je najprej poizvedeti, kateri davčni znesek hi raz-merno pripadal na ugasli del dohodkov za vse leto; od tako - o vodenega delnega zneska se odpiše tista kvota, katera pripada na mesce po dnevu smrti. Nap.: Pri umrlem so bili obdačeni dohodki (1000 K: od loh jo s smrljo ugasla’ dosmrtna renta 2000 K; davek od vseh dohodkov je znašal I 12 K 50 h, tretjina toga 37 K 50 h: ako jo nastopila smrt 15. dne septembra, jo odpisati od zneska 37 K 50 h na tri mescu pripadajoči del, to je 9 K 3 S h. Ako so bili posebej uveljavljam odi>itki od skupnih dohodkov, je porazdeliti te odbitke po razmerju na ugasli del dohodkov; spredaj ukazanemu preračunu je potem vzeti v podstavo samo davek, ki pripada na ostanek tega dela dohodkov. 3. Dokler osebe, poklicane k nasledstvu v zapuščino. ne stopijo v njen užitek, je nenastop-ljeno (počivajočo) dedščino tudi za nastopna leta obdariti po meri ostalih ji dohodkov (§ 229). Pri tem ji' uporabljati obča načela člena lili, in zatorej se ne sme odpisati davek, ker se v teku leta dedščina prisodi dednim upravičencem. Člen 70. Znižbe davku. (§ "232.) Osebe, katerih dohodki so se, kor je odpal kak vir dohodkov, ali zaradi nezgod ali drugih izrednih okolnosti v teku davčnega leta dokazno znižali na manj nego dve tretjini zneska, ki je vzet v podstavo priredbi, in ki so potrebne takega izpregleda, lahko zahtevajo razmerno znižbo za ostanek doličnega davčnega leta predpisanega davka (232, odstavek 2). 2. Da se odloči o prašanju, ali je pravica do izpregleda davka po § 232, odstavek 2, osnovana, je potemtakem preiskovali: a) ali je odpad vira dohodkov ali nezgoda ali druga izredna okolnost v teku davčnega leta povzročila znižbo dohodkov; znižba dohodkov mora bili v vzročni zvezi z dotičnim dogodkom; b) ali znaša ta znižba več nego eno tretjino prirejenega dohodka in c) ali je davkoplačevalec polreben izpregleda. Ail u) Pogoj za znižbo davka ni morda samo od volje davčnega zavezanca neodvisna izguba, temveč sploh vsak odpad vira dohodkov. Ne gre torej za to, ali se je izgubil vir dohodkov, kakor v primeru prisilne prodaje, odstave od službe i. dr., neodvisno od volje davčnega zavezanca ali ga je-li davčni zavezanec opustil prostovoljno. Vir dohodkov sam pa je moral odpasti in se je moralo s lem zmanjšati premoženje, ne pa da hi hiI nehal ali se zmanjšal samo dohodek iz njega. Vir dohodkov je odpadel, na primer ako neha ali se opusti pravica užitka, ako pogori, se razdene. oziroma poruši najemno poslopje, ako se ustavi obrtni obrat ali dobiček donašajoče opravilo. ako mine. oziroma se izgubi ohrestonosna glavnica z neobrtniško spekulacijo, ako ugasne pravica do renti1, ako se izgubi terjatev pri prisilni dražbi ali pri razdelitvi v konkurznem postopku. ako odpade službeni prejemek zaradi vpo-kojitve ali odpusta nameščenca, ali ako neha delovna moč zaradi starosti ali trajne bolezni. Ne velja pa. da je odpal vir dohodkov, na primer ob manjšem uspehu letine, neizterljivosti ali nazadovanju zakupnin in najemnin, ob nazadovanju kroga odjemalcev in donosov trgovine, ako se omeji obrat, ako se zmanjšajo ali odpadejo dividende iz posesti delnic, ako je kdo za- Treba je, da je vir dohodkov že odpal. Golo pričakovanje, da odpade, oziroma da se izgubi vir dohodkov, torej še ne osnuje pravice do izpregleda davka. Da je odpal vir dohodkov, to tudi ne velja že, če se razglasi konkurz o dolžnikovem premoženju ali če se uvede prisilna dražba nepremičnine, temveč šele, ko se je končno-veljavno dognal izpad glavnične terjatve, oziroma ko se je prodala nepremičnina. Ako pride v poštev uvel za znižbo davka zaradi nezgod ali drugih izrednih okolnosli, se znižba nikakor ne sme uporabljali zaradi navadne menjave dohodkov, ki jo povzročijo različna rodo-vituost posameznih let. različni uspeh kupčijskega podjetja, kakor sploh neugodne obratne razmere ild. Samo ako so „nezgode ali druge izredne okolnosli,“ kakor na pr. drage bolezni, smrti, živinske kužne bolezni, povodnji, toča, požar, udiranje hribov ali slični prirodni dogodki, pri nameščencih odpusl iz službe, izstop iz aktivnosti, ali druge posebne službene odredbe i. dr. povzročile zmanjšanje dohodkov, naj se zniža davek. Gola izguba na snovi premoženja brez skrčenja dohodka ne osnuje pravice do izpregleda davka. Ad b) Da se dožene, ali se je dohodek zmanjšal za več nego eno tretjino prirejenega dohodka, je dohodke, ki jih davčni zavezanec v resnici dobiva od časa zmanjšanja naprej do konca dotičnega leta. preračuniti na letni dohodek in ga potem primerjati s prirejenim letnim dohodkom. Ako jo prišel na primer z dohodkom 3000 K prirejen delavec 1. dne julija v službo z 1800 K letne plače, je dan pogoj za izpregled davka, ker znaša razlika med obema letnima prejemkoma 1200 K. torej več nego eno tretjino (1000 K) prirejenega dohodka 3000 K. Tudi ako se dohodek izpremeni na več strani, je ležeče na tem. ali zaostaja od začetka prvega zmanjšanja do konca davčnega leta sploh ostali letni dohodek za več nego eno tretjino za prirejenim letnim dohodkom. Ad c) Moment potrebnosti je presojati pravično oziraje se na skupni gospodarski položaj davčnega zavezanca. 3. Da se poizve izpregled davka, ki ga je dovoliti, je primerjati predpisano dohodnino s tisto dohodnino, ki bi ustrezala zmanjšanemu letnemu dohodku, in torej preračuniti, s katerim zneskom pripada podajajoča se razlika letnega davka raz-merno na čas od začetka škodljivega dogodka do konca leta. Ako je zmanjšani letni dohodek po g 155 davka prost, je docela odpisati na ozna-menjeno dobo pripadajočo dohodnino. V primeru, danem ad b), bi bilo razliko med obema letnima davkoma po 3(5 K 70 h — 15 K 20 h, torej znesek 21 K 50 h razmemo porazdeliti na čas od 1. dne julija do 31. dne decembra (6 mescev); po tem bi bilo odpisati znesek 10 K 75 h. Člen 71. Postopek pri prirastkih. (§§ 228 in 231.) 1. Doselbo v ozemlje veljavnosti tega zakona, s katero se osnuje davčna dolžnost (člen (57, št. 1), ter dosego stalnih službenih prejemkov (člen (57, št. 2), mora davčni zavezanec v 14 dneh po nastopu teh dogodkov naznaniti pri pri- stojnem davčnem oblastvu s priloženo priznanico, v kateri je navesti dohodke, ki jih bo davčni zavezanec najbrže prejemal v ostalem delu davčnega leta. Iz § 204 pa je razvidno, da zadeva dolžnost. priložiti priznanico, samo take osebe, katerih davku zavezani dohodki, preračuujeni na eno leto, presegajo 2000 K. Opustitev je po § 243, št. 5, davčna zatajba ali pa nerodnost, katero je kaznovati po § 244, odst. 3. Vendar mora davčno oblastvo, kadar izve v teku davčnega leta za take primere, pozvati davčne zavezance po istih pogojih in prav tako, kakor je pisano v členu 43, št. 2, da naj podadô priznanice. 2. O vseh, na novo došlih davčnih zavezau-cih je takoj narediti liste po obrazcu F, navedenem v členu 42, ter jih hraniti ločene od spiska oseb, katerim je bil davek prirejen pri redni cenitvi. 3. Davek odmerja davčno oblastvo prve stopnje. To oblastvo mora pri tem opravili v členu 44 omenjene poizvedbe in, ako se pokažejo zoper pravilnost predložene priznanice kaki pomisleki, pozvati s priobčilom vzrokov davčnega zavezanca v zmislu § 210 (člen 49, št. 4), da naj dâ pismeno ali ustno pojasnilo. Gledé cenitve same veljajo tudi za davčno oblastvo predpisi členov 51 do 59, a s tem razločkom, da davčno oblastvo ne more izvrševati pravic, pridržanih v §§ 210 in 2 11 edino komisiji. 4. Te odmere je opraviti, upotrebljaje primerno prenarejeno odmerno polo po obrazcu H/a, oziroma cenitveni vpisnik po obrazcu H. Plačilne naloge je izdati tako, kakor je pisano v členu 60. (Prim. tudi člen 76, št. 1.) 5. Davčno oblastvo mora nadalje ob priredbi davka za nastopno leto paziti skrbno na to, da se tedaj, kadar se niso naznanili davku zavezani prirastki, davek odmeri dodatno in po okol-nostih opravi kazensko uradovanje. Ker v teh primerih dohodke, katere je vzeti v podstavo ti dodatni odmeri, ugotovlja zastran davčne odmere za leto, ki sledi doselbi, cenilna komisija, jo opraviti dodatno odmero samo na podstavi cenitve, ki jo je izvršila cenilna komisija. Tudi te odmere je zaznamovati v odmerni poli in cenitvenem vpisniku (št. 4). 6. Zoper te odmere davčnega oblastva je pri -pusten rekurz do finančnega deželnega oblastva. Take rekurze je, kolikor se ne rešijo v zmi-slu člena 61, št. 5, odstavek 1, opravivši morda potrebne poizvedbe, predložiti finančnemu deželnemu ohlastvu, uporabljaje primerno prenarejeno prizivno polo po obrazcu £; odločujč o teli rekurzih je uporabljati zmisloma določila členov 63 in 64. Davčna oblastva je obvestiti, pazeč na določila člena 76, št. 1, odstavek 2, in uporabljaje zmislu primerno ukazila. ki jih obsega člen 64. Člen 72. Postopek pri odpadkih. (§§ 230 in 231.) Kadar neha davčna dolžnost z odselbo davčnega zavezanca iz ozemlja, v katerem velja ta zakon, ali s tem, da ugasnejo, oziroma se znižajo stalni službeni prejemki pod izmero, s katero je osnovana davčna dolžnost, tedaj naj davčni zavezanec poda naznanilo pristojnemu davčnemu oblastvu v 1 i dneh. Kadar se naznanilo poda prepozno, tedaj se davek odpiše, oziroma zniža šele s pričetkom tistega mesca, ki pride prvi po došlem naznanilu. V zadnjem mescu davčnega leta ali po preteku davčnega leta dohajajoča zakasnela naznanila torej ne morejo biti povod kakemu odpisu davka, predpisanega za to davčno leto, vendar se morajo zastran razvidnosti odpadka preskusiti, kakor je treba, ter primerno zabeležiti. (Prim. člen. 76. št. 2). Zoper odločbo davčnega oblastva prve stopnje je pripusten rekurz do finančnega deželnega oblastva. Davčna oblastva je obvestiti, pazeč na določila člena 76, št. 1, odstavek 2, in uporabljajo zmislu primerno ukazila, ki jib obsega člen 64. Člen 73. > Postopek pri odpisih vsled smrti davčnega zavezanca. (§§ 229 in 230.) 1. Ob smrti davčnega zavezanca ni treba naznanila tedaj, kadar dohodnina odpade popolnoma ali preide popolnoma na dedščino; v prvem primeru mora davčno oblastvo s pridržkom ukazila, danega v št. 3, kadarkoli dozve za okolnosti, ki osnujejo popolni odpis, uradoma odpisati davek od prvega bližnjega mesca po dnevu smrti; v zadnjem primeru pa prehaja davčna dolžnost kakor drugi dolgovi zapustnikovi na dediče. 2. Kadar se pa vsled smrti zahteva deloviti odpis davka, tedaj morajo dediči (ali zapuščinski skrbnik) v treh mescih, računaje od dneva smrti, podati naznanilo o nji, ter utemeljiti svojo zahtevo delovitega odpisa davka (člen 69); tudi tu se opravi odpis od prvega bližnjega mesca po dnevu smrti. Ako se pa naznanilo poda prepozno, se zniža davek šele s pričetkom tistega mesca, ki sledi dohodu naznanila. Gledé zakasnelih naznanil, potem gledé pristojnosti oblastev veljajo v čl. 72 navedena določila. 3. Primeri smrti, za katere izve davčno oblastvo, morajo biti vselej povod popreskusu ob-dačbe umrlega, zlasti je za to vselej po možnosti na kratko porabiti zapuščinske spise. Kadar bi se pokazalo, da umrli ni bil olnlačen za vse svoje dohodke, je opraviti dodatno obdačbo. Tudi je pred odpisom, o katerem je govor v št. 1, vsakikrat natančno dognati, ali ni zapustil umrli nobenih dohodnih virov. Odpis se sme v ta namen odložiti do časa. ko se dedičem priredi davek v nastopnem letu. Člen 74. Postopek pri davčnih znižbah. (§ 232). Prošnje za davčne znižbe, o katerih se govori v členu 70, je najpozneje v 14 dneh po nastopu dogodka, na katerega se naslanja prošnja za izpregled, podati pri davčnem oblastvu prve stopnje. Kadar dojde naznanilo prepozno, tedaj se sme izpregledati samo razmerni del tistega davčnega zneska, ki je predpisan za koledarske mesce, ki pridejo po predaji prošnje. V zadnjem mescu davčnega leta ali po preteku davčnega leta predane zakasnele prošnje mora davčno oblastvo prve stopnje zavrniti brez nadaljnjih poizvedeb. (Slovonisch.) 66 V vseh drugih primerih je predložiti prošnje s priloženimi potrebnimi poizvedbami finančnemu deželnemu oblastvu v odločbo. Zoper odločbo finančnega deželnega oblastva se sme vložiti priziv do finančnega ministrstva. Člen 75. Dodatne odmere. Razen prirastkov, o katerih je govor v členu 67, se opravijo dodatne odmere dohodnine še pri takih osebah, ki so se prezrle pri obči priredbi za tekoče leto. V teh primerih naj izvršč priredbo, ako. nje izvršitev ni morda odvisna od izreka o kaznivem učinu (čl. 9 izvršitvenega predpisa k V. poglavju) vzemši v podstavo odmerno polo, oziroma dodatni cenitveni vpisnik, cenilna komisija, kadar se zopet sestane (na primer, da izreče mnenje o prizivih). V vsakem primeru je za te davčne zavezance naredili nov list F ter ga vložiti v spisek dohodnini zavezanih oseb (člen 42). Ako bi se priredba opravila za več let nazaj, je navesti v odmerni poli in v cenitvenem vpisniku pri vsakem postavku dotične letnike drugega poleg drugega, oziroma drugega za drugim. Člen 76. Razvidnost davčnih predpisov in davčnih zavezancev med davčnim letom; zlasti menjava stanovanja. 1. O vseh tistih primerih, v katerih nastopijo v zmislu sprednjih členov 67 do 75 prirastki ali odpadki na predpisani dohodnini, morajo pisati obrazec jv. davčna oblastva prve stopnje zabeležke po obrazcu N. Vrtni tega je za primere prirastka napraviti liste po obrazcu K in pri tistili primerih odpadka, ki se tičejo odpadka kakega davčnega zavezanca, je opremiti že napravljene liste K s primernim lahko razvidnim zaznamkom. Ravno tako morajo finančna deželna oblastva prirastke ali odpadke, katere so odredila vslcd re-kurzov, prošenj za znižbo ali ministrskih rekurzov v stvareh členov 67 do 75, zabeležiti v zabelež-o o. kih po obrazcu O. Davčnih oblaste v prve stopnje dolžnost je obvestiti davčne urade, doposlavši jim primerne izpiske zastran oprave odrejenih prirastkov ali odpadkov. Slično je ravnati gledé prirastkov in odpadkov pri plačarini. 2. Vsi tisti primeri začetka in konca davčne dolžnosti med davčnim letom, ki ne dajejo v zmislu sprednjih določil povoda premembam v predpisu davka, niso predmet tekoče razvidnosti, zlasti zato ne, ker zakon predpisuje vsako leto narejo spiskov previdoma davku zavezanih oseb in izprositcv predpisanih izkazov itd. Da se pa, kolikor moči, olajša priredba vma-stopncm letu, morajo zaznamovati davčna oblastva vse dogodke te vrste*), za katere izvedo v teku leta. Pri prirastkih je precej pripraviti list po obrazcu F, pri odpadkih je dotično opomnjo postaviti na že narejeni list F. 3. Menjava stanovanja ne povzročuje pre-membc predpisa v teku davčnega leta. Z ozirom na to pa, da je pristojnost priredbenih organov odvisna ■ od stanovališča davčnega zavezanca, je želeli, da se tudi v tem oziru, kolikor moči, pri-pravi priredba nastopnega leta. V ta namen je *) Taki primeri so med drugimi ti-le, namreč: A. Prirastki. a) če v inozemstvu stanujoča oseba pridobi v tu-zemstvu dohodke v § 153, št. 2, oznamenjene vrste ; b) če kak v zmislu S 154, št. 3 oproščeni poklicni konzul ali sluga ali uradnik tujega poslanstva ali konzulata pridobi avstrijsko državljanstvo; c) ako iz drugih vzrokov odpade oprostilni naslov, veljajoč v zmislu S 154, št. 3 in 4; d) pridobitev davku zavezanih dohodkov, izvzemši primer, posebej naveden v S 227, odstavek 2; e.) izstop osebe iz hišnega gospodarstva, pri katerem so bili njeni dohodki prišteti k dohodkom glavarja hišnega gospodarstva, B. Odpadki. a) Ako slopi davčni zavezanec v teku davčnega leta v kako razmerje, ki daje po § 154, št. 3 in 4, davéne^u'ostost; v teh primerih je pazili na predpravice, ki jih morda imajo te osebe gledé pobiranja davkov; b) izguba doliodkov ali njih znižba pod davku zavezano višino, kolikor ne nastopijo pogoji v §§ 22S) in 232 omenjenih odpisov ali znižeb; c) vstop osebe v hišno gospodarstvo, pri katerem se njeni dohodki prištevajo dohodkom glavarja hišnega gospodarstva. naročiti pobiralnim in izvrševalnim organom, da Člen 78. naznanijo davčnemu oblastvu takoj vsak primer, ko izvedo, da se je davčni zavezanec preselil v ! Pobiranje na službene 'prejemke pripadajoče drug priredbeni okraj. Davčno oblastvo mora uporabljati tudi to. kar morda opazi samo po povodu drugih razprav, ter poizvedeti, kar je morda potrebno, od organov, katerim je izročeno oskrbovanje zglaševanja. IV. del. Plačarina od višjih službenih prejemkov. Pobiranje na službene prejemke pripadajoče dohodnine in placarine po službodavcu. Člen 77. Plačarina. (§ 233.) Prejemniki službenih prejemkov, ki dosežejo znesek 6400 K na leto ali ga presežejo, morajo poleg dohodnine plačevati tudi plačarino, ki znaša ne glede na drugačne dohodke: 1. stopnja od 6.400 K do vštetih 8.000 K . 0-4 % 2. rt r 8.000 „ „ 9.000 „ . 0-8 •/„ ;i. n v 9.000 „ „ „ 10.000 „ . P2 •/„ 4. v v 10.000 , „ 12.000 „ . P0»/o 5. 12.000 „ „ 14.000 „ . 2 % (I. 14.000 „ , 16.000 „ . 3 % 7. 16.000 , . 20.000 „ . 4 »/o 8. 20.000 , „ 30.000 „ . 5 \o 6 •/« 9. v n 30.000 „ in več . Plačarino je odmeriti od vsega zneska davku zavezanih službenih prejemkov z odstotnim postavkom, pripadajočim na ta znesek, to se pravi : 1. ne samo od delnega zneska, ki presega znesek 6.400 K, in 2. ne z različnim odstotnim postavkom za delne zneske, spadajoče na posamezne stopnje. Davek pa je odmerjati tako, da ne sme od prejemkov višje stopnje po odbitku davka nikdar ostati manj, kakor ostane od najvišjih prejemkov prve nižje stopnje po odbitku na te zadnje pripadajočega davka. (Prim. tudi člen 34, I, št. 3.) • . 13.272 15 1.154 10 12.695 10 85 86 200.000 210.000 12.030 1.804 50 13.834 30 1.203 ( 13.233 86 87 210.000 220.000 12.700 1.905 14.605 1.270 13.970 87 88 220.000 230.000 13.370 2.005 50 15.375 30 1.337 14.707 88 89 230.000 240.000 14.040 2.106 10.146 1.404 15.444 89 90 240.000 250.000 14.710 2.206 30 16.916 30 1.471 16.181 90 91 250.000 260.000 15.380 2.307 17.687 . 1.538 16.918 91 92 200.000 270.000 10.050 2.407 30 18.457 30 1.605 / 17.655 ' 92 1 2 0 4 5 6 7 8 ! Stopnja dohodkov Dohodki v kronali Davčni postavek po § 172 15 odstotni priklad za manj obremenjena hišna gospodarstva po § 172 a, odstavek 1 Davčni postavek vštevši 15 odstotni priklad (vsota raz-predelek 3+4) 10 odstotni priklad za manj obremenjena hišna gospodarstva po S 172 a, odstavek 1 Davčni postavek vštevši 10 odstotni priklad (vsota raz-predelek 3+6) Stopnja dohodkov več nego do vštevši K h K h K h K h K h 93 270.000 280.000 16.720 2.508 19.228 1.672 18.392 • 931 94 280.000 290.000 17.390 2.608 50 19.998 50 1.739 19.129 94 95 290.000 300.000 18.060 2.709 20.769 1.806 19.866 95 96 300.000 310.000 18.730 2.809 50 21.539 50 1.873 20.603 96 97 310.000 320.000 19.400 2.910 22.310 1.940 21.340 97 1 98 320.000 - 330.000 20.070 3.010 50 23.080 50 2.007 22.077 98 99 330.000 340.000 20.740 3.111 23.851 2.074 22.814 99 100 340.000 350.000 21.410 3.211 50 24.621 50 2.141 23.551 100 j 101 350.000 360.000 22.080 3.312 25.392 2.208 24.288 101 102 360.000 370.000 22.750 3.412 50 26.162 50 2.275 25.025 102 10.3 370.000 380.000 23.420 3.513 26.933 2.342 25.762 103 104 380.000 390.000 24.090 3.613 50 ■ 27.703 50 2.409 26.499 lot 105 390.000 400.000 24.760 3.714 28.474 2.476 27.236 105 106 400.000 410.000 25.430 3.814 50 29.244 50 2.543 27.973 106 107 410.000 420.000 26.100 3.915 30.015 2.610 28.710 107 108 420.000 430.000 26.770 4.015 50 30.785 50 2.677 29.447 108 109 430.000 440.000 27.440 4.116 31.556 2.744 30.184 109 110 440.000 450.000 28.110 4.216 5(1 32.326 50 2.811 30.921 110 111 450.000 460.000 28.780 4.317 33.097 2.878 31.658 1 1 1 112 460.000 470.000 29.450 4.417 50 33.867 50 ' 2.945 32.395 112 113 470.000 480.000 30.120 4.518 34.638 3.012 33.132 113 114 480.000 490.000 30.790 4.618 50 35.408 50 3.079 33.869 1 14 115 490.000 500.000 31.400 4.719 36.179 3.146 34.606 115 116 500.000 510.000 32.130 4.819 50 36.949 50 3.213 35.343 116 117 510.000 520.000 32.800 4.920 . 37.720 3.280 36.080 117 118 520.000 530.000 33.470 , 5.020 50 38.490 50 3.347 36.817 1 IS 119 530.000 540.000 34.140 5.121 39.261 3.414 37.554 119 120 540.000 550.000 34.810 5.221 50 40.031 50 3.481 38.291 120 121 550.000 560.000 35.480 5.322 40.802 3.548 39.028 121 122 560.000 570.000 36.150 5.422 50 41.572 50 3.615 39.765 122 123 570.000 580.000 36.820 5.523 42.343 3.682 40.502 123 124 580.000 590.000 37.490 5.623 50 43.113 50 3.749 41.239 124 125 590.000 600.000 38.160 5.724 43.884 3.816 41.976 125 1 2 3 4 5 6 7 8 s i °. t i Dohodki v kronah Davčni postavek po § 172 15 odstotni priklad za manj obremenjena hišna gospodarstva po § 172 a, odstavek 1 Davčni postavek vštevši 15 odstotni priklad (vsota raz-predelek 3-1-4) 10 odstotni priklad za manj obremenjena hišna gospodarstva po § 172 a. odstavek 1 Davčni po-stavek vštevši 10 odstotni priklad (vsota raz-predelek 3-1-6) Stopnja dohodkov več nego do vštevši K h K j h r 1 lv h K h K h 126 600.000 610.000 38.830 5.824 5n 44 654 511 3.883 42.713 126 127 610.000 620.000 39.500 5.925 45.425 3.950 43.450 127 128 620.000 630.000 40.170 6.025 511 46.195 50 4.017 44.187 128 129 630.000 640.000 40.840 6.126 46.966 4.084 44.924 129 130 640.000 650.000 41.510 6.226 50 47.736 50 4.151 45.661 130 131 650.000 660.000 42.180 6.327 48.507 4.218 46.398 131 132 660.000 670.000 42.850 6.427 50 49.277 50 4.285 47.135 132 133 670.000 680.000 ' 43.520 6.528 50.048 4.352 47.872 133 131 680.000 690.000 44.190 6.628 50 50.818 50 4.419 48.609 134 135 690.01X» 700.000 44.860 6.729 51.589 4.486 49.346 135 136 700.000 710.000 45.530 6.829 50 52.359 50 4.553 50.083 136 137 710.000 720.000 46.200. 6.930 53.130 4.620 50.820 137 138 720.000 730.000 46.870 7.030 50 53.900 50 4.687 51.557 138 139 730.000 740.000 47.540 7.131 54.671 4.754 52.294 139 140 740.000 750.000 48.210 7.231 50 55.441 50 4.821 53.031 140 141 750.000 760.000 48.880 7.332 56.212 4.888 53.768 141 142 760.000 770.000 49.550 7.432 50 56.982 50 4.955 54.505 142 143 770.000 780.000 50.220 7.533 57.753 5.022 55.242 143 144 780.000 790.000 50.890 7.633 50 58.523 50 5.089 55.979 144 i 145 790.000 800.000 51.560 7.734 59.294 5.156 56.716 145 j 146 800.000 810.000 52.230 7.834 5(1 60.064 50 5.223 57.453 146 147 810.000 820.000 52.900 7.935 60.835 5.290 58.190 147 148 820.000 830.000 53.570 8.035 50 61.605 50 5,357 58.927 1 48 1 49 830.000 840.000 54.240 8.136 62.376 5.424 59.664 149 150 840.000 850.000 54.910 8.236 50 63.146 50 5.491 60.401 1511 151 850.000 860.000 55.580 8.337 63.917 5.658 61.138 151 152 860.000 870.000 56.250 8.437 50 64.687 51 5.625 61.875 152 153 870.000 880.1 MIO 56.920 8.538 05.458 5.692 62.612 153 i 154 880.000 890.000 57.590 8.638 50 66.228 50 5.759 63.349 154 155 890.000 900.000 58.260 8.739 66.999 5.826 04.086 155 156 900.1X10 910.000 58.930 8.839 51 67.769 50 5.893 64.823 156 157 910.000 920.000 59.600 8.940 68.540 5.960 65.560 157 158 920.000 930.000 60.270 9.040 51 69.310 50 6.027 66.297 158 159 930.000 940.000 60.040 9.141 70.081 6.094 • 67.034 159 1 2 3 4 5 6 7 ■ Stopnja, dohodkov Dohodki v kronah Davčni postavek po § 172 15 odstotni priklad za manj obremenjena hišna -gospodarstva po § 172 «, odstavek 1 Davčni postavek vštevši 15 odstotni priklad (vsota raz-predclek 3+4) 10 odstotni priklad za manj obremenjena hišna gospodarstva po § 172 a, odstavek 1 Davčni postavek vštevši 10 odstotni priklad (vsota raz-predelek 3+6) Stopnja dohodkov več nego do vštevši K h K h K h K h K h 160 940.000 950.000 61.610 9.241 50 70.851 50 6.161 67.771 160 1G1 950.000 960.000 62.280 9.342 71.622 6.228 68.508 161 162 960.000 970.000 62.950 9.442 50 72.392 50 6.295 69.245 162 163 970.000 980.000 63.620 9.543 --73.163 6.362 69.982 • 163 164 980.000 990.000 64.290 9.643 50 73.933 50 6.429 70.719 164 165 990.000 1.000.000 64.960 9.744 74.701 6.496 71.456 • 165 itd. za vsakih 10.000 K dohodkov več raste davek za 070 K. Ako se prirejajo zneski s 1600 K ali manj, to je v primerili § veljajo naslednji davčni postavki: 155, odstavek 2, in § 175, več nego O K 50 „ 100 „ 150 „ 200 . 250 „ 300 „ 350 . 400 „ 450 . 500 „ 550 , 000 . 650 r 700 „ do vštevši 50 K 100 „ 150 . 200 „ 250 „ 300 „ 350 „ 400 „ 450 . 500 . 550 . 000 „ 050 . 700 . 750 „ davčni postave k - K — h - „ 30 „ - ,60, „ 90 „ 1 , 20 „ 1 , 50 , 1 »80, 2 „ 10 . 2 . 40 . 2 , 70 „ 3 , — , 3 „ 30 , 3 „ 60 , 3 „ 90 „ 4 „ 20 .. od več nego 750 K 800 „ 750 -900 „ 950 „ 1.000 „ 1.050 „ 1.100 . 1.150 . 1.200 . 1.250 _ 1.300 „ 1.350 . 1.400 „ 1.500 „ do vštevši 800 K 850 „ 900 . 950 „ 1.000 „ 1.050 , 1.100 „ 1.150 . 1.200 „ 1.250 , 1.300 „ 1.350 . 1.400 „ 1.500 . 1.600 . davčni postavek 4 K 50 li 4 „ 80 „ 5 „ 10 r 5 .. 40 . 5 „ 70 „ 6 . - » G , 30 „ 6 „ 60 , G , 90 , 7 „ 20 „ 3 n*— s 8 , 80 , 9 , GO „ 10 , 80 „ 12 * -- „ Davek pa je odmeriti tako, da od dohodka višjo stopnje po odbitku davka, vštevši priklad za manj obremenjene, ki ga je eventualno odmeriti, ne sme nikdar ostati manj, nego ostane od najvišjega dohodka bližnje nižje stopnje odbivši na poslednji dohodek pripadajoči davek vštevši priklad za inanj-obremenjene, ki ga je eventualno odmeriti. To določilo se uporablja v vseli primerih, v katerih je razlika posameznih ■davčnih postavkov, vštevši priklad za manjobremenjene, ki ga je eventualno odmeriti, večja nego razlika med dohodkom, ki gaje obdačiti, in med naj višjim bližnje nižjje stopnje dohodkov. Primer: u) od 20.000K pride G43K davka (brez „priklada“); davčnemu zavezancu ostane torej 19.357 K; od 20.020K pride 706K (brez „priklada“), torej bi davčnemu zavezancu ostalo samo 19.314 K; za to je odmeriti 20.020 19.357 = 663 K. b) od 20.000 K pride davka s 15 odstotki „priklada“ vred 739K 45 h; torej ostane davčnemu zavezancu 19.2GOK55h; od 20.020K pride davka s 15 odstotnim „prikladom“ vred Sil K 90 h, torej bi davčnemu zavezancu ostalo samo 19.208 K 10 b; za to je odmeriti 20.020 19.2GO K 55 b = 759 K 45 h. (Slovouiscli.) 68 Obrazec A (k členu 32). Kraljevina: j Dežela : j Politični okraj : Cenilni okraj :... Občina :....... Priznanica za dohodnino. Ime in poklic Davčno leto Pripadniki hišnega gospodarstva (g 157 zak. in člen 3 izv. tik.) . Stanovališče in stanovanje (l. dne januarja)..................................................................................... I; Davčno oblastvo, pri katerem se je odmeril davek v prejšnjem letu:................................. plačilni nalog št...........) , Dohodki (g 159 zak., 61. 4 izv. uk.) vštevši dohodke pripadnikov hišnega gospodarstva (§ 157 zak., čl. 3 izv. uk.), od bivši izdatke, porabljene za njih dosego, zavarovanje in vzdrževanje, ter davke, nanašajoče se na posamezne vrsie dohodkov, z dokladami in nakladami vred (izvzemši dohodnino) in obresti od dolgov (gg 160, 161 in 162 zak.; čl. 5 do 9 izv. nk.) Letni znesek * *) kron A. Iz zemljiške in gozdne posesti: Brez razlike, ali v lastni režiji ali dane ali vzete v zakup, vštevši denarno vrednost v hišnem gospodarstvu porabljenih gospodarskih pridelkov (gg 163 in 166 zak., čl. 13 do 17 izv. uk.) • .... ........................................................................................... B. Iz poslopij : 'Zares doseženi znesek najemnine ali čista vrednost užitka poslopij, v katerih stanuje ali katere sicer rabi priznanilec sam ali jih prepušča brezplačno v porabo drugim osebam, (g 164, odst. 1. in 2 zak., čl. 18 in 19 izv. uk.)............................................................................................ C. Iz samostojnih podjetij in opravil, vštevši denarno vrednost v gospodinjstvu porabljenih izdelkov svojega obrata (§ 165 zak., člen 20 do 22 izv. uk.)............................................................. 1). Iz službenih in mezdnih prejemkov, pokojninskih (preskrbninskih) užitkov in sličnih kakršnihkoli prejemkov, vštevši denarno vrednost naturalnih prejemkov, ter s službenimi izdatki združene prejemke odbivši prve (gg 167, 168 in 202, odst. 3 do 5 zak., čl. 23 do 26 in čl. 32, št. 4, izv. zak.).......... E. Iz glavniško imovine: Obresti in rente vsake vrste, brez razlike, ali so zavezane rentnini ali ne in ali se dvigajo ali pripisujejo h glavnici (tudi obresti od hranilnih vlog); dividende delnic; zakupnine za obrti, dane v zakup; donosi iz kuksov, eskomptni dobički, žrebni in loterijski dobitki i. dr. (gg 169 do 171 in 202, odst. 6 in 7 zak., čl. 27 izv. uk.)................•. . . '....................................................... F. Iz drugačnih vrst dohodkov: Vse druge vrste davku zavezanih dohodkov, kakor n. pr. brezplačne naklonitve i. dr. (čl. 28 izv. uk.)............................................................................... Skupaj . Pozor! Da so izognejo nadaljnjim poizvedbam, se opozarjajo davčni zavezanci v svojem interesu, naj natančno o znatnim ij o predmete, ki dajejo donos in na katero se nanašajo gorenji podatki, in naj, kolikor moči, natančno navedejo preračun dohodkov, /a to se lahko porabi tretja stran priznanice, eventualno vložna pola. O omenjenih ’določilih zakona o osebnih davkili z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) v besedilu novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) in k njemu izdanega izvršitvenega predpisa (izv. uk.) se dobivajo pri davčnih oblastvih tiskani sestavki, ki se izročajo strankam na zahtevanje brezplačno. ---------------------------- j *) Priznati ga je s tistim zneskom, ki so ga dohodki dejansko dosegli v zadnjem letu pred davčnim letom; ako dohodki še niso trajali celo leto, ga je vpostaviti po domnevanem letnem znesku (g 156 zak., 61. 10 in 11 izv. uk.) (Sloveuiaoh.) Odbitki *), ki se niso vpoštevali že na prvi strani priznanice ob proračunu dohodkov pod A—F (čl. 8, št. 3 in 4 izv. uk.) v kronah 1. Neposrednji davki, izvzemši dohodnino, doklade k njim, naklade in konkurenčni prispevki (kakor najemninski, šolski vinar, davek za bogočastje itd.) nadalje vojaška taksa (§ 160, št. 5 zak., čl. 6, št. 4 izvr-šitvenega ukaza) 2. Obresti za dolgove (160, čl. 6 zak., čl. 7, I, št. 1 in II izv. uk.) 3. Zneski za vračanje glavnice, ki se plačujejo na podstavi pravne dolžnosti, ako na leto ne presegajo enega odstotka začetnega zneska dolžne glavnice, držeče se zemljiške in hišne posesti, ako znaša letna skupna letnina manj nego 1000 K in ako davku zavezaui dohodki ne znašajo več nego 3600 K (g 160, št. 7 zak., čl. 7,1, št. 2 4. Trajna bremena, ki slone na posebnih pravnih naslovih (§ 160, št. 6 zak., čl. 7.1, št. 3 in II izv. uk.) ter prispevki, ki se redno dajejo zakonskemu drugu, otrokom ali starišem — če tudi ne na podstavi posebnega pravnega naslova (§ 157, odst. 5 zak, in čl. 7, I, št. 4 izv. uk.) 5. Prispevki za bolniške blagajnice, za zavarovalnice za primer nezgode, starosti in opešanja, za vdovske, sirotinske in pokojninske blagajnice ali enake zavode, in sicer a) za lastno osebo in za ude rodbine (ako je dačvni zavezanec dolžen, pristopiti k zavarovalnici in plačevati te prispevke, brez omejitve glede višine, drugače pa samo v mejah kakor pod 7); b) za svoje uradnike, nameščence, delavce in posle (brez omejitve). Pri mezdnih prejemkih ali 3000 K ne presegajočih službenih prejemkih prispevki poklicnim društvom in pomožnim blagajnicnm v zavarovanje podpor, izdatkov za pripravo in vzdrževanje svojega delovnega orodja, delovne obleke, voznin od delovnega kraja in tja itd. (g 160, št. 4 zak. in 81. 6; št. 2 in 3 izv. uk.) .... 6. Zavarovalne premije za vse vrste zavarovanj proti škodam (§ 160, št. 2 zak. in čl. 6, št. 1, lit. a) 7. Premije za zavarovanje življenja v najvišjem znesku 300 K za davčnega zavezanca samega, 600 K za njega in ženo ter otroke, odbivši eventualno povračilo premije (bonus) (§ 160, št. 3 zak. in čl. 6, št. 1, lit. 1) Skupaj . Skupni dohodki (kakor na prvi strani) v kronah Odbitki (kakor na drugi strani) Torej čisti dohodek Dohodki pripadnikov hišnega gospodarstva, ki jih po § 157 zak. (81. 3 izv. uk.) ni priračuniti k dohodkom hišnega gospodarstva ................................................................................................................K Dohodnini no zarezani dohodki (§ 202, odst. 9 zak. in čl. 32, št. 4 izv. uk.)................................................K Okolnosti, zi bi opravičevale znižbo davčnega postavka po §§ 173 in 174 zak. (čl. 35 izv. uk.). (Število rodbinskih udov; posebne razmere, ki bistveno zmanjšujejo plačilno sposobnost davčnega zavezanca.) Okolnosti, ki so merodajne za odmero, za odpad ali eventualno znižbo 1 Sodstotnega, oziroma lOodstotnega pri klada za manj obremenjena gospodarstva po § 172 a) (čl. 34, II do VI izv. uk.). S tem zatrjujem, da sem podal sprednje navedbe ter pojasnila, ki sledé dalje, po najboljši vednosti in vesti. , dne ...................................... 19 Podpis: *) Za preračun odbitkov veljajo enaka načela kakor glede dohodkov (g 156, odst. 3 zak., čl. 10, št. 6 izv. uk.). Službodajnik, ime, stan in stanovališče Ad D. Službeni prejemki. Službeni prejemki, ki so določeni za zalaganje službenih izdatkov, zlasti potnine, dnevščine in dr. (§ 168 zak. in 61. 25 izv. uk.)....................... .....................K Od tega v resnici plačani izdatki Ostane..................................................K Obresti za dolgove, zneski za vračanje glavnice in bremena (razpredelki 2, 3 in 4): Ime in stanovališče upravičenca terjatve, zastavni predmeti, višina dolga (ob povračilih glavnice višina začetne dolžne glavnice), obrestna mera, znesek obresti oziroma letnin, vrsta in znesek bremena. Razjasnila in preračuni dohodkov, oziroma odbitkov. (Prim. „Pozor“ na prvi strani.) , -fr . : . . v . . . . in • . ■■ ...................... - . • ■■■■■: •• -■ ; .. - • - L~' ; Kraljevina: Dežela: Občina: Hišni seznamek obsegajoč spisek strank, ki stanujejo v hiši pop. št... v ulici....................., okraju... Z (s).......stanovanjskimi seznamki za priloge. Da so znotraj stoječe navedbe resnične in popolne, potrjuje: (podpis hišnega lastnika ali njegovega namestnika.) Po § 200 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih so posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali teh posestnikov namestniki dolžni, izpolniti ta obrazec, postavivši vanj ime, vrsto poklica ali pridobitka prebivalcev in pa najemnino, ki jo plačujejo ; izpolniti je obrazec po stanju z dne ............................... Ako so posamezne stranke v redu izpolnile stanovanjske seznamke, se smejo ti seznamki pri-dejati hišnemu seznamku za priloge; v lern primeru ni treba izpolniti tretje strani tega obrazca; če bi se pa ne priložili stanovanjski seznamki, je natančno izpolniti tudi to tretjo stran. Kdor se brani dati spredaj od njega zahtevano pojasnilo ali ga dâ vedoma nepravilno, se sme kaznovati po § 247 navedenega zakona z denarno kaznijo do 400 K. Hišni seznamek je izpolniti do..................................... ter ga imeti pripravljenega, ko pride ponj organ davčnega ali občinskega oblastva. Eventualno ga lahko hišni posestnik sam odda v tem času pri davčnem oblastvu (okrajnem glavarstvu, davčnem upravništvu). Obrazec B (k členu 39). Številka stanovanja ali posebej v najem danega dela hiše Lega stanovanja Ime in priimek stranke Poklic in stanovališče Letna najemnina v kronah 1 2 3 4 5 Ime in poklic Stano- vališče Starost Ime in poklic Starost Ime in poklic Starost Na- vedba zneska pod- najem- nine 13 Oponmja rodbinskih udov stranke službenega in hišnega osebja drugačnih soprebival-cev in podnajemnikov 6 1 7 8 9 1 10 11 1 12 14 ' U & I 1 ! I I c M 0j rt O C Zm C C s O m •fH GG > O Ö cč CZ2 o -c o "O -O o L- C o E cd c cd M |[i til £ I (P J 1 ni lit sli •g «5 ii; in Is-! S s iii |ii If Ifi I 8>g IIs sil Iff lis f S. a >f: ïf 2 ► 11 ■5-* fl rt ti|i H S. âJ>! liji liU itiit 33 ?I 45 N fl “i g A *1* S"-S| o-S2 s ',4 s ss =f _o 3üi I ^ 11 a-saôf ---•S lë.f •»■3£g£ Zu- îsll!« I *114^ I ifi!sl h i ;ï!i - * 1 P SIIBÎI? ?* O N O Pm ® >5 > s |S|fl iiii m % i§ S1 11 :! I* §9 S| ,2.| *1 •il ci ^ = 3* ns ■s *- ■* IfUS Mil. 'lin yri = s^: gNN.S h*:« S||s !t*Î* |îfj ■ iîïi il il jrfl ss= ! s..... n- îi=li "NI «. Ni^l-îss 4 |^fr§8 §S-^ IK in# î llfî »5 —2 g « _ "3 I 2 ri#; - ,- -4 il t O. iS SÀ. i‘-| 8 CI il ill ftiü S S “^1 :s 5 •s !i?si|a^i !: tpi-lMNt * 12 ^ 1 g s S'a** " = — III: •S 35 I -3« A ^ ’S S :!i 1 lîllp îlll •fâ î sjlflflp' Lg t’allias ss3!! sp i:isLî:hi î=3 2 I 1 O ‘5* cJ S S o O o 1 l* 2! 1 jffiîi*- 8fJu Is 2 Il-S äl|S15| o Odbitki, na katero se je ozirati pii preračunu dohodkov (zavarovalne premec, obresti za dolgove, izgovorjeni užitki, davki itd.) Î 'Tl ž ec Vrsta in višina denarnih in naturalnih dohodkov zraven imenovanih oseb znesek S I 2 Starost zraven imenovanih oseb S •pj[ ouiasuttds ‘oumuiafvu 3j[9S0uz qpiDA -aoou ui ip^iumafuupod uj Ol H II 10|UA 1 -030U ‘p^iumafnupod j ppiAjqoadoß xSn.i(j - oouafcA ‘jjinaouiod ‘obScuioj o psoj o pn Rsuiqpou -* 1 j VApAtip -odsož «Seasiif jBAUjf) ec ! Î Hi ■S f 5. ! î I * I CJ li^IAO-J» «OOjpj, •H [ V lastnem Interesu davčnih zavezancev Je vedno navesti kovanj. Ako se jo kdo v tekočem letu preselil, Je 1 za tekoče leto, In pod katero Ntolpcu 2 poklic davčnih zavezancev, da ne ho eventualnih dolgotrajnih poizve stolpcu „Opomnja“ pripomniti, ali in pri katerem davčnem ohlastvu se je priredila dohodnina katastrsko Številko (številko plačilnega naloga) se je predpisala dohodnina. S 3 ê O 'c "O o _d o ■o o -O "O o ‘t- Q. o c CD E cd £= cd INJ ^4 o c cS A s o Q0 Ö o N o 2- 1 = 4 g 5 S >| * o Î! Γ -=1 i?! «: lit »i sl« g&i I 2 1 Sl3 ÏA1 1ÎI pl IÎ-* im s a« Ï1! ttî ! O -M 0 J O ÎS2 > o o cd jo (D c_ Is it ti |S „A 05 z—\ |l. f‘S >1 i! 3f Ä| ft P I ! il 3 P lili tsjfi «liti Hilf = - Î.I1 53 ?s !l el iï# A tj« ;|4t «Î 3 s-il Mi -g‘1 «Ul ='S|j r-iil ■5*5-1 S. *5“|I IP ilf-o 5ss IPi s=: -ils = f»!s 2“3 g s =5|.| tjs s *3 tl -”2 *ffil Iti!! UP lili 1?« J e.“ = i3^ if ! “3 8 g, ° .a 0 M i s ■iss. i $||3 isnii« m*s. ut g, S, c “ a ? ?. ïfîll Iftli if-i. ikri Utr 8,5 -j Ulj liti li:& » I S3 a jll 1 sllsj t-S^-sf M ”3 3.” g «i* -it-a Ip « im i.p-8 i Pi! J!i«f ill rt a S o Od C 5 il ; 1| : |S i Ir : •al ; ■S3- : °-5 ; Drugačne za priredbo dohodnine važne pripomnjc, na primer posebne nezgode, dolgotrajne bolezni itd. (§ 174) S i* : is preračunu ao-hodkov (zavarovalne premije, obresti za dolgove, izgovorjeni užitki, davki itd.) i »s-5 =! I- 1 5 « vrsta - Vrsta in višina denarnili in naturalnih dohodkov tu zraven imenovanih oseb znesek CO ! Ï1 Starost tu zraven imenovanih oseb « •pij oujosucds ‘euiuiuefBU jpsouz izidiva -aaou ui upiiuuiofonpod jjj O 3, f- il i- e PIVA -ooou ‘i^iuiuafnupoj » ppßAiqojdos jânjQ co oouofuA ‘jpuAouiod ‘v)bSi:iuo,| i psoj • 1 pn nsujqpoji »o VA)9JVp -odso8 tS^OUgm JBABJ«) -Ji f I § 1 ! 1 1 1 1 “ 1 1 = 1 Ul ä I. n « lîfllWAoUKpj opilOUlBU'/(» i «?0J(0X L Vlasti.... Interesu ilavi-nlli r.avezancev Jr vodno narcstl v stolpen :1 poklic davonll, znveznncer. (In no bo eventualnih dolgotrajnill P“*» dovftnj. \kn se Je kilo v tekočem lotu prosolil, Je v stolpen „Opomiija" pripomniti, all In pri katerem davčnem olilnstvu ne je priredila dohodi ia tekoče leto In pod katero katastrsko Številko (Številko plačilnega nnlotta) se Je predpisala dohodnina. aznaiiilo o službenih prejemkih, izplačanih v letu ki presegajo na leto za eno osebo 1600 K. Ime (firma) tistega, ki je dolžen izplačevati. « J O Ako se je v teku leta kaj izpremenilo v službenem razmerju (vstop ali izstop, izprememba prejemkov) JJ0S0UZ 111130 -Bjdzi IOIUS0J A A « UJUtSBU oj' oq esua eqpa.veu equiauiajd a) a j ‘nqpaAodeu CO Odbitki od dohodkov iz službenih prejemkov •3 1 S -3 « ? O = ä if 1 ° s 1 (6 u! L ‘9 ‘q aadpqs) Aojpnofojd upis ^ A O « Naturalni prejemki, naturalno stanovanje, deputati i. k. e. «TC?« m« mpuafaad jsou -po.iA Biueuap J3 * Ci oznamenilo prejemka ali užitka 00 (auueuais ‘epuj^op TUltV.q ‘epB]!(Op B)(Sru|ŽB.lp ‘■»pej^op BUJlATUdo) AO![UI0f -ajd qi)|suBj)sod !)asauz miaq l-' - Ao'puofo.id qiAifjuauiaidzi ^asouz iu|arj -i kd ‘A A03pxiafa.id ipupps ^asauz ni|0'| a: »O « injutajaid opuoumMZQ Prejemnika pqpAOig BUSjPI III B.upi ‘jap 1U1S0UI îpiq qpsotu ipjjOA a) OAÿ!piAOUl!|S 1 .2 ! • ▼H (Slowenisch.) 70 Obrazec F. Štev. računa :.......................Okraj davčnega urada : Cenilni okraj:.......................Davčna občina:......... Ime in priimek:............................................. Poklic:..................................................... Stanovanje (kraj, ulica, hišna številka):................... (k členu 42). Okrajno glavarstvo: Davčno upravništvo: I. Tiri dohodkov. A. Zemljiška posest. Vrsta kulture (obdelave) a) Površina zemljiške posesti v hektarih j3) Katastrski čisti donos v kronah ki jo obdeluje sam a dana v zakup b vzeta v zakup c 1 Njive, travniki 2 Vinogradi 4 Gozdovi 4 Kulturne vrste se dele z naslednjimi deleži na okraje davčnih uradov 1 2 3 Inozemska zemljiška posest, površinska mera v ha Število živine Vrsta 1 Glav konj bikov krav vprežnih volov pitane živine mladine _ ovac prašičev Za zemljišča, dana v zakup prejeta Za zemljišča, vzeta v zakup plačana zakup- nina Označba zemljiške posesti in navedba o po- S kmetijstvom in gozdarstvom združene vrste pridelovanja in pravice (ribarstvo, lov itd.): Kmetijske in gozdarske postranske obrti, kolikor še niso izkazane pod C: Kmetijsko prodajališče: Opomnja: V spredaj stoječi razkaz je vpostaviti podatke vsega zemljiškega posestva davkoplačevalca. Za specifikacijo selskih posestev je porabljati ločene vložne pole Fja za zemljiške površine, ležeče v posamezni davčni občini; urediti jih je abecedno po okrajih davčnih uradov in v njih po davčnih občinah. (J. Samostojna podjetja in opravila, Kata- strska številka Oznamenilo podjetja Obratovališče, ulica, hišna številka Ali je davčni zavezanec sam imetnik ali kateri delež imanadobičku Začetek obrato- vanja Napravila glavnica v kronali Pridob- ninski postavek Kreditne razmere Opomnja ■% D. Službeni in mezdni prejemki. Ime (firma) Sedež Ali pri dotičnem enem službo-dajniku čez 1600 K stalnih prejemkov Ako je dolžnost odbijanja, številka službo-dajnikovega računa začetek konec Opomnja službodajnika (izplačujoče blagajnice) služlienega prejemka E. Glavniška imoviua. Hranil-'niške vloge zadružni deleži Vrednostni papirji (delnice) Rentni prejemki Hipo- tečne glavnice Druge terjatve i. dr. kron Zakupnine za obrti, obrtne pravice in druge predmete, zavezane niti zemljiškemu davku niti davku od poslopij Čas, kdaj in dogodek, s katerim je nastopila relativno znatna pomnožba (za K) znižba (za K) tu- zemski ino- zemski vse glavniške imovine kron kron kron kron kron kron - m _ “77 f i r * i — F. Drugačni viri dohodkov. G. Pripomnje za ocenitev po § 214 z. o o. d. Zunanji znaki življenja: najemnina, število poslov, izgojevanje otrok, dotiranje oženjenih otrok, poletna stanovanja, ekvipaže, konji za luksus, gledališke lože, potovanja itd., (Momenti za presojanje vsega gospodarskega položaja: dedščine, dota, žrebni dobitki, 'prihranki, ugodna prodaja imovinskih predmetov, obratovanje spekulacijskih kupčij itd. H. Dohodki rodbinskih udov. Ako se priračunijo, natančnejše oznamenilo Ako se priredi davek samostojno, natančnejše oznamenilo dotičnega rodbinskega uda (v tem listu že navedenih) virov dohodkov vzroka priračuna dotičnega rodbinskega uda vira dohodkov in vzroka samostojne priredbe oblastvo in katastrska številka, pod katero se samostojno priredi davek 1 — II. Odbitki, ki z viri dohodkov niso v stvarni zvezi. Točka Vrsta odbitkov Pripomnje, ki imajo pomen, segajoč čez priredbo za posamezno leto 1 Davki, naklade in dr. 2 Obresti za dolgove ! j 3 ! Na podstavi pravne dolžnosti plačani zneski za vračanje glavnice: višina začetne dolžne glavnice. Višina skupne letnine. Zastavni predmet. 4 Trajna bremena. Prispevki zakonskim drugom, starišem in otrokom 5 : Prispevki za zavarovalne blagajnice 6 Premije za zavarovanje življenja ... , ...' . , III. Okolnosti, ki osnujejo zakonito znižbo, in sicer: . 1 Število in vrsta rodbinskih udov, brez ozira na zakonskega druga davčnega zavezanca ... 2 Posebne okolnosti, ki kratijo plačilno sposobnost davčnega zavezanca • 3 ! Pri davčnih zavezancih z davku zavezanim dohodkom do vštetih 4.800 K, ustanovitev po § 172 a, odst. 3, (ali sta privzela dva otroka ali več) ..... ' - — 1 ) 1 * ! 1 Pri davčnih zavezancih z davku zavezanimi dohodki : a) do vštetih 12.000 K (strežba po tujih osebah zaradi hibe) b) z več nego 4.800 K do vštetih 12.000 K (ali sta privzeta dva otroka ali več) « . j . ' \ ' IV. Uspehi razprave z zaupniki (§ 199). V. Zbiralni razpredelek, da se vzprejmejo vanj beležke, za katere ni posebnih stolpcev. - VI. Pripomnje o prizivih, pritožbah na upravno sodišče, znižbah (§ 232), odpisih zaradi neizterljivosti, reasumiranjih, kaznih i. dr. Okrajno glavarstvo Davčno upravnistvo Obrazec F/a. Zemljiška posest (k členu 42). Ime..... Stanovanje cesta —; Št. ulica Izdano (popravljeno) po stanju dne......................... Nastopno oznamenjeno zemljiško posestvo je v davčni občini ' Vrsta kulture (obdelave) Lastno zemljiško posestvo Od tega dano v zakup V zakup vzeta zemljišča do- brost (boni- teta) ha katastrski čisti donos k a katastrski čisti donos za zakup- nino I ha katastrski čisti donos zakup- nina kron kron kron 1 2 3 4 5 6 . 7 8 9 10 Njive Travniki Vrti Vinogradi Pašniki Gozdovi . . •- Skupaj. . j - J j 1 • i .... i Zemljarina kron 11 Stanje živine vrsta glav Ne erarske doklade vštevši občinske doklade Konj............ Bikov........... Krav............ Vprežnih volov . . Pitane živine . . . Mladine Ovac Prašičev 15. S kmetijstvom in gozdarstvom združene vrste pridelovau stvo. lov, dajanje izvirkov v najem, izkoriščanje parifikata a in pravice (ribar- i) : 16. Kmetijske in gozdarske postranske obrti, eventualna kmetijska prodajališča: Eventualna pridobnina : 17. Stalež bremen : 'Jfe' - J % V 18. Pripomnje: C. kr. davčno upravništvo v C. kr. davčni tirad...... C. kr. okrajno glavarstvo v C. kr. davčno upravništvo dne 19. . dne 19. . G. kr. davčnemu uradu G. kr. davčnemu upravništvu G. kr. okrajnemu glavarstvu davčnemu upravništvu v ................................... Ko se je izpolnilo, nazaj. da se izpolni. Okrajno glavarstvo Obrazec F/b. Davčno upravništvo .................................. Posest poslopja (k členu 42). Priredbena doba za hišno najniarino.................. Hiša: popisna številka (vložk. štev.) v (kraj, mestni okraj, ulica, or. štev.) Lastnik (ime, kraj, mestni okraj, ulica, hišna^štev.) in hišni delež: A. Hišni najmarini zavezano poslopje. 1 Odmeri v podstavo dana skupna kosmata najemnina zadnjega najemninskega leta K 2 Stanovanje hišnega lastnika a) Najemninska vrednost K b) Število delov stanovanja in postranskih prostorov 3 Od skupne kosmate najemnine so se za odmero liišne najma-rine izločili a) Najemninski, šolski in vodni vinar, stroški za razsvetljavo itd. K b) Obrtne pravice in druge z zgradbo pravno združene oblasti, obrtna uredba itd. K c) Uporaba vrta in pohištva in drugi postranski užitki K 4 Državna hišna naj marina K 5 Podlaga naklad K 6 Petodstotni, oziroma na 5 odstotkov znižani davek K 7 Skupni odstotek vseh doklad brez najemninskega in šolskega vinarja j nakladam docela zavezan Podlaga naklad ! —: —— • - % nakladam deloma zavezan % 8 Število ne v najem danih stanovanjskih delov poslopja v lit. b) kraju 9 Kvota najemnine iz zadnjega najemninskega lota. za katero se je odpisal davek, ker je bilo stanovanje prazno H. Hišni razredovini zavezano poslopje. 1 Število delov stanovanja 2 Državna hišna razredu vi na K h 3 Podlaga nakladam K b 4 Skupni odstotek vseh doklad , % C. Oponinja. (Vrsta poslopja, začetek rabe, oziroma dovršitev gradnje, prememba poslopja itd) \ c. kr. okrajnega glavarstva. c. kr. davčnega upravništva G. kr. okrajnega glavarstva. C. kr. davčnega upravništva dne. dne. C. kr. okrajnemu glavarstvu. C. kr. davčnemu upravništvu c. kr. okrajnemu glavarstvu c. kr. davčnemu upravništvu da se izpolni. ko se je izpolnilo, nazaj. C. kr. okrajno glavarstvo j C. kr. davčno upravništvo ) Obrazec F/c. Samostojna podjetja itd. fk členu 42V Ime : Stanovališče : 1. Oznamenilo firme, ime, stanovališče in I delež dobička eventualnih družabnikov 2. Oznamenilo podjetja ali opravila 3. a) Kraj obratovanja;] h) obratovališča iste obrti v istem pri-1 redbenem okraju 4. a) Obratovališča iste obrti izven prired-1 benega okraja; b) oznamenilo glav-1 nega zavoda 5. Število in kakovost | obratnih prostorov, zneseknajemnine ali njihove najemninske vrednosti 6. Delo podjetnikov, vrsta in število po-1 možnih oseb 7. Vrsta in število (živalskih in mehani-1 ških) motornih sil S. Posebni v seznamku j M navedeni znaki Vrsta in vrednost a) napravile glav-1 nice; b) obratne glavnice 10. Sodba o obratnem uspehu in eventu-1 alna natančnejša utemeljitev 11. Davčni postavek 1 2. Začetek obratovanja I (pri novo obdačenih I podjetjih) I 13. Opomnja (višina zakupnine, izvoz, uspehi eventualnega I ogledovanja obratnih! prostorov, pri novih I obratih ime prednika v opravilu itd.) okrajnemu glavarstvu............................................................ davčnemu upravništvu............................................................ da se izpolni. C. kr. C. kr. okrajnemu glavarstvu, davčnemu upravništvu nazaj. Od c. kr. okrajnega glavarstva davčnega upravnistva F/e in f. Glavniški (E) in drugi (FJ doliodki (k členu 42). Št. Davčno leto Ime ulica Stanovanje....................................................—— št, cesta 1 Vrsta in pravni naslov prejemka (natančnejše oznamenilo vira dohodkov) 2 Ime tistega, ki je dolžen izplačevati prejemek 3 Stanovanje (sedež) 'j 4 Glavnični znesek v kronah in obrestna mera 5 Letni prejemek v kronah 6 Prejemka (vira dohodkov) držeča se bremena Z) 7 Začetek prejemka (eventualno čas in način - pridobitve vira dohodkov) 8 Rentnina, oziroma davščina od tanti-jem • 9 Ali se je dotično plačilo ob priredbi dohodnine tistega, ki je dolžen izplačati, dovolilo za odbitek? 10. Ta izkaz se je izdal na podstavi 1 11 Nadaljnje pripomnje (rokovi dospelosti, dogovori o plačevanju eventualne rentnine, odplačilih glavnice i. dr.) .*r> 1 okrajnemu glavarstvu C kr 1 ■■—— ——1,1 ■ —- y ' ' davčnemu upravništvu 0(1 c. kr. okrajnega glavarstva davčnega upravništva v Št. imenika volilcev dne Volilna izkaznica za volitev v dohodninsko cenilno komisijo. Obrazec Gr (k členu 46). Cenilni okraj : Uvrščen v Voliti, je j volilni razred. udov. Voli dne .... se v . . do . . . (prostor) Veljavno samo za adresata. Priložene glasovnice, ki morajo obsegati ime, opravilo ib stanovališče voljeneev in. podpis volilea, je ali predati volilnemu komisarju v zgoraj določenih urah osebno pokazavši poverilnico, ali pa jih njemu kakor zastopniku volitev vodečega oblastva poštnini zavezane pravočasno doposlati v oznamenjeni volilni kraj pred oznamenjenim časom po pošti, priloživši to izkaznico. (Podpis.) C. kr. okrajno glavarstvo davčno upravništvo gospodu gospej Poštnine prosta službena reč. Obrazec H. 9 10 11 j 12 13 14 15 1 16 17 j 18 19 j 20 21 22 Dohodki Skupaj razpredeleli 7 do 12 Odbitki po § 157, odst. 5, in § 160, in sicer Ostane dohodkov (razpredelek 13 manj 211 C samo- tojnih odjetij opravi I) iz službeni! prejem- kov E iz glavniške imovine F iz drugačnih dohodkom 1 I 2 3 1 5 6 j 7 davki. naklade i. dr. obresti za dolgove povra- čila glavnice trajna bremena ter prispevki zakonskim drugom in otrokom Prispevk za zavarovalne blagaj-nice in drugi po § 160, št. 4, dopustni odbitki Premije za Skupaj razpre- delki 14 do 20 zavaro- vanje proti škodam zavaro- vanje življenja • • 1 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Stopnja dohodkov V skupnih dohodkih (razpr. 221 obseženi, eventualno plač. arini zavezani službeni prejemki Znižanje davčnega postavka po ni 'ek Pri klad po § 172 « na N služi (razpre § 173 lit. i lit. « b za stopenj § 174 za stopenj Davi postai 15 odstot kov 10 odstot- kov znižan po § 172«, odstavek 4 Vsa dohodni dohodni: vštevši k priklai K h K h K |h od- stot- kov K j h K ll K — i • • 1 (k členu 51.) 34 35 36 37 38 39 40 Službodajnik Višina Dohodnina vštevši kak priklad, . Plačarina, Sam plača Opomnja ;t. una Ime in stanovališče po službo- dajnikih ki jo je odbiti pri službodajniku dohodnine vštevši kak priklad ( 38 = 31—36 plačarine 39 = 33—37) K K hl K h K ! h K ! h — — • — • % • • * I • (SloVftltlNrh.) 7« B : • Štev. računa.......... Okraj davčnega urada... Cenilni okraj................. Davčna občina. Priimek in ime................................. Poklic........................'................ Stanovanje (kraj. ulica, hišna številka]....... Obrazec H/a (k členu 51). Okrajno glavarstvo Davčno upravništvo Pripomnje o smrti, zastopnikih dedičev, domovinski občini, državljanstvu (§ 176), vročilnih pooblastilih itd. — Predlog davr- gkicp kmnisije nega o bias tv a 1 1017 Predlog dav £ N t c J 2 ! Zaradi odselitve * 00 1 i p-1 fl a S •a a 1 Jz milos * Na prošnje za znižbo, « 232, -•\ L rC « o ! Na rekurz (ministr-stvene rekurze ozname- n iti v raz-predelku 6) Oi * Znesek, naročen v predpis -, 00 Leto L'« Kako podrobnejše oznamenilo povoda odredbe (razpr. 8 in 15) Eventualno oznamenilo službodavca o Ime, stanovališče in poklic davčnega zavezanca »o • Davčno- uradni okraj Cenilni okraj ?o Opra- vilna številka (Ï1 miUAei? n?otpi - Spisek oseb, ki prejemajo dohodke Te- koča šte- vilka Številka cenitve- nega vpisnika in številka računa Davčnega zavezanca SUižbodavca Dohodki (razpr. 22 cenitvenega vpisnik;! Dohodki iz službenih prejemkov (razpr. 24 cenitvenega vpisnika) Davčni postavek (razpr. 27 cenitvenega vpisnika) Naklad po § 172 a ime in poklic stano- vališče ime stano- vališče 15»/o (razpr. 28 cenit, vpisn.) 10 o 0 (razpr. 29 cenit, vpisn.) znižan po § 172«, odst. 4 (razpr. 30 cenit, vpisn.) K Iv K 1 h k ; h K 1 h K 1 h 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 — % j ; - ' - *' iz službenih prejemkov. Vsa dohodnina (razpr. 31 cenit, vpisn.) Na dohodke iz službenih prejemkov odpade dohodnine vštevši kak prikiad Plačarina Kadar izvirajo službeni prejemki iz vec virov, navedba posameznih virov, zlasti tudi tistih, ki so navedeni v členu 24, št. 3 Davek, ki ga mora odbiti službodavec. in to znesek Torej je od davčnega zavezanca samega še pobrati, in to Opoinnja Službodavec, event, ozna-mcnilo prejemka, davku zavezanega po čl. 24, št. 3 Višina prejemka dohodnine plačarine na dohodnini 'razpr.20 = 13-18) na plačami razpr. 21 = 15—19) K 1 h K 1 h K 1 h K 1 h K 1 li K h K 1 h 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 ’ - -- * • _ , , okrajnega glavarstva Od c. kr. ~—-—-------rvr— v. davčnega upravmstva Davčna občina . . G. kr. davčni urad dne. Plačilni nalog št. o plačarini za leto.. Z ozirom na t. u. plačilni nalog št........ o dohodnini za leto...... se odmerja plačarina od višjih službenih prejemkov v zmislu § 233 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) tako-le: Po zgoraj navedenem plačilnem nalogu znaša višina najdenih službenih prejemkov...........K. Torej znaša .... %na plačarina K temu je prišteti ueerarske doklade, in to: ......“/o deželne doklade . . . % okrajne doklade ...#/„ okrajnošolske doklade . . . °/0 okrajnocestne doklade ■•■% ..................... . . . #/o občinske naklade . skupaj ■% torej je plačati vsega skupaj Od tega se pobere z odbitkom po službodavcu, in to po f na plačarini .... I na neerarskih dokladah I j na plačarini .... ) na neerarskih dokladah j na plačarini .... ) na neerarskih dokladah torej ostane, da se neposrednje vplača plačarine . . . . neerarskih doklad skupaj Ta znesek je pri zgoraj imenovanem davčnem uradu vplačati v dveh enakih, 1. dne junija in 1. dne decembra dospevajočih obrokih; listi davčni obroki, kojih zakoniti vplačilni rok je že minul v času vročitve tega plačilnega naloga je takoj plačen — kolikor ga ni bilo plačati že po § 5 zakona z dne 9. marca 1870. 1. (drž. zak. št. 23) po pristojbini prejšnjega leta. Kadar se posamezni obroki ne plačajo najpozneje- 14 dni po preteku vplačilnega roka, določenega za vsakega izmed njih, tedaj nastopi po zakonu z dne 9. marca 1870. 1. (drž. zak. št. 23), oziroma z dne 23. januarja 1892. 1. (drž. zak. št. 26) in po § 283 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) dolžnost plačati zamudne obresti, ako presega davčna pristojbina na leto 100 K. Po preteku štirih tednov po roku dospelosti še ne vplačani obroki se izterjajo z izvršilom (eksekucijo). Kak priziv zoper ta plačilni nalog sme meriti samo zoper to, da se zgoraj navedeni službeni prejemki ne skladajo s službenimi prejemki, povedanimi v zgoraj navedenem plačilnem nalogu o dohodnini, ali pa zoper to, da številke gorenjih preračunov niso pravilne, in podati bi se moral v zmislu zakona z dne 19. marca. 18/6. 1. (drž. zak. št. 28) pri podpisanem davčnem oblastvu v 30 dneh, računaje od prvega dneva po vročitvi tega plačilnega naloga, s čemer pa ni še odpravljena dolžnost ob gorenjih rokih plačati davek z dokladami vred. Kadar bi se izpodbijala dolžnost plačati neerarske doklade, tedaj je podati rekurz naravnost pri tistem avtonomnem organu, za čigar doklade gre. (Slovenlich.j Na to vplačano due znesek Prejemno potrdilo dne znesek Prejemno potrdilo K h K h • Opomnja. Za dokaz, da je plačilo veljavno plačano, je treba, da dva uradnika blagajniee s svojeročnim podpisom potrdita prejem pri blagajnici plačanega plačila. Ime in službeni značaj uradnikov, poklicanih prevzeti plačilo in ga potrditi, je razvidno v uradu iz nabitka. Plačilni nalog se ob plačilu ne odvzame, temveč se pusti stranki. Ako se z začetkom novega davčnega leta davčna dolžnost za to leto še ni mogla dokončno predpisati davčnemu zavezancu, je plačevati davke za to leto po pristojbini neposrednje prejšnjega leta dotlej, da so predpisani novi davki, v katere se potem vračunijo opravljena vplačila (§ 5 zakona z«dne 9. marca 1870. 1. [drž. zak. št. 23]). Davki naj se plačujejo, ako so temu plačilnemu nalogu priložene položnice, z njimi. Plačila po poštni hranilnici se tudi lahko plačujejo z vplačilnicami, ki se dobivajo na poštah in pri prodajalcih poštnih vrednostni»“ ena za 2 h. Pri vseh plačilih je navesti številko tega plačilnega naloga. okrajnega glavarstva davčnega upravništva Štev. računa gospodu P. n. —------- gospej v (na) Vročil dne: Ud c. kr. 0*1 c. kr. dne........... ............ Davčna občina:..................................... Davčni urad:....................................... Številka seznamka P. Plačilni poziv št. o dohodnini in plačarini z dokladami vred, ki jih mora za leto z odbitkom službodavec pobrati in oddati državni blagajnici. Po vsebini podanega naznanila o izplačanih službenih prejemkih, oziroma po uspehu v tem oziru opravljenih po- izvedeb izplačujete med drugim---------—:--------:------ službene prejemke, in sicer: v prilogi oznamenjene Gospodu Službeni značaj Službene prejemke v ovedeni višini Z ozirom na drugačne razmere v dohodkih oseb, imenovanih v stolpcu 1, pripada torej po členu 79 izv. predp. na davku, ki ga mora službodavec pobrati z odbitkom, in to na dohodnini z event, prikladom plačarini dokladah k plačarini Skupaj K K h K h K 1 h K h t Davki, ki jih naj pobere službodavec z odbitkom, znašajo torej .... ter jih mora službodavec oddati zgoraj imenovanemu davčnemu uradu v .... mesečnih obrokih. Izravnavo, ki sc eventualno podaja na podstavi tega plačilnega pozivu nasproti že po § 234, odstavka !I in 4, narejenih odbitkov, jo izvršiti o priliki prihodnjega izplačila plače. (Slov«nl«uh.) 88 \ Kadar se posamezni obroki ne oddado v 14 dneh po preteku vplačilnega roka, določenega za vsakega izmed njih, tedaj nastopi po § 237 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), brez ozira na njih višino dolžnost plačati zamudne obresti, določene v zakonu z dne 9. marca 1870. 1. (drž. zak. št. 23), oziroma z dne 23. januarja 1892. 1. (drž. zak. št. 26). Po preteku štirih tednov po roku dospelosti še ne vplačani obroki se izterjajo z izvršilom (eksekucijo). Službojemniki se obvestijo o višini ustanovičenih službenih prejemkov in od njih pripadajočih davkov s posebnimi plačilnimi nalogi, zoper katere jim je dovoljen priziv. Zoper dolžnosti službodavčeve, ustanovičene s tem plačilnim pozivom, se sme pri gori oznamenjenem davčnem oblastvu v 30 dneh, računaje od prvega dneva po vročitvi tega plačilnega poziva, podati rekurz, s čemer pa ni še odpravljena dolžnost ob zgoranjih rokih oddati te davke z dokladami vred. Opomnja : Podrobni popis doklad k plačarini, in to : Deželne doklade................ Okrajne doklade................ Okrajnošolske doklade .... Okrajnocestne doklade . . . . odstotkov I skupaj odstotkov. Občinske naklade Opomnja: Za dokaz, da je plačilo veljavno plačano, je treba, da dva uradnika blagajnice s svojeročnim podpisom potrdita prejem pri blagajnici plačanega plačila. Ime in službeni značaj uradnikov, poklicanih prevzeti plačilo in ga potrditi, je razvidno v uradu iz nabitka. Plačilni poziv se ob plačilu ne odvzame, temveč se pusti stranki. Ako se z začetkom novega davčnega leta še ni naznanil predpis davka, ki se tiče tega leta, je dotlej, da dojde dotično obvestilo davčnega oblastva, dalje odbijati davek začasno in s pridržkom poznejše izravnave po izmeri prejšnjega leta (§ 234, odstavek 3 zak.). Davki naj se plačujejo, ako so temu plačilnemu pozivu priložene položnice, z njimi. Plačila po poštni hranilnici se tudi lahko plačujejo z vplačilnicami, ki se dobivajo na poštah in pri prodajalcih poštnih vrednostnic ena za 2 h. Y vplačilnicah je navesti na prvi strani tega plačilnega poziva poočiteno številko ter davčno vrsto. (Podpis.) okrajno glavarstvo k*' davčno upravništvo gospodu P. n. -------— gospej v (na) Poštnine prosta službena reč. Vročil dne Davčna občina: ......................... dne Davčni urad:............................... Od c. kr. Plačilni poziv. Vaše blagorodje se na podstavi § 157, odstavek 6, zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 189(5. 1. ((drž. zak. št. 220), v besedilu novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zak. št. 13) poziva, da od dohodnine, predpisane za leto...............................v.......................... kakor glavarju hišnega gospodarstva, vplačate v 14 dneh delni znesek ...............................K .... h, ki pripade na Vaše v zmislu § 157 leg. cit. dohodkom imenovanega glavarja hišnega gospodarstva prištete dohodke razmerno po naslednjem preračunu in še ni poplačan, pri c. kr. davčnem uradu v ...................... Skupni dohodki hišnega gospodarstva Dohodnina Dohodki oseb, ki spadajo k hišnemu gospodarstvu Razmerno pripadajoči davčni znesek Od tega še neplačan znesek K K h K K h K h Zneski, ki ob nastopu pravomočnosti tega plačilnega poziva še niso plačani, bi se izterjali kakor neposrednji davki z izvršilom. Zoper ta plačilni poziv se lahko vloži rekurz v 30 dneh, računaje od prvega dne po vročitvi, pri podpisanem davčnem oblastvu. Opomnja. Za dokaz, da je plačilo veljavno plačano, je treba, da dva uradnika blagajnice s svojeročnim podpisom potrdita prejem pri blagajniei plačanega plačila. Ime in službeni značaj uradnikov, poklicanih prevzeti plačilo in ga potrditi, je razvidno v uradu iz nabitka. Plačilni poziv se ob plačilu ne odvzame, temveč se pusti stranki. Davki naj se plačujejo, ako so temu plačilnemu pozivu priložene položnice, z njimi. Plačila po poštni hranilnici so tudi lahko plačujejo z vplačilnicami, ki se dobivajo na postali in pri prodajalcih poštnih vrednostnic ena za 2 h. V vplačilnicali je navesti številko tega plačilnega poziva tor davčno vrsto. (Podpis.) okrajno glavarstvo davčno upravništvo gospodu P. n. —--------- gospej v Poštnine prosta službena reč. Vročil dne: IM C. kr. (81ovenlsoh.) 8* Davčna občina: ............................ dne Davčni urad: .............................. Plačilni poziv. ..............................................se na podstavi § 158, odstavek 2, zakona o osebnih davkih z. dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), v besedilu novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914. 1. (drž. zakV št. 13) poživlja, da vplača na davku zavezani delež uda............................................. na skupnem dohodku po naslednjem preračunu razmerno pripadajoči in še neplačani znesek dohodnine za leto. v znesku . . >..... . K .... h v 14 dneh pri c. kr. davčnem uradu v............................ Prirejeni dohodki uda Dohodnina Delež uda na skupnih dohodkih Nanj razmerno pripadajoč davčni znesek Od tega še neplačan znesek K K 1 h K K h K 1 h I I • Zneski, ki ob nastopu pravomočnosti tega plačilnega poziva še niso plačani, bi se izterjali kakor neposrednji davki z izvršilom. Zoper ta plačilni poziv se lahko vloži rekurz v 30 dneh, računaje od prvega dne po vročitvi, pri podpisanem davčnem oblastvu. Opomnja. Za dokaz, da je plačilo veljavno plačano, je treba, da dva uradnika blagajnice s svojeročnim podpisom potrdita prejem pri blagajnici plačanega pla-ila. Ime in službeni značaj uradnikov, poklicanih prevzeti plačilo in ga potrditi, je razvidno v uradu iz nabitka. Plačilni poziv se ob plačilu ne odvzame, temveč se pusti stranki. Davki naj so plačujejo, ako so temu plačilnemu pozivu priložene položnice, z njimi. Plačila po poštni hranilnici se tudi lahko plačujejo z vplačilnioami, ki se dobivajo na poštah in pri prodajalcih poštnih vrednostnic ena za 2 h. V vplačilnicali je navesti številko tega plačilnega poziva ter davčno vrsto. (Podpis.) C. kr. okrajno glavarstvo davčno upravništvo P. n. v (na) Poštnine prosta službena reč. Vročil dne: Kazalo. (V sebina.) I. del. Davčna dolžnost. Dohodki. Davčna priznanica. Davčno merilo. I. oddelek. Davčna dolžnost. Oprostitve. Stran Člen 1. Davčna dolžnost (§ 153)...................................................................... 329 Člen 2. Oprostitve (§§ 154, 155)..................................................................... 332 II. oddelek. Dohodek. 1. Obča načela. Člen 3. Obdačba hišnega gospodarstva in skupnih dohodkov (§§ 157 in 158)................................... 333 člen 4. Napoved dohodkov (§ 159)..................................................................... 335 Člen 5. Odbitki (§§ 160 do 162): Obratni stroški..............•........................................ 335 Člen 6. Odbitki (nadaljevanje); Zavarovalne premije. Odbitki od mezdnih prejemkov. Davki (§ 160, št 2 do 5) 337 Člen 7. Odbitki (nadaljevanje): Obresti. Zneski za plačevanje dolgov. Trajna bremena (§ 160, št. 6 in 7) . 339 Člen 8. Odbitki (nadaljevanje): Omejitev vštevnosti. Način zaračuna (§ 161)................................ 340 Člen 9. Kaj se ne sme odbijati (§ 162).................................................................... 340 Člen 10. Za obdačbeno podstavo merodajna doba (§ lt>6)................................................ 341 Člen 11. Posebna določila za primere, v katerih še niso obstajali prejemki celo prejšnje leto. 341 2. Posebna določila o posameznih virih dohodkov. Člen 12. Uvodna pripomnja.............................................................................. 342 A. Dohodki iz zemljiške posesti (§§ 163 in 166). Člen 13. Uvod; dohodki iz posestev, ne danih v zakup........................................................ 343 Člen 14. Natančnejše oznamenilo dohodkov in stroškov........................................................ 343 Člen 15. Posebne pripomnje o gozdarstvu........................................•....................... 345 (lien 16. Stavišča, tesališča itd. . .•...................................................................... 345 Člen 17. V zakup dana zemljiška posest (§ 163, odstavek 2).................................................. 346 B. Dohodki iz poslopij (hiš) (§ 164). Člen 18. Najemnina, najemnina ali zakupnina (štantnina) i. e. r............................................. 346 Člen 19. Poslopja, ki niso dana v najem .................................................................... 347 C. Dohodki iz samostojnih pridobitnih podjetij in opravil (§ 165). Člen 20. Natančnejše oznamenito dohodkov in stroškov........................................................ 347 Člen 21. Posebne pripomnje o posameznih pridobitnih vrstah.................................................. 349 Člen 22. Deloma inozemski obrat............................................................................. 350 (SlovonischJ 85 Stran D. Dohodki iz službenih in mezdnih prejemkov in pokojninskih užitkov (§§ 167 in 168). Člen 23. Uvod. Stalni prejemki..................................................................... 350 Člen 24. Jzpremenljivi prejemki...................................................................... 351 Člen 25. Povračila za službene stroške............................................................... 352 Člen 26. Odbitni postavki............................................................................ 353 E. Dohodki iz glavniške imovinc (§§ 169, 170 in 171). člen 27. Natančnejše oznamenilo dohodkov in stroškov........................................... 353 F. Drugačni dohodki. člen 28. Vrste dohodkov, ki niso posebej obravnavane v §§ 163 do 171........................... 354 ITT. oddelek. Priznanice (napovedi) za dohodnino. Člen 29. Dolžnost podajati priznanice (§§ 202 in 204)................................................ 355 Člen 30. Posledki opuščene priznanice (§ 205)........................................................ 356 Člen 31. O dolžnosti imeti davčne priznanice v tajnosti (§§ 196 in 246).............................. 357 Člen 32. Oblika in vsebina davčnih priznanic (§ 202)................................................. 357 Člen 33. Za cenitev dohodkov potrebna izkazila..................................................... 358 IV. oddelek. Davè n a m e r a. Člen 34. Izmera davka (§§ 172, 172 o in 175)......................................................... 358 Člen 35. Ozir na stanje družine in na posebne razmere, ki kratijo plačilno zmožnost (§§ 173 in 174) . 360 II. del. Priredbeni postopek. I. oddelek. Kraj oh dač be. Člen 36. Pristojnost odmcrjevalnih organov (§§ 176 in 203)....................................... 361 člen 37. Kraj za predpis ........................................................................ 362 II. oddelek. Priprava priredbe. 1. Spisek oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini. Čteh 38. Uvod. Postavljanje mož zaupnikov (§ 199)............................................ 362 Člen 39. Izkazi hišnih lastnikov (§ 200)................................• ..... 363 Člen 40. Izkazi stužbodavcev (§ 201)............................................................ 364 Člen 41. Posebna določila za sestavo spiska oseh, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini (S 199)................................................................................ 365 Člen 42. Oblika in naprava spiska oseb, o katerih se domneva, da so zavezane dohodnini. Spisek dohodnih virov.............................................................................. 365 2. Zbiranje priznanic. (tien 43. Poziv za vlaganje priznanic in njih prevzemanje (§g 202 do 205)........................ 366 3. Nadaljnje priprave. ( ., , Člen' 44. Poizvedbo davčnega dblastva 200 in 207) ........................................... 367 Člen 45. Poročilo na cenilno komisijo (jj 208) . ................ i ............................. 368 III. oddelek. Cenilne komisije. Strau Ölen 40. Splošna določila. Sestava cenilnih komisij (§§ 177 do 188)......................... 369 ylen 47. Poslovna doba. Dopolnjevanje cenilnih komisij (§§ 189 in 190)............................. 370 Člen 48. Opravilni red cenilnih komisij (§§ 191 do 198)............................................ 371 Člen 49. Dolžnosti in pravico predsednika cenilne komisije (§§ 191, 209, 210, 211)................. 373 Člen 50. Pravice cenilne komisije (§§ 209 do 211).................................................. 375 IV. oddelek. Cenitev in predpis dohodnine. Člen 51. Formalno ravnanje. Odmerna pola. Cenitveni vpisnik (§§ 212 in 215).................... 376 Člen 52. Naloga cenitve vobče (§)j 210, 211, 212, 213)............................................ 377 Člen 53. Ravnanje s priznanicami kakor pomagali cenitve . . .................................... 378 Člen 54. Obča določila o uporabi drugačnih pomagal in zlasti unanjih znakov ob cenitvi (§ 214) . . . 379 Člen 55.- Pri zemljiški posesti in pri poseRi poslopij posebej.................................. . . 380 Člen 56. Posebna določila za dohodke iz službenih prejemkov; zlasti za dohodke duhovnikov (§ 202, odstavek 5, § 206, odstavek 3, § 158, odstavek 2)......................................... . 382 Člen 57. Posebna določila za dohodke iz glavniške imovine in iz spekulacijskih dobičkov............ 382 Člen 58. Cenitev po potrošku....................................................................... 382 Člen 59. Preračun davčnega postavka in njega vpis v odmerno polo in v cenitveni vpisnik (§§ 212, 215 in 216)........................................................................... 383 Člen 60. Nadaljnja uradna dejanja davčnih oblastev (§§ 215 in 217)................................. 383 V. oddelek. Pravni pomočiti. Člen 61. Vlaganje prizivov; naznanjanjo odmernih podstav; vpogled v spise (§§ 218, 219, 220, 221) . 384 Člen 62. Prizivne komisije (§§ 177, 178, 182, 183).................................................. 386 Člen 03. Dolžnosti in pravice predsednika! Poslovanje prizivnih komisij (§§ 221, 222)............... 386 Člen 64. Nadaljnji uradni posli o prizivih . . . ................................................... 388 Člen 65. Pritožba na upravno sodišče (§ 225)...................................................... 388 III. del. Pričetek in konec davčne dolžnosti; izpremembe v teku davčnega leta. Člen 66. Obča načela (§§ 227 in 232).................................................................. 389 Člen 07. Prirastki (§ 227)............................................................................ 389 Člen 68. Odpadki (§ 229): a) Zaradi odselite in konca službenih prejemkov............................. 390 Člen 69. Odpadki (§ 229): b) Zaradi smrti davčnega zavezanca.......................................... 390 Člen 70. Znižbe davka (§ 232)......................................................................... 391 Člen 71. Postopek pri prirastkih (§§ 228 in 231)...................................................... 392 Člen 72. Postopek pri odpadkih (§§ 230 in 231)........................................................ 393 Člen 73. Postopek pri odpisih vsled smrti davčnega zavezanca (£§ 229 in 230).......................... 393 Člen 74. Postopek pri davčnih znižbah (§ 232)......................................................... 393 Člen 75. Dodatne odmere............................................................................... 394 Člen 76. Razvidnost davčnih predpisov in davčnih zavezancev med davčnim letom; zlasti menjava stanovanja................................................................................... 394 Kos XXVII. 62. Izvršitveni predpis k IV. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 472 IV. del. Plačarina od višjih službenih prejemkov. Pobiranje na službene prejemke pripadajoče dohodnine in plačarine po službodajniku. Stran Člen 77. Plačarina (§ 233)....................................................................... 395 Člen 78. Pobiranje na službene prejemke pripadajoče dohodnine in plačarine po službodavcu (§ 234) . . 395 Člen 79. Postopek davčnega oblastva.............................................................. 395 Člen 80. Oprostitev v členu XVII zakona oznamenjenih državnih uslužbencev od plačevanja dohodnine gledé plač, ki ne presegajo 1260 K..................................................... 397 Člen 81. Odprava plačilnih nalogov in plačilnih pozivov davčnemu zavezancu in službodavcu.......... 397 Člen 82. Natančnejša določila o ravnanju ob odbijanju davka po službodavcu (§ 234)................. 398 Člen 83. Oddaja odbitih davčnih zneskov (§ 235)................................................. 399 Člen 84. Pravni pomočki (§§ 218, 233, odstavek 5, 234)............................................. 400 Člen 85. Odgovornost tistih, ki so dolžni odbijati davek (§ 237)................................... 400 Priloge in obrazci. Priloga 1. Izmera davka................................................................................ 403 Obrazec A. Priznanica za dohodnino............................................................... 411 „ IS. Hišni seznamek, obsegajoč spisek strank, ki stanujejo v hiši.......................... 415 „ C. Stanovanjski seznamek................................................................. 419 , D. Seznamek prebivalcev hiše............................................................. 420 „ 77/1. Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih............................................ 421 , El 2. Isto.................................................................................. 422 „ F. Izkaz o virih dohodkov ............................................................... 423 „ F/a. Izkaz o zemljiški posesti............................................................. 427 „ F/b. Izkaz o hišni posesti................................................................. 429 , Fjc. Izkaz o dohodkih iz samostojnih podjetij itd.......................................... 431 , Fle in Izkaz o dohodkih iz glavniške imovine in o drugačnih dohodkih......................... 433 „ G. Volilna izkaznica..................................................................... 434 „ H. Cenitveni vpisnik.................................................................... 435 „ fflu. Odmema pola................,....................................................... 437 , J/l. Plačilni nalog........................................................................ 441 .7/2. Plačilni nalog........................................................................ 443 „ K. Izpisek iz plačilnega naloga.......................................................... 445 „ L. Prizivna pola......................................................................... 447 „ M in 47/1. Zabeležek o nastalih premembah v predpisu............................................. . 451 „ N. Zabeležek o nastalih prirastkih in odpadkih........................................... 456 „ O. Zabeležek finančnega deželnega oblastva............................................... 459 „ P. Spisek oseb, ki prejemajo dohodke iz službenih prejemkov.............................. 461 „ Q. Plačilni nalog o plačarini............................................................ 463 „ R. Plačilni poziv službodavcem.......................................................... 465 „ S/l. Pričilni poziv pripadnikom hišnega gospodarstva zaradi jamstva........................ 467 „ S/2. Plačilni poziv korporacijam zaradi jamstva............................................ 468