'lit ... -T V/.;:. n i V 'v ' ■ > __ • ti m : ,i : t 1 iVfcrv.^-i ft L » AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I* LANGUAGE ONLY "Atiwrttai NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO. MONDAY, MPTEMBER 8. 1910. rika daje resen opominRedi ze, svari v Mfcksikance neposredno p Washington, 6. sept. General Salvador, pristaš Carran- §iem pismu oji Meksika energičnim posredovanjem Amerike. V tem pismu ostro kritizira razmere v Meksiki.' Stotine Meksikancev pade vsak dan, pravi Alvarado, v med vladnimi četami in čebeli in osem tisoč otrok umrje vsako leto samo v mestu Meksiko radi pomanjkanja hrane, obleke in stanovanj. ^lvarado opominja Car-ranzo, Obregon in Gonzalez, da naj puste na stran osebne interese in naj se združijo v močno stranko, da se reši narodni položaj. Ti problemi so v prvi vrsti. Pomirjen ie dežele, poravnanje notranjih in zunanjih dolgov,, plačan je odškodninskih zahtev, vprašanje petroleja, naprava državnih in bančno vprašanje. ^Alvarado apelira na Car-ranza, da naj on prevzame vodstvo in poživlja Obregona in Gonzaleza, da naj opustita misel na kandidaturo za predsednika. Združene države imajo toliko vzrokov, da se vmešajo v Meksikanske razmere,, da bo prišlo prej ali slej do konflik-, ako ga ne bodo znali Mek-tfkanci preprečiti Alvarado pravi. da bo pi$d&dnik Wilson svojo "watchful waiting" politiko opustil, ako bo na vsak protest od strani Zjed. držav sledil nov napad in nov ukor od rtrtni Meksike. dečemi beseda-ega časa se tev jed tvo kor ukovič S reaa sme ^zgubljati. Evropska ■■Ikončana;, tri največje držive so naši tipniki in zah-izplačitev računov. Ob idi za njihov Jrtterety se bomo pri izpolnjevanju svojih dolžnosti pokazali nezmožne, bodo sami prevzeli protekcijo nad življen-In imetjem, in dobro ves-ij to pomeni." MM. 1 5 ' •1 —Danes se vrši seja direk-N. Doma. Priče-) pol deveti uri zfe&k, {Lp —Pisma imajo v našem ured nifcxu: Frank Brevelnik, To-Skor ur ttffm >lenjskem. ■■■■■ > V Cleveland Je prišla Miss "ary Gladwin iz Akrona, O. je članica Rdečega Križa z r. Prtel Yevtich, ki bodeta >no v soboto dne 13. t; m. Javala, v John Grdinov* f oran i ofc 8:00 zvečer o t1* i ju našega narodi v domo-ti. Kazale se bodo tudi sli-iz zadnje vojske in raznih »krajin v Jugoslaviji. Več razvidno Iz plakatov. 50c. bo vstopnina 4 Bobfček to šel za Jugoslovanski Rdeči Slovenci in Slovenke, vsi brez izjeme naj, se vdeležijp tega nadvse zanimivega predavanja*; 1 ♦ U —Članice Z. J. Z. I. D. ka-člane SNZ se prosi, da pondeljek, 8, sept. vde-v obilnem številu seje, ;ro poseti kapitan Mr. Pa-Jervtich, ki je pred krat- »ihel dosedaj svojo Charleston, W. Va. 6, sept. 500 oboroženih premogarjev je na potu proti Coal river distriktu, da prisilijo oodot-no premogovno družboifri-poznati unijo. West Virgifoi-ja nima mificije in governer je govoril z vojnam tajnikom Bak^rjem po telefonu in zahteval na pomoč vladne čete, Poročila pravijo,, da se bo tem premogarjem pridružilo še 3,000 premogarjev iz dru-zih okrajev, ki ,so vsi dobro oboroženi. Premogovna druž ba v Coal River okraju se $ri pravija, da brani svojo lastnino, ter je bilo poslanih tja en vagon strojnih pušk. Governer Cornwall je skušal sinoči pomiriti premogarje- in je zagotavljal, da so vesti noresnične o krutem postopanju lastnikov premogov v imenovanem distriktu napram premogarjem. Vlak iz Kanawna in Michigan, ki je dospel sem včeraj predpold-nem je bil poln premogarjev iz Gauley Bridge, ki so na po tu proti Logan county, da se pridružijo ondi drugim štraj-kujočim premogarjem pri Ra cine ali pri Little Coal River. Stvar je jako opasna in ako ne bodo ugodili zahtevam premogarjev, ki ne zahtevajo popolnoma nič druzega kot pripoznanje unije, zna priti! do velikih nemirov in morit-ve.-M-n-' "f Farmar V zrakoplovu. Grand Island, Neb. Harry J. Hiles, živinorejec, ki ima Alvarado 7 tisoč akrov, si je kupil koplov, da bo lažje nadz) val svojo živino na Videla je umreti dva otroka. Chicago, 6, sept. HernUn podal v neki Ščeifi, Čevljev glo fctfntJV rt***, da izvrši poprave. Ko je prišel na je čutil, da ga hočejo oma ti strupeni plini in je h po lestvi v globočino, da očeta, toda premagan od nov je zdrsnil z lestve in del z vodo. Nato je prih drugi sin John, njegova tra in mati k odprtimi se ie iztrgal iz roM mate vi, eU po brata in očeta. Mati je videfa, ko je naenkrat omaimil tudi f Pf: b V omWlpvico. Hči do sosedov in ko so se mogla hitrti pdmpč. Mati'jfe pa fPHflV so izvlekli trt mrtva trupla iz jame. "Zob za zob." New York, 6, sept. Dr. Abraham- Wolfson; dentist, danes ve, da/ so različni čini, kako se izdere zob, da .bi bolnik kaj čuti. Kol namreč izdiral zob nekemu bolniku mu je ukradel iz lepa $2800. PETORČKI. Red Hat, Fla. a. sept. Mrs. Oskar Bjay iz Walden B ridge je postala srečna m a-ti petorčkov, ki $0 vsi zdravi in čvrsti, j \ Avstrija podpise. Dunaj, 6. sept. Dr. Kari Renner, nčelnim avstrijske mirovne delegacije, se je iz-javil napram Ca$ni§kim poročevalcem, da se b< o trn ' - Germain T| podpisal mirovne bili predloženi vrnil v St. ill da bo sni II i. REDNA KO POZDRAV DELEGATOM IN D f ^ WM l' * J J" f t ' '' '' " 'ia t'? J'" . ■ r'' ' ' t •: , ' '' - . ' Niste prišli, dragi bratje in seg naselbin Amerike, ampak zbrali ste jete, kar potrebuje Slovenska Dob krepcilnega in naprednega. Ne more primerjati z veBkimi organizacijami napredka, blagajne, edinosti in pravel)ratske zastopnosti se Slov. k širnih krajev slovenskih domače naselbine, da zbora-Zveza, novega, svežega, venska Dobrodelna Zveza številu članstva, toda glede Dobrodelna Zveza odlikuje pred v Amerike, h to je dovolj rečeno. Slovenska Dobrodelna Zveza je .velikih stvari. Kjer se rojaki menu pomagati eden drugemu, i stva iz svojih vrst in pravO, tam i nih strankarskih bojev in strasti, so rojaki vseh prepričanj, vseh strank, Zveze je dejansko pomagati bolnim izven Zveze. ' Odtod napredek, odtod edinosti ravno tu smo zvedeli, kako velik duh* slovenski narod v sebi na gospodar dlnl in deluje po gotovi poti nesebi slovenskimi organizacijami Clevelandu v plemenitem na-in zbijejo politiko in druga nasprot-vsde j napredek. Brez strupe-Zvezi mimo napredovali naziranj, ker edini namen ponesrečenim, a vse drugo je nas sram danes nikogar, in »rednosti in podjetnosti ima i družabnem polju, če se zje-\m stranke in političnega V tem duhu ste gotovo prišli tudi vi na konvencijo, bratje in se-lotranji mir v organizaciji, spopolniti pravila, če mogoče dati še večje ugodnosti organizaciji, še bol j skrbeti za brate in J "'še večjo sigurnost za točno izplačilo vseh tirjatev od strani Kako članom hitreje in bolje pomagati, to bi moral biti marsikaj V ^^mimmmmmmmm mmr^r w ■ ■ ■■ ™ ■ ^^ — w — ■■ w --W »■11 11 -w ■■ —» ■ — ■ ■ wj^rw v w ■ ■ — je popohoma, potrebuje še vedno mnogo novega in na-člane in članice, pobite razmere, ki vladajo v in pri društvenem poslovanju ste se prepričal' 1 ' lega v pravilih, kar bi se lahko mMo. Sedaj je čas in prilika za to. Kot bratje se bodete pogovorili in naredili sklep« kot možaki Nikdar ne omenite stranko ali prepričanje, kadar se gre za skupno korist. Da, mogoče je ravno na konvenciji prilika, da si ta ali oni sčisti vest in pove kaj 0 tezi, toda vselej mpom^h m pini^Organizacija je dofolj velika za može in žene vseh 1 strank in vseh prepričanj, denarja za podporo je za vse dovolj, pM- atej konvenciji, kakor H Ohio. Premišljeno in resno bhko narejte|e, k?r k v komt v Pravo korist Zvm. Volja delegatov odloctje, m prtpnčani smo, da ne bodete naredfli ^če- sar, kair v resnici ne Pozdravljam ciji, majhne toda Dobrodelne Zveze. >ib v korist kot hrate, tlaistva.'! ojfmi(rfi) 1 j tretjič pri konven-organizacije Skvensl - fnrlnunko IT J 'v j j t- lo uradni zai jPH^HP ki se Je vrSilo prfed senttnifi odborom 2a tujez^mske lad»-ve dne 3. sept. v Washingto-nu, ob priliki, ko so biU zaslišani Kristan, Hlacha, I bic, Kerže, Hrebljenovič. pisnik priobčimo ^ prihodnji Številki. ' < — Glede nove pošiljatve daril siromakom v staro domovino je 9edaj vse pripravljeno. Ta teden se vrti qdbo-rova seja, pri kateri se 3olo-fijo podrobnosti. Stvar je le direktor U. izvrši do koncf#gf ted- to ena izmed največjih šo ibiran^m^RotkkomZa^o ceU zadevi točno poročali, lada se zelo zanima za to idevo,1 in kongrettiani in latorjl, tajnik trgovine, [. Redfield, vodja parniške-oddelka pri vladi, Mr. ton ter Mr. Taylor, dire-tor U. S. Shipping Board, osebno interesi iljatvah in nam i»a roko. — V pondeljek so &o!e. 115.000 v Solo, za 10j V - a s Grozodejstva ogrskih botjsevikov. Geneva, Švica, 6, sept. Ru> munski urad v Bernu da so rumunske čete v dimpešti dobile 270 trupel, so bili žrtve ogrskih boljševi-kov pod parlamentarnim pos lop jem. V nekem drugem poslopju so dobili nadaUnih 60 trupel in v nekem samostanu so našli osemdeset duhovnikov, ki so bili tam zaprti in izstradani do smrti. Najgro-zoviteiši je bil čin boljševi-kov, aa so občestovanega duhovna z imenom Hoch pribiti na križ pred njegovo cerkvijo. Vsa ta grozodejstva so bila izvršena na povelje Ti-bor Szamuely, enega izmed voditeljev komunistov in z dovoljenjem Bela Kun-a, prejšnega diktatorja ogrske boljševiške vlade. LETO XXII. - VOL. XXIIJ m —Napram osmim tukajšnim odvetnikom so bile vložene težke obtožbe pri predsedniku elevelandske zbornice odvetnikov. Imena teh odvetnikov se zaenkrat še drže tajno in ne pridejo v javnost, dokler se slučaja natančno ne preišče. Odvetniki so obtoženi, da so ogoljufali ljudi, ki so jih zastopali pri raznih tožbah za precejšne svote se-narja. Mesto bo zidalo sesalol- 140. cesti. Ta sesalnica bo dajala vsak dan li50.000.000. alon vode vsak dan mestu, fer bo stala $5.000.000. Mesto potrebje več vode in na ta način, da se postavi novo se-salko in bo več vode, se bo žfddlo v CteVelandfa velljto več tovaren. [—Policija išče nekega o-ktog 40 let starega moža, 1ti hodi od hiše do hife in jemlje naročila za milo, katero naj bi dobaVak neka tvrtfka iz Cincinnatie. Možak vzame Otyednem z naročilom tudi nekaj denafjfc naprej' in potem je kupčija pri kraju, he pdde milo, ne denar. —S pavbvim perjem so se hotele postavljati tri mlade lepotice, ki so se naspale od nog do glave kakor kake mi-Ijonerke, a obleka je bila pokradena iz različnih trgovin. Policija jih je prijela in ža* mestu. — Umrla je Ao* Slamnik, rojena Budan, stara 30 let Zapušča soproga, mater, 1 sestro in 2 brata. Pogreb bo v torek ob 9. uri iz hiše 1075 E. 64th St. Naj počiva v miru. ŽENSKA ZA ŽUPANA. Berlin, 7. sept. Mesto Štein berg je izvolilo prvega žena-kega Župana, gospo Sčhu-chard, ki je žena nekega gostilničarja. Enake vesti Kaj nameravajo zavezniki s Mi ? Paris, 6. sept. Avstrijska bolgarska mirovna pogod-ste že skoro gotove in bodo podpisane še ta teden, avstrijska v četrtek in bolgaf-ska baje drugi dan potem. Mirovna pogodba za Ogrsko bo pripravljena kakor hitro se ustanovi stalna vlada v Budimpeštu in bo poslala delegate v Paris. Dosedanje mirovne pogodbe so bile predložene ali podpisane, medtem ko so bolj sporne točke pustili nedotaknjene za poznejši čas. Tako je bilo odloženo vprašanje o Dalmaciji in obrežju, Traci-ji, Dobrudji. A najbolj pa beli glavo zaveznikom vprašanje Turčiie. To vprašanje postaja vsak dan bolj kočljiv Francija, Italija, Angleška in Grčija ne vidijo skoro nobenega upanja, da bi se moglo vprašanje Turčije rešiti brez resnega konflikta, ako bi hoteli ustreči vsgm, ki imajo kake zahteve glede Turčije. Italija ima svoje aspiracije v južni Anatoliji, Grčija v Smyrni, Angleška in Francoska v Syriji in Grčija zahteva večji del Tracije. Pač so zavezniki zaslišali turške mirovne delegate, a so jih zopet poslati domov, ko so spre deli kako nevamo da reše- co za vodo v jezeru na E. vati & vprašanje lostnim sr posloviti jih vrniti lastnikom. Sedaj bodo imele čas v zaporih premišljevati minljivost tega sveta. . -V Consolidated Oil Co. Na Willey ave. je po|ar uničil 500 galon bencina in 1200 cenijo na lorf o |5.000. —Letošnji mesec avgust je bil najbolj moker od leta 1873 — kar se t|2e dežja seveda, najbolj suh pa od 12, oktobra 1102, ta dan je namreč Kolumbus "znajdu" Ame riko. —Jvan Kopitar, ki je bil odšel iz Cteveianda med jugoslovanske prostovoljce, se je ponesrečil doma, kot poročajo iz domovine. Peljal se je s kamniško železnico in je padel iz vlaka med postajama črnuče-Trzin in si zlomil roko tako nesrečno, da so mu jo morali odrezati nad komolcem. Kopitar se je ves čas junaško boril v Srbiji in je šel iz vojske popoln&na zdrav. —V Cleveland so 150 vagonov opeke, ker je ne morejo v m Ameriki je bilo ponudeno, da sprejme - protektorat nad Turčijo in je od nje odvisna bodočnost te države. Zjed. države se še niso odločile ali se bqdo kaj vmešavale r evropske zadeve ali ne. Vseka* kor bo ta oreh še jako trd in za to klobaso se utegnejo za? vezniki še kaj ostro pograbi-ti.^ i • • - i"- , - rlM'' ž/nmii nip m. ii'ni■,. I —Ne samo Nemčija in strija. tudi Italija je vojno! Tega mnenja ni če drugi, kakor bivši šef nem škega generalnega štaba pl. Ludendorfl, ki /.pravi med drugim: "Največja napaka Antante je, da je preprečila prikJopitev Nemške Avstrije k Nemčiji. Naravni > stakoni so salnejši, kakor ysaka človeška odredba. Narod, kakor treben ele: svoj ■J V poskus, da bi se ta narod tisnil ob tla, more povzn samo nasprotni učinek. K bf hotel preprečiti svobo< razvoj takšnega naroda, povzročil samo usodepolne nove s ve bo se v da je V njenem lastnem ii resu, da nanovo zgradi N čijo. Te zgradbe pa se pred vsemi drugimi udelezm Italija, zakaj vojno, tako je povdarjal Ludendorff, nista izgubili i samo Nemčija in Av-stro-Ogrska, marveč vsa 4 * ša trozveza t. j. tudi l Ta Ludendbrf! nemara docela orda pokažejo že na >godki, da si Italija vici lasti naslov države. sept. do- € SI, & Ameriko • - - -Vf Posamezna itovilka le Vaa pisma, dopisi in denar na) m poilljn na "Ameriška Domovina-tilt St. Clalr Ave. N. B. Cleveland, Ohio Tel.'Coy. Princeton 180 JAMES DEBBVEC, Publuhtr LOUIS J. PIRC. Editot ' ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Red by 25.009 Slomians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on reqiest. American in spirit Foreign in language only entered aa second-class matter January 5th 1900, at the poet of floe at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. NO. 104. Mon. Sept. 8. 1919. na- Kaj vznemirja Italijo. Dopisnik laškega lista "Secolo" piše iz Pariza, da je bila imenovana od jugoslovanske vlade komisija ameriških inženirjev, ki proučujejo nafirte za gradnjo novih že-lcznic po Jugoslaviji. Isti italijanski časopis trdi, da se je že oglasila skupina ameriških bankirjev in financirjev, ki bodejo položili potrebni denar, da se železnice uresničijo in v kratkem zgradijo, dočim je druga skupina ameriških finančnikov pripravljena stopiti v zvezo s hrvatskimi in srbskimi paroplovnimi družbami glede pomorskega prometa med Jugoslavijo in med Zjedinjenimi državami. Objednem omenja isti italijanski list, da se je v Pragi ustanovila glavna podružnica neke "Commercial Corporation", ki ima isti namen in načrte, graditi železnice v čeho-slovaški republiki in skrbeti za promet med češko in ameriško republiko. V New Yorku je glavni stan omenjene korporaciie, ki ima za1 podlago obratnega kapitala pet mi-ljonov dolarjev. Potem pa piše dopisnik "Secola" sledeče: "Kaj nam vse to znači? Jasno je, da namerava Amerika gospodarsko pomagati Jugoslaviji in pospešiti njen razvojna gospodarskem polju. Vidimo tudi, kako silno se zanima Amerika za novo češko republiko. Vse to nam dokazuje, da je delo ameriškega prodiranja na Balkan dobro premišljeno in preštudirano. Amerikanec ne vtakne nikamor svojega denarja, kjer ne pričakuje lepega izplačila, a resnica je tudi, da ni tako vestnih, poštenih in dalekovidnih gospodarskih ljudi kot so Amerikanci. Toliko bolje je torej za nas, Italijane, a ko Amerika pred vratmi naših tržišč postavi bogate in napredne ter gospodarsko močne narode, s katerimi moramo konečno vendarle živeti v'prijateljskih razmerah, ako hočemo kaj doseči. Toda je še nekaj, radi česar moramo enake pojave jako natančno zasledovati. Kai pomeni industrijsko sodelovanje Amerikancev in Jugoslovanov? Ali ni resnica, da če bodejo Jugoslovani in Amerikanci na m polju skuono delt na politično polje i industrijskem polju skupno delovali, da bodejo prešli tudi in pomagali Jugoslovanom? Ko se je razpravljalo na mirovni konferenci glede usode Reke, tedaj wifoon ni govoril samo o svojih 14. točkah, ampak tudi v dogovorih med newyorikimi bankirji in belgrajsko vlado glede gradnje jugoslovanskih železnic." Potem pa člankar "Secola" opominja italijansko vlado, naj nikar ne zamudi prilike. Pravi, da je italijanska vlada mnogo zamudila, ker je izključno delovala samo na političnem polju na mirovni konferenci, a gospodarsko polje je pustila vnemar. Jugoslovani niso želi uspehov na političnem polju, toda sedaj bodejo skoro želi uspehe na gospodarskem polju. Politika Italije na mirovni konferenci, piše "Secolo", bi morala biti taka, da bi se zbližala Jugoslav! ji. Kaiti »ko bo Amerika skrbela za gospodarski razvoj Jugoslavije, tedaj je Italija potisnjena popolnoma vstran, in Italija bo imela od tega veliko večjo škodo kot pa če bi zgubila vse tiste province, za katere so se italijanski mirovni delegatje tako potezall. "SecoTo" konečno opominja vlado, naj poskusi vse sile, da pridobi ameriške kroge, da store isto za Italijo, kar delajo za Jugoslavijo. Toda ameriški krogi dobro vedo kaj delajo. Oni dobro vedo, da ima Jugoslavija boljšo bodočnost kot Italija, da je Jugslavija poštena, iskrena država, dočim sestoji Italija s hinavstva, nemoralne politike in bluffa, ki mora prej ali slej razpasti. Call the bluff! IMtW •v (»i M i Ay\ • "flW generalni trgovinske in morna akademije, trgovskih m jev, javnih šol, realne glmna zije, trgovske akademije. To so točke, o katerih je treba razmišljati. Predvsem je treba značajnlh, izvežbanih, trezno mislečih in izkušenih ljudi, ki poznajo orient in I? ilia ki po Carigrad. To velja prav posebno dobro angleško pravilo: "The right man in tke right placer Če se bo od strani jugoslovanske vlade delovalo pametno in modro, tedaj bo Carigrad za našo državo SHS neizčrpljiv vrelec uspehov. Da, mogoče tudi političnih uspehov. Ne ve se kaj bodočnost skriva za seboj. Eno Je gotovo. Sigurno je, da bodejo Slovani v Evropi igrali veliko vlogo. Politično -gospodarska politika Slovanov mora priti enkrat do veljave. In ta politika bo zgodovinskega pomena. In kadar se enkrat to zgodi, ali ni mogoče, da bo Jugoslavija, katere že danes spoštujejo največje velesile, potem ko bo imela za sosede in na elje Ruse, Po Sloveka, odločilno besedo, cdo bo pravzaprav gospodar Carigrada! mm vrsta da bi , zločincem itrudljivemu olicijskih organ napadencev n dalcih dati drugih negp da so/ sakdo L ii ; * — ~ urugiu bffito diT, d* a j boljše prija->IJake. čeho- IZ STARE DOMOVINE. Postni promet Novo me* o-št. Jemej-Konstanjevica. Opetovano je bilo poročano nerednem poštnem prome-u.-Novo mesto-št. Jernej-(ostanjevica-Krško, pa živ crst se ne zmeni za to. Naj bi se vpeljala vsaj enkratna redna poštna vožnja Novo mesto-Krško in obratno na dan. Pošta, ki prihaja sedaj vsak drugi dan, nam prina&a časopise, pisifta, spremnice, nakaznice in zavitke, kakor tudi vse nujne stvari tedaj šele vsaki tretji dan. Ako je kaj nujnega za občino, orož-ništvo in druge javne korpo-racije izostane vkljub temu, da pride potem naenkrat toliko sitnosti in nepotrebnega preobilnega dela. Prizadeti so vsi javni funkcijonarji, trgovci, ki Imajo vendar vedno veliko opravila s pošto in posamezniki ki imajo več ali manj s pošto opraviti. Poročila se je gospa Mila dr. Rudeževa roj. Globočnik, om baronom aynauom iz CARIGRAD IN JUGOSLAVIJA. Mi Jugoslovani moramo v očigled novega položaja, ki bo nastal v Evropi, obrniti vso našo pozornost na dejstvo, da je Carigrad, ta sestavni in jako važni del Balkana, najbolj feiteresajitno trgovsko mesto, najbolj važna pomorska luka mlade države Srbov, Hrvatov in Slovencev Na mirovni konferenci se je govorilo, da naj vzame pro* tektorat nad Carigradom ameriška vlada. Vprašanje je ali bo Carigrad še nadalje prestolica turških sultanov, ali bo dobila nad njim protek-torat Amerika, ali bo mogoče Carigrad proglašen za svobodno luko za vse države in narode? Jugoslovanom je pač vseeno, kaj se zgodi s Carigradom, toda nikakor jim ne sme biti vseeno, da ne bi sklenili z ono oblastjo, ki bo gospodarila Carigradu ugodne trgovske pogodbe. Promet med Jugoslavijo in Carigradom ter med kraji, katere odpira Carigrad Jugoslaviji, vse to je jako važne-ta za dobro bodoč* »slavije. V Carigra-v letu 1914, toraj v začetku svetovne vojne do 50.000 Hrvatov, Srbov in Slovencev, slednjih razmer-no najmanj. Bili so to večinoma kapitani parnikov in ladij, mornarji, obrtniki, trgovci in delavci. V Carigradu se je od nekdaj govorilo in se še govori hrvatsko in srbsko prav tako kakor se govori armensko, grško, turško, francosko; angleško in italijansko. Mnogo jugoslovanskih muselmanov iz Bosne in Hercegovine se nahaja že dolgo vrsto let v Carigradu, v bosporskem Skadru, Brusi, sv- Štefanu, da celo v Smyrni in v drugih mestih Male Azije. Ta dejstva so prav dober kvas za sistematično naseljevanje Jugoslovanov v Carigradu. To naseljevanje bi se moralo izvesti organizirano, napram našim gospodarskim potrebam \ in koristim, ki jih dobi Carigrad in Mala Azija od Jugoslovanov in nasportno, Jugoslovani od Carigrada in Male Azije. Potrebno je toraj že sedaj živahno in brez prenehljaja delovati in pripravljati se, da se je silno prestrašil. Dne 11. t. m. pa se je vračal ob 23. uri domov po Streliški ulici van Zavrtanek, noseč seboj nahrbtnik z Živili. Blizu otroške bolnice pa so ga ustavili štirje vojaki in ga ogovorili. Vpralali so ga Je li civilist in kaj da nosi. Zavrtanek je bil tudi v civilni obleki, da si je vojaški službi, kar jim je tudi povedal in se celo legitimiral. Vse to pa mu ni pomagalo. Napadalci so mu ili nahrbtnik in dva napadalca sta ga še parkrat udarila po glavi nakar je jel klicati Zavrtanek na pomoč, dočim so napadalci zbežali. Na srečo pa jim je Zavrtanek sledil in je cel dogodek na Ambroževem trgu opisal službujočemu stražniku. Ker je pa ta malo prej videl iti preko Ambroževega trga vojaka z nahrbtnikom, ki je krenil v Sv. Petra vojašnico, sta stražnik in Zavrtanek vojaku sledila v vojašnico in ga zasačila tamkaj še na dvorišču. Bil je to eden napadalcev in sicer neki Josip Novak, poddesetnik slov. plan. polka, rojen 1898 v Metliki. Takoj zaslišan je označil še ostale svoje tri tovariše in sicer Aloj zija Bele, rojen 1897 v St. Mihelu - Stopiče pri Novem mestu, Franceta Snoj, rojen 1897 v Tomišlju pri Ljubljani, Alojzija Stampel, rojen 1899 v Prečni pri Novem mestu. Sumi se, da so izvršili ti štirje še druge roparske na-ade v LJubljani in okolici. Vizadeti prejšni napadenci se bodo sedaj konfrontirali z aretovanci in je pričakovati, da bo pifeiskava podala še, marsikako, zanimivo podrobnost. Vsekakor pa se bo z roparji kar najstrožje postopalo in zasluženo plačilo ne bo izostalo. RAD BI ZVEDEL ki >e je pne^aahaii »ve. Kdor mT*nazm dobi $£.00 n 1008 E. 103rd z veleposestnika dr. Julijem Hi Gradca. ta Johna Vidmar, aha}al na 0001 Bonna aznani njegov naslov, nagrade. Frank čikaga, d St. Colllnvood. <106) IftčE SE DEKLE za v pisarno pri zobozdravniku. Nobenega predznanja ni potreba. Dr. P. L. Kennedy, 5402 Superior ave. Room S. Telephone Roeedale 2377. , _J106) NAPRODAJ ate dve •korcThove'pefil za kuho, ena za premog in plin, ena za plin; ravnotam se proda tudi nov gramofon. Proda ae radi aelitve. Prodajalo se bo samo v soboto, 13. t. m. popoldne, 6221 St. Clalr ave, (egoraj). Poročil se je gospod Angel Hribar, vladni nadkomisar, z Rozi Fabčič iz Gorice, stitamo! Zasajeni roparji v Ljubljani. Tekom meseca junija 1.1. gospo Čes CO NAŽNANILO. , da sem svojo ki iz Žužemberka. 4212 St. Naznanjam, da. sem svojo krojsCnK prestavil iz Žužemberka, 4212 St. Clalr ave. v Ribnico, na H29 Addison Rd. nasproti javne iole. Lome Urbanlja, kroja*, NAPRODAJ je peč za gretje, na >remog in plin, malo rabljena. 0705 Elonna ave. (zadaj, spodaj)i (100) t ZAHVALA in NAZNANILO Globoko potrti in v bridki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš iskreno ljubljeni sin, ozirom brat Edward Mrvar ki nas je zapustil v cvetu mladosti, star 23 let Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo Rev. B. Ponikvarju in Rev. A. Bombažu, ki sta ranjega obiskovala v bolezni in za lepe obrede pri pogrebu. Priscna zahvala vsem, ki so nam izrazili sočutje ob izgubi ljubljenega ranjcega, vsem darovalcem prekrasnih vencev, vsem, ki so ranjega pokropili na mrtvaškem odru in vsem Id so ga spremili na njegovem zadnjem potu na pokopališče. So. Euclid, 0.4. septembra, 1919. Žalujoči ostali: JOHN MRVAR in SOPROGA, stariši, BRATJE in SESTRE pravi j en vsaki čas prevzeti na 911 Addlaon to, katero je m< Molina. , Upa prilika za dotlOn* osebo, da pride do avojega denarja nazaj. 1061 Addison Rd. Slovenska trgovina Z ŽENSKIM BLAGOM IN OPRAVO. 746E.15MSt v CoDmwoodu, NMELODCU, OBI{ REVMATIZEM, ZGUBO^ avet Uradne ure od 0. tj. do 8. zvečer. 847 Euclid ave. Second Xaytor*PaScaUe. Republic Bldg. Poleg: Star gledališča. - C;.B DAILY BETWEEN CIEVEIANO & BUFFALO Jp 3 magnificent STEAMERS 3 Tfc« Grwt Ship SEEANPBEgr— "cii Y OP ERIC* — TflY OF lUFFAUT' CLBVELAJfl*--jrfKIKJLflfc*. ISth-riUFFAtO nJSEXL. 13BSSSL: htan CuvKLARn Autre Botvajlo PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugoslovan se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega človeka, ki vam polteno postreže. NICK DAVIDOVICH, 66ao St. Clair ave. Tel. Princeton 1173 W. • « M M M + i Dr. S. Hollander,! zobozdravnik i j. a 1355 E. 554 SJ.»o|.St.Qair | Vst«p ii 55. ccsti ud kkaiM $ U„ od ». riutrri do 8. »večer. Zaprto ob tre4eli pop. | , tudi v nedeljo qutnj. $ Dr. Semolunas O. D. SPECIALIST ZA OČI. 8115 9T. C LAI R^A V E N U K. Zdravimo oči in jih preiščemo. Preskrbimo prava očala. "■»"■yiiimiiiinyri Odda se čedna soba v najem, električna luč in kopališče. n8o E. 6ist St. zgoraj. (105) SOBA SE ODDA v najem. Vprala •e po 5. uri zvečer, 1000 E. 00th St. V (104) iVii ■ 6127 St Clalr Ave. < Knaosovo poslopje nad Grdi-noTo trn o tj no , Najboljše zobozdrav* 1 niiko delo po nizkih cenah. f i Uradn« mrm md StSO 4*(n| d« — ZAVAROVALNINA VSEH VRST. Cenjenim rojakom naznanjam, je Mr. Kren pri meni ushtžbcn m da ima pravico pobirati zavarovalnino, sprejemati denar ter izdajati pobotnice v mojem imenu. Prosim cenjene rojake, da mu gredo v vseh. ozirih na roke. August Haffner 5i©6 ST. CLAIR AVE. OgMtese v urada ali pišite na naš naslov. 5% Avtorialran kapital $100.000 Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti kakor SLOVENSKO ST AVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 6313 ST. CLAIR AVE. Vies* noelje po S odat. la delnice lap« dlvldande. Naš saved Je pod driarnin nadzorstveni. Vee demar m peeejaje m prvo rkajllbe, \m Je Bejbol) tvm Obiščite nas in dali vam bodemo vse potrebne informacije. HENRY J. SCHNTTZER STATE BANK. ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POO STALNO RDŽAVNO KONTROLO. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO. PRODAJA VOZNE LfSTKE ZA VSE ČRTE PO O-RIGINALNI CENI. IZVRIUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU. Ki ieH potovati r ataro doawvtao. ki ieli podati denar aH kalarl Ima- t opraviti katerikoU nadere t atari feaaovini, m) ae banko, ki sinil avejfa rojakom ia preko 21 lot ▼ p« atvo, polteno in aisurno. VSESTRANSKA NAVOtoOA IN POJASNILA deM Henrv J. Scbnitser State Bank U1WA8H1NGTON K NEW YORK, N. T. ................................................................ PRI NAS ODPRTO VSAK VEČER Ot> 7. URE DO 8. URE ZVEČER. TU D0MTE VSA POJASNILA. MI KUPUJEMO IN PRODAJAMO LIBERTY B0NDE. TO NAZNANILO VELJA. DOKLER NISO NASI PROSTORI PREUREJENI LEO. OaStCWrAn. ■ ' Mfei I A . - -J. < ► VI ( . . 1 bi morali rabiti najmanj It v* I • potrebujejo dobrega idravfl«. < / > 11chlft r/mraln «nkrnt na dan, da *a- Vaci bfVA Vsakdo bi moral rabiti dobro ) . v"u,v "T" zazrlo proti jugu, mi, motril bi ogromne skali-j in nepopisna strast ga je ne, po katerih je motno odse- ispreleteU po celem telesu, ko vala bela mesečna svetloba, je opazil daleč tam doli med Poslušal bi oddaljeno Sum- dvema malima hriboma žare-Ijanje jezera in gozdov, po- ti neko točko, ki se je zdela mešano z bolj šumnlm odje- na horizontu kot rude&i kom vetrov in sape, in mimo zvezda. Bil je svetilnik trd-njega bi Šla vsa romantika, njave Munkholm. ki jo podaja narava svojemu Nihče razven onih, ki so stvarstvu, kadar gospodar občutili najslajše veselje, ki narave, mož, spi in počiva. j€ more dati življennje, ne Užival bi tihoto noči. sam, more razumeti kako silna nemoten, in uživanje nočne sreča se je porodila v srcu mladega moža. Njegova duša je bila prepojena radosti, srce mu je m6čno bilo v junaških prsih. Neprtipično stoji rdener n* gtojcm 'litgsmiti e v zvezdo upanja in »tolažbe. Zdelo se je, kot da bi ta svetlobi žarek* potoval proti njemu skozi temo, kot bi prihajal iz mesta, kjer se je najahalo vse, kar je pov2ro-čevalo življenje vredno zanj, kot bi žarki svetilnika nosili k njemu del njegove božanske Ethel. Ah. nikar ne dvomite o tem; gotovo je, da mnogokrat dve duši skrivnostno občujete med seboj, dasi ste daleč narazen ona od druge. Zaman si i • w «r v j a , Kaj je telfesi*o razdruženje ali fizična fazdalja, če je dvoje src ner|zdruŽljivo zvezanih po eni sami % misli in zen lahko trpi, toda umr|e **tp»rf ifoa hbv (L Kdo izmed vas ni mogoče zaporedoma večkrat stal deževnega večera pod motno razsvetljenim oknom? Kdo izmed vas ni šel sto in stokrat mimo gbtovih vrat, mimo gotove hiše? »Kdo ni obiskoval zvečer, v polmraku, samotne steze in je mahoma zagleda blesk belega krila. Komu srce ni bilo z vso silo, kdo je bila ljubica I nffzadeva ttko ven<1,ir tJ|ko " ^ J" »cat« Ječ? Človek, ki nikdar ni vrstne ovire dvem dušam, , . , ,, n ki ste zaljubljene en« v drugo § d* nikd,r »' ^^f"0'^; gotovo je, da so enake duSe b,L (»*«• Pn > neprestano v zvezi med se-1 bo), združene so do " '' & Trust Co. ST. CLAIR A V VOGAL 55. CESTE Polivamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamČeni. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, paae. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč, obresti. Pilite za nar aljne informacije slovensko aH hrvatsko. J. B. MIHALJEVIČ. upravitelj inozemskega oddelka. hiš« 7 _ ._:______________