Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 2 Oglasi Tema tedna: Največ novorojenčkov v Mozirju, največji naravni prirast v Lučah ........................... 4 Češka: Novi zlati medalji inovatorju Srečku Pisniku .......................................... 7 Intervju: Pogovor z županom občine Luče Cirilom Roscem ................................. 8 Ex filcore Solčava: Volni dodali višji nivo .................................................. 11 Smrekovec: Gasilci treh društev usklajeno posredovali na tromeji občin ................................ 14 Športno društvo Flosar Radmirje: Obeležili štiri desetletja delovanja ..................... 21 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 27, 6. julij 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Lani veliko umrlih, a med njimi zelo malo dojenčkov Leto 2017 je bilo za slovensko populacijo negativ- no. Lani je namreč umrlo 20.509 prebivalcev Slove- nije, kar je z izjemo leta 1983, ko jih je umrlo 20.703, največ po drugi svetovni vojni. Med umrlimi je bilo 49 odstotkov moških in 51 odstotkov žensk. Največ ljudi pri nas umre v zimskih mesecih in ta- ko je bilo tudi v letu 2017 . Največ, skoraj dvanajst od- stotkov, jih je umrlo v januarju. Na splošno se pov- prečna starost umrlih prebivalcev počasi zvišuje; v letu 2017 je znašala 77 ,7 leta, vendar se po tem kazal- niku moški in ženske precej razlikujejo. Umrli moš- ki je v povprečju dočakal 74,0 let, ženska pa 81,4 leta oziroma skoraj sedem let in pol več kot moški. Med umrlimi v lanskem letu je bilo tudi 42 dojenčk- ov, od tega 21 fantkov in prav toliko deklic, kar pomeni le 2,1 na tisoč živorojenih dojenčkov. Po tem kazalniku se Slovenija uvršča v evropski in hkrati svetovni vrh. V primerjavi z letom 1990 se je umrljivost dojenčkov v Sloveniji znižala za več kot 80 odstotkov. Navedeni podatki govorijo o vrhunskem nivoju slo- venske porodniške stroke, o čemer v svojem poroči- lu za leto 2015 piše tudi Unicef. Umrljivost dojenčkov, to je število otrok na tisoč rojstev, ki umrejo v prvem letu življenja, je namreč kazalnik, po katerem se drža- ve rade primerjajo med seboj, kajti gre za enega od ključnih kazalnikov zdravja in kakovosti zdravstvene- ga varstva v posamezni državi. Odraža splošno zdra- vstveno stanje prebivalstva in zdravstveno varstvo v nosečnosti, pri porodu in prvo leto življenja. Tednik Mladina je pred nedavnim objavil poučno izkušnjo Simone, slovenske mamice v ZDA, ki bi mo- rala dati misliti tistim, ki se zavzemajo za privatizaci- jo zdravstva: »Po enem izmed ginekoloških pregle- dov v času nosečnosti me je delodajalec po e-pošti »prijazno« spomnil, da nimam več prostih dni. Šo- kirana sem bila, da se mi ti pregledi štejejo kot do- pust.« Sin Reuf se je nato nepričakovano rodil več kot tri mesece prezgodaj. Ker ji niso pripadali niti trije meseci neplačanega porodniškega dopusta, se je kmalu po porodu vrni- la na delo za štiri ure na dan. Vsaki dve uri, tudi po- noči in med sestanki, si je črpala mleko. »Po kosilu sem se vsak dan odpravila do bolnišnice, kjer sva ob otroku z možem bedela do poznih ur.« Dotakniti se ga nista smela, ker bolnišnice v ZDA po carskem re- zu posebej zaračunajo stik »koža na kožo« z uteme- ljitvijo, da je pri tem zaradi varnosti potrebna priso- tnost dodatne sestre. Ker zdravniki večinoma delajo kot zasebni- ki, račun pride za vsakega posebej. Kljub dragemu zdravstvenemu zavarovanju zdravniška oskrba ni brezplačna. Zavarovanec vedno plača svojo udelež- bo in odbitno franšizo. Simona se je zato odločila, da s sinom ostane doma. Porodniškega dopusta seve- da ni dobila, ampak se je morala odpovedati službi. Nauk te zgodbe je … (ML) (FA) Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 4 Tema tedna, Aktualno GOZDNA ŠOLA V LOKAH PRI MOZIRJU Objekti ostali brez počitnikarjev Lastnica Gozdne šole v Lokah pri Mozirju, Športna unija Slovenije, ob- močja kampa na desnem bregu re- ke Savinje nima namena prodati, a kamp kar ne zaživi. Po pisanju dnev- nika Delo bo tudi letos sameval, saj je najemnik, ki je objekte pred tre- mi leti začel obnavljati in postav- ljati nove, zaradi prevelikih vložkov opustil projekt. Za lokacijo se je za- nimalo več ponudnikov. Med intere- senti je bila tudi Občina Mozirje, ki je bila po besedah župana Ivana Su- hoveršnika odločno zavrnjena. GOZDNA ŠOLA PRED TREMI LETI ZAŽIVELA Objekte je vzelo v najem podje- tje Višinski d. o. o. Toma Drolca iz Šoštanja, ki ima med drugim v na- jemu tudi planinsko kočo na Smre- kovcu. Začeli so postavljati lesene hiške za kampiranje, obnovili sani- tarije in urejevali okolico. Šlo je za velike vložke, ki bi se ob kratki po- letni sezoni le stežka povrnili. Kljub temu se je v Gozdno šolo vrnil otro- ški živžav, saj so tam dopustovale različne skupine otrok, tudi iz so- cialno šibkejših družin. Po pisa- nju Dela se sedanji najemnik Tomo Drolec iz kampa poslavlja. V BLIŽINI NASTAJA NOV KAMP Za nakup objekta se je zanimal tudi sosed Jernej Planovšek. Kot prej že občina, je tudi on naletel na gluha ušesa, češ da to ni njiho- va politika in da ne bodo prodaja- li. Ponudil jim je, da bi skupaj prip- ravili občinski podrobni prostorski načrt, ki je podlaga za vse, kar se bo na prostoru nato dogajalo. Dej- stvo je, da na lokaciji ni urejene ka- nalizacije, elektrika je prešibka, vo- dovoda ni. Zaradi zavrnitve je Pla- novšek v bližini začel urejati svoj kamp, za katerega upa, da bo do- bil vsa potrebna dovoljenja do spo- mladi prihodnjega leta. NAČRTE JE IMEL TUDI JURE KOLENC Tu se je kalil in izkušnje prido- bival tudi lastnik in vodja kampa Menina v Varpoljah Jure Kolenc. V devetdesetih letih je organiziral dva študentska internacionalna ta- bora. Športno unijo je prosil, da bi mu kamp prodala ali dala v najem, a mu ni uspelo. Zato se je odločil za lokacijo v Varpoljah. Dejstvo je, da je prostor Gozdne šole več kot odličen in primeren za mnoge dejavnosti. Dokler pa bo nad njim bdela sedanja lastni- ca, se mu po izkušnjah sodeč ne obeta nič dobrega in bo same- val naprej. Kljub željam posame- znikov in lokalne skupnosti, da ga spravijo v pogon in ga prično tr- žiti kot elitno in edinstveno desti- nacijo. Benjamin Kanjir V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI TUDI V LETU 2017 NEGATIVEN NARAVNI PRIRAST Največ novorojenčkov v Mozirju, največji naravni prirast v Lučah Zgornja Savinjska dolina, 2017 Skupaj umrli 203 moški 107 ženske 96 Skupaj rojeni 156 dečki 77 deklice 79 Živorojeni na 1.000 prebivalcev 9,9 Umrli na 1.000 prebivalcev 12,5 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev -2,5 Vir: SURS, 2017 V Sloveniji so vsako leto manj- še generacije žensk v reproduktiv- ni dobi, povprečna starost tistih, ki so v letu 2017 rodile prvič, je 29,4 leta. Lani smo v Sloveniji prvič po enajstih zaporednih letih s pozitiv- nim naravnim prirastom zabeležili negativnega, Zgornjesavinjčani pa negativen prirast beležimo že leta. Nazadnje je bilo v naši dolini več rojenih kot umrlih v letu 2012. Ker vsako leto najvišje, močno izstopa- joče število umrlih beležijo v obči- ni Gornji Grad, kjer je lociran cen- ter starejših, stanje v dolini ni alar- mantno. LANI SE JE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI RODILO 156 OTROK Kot kažejo podatki statistične- ga urada (SURS), se je v letu 2017 v Sloveniji rodilo 20.241 otrok. Ro- jenih je bilo 10.483 dečkov in 9.758 deklic. Že deset let se rodi genera- cija z več kot 20.000 otroki, vendar je bila ta številčno šibkejša od tis- te iz leta 2016, in sicer za pol od- stotka. V lanskem letu se je v Zgornji Savinjski dolini rodilo 156 otrok: 77 dečkov in 79 deklic. Največ no- vorojenčkov je bilo v Mozirju (40) in najmanj v Solčavi (6), kar je na število prebivalcev po posameznih občinah pričakovano. Največ deč- kov je bilo v Nazarjah (18), največ deklic pa v Mozirju (23). POVPREČNA STAROST SAVINJČANKE OB ROJSTVU OTROKA JE 30 LET V Savinjski regiji so največ ot- rok v lanskem letu rodile matere v starosti med 25 in 29 let, v sloven- skem povprečju so nekoliko sta- rejše (od 30 do 34 let). Povprečna starost vseh mater iz Savinjske re- gije, ki so rodile v letu 2017, je bi- la 30,4 leta (v Sloveniji 30,9), pov- prečna starost tistih Savinjčank, ki so lani rodile prvič, pa 28,8 leta (v Sloveniji 29,4). Pravzaprav je bila v vseh statističnih regijah Slovenije povprečna starost žensk, ki so ro- dile v letu 2017 , ob rojstvu otroka 30 ali več let. NAJVEČ OTROK NA ŽENSKO RODIJO LUČANKE V slovenskem povprečju je rodi- la vsaka osma ženska v starosti od 27 do 32 let. Za prebivalstvo Slove- nije je še vedno značilna t. i. zože- na reprodukcija. Kazalniki rodnosti za leto 2015 kažejo, da je bil delež Zgornjesavinjčank, ki niso rodile, največji v občini Nazarje (23,5%), kar je še vedno manj od sloven- skega povprečja (24,9%). Delež žensk, ki so rodile, je bil v naši dolini največji v Solča- vi (78,6%, slovensko povprečje je 75,1%). Delež žensk, ki so rodile šti- ri ali več otrok, je bil največji v Lu- čah (8,6%), kar je visoko nad dr- žavnim povprečjem, najmanjši pa v Nazarjah (3,9%). To je nekoliko manj od slovenskega povprečja, ki znaša 4,1 odstotka. Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 5 Tema tedna, Iz občin OBČINSKI SVET SOLČAVA Država dodatno odobrila sredstva za sanacijo po neurju V občini so zvišali sredstva, namenjena za sanacije in investicije v Krajinskem parku Logarska dolina, kjer je hudo opustošenje pustilo decembrsko neurje. (Foto: Marija Šukalo) Županja Katarina Prelesnik je na junijski seji svetnikom med dru- gimi vsebinami predstavila pred- log rebalansa letošnjega proraču- na. Sprememba proračuna je tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, saj je država občini odobrila 40 tisoč evrov dodatnih sredstev, ki bodo šla za nujno sanacijo po lanskem neurju. ODPRAVA POSLEDIC APRILSKEGA MOČNEGA DEŽEVJA IN SANACIJA PO VETROLOMU Gre za znesek odobren po tret- ji prioriteti, namenjen sanaciji po- škodb, ki jih je povzročilo neurje konec aprila 2017. Prelesnikova je povedala, da je denar namenjen sanaciji enega od plazov. Ta bo si- cer stala več, kot bo nakazala drža- parku Logarska dolina, kjer je hu- do opustošenje pustilo lansko de- cembrsko neurje. Sanacijska dela bodo potekala skozi vse leto. Občina bo v luči trajnostne mo- bilnosti za vožnjo v parku kupila tu- di električno vozilo. Za vse našteto je po novem v proračunu rezervi- ranih okoli 165 tisoč evrov. »Z naš- tetimi vlaganji pa sanacija po obeh neurjih še nikakor ne bo zaključe- na,« je povedala županja. Svetniki na predlagan popravek proračuna niso imeli večjih pripomb in so ga potrdili. Prihodki so po no- vem načrtovani v višini nekaj manj kot 2.020 tisoč evrov, odhodki pa 1.946 tisoč evrov. Razlika je namenje- na vračilu dolgoročnega kredita. Marija Lebar va, saj občina nosi tako imenovane neupravičene stroške, v tem pri- meru davek na dodano vrednost. Z rebalansom so nekoliko zviša- li tudi sredstva, namenjena za sa- nacije in investicije v Krajinskem Za v letu 2017 v Sloveniji rojenega dečka je pričakovana življenjska doba 78,05 leta, kar je za 5,6 leta manj, kot naj bi živela v istem letu rojena deklica. Ta lahko pričakuje, da bo živela do svojega 83,66 leta. V Savinjski regiji je pričakovana življenjska doba za slabo leto krajša od slovenskega povprečja. NARAVNI PRIRAST V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI NEGATIVEN ŽE OD LETA 2013 V lanskem letu je v Sloveniji umr- lo 20.509 prebivalcev, rodilo se jih je 20.241. Naravni prirast je tako zna- šal −268 oseb. To pomeni, da je po enajstih zaporednih letih s pozitiv- nim naravnim prirastom več prebi- valcev umrlo, kot se jih je rodilo. V Zgornji Savinjski dolini so lani umrle 203 osebe, rojenih je bilo 156 otrok. To pomeni, da je bil v naši dolini negativen naravni prirast, ki je znašal -47 oseb. Največji negati- ven naravni prirast so zabeležili v Gornjem Gradu (-61 oseb), zagoto- vo na račun centra starejših, in na OBČINSKI SVET NAZARJE Dobro delovanje šole pohvalili tudi svetniki Ravnateljica Vesna Lešnik (desno) in računovodkinja Alenka Begič sta občinskemu svetu predstavili poslovanje šole. (Foto: Marija Lebar) Rečici ob Savinji (-11 oseb). Največji naravni je bil v Lučah, znašal je 4,7 otroka na 1.000 prebivalcev. Tatiana Golob Na seji nazarskega občinskega sveta sta ravnateljica Vesna Lešnik in računovodkinja Alenka Begič z Osnovne šole Nazarje predstavi- li, kako je potekalo leto 2017 v po- slovnem in finančnem smislu. Kot je povedala Lešnikova, je bilo v šol- skem letu 2016/17 v šolo vpisanih 233 otrok, v vrtec pa 87 otrok v pe- tih oddelkih. Načrtovano vzgojno- -izobraževalno delo je izvajalo 30 strokovnih delavcev. USPEŠNI NA RAZLIČNIH PODROČJIH »Zaposleni se trudimo za uresni- čevanje postavljene vizije – to je šo- la za življenje,« je povedala ravnate- ljica in v nadaljevanju naštela pre- cej uspehov, ki so jih dosegli učen- ci na različnih področjih znanja in sposobnosti – med drugim na pev- skem – tudi v širšem prostoru. IZVEDENE ŠTEVILNE INVESTICIJE Na šoli so lani zamenjali vho- dna vrata na podružnici v Šmar- tnem ob Dreti, namestili nove žalu- zije in v učilnice napeljali toplo vo- do. Po požaru so na matični šoli te- meljito prenovili šolsko kuhinjo, za- menjali dve poškodovani aparaturi in nabavili novo napo. Pozabili niso niti na vrtec in nabavili nekaj no- vih igrač. Ravnateljica je naštela še več manjših izboljšav. BREZPLAČNA ŠOLA ŠE VEDNO POSEBNOST Lešnikova je poročilo zaključi- la z besedami: »V ponos in izred- no zadovoljstvo nam je izvedba projekta brezplačne šole in vseh spremljajočih aktivnosti, s kateri- mi pridobivamo sredstva v ta na- men.« Na to se je navezal župan Ma- tej Pečovnik in povedal, da ta na- čin zbiranja sredstev zbuja pozor- nost tudi drugod po Sloveniji in je šoli za to izrekel vso pohvalo, kateri so se pridružili tudi svetniki. Marija Lebar Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 6 Iz občin, Gospodarstvo PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD Ponosni na številne dobitnike priznanj NAGRAJENCI OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2017 ZLATI GRB OBČINE je prejel Jože Božič za izjemen doprinos k ohranjanju kulturne dediščine Zgornje Sa- vinjske in Zadrečke doline. Z edinstvenimi lesenimi maketami ohranja spomin na hiše v Gornjem Gradu in v okolici. je prejel Branko Stenšak za dolgoletno, aktivno, požrtvovalno in vestno delo v PGD Nova Štifta. Kar 15 let je vodil društvo, v tem času so nabavljali nova vozila, opremo in urejali gasilni dom, za kar veliko zaslug no- si ravno Stenšak. GRB OBČINE so prejeli Betka Ročnik za delo na po- dročju ljubiteljske kulture ter Drago Fale in Marko Fedran za aktivno delo in vodenje v PGD Gornji Grad. PRIZNANJA OBČINE so šla v roke Erike Veršnik, Majde Sten- šak, Francija Ugovška, Romane Tesov- nik in Irene Jeraj. Priznanje so prejeli tudi Ženski pevski zbor Bočna, Folklorna sku- pina Kulturnega društva Bočna in An- sambel Mika Nas. ŽUPANOVO PRIZNANJE so prejeli David Mikek, Kana Vincek in Katja Stradovnik. KOCBEKOVO PRIZNANJE sta prejeli Majča Grudnik in Sara Osov- nik. Zlati grb občine sta prejela Branko Stenšak in Jože Božič (z leve), grb občine so prejeli (z desne) Drago Fale, Betka Ročnik in Marko Fedran. Med njimi je župan Stanko Ogradi in v ozadju preostali prejemniki občinskih priznanj. (Foto: ŠMS) Ob prazniku občine Gornji Grad in dnevu dr- žavnosti je bila 29. junija v gornjegrajskem kul- turnem domu osrednja proslava, na kateri so podelili priznanja. Prejelo jih je 18 posameznikov ali skupin, ki so s svojim delom pustili velik pe- čat v občini in širšem okolju. POZDRAV DOBITNIKOM PRIZNANJ Župan Stanko Ogradi je še posebej pozdravil častne občane in občinske nagrajence, ki so v preteklosti prejeli priznanja. Delujejo na različ- nih področjih, je povedal, a vsi v svojem okolju puščajo poseben pečat, saj z delom pomagajo drugim, skrbijo za promocijo občine ali dosega- jo najvišje učne uspehe. Zlati grb občine sta le- tos prejela Jože Božič in Branko Stenšak. PRAZNIK OBČINE IN DRŽAVE Ogradi je naštel projekte, ki jih je občina iz- vedla v zadnjem obdobju, in tiste, ki prihajajo na vrsto, med katerimi je tudi gornjegrajska obvo- znica. Vrednost investicij je velika, a tudi potreb je še veliko. Spomnil se je tudi dneva državnosti in evforije, ki smo jo državljani čutili ob nastan- ku svoje države. Sedaj nismo vedno navdušeni nad vsem, kar nas doleti, a ponosa do svoje ma- le in lepe države kljub temu ne skrivamo. ŠOLARJI POSKRBELI ZA GLASBO Na oder so bili povabljeni številni šolarji, ki so v tem šolskem letu prejeli zlata ali srebrna pri- znanja na različnih tekmovanjih, spremljali so jih njihovi mentorji. Kako uspešni so, je pove- dala ravnateljica Blanka Nerad in jim podobne uspehe zaželela tudi v prihodnje. Glasbeni pro- gram so oblikovali učenci, večkrat nagrajeni na glasbenem področju. Nastopili so: Ana Mavrič na klavirju, sestri Jasna na violini in Vita Purnat na flavti, sestri Urlep – Aja na harfi in Daša na flavti ter Matic Presečnik na harmoniki. Uvodo- ma so himno zapeli Fantje treh vasi. Proslave so se med drugimi udeležili poslanec Darij Krajčič, načelnica Upravne enote Mozirje Mi- lena Cigale in nazarski župan Matej Pečovnik. ŠMS 100 NAJBOLJŠIH PODJETIJ V SLOVENIJI V LETU 2017 BSH Hišni aparati Nazarje glede dobička na 35. mestu Gospodarska kriza je minila, okrevanje pote- ka v praktično vseh panogah. To je ena izmed pozitivnih ugotovitev družbe Bisnode, ki za ča- stnik Dnevnik že leta pripravlja lestvico stotih najboljših podjetij v Sloveniji. Podjetja so razvr- ščena po dobičku v poslovnem letu 2017, med njimi je na 35. mestu podjetje BSH Hišni apara- ti Nazarje. Razvrščeno po prihodkih v 2017 je na 19. mestu, po številu zaposlenih pa na 27 . mestu. Lani je podjetje doseglo skoraj 347 milijonov evrov celotnega prihodka, pri tem je ustvarilo malo čez 12 milijonov čistega dobička. Indeks rasti celotnih prihodkov je bil 20,51-odstoten. Je pa BSH Hišni aparati Nazarje zmanjšal števi- lo zaposlenih iz 1.231 v 2016 na 1.067 v letu 2017 . Veliko Zgornjesavinjčanov je zaposlenih tudi v Gorenju, a podjetja ni med stotimi najboljšimi podjetji po dobičku v poslovnem letu 2017 . Je pa na osmem mestu po prihodkih v lanskem letu, ustvarilo je za slabih 900 milijonov prihodkov. Tudi po številu zaposlenih kotira zelo visoko, s 4.429 zaposlenimi je namreč na četrtem mestu v Sloveniji. Cinkarna Celje je po čistem dobičku (dobrih 28 milijonov) na visokem 12. mestu. Šo- štanjski TEŠ po dobičku prav tako ni med sto- timi najboljšimi, je pa po prihodkih, teh ima za 200 milijonov, na 37 . mestu. TG Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 7 Iz občin, Oglasi NOVI ZLATI MEDALJI INOVATORJU SREČKU PISNIKU Blazino za aktivno sedenje ponovno nagradili Srečko Pisnik je na sejmu inovacij Invent Arena na Češkem prejel zlato medaljo organizatorjev in zlato medaljo združenja inovatorjev Romunije za blazino za aktivno sedenje EASEBelt MM. Srečko Pisnik, inovator s Krope, je na sejmu inovacij Invent Arena v češkem Trinecu predstavil bla- zino za aktivno sedenje EASEBelt MM. Prejel je zlato medaljo orga- nizatorjev in zlato medaljo zdru- ženja inovatorjev Romunije. Pre- jel je tudi povabila na prihajajoče sejme, a se jih ne bo mogel udele- žiti. Pisnik namreč za največji se- jem inovacij v Nemčiji izpopolnju- je nov izdelek, namenjen kvalite- tnemu sedenju. Poleg tega pred- stavlja blazino za aktivno sedenje večjim podjetjem. ŠMS OTVORITEV NOVEGA LOKALA V NAZARJAH V gradu Vrbovec odslej Grad ob sotočju Na otvoritvi lokala Grad ob sotočju se je zbralo lepo število ljudi. (Foto: Primož Vajdl) Na zadnji dan junija je potekala v Nazarjah otvoritev novega loka- la. V prostorih tamkajšnjega gradu, kjer je bilo do nedavnega gostišče Vrbovec, bo odslej lokal z imenom Grad ob sotočju. Tekom sobotnega popoldneva so gostje lahko degustirali kulina- rične prigrizke in preizkušali več vrst vina. Na večer je obiskoval- ce v nežne ritme slovenske in tu- je popularne glasbe popeljala kita- ristka in pevka Dunja Vrhovnik. Po besedah Boštjana Ramšaka se bo- do v lokalu osredotočili na kavar- niški stil, zato gostom ne bodo po- nujali hrane, kar se lahko v bodo- če spremeni. Primož Vajdl OTVORITEV IGRIŠČA ZA ODBOJKO NA MIVKI V NOVI ŠTIFTI Igrišče že gostilo prvi turnir Lojze Ternar, Uroš Hribar, župan Stanko Ogradi in Štefan Šurk (z leve) so slavnostno prerezali trak ob igrišču za odbojko na mivki. (Foto: ŠMS) V petek, 22. junija, so v Novi Štifti ob šolskem športnem igrišču otvorili novo igrišče za odboj- ko na mivki. Že pred tem so ob igrišču postavi- li otroška igrala in vse skupaj uradno predali na- menu ob prazniku občine Gornji Grad. DOLGOLETNA ŽELJA Športno društvo Nova Štifta s predsednikom Štefanom Šurkom na čelu, ki je izpostavil dob- ro sodelovanje z občino, si je že dolgo prizade- valo, da se zgradi to igrišče. S finančno pomoč- jo občine, z izvajalcem, gornjegrajsko Komuna- lo, in lastnim delom so poskrbeli, da lahko špor- tniki in šolarji uživajo že to poletje. VELIKO DELA OPRAVILI ŠPORTNIKI Projekt so začeli pred več kot desetimi leti, ko je društvo vodil Jure Sovinšek. V okviru društva so postavili stebre, napeljali mrežo okoli igrišča in igralno mrežo ter uredili igralno polje. Z gasil- ci so mivko prenesli s parkirišča pred cerkvijo na igrišče. Projekt je vodila Komunala, Boštjan Tratnik pa je skrbel za delo članov društva. Za igrišče in okolico bodo v prihodnje skrbeli člani društva, je povedal Šurk. ŠPORTNI PRAZNIK ZA KRAJ Župan Stanko Ogradi je povzel kronologijo de- la in domačinom zaželel veliko športno preživetih uric. Po blagoslovu, ki ga je opravil novoštiftni žu- pnik Lojze Ternar, so trak slavnostno prerezali žu- pan Ogradi, župnik Ternar ter predsednik in bla- gajnik društva, Štefan Šurk in Uroš Hribar. Na asfaltnem igrišču so športniki odigrali tur- nir trojk v nogometu – memorial Viktorja in Ma- teja, v katerem je zmagala ekipa Lepe Njive. V odbojki ženskih trojk pa so bile najboljše Vese- le Marjane. Prvi večji turnir v odbojki bodo izpe- ljali 14. julija. ŠMS Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 8 Intervju POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE LUČE CIRILOM ROSCEM Dokončna odločitev za ponovno kandidaturo še ni padla Občina Luče je po površini veli- ka občina, njeno območje pa je red- ko naseljeno. Toda do vsake gorske kmetije je potrebno zagotoviti ustre- zno prometno povezavo, omogočiti učencem dnevne vožnje v šolo, ces- te in poti so pomembne v turistični ponudbi. V naseljih je treba zagotovi- ti javno kanalizacijo, čistilno napra- vo. Dobršen del aktivnega življenja v lokalni skupnosti pomenijo društva. Kako na vse izzive v svoji občini gle- da župan Ciril Rosc, kaj se mu zdi, da je bilo dobro opravljeno, katere na- črte bi bilo potrebno uresničiti v pri- hodnje, nam je povedal, čeprav je hkrati dejal, da o kandidaturi še ne razmišlja intenzivno, saj se na obči- ni ukvarjajo z več izjemnimi projekti. - Še slabih pet mesecev je do lokalnih vo- litev. Ali ste se že odločili, če boste ponovno kandidirali za župansko funkcijo? V teh mesecih do konca mandata moramo postoriti še veliko dela. Potem bo padla tudi od- ločitev, kako naprej. Pustimo času čas. V prime- ru moje odločitve za kandidaturo občani vedo, kaj dobijo, tako da mi zaradi tega niti ni treba prezgodaj v kampanjo, ker imamo obilico dru- gega dela. - Kateri po vrsti je vaš tokratni mandat? Letos zaključujem četrti zaporedni županski mandat oziroma 16. leto županovanja. - Vas občani v vaši funkciji župana podpi- rajo? Edini verodostojni izraz večinske podpore je pozitivni rezultat volitev. Vse drugo so naši ob- čutki, ki so lahko tudi subjektivni. Lahko pa re- čem, da sem v dveh desetletjih precej dobro spoznal občane in njihove občutke ter tudi nji- hova pričakovanja. - V Lučah ste v vseh minulih letih naredi- li veliko na prepoznavnosti občine, med dru- gim tudi kot ene redkih, ki ni zadolžena. Kak- šen pa je vaš pogled na zadnja štiri leta? Ka- teri projekti so po vašem najbolj zaznamova- li minuli mandat? Poleg urejanja občinske infrastrukture, kar se še vedno izraža predvsem v številnih na no- vo asfaltiranih kilometrih občinskih cest v vse zaselke, je nedvomno osrednja investicija tega mandata gradnja Športnega centra Luče. Pre- hodili smo večletno, dostikrat tudi trnovo pot od ideje do pridobitve gradbenega dovoljenja. Pot- rebno je bilo desetine sestankov, usklajevanj, študij, da smo danes prišli do točke, ko z grad- njo praktično lahko začnemo. Vzporedno smo, zavedajoč se velikosti inve- sticije, ki je po projektantskih ocenah visoka slaba dva milijona evrov, vseskozi pridno var- čevali. Ne želimo namreč finančnega bremena investicije prelagati na prihodnje rodove, kar je bilo pri podobnih investicijah dostikrat pra- ksa tudi v našem sosedstvu. Z letošnjim občin- skim proračunom je finančna konstrukcija grad- nje športne dvorane tako zaprta. To pa pomeni, da skupno s planiranimi državnimi sredstvi ves preostanek denarja, ki pa ni majhen, praktično že imamo na občinskem računu. - Ena od rdečih niti prizadevanj in naspro- tovanj v vaši občini je tudi projekt obvozni- ce, ki bi razbremenila ozko prometno grlo skozi kraj. Kako daleč je ta projekt? Po nam dostopnih informacijah država, ne glede na volitve in menjave vlade, nada- ljuje s tem projektom. Še letos naj bi tako iz- vedla odkupe potrebnih zemljišč in posledič- no kmalu prišla do gradbenega dovoljenja. Ni samo moje mnenje, da se ta državni projekt vleče občutno predolgo in s tem obremenju- je tudi odnose znotraj kraja, kar posledično vpliva tudi na izvajanje nekaterih naših lokal- nih projektov. - Štiri leta so dolgo, a tudi kratko obdobje v aktivnostih neke občine. Ste lahko izpolnili vse, kar ste načrtovali za ta štiri leta? Večino stvari da. Upam, da bomo lahko še letos izvedli tudi obnovo čistilne naprave, ki se zaradi objektivnih razlogov vleče predol- go. Podobno je z občinskim prostorskim na- črtom. - Ni samo župan tisti, ki odloča, kaj se bo dogajalo v občini, pomembno vlogo pri tem imajo tudi občinski svetniki. Kako ocenjuje- te sodelovanje z aktualnim občinskim sve- tom? Lahko ga ocenim kot zelo dobro. Zavedamo se, da smo vsi na istem čolnu. Eni, kot »zakono- dajalska«, drugi kot »izvršna« oblast, vsi pa pok- licani, da delujemo v dobro občine in občanov in zato veslamo v to smer. Tudi zato je kar škoda, da gre mandat že proti koncu. - Občina Luče je med peščico redkih v Slo- veniji, ki niso zadolžene. Včasih so bili pro- računski prihranki deležni tudi kritike. Vam strategija, da ne porabite več kot dobite, še vedno uspeva? Da, še vedno. Naša občina se pod mojim 16-letnim vodenjem ni nikoli zadolžila, kar je- mljem kot dokaz, da se v večini primerov da s premišljenim načrtovanjem voditi občino tako v letih suhih kot letih debelih krav, brez potre- be vstopiti v spiralo zadolževanja, ki na kratek rok lahko prinese lepe rezultate, na dolgi rok pa hromi občino. Tipičen dokaz tega je naše vnaprejšnje večletno varčevanje za izgradnjo športnega centra. Ko bo konec leta zgrajen, naj ne bi ta in- vesticija pustila naslednjemu mandatu nobene- ga težkega nahrbtnika. Ciril Rosc »Z gotovostjo lahko rečemo, da v povprečju, kar se tiče poplavne varnosti, precej bolj mirno spimo kot nekoč.« (Foto: Marija Lebar) »Naša občina se pod mojim 16-letnim vo- denjem ni nikoli zadolžila, kar jemljem kot dokaz, da se v večini primerov da s premiš- ljenim načrtovanjem voditi občino tako v le- tih suhih kot letih debelih krav ...« Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 9 Intervju - Zgornjo Savinjsko dolino in z njo tudi va- šo občino vsakih nekaj let prizadene večja naravna nesreča, v zadnjih letih so bile to poplave ali vetrolomi in plazovi. Kako posku- šate na tem področju preprečevati prihod- nje škode zaradi nepredvidenih vremenskih pojavov? V naši občini se je na poplavni varnosti v zad- njih letih veliko naredilo. Večinoma so bile to dr- žavne investicije, nekaj je bilo tudi lokalnih. Z gotovostjo lahko rečemo, da v povprečju, kar se tiče poplavne varnosti, precej bolj mirno spimo kot nekoč. Ob vedno hujših vremenskih ekstre- mih bodo lokalna neurja očitno vse bolj prisotna in zato potrebnih del na poplavni varnosti ne bo nikoli zmanjkalo. Podobno je z vetrolomom. Ogromno škodo je decembrski viharni veter povzročil tudi na goz- dovih v naši občini. Posledično se to pozna na precej uničeni občinski cestni infrastrukturi. - Ko ste že omenili občinsko infrastruktu- ro, kakšno je stanje v občini na tem podro- čju? Kot že prej rečeno, smo blizu zaključka as- faltiranja do skoraj vseh kmetij v občini. Letos bomo položili asfalt še na zadnje makadamske ceste v naselju Raduha. Bo pa kmalu potrebno sanirati ceste, asfaltirane pred desetletji, ki jih je že načel zob časa. Pospešek pri poškodbah in uničenju so jim dali številni težki tovornjaki z le- som po lanskem vetrolomu. - Delovanje občinske centrale čistilne na- prave že nekaj časa ni več ustrezno. Pri po- skusih, da bi napravo prenovili, ste se sreče- vali z birokratskimi težavami in visokimi fi- nančnimi zahtevami na državni ravni. Se je že kaj premaknilo, kot je spomladi obljubila okoljska ministrica Irena Majcen? Po večletnem pridobivanju ustrezne projek- tne dokumentacije in bojem z mlini na veter v podobi pristojnega ministrstva smo končno pred izgradnjo nove čistilne naprave v Lučah. Denar imamo zagotovljen v letošnjem občin- skem proračunu. Pred izgradnjo usklajujemo samo še tehnologijo nove čistilne naprave, ker je v vseh teh letih načrtovanja tehnologija na tem področju zelo napredovala. - Območje občine Luče in sam kraj sta že dolga desetletja znana kot zanimiva turistič- na destinacija. Kakšna je aktualna situacija? Lahko rečem, da je zadnja leta turizem v na- šem kraju v precejšnjem vzponu. Nedvomno je dobršen del zaslug v ugodnih mednarodnih raz- merah, določen del pa je verjetno tudi posle- dica desetletnega vlaganja v promocijo kraja. Po zadnjih podatkih časnika Finance je občina Luče uvrščena med »top« 15 slovenskih turistič- nih biserov, ki jih turisti najbolj obiskujejo. Naj- višje smo od vseh občin v Savinjsko-šaleški re- giji. Od vseh smo dosegli največji skok v primer- javi s preteklim letom. V občini smo aktivno pristopili k vključitvi v omrežje Gorniških vasi (Bergsteigerdörfer), ki združuje kraje oziroma občine v Alpah s tradici- jo pri trajnostnem gorskem turizmu in predstavlja velik potencial v tradiciji, kulturi in originalnosti. Vasi vključene v ta projekt zagotavljajo visoko ka- kovostno ponudbo za planince in pohodnike, pe- stro pokrajino in so zavezane ohranjanju lokalne dediščine in naravnih vrednot. Načrtujemo, da bomo v ta »elitni klub« gorniških vasi kot druga slovenska občina sprejeti v naslednjem letu. - Ena novejših zanimivosti tako za doma- čine, zlasti mlajše generacije, kot za obi- skovalce je mini muzej na prostem z ličnimi etno hiškami. Nameravate projekt še nad- grajevati? V lanskem letu smo v Lučah pričeli s projek- tom postavitve etno hišk oziroma vzpostavitve tematske poti pozabljenih poklicev. Ta tematska pot vključuje že pred leti uhojeno pot po nasipu ob Savinji, kjer smo s skupnimi močmi nekdanje odlagališče drv, lesa, salonitk in druge krame z »udarniško akcijo« spremenili v čudovito in idi- lično pešpot ob Savinji, lastniku v ponos in lo- kalni skupnosti v veselje. To sprehajalno pešpot, kjer se pogosto spre- hajajo številni domači in tuji turisti, smo želeli še obogatiti z razstavnimi primerki premičnih mi- niaturnih starih koč tlorisne velikosti 3 m × 2 m, ki so lične zunanjosti, zgrajene iz stoletja in več starega lesa, v notranjosti opremljene z avten- tičnimi orodji in opremo po različnih obrtniških namenih minulega časa. Vsebina koč skriva kul- turno dediščino pozabljenih poklicev iz naših krajev: tišlerski, žniderski, šošterski, v bodoče pa bi radi iz pozabe priklicali še kovaški, mlinar- ski, pekovski in trgovski poklic, kot so bili nekoč. - V bližini je vlcerska bajta, ki je »domo- vanje« društva upokojencev. Tudi ostala društva v občini, vse od čebelarskega do športnih, so izredno prizadevna in dejavna. Kaj bi povedali o tem, kako občina podpira njihovo dejavnost? Lahko rečem, da v kraju obstaja kar bogato društveno življenje. Tradicionalnim društvom, ki obstajajo že skoraj stoletje in so vgrajena že v genski zapis občanov, se v zadnjih letih pridru- žujejo nekatera nova, vse v funkciji združevanja interesno sorodno čutečih občanov. Veliko jih je na športnem področju, nekaj na kulturnem, na humanitarnem, zelo aktivni so tudi naši upoko- jenci. Občina vsako leto med društva na različnih občinskih razpisih razdeli precej sredstev, tako da skoraj ni društva v občini, ki bi bilo finančno podhranjeno. Denarni vidik je gotovo pomem- ben, ni pa najbolj ključen. Tudi ali še posebej je uspeh pri društvenem življenju najbolj odvisen od ljudi in njihove zagnanosti in srčnosti. Tu jih moram pohvaliti, vsaj veliko večino. - O naši dolini in Lučah se je ob obisku astronavta Randya Bresnika po Sloveni- ji veliko pisalo in govorilo. Vaš pogled na ta obisk? Bilo mi je v veliko zadovoljstvo, da sem so- deloval v tej izjemni zgodbi, ko smo »našega« astronavta lahko prvič gostili v Lučah, kraju nje- govih prednikov. Niti prav se ne zavedamo, kak- šen jagodni izbor od izbora je naš Randy, da je imel priložnost zreti na Zemljo z nebeških višav. Usmeril je svoje oči proti zvezdam, ampak kljub temu ohranil svoje noge trdno na tleh. Je hkra- ti živ dokaz, da se z močno voljo, pogumom in zagnanostjo da priti iz navadne povprečnosti v sam svetovni vrh na različnih področjih. Glede na njegovo pristno veselje in ponos ob obisku rojstnih krajev svojih prednikov in pripadnost domu in rodu, sem prepričan, da ta zgodba še ni čisto do konca napisana. - Če se nekoliko ozreva v bodočnost, kakšni bi bili po vašem kratkoročni in štiri- letni načrti prihodnjega mandata? Dolgoročno bo Luče treba pozicionirati kot tu- ristično privlačen kraj z lastno identiteto, ki slo- ni na tradiciji, izjemnih naravnih danostih, pre- poznavni kulinariki, kulturni dediščini, rekreativ- nih in športnih aktivnostih ter prijaznih in srčnih ljudeh. Precej nastavkov v tej smeri smo že utiri- li, kar nekaj dela pa nas vse še čaka. Izgradnje obvoznice ne smemo jemati kot tu- jek v prostoru, ampak kot priložnost za nov turi- stično rekreativni razvoj tega izjemno privlačne- ga prostora ob Savinji. Tudi ostala urejena infrastruktura je pogoj za normalno kakovost bivanja. V tej smeri je bilo že ogromno narejenega. Ker gre za dinamične pro- cese, delo ne bo nikoli povsem dokončano. - Kakšno je vaše sporočilo bralcem ob koncu najinega pogovora? Človek ne zmore vedno izpolniti toliko želja, kot jih naplavi življenje. Dostikrat pa že majhne stvari in preprosta dejanja delajo čudeže. Kaj- ti najboljši del človekovega življenja so njego- va mala in včasih že pozabljena dela dobrote in ljubezni. Marija Lebar »Ne želimo finančnega bremena investi- cije prelagati na prihodnje rodove, kar je bi- lo pri podobnih investicijah dostikrat praksa tudi v našem sosedstvu. Z letošnjim občin- skim proračunom je finančna konstrukcija gradnje športne dvorane tako zaprta.« Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 10 Kultura, Organizacije 700 LET TRŠKIH PRAVIC V MOZIRJU Skozi Trške zgodbe oživljena preteklost Popotna ulična predstava je odstrla tan- čico bogate in narodno zavedne preteklosti tržanov. Nagrada igralcem so bile številčne skupine zadovoljnih gledalcev. Nastopili so: Klemen Čretnik, Barbara Vajdl, Urban Hra- stnik, Franc Jurkovnik, Darija Planovšek, Pri- mož Vajdl, Katarina Fužir, Matjaž Pevnik in Matej Koren. Katarina Fužir iz Kulturno-umetniškega klu- ba Potovke je zapisala, dramatizirala in režirala ulično predstavo Trške zgodbe, skozi katero so obiskovalci mozirskega trškega jedra 23. junija spoznali mnoge osebnosti, ki so tu pustile glo- bok pečat. Predstava je bila organizirana v sklo- pu prireditev ob 700-letnici podelitve trških pra- vic Mozirju. Fužirjeva je zgodovino in življenjepise mar- kantnejših osebnosti črpala iz mnogih zapisov in iz bogatega znanja domačina Matija Bla- gojeviča. Slednji je odličen poznavalec kra- ja, predvsem trga in tržanov, ki znanje z vode- Anton Aškerc je zrecitiral posvetilo, ki ga je Mozirju namenil ob svojem odhodu. Tako polnega trga, kot je bil na ta dan, ne pomnijo niti najstarejši tržani. Slednja je bila v kraju zelo močna in dobro orga- nizirana. Povod za takšno organiziranost so bi- li pogosti požari. ŽIGA LAYKAUF RAZODEL PRETEKLOST Ob Grabnerjevi hiši je svoj vložek dodal pri- znani zdravilec Salomon Lipold iz nazarskega samostana, spregovoril je mozirski pustnak, se predstavil filcar, pred dvorano mozirske- ga športnega društva pa je zbrane v plani- ne povabil Fran Kocbek. Pri Cesarju je o svo- jem kiparjenju spregovoril Andrej Cesar, Anton Aškerc je pred odhodom iz Mozirja še enkrat spregovoril Mozirjanom, Žiga Laykauf pa je ra- Mozirje je obiskala Ivanka Lipold, domačinka, ki je živela v Mariboru. Zbrane je ob koncu predstave nagovorila režiserka poulične predstave Katarina Fužir (levo). njem predaja množicam turistov in osnovno- šolski mladini. TRŠKI KURIR PREBRAL RAZGLAS Zgodba se je pričela odvijati pred farno cerkvijo sv. Jurija. Množici, ki se je igralcem pri- družila v štirih izvedbah preko celega dneva, se je najprej predstavil trški kurir, ki je prebral razglas o podelitvi trških pravic in grba. Na tr- gu je zbrane nagovoril član požarne brambe. zodel precej dogodkov, ki so se tu zgodili. Kraj je obiskala Ivanka Lipold. PRIŠLA TUDI FRANC PRAPROTNIK IN JOŽE GOLIČNIK Predstavo sta s svojim prihodom oboga- tila Franc Praprotnik, ki je spregovoril o po- membnosti sajenja sadnega drevja, in Jože Go- ličnik opevajoč pridne čebelice. Na koncu so pod trško lipo zapeli prijatelji iz Lepe Njive, igral- ci in obiskovalci pa so skupaj stopili za okvir in napravili fotografijo. Dogajanje na trgu sta v tem dnevu popestri- la Festival zelišč, torej bogata ponudba izdelkov iz zdravilnih rož, in ponudba domačih obrtnikov, ki so izdelke predstavili in ponudili na stojnicah. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 11 Kultura OTVORITEV RAZSTAVE EX FILCORE V LOGARSKI DOLINI Volni dodali višji nivo Akademska kiparka Saba Skabrne (levo) je predstavila umetniška dela iz volne. V Solčavi je sredi junija pote- kal Ex filcore – ustvarjanje filca- nih slik. Dogodek sta ob pomoči mozirske izpostave Javnega skla- da RS za kulturne dejavnosti in domače občine pripravila Špela Orešnik in Franci Mager. Ustvar- jalci so izdelovali slike iz volne na temo zelišč. Zaključno razstavo, ki jo je odprla županja Katarina Pre- lesnik v nedeljo, 17. junija, pa so postavili v hotel Plesnik v Logar- ski dolini. FILC UPORABEN TUDI V UMETNOSTI S svojimi deli so se predstavili Anja Musek, Jožica Germelj, Urška Kužner, Mateja Kuhar in Irena Rop ter organizatorja Mager in Orešniko- va. Po besedah akademske kiparke Sabe Skaberne so oblikovalci volni dodali višji nivo in dokazali, da je filc uporaben tudi v umetnosti. Polstenje je v Sloveniji priznano le kot rokodelska tehnika. Udele- ženci dogodka so poskušali poka- zati, da je filcanje lahko samostoj- na tehnika ustvarjalnega izražanja, saj je ena od v svetu bolje pozna- nih zvrsti tekstilne umetnosti. »Filcanje ob dobrem poznava- nju materialov nudi veliko mož- nosti ustvarjanja, saj združuje šte- vilne izrazne možnosti štafelajne- ga slikarstva, kolaža in kiparstva, zato ga zlahka postavimo ob bok katerikoli priznani likovni tehni- ki,« je dejala strokovna ocenjeval- ka Saba Skaberne in razglasila tri najboljše ustvarjalke. To so Musek, Germelj in Kužner. Tekst in foto: Marija Šukalo RADMIRJE Razstava vezenin in miniatur popestrena z glasbo Svoj slikarski talent je predstavila Rosana Štiglic z razstavljenimi miniaturnimi slikami akril na platno. (Foto: ŠMS) Zmaga Sedmak (levo), vezilja z Boršta, je Margareti Atelšek pokazala posebne vzorce iz evropskih držav, ki so jih izvezle vezilje Zlatih nitk. (Foto: ŠMS) Junija so dvorano v radmirskem kulturnem domu obogatile vezeni- ne vezilj Zlata nitka iz Boršta pri Tr- stu, ki prijateljujejo z veziljami iz društva Toplica. Rosana Štiglic pa je tam razstavila zbirko miniatur- nih slik z akrilom na platno. IZMENJAVA ZNANJ Kot so povedale gostje iz Bor- šta, so vedno vesele, da lahko svo- je umetnine prikažejo tudi na tej strani meje. Zlate nitke, kot so se poimenovale, so pobratene z dru- štvom Toplica iz Okonine. Njihovo delo so občudovale in poskušale nekaj podobnega tudi same ustva- riti, je povedala predsednica Topli- ce mag. Margareta Atelšek, a je bi- lo težko. VZORCI IZ RAZLIČNIH DEŽEL Zlate nitke je kar 26 let vodila Marija Sedmak, ki se zaradi bolez- ni druženja ni mogla udeležiti. Ve- zilje so povedale, da so vzorce in tehnike poiskale v različnih delih Evrope, zato so bila dela še toliko bolj privlačna. MINIATURE ROSANE ŠTIGLIC Svoj slikarski talent je ob tej pri- ložnosti predstavila Rosana Štiglic z razstavljenimi miniaturnimi slika- mi akril na platno. Tako kot so bi- li na vezeninah vzorci cvetlični, je tudi Štigličeva razstavila slike, po- vezane s cvetjem. S hčerami je za- pela obiskovalcem razstave, ki so jih nagradili s prisrčnim aplavzom. Poleg Štigličevih so otvoritev raz- stave popestrili Sverjanski gadi. ŠMS Priznanje za sodelovanje je Špeli Orešnik (druga z desne) izročila Simona Zadravec, vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 12 Kultura, Organizacije GŠ NAZARJE NA TEKMOVANJU GIOVANI STRUMENTISTI Flavtistke ponovno nizale izjemne uspehe Flavtistke (z leve) Tara Nadlučnik, Vita Purnat in Lara Slapnik so šolsko leto zaokrožile z uspešnim nastopom na tekmovanju v Italiji. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) Flavtistke Tara Nadlučnik, Lara Slapnik in Vira Purnat so z izjem- nimi uspehi na 22. mednarodnem tekmovanju Giovani Strumentisti v Povolettu (Udine, Italija) zaokrožile še eno uspešno šolsko leto Glasbe- ne šole Nazarje. Tara je v kategoriji A dosegla ab- solutno 1. mesto ter 1. nagrado. Pre- jela je tudi posebno nagrado in s tem udeležbo na zaključnem kon- certu zmagovalcev. Lara je v kate- goriji A prejela 2. nagrado, Vita pa v kategoriji B prav tako 2. nagrado. Mentorica flavtistk je profesorica Karin Garb, na klavirju jih je sprem- ljal Anton Acman. Barbara Rozoničnik ZLATA PALETA 2018 – SODOBNO SLIKARSTVO Lazarjevi certifikat kakovosti V okviru Zlate palete 2018 so v Trbovljah odprli razstavo Sodob- no slikarstvo. Med šestnajstimi društvi so se predstavili tudi čla- ni Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske do- line Gal. Med petdesetimi razstav- ljenim deli v akrilu na platnu so tu- di po eno delo Erne Acman, Blanke Božič, Neve Kolar in dva dela Kel- ly Lazar. Slednja si je za eno de- lo prislužila certifikat kakovosti in bo sodelovala na zaključni priredi- tvi za izbor zlate, srebrne in brona- ste palete. Ostali ustvarjalci so za svoja dela prejeli priznanje za so- delovanje. Marija Šukalo ZAVOD STANISLAVA Čebelar Ivan Rop razstavljal v Gornjem Gradu Ivan Rop je aktiven v Čebelarski družini Gornji Grad. V prostorih gornjegrajskega Za- voda Stanislava je samostojno razstavo Čebelarjenje nekoč in da- nes pripravil čebelar Ivan Rop iz Bočne. Pred prostori zavoda, po- leg energijsko medenega vrta, je potekala otvoritev razstave, kate- re so se udeležili čebelarji od bli- zu in daleč, tudi nekdanji podpred- sednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šmerc. DOLGOLETNI ČEBELAR Ivan Rop je začel čebelariti leta 1972, ko mu je stric podaril prvo če- beljo družino. Zaradi službenih obve- znosti je kasneje čebelarjenje za ne- kaj časa opustil, leta 1996 pa z dve- ma družinama ponovno obudil svojo strast. Podporo in pomoč pri tem de- lu je našel v partnerki Viktoriji, ki ze- lo rada pomaga pri raznih opravilih. Rop je pred 15-timi leti prvi v Sloveniji organiziral Ambrože- vo mašo. Prva je bila v Bočni, vse ostale v Novi Štifti, kjer se sreču- je vedno več čebelarjev. Na gor- njegrajski šoli svoje izkušnje deli z bodočimi čebelarji. S pomočjo uči- teljice Ande Kavčič vodita čebelar- ski krožek. Krožkarji so zelo uspeš- ni na tekmovanjih, kar nekaj jih že ima svoje čebelje družine. SVET ČEBELARJENJA V MALEM Aktiven je v Čebelarski družini Gornji Grad, v preteklosti je aktivno deloval v okviru Čebelarske zveze SAŠA in v Čebelarski zvezi Sloveni- je. Na razstavo je Rop postavil svet čebelarjenja v malem. Poleg ra- znih pripomočkov in opreme, ob- lačil in pančnih končnic je posta- vil maketo bočke cerkve. Svoj de- lež so prispevali tudi krožkarji. O čebelarjenju in pomenu čebel ter prvem svetovnem dnevu čebel je spregovorila moderatorka Tina Krebs. V imenu zavoda je prisotne v odsotnosti lastnice zavoda Zden- ke Zakrajšek pozdravila Margareta Atelšek, ki je obiskovalce popelja- la po prostorih. Za prijetno poču- tje so poskrbele članice ženskega pevskega zbora iz Bočne, ki so raz- stavljavcu v veselje zapele pesem o čebelarju. Tekst in foto: ŠMS Obiskovalci razstave so si ogledali številne pripomočke, ki jih uporabljajo čebelarji. Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 13 Zgodovina in narodopisje Iz zapisov Aleksandra Videčnika Kako je Celjska legija branila severno mejo (4) Nadaljujemo s ponovno objavo spominov dr. Ervina Mejaka na bo- je za severno mejo. Prispevek je bil v Savinjskih novicah prvič objav- ljen leta 1982. USTANOVLJENA CELJSKA LEGIJA Dne 9. maja je bila oficijelno usta- novljena prostovoljna četa, ki je do- bila in nosila ime »Celjska legija«. Le- gija je štela od začetka nekaj nad 50 mož, od teh 26 bivših frontnih voja- kov, med ostalimi pa so bili bivši vo- jaki iz zaledja, nekaj je bilo tudi voja- ških novincev. Določeno je bilo, da odide prvih 26 mož dne 11. maja pod poveljstvom takratnega podporočni- ka Maksa Detička, iz znane celjske rodbine Detičkovih, in to na tedaj naj- bolj ogroženo točko v Ljubno. Dobili smo vojno opremo, muni- cijo, orožje in hrano za prve tri dni in tako smo se odpeljali tega dne z vlakom v Šmartno ob Paki, kjer smo dobili vozove za prevoz. Marsikate- rega Celjana, ki bi tudi moral z nami, smo pogrešali v svojih vrstah. Pri- pomnim, da smo že dobili na glavo šajkače (vojaške čepice). OKREPITEV Z ZGORNJESAVINJČANI Dne 14. maja je prišlo za nami v Ljubno še 9 mož, tako da je legija štela skupaj 35 legijonarjev - pro- stovoljcev, h katerim je bilo 13. ma- ja z dovoljenjem komandanta celj- skega pešpolka dodeljenih še 54 bivših vojakov, doma iz Gornje Sa- vinjske doline, ki so dobro poznali ves teren ob meji in ki so bili takrat ravno vpoklicani na šesttedenske orožne vaje k temu pešpolku. Do- končno je torej legija štela skupaj 89 mož, h katerim je bilo prištetih še 3 civilne voznike. KDO SO BILI PROSTOVOLJCI Legijonarji - prostovoljci so bili, kakor že rečeno, večinoma dijaki in študenti iz Celja in celjske okolice, od katerih je živih samo še 6. Le- gijonarji iz Zgornje Savinjske doli- ne (Ljubno, Luče, Solčava in Reči- ca) pa so bili, naštejem jih zato, ker je to gotovo zanimivo zanje in ker bi bilo želeti, da se še živi pisme- no javijo na uredništvo tega lista: - podoficirji in kaplarji: Bačun Josip, Ermenc Josip, Mlačnik Franc, Papež Franjo, Volovšek Ivan, Rob- nik Jaka (znani oskrbnik PD na Okrešlju), Lipovd Franc, Ermenc Franc in Rosc Ignac; - redovi: Budna Jakob, Sem Mar- tin, Remško Pavel, Kranjc Franc, Glojek Viljem, Krolnik Jakob, Koder Ivan, Kopušar Josip, Sem Jožef, Er- menc Leopold, Trbovšek Konstan- tin, Ročnik Felicijan, Lipovd Ivan, Orešnik Martin, Orešnik Franc, Orešnik Janez, Hribernik Ivan, Bevc Franc, Podlesnik Jožef, Podlesnik Ivan, Oprčan Ignac, Juvan Martin p. d. Janezov, Globočnik Josip, Juvan Albin, Budna Josip, Juvan Martin p. d. Babčev, Operčan Franc, Kra- njc Ivan, Breznik Albin, Žagar An- ton, Metulj Janez, Voler Franc, Ar- nič Franc, Lojen Ignac, Osar Ivan, Rakun Franc ml., Rakun Franc st., Prislan Ivan, Lužnik Franc, Dele- ja Ferdinand, Bitenc Alojzij, Vodlan Josip, Trbovšek Josip, Prodnik Ivan, Tesovnik Franjo, Plesec Martin, Ju- van Nikolaj in Juvan Jožef. CELJSKA LEGIJA PRISPE NA LJUBNO Okrog 17. ure smo dospeli na Ljubno in se tu nastanili v veliki so- bi gostilne Benda, kamor je obči- na hitro dostavila slamo za ležišča, pred hišo pa je bila urejena kuhi- nja. Še zvečer je bila vzpostavljena telefonska zveza z obmejnim po- veljstvom za vzhodno Koroško (ko- roški odred) s sedežem v Šoštanju. Temu poveljstvu je bila naša le- gija v taktičnem pogledu nepos- redno podrejena. Dnevno hrano so naši vozniki pripeljali z Ljubnega, za časa naše ofenzive pa smo pre- jemali hrano iz provizornih skladi- šč v raznih krajih Koroške. NAVODILA ZA OBRAMBO Drugi dan, 12. maja, je legija do- bila od poveljstva iz Šoštanja toč- na navodila, iz katerih je bilo skle- pati, da ima naš oddelek, imenovan odsek Ljubno, začasno nalogo varo- vati koroško-štajersko mejo, zadr- žati in braniti vsako prodiranje sov- ražnika v prostoru med Staknečim vrhom (13 km severno-zapadno od Šoštanja) do Slemena (1.320 m) nad Solčavo in v to svrho držati tudi zve- zo na desnem krilu z ljubljanskim pešpolkom na Belanskem vrhu, na levem krilu pa s skupino podpolk. Naumovića na Pavličevem sedlu. Kdor pozna omenjeni teren, bo mo- ral pritrditi, da je bila naša naloga obsežna in prav težka, to še zlasti z ozirom na našo maloštevilno četo. AVSTRIJCI ROPALI NAŠE KMETIJE Takoj 12. maja opoldne je odšla močna četa legijonarjev z Ljubnega in se pozneje razdelila v več manjših patrol, da razišče teren in skuša po- izvedovati pri kmetih za sovražnikov položaj. Zvedeli smo pri prestrašenih kmetih, da so prišle avstrijske čete v zadnjih dneh ponovno čez mejo, ve- činoma preko Kramarice, da kmetom nasilno jemljejo živež, obleko in živi- no, odpeljejo to v Črno, kjer je zbra- nih okrog 200 mož, ki pripravljajo po- hod mimo Tratnika na Ljubno in niti ne slutijo, da se nahajajo kake jugo- slovanske čete na Ljubnem ali v nje- govi bližini. BLIŽNJA SREČANJA S SOVRAŽNIKOM Ena naših patrol je proti veče- ru tega dne, četrt ure od meje pod Hlipovcem, ob poti z Ljubnega na Črno, trčila na okrog 10 mož močno sovražno patrolo, ki pa je takoj izgi- nila, čim je zagledala naše šajkače. Ponovno smo v teh dneh ob naših pohodih ob meji trčili ob sovražne patrole, ki pa se niso postavile v bran, temveč so na naš ogenj iz pu- šk vsakokrat zbežale preko meje. STALNE STRAŽE V svrho lažje izpolnitve dane na- loge in da ščitimo naše kmete ob meji pred avstrijskimi roparski- mi tolpami, da raziščemo tudi te- ren na koroški strani ter končno, da ugotovimo sovražne postojan- ke, je odredilo naše poveljstvo 18. maja, da postavi legija takoj v do- ločenem rajonu na štirih točkah, in to v bližini prelazov na meji, stalne straže po 16 mož, ki opravljajo tam svojo dolžnost. STRAŽA ŠTEVILKA 3 Določili so poveljnike tem stra- žam. Te straže so oštevilčili od des- nega na levo krilo s številkami 1 do 4. Še isti dan so bile postavljene. Straži številko 3 jugovzhodno od Grebena sem poveljeval podpisa- ni (opomba: dr. Ervin Mejak). Nas- tanili smo se pri kmetih v bližini označenih postojank. Moja je bi- la nastanjena pri kmetu Prepadni- ku. Straži je bil dodeljen kot mitra- ljezec Jaka Robnik, hraber in po- gumen vojak, doma iz Luč, ob nje- govi strani je bil njegov rojak Albin Breznik iz Luč. Nadaljevanje prihodnjič. Udeleženci odkritja spominske plošče Celjski legiji na Ljubnem leta 1939. Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 14 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestike NA SMREKOVCU IZBRUHNIL TRAVNIŠKI POŽAR Gasilci treh društev usklajeno posredovali na tromeji občin Za gašenje gozdnih požarov je na voljo specialna gasilska tehnika in oprema. Gasilske enote iz Šoštanja, Črne na Koroškem in Ljubnega ob Savi- nji so po prejetju sporočila oskrb- nika planinskega doma na Smre- kovcu, da je izbruhnil travniški po- žar na senožeti in se širi v gozd v smeri Ljubnega, odhitele na ogro- ženo območje. Ko so poizkuša- li gozdni požar pogasiti povzroči- telji, ki so kurili v nezavarovanem kurišču, so se nekateri poškodova- li in domnevno zastrupili s plini in dimom, zato je bila na pomoč pok- licana tudi reševalna služba Zdra- vstvenega doma Velenje. Na srečo je šlo le za usklajeno vajo. PREVERILI USPOSOBLJENOST EKIP Tako se je uresničila pobuda predsednika Naravovarstvene zve- ze Smrekovec Jožeta Melanška za vajo, za katero je bilo razlogov več kot dovolj. Preverili so ekipe, tehnič- ne možnostih, prevoznost cest, vod- ne vire, taktiko gašenja na Smre- kovcu in izmerili odzivne čase. DOBRO SKOORDINIRANA VAJA O širjenju požara in intervenci- ji so gasilci obvestili tudi policij- ske enote. Na požarišče so dosta- vili vodo z avtocisternami in se or- ganizirali za dovajanje vode iz re- zervoarjev planinskega doma ter bližnje kmetije Atelšek. Ko so gasilci v težavnih pogo- jih nudili prvo pomoč poškodova- nim civilistom in omejili širjenje gozdnega požara, ki ga je ves čas podpihoval veter vzhodnih sme- ri, so reševalci oskrbeli poškodo- vane in jih odpeljali na nadaljnje zdravljenje. Gasilske enote so za- varovale območje požara, opra- vile analizo postopkov in delova- nja UKV radijskih zvez ter uspeš- ne koordinacije poveljstev z vod- stvom vaje. V RESNIČNIH RAZMERAH BI POTREBOVALI ŠE VEČ ENOT Predstavniki občin, Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje in gasilcev so bili z videnim zadovolj- ni. So pa ugotovili, da bi v resnič- nih razmerah in razširjenosti pla- ninskega požara potrebovali še bi- stveno več operativnih enot ter ga- šenje s helikoptersko enoto iz naj- bližjih umetnih vodnih virov. Tekst in foto: Jože Miklavc Oskrbljene poškodovane so gasilci prenesli do reševalne ekipe. 35. EVROPSKO SREČANJE LASTNIKOV GOLD WING MOTORJEV V VELENJU Motoristi iz številnih držav tudi v naši dolini Z udobnimi in atraktivnimi Gold Wing motocikli so se tudi v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljali motoristi iz številnih evropskih držav. (Foto: IS) Od 27. junija do 1. julija je v Ve- lenju potekalo srečanje lastnikov Gold Wing motorjev. Motoristi iz več kot 30 evropskih držav so obeležili 35-letnico evropske federacije Gold Wing (GWEF). Bivali so v kampu ob Velenjskem jezeru in po okoliš- kih nastanitvah. Velenjčani so lah- ko občudovali več kot tisoč motor- jev, mnoge tudi Zgornjesavinjčani, saj so se motoristi podajali na pa- noramske vožnje po Sloveniji in se nekateri pripeljali tudi v našo dolino. Združenje Gold Wing Slovenija je bilo organizator srečanja, ki je potekalo po mednarodnih pravilih GWEF. Ta ob spoštovanju prome- tnih predpisov in varnosti samih voznikov, z ustrezno motoristič- no opremo posebej izpostavljajo strpno vožnjo. Gold Wing so udob- ni Hondini potovalni motorji. Še po- sebej popularni so v severni Ame- riki, zahodni Evropi, Avstraliji in na Japonskem. IS Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 15 Organizacije, Kultura 39. OD LIPE DO PRANGERJA Razstavljavci so se poklonili suhomesnati specialiteti – želodcu Na Rečici ob Savinji so v petek, 22. junija, pripravili večer, na kate- rem je zgodbo na različne načine »pripovedovala« domača kulina- rična specialiteta – želodec. Z nje- govimi posebnostmi, izdelavo in okusom so se obiskovalci »družili« preko članic društva Gal, učencev OŠ Rečica ob Savinji, rečiških vezilj in turističnega društva. Ta cenjena mesnina je bila rdeča nit vseh raz- stav, celotni dogodek so namreč poimenovali Poklon želodcu. SLIKE KAŠČ V AKVAREL TEHNIKI Ljubiteljski likovni ustvarjalci so v akvarel tehniki naslikali kaš- če, spomenike naše stavbne dediš- čine, ki počasi tonejo v pozabo. Iz- brana tema je v avtorjih po bese- dah Blanke Božič vzbudila inspi- racijo, da pokažejo barvno boga- te, oblikovno zanimive in s svetlobo prežete krajine in tihožitja. Senzibil- nost, ki se kaže v izbranem kolori- tu, kaže na ustvarjalčevo notranjo moč in karakter v potezi čopiča. Jo- že Tlaker pa je kašče predstavil kot objekte, ki so služili za hrambo žive- ža za zimo. DELO OSNOVNOŠOLCEV Ravnatelj Peter Podgoršek je po- vedal, da je bila upodobitev želod- cev osnovnošolcem velik izziv. Sko- zi likovna dela je nastal dinamičen prikaz od kolin do degustacije že- lodca. Ustvarili so pujske v tridi- menzionalni tehniki, narezke z vo- ščenko in lepljenko, lotili so se ki- parjenja ter logotipa Združenja iz- delovalcev zgornjesavinjskega že- lodca. Pogovor s starimi starši in starši o obveznostih v času kolin in izde- lavi želodca je pripomogel k literar- nemu ustvarjanju. Pesmi in spisi so marsikoga pripeljali k razmišljanju, kako pomembno je ohranjanje tra- dicije v domačem okolju. OD KOLIN DO DOMAČE DOBROTE Da je zgornjesavinjski želodec su- šena domača mesnina, ki jo že več stoletij izdelujejo na območju naše doline, pričajo različni viri. Temu so po besedah predsednika združenja Rudija Krsnika sledili snovalci razsta- ve, člani turističnega društva. Poka- zali so pripomočke, ki so jih nekdaj uporabljali v času kolin: stara orod- ja za mletje mesa in izdelavo želod- cev. Prikazali so njihovo stiskanje ter sušilnico, v kateri zorijo. POGRINJKI Da suhomesnata specialiteta bolje tekne, če je postrežena na le- po pogrnjeni mizi, se zavedajo tu- di vezilje društva upokojencev, za- to so se lotile vezenja pogrinjkov. Ti so po mnenju vodje vezilj Mar- te Velam spričevalo marljivosti, ustvarjalnosti in estetskega čuta človeka, ki jih je izdelal. »Vezilje se družimo tudi z name- nom ohranjanja kulturne dedišči- ne in oživitve že skoraj pozablje- nih ročnih spretnosti naših mam in babic,« je med drugim povedala, prepričana, da se je v preteklosti z vezeninami lahko ponašala doma- la vsaka ženska oziroma dekle. OB PREBIRANJU SLOVENCA ŽELODEC NA »KELE« Želodec je bil in bo specialiteta, ki terja veliko ljubezni in trdela de- la od kolin do končnega izdelka, je bilo razbrati tudi iz govora gospo- darja (župan Vinko Jeraj). Ta je ob prebiranju »frišne izdaje« Sloven- ca obiskovalcem »pomodroval« o letini in prvih ocenjevanjih, ki so bila pred skoraj tremi desetletji v domeni turističnega društva, da- nes pa to aktivnost pelje združenje. »Preveril« je tudi delo mesar- ja in z rezanjem želodca na »ke- le« odprl vse razstave ter se vsem sodelujočim zahvalil za ohranja- nje tradicije. Za obogatitev dogod- ka so s kulturnim programom pos- krbeli harmonikar Nejc Klemen- šek ter otroci s Homc in Grušovelj z mentorico Betko Jurak Kolenc. Ti so navdušili z izštevankami. Tekst in foto: Marija Šukalo Osnovnošolka razstava, ki jo je predstavil ravnatelj Peter Podgoršek, je bila preplet različnih likovnih tehnik. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali pogrinjke vezilj rečiškega društva upokojencev. Mesar (Janko Prislan) in gospodar (župan Vinko Jeraj) sta ocenjevala želodec. Člani društva Gal so na ogled postavili slike kašč naše doline. Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 16 Iz občin, Šolstvo OBČINA REČICA OB SAVINJI Peterica s peticami na obisku pri županu Župan, ravnatelj, razrednik in pet najboljših rečiških devetošolcev (foto: Marija Lebar) Ob zaključku šolskega leta se je župan ob- čine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj na spreje- mu srečal z najboljšimi učenci, ki so zaključi- li deveti razred in s tem končali osnovno šola- nje. Na obisku sta učence spremljala razrednik Tadej Blatnik in ravnatelj rečiške osnovne šole Peter Podgoršek. Od petih tokratnih obiskovalcev je bila četve- rica takih, ki so bili odlični vsa leta šolanja, tako da so na slavnostni seji sprejeli županova pri- znanja. A kot je dejal župan, ne gre pozabiti niti ostalih, ki so uspešno končali šolanje. Ravnatelj je povedal, da učenci za nadaljnje šolanje vse bolj izbirajo usmeritve, pri katerih je lažja za- poslitev. Župan je mladim obiskovalcem voščil lepe počitnice in uspešne korake na novi poti učenosti ter jim predal priložnostna darila. Marija Lebar SPREJEM UČENCEV PRI MOZIRSKEM ŽUPANU Skozi celotno devetletko z odliko dva šolarja Župan je po koncu šolanja sprejel najboljša učenca, razredničarko in ravnateljico OŠ Mozirje. (Foto: Benjamin Kanjir) Župan Ivan Suhoveršnik je po koncu šolanja sprejel najboljša učenca, razredničarko Lijano Blagovič in ravnateljico OŠ Mozirje Andrejo Hra- mec. Celotno pot osnovne šole sta z odliko v tej generaciji prehodila Maja Marolt in Nace Štiglic. Župan je pohvalil učenca in razredničarko ter se jim zahvalil za trud, ki so ga vložili v do- seganje dobrih rezultatov. Ravnateljica je vese- la uspehov te generacije. Izpostavila je dejstvo, da ima šola izredno visoke kriterije pri dosega- nju odlike, kar se kaže pri nadpovprečnih rezul- tatih pri nacionalnem preizkusu znanja in v na- daljevanju šolanja na srednjih šolah. Generaci- ja je dala odlične rezultate predvsem pri športu. Ob dosežkih posameznikov so dekleta dosegla še največjega ekipnega, tretje mesto v državi v nogometu. Benjamin Kanjir OBČINA LJUBNO Lepe želje za popotnico v življenje Ravnatelj, razredničarka in župan v družbi razigranih najboljših devetošolcev (foto: Marija Lebar) Župan Franjo Naraločnik je na slavnostnem sprejemu gostil letošnje najboljše učence, ki so zaključili deveti razred na OŠ Ljubno ob Sa- vinji. Na obisku sta se jim pridružila ravnatelj mag. Samo Kramer in razredničarka Vekosla- va Klemenak. Kot je povedala razredničarka, je bila to za- njo zadnja generacija, saj bo kmalu odšla v po- koj. Dejala je, da so bili učenci res prizadevni, a so v ozadju so tudi starši, ki jim nudijo podpo- ro. Ravnatelj je izpostavil nekatere vidne uspehe devetošolcev na tekmovalnem področju v zna- nju in v športu. Župan je izjavil, da je cela skup- nost ponosna na uspešne učence domače šo- le. »Odličnjakom« je podaril slovensko zastavo in jim položil na srce: »Vedno se zavedajte svo- jih korenin in cenite slovenski jezik, svojo obči- no in domovino.« Marija Lebar Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 17 Iz občin, Šolstvo ZA GLASBENO ŠOLO NAZARJE ŠE ENO USPEŠNO ŠOLSKO LETO Podelili priznanja za posebne dosežke Priznanja za izjemne dosežke so prejeli: Kaja Čopar, Tibor Ce- mič Krefl, Pia Lipnik, Daša Urlep, Tara Nadlučnik, Lara Slapnik, Ana Mavrič, Špela Bider, Gašper Lipnik, Deja Čerček, Nika Čerček, Matic Tevž, Polona Kerznar, Nuša Bider, Jasna Purnat, Aja Urlep, Tina Jer- nejc in Trio DaViZa. Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek je na prireditvi ob zaključku šolskega leta učencem podelil priznanja za izjemne dosežke. (Foto: Barbara Rozoničnik) V Glasbeni šoli Nazarje so le- tošnje šolsko leto zaključili s pri- reditvijo v domu kulture. Ob glas- benih točkah učencev in učiteljev je ravnatelj Jernej Marinšek učen- cem podelil priznanja za posebne dosežke v minulem šolskem letu. UČENCI PREJELI PREKO 20 PRIZNANJ V šoli so ponosni na vse male in velike dosežke, na prve zaigrane, kot seveda tudi na velike koncer- te in prireditve. Poseben pečat so dodali učenci, ki so glasbeno šo- lo več kot odlično zastopali na tek- movanjih doma in v tujini. Učenci s svojimi mentorji so dosegli kar sedem zlatih, deset srebrnih in tri bronasta priznanja, tri priznanja za udeležbo ter eno prvo in dve dru- gi mesti. POLEG TALENTA POTREBNEGA VELIKO TRUDA Priznanja je podelil ravna- telj Marinšek in spomnil, da je za takšne uspehe poleg talenta pot- rebno nameniti veliko ur prostega časa, dodatnih vaj z mentorjem in korepetitorjem, potrebni so števil- ni prevoženi kilometri, veliko dobre volje, na koncu pa še kanček sreče. Ravnateljeve čestitke so bile na- menjene tudi ostalim učencem, ki so uspešno zaključili šolsko le- to. Zahvala pa je šla županom ob- čin Zgornje Savinjske doline, ki ra- zumejo in podpirajo njihovo delo. »Učenci, vaši uspehi odmevajo v okolju, kjer živimo, Glasbene šola Nazarje pa tako postaja sinonim za uspeh,« je zaključil Marinšek. Barbara Rozoničnik VALETA NA OSNOVNI ŠOLI NAZARJE Županova petica za odličen uspeh Rebeka Cigale je izdala knjigo Pesmi in jo podarila sošolcem, razredničarki, ravnateljici in županu. Na valeti OŠ Nazarje je županovo petico prejelo pet učenk v družbi razredničarke. V Domu kulture Nazarje so devetošolci prip- ravili pester program, s katerim so se poslovili od učiteljev in ostalih učencev na šoli. Na vale- ti sta jim razredničarka Petra Lončar in ravnate- ljica Vesna Lešnik podelili priznanja in pohvale. POSEBNO PRIZNANJE ŽUPANA Župan je podelil posebno priznanje – župano- vo petico učenkam, ki so v obdobju devetletne- ga šolanja dosegle zaključno oceno pet. Dejal je, da verjame, da so devetošolci v osnovni šoli zgradili trdne temelje, na katerih bodo uspešno gradili svoje nadaljnje življenje. REBEKA CIGALE SOŠOLCEM PODARILA KNJIGO Devetošolka Rebeka Cigale je pred kratkim izdala prvo knjigo z naslovom Pesmi in jo s po- sebnim posvetilom podarila sošolcem, razredni- čarki, ravnateljici in županu. Knjigo je ilustrirala devetošolka Liza Zagožen, ki tudi piše pesmi in namerava knjigo izdati v prihodnje. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 18 Organizacije LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Da bo naša kulinarična tradicija živela še naprej Rdeča nit delavnice je bila uporaba ajde v sodobni in tradicionalni kuhinji. (Fotodokumentacija Zavoda Savinja) V okviru projekta sodelovanja med LAS Zgor- nje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) in LAS Notranjske je v učni kuhinji Fašunove hiše na Ljubnem ob Savinji potekala kulinarična delav- nica, na kateri so se posvetili lokalni kulinarič- ni posebnosti – ajdneku. Delavnica je potekala v izvedbi Zavoda Savinja in pod vodstvom obeh tamkajšnjih zaposlenih. To je bil eden od dogodkov v projektu z naslo- vom Festival domačih okusov in tradicije, ki jih v sklopu LAS ZSŠD izvaja Mladinski center Šmartno ob Paki. Projekt predvideva skupaj pet delavnic; dve delavnici v Šmartnem ob Paki, dve na Rečici ob Savinji in eno na Ljubnem ob Savinji. Direktorica Zavoda Savinja Ivica Orešnik je povedala: »Na Ljubnem ob Savinji smo pekli tra- dicionalno zgornjesavinjsko specialiteto ajdnek ter modernejše izpeljanke, in sicer je bilo vse na temo ajde, orehov in meda. Pripravili smo še ajdnek mafine, ajdnek panakoto, karamelizirane orehe, smetanovo peno, hruške kuhane v rde- čem vinu, dušena jabolka. Na koncu smo pripra- vili krožnike z različnimi kombinacijami teh jedi, ki so bili prava paša za oči.« Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Najmlajši gasilci za pridno delo nagrajeni z izletom Okoninska gasilska mladina v Mini Cityju v Ljubljani (fotodokumentacija PGD Okonina) Mentorji so okoninsko gasilsko mladino od- peljali na zaključni izlet na Brnik in v ljubljan- ski BTC. Ogledali so si gasilsko reševalno služ- bo na letališču Jožeta Pučnika in delavnice v Mi- ni Cityju. Po carinski kontroli jih je prevzel namestnik vodje izmene Sergej Mikolič v gasilsko reševalni službi na letališču in jih peljal pred garaže, kjer jim je predstavil njihovo delo in naloge. Pobliž- je so spoznali gasilska vozila, ki jih uporablja- jo v primeru letalskih nesreč. Na razgledni tera- si so opazovali letala pri pristajanju in vzletanju. Nato so se odpeljali v Ljubljano, v BTC, kjer so se udeležili delavnic v Mini Cityju. Animatorke so jim tam predstavile poklice babic v porodnišnici, trgovk, radijskega napovedovalca, zobozdravni- ce, bankirja, gasilca, kuharja, zidarja. ŠMS DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Obiskali oljkarje in si ogledali Strunjanske soline Ljubenski upokojenci so si ogledali oljčni nasad in v njem naredili spominsko fotografijo. (Fotodokumentacija DU Ljubno ob Savinji) Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji že vrsto let skrbi za rekreacijo in sprostitev svojih članov z izleti. Tokrat so se ob finančni pomo- či domače občine v četrtek, 14. junija, odpelja- li na Primorsko. V Belvederih nad Izolo so obiskali člane Društva oljkarjev slovenske Istre. Ob predsta- vitvi nasada so se upokojenci poučili o sajenju, redčenju, negi in nenazadnje obiranju sestavine istrskega oljčnega olja. Pri degustaciji so spoz- navali kakovost in razlike med olji. V Strunjanu so si v solinah ogledali pridela- vo soli in solinarske hiše, ki so zavarovane kot etnološki spomeniki. O pridobivanju solnega cveta in soli so si ogledali tudi multivizijo. Zatem so se podali do Izole, kjer so popoldne preživeli s sproščanjem in kopanjem v morju. Marija Šukalo Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 19 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki GORNJI GRAD, LJUBNO Gasilke so se na strokovno ekskurzijo podale kar peš Razpoložene udeleženke pohoda pri gasilskem domu v Radmirju (fotodokumentacija Barbare Slatinšek) Strokovne ekskurzije oziroma pohoda iz Gor- njega Grada preko Radmirja do Ljubnega v or- ganizaciji komisije za žene pri Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline se je udeležilo 25 čla- nic in nekaj njihovih otrok. Predsednica komisi- je Barbara Slatinšek je povedala, da je bila hoja prilagojena vsem starostnim skupinam. IZ ZADREČKEGA V SAVINJSKI KONEC V Gornjem Gradu so pohodnice pričaka- li predsednik tamkajšnjega gasilskega društva Domen Bele in starejši gasilci, ki so pripravili prikaz dela s staro ročno brizgalno. V Radmirju so jih sprejeli predsednik zveze Janko Žuntar in predsednica komisije za članice SAŠA regije Ta- tjana Plaskan ter predsednik PGD Radmirje Da- mijan Nerat ter jim namenili nekaj spodbudnih besed. Po gozdni učni poti Savina jih je popeljal gozdar Lojze Gluk, pohod pa so zaključili pri lju- benskih gasilcih. DOGOVORI ŽE ZA PRIHODNJE LETO Barbara Slatinšek je z zadovoljstvom pove- dala: »Pohod je bil zelo pozitivno sprejet in je predvsem dogodek, ki nas združuje in povezu- je, saj smo v organizaciji povezali več društev. Poleg tega spoznavamo domače kraje ter zna- menitosti in hkrati poskrbimo za dobro počutje in zdravje. Kar me še posebej veseli, je to, da so se članice že dogovorile, kdo bo organiziral po- hod naslednje leto in kaj vse bi se dalo še vide- ti v naši dolini.« Marija Lebar STRELSKA TEKMA OB PRAZNIKU OBČINE GORNJI GRAD Zmagi Purnatu in ekipi SD Gornji Grad 1 Tekme so se lahko udeležili občani, starejši od 14 let, in člani društev s sedežem v občini, a so se je v večini udeležili člani strelskega društva. (Fotodokumentacija SD Gornji Grad) Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 24. junija, organiziralo strelsko tekmo ob občin- skem prazniku. V posamični konkurenci je bil prvi Boris Purnat (80 krogov), drugi Peter Bezov- šek (79) in tretji Tomaž Trogar (75). V ekipnem delu si je pokal zaslužila ekipa SD Gornji Grad 1 (Boris Purnat, Peter Bezovšek in Ivko Poličnik), ki je nastreljala 222 krogov. Udeleženci so streljali z malokalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov po 5 nabojev za preizkus in 10 za oceno. Vsak je nastopil enkrat, rezultat pa je štel za posamično in ekipno uvrsti- tev, ekipa je štela tri člane. Janez Kolar ZAKLJUČNO SREČANJE OTROK Z BOČKEGA GRIČA Športno in kulturno slovo od vrtca Bodoče prvošolce so šolarji in ostali vrtčevski otroci pospremili skozi simbolna vrata vrtec-šola. (Fotodokumentacija Jelke Grudnik) Otroci, ki obiskujejo vrtec in šo- lo na bočkem griču, in njihovi star- ši so se množično udeležili zaključ- nega srečanja. Vzgojiteljice in uči- telji so pripravili športne aktivnosti. Otroci so do nogometnega igrišča pretekli del poti. Tam so jih tekmo- vali v tee ballu, nogometu in se šli navihane štafetne igre ter igro ma- rike marike. Manjkala ni niti podelitev pri- znanj mali maturant. Bodoči prvo- šolci so pripravili kulturni program. Druženje so nadaljevali ob degu- staciji jedi, ki so jih za vse udele- žence spekli starši otrok. Za slovo so se pomerili še v vlečenju vrvi. ŠMS Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 20 Oglasi Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 21 Šport, Oglasi ŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE V športnem duhu obeležili štiri desetletja delovanja društva Leta 1978 so zanesenjaki v Radmirju in Okonini ter bližnjih zasel- kih zavihali rokave in uredili igrišče v Homu, ki ga sicer že leta ni več. Pred petnajstimi leti so prišli s pomočjo Občine Ljubno in razumeva- jočih domačinov, ki so zamenjali zemljišča, do večnamenskega špor- tnega parka. Dragocena pridobitev je tako za društvo, ki šteje preko sto članov, kot za Radmirje postala priljubljeno zbirališče starih in mladih ob različnih priložnostih. Številni sodelujoči so se pomerili tudi v ražnjič balu, ki je nekakšna povečana verzija namiznega nogometa. (Foto: Franjo Atelšek) Športno društvo Flosar je 23. ju- nija v športnem parku v Radmirju organiziralo športne igre v počas- titev 40-letnice delovanja društva. Tekmovalci so se pomerili v malem nogometu, odbojki na mivki in ba- linanju. MALI NOGOMET Med šestimi nogometnimi eki- pami se je najbolje odrezala eki- pa NK Ljubno pred ekipo Brunari- ca projekt in nogometaši Gostišča Kegljišče. Za najboljšega strelca je bil razglašen Blaž Prislan iz eki- pe NK Ljubno, najboljši vratar je bil Domen Podbrežnik iz ekipe Bruna- rica projekt, iz slednje je bil tudi najboljši igralec turnirja Matic Čer- nevšek. ODBOJKA NA MIVKI V vedno atraktivni odbojki na mivki je bil med šestimi mešani- mi dvojicami najboljši par Petja Brglez in Tadej Žerjav, drugo mes- to sta zasedla Medina Mešič in Si- mon Javornik, tretje Živa Jurič in Luka Lenarčič. BALINANJE Na balinišču so se pomerile štiri ekipe. Zmagale so ženske DU Gor- nji Grad pred balinarji Ni da ni in moškimi DU Gornji Grad. RAŽNJIČ BAL Številni sodelujoči so se pome- rili tudi v ražnjič balu, ki je neka- kšna povečana verzija namizne- ga nogometa, pri katerem priveza- ni igralci poskušajo nasprotnikom zabiti čim več golov. Za to pope- stritev se morajo radmirski špor- tniki zahvaliti dobrim odnosom s solčavsko občino, kjer so si sposo- dili ražnjič bal. Najboljšim tekmovalcem je na- grade podelil ljubenski župan Fra- njo Naraločnik, za balinanje pa so bi- le nagrajene vse sodelujoče ekipe. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 22 Kronika, Matična kronika, Šport IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Matična kronika za marec, april in maj • OBČAN OB TRAKTORSKE VERIGE Raduha: 30 junija zjutraj je občan ugoto- vil, da mu je neznani storilec ukradel trak- torske verige. Po delu jih je pustil v gozdu, ko pa se je vrnil, jih ni bilo več. • KOLESAR SE JE PRI PADCU HUDO POROKE: - Jezernik Danilo iz Mozirja in Ankovič Jana iz Zgornje Polskave - Mahorič Peter iz Varpolj in Guo Minni iz Kitajske - Vrabič Tomaž in Gaberšek Adriana, oba z Rečice ob Savinji - Podpečnik Miran in Jager Nevenka, oba iz Letuša - Krajnc Gregor in Pečovnik Darja, oba z Ljubnega ob Savinji - Dogaris Uroš iz Luč in Selišnik Lara z Rečice ob Savinji - Verbuč Tomaž in Goltnik Janja, oba iz Šmihela nad Mozirjem - Bevk Matej in Matjaž Anita, oba iz Nove Štifte - Rakun Žan in Rakun Tanja, oba s Prihove - Smole Gregor in Pajk Marija, oba iz Migolice - Buđinski Srečko iz Zgornjih Pobrežij in Štruclj Nuša s Prihove - Drev Robert in Tajnšek Ksantija, oba z Ljubnega ob Savinji - Zamernik Marko iz Konjskega Vrha in Podkrižnik Janja iz Gornjega Grada - Skornšek Boštjan iz Ravn in Marinšek Maja iz Velenja - Mavrič Alojz iz Florjana pri Gornjem Gradu in Žmavc Mojca iz Bočne - Crevar Srđan in Gluvić Gordana, oba iz Letuša SMRTI: Žagar Anton iz Solčave Tratnik Ivan iz Nove Štifte Reberšak Angela iz Ljubije Kladnik Franc iz Konjskega Vrha Rihter Anton iz Nove Štifte Podmeninšek Marija z Ljubnega ob Savinji Krefelj Uršula iz Bočne Rosc Franc iz Mozirja Rosec Matevž iz Bočne Moličnik Franc z Rečice ob Savinji Fužir Frančiška iz Mozirja Podvratnik Franc iz Lepe Njive Planinšek Anton iz Krnce Atelšek Jože iz Savine Marovt Frančiška iz Gornjega Grada Pahovnik Marjeta iz Luč Zupan Srečko iz Potoka Jurak Ivan iz Lepe Njive Rigelnik Alojz z Ljubnega ob Savinji Goličnik Milan iz Dol-Suhe Cigale Franc iz Spodnje Rečice Plesnik Marija iz Podveže Zamrnik Jože iz Šentjanža Zajc Franc iz Okonine POŠKODOVAL Logarska dolina: 1. julija je v Logarski dolini 44-letni kolesar zaradi vožnje prebli- zu desnemu roba vozišča v blagem levem ovinku med vožnjo navzdol zapeljal na ban- kino, izgubil oblast nad kolesom in padel po vozišču. Na kraju je bil oskrbovan s strani reševalcev nujne medicinske pomoči Zgor- njesavinjskega zdravstvenega doma Nazar- je, nakar je bil zaradi poškodb na kraj pok- lican helikopter. Z njim so poškodovane- ga odpeljali na zdravljenje v UKC Ljublja- na, kjer je bilo ugotovljeno, da je pri nesreči dobil hudo telesno poškodbo. Kolesarju bo izdan plačilni nalog, sledi tudi poročilo na pristojno državno tožilstvo. • IZGUBLJENI PLANINCI Strelovec: 1. julija ob 18.21 se je na ob- močju Strelovca v Kamniško-Savinjskih Al- pah izgubila skupina tujih planincev. Reše- valci GRS Celje so jih nepoškodovane našli in varno pospremili v dolino. 18. SREDOZEMSKE IGRE V ŠPANIJI V odbojkarski vrsti tudi Mihalinčeva V španski Tarragoni so bile od 22. junija do 1. julija 18. sredozemske igre. Na njih je nastopila tudi slovenska odbojkarska reprezentanca. Med 179 športniki, ki so zastopali slovenske barve, je bila tudi odbojkarica Katja Mihalinec iz Mozirja. Sredozemske igre je izbrana vrsta selektorja Alessandra Chiappinija začela z zmago. K temu so pripomogle nepopolna alžirska vrsta in seve- da odbojkarice same. Naša dekleta so tako bila prepričljivo boljša s 3:0 (10, 16, 10). Trši oreh je bila za slovenske odbojkarice Portu- galska. Kljub temu se niso dale in so uspešno str- le odpor tekmic ter slavile s 3:0 (20, 19, 21). Z dvema zaporednima zmagama so si dekleta tako priigra- le prvo mesto v skupini in uvrstitev v izločilne boje. V četrtfinalu jih je zaustavila Francija. Tekmi- ce so bile uspešnejše s 3:2 (-11, 18, 23, 16, 7) in se veselile uvrstitve v polfinale. Nato so se Slo- venke ponovno srečale s Portugalsko in jih s 3:0 premagale. Ta rezultat jim je zagotovil sedmo mesto na sredozemskih igrah. Marija Šukalo Junija Pred 40 leti NAJ BODO SREČNI TUDI DRUGI Za nami bo kmalu pet let, od kar smo izglasovali prvi splošni samoprispevek za izgradnjo šol v naši občini. Delo na- ših rok se preko solidarnosti in prip- ravljenosti, da se ustvari boljše pogoje za hitrejši jutrišnji razvoj, kaže v štirih zgrajenih osnovnih šolah. Številni naj- mlajši prebivalci naše doline so se ali pa se v kratkem bodo preselili v nove, sve- tle in dobro opremljene učilnice. V šo- lo sedaj raje prihajajo osnovnošolci na Rečici, Ljubnem in v Lučah, Gornjegraj- ci pa se bodo veselili nekoliko za njimi. Pred 30 leti ODPRAVIMO ČRNA ODLAGALIŠČA! Črnih odlagališč smeti in odpadkov je tudi v naši občini veliko in so kaj sla- ba izkaznica naše kulture in obnašanja. Polna usta imamo zahtev po življenju v čistem in zdravem okolju, ko pa imamo doma star štedilnik ali staro avtomobil- sko školjko, pa najprej pomislimo, kako bi se na najlažji način te stare šare zne- bili. Najcenejša in najbližja rešitev je se- veda črno odlagališče. DO Komunala bo sanirala vsa večja črna odlagališča, kar gotovo ne bo poceni. Pred 20 leti NA PRAGU TRETJE FAZE RAZVOJA Ko je leta 1993 nemški koncern Bos- ch-Siemens od velenjskega Gorenja odkupil vsa sredstva podjetja Gore- nje MGA in tako postal 100-odstotni la- stnik, je le malokdo verjel napovedim vodstva koncerna, da se bo tovarna v Nazarjah v prihodnje razvijala in širi- la. Danes, ko je podjetje Mali gospodinj- ski aparati tik pred začetkom tretje faze razvoja in ko so bili doseženi že vsi ob- ljubljeni cilji, je »nejevernih Tomažev« najbrž še zelo malo, če je sploh še kdo. Po izgradnji regalnega skladišča pred petimi leti je v Nazarjah začel nastaja- ti BSHG-jev center za proizvodnjo ma- lih gospodinjskih aparatov na motor- ni pogon. Proizvodnja, ki se je iz Nem- čije in Češke preselila v Nazarje, se je v tem času vrednostno povečala za več kot 2,5-krat. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 23 Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjer koli si, naj angel te čuva, kjer koli si, nate bomo mislili vsi. V SPOMIN Ivan ROSC 17. 8. 1952 - 5. 7. 2016 5. junija sta minili dve leti, odkar te več med nami ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Zahvale, Oglasi Kar izgubili smo, zdaj iščemo, a s poti, po kateri si odšel, povratka ni. Ostala nam je solza le spomina, zakaj ta pot bila ti je edina. V SPOMIN Forti ERMENC 7. 7. 1974 - 11. 7. 2013 Mineva pet let, odkar si odšel od nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi domači Kjerkoli si zdaj – naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoji bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala. ZAHVALA Ob slovesu najdražje mame, sestre in babice Marice ŠTORGEL iz Podveže pri Lučah se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri lajšanju njene bolezni zdravniku dr. Matjažu Planku in njegovi ekipi. Vsem, ki ste ji v času njene bolezni podarjali iskrice upanja in sočutja. Ob njenem slovesu pa sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem vam, ki ste jo pospremili skupaj z nami k njenemu večnemu po- čitku, za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Gospe Valči Robnik za lepo izbrane poslovilne besede in pevcem. Posebna zahvala patru g. Karlu Gržanu za pomoč pri njenem pres- topu v večnost. Sin Dorko, hčerki Mija in Blažka, brat Vanče z družino, vnuki Aljaž, Maruša, Saša in Alma Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 24 Za razvedrilo POVABLJENA NA SIRNEK Franci Podbrežnik – Solčavski, moderator šaljivih iger med na- selji Rečice: »Kako dobro poznate slovenske jedi?« Simone Michielen Bernadette, obiskovalka iger in tekmovalka v MasterChef Slovenija: »Poznam želodec, kranjsko klobaso …« Franci: »Ali poznate solčavski sirnek?« Simone: »Povejte mi, kako se pripravi.« Franci: »Vabim vas v Solčavo na tečaj priprave, kjer vam bom jaz kuhal.« V PRAVE ROKE V Mozirskem gaju so priredili dobrodelno dražitev stekleničke ta čas najdražjega vina iz parka cvetja. Steyerjevo, točneje Alozijevo vi- no v količini 25 centilitrov je licitiral tudi domači podjetnik Vojko Fu- žir (levo), ki je v slamnico nanosil največ bankovcev in je zadnji po- ložil dovolj evrov za dobrodelno »gasilsko vince«. Tako je postal la- stnik lepe flaške v kovanem ohišju. Vojko ga bo lahko pil s pipeto po kapljicah, a, kot je dejal Janezu Žagarju, lanskoletnemu častnemu botru trte, »gasilcem moramo pomagati, saj oni vseskozi stojijo v pripravljenosti vsem nam«. ODIGRAL NA KOŽO PISANO VLOGO Na ulični predstavi Trške zgodbe je sodeloval tudi naš dopisnik Primož Vajdl. Odigral je vlogo požarnega brambovca, ki mu je bila pisana na kožo, saj je tudi sam gasilec. V nadaljevanju je odigral še vlogo duhovnika in pisatelja Antona Aškerca. Pred slovesom iz Mo- zirja je Aškerc blagoslovil prisotne, nato pa tiho odšel. Primožu bi to težko uspelo, saj je zaveden Leponjivčan, predsednik domače- ga športnega društva, kot rečeno gasilec, odličen amaterski igralec, poročevalec iz svojih logov in širše ter gotovo še kaj. (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: BK) Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Novitete v Knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE: Jazbinšek, Ernest: Zavita steza življenja: triologija, Havel, Geoff: Div- ji spust, McCarty, Monica: Skrivnostni duh, Martin-Lugand, Agnès: Srečni ljudje berejo in pijejo kavo, Alcott, Louisa May: Usodno hrepenenje, Nesbit, Edith: Čarobno mesto, Crane, Stephen: Maggie, dekle z ulice, Bryndza, Ro- bert: Zadnji dih, Matos, Silva: Nevidne vezi, Lindsey, Johanna: Zimske strasti, Medeiros, Teresa: Tvoja do jutra, Wiggs, Susan: Konjarjeva hči, Dodd, Chri- stina: Nadvse zaželena dama. STROKOVNA LITERATURA: Perat, Mariza: Po romarskih stopinjah naših prednikov, Jelinčič Boeta, Kle- men: Protestantske cerkve in skupnosti, Esenko, Ivan: Svet čebel : o čebelah in čebelarstvu v Sloveniji, Klavora, Fedja: Hauptman Vogrin : bil je bela vrana, Kolbert, Elizabeth: Šesto izumrtje : nenaravna zgodovina, Kersnik Žvab, Ana: Joga za najmlajše : priročnik za pravilno ravnanje z dojenčkom in jogijskimi po- ložaji za dojenčke, O'Connell, Mark: Živeti kot stroj : pustolovščine med kibor- gi, utopisti, hekerji in futuristi, ki rešujejo preprosto vprašanje smrti. MLADINSKA LITERATURA: Jones, Christianne: Lara Kosmulja, mala klepetulja, Jones, Christianne: Ži- vijo, adijo, na laži te vedno dobijo, Bracken, Beth: Sramežljivi Staš in govorni nastop, Gassman, Julie: Dobiš, kar dobiš, pa brez trmarjenja!, Isern, Susanna: Saj to ni džungla, Cotini, Maria Giulia: Shotaro : deček, ki je hotel postati sa- muraj, Gibbes, Lesley: Švrk in torbičar ugrabitelj, Kos, Gaja: Grdavši in prese- nečenje, Vitez, Grigor: O zajcu, ki se je rad smejal, Watterson, Bill: Znanstve- ni napredek je naredil »pok«. Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 26 Petek, 6. julij ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Skok v počitnice ob 20.00. Atrij samostana Nazarje Ljudski večer Martinovega zbora z gosti Sobota, 7 . julij ob 11.00. Pri planinskem domu na Menini planini Tradicionalna proslava pod geslom Menina 2018 ob 16.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Srednjeveška gostija ob 17 .00. OŠ Rečica ob Savinji Počastitev 50-letnice ŠD Mladost ob 20.30. Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo Nedelja, 8. julij ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Odprtje razstave likovnih del Branka Hriberška Torek, 10. julij ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Počitniške delavnice – športne aktivnosti ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predstavitev pesniške zbirke Mateje Kobale Čez rime, do zime, naj se ljubezen prime Sreda, 11. julij ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Počitniške delavnice – igre z žogo, rolanje, ustvarjanje ... ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 12. julij ob 9.00. Pred OŠ Nazarje Počitniške delavnice – pohod, raziskovanje ... Petek, 13. julij ob 9.00. Športno igrišče Račnek v Šmartnem ob Dreti Počitniške delavnice – ustvarjanje, igre z žogo ... Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upo- rabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vo- zila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrab- ljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbe- ne mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, domače vzreje, različnih tež, možna dostava. An- drejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam kravo simentalko, 2. te- le, pred telitvijo, pašno, in kra- vo križanko, po prvi telitvi; gsm 041/239-017 . Prodam koziko, eno leto staro; gsm 070/325-079. Prodam čebelje družine (ČD Kokar- je); gsm 031/761-566. Prodam piščance brojlerje za na- daljnjo rejo, teže od 1 do 2 kg, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam bikca sivorjave pasme, starega 10 dni; gsm 041/519-507 . Prodam teličko čb, staro 10 dni; gsm: 031 805 832. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje, in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol, pla- čilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim telico ali bika mesne pa- sme, 100 do 130 kg; gsm 031/583- 326. ŽIVALI-ODDAM Oddam mlade mucke; gsm 041/216-481. Oddam psičke; gsm 051/318-577 . DRUGO – IŠČEM Iščemo pomoč za nego na domu; gsm 031/353-607 . DRUGO – PRODAM Prodam bukova drva - hlodovino; gsm 040/430-080. VOZILA – PRODAM Prodam renault clio 1,4, 2006 le- tnik; gsm 040/809-530. DRUGO – PODARIM Podarim garažna vrata, višina 275 cm, širina 2 x 135 cm; gsm 041/793- 633. DRUGO – KUPIM Kupim bukovo hlodovino; gsm 041/647-661. Kupim siloreznico mengele na 6 nožev; gsm 041/353-284. NEPREMIČNINE V Varpoljah oddam opremljeno stanovanje z garažo; gsm 070/369- 886. Stanovanje v okolici Mozirja od- dam osebi, dvema ali šoferjem; gsm 051/230-764. Prodam del hiše s svojim vhodom, 35 m2, v Ljubiji-Kolovrat za 21.000 EUR in garsonjero v Ljubnem za 28.000 EUR; gsm 070/777-281. Kmetijsko zemljišče travnik/njiva, 5.500 m2, prodam; gsm 041/650- 151. Savinjske novice št. 27 , 6. julij 2018 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi