Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Sclenburpova ulica St. 6, II. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12* dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma sc ne : : ;	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10*40, polletna K 5*20, četrtletna K 2*60, mesečna K — 00; za Nemčijo celoletno K 12*—; za : : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14*—.	: : :
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
M ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in	soboto.	:3
UPRAVN18TVO se nahaja v Selenlnrgovi ulici Stev. 6, II. nadstropje, in uraduje za strauke vsek delovnik od 9. do 12. dc-:::	poldne In od 4. do 7. zvečer.	:n
lnserati: enostopna petit vrstica 80 vin., j>ogojcn proslor, poslana :::	in reklame 40 vin. — InsMate sprejema uprnvniStva. s;
Nefrankirana ali premalo Trankirana pisma se ne sprejemajo. ■ — Reklamacije lietn so poštnine prosle. ■
Stev. 843.
V Ljubljani, v soboto dne 6. junija 1914.
Leto IV.
Krumirski Junaki v Nabrežini.
N. D. O. krumiri prS Italijanu. — Krumlrjl pod zaiiito orožnikov. — 14 sodrusov aretiranih.
Nabrežina je danes kakor v izjemnem stanju. Zlasti ob jutranjih urah so zastraženi vsi vhodi v Nabrežino od orožnikov. Zasluga, da je dobila mirna Nabrežina tako lice, gre krumirski N. D. O., ki uganja najgrše izdajstvo nad zavednimi delavci.	>
Da izve širša javnost resnične povode za sedanje razmere v Nabrežini, podajamo v naslednjem točno poročilo mezdnega gibanja v Nabrežini od vsega začetka. Vsi narodnjakar-ski listi, pred vsem »Dan« in »Edinost«, lažejo kar na debelo o nabrežinskih sodnigih. Vse v večjo čast slovenskega naroda.
*
31. januarja 1914 je potekla delovna pogodba jjied klcsarskimi delavci in klesarskimi obrtniki v Nabrežini. .Da prepreči spore med dclavci in delodajalci zaradi malenkostnih Vprašanj, da zagotovi nabrežinski obrti stabilnost, da določi razmerje med delavci in obrtniki za bodoča leta in da zagotovi delavcem boljši zaslužek, je predložila organizacija nabrežinskih kamnarskih delavcev 23. januarja t. 1. načrt nove pogodbe, v kateri so bile izražene tudi zahteve delavcev. Tako so dali delavci obrtnikom podlago za pogajanja. Večji del obrtnikov je bil v resnici tudi pripravljen na pogajanje z delavci zaradi nove delovne pogodbe. Saj se niso rodili včeraj, da ne bi vedeli, da so take pogodbe podlaga za odkritosrčno razmerje med delavci in delodajalci in da omogočajo obrtnikom jasnost glede mnogih računov, lega mnenja pa ni bil nabrežinski župan Caliarija, ki si je vtepel v glavo, da mora uničiti vse male nabrežinske obrtnike in organizacijo nabrežinskih kamnarskih delavcev. V to svrho je odredil vse potrebno, da so odgovorili delodajalci na spomenico delavcev popolnoma negativno. Odklonili so pogodbo in odklonili vsakršno pogajanje. Gospod Caliarija pa seveda ni držal rok križem. Vedel je, ,da potege stara -pogodba, vedel je, da bodo delavci vložili pogoje ,za novo pogodbo in, je! vedel, da nastane boj, če ne pride ždelavci do' pogajanj: Vse to je vedel Caharija. Ker je hotel imeti boj, se je za ta boj že Vse leto pripravljal. V to svrlio jč naročil tržaški N. D, O., naj organizira klesarje izven Nabrežine/To se je tudi zgodilo. Moral Se je obrniti ha N. D. O. »n na delavce izven Nabrežine, ker je pač dobro vedel, da ne dobi v Nabrežini sami nobenega Krumirja, nobenega delavca, ki bi hotel postati v njegovih rokah orožje proti domačim in tujim poštenim delavcem. Pričela se je agitacija N. D. O. po Krasu, pričelo se le takozvano obleganje rdeče nabrežinske trdnjave. In ta agitacija; to obleganje, to organiziranje izmečkov Človeške družine, ki jim pravimo krumlrjl, se je vršilo i/ Imenu narodnih idealov, v imenu narodnega sovraštva. Boj socialni demokraciji, boj tujcem, boj Italijanom. To je bilo geslo narodnih govornikov, plačanih po nabrežinskem županu Cahariji, velikem slovenskem narodnjaku, ki se pa ne sramuje, podpisati se »Zaccaria«, kadar sklepa kupčijo z Italijansko stranko. S tem ščuvanjem nezavednih delavcev proti zavednim delavcem, s tem ščuvanjem slovenskih nezavednežev zoper Italijane,
hotel izzvati Caharija poulične poboje med Slovenci In Italijani v Nabrežini enake onim
ces?r EUzabete, in hotel je privoščiti tudi svojemu žepu lep dobiček.
Nabrežinski delavci niso hoteli sprejeti »oja. Upali so, da se drugi nabrežinski obrtniki spametujejo, da ne bodo hodili v žerjavico po Kostanj za Caharijo. Vedeli so pa tudi, da pri-.nese odločen boj vsem dovolj neprilik. Kakor pa so se ogibali delavci boja, tako je Caharija silil vanj. Povemo tudi zakaj. Sestanki N. D.
O.	po § 2. so se nadaljevali, nadaljevalo se je Ščuvanje zoper Italijane pod vodstvom župana Caliarije in nadaljevalo se je obrekovanje socialističnih delavcev. In prišlo je tako daleč, da je hotel Caharija potom občinskega sveta naravnost izgnati iz Nabrežine najmirnejše in najpoštenejše delavce, ki so bili in so še vedno voditelji nabrežinskih klesarjev. Pred kratkim je pa najel tri neorganizirane delavce in Jim naročil, naj hujskajo delavce v njegovi delavnici (vsi domačini) in naj jih silijo v stavko. Dolgo časa so prenašali delavci tako početje, končno so se pa naveličali in so zastavkali z zahtevo, naj odstrani one tri narodnjakarske provokaterje. To je bilo za Caharijo že nekaj uspeha, toda ne dovclj, želel je spiošno stavko,! ker jo je potreboval. Iz enakih vzrokov so za-stavkali tudi delavci pri njegovem bratu ih pri Napolitancu Benvenutiju. Koj ko so delavci zastavkali je bila prva njegova naloga, da je najel proti plačilu nekega Pernarčiča iz Seslja-ne z izrecno nalogo, na mu poišče toliko kru-mirjev, kolikor je stavkajočih delavcev. Ker mu pa ta ni mogel poskrbeti vseh in ker je bilo treba v Nabrežini večje krumirske glave, je najel v Trstu in vzel v tako službo še osebo žalostnega spomina, ki sliši na ime Slavoj Škerlj. Ta človek, ki je hotel biti poot in dramaturg, ta ki je po Tr*tu pripovedoval, da je
Aškerc ukradel njemu najboljše poezije, je postal sedaj glavar krumirjev in plačan, plačan
od gospoda Caliarije, da vrši zočinski posel, izmečkov človeške družbe. Da pa ne bi nosili vso čedno krumirsko slavo le nižji bogovi, je prišel prvega maja v Nabrežino sam »voditelj tržaških Slovencev«, dr. Otokar Rybaf, ih onečedil s svojo navzočnostjo še bolj svojo stranko, ki jo bomo odslej imenovali krumirsko. Kakor vedno, se je postavil dr. Rybaf s svojo stranko in z N. D. O. na stran izžemalcev delavstva in proti slovenskim otrokom slovenskih delavcev.
Polagoma se je posrečilo Škerlju, da je nabral za Caharijo, vozeč se v njegovi kočiji, 64 krumirjev. Izvršimo le prijetno dolžnost, čp povemo, da hi med temi kruinirji nobenega na-brežinskega delavca. Nabrani so bili po Krasu, in Goriškem daleč od Nabrežine z denarjem župana Caharije. Poleg tega pa Je nabrala Ih še nabira N. D. O. krumirje tudi za regnlkota Benvenutija. Zakaj čedna N. D. O. je proti reg-nikolom, če so delavci., Podpira jih pa proti delavcem, če so delodajalci in če dejansko izpolnjujejo pregovora Kjer se maže, tam teče. Taka; je tudi ljubezen slovenskih narodnjakov do domačih slovenskih delavcev. Domači slovenski dejavci naj stavkajo, njihove družine ih-njihovi otroci naj trpe glad, same . da ;• se vesele Caharija et compania bella, samb; da zaslove ■ junaki krumirjev in da se vozijo J kot psički v kočijah delodajalcev.. Tujci naj pa v Nabrežini delajo in naj Odjedajo krtih domačinom. In vse te krumirje opisujejo narodni listi za narodne junake. Tako ima tržaška narodna stranka prijetni občutek, da je nadela slovenskemu ljudstvu pridevek policijotov in krumirjev.	r
Zakaj dela Caharija tb, kar smo pravkar; povedali? Zakaj hoče imeti boj z delavci? Za*; kaj hoče uničiti male obrtnike?
Caharija dela konkurenco vsem. Velika1 dela sprejema za izredno nizke cene. Dovolj -je? ako povemo, da je sprejel kamharsko delo za palačo c. kr. svetnika Fritza Regcnstfeiia: v Potzleinsdorfu blizu Dunaja za sramotno ceno 95.000 K, med- tem ko so bile ponudbe drugih obrtnikov po 165, 151 iri 133 tisoč. Rad bi delal konkurenco. Rad bi uničfeval druge obrti, ampak na račun delavstva. Delavci naj delajo zastonj, bi dejala »Edinost«; da ohranimo ohrt v narodriih (oh!) rokah. Delavči stradajte, da bo Caharija lahko delal konkurenco drugim obrtnikom in da bo narod vesel. Ker pa rič dobi delavcev za sramotne cene, je naravno, da telebne sam v jamb, ki jo koplje drugim. Že sedaj je na robu propada in bo morala plačati njegovo trmoglavost gotovo kaka banka. Drži še, ker je župan. In žhpan bi rad ostal, ker je skoro od te časti odvisna tudi njegova podjetniška eksistenca. Da ostane župan, mora biti v Nabrežini kolikor mogoče manj socialističnih volilčev, mora biti v Nabrežini kolikor mogoče manj domačih delavcev. Zato bi rad pahnil delavce v splošno stavko, da Jih pošlje iz Nabrežine s trebuhom za kruhom. Tako se osvobodi socialističnih volilcev, si zagotovi županski stolček in si poskrbi potem krumirje, ki mu bodo delali nekaj let za bedne cene. Tako naj po njegovem in Rybafevem mnenju pogine polovica Slovencev, samo, da se ohrani narodu on, ki bi š svojim polomom spravil gotovo v neprilike še kakšno tržaško narodno banko. Živio narod, živio narodni oderuhi!	*
No, delavci niso njegovega mnenja iu njegov naklep se ne posreči. Kdor drugim jamo' koplje, mora sam vanjo pasti. Mora, pravimo, in prepričani smo, da bo vanjo padel po zaslugi poštenih, zavednih nabrežinskih delavcev.
V	pondeljek 25. maja je bil v Nabrežini impozanten shbd delavstva. Tam sta sodriiga Ivančan in Regent poročala delavcein o položaju in so delavci sklenili, da ne bo splošne stavke; Na shodu so sprejeli delavci tudi resolucijo, v kateri protestirajo najenergičneje, da vodi Caliarija kot župan boj proti delavcem in da ščuva Slovence proti Italijanom, med tem' ko bi bila njegova dolžnost, povedati <n miriti duhove. V resoluciji izjavljajo delavci, da tako narodno ščuvanje lehko porodi hude posledifce in zato zahtevajo od oHasti, da napravi takemu županskemu počttju konec. Resolucijo je nesla komisija delavcev tržaškemu namestniku in mu opisala položaj. Po sliodu so napravili delavci impozantno manifestacijo po vaši in so, provocirani od krtunirjev, nekaj teh natepli. Prišli so žandarji in napravili red. Vse je bilo mirno,'nihče ni slutil rtič več slabega. V torek so pa začeli žandarji aretirati vsakega nabre-žinskega delavca, ki ga je bil naročil aretirati Caliarija. Vidimo torej varuhe miru v službi izkoriščevalcev in kot orožic maščevanja v rokah Caharije.
Doslej je,aretiranih
14 sodrugov,
ki so jih odpeljali v komenske zapore. Med aretiranci je tudi predsednik organizacije Mešal* ♦kih delavcev sodrug Colja in tainik sodrug
Ivančan. Orožniki so aretirali tudi sodruge, ki t niso bili pri demonstraciji. Aretirali so Jih tia ukaz župana Caharije.
V. Oblasti postopajo proti našim sodrugom nečuveno. Vsako svobodno gibanje jim je prepovedano, a
krumlrjl so oboroženi z revolverji.
Nabrežinsko ljudstvo je ogorčeno do skrajnosti nad postopanjem orožhištva, zlasti pa nad početjem župana Caharije, ki bi moral skrbeti ia red m mir, pa je ravno ' nabrežinski župan glavni krivec In hujskač,
VL deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke na Goriškem.
(Dalje.)
Poročilo sodruga drja. Tume o političnem položaju v deželi in državi.
Podlaga poročilu mu je statistični material v poročilu predsedstva in tajništva, s katerim so se ugotovile številke, ki kažejo razmerje političnih strank ob 'zadnjih deželnozborskih volitvah v deželi. Ne bo poročal o političnem položaju v državi, ker je čas konference orrte-jeh in spada tako poročilo’in razprava pravzaprav na strankini zbor, Tudi poročilo o položaju V deželi omeji na najvažnejše točke, ki šo $e pokazale po zadnjih deželnozborskih volitvah. Razmerje oddanih glasov na italijanski strani kaže, da napreduje socializem v Furlaniji zelo hitro; v Gorici pa nazaduje. Na slovenski strani se je pokazalo nazadovanje od zadnjih državnozborskih volitev na Krasu za 500 glasov, v goriški okolici napredovanje 274 glasov. Dočim. je na italijanski Strani odločen ppHtični položaj tako, da si Stojita nasproti dve prSrteipieini stranki, na eni klerikalna in na drugi socialno demokratična ter odloča med njima mesto Gorica tako, da je končno od slovenskih narodnih glasov odvisno ali gredo italijanski liberalci v deželni zbor ali ne. Socialno demokratična stranka mora, stoječ na realno-. Sti, konstatirati, da slovenski živelj V Gonci na pr iodct»‘način raste tako, da v doglednem Času. Italijani, mora jo. priti ob večino. — To so; pokazale, posebno, nadnje volitve v občinski svet. Italijani 30. Ohranili .1« s pomočjo nemških glasovalcev tretji razred, ki je končno merodajen.. zal razmer je narodnosti v mestu. Ta rezultat .je ob enem tudi ključ za stališče slovenske socialne demokracije. Doslej je izvrševalni odbor glede mesta Gorice vediio zavzemal stališče, da je smatrati mesto Gorica po, teritorialnem principu kot politično, posest Italijanov in zato so tudi v mestu Gorici nastopali otici-jelno vedno le kandidati italijanske, soc. dem. stranke. Izid zadnjih dežejnozborskih, še bolj pa izid zadnjih: občinskih volitev pa je postavil slovensko stranko pred nov položaj. Z rastočim industrialnim razvojem Furlanije se je preneslo težišče italijanske socialno demokratične stranke v Tržič, dočim po okolici Goriški in po razmerju strank v mestu postaja težišče slovenske socialno demokratične stranke vedno bolj in bolj Gorica. Tu bo treba priti do načelnega sklepa med obema strankama jn ker so enake razmere tudi po ostalem Primorskem, je treba rešiti to vprašanje sporazumno med jugoslovansko in italijansko socialno demokratično stranko na Primorskem istočasno za Gorico, Trst in Pulj. Že sedaj pa lahko konstati-ramo, da po naravnem razvoju ne moremo smatrati .več mesta Gorice za italijanska posest tudi ne v teritorialnem oziru. .Izven Gorice kaže zopet izid volitev pri zadnjih državnozborskih in deželnozborskih volitvah, da je moč stranke v prvi vrsti odvisna od napredka organizacije po Krasu. Kraški okraj je morda edini okraj, ki v.doglednem času prihaja y poštev, posebno pri volitvah v državni zbor, tako, da dobimo tam mandat. Stanje okrajne organizacije v Nabrežini pa je ključ za pozicijo na vsem Krasu. .D.eželnozborske volitve leta 1913. so dokazale, da je končni uspeh odvisen od obnašanja organizacij in od agitacijskega nastopa nabrežinskih spdrugov. Ključ pozicije splošnega •položaja v deželi je torej v Nabrežini, končni
i.speh je odvisen od organizacije in agitacije po Krasu in od razvoja socialno demokratične stranke v mestu Goriča.
Kar se tiče stališča stranke proti klerikalni in narodni stranki, dajejo podlago za smer številke zadnjih deželnozborskih volitev. Te kažejo, da injajo združeni klerikalci odločno večino nad združenimi narodnjaki in socialisti ih da je bil ugoden izid za narodne samostojne kandidate le naključje, tako, da so dobili od 14 poslancev £1» dočim klerikalcHe 3. — Ker nova. struja, ki predstavlja pravzaprav klerikalno stranko, uspešno dela po svoji organizaciji duhovnikov in posvetnih jnteligentov, utegnejo pri evjept. volitvah klerikalci, če ne docela zmagati, pa vsaj odločno izboljšati svojo pozicijo v deželnem zboru. Nova narodna samostojna stranka je brez programa, bodisi gospodarskega ali političnega, ih operira le z narodnim navdušenjem, po deželi rabi kot glavno sredstvo sokolstvo in cirihnetodarstvo. Ker sdIoIi ni govora o politični vzgoji, pridobiva de-
jansko nova stranka na lahek način tla z onimi preprostimi sredstvi. Ker na drugi strani socialno demokratična stranka ne more slr.th*i enakemu načinu agitacije in ima prrd srbof večinoma kmetsko ljudstvo, zaradi tega je sedaj položaj za stranko močno poslabšan. Na-rodno-samostojna stranka škoduje torej razvoju socialne demokracije bolj nego ' lerikalna stranka, ki predstavlja resne, če tudi konservativne kulturne cilje, in ki ima tudi razumljiv gospodarski program.
Narodna samostojna stranka je brez programa in ciljev, ljudstvo pridobiva le S frazami narodnega šovinizma, torej bolj ovira Socialno demokratično stranko, ki ima sicer lep političen in gospodarski program, ki ga pa razume le izobraženi delavec. Poročevalec poudarja, da se sklicuje le na fakta in prepušča zboru in debati, da se izreče, kako stališče naj izvrševalni zbor zavzema proti novi narodni samostojni stranki in kako stališče naj zavzema pri občinskih volitvah v Gorici.
Debata o poročilu sodruga Tume.
Sodrug Regent jioudarja, da mora biti končno vodilo socialno demokratični stranki lastna korist in pravičnost. Brezobzirno mora stranka odklanjati vsako najmanjšo dotiko z nasprotnimi strankami, ki so po svojem programu ali po svoji taktiki ali nasprotna ali škodljiva socialno demokratični stranki. Po drugi strani pa mora stranka priznavati, tudi nasprotnim strankam one zahteve, ki so splošno upravičene, brez ozira na to, če stavijo te zahteve ali klerikalne ali nacionalne stranke. Kaže na postopanje nacionalne samostojne stranke v Trstu. In nova narodno samostojna stranka,v Gorici ni nič drugega nego podružnica r. ^ke. Tržaški takozvani uspehi ih taktika služijo za zgled tudi goriški novi stranki. Kakor narodna stranka vzdržuje v Trstu narodno delavsko organizacijo in hlini prijateljstvo delavstvu le v svrho kruinirstva in boja proti socialno demokratični stranki, tako se tudi nova stranka jia Goriškem le skriva za obče pristopne fraze, v bistvu pa je odločna sovražnica delavstva. Predlaga zaradi tega skrajno intransigbntnost.
Sodrug Anton Furlan, z Gorjanskega je proti vsakemu kompromisu z narodno samostojno, stranko ter tudi odobruje sklep izvr* Sevalnih odborov v Gorici glede nezanimanja pri zadnjih občinskih Volitvah. Veljalo naj bi tudi ža ostale občine, da stranka odločno nastopa in kj£r je količkaj upanja do uspeha; da postavi lastne kandidate.
Sodrug J osi.p S r e b r;n i e ne vidi v nacionalizmu. nikakega kulturnega gibanja, vsaka agitacija narodne samostojne stranke je vendarle naperjena tudi proti socialno demokratični stranki. Tudi on odobruje taktiko v Gorici, je pa proti temu, da bi se poudarjala kaka slovenska posest v mestu kakor tudi graja v »Naših Zapiskih« po poročevalcu izraženo mnenje, da pridemo v državi v politično ravnotežje šele tedaj, kadar bo Avstrija slovanska. Take trditve imajo nekak nacionalističen okus ali vsaj zavajajo delavstvo. —
Sodrug Ivan Cotič iz Sovodenj izraža misel, da je nevarnejši nasprotnik socialno demokratične stranke klerikalna stranka bodisi pod katerikoli imenom. Četudi ni za kompromise z nobeno stranko, pa je zato, da odločnejše nastopamo proti klerikalni stranki. Ako je v mestih, nasprotje bolj občutno od strani narodnih strank, pa čutijo socialisti po deželi tembolj vso brezobzirno premoč klerikalcev.
Sodrug A-n t o n P e r t ot iz Nabrežine slika razmere v Nabrežini, kjer je sicer v odločilni večini socialno demokratična stranka, ima pa strupenega nasprotnika samo pri pristaših bivše narodno napredne, sedaj narodno samostojne stranke. Z vsemi sredstvi se lastniki ka-menolomov upirajo gibanju delavstva, Organizirajo krumirstvo na najbrezobzirnejši način. Zaradi tega je proti vsaki najmanjši dotiki s tako neodkritosrčno stranko.
Sodrug M. Gorkič iz Vrtojbe poudarja, da bi morala postopati socialno demokratična stranka povsod odločneje, priznava pa, da ji ni na razpolaganje dovolj agilnih zaupnikov. Pogoj moči stranke je izobrazba, čita se pa mnogo premalo in on je mnenja, da je nevarnejša klerikalna stranka, ki ima tudi večjo moč med kmečkim prebivalstvom.
Sodrug Valentin K o m a v 1 i je za odločen boj proti narodno samostojni stranki, ker je le zakrita meščanska stranka, ki zlorablja nacionalizem proti organiziranemu delavstvu.
Sodrug Josip Tu n tar priznava, da je težišče političnega vprašanja v Gorici. Kedar. se odloči usoda nacionalizma v Gorici, postane tudi položaj italijanske socialno demokratične stranke ves drugačen. V Furlaniji je morala italijanska liberalna stranka že skoraj likvidirati in nima nobene prave moči več. Tudi on priznava nujnost skupne rešitve enakih političnih zadev v Gorici, v Trstu, v Pulju, Tržiču in drugod, zaradi tega je treba, da se organizira skupen nastop.	f
Sodrug Regent izvaja, kako Je nacionalizem ono sredstvo, s katerim se delavstvo cepi, goji krumirstvo, razdira organizacije delavstva, hujska eno narodnost prot) drugi brez deij^e&a političnega cilja in programa. Kakor pri nas v, malem, tako se nacionalizem v vseh državah
Identificira z militarizmom-in. hujska na vojno.
Ravno nacionalizem je v Avstriji ustvaril nevaren položaj za vso državo, tako da stojimo v vedni bojazni pred veliko vojno. Zaradi tega je za skrajno intransingentnost in predlaga tozadevno resolucijo.
Poročevalec sodrug dr. Tuma povzame na kratko rezultat debate in diskuzije ter izraža veselje, da se vsi zastopniki stranke brez izjeme izražajo za samostojen in radikalen nastop brez. vsakega kompromisa z nasprotnimi strankami. Zastopal je vedno to stališče in posebno, odkar je pomagala socialno demokratična stranka 1908 pri ožjih volitvah do večine narodno napredni z znanim uspehom. Cudi se pa, da so se vsi zaupniki zadovoljili s sklepom osrednjega odbora pri zadnjih občinskih volitvah, da se stranka ne zanima za volitve, ker so ravno s tem sklepom dobili povod nasprotniki, raznašati neresnična poročila o stališču socialistov. Bil je sam za strogo abstinenco. Najmanj pa je moral odbor zahtevati, da se noben pripadnik stranke rie udeleži volitve na 'korist italijanske liberalne stranke. Ako politično poročilo kaže, da je ključ pozicije za vso stranko v mestu Gorica in kaže, da je treba z vsemi sredstvi razbiti silo nacionalistične italijanske stranke v Gorici, potem je moral tudi osrednji odbor delati konsekvence in ni smel izreči samo nezanimanja, marveč, ako ni hotel vezati zaradi nacionalističnega značaja vsega boja svojih pripadnikov, da glasujejo proti italijanski liberalni stranki vsaj skleniti strogo in absolutno abstinenco. Glede Palicha pojasnjuje, da se je proti istemu dejansko nameravalo nastopiti. da pa je vsak nastop proti njemu odpadel zaradi sklepa osrednjega odbora, da se stranka za volitve ne briga, torej je bila s tem dana prilika za -izgovor vsakomur, da se ni pregrešil proti strankinemu sklepu.
Nato odobri konferenca politično poročilo soglasno in sprejme predlog sodruga Tuutarja, da sc gospoda Palicha primernim potom pozove, ali naj izstopi iz organizacije ali pa iz
mestnega sveta.
Sodrug Alojzij Štolfa poroča o 5. točki dnevnega reda: Socialisti v občini. (Poročilo in debato o poročilu priobčimo prihodnjič.)
Agitacija, časopisje, organizacija.
Sodrug Josip Srebrnič iz Solkana poroča o tej točki zaradi pičlega časa na kratko. V bivstvu izvaja, da politična organizacija sama ne more vzdrževati primernega gibanja v stranki, marveč mora iti vzporedno izobraževalna organizacija in gospodarska. Glede časopisja je mnenja, da stranka v sedanjem položaju ne potrebuje dnevnika tako nujno kakor pa tednik ali list. ki izhaja parkrat na teden, ker je tak list po ceni in vsebini pristopen večjemu številu delavstva, posebno pa je mogoče le po tedniku vplivati na kmetsko, ljudstvo, da se ie pridobi za stranko.
Debata o poročilu.
Sodrug ivan Regent poroča v imenu tržaške deželne organizacije, da so se storili potrebni koraki, da sp dnevnik zopet ustanov*, ker je posebno dnevnik za Trst heobhodno potreben. Kaže na moč in pomen nacionalističnih listov in kako je tržaška socialna demokracija brez moči brez dnevnika Ju kako da. je ves razvoj stranke v Trstu odvisen od tega, da se ustanovi dnevnik v Trstu. Istočasno pa je potrebno, da je v Trstu tudi strankina eksekutiva. Poroča, da je akcija za ustanovitev dnevnika v polnem tiru in da ima dotični pripravljalni odbor že podpisanih deležev za K 11.500. Razloži način financiranja in pozove tudi goriške organizacije, da pričenjajo takoj z nabiranjem deležev.
Sodrug Anton Furlan poudarja potrebo večje agitacije med ljudstvom za časopisje in priporoča za to kot najboljše Sredstvo ustanavljanje podružnic »Vzajemnosti«.
Sodrug Andrel Srebrnič je proti dnevniku in trdi. da naše delavstvo splošno nima potrebe po čitanju več kakor ob nedeljah.
Sodrug Alojz Colja je za dnevnik in navaja. da je imela »Zarja« razprodaje v Nabrežini. dokler je bila dnevnik, tudi do 70 listov, sedaj, ko je dvotednik, 60.
Sodrug Anton Pertot je brezpogojno za dnevnik, ker vsak količkaj izobražen delavec že potrebuje vsak dan čtiva in političnega pregleda.
Sodrug Anton Furlan.dvomi o mogočnosti financiranja.
T Sodrug Tuma izraža mnenje, da se je konferenca bavila z vprašanjem dnevnika preko dnevnega reda in da je odvisno od strankinega zbora, ali se ustanovi dnevnik ali ne. Pač pa je nujno vprašanje, da se centrala stranke prenese iz Ljubljane v Trst in istočasno s centralo tudi uredništvo strankinega glasila. Na kratko razvije, da je Trst danes središče slovenske politike in posebno pa središče delavskega gibanja. — Tudi je Trst edino središče za jugoslovansko socialno demokratično stranko. Odkar je centralni odbor v Ljubljani, se je Dalmacija in Istrija docela zanemarjala in se je strankino politično delo skoro omejevalo le na kranjsko politiko. Ker je tudi še danes dovelj sodrugov, ki vidijo v osebah Šušteršiča, Tavčarja vso slovensko politiko, bo imela stranka težko stališče na zboru, da se prenese eksekutiva v Trsk zaradi tega poživlja delegate, da se udeleže polnoštevilno strankinega zbora, da bo mogoče rešiti to najbolj pereče vprašanje.
Na predlog sodruga Štolfa se odstavijo z dnevnega reda ostale točke zaradi poznega časa ter prekine predsednik zborovanje, da sestavi komisija poročila.
Po kratkem presledku poroča sodr. Štolfa v imenu komisije, da je 43 delegatov na deželni konferenci, da so se računi pregledali in odobrili in prečita predlagane resolucije.
V	izvrševalni odbor deželne organizacije predlaga: V ožji odbor:. Franc Cekovič, .Va-
lentin Komavli, Josip Srebrnič, Alojzij Štolfa, dr. Henrik Tuma;
v širši pa: Ivan Cotič iz Sovodenj, Miha Markič iz Podgore, Ivan Arčon iz Vrtojbe, Josip Koršič iz Pevme, Ignac Čerič na državnem kolodvoru v Gorici.
Vsi predlogi komisije se soglasno sprejmejo.
Predsednik zaključi deželno konferenco ob pol sedmih popoldne.
Resolucije
k političnemu poročilu.
I.
Deželna konferenca jugoslovanske socialno demokratične stranke za Goriško, zborujoča v Gorici dne 24. maja 1914 izjavlja:
Z ozirom na dejstvo, da tvori vse današnje nacionalistično gibanje, organizirano po nacionalističnih strankah s svojimi šovinističnimi nameni, s svojim ščuvanjetn naroda proti narodu in z ustanavljanjem nacionalističnih delavskih organizacij, mogočno sredstvo kapitalizma v boju proti socialističnemu gibanju, zoper združevanje proletariata v mednarodnih strokovnih organizacijah in da prepreča nujno potrebne uspehe upravičenim zahtevam proletariata;
z ozirom na dejstvo, da tvori ravno to gibanje tudi dobrodošlo sredstvo militarističnim krogom, da z njimi opravičujejo potrebo novega obofževanja. vsled katerega se nalagajo najrevnejšim slojem prebivalstva težka davčna bremena,
sklene konferenca za vso Goriško, a še posebej za Gorico, ki je danes središče slovenskega, nemškega iu italijanskega nacionalističnega gibanja v deželi, napram temu strogo in-transingentno stališče in mu napove najstrožji boj.
II.
Z ozirom na mnoga pereča in za celo Primorsko enako važna vprašanja, tičoča se internih strankarskih zadev in javnih strankinih nastopov. pozove konferenca izvrševalna odbora jugoslovanske in italijanske socialne demokracije na Primorskem, da skličeta v najkrajšem času mednarodno konferenco primorskih socialističnih organizacij v Trstu, da te zadeve reši.
III.
Deželna konferenca, zborujoča v Gorici dne 24. maja 1914,
poživlja izvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke, da v doglednem času stavi na dnevni red strankinega zbora tudi točko: »Socialisti v občini«, ki naj se temeljito preuči ter sklene tozadevna načela, po katerih naj se ravnajo vsi sodrugi, ki so v občinskih svetih.
narodno socialne stranke Netolicky s 4411 glasovi. Separatist Krejči je dobil 4075 glasov.
= Demisija srbskega ministrstva. Srbski ministrski predsednik Pašič je poda! kralju de-misijo vsega kabineta. Kralj je sprejel demisijo. Paštčev odstop je v zvezi s konfliktom med vlado in oficirji. Srbski listi pišejo, da je sedanja kriza v notranjosti države tako nevarna, kakor ni bila še nobena od leta 1903. dalje.
= Dogodki v Albaniji. Pogajanja med kontrolno komisijo in vstaši so potekla brezuspešno, ker ni med vstaši nikogar, ki bi prevzel odgovornost za pogajanja. Voditelji vsta-šev se niso udeležili pogajanj, najbrže hočejo zavleči pogajanja, da dobe čas za nadaljne korake. Kontrolna komisija se je vrnila v Drač.
• Nemčija in Angleška sta izjavili, da odpoš-ljeta vsaka po eno bojno ladjo pred Drač. To je prvi korak za mednarodno okupacijo Albanije. Rusija in Francoska odrošljeta tudi po eno ladjo. Na vsaki izmed teh štirih ladij bo po 250 do 300 mož.
Politični pregled.
= § 14. Uradna »V/iener, Zeitung« prinaSa
zopet tri dokumente kršitve ustave. Na podlagi § 14 uveljavlja vlada tri naredbe: I. Naredbo glede izpremembe postopanja v državljanskih pravnih zadevah; 2. naredba o delitvi kata-stralnih parcel in vknjižbe nakupa nepremičnin z malo vrednostjo; 3. naredba o izpremem-bi zakona z dne 23. tnaja 1883. o evidenci katastra zemljiškega davka. — Zanimivo je. da stopi v veljavo prva naredba šele s 1. januarjem 1915. S tem je hotel gospod Stiirgkh pač povedati, da državnega zbora ne bo. Sicer je zatrjeval v delegacijah večkrat, kako da želi zopet delazmožnost parlamenta, a sedaj uveljavlja s § 14 naredbe, ki bodo v veljavi šele čez sedem mesecev!
= Avstrijski proračun za 1914/1915. Ministrstvo razpošilja proračun za leto 1914/1915, ki mu je pridejano naslednje pojasnilo: »Vlada je predložila poslanski zbornici državni proračun iu načrt finančnega zakona za proračunsko leto 1914/1915. Ta korak je storila v nadi, da omogoči sklicanje parlamenta v doglednem času ugoden razvoj po iniciativi predsednika poslanske zbornice drja. Sylvestra uvedene, akcije za zopetno upostavitev normalnih razmer v deželni upravi kraljevine Češke in za delazmožnost državnega zbora.« Iz tega vidimo, da razume naša vlada tudi šale. Državnega zbora ni nikjer, a vendar mu je predložila vlada proračun, to se pravi, poslala ga je predsedniku Sylvestru, ki ga je lepo varno zaklenil v miznico. In sedaj jc predložen gospodom poslancem proračun! Dalje to! Vlada govori o sklicanju parlamenta v doglednem času, a prav tisti dan razglaša tri naredbe po § 14, ki bodo veljavne šele s 1. januarjem 1915! Ce je vlada res tako trdno prepričana, da prične državni zbor z delom v doglednem času, čemu potem še vedno § 14? Najbrže misli gospod grof Stiirgkh gospodariti s § 14. tja do novega leta. Proračun izkazuje 3.460,987.902 K dohodkov, 3.460,726.156 K stroškov, prebitek 310.397 K. Ta prebitek se pa izkaže takoj za veliko »farba-rijo«, ker je vlada upostavila med dohodke tudi posojilo 222 mlljonov 800 tisoč K. Torej gospodarimo s prav poštenim deficitom.
— Konferenca za češko-nemško spravo. V četrtek popoldne je bila na. Dunaju pod predsedstvom drja. Sylvestra konferenca nemških in čeških političnih voditeljev s Češkega. Konferenca naj bi bila izdelala pogoje za spravna pogajanja, ki naj bi omogočila upostavitev ustavnih razmer na Češkem in sklicanje državnega zbora. Konferenca le potekla brez uspeha. Ves uspeh je sklep, da se skliče še eno predposvetovanja 15. junija v Prago. To so dosegli po štiriurnem posvetovanju! Tako bodo menda sklicevali konferenco in predposvetovanja do jeseni in še dlje.
= Ožja volitev v Zamberku. 4. junija je bila ožja volitev za mandat, ki je bil prost vsled Švihovega odstopa* izvoljen ie bil kandidat
Letošnji strankin zbor.
Deveti strankin zbor bo, sodeč po člankih sodrugov Štrausa in Cepina, zanimiv. Rad bi opozoril izvrševalni odbor še na nekaj.
Vse naše nasprotne stranke posvečajo zadnje čase največjo pažnjo in skrb mladinskim organizacijam. Vidimo, da ustanavljajo vsepovsod razna mladinska društva na vseh mogočih podlagah, opažamo tržaške Italijane, da ustanavljajo rikreatorije za otroke, za šoli odraslo mladino pa so ustanovili »Društvo bivših gojencev«. Nadalje zbirajo klerikalci svoje mlade čete in v zadnjem času se je začela šopiriti po naših krajih tudi nar. soc. mlad.
Da nimajo ta društva drugega namena kakor zbegati iu sfanatizirati mladino v nacionalnem ali pa v verskem duhu, to je očitno.
Zato uvidevam potrebo, in sicer nujno, da prične resno razmišljati tudi naša stranka o smotreni organizaciji mladine.
Naša dolžnost je. da ubranimo našo proletarsko mladino pred kremplji nacionalizma ter jo navdušimo za mednarodno socialno demokracijo.
In da se to čimpreje uresniči, je treba, da se tudi naš strankin zbor bavi s tem jako važnim vprašanjem.
V Trstu, v Idriji in v Ljubljani obstojajo mlad. organizacije. Treba je tedaj vse te organizacije koncertrirati, da potem v večji meri delujejo.
Ker mi je bila dana prilika, da sem s predsednikom mlad. organizacije iz Idrije govoril o naših načrtih glede bodoče naloge »Mladinskih organizacij« sem prepričan, da se izvrševalni odbor še pred strankinim zborom bavi s tem vprašanjem in ga postavi na dnevni red zbora.
Skrb iu nalogo glede referata in konkretnih predlogov pa gotovo radi prevzamejo naši mladi sodrugi.
Da dobe vsi sodrugi pregled o nalogah mladinske organizacije, bom v kratkem objavil v »Zarji« natančen načrt za delovanje teh organizacij,
» V mladini je bodočnost!«
V T r s t u, 2. junija 1914,
Josip Rože.
Iz domačih krajev.
— Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek 9. junija ob 6. popoldne.
— Iz ljubljanske tobačne tovarne. (Klerikalci v pravi luči.) V torek 2. junija je bilo delavstvo v ljubljanski tobačni tovarni silno razburjeno vsled dogodka, ki jasno kaže, kako vzgajajo klerikalni organizatorji svoje pristaše in kakšna je njihova ljubezen do delavstva. Pred približno šestimi tedni so dobili pri nekem delavcu nekaj cigaret. 2e na vizi-taciji je zatrjeval delavec, da si jih ni prilastil, temveč da mu jih je najbrže kdo vtaknil v žep, ko je visela njegova obleka med delovnim časom v nezaklenjeni omari. KljKb tej njegovi trditvi, so odpustiti delavca takoj začasno iz tovarne, tovarniško vodstvo ie pa izročilo vsb zadevo sodišču. Sodišče le delavca popolnoma oprostilo. 2. junija pa je prišla ta zadeva se pred tovarniški disciplinarni odsek. V odseku sta 2 delavca, 2 uradnika in 1 delovodja. Kljub oprostilni razsodbi sodišča, kljub temu da je obdolženec družinski oče, da dela že 16 let vestno
Zalesjak naj si pa zapomni pregovor: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
— Nesramnost nacionalističnega lista. »Prijatelji prirode« nam pišejo: V pondeljkovi številki poroča ljubljanski »Dan« o izletu tukajšnje podružnice »Prijateljev prirode« na Golico. Trdi, da smo slovenski sodrugi sprejeli nemške sodruge pri koči »Nemškega in avstrijskega planinskega društva«, ne pa pri slovenski Ka-dilnikovi koči vrhu Golice. S tem hoče reči. da slovenski socialisti ne poznamo narodnosti in da jo zatajujemo, kjer le moremo. — Ali resnica je, da so nas čakali nemški sodrugi v Ka-dilnikovi koči (torej slovenski!!) in ne pri nemški koči ali v njej. Kljub deževnemu vremenu nas je bilo nad 25. ali nihče ni prestopil praga nemške koče. Na Jesenicah smo šli vsi — tudi nemški sodrugi — v slovensko gostilno. »Zarja« je pomotoma poročala, da se vrši sestanek pri nemški koči, ampak uredništvo »Dneva« se ni dejansko prepričalo, kje da smo sprejeli sodruge s Koroške, oziroma oni nas. Tako »vestno« poročanje je popolnoma vredno lista, ki se vzdržuje z najgmisnejšim blatenjem socialne demokracije in njenih pristašev in ki zabava svoje čitatelje s samimi krvavimi zgodbami. Naše delavsko planinsko društvo b6de nasprotnike v oči. Zato je dolžnost vseh naših organiziranih delavcev, zlasti še mladine, da postanejo člani društva »Prijateljev prirode«. Zdramite se in stopite ia plan, z močno voljo in s koprnenjem v srcu po svobodi.
— Znamenja propadanja nacionalističnih delavskih organizacij prinaša že nekal časa ljubljanski »Dan«, ki si je nadel častno nalogo, da zatre slovenske socialiste. Gospodje so pa sedaj uvideli, da to ni tako lehko delo in da tiste armade zavednih narodnih delavcev kar ni in ni, zato so začeli zadnje čase naravnost pobalinsko gonjo proti socialni demokraciji. Jezi jih, da propadajo vse narodne delavske organizacije od Maribora do Trsta, radi bi na-tvezili javnosti, da so njihove stavkokažke organizacije še pri življenju in zato pišejo dan za dnem o nazadovanju socialne demokracije po slovenskem ozemlju, samo da prikrijejo lasten obupen položaj. Sedaj so izteknili v poročilu o goriški deželni konferenci, da smo že na robu propada. Te gospode, ki zastopajo slovenske narodnjakarske proletarce, namreč to silno moti, da se naša stranka ne boji javno povedati, če kje nazadujemo. Navajeni so, da »far-bajo« javnost, pa se Jim zdi nekaj nerazumljivega, da mi tudi tako ne delamo. Ne vedo pa, da je kritika, ki jo izrekajo sodrugi o tem in onem na naših strankinih zborih, ravno znamenje čilosti stranke in zdravih razmer. »Dan« bo prej ugasnil, preden doživi to. kar bi najraje: Da vidi našo stranko brez moči in slovenske delavce okolo gospodov Mrakov, Brandnerjev, Rybafev in kar je še takih sebičnih demagogov. S svojim kričanjem o našem nazadovanju pa hoče prikriti hiranje črede narodnih backov.
— Ljubljanskim sodrugom in sodružlcam.
V	soboto in v nedeljo bo v Ljubljani cvetlični dan za Cirilmetodarijo. Ljubljansko delavstvo nimrpfav rtObenegfi povoda, da W podpiralo to nacionalistično institucijo. Sodrugi in so-družice, ne kupujte torej cvetlic za Ciril Metodovo družbo. Spominjate se pa tiskovnega sklada »Zarje«.
— Pozor, sodrugi v Ljubljani in okolici! Jutri, v nedeljo, prirede organizirani pivovarniški delavci svojo prvo veselico pri Kankertu v Šiški. Začetek ob štirih popoldne. Sodrugi iz Ljubljane in okolice naj poselijo veselico te mlade, innogo obetajoče organizacije, da pokažejo tako svojo solidarnost s pivovarniškimi delavci.
Vodmat. V torek zvečer je bilo v gostilni pri Tonetu Pavšku na Martinovi cesti prav lepo obiskano člansko zborovanje »Konsumne-ga društva za Ljubljano in okolico« okrožje Vodmat. Predsedoval je s. Urh Bittner, poročal pa je o organizaciji konsumentov sodrug Anton Kristan. Govorila sta še sodr. VVodlak in Žorga, ki sta oba z drastičnimi zgledi kazala na potrebo intenzivnega dela za organizacijo konsumentov. Zborovanje jc trajalo nad 2 uri, ves čas so se navzoči zelo zanimali za izvajanja govornikov. Upati je na najboljši uspeh zborovanja.
— Spodnja Šiška. O razsvetljavi naše občine se veliko govori in piše —• podpisani bi rad izvedel, kaj bo z razsvetljavo na levi strani kamniške železnice, kjer je prav veliko liiš
v tovarni, kljub temu da ni bilo nikakršnih do	—.......—	  .	.	.	...
kazov za njegovo krivdo, je spoznala discipli- prav mnogo ljudi stanuje v njih r Ali se *>o nw
 _* i  o tf/mii rrlocAtrJ nenli I nKAino ucmililn	strnili	S	tOIlKO	DTO-*
nama' komisija delavca s tremi glasovi proti dvema krivim. Delavec je moral takoj iz službe. V teku zadnjih let sta se dogodila dva popolnoma enaka primera, a obakrat je disciplinarni odsek izrekel oprostilno razsodbo. Proti oprostitvi sta glasovala klerikalca Zalesjak in Babnik. Delovodja Zalesjak je nad vse pobožen mož, vsak dan je v cerkvi, da moli za ohrani tev svojih krščanskih čednosti, Krekov ljublje nec je, v tovarno je prišel s protekcijo, postal je delovodja, čeprav se ni odlikoval s posebnim strokovnim znanjem. Oficijal Babnik, vulgo Smodinov iz Zgornje Šiške, predsednik katoliškega prosvetnega društva v Spodnji Šiški, hud klerikalni agitator, ki bi rad iz vseh Šiškarjev napravil čuke, ki pri vsaki priliki po udarja »mi, S. L. S. smo za delavca!«, ta poštena katoliška duša, je tudi — upoštevajoč Kristov nauk »ne sodi, da ne boš sojen« — izrekla nad ubogim delavcem, kriv si! In obsojeni delavec je zvest pristaš S. L. S., njegova žena je zagrizena klerikalka, a kljub temu sta ga obsodila njegova lastna strankina pristaša, najbrže iz samega štreberstva. Pri sodnijski obravnavi se je trudil dr. Peganov koncipijent, da je bil delavec oproščen, a v tobačni tovarni
občina usmilila naše strani s kako toliko pro-slavljano leščerbo? Usmiljenja vredni smo, torej na pomoč! — L. .
 VI2 _ Glince. Kazni se dele, ces, da delavci ne pošiljamo otrok ob nedeljah k šolskim mašam. Gosp. frančiškani ne dajo iniru. Prav je tako. Kdor seje veter, žanje vihar. Zadnji čas je, da se spoznamo prav.
—	Jesenice. V pondeljek, 1. junija, »e bil na Savi pri Jelenu impozanten shod jeseniškega delavstva. Klerikalci hočejo pognati jeseniško delavstvo v stavko tako brezvestno kakor so bili to storili pred 10 leti Proti temu je nastopilo zavedno jeseniško delavstvo na pondell-kovem shodu. (Zaradi pomanjkanja prostora ne priobčimo obširnejšega poročila .vdan, !11 Številki, temveč prihodnjo soboto.) Na shodu sta poročala sodruga Mihevc in Kocjančič. Jeseniško delavstvo opoz&rjairtO, naj se udeleži jutrišnje občinske seje v kar največjem številu, du izve resnico o vzoincin Oebulovetii gospodarstvu.
_ Pet rudarjev podsutih. Iz Zagorja ob Savi poročajo: V soboto 30. maja je v kisov-škem premogokopu podsulo pet rudarjev, ki pa so jih pq triurnem kopanju srečno rešili Še žive. Kopali so do njih v daljavi 30 metrov. Dva sta bila popolnoma podsuta, le glave sta
sta ga pahnila v bedo gospoda, ki prisegata na
Peganovo zastavo. Taki so klerikalci v deja- . - ...	—_	_	...
njih. Delavci v Šiški! Kadar bo lazil okolo vas	imela proste, m ta dva bi ne bila vet.dolgo Zlob volitvah Babnik, napodite tega izdajalca	vela, če bi se ne bi bila posiecila taka
delavstva, povejte mu. da pošten delavec ne | rešitev. Ostali trije pa so bil. Poosutinata govori s takim človekom kakor ie on. Gospod	načni, da so imeli krog sebe piecej prostora
CORCEVfl
celo noč odprta
Gostilna ^v<
Florijanska ulica štev. 6. Pristra vina. Domača uh In ja,
Edna posebnost jj 5 likerja je ^
Zdravnik= želodca
je edina posebnost želodčnega likerja	■
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno	|
vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi t vsih prodajalnah konsum- j/', nega društva za Ljubljano In okolico. 5
Odlikovan v Parizu z zlat« kolajno in fas. krilečem,
Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana
Denarnega prometa koncem leta 1913 . K 700,000.000-—
Vlog................................................   43,500.000**—
Rezervnega zaklada....................................  1,330.000*-—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
yfl 11 o
zmožnosti, doseda-t. d., je poslati upravi ,ZARJE".
RHDn-nuRniK LOVSKE ■ BRDKE * Iti
PDVESTl
M. Krištofič - Bučar
Ljubija«!«, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljlva v
otroških obleko h in krstni Opravi.
  	" Solld.nn. tvz<žUe«~ .......  ■—
Naročite si ^Knjižnico Slov. vanega Tednika*, pet elegantn nih knjig za samo 8 K, ki s
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6. Pristra vina. Domača uh In ja,
in bi po mnenju tozadevnih vesčakov lahko živeli, da ki lakote pomrli. Vzrok nesreče, ki bi bila lahko postala usodepolna, je baje neprestano deževje.
— Javen ljudski shod v Celju bo v nedeljo dne 7. junija ob 2. popoldne v gostilni pri »Zelenem travniku«. Na shodu poroča sodiug JVui-chitsch iz Gradca. Ker je shod važen, naj se ga udeleže vsi celjski sodrugi.
Sodrugi v Gorici! V nedeljo, 7. jun. pridejo k nam na obisk nemški sodrugi z Dunaja. V Gorico se pripeljejo z vlakom na državni kolodvor ob 10. predpoldne. Sodrugi! Naša dolžnost je, da pokažemo ta dan zunanjim gostom naše nepremagljivo načelo mednarodne solidarnosti z vsem proletariatom, ene ali drugi narodnosti.
’ ki se boiujeio kakor mi zoper vse nepravilnosti in nezakonitosti današnje buržvazijske družbe. Za ponos in za častno ime slovenskega proletariata Vas poživljamo, da se v nedeljo zberemo v čim večjem številu na državnem kolodvoru v Gorici in da na ta način najlepše pozdravimo nain dobrodošle sodruge. Živela delavska mednarodnost! Živela socialna demokracija! — lzvrševalni odbor jugoslovanske Socialno demokratične stranke na Goršikem.
— Nabrežina. Preteklo sredo je bila pred go riški m okrajnim sodiščem razprava proti znanemu krumlrskemu agentu Pernarčiču, ker je na svojem potovanju v Sovodnjah in v Mirnu, kier je iskal krumirje, sramotil r;ašo ktesarsko organizacijo. Na razpravi je prišlo do poravnave. Pernarčič se le obvezal, preklicati v »Zarji« in »Socialista Frlulano« vse žalitve ter povrniti vse nravne stroške. S tem, da so to zadevo poravnali na ta način so nabrežinski sodrugi še enkrat izkazali svojo proletarsko zavednost, ker njim ni šlo zato, da se kaznuje z zaporom delavca, četudi sedaj največjega nasprotnika in oskrunjevalca. marveč da se pokaže njih neomadeževano delovanje.
— Izlet na Trsteli prirede solkanski sodrugi v nedeljo 7. junija, in sicer z enakim sporedom, kakor je bil zadnjič naznanjen.
— Upravna komisija društvenih prostorov v Rojanu, ulica Appiari št. 12. vabi vse sodruge vseh v hiši nastanjenih društev k društvenemu zborovanju, ki bo v sredo 10. junija ob 8. zvečer. Dnevni red: Stanovanjske zadeve; raznoterosti, Ker je to zborovanje velike važnosti, pričakuje odbor polno udeležbo. — Odbor.
— Službo dobi v Bolgariji slikar, ki je vajen tudi v pleskarstvu. Biti mora trezen-in zanesljiv delavec in organizitan. Naslov pove strokovno tajništvo, Selenburgova ulica 6/2.
— Kinematograf »Ideal«. V petek 5., soboto 6., nedeljo 7., pondeljek 8. t. m.: 1. Mar-sica pozimi (Prekrasen naraven posnetek.)
2. Morja osveta. (Velika drama v treh dejanjih.)
3. Gaumontoy teden. (Najnovejše, šport, moda itd.) 4. John in njegova žena. (Burka.) 5. Diva v stiskalu (Velefina veseloigra v treh dejanjih. Ena najsijajnejših filmskih burk sezije, igrana s slastnim humorjem in pikantnim zanosom. V glavnih vlogah: Toni Jmpekoven in Marija Einodshofer.)
Vestnik organizacij.
— Odbor podružnice »Svobode« za šentjakobski okraj ima v soboto zvečer ob 8. sejo v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6/2. Zaradi važnosti seje, naj pridejo vsi odborniki.
Iz preteklega časa.
Spomini na pričetek rudarskega gibanja v avstrijskih planinskih deželah.
11. junija poteče četrt stoletja, odkar se je pričelo med rudarji v avstrijskih planinskih deželah resno gibanje. 11. junija 1889. je izbruhnil prvi štrajk v Ljubnem v rudniku Miinzenberg ob 6. zjutraj. Že istega dne popoldan so sledili štrajki v Seegrabnu, v rudnikih Inaberger in Dražil. Dan pozneje pa so zastavkali tudi rudarji v Tollengrabnu. Gibanju so se pridružili tudi kovinarji v Donavvitzu tako, da je bilo samo v ljubniškem okraju 6000 stavkajočih.
Težko je bilo življenje v onih časih: Nizke plače, dolg delavni čas, delavci brezpravna P?r.a* Koalicijska pravica je bila samo na papirju. Organizacij ni bilo. Pred stavko smo ime-
!Ubnenli b.ra,no ,druStvo, ki je bilo nasta-5°. .Y. gostilni »pri ladji« v bralnem društvu smo bih delavci vseh strok. Policijotstvo je bilo takrat se vse bolj v cvetju kakor sedaj. Kou-fidentje so se potikali po mestu in po rudniških kolonijah in stikali za anarhisti, h katerim so takrat mešali tudi socialiste. Ko smo imeli posvetovanja za stavko, smo se skrivali za Muro v kopalne barake in marsikateri večer smo pre-čepeli tam čez polnoč. Drugje ni bilo varno, ker so nas zasledovali tajni policijoti in konfidenti. Naša posvetovanja so imela toliko uspeha, da smo stavili zahteve in sicer ustmeno pri posameznih rudnikih, na katere smo dobili 10. junija zvečer v čakalnici rudnika Miinzenberg odgovor. Naše zahteve so bile: 2 gl. dnevne mezde, (Osemurni delavnik z izhodom in vhodom vred, 'prosto svečavo. Alpinska montanska družba iPa nam je ponudila samo 10 odstotkov povišanja takratnih mezd, ki so znašale od 85 krajcarjev do 1 gld. Ker smo to odklonili, smo zastav-«alL Ali takoj zy»traj, ko smo začeli stavkati, jsrno imeli dve žrtvi. Dva rudarja sta zabila z (deskami (Tagbaustollen) dnevni rov; te dva |So takoj odpeljali orožniki v zapor. Na ime enega se spominjam, bil je rudar Wodrova. ime ^drugega sem pozabil. Četrti dan pa so pri rudniku Miinzenberg poklicali v pisarno 18 rudarjev ravno tako tudi pri rudnikih v Seegrabnu. Povsod je bil prisoten tudi kakšen zastopnik
okrajnega glavarstva, ponekod tudi rudniški komisarji. Vpričo gospode so rudniški delovodje zahtevali, da naj gremo popoldne na delo. Ker so poklicani rudarji po vseh rudnikih odklonili zahtevo rudniških delovodij, so navzoči zastopniki političnih oblasti odredili, da so vse naše zastopnike takoj odgnali v zapor. Orožniki in vojaščina so bili povsod pripravljeni. Tako je bilo tudi pri pisarni v Miinzenbergu. Postavili so nasproti pisarne po dva in dva rudarja skupaj, od zadaj in od spredaj po pol kompanije pešpolka, za špalir pa na vsakem kraju pet orožnikov. Tako so nas gnali v mesto Ljubno, kakor najluijše roparje in tam so nas zaprli v šolsko poslopje. Za onimi rudarji v Miinzcn-bergu - so potem pripeljali še odposlance drugih rudnikov. Popoldne pa so nas razposlali z od-gonskim vozom. Omeniti moram še, da nam še tega niso dovolili, da bi se preoblekli, ali zaprli svoje kovčege oni, ki so bili samci. Odposlali so takšnega, kakršen je prišel v pisarno, ne da bi vedel, kam da gre.
Med tem časom pa je izbruhnila stavka tudi v koflaškem in voitsberškem revirju; stavkalo je tudi približno 1000 rudarjev. Ti so dosegli takrat minimalno plačo 1 gl. 20 kr., a družba je bila vedno nasprotna tej pridobitvi. Doglo let se je trudil centralni ravnatelj Roeh-Ijch, da bi bil odpravil minimalno plačo. V Kof-iachu ni bilo žrtev pri tej stavki, a pridobitev vendar znatna.
Ravno takrat pa je izbruhnila stavka tudi v slovenskih revirjih Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Zabukovci. Prvi večer, ko je izbruhnila stavka v Trbovljah, so korakali rudarji od postaje proti Trbovljam v sprevodu. Rudar Trenkaus si je dovolil šalo, da je spremljal sprevod z rogom. Zato so ga takoj zaprli. Rudarji so ga hoteli rešiti iz orožniške kasarne, zato je okolo 20 orožnikov stalo vso noč z nasajenimi bajoneti okrog kasarne. Pozno ponoči je šele razgnala ploha dežja vsakega na svoj dom. Drugi dan pa je že prišla vojaščina, ki je zasedla Vso dolino. Rudarji v Zagorju so imeli takrat veliko uspeha; prisilili so trboveljsko družbo, da je morala odstaviti ravnatelja Vriz-nika in mojstra Jereba. Mal uspeh pri povišanju mežd in skrajšanju delavnega časa so dosegli rudarji takrat tudi v slovenskih revirjih, 12 % povišanje povprečno.
Okrajni glavar Wagner v Celju je tudi v Trbovljah nastopal nesramno. Z vojaščino je dal zajeti čez 400 ljudi, rudarje, njih žene In otroke, ter jih pustil peljati s posebnim vlakom na okrožno sodišče, kjer so lih pa seveda kmalu izpustili. Omeniti je treba še, da so se rudarji takrat skrivali po hostah in hribih pred orož-ništvom, in voiaščino. Stavka je trajala v slovenskih revirjih naklalie in sicer približno štiri tedne. Od istega dne dalje, ko se je pričelo resno gibanie, pa datira tudi prečetek organizacijskega dela. Ustanavljali so povsod izobraževalna društva. ki so dobila takoj ogromno število članov. Po snlošnemu rudarskemu kongresu, ki se je vršil leta 1890 na Dunaju, pa se je ustanovila strokovna orsrar.izacHa za revir Voitsberg in Koflach. Po sklenu rudarske konference z dne 25. decembra 1894 se je razširila čez vso Štajersko. Pozneie. v letu 1896.. čez vse alpske. djpžele. leta 1903. pa se ie združila v rudarsko Unijo za VSO Avstrijo.
Rudarji! Četrtstoletja poteče 11. junija, kar $o pričeli prvi boritelji za rudarske zahteve boj proti rudniškemu kapitalizmu. Velike so bile žrtve, veliko bojevnikov že počiva v hladni grudi, ki so pričeli ta boj. Pričeli ga niso zaman. Marsikaj se je že iznremenilo na boliše, danes je boj veliko lažji. Oklenite se organizacije, da izvršite to, kar so oričeli Va§! predniki pred petindvajsetimi leti.	M. Č.
Odgovorni urednik: Ivan To k a n. izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiskji ' ' v|jska tiskarna* v 1 jubljani.
ISANATORIUM • EMONA i
U.TOHAflE«m«lCNE.B0LE2Nl.|
7 LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 tk SEF-ZDRAVNiK PRmRij DR FR. DERGANC
DDDDDaDDBDDDDDCDDDDDDDCDDDDBCDDOnD
i
i
Kmečko delavska pospodarsk zadrugav Dobravljah na Goriškem
r. z. z o. z.
Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- = d žino dobrega in naravnega vina svojih za- S H družnikov. Za pris.nost od zadruge prodanega ** vina se jamči.
S Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g d nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec.
BaanDDDDDnnnnaDDOGicDDDDDBCDcaaBDoi
Na obroke zlata verižica
za gospodo in damo
za prodajalno jestvin dobita takoj primerno mesto. Ponudbe z natančno navedbo starosti,
njih mest i. t.
Na izbiro pošilja tudi na deieio: Krasna y-<£ |	krila, kostume, plašče,
sili ^7	domače obleke, perilo mo-
'	derce in vse modno blago.
ur Novo veliko
11	i	• 'v 'V’
skladisce
se odda takoj za vsako porabo tudi za vina v Novem Vod-matu št. 97 poleg prelaza juž. železnice. Poizve se pri gosp. Mavseriu v isti hiši.
Ceno posteljno perje!
Najboljši deški nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, pu-
1]enega 2 Ki boljSega 2*40 K. prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6*40	8	K;	puha	sivega
10 K; najfinejSi prsni pub 12 K.
naprej franka
S. Benisch
m
Kip
6 K, 7 K, belega, finega 12 K. Naročila od 6 kg
Zgotovljene posteljo SyS3KEUEt
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnlcama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 H: puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 iL 14 K, 10 K /.glavnice 3 K, 8*50 K, 4 K. Pernica, 200 om dolga, 140 cm Sir. 18 K, 14*70 K, 17*80 K, 21 K, »glavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5*20 K, 5 70 K, spodnja pernica Iz motnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12*80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzelo, od 12 K naprej franko Lahko ae franko zamenja za neugaJnjoBe se vrne denar. — Natančni cenovnUd gratia In franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
Ilustro-veza-lahko
plačajo tudi v mesečnih obrokih po 2 K.
Pišite po prospekt, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Naslov: »Slovenski Ilustrovani Tednik*, Ljubljana.
KOLESA PRIZNANO h«)
BOLJŠA SEDANJOST« X
A.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT Ah NOVI 5VF.T HA5PR0TI K0UZEJA-ZAH: TEVAJTE PRVI 5L0V.CEM1K
BREZPLAČNO
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr, deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične
60 gramov težka, K 140—, mesečno 4 K. Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja sena vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in verižico, piše naj takoj. R. LECHNER, Breda« (Lundenbarg) 707, trgovina z zlatnino.	^	a	TM ^ ^8aigr8ai A ivsrtui#
Trg-CTTGlsiet, ©pecaicljsleet in feornieijsGs©, d.el.
Tl „ J v • _ » . a«.	•	a	_	vi	a	a	n	■	i	mnrtm	»m	•	m	j	m
domače hranilnike.
Centrala: TRST.
Telefon št 10(1
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta St. 33.
mednarodna špedicij«, špedicije in zacarinanje vsake vrste; prevažanji blaga, skladiača, kleti. Prosi« skladišča za redni užitnim podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za »elit-va in pievežanio pcliJfit*va v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v sulifh posebnih skladiščih. Omotacije itd. — Spedlcijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ,3Dalxnatle* delniške družbe v Trstu br*o vozne proge Trst-Benetke inobratno ter Trst-A neona pa rab rodne družbe D. Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila »prejema tudi biagovsi oddelek .Jadranske banke.*	Zmene
a, Iran Jas «fc aln, Kostanjevica | Oatoch, Kočevje: Fr. Techln Fovomestb: Frane Kenda, Bled
Solidna postrežba!
Velika izbira!
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri najveeja izbira tu- in inQzemskega blaga. Brez konkurence!	Solidna	postrežba.
-----------—------ JVaJnlžfe	cene.	—-----——■
Ljubljana
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
jr-—vV>rV -f,
•c 'V /\*
Cena za gospode „	„	dame	.
' n
set.
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu.
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
„ dečke „ otroke .
it/
22—86
12—.
»-M	29-81
Garantirana kakovost po teh cenah.
Cenejše vrste od kron 1*50 naprej.
iška tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
— registrovana zadruga z omejeno zavezo. —
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] itd.
Stereotlpija. ■ Litografija.
i uspeh!
JKaJvedJl narastek prodaje.	g!
najbolj iskani in priljubljeni. znamki voznlli
kolek sta nedvomno	wm
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje* Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne-Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta*
Zdravnik blagajne	Onj dopol.	inlra ] popol.	Stanovanje
, •• v >| Dr. Zajec Ivan spMno zdravljenje	—	1-3	Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr. ‘ ‘
Dr Košenina Peter splošno zdravljenje	•/sll-»/»l		Turjaški trg št. 4
j Dr. Robida lv&n splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	10-12	—	Mestni trg št. 3, I. nadstropje
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni |	10-12	2-3	Frančiškanska ul. št 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni	B-*/* 10	3-5	Prešernova ulic it a, UL nadstr
TflTftrrrt/nttra
(ereime kolo) najboljše kolo monarhije
dobro, ceno' ljudsko 1
K tis In franko od m i d aln, Ljubljana.
Avstr, orežnotvornlška družba, Steyr,
Katalogi gratto In franko od zastopnikov Iran
.. /«■ “ '
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomot!, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravuiki le v; nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike; da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna Od blagajniškega zdrav-
nika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati
< ’T‘ p m .	_
e treba nakaznice. Zdravim se dobe v vseh ijub-
pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Ža vstop v bolnico
.p %k 'J. k 'J.K v,c -JlkVtk J.r,'j,c -j, ■■ j, t -
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo!
ene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah.:
Rudolf Geyer, mojster Ljubljana 4,
Cesta na Radohovo železnico žrtev. lO.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.
f-	A’	T.	a	/:.	.t	r.	a	u	r-	^	-c c* p cš t- 3! ^ a r, jd č & r.. r. c $ c. *y r.	cv	p	cd	r.
:/•< )-A.( k'a > ;» k A >;ja >..o :AK-(.*< > ..t >?::< >:A	j..»	>■<:(	)■.>:<	>	.A	>3/0... t . •< > :a >./>< >? U >1 t;
■ Zaloga pohi-| štva in tapetniškega blaga
■a.ta.t..............ta..a*..«..........a.
Ljubljana, Ma-| rije Terezija i c. 11 (Kolizej). i
Ivina Rut.
ijanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od popoldne/-'"Š''Pritožba«v	^
- -obračati do načelnika	\'
Načelstvo.
Pošljite naročnino, če ie še itisiel
MU. ...... M* ■■■ ■»■•■« ... ...... ...............	.....it	..................	..c...........e...
Nogavice hi druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada«
blago dobite najceneje v specialni trgovini	j
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17 HH
priporoča svojo bogato zalogo
■ muh.« —m 	strojev	*—
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. I
Vozna 3acol@esa.-l Ceniki se dobe zastonj In franko.
mizarstvo.
• ■ ,■	- _ ■ .... ... jf„ ,
Zaloga spalnih ter je- ■ Zaloga otomanov, di- s
dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic : j
: najnovejših slogih. : I in otroških vozičkov. ■
.... ..r... ........................ ...m... ...... .m	n...	......	.m............	...m.	.m... ......... ••■Jj
Spalnica v amerikanskem orehu |
g Obstoječa: 2 dvovrstni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en § umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. :: S
■ *
■IHmnnirHHlRHlUMntflUHISBUUIHKSUEUSSinBimiSli BKKHKM
l/lnhiilri najmodernejše oblike in barve < IVIUUUKI vsake cene.
; a . v , v. r-^- j ' '"i-v;	^	.
Slamniki, čepice in kravate
vedno najnovejši vzorci in barVe.
Rokavice . usna in sukanca la kakovosti.
bele ih barvaste vsake izvršbe.
Palice, dežniki, nogavice,
žepni robci, naramnice itd. Modna in športna trgovina
.is
m - -n
Franca Jožeta cesta, nasproti glavne pošte.
10 DR
rl
DnDPPPpnPQPPPPpmPnBnPBB«»PPPPPPPnnPPPPPPPPPPPpDapoannpBPDPOOOOPnOPOUPOOPgO po op	gr
Pri nakupu različnega manufabturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko |
A. &	E.	Skabernč
Obstoji	od 1.1883*	Mestni	trg	10.	Obstoji od 1.1883.
Na debelo	In drobno)	Izredno	nizke	cene.
'	'	■	■' ‘' '	'BO	PD
aaDooocDDDDanonoaooDnonooooonoonnnnnnnnooonnoonooaonoooaonooonnoPPaaaDaQQ
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po dom hči avstrijski progi
AVSTRO AMER1KANA
Trst-\ewprk, Buenos Aires-Rio de Janefro
najnovejši brzoparnlki z dvema vrtlnicma, električno razsvetljavo, rezllčnlm brojavom, na katerih ja za vsakeaga potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, s ve* Kruh, postelje, kopeljltd.
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsskovrstna pojasnil« daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
— Kolodvorska ulica štev. 20.	'