al. Številka. V Lluftliant, i soboto, IZ. februarja 1916. XL1X. leto. .Slovenski Narod- velja v Lfnblfanl na dom dostavljen: celo leto naprei • • « . K 24-— pol leta m • • m • 9 V2-— četrt leta . • • • • • 6*— na nic?ec _ • • • . • 2— v upravništvu prejeman: celo leto oaprej * # . . K 22*— pol leta m # . • • # 11-— četrt leta . • • • • » 5*50 na mesec m • • • • » 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača}©. Đradnfihro: Enallova cilca iiL 5 (v pritličju levo,, telefon it 34. iihafa vsak dan zvettr isvieaail nedelje in prednike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat pO 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. . Posamezna iievilka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna iiafearna" telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po poštS: za Avstro-Ocrsko: ■ za Nemčljot celo leto naprej « . . K 3D* — za Ameriko in vse druge dežele Z celo leto naprej • • « « K 35.— celo leto skupaj naprej pol leta m „ četrt leta m „ na mesec m 9 K 25-- . 13— . 6*50 . 230 Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Uaravnist-o (spodaj, dvorišče levo). Snaflova ulica št 5, telelon £LS5a so zasedle Tirano. AVSTRIJSKO uradno POROČILO. Dami- IL februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša; Jugovzhodno bojišče. Avstro • ogrske čete, Ki prodi-; A Mbarift so zasedle 9. t. m. Vira vif?r?e med Prežijo in pazarom Šjakoin. Namestnik načelnika generainega štaba pL H o f e r fmL "§KO URADNO POROČILO Beroiin, 11. februarja. (Kor. ur.) \ Volil '•• Brad poroča: Veliki glavni stan, 11. februarja. Balkansko b o i i š č e. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. * * * Dogodki v Albaniji. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Ena našihJtolon se je približala kraju Pazar Siak, odkoder je ]c še malo ur hoda do Drača. Sovražni oddelki so bili vrženi na Drač. Pri Pazaru Sjak gre cesta čez greben gorovja Maneze in morda se bodo skušali sovražniki na tej poziciji našim četam ustavljati. Neka druga kolona je zasedla Esad pašino glavno mesto Tirano. To je važno, ker je s tem zveza Drača z notranjo j::go - vzhodno Albanijo povsem prekinjena. Ali bo našim četam mogoče, osvojiti Drač brez večjih bojev, to je še povsem negotovo. Ne sinemo namreč pozabiti, da se da Drač braniti tudi z morja sem, kjer se nahajajo po vsej priliki vojne ladje četverozveze. zopet vojna poročila. Lngano, 10. februarja. (Kor. ur.) zvani srbski tiskovni urad na Krfu objavlja naslednje poročilo: Ay-- ►grške čete so po zasedenju 7 ..ki smo ga mi opustili, nadalje-- le svoje prodiranje proti Draču. ne L februarja je prišla 14. gorska brigada v spremstva oboroženih al-banskih tolp ob reki Išmi z oddelki zadnjih vojev neke naše divizije v :i:o. Pri vasi Braja se je vršil dne 2. t. ni. ljut in krvav boj. Sovražni- Zločin u DrchBln. ocoski spisal E. Gaborian. (Dalje.) Kar znam in morem, to rad stole izjavil Robelot, ki se mu je . da je vsled Plantatovega iševanja in pripovedovanja že nekam nervozen. »Sicer pa mi doktor Geudron vsako delo dobro plača.« Pri Geudronu ste v dobri slu-L Vem, da se bavi z jako zanimivi preiskavam. Posebno so zanimiva njegova razkritja o strupih.« Robelotova vznemirjenost se je x i d no povečala. Plantat pa je z rav očetovsko dobrohotnostjo do-! ta vil: Vi se lahko veselite, da se bo-kmalu pri doktorju Oeudronu kaj novega naučili. Doktor Geu-n ima posebno važno stvar rešiti ro vas poklical, da mu pri tem delu pomagate.« Robelot je dobro vjdel, da ima Plantat kake posebne namene s tem pripovedovanjem, a ker ni mogel j ka se je posrečilo naše tam stoječe čete potisniti nazaj. Čim pa so dobile ojačenja. so zopet osvojile vse izgubljene pozicije ter pognale sovražnika v bqg. Boj je trajal le kratko, bil pa je silno krvav. Bojišče je bilo pokrito s sovražnimi mrliči. Ugrabili smo približno sto v jetnikov, po večini Madžarov. Italijani v Albaniji. i Secolo« poroča cenzurirano, da je Italija vse svoje čete v Albaniji odpravila v Valono. Italijanski vrhovni poveljnik v Albaniji je prevzel poveljstvo tudi nad četami Esad paše. Ostanke srbske armade pa spravijo proč iz Albanije. Pred Solunom. Francoski listi poudarjajo znova, da se pripravljajo pred Solunom veliki dogodki. Pri Bitolju da je koncentriranih loo.ooo Nemcev, od Traci je sem se bližajo Turki pod poveljstvom Enver paše. Za poveljnika armadne skupine, ki udari na Solun, je določen general Gallvitz. — Ruski listi pravijo, da štejejo enten-tine čete pred Solunom 24°. 000 mož in da je bilo v Solunu in v Orfan-skem zalivu izkrcane v zadnjem času mnogo težke artiljerije. Y nasprotju s francoskimi listi trde italijanska poročila, da zaenkrat še ni pričakovati ofenzive centralnih armad proti Solunu. »Corriere« javlja, da je zbranih od Bitofia do bolgarske Trakije kakih 300.000 Nemcev in Bolgarov, ki so svoje pozicije tako močno utrdili, da bi zadela francosko - angleška ofenziva na največje težave. Az Est« poroča zDunaia: Vzroki, da se ofenziva proti Solunu še vedno ni pričela, so dvojni: vojaški in poetični. O vojaških se ne dn poveriti. O političnih je reči le t i;ko, da je bilo treba računati z razpoloženjem na Orškem in čakati tako dolgo, da Grška ne bo cmntr; za akt sovražnosti, ako prode rej bolgarske čete na grško ozemlje Francozi zasedli pristanišče Vo?o? Preko Sofije poročajo: Fr eozi so zasedli pristanišče Volo (v Tesal-skem zalivu>. Grška vlada je vložila ogorčen protest. Bolgarski kralj pri vrhovnemu poveljniku feidmarsalu Frideriku. Iz vojnega časnikarskega stana javljajo dne 11. februarja: Bolgarski kralj Ferdinand je prispel danes popoldne v glavni stan c. in kr. vrhovnega poveljnika. Spremljala sta ga ministrski predsednik Radoslavov in generalisimus 2ekov. Na kolodvoru ga je pozdravil sam nadvojvoda Friderik v spremstvu načelnika generalnega štaba, generalobersta Conrada - Hotzendorfa. Po slavnostno okrašenih ulicah se je odpeljal kralj Ferdinand v grad. Zopet neresnične francoske govorice o Bolgariji. »Agence Telegranhigue Bulga-re« poroča: Francozi hočejo vedno znova ohraniti svojo javnost v zmoti glede Bolgarije. Razširili so vest, da so se vršile v Bolgariji demonstracije za mir in da so demonstranti nosili table z napisi: »Doli z vlado! Doli z izdajalcem Radoslavovom! Doli z inozemsko dinastijo, ki vede državo v propast!« Pri demonstracijah, da je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih, neki bolgarski vojak na da je izvršil atentat na generala Todo-rova. Vse to je izmišljeno. Italijanska poročM* o politiki Romunije. »Kolnische Zeitc;.« javlja preko Lagana: Italijanski b*sti Živahno razpravljajo o stališča Romunije ter izrek?'o mnenja, da bo Brankov no-set fodi v tem ozira razorstrU položaj. Poroča se o važnih gibanjih bolgarskih in turških čet na Balkana in trdi se. da je Avstrija svoje meje proti Romuniji zopet zaorla (dunajski krogi ne vedo o tem ničesar. Oo. ured.). Tz te?a sklenajo italijanski ffstf, da nameravalo centralne države močno pritisniti na Rommfjo ter povzročiti nadec Bratiano^eira kabi-iteta, katerem*! naj bi sfeto. da se Htora ente^ta t^m bolj trdno držati v Solima, katti le nn ta način bo mogoče napraviti konec rrški nevtralnosti m vplivati na odločitev roirmnske vlade. RoTTTTfnlh ima 900 mož. >Matin« poroča, da mu je izjavil rdličen romunski minister: Romu11 a 'ma na razpolago oooooo za orožje sposobnm mož, 600 000 jih lahko oboroži. Ta armada pa bo Romuniji le takrat koristna, ako jo postavi pravočasno na veliko tehtnico. Razmere na Grškem. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Carigrada: Pozicija grške vlade se je močno utrdila. Z defenzive je prešla vlada v ofenzivo. Venizelosovi pristaši se nahajajo pod strogim nadzorstvom. Narod jih vedno bolj črti. Venizclos se je hotel podati v Solun, da bi bil tam osnoval republikansko vlado, pa si je v zadnjem trenotku premislil in je ostal v Atenah, kjer ne zapusti niti svojega stanovanja. Mnogo znakov govori za to, da se hoče Venizelos sploh odtegniti političnemu življenju. Kralj Konstantin je dal nrnistru Gu-narisn absolutna pooblastila, postopati proti Venizelistom. Kralj je tudi bril proklamacijo obsednega stanja. Iz gr^ke zbornice, V debati o zunanji politiki v gr-šk; zbornici ie izfavil minister G u -naris: Opustili bodemo nevtralnost, kadar bodo to zahtevali narodni interesi. Meseca marca 1915. smo ostali nevtralni, ker je bilo to v interesu države. Danes še ni čas izreči zgodovinsko sodbo o politiki vlade. G u n a r i s je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da mora ostati grška armada mobilizira-n a. Ako se bo pozneje pojavila kakšna možnost za demobiliziranje, bo vlada skrbno preudarila, ali je demobilizacija izvedljiva. Zbornica je končno izrekla vladi zaupanje s 266 proti šestim glasovom. Obsedno stanie na Grškem. Preko Švice poročajo: Grški ministrski svet je soglasno odobril proklamacijo obsednega stanja na Grškem in na otokih. Preti Venizelistom se bo začelo najstrožje postopati. Venizelos hoče sicer v tern slučaju proklamirati republiko, toda gotovo je, da se bo posrečilo ga poprej uničiti, predno bo mogel povzročiti resno prevratno gibanje. AVSTRUSKO URADNO POROČILO. Dtinal, li. februarja. (Kor. urad.) Uradno se raz^aša: Italijansko bojišče. Hat culi pccesr?;h dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba rl. H 6 f o r, fml. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 8. februarja. Artiljerijsko delovanje kakor navadno. Naša artiljerija je obstreljevala učinkovito veliko cesto v Dravski dolini v bližini Silijana in je motila železniški promet na postajah Caldonazzo v Sudanski dolini in v Šempetru iužno-vzhodno Gorice. Sovražna letala so vrgla nekai bomb na Borgo in Castel Tolvana v Suganski dolini, napravile so le neznatno škodo. V defenzivi. »Baseier Anzeiger« poroča: Iz zanjih Cadornovih poročil je razvidno, da se zadovoljujejo Italijani odslej s samo defenzivno nalogo in da hočejo opustiti svoj prejšnji vojni cili: odrešitev irredente. Vsa iz Ita- lije prihajajoča poročila se tozadevno glase enako. Fantazije lista »Idea Nazionale«. »Idea Nazionale« trdi, da je bil Conrad - Hotzendori napravil načrt, po katerem je imela avstrijska armada vdreti v Italijo, ali poskus se je izjalovil ob italijanski defenzivi!? Ta list je svoj čas največ govoril o italijanski ofenzivi in nje uspehih, sedaj pa je pozabil na vse ofenzivne načrte in trapi italijansko ljudstvo z zatrdilom, da je naša država v ofenzivi, Italija pa v defenzivi. Tako pretvarjati resnico, znajo sami talijani. Italija v gospodnrski vojni z Avstri?o in Nemčiio. Rim, 11. februarja. Odredba kraljevskega namestništva, ki je stopila danes v veljavo, določa z ozirom na odredbo z dne 24. maja, da je prepovedan: vstop v kraljestvo in kolonije v svrho dovoza ali prevoza vsega blaga avstro-ogrskega izdelka ali takega izvora, iz katerekoli dežele bi došlo, kakor tudi. da se ta prepoved in določbe odredbe z dne 24. maja raztezajo na trgovino med Italijo in Nemčijo in vstop blaga nemškega izdelka ali nemšk. izvora. uganiti, kaki nai bi bili ti nameni, je kratko odgovoril: »Svo:cmu prejšnjemu gospodar-iu sem vedno z veseljem na razpolaganje.« »Vem, da vas bo rabil,« je deial Plantat in vprši poglede nekako izlivajoče v Robelota. »Gre za veliko stvar. Treba bo namreč izkopati truplo pokojnega gospoda Sauvre-svja.« Robelot je bil pripravljen, da sliši kaj posebnega, toda ime »Sauv-resv« je učinkovalo nanj tako, kakor da bi ga kdo s težkim kijem udaril do glavi Plantat pa se je delal, kakor bi tega ne bil zapazil. »Da. Sauvresvja bodo izkopali. Justica sumi nekak da ni umrl naravne smrti. Doktor Geudron se je mnogo bavi! s strupi in zato so njemu naročili, naj preišče vso stvar.« Robelot je zbral vso svojo ener-žijo in je rekel še dosti mirno: »Poznam način preiskovanja, po katerem deluje doktor Geudron. Toda ne morem si misliti, na koga naj bi letel kak sum zaradi smrti gospoda Sauvresvja.« Zopet ie oče Plantat pogledal Robelota izzivajoče in trdo ter rekel: »Mislim, da že ne gre več samo za sum... Kakor vam je znano, je bila grofica Tremorel umorjena. Vsled tega so bili pregledani meni papirji in med temi so dobili različna pisma in pobotnice ali kar že ...« Robelot je menda spoznal, pri čem da je, kajti rekel je hladnokrvno: »Morda pa se izkaže, da se je justica zopet enkrat zmotila. Ker pa gospe županje ni iz sobe, in mene doma čakajo, se moram posloviti. Jutri se zopet oglasim. Lahko noč, čestita gospoda.« Robelot je odšel. Čim so se vrata za njim zaprla, se je detektiv očetu Plantatu spoštljivo priklonil. »Čestitam,« je rekel. »Vi ste mojster.« Pri tem je ogledoval svojo roženo škatljico in sam sebi šepetal: »Ta-le poštenjak in jaz spraviva Še vse na dan.« Že v naslednjem trenotku pa je dvignil zopet glavo in je rekel: »Med tem, ko ste vi pestili Robelota. sem se jaz malo po sobi ozrl in našel zavitek pisma, ki ga je gospodična Lavrencija pisala svoji materi. Ali veste, kje prebiva njena teta, pri kateri se je mudila?« >V Fontainebleau-u.« »Lejte! To pismo je pa bilo oddano na pošto v Parizu. Poštni pečat pravi, da na poštnem uradu Saint-Lazarc. No, to ne dokazuje še ničesar. Toda dovolil sem si tudi prečitati pismo, ki je obležalo v tej sobi Vam je vsebina znana. Ali ste na tudi pretehtali vsako besedo in si dobro ogledali pisavo?« »Menda se ne motim, če rečem, da imate vi ravno iste misli, kakor jaz.« Detektiv in Plantat nista mogla dalje govoriti, ker je vstopil v sobo doktor Geudron. »Zupanu je že bolje,« je dejal zdravnik, »in ni se več zanj bati. Zdaj spi.« »Potem nimamo tod ničesar več opraviti in gremo lahko večerjat,« je menil Plantat in se je odpravil z družbo, ne da bi bil zapazil, da je detektiv skrivaj spravil v svoj žep zavitek in pismo županove hčere. X. Hiša orcivalskega mirovnega sodnika je bila majhna in tesna in povsod se je poznalo, da se gospodar ne briga dosti za red. Samo knjižnica je bila urejena. Kuharica in vrtnar sta bila edina služabnika očeta Plantata. Gospa Petit — tako se je namreč imenovala kuharica — je ves dan zaman čakala svojega gospodarja. Šele ob devetih zvečer je prišel deček in ji je sporočil, da pride oče Plantat kmalu večerjat in da pripelje tudi dva £osta, ki bosta pri njem prenočevala. Gospe Petit ni to prav nič ugajalo, saj se je tekom petih let prvič primerilo, da je Plantat povabil gosta v hišo. Med pripravljanjem večerje je prišel tudi županov sluga in je prinesel detektivov kovčeg. »To je prtljaga tistega človeka, ki bo pri vašem gospodu večerjal in prenočil,« je dejal sluga. »Pravijo, da ie detektiv iz Pariza, ki je bil poslan sem zaradi umora v grajščini. Prav neprijeten človek. Z njim pride tudi doktor Geudron, ki ga tako poznate.« Se celo uro je morala gospa Petit čakati, da so prišli Plantat in njegova gosta. Od županove do Plantatove hiše ni bil nihče izmed njih niti besedice zinil, kakor da so vsi trije čutili potrebo, pomisliti vse Še enkrat, kar so doživeli ta dan. Tudi med večerjo so bili zelo molčeči. »Postavite nam kavo v knjižnico,« je po končani večerji velel Plantai svoji kuharici. »Vi in vrtnar gresta lahko spat; jaz bom gospodoma že sam pokazal, kje tosta spala.« (Dalja prmodnjic.) Stran 2. .aLUVfcNSKi NAKOU*. ane 12. iebruarja 1916. 34. štev. Brland ¥ Rimo. Sprejem. Lugano, 11. februarja. Brianda in oba njegova spremljevalca je pri njihovem dohodu v Rim velika množica ljudstva z veseljem pozdravila. Pozdravljanje se je nadaljevalo, ko sta francoska ministra prispela v Orandhotel. Morala sta se končno pokazati množici. Popoldne sta se peljala v spremstvu francoskega poslanika Barrčre v Kvirinal, da pose-tita kraljico, nato ju je sprejel državni upravitelj vojvoda Genoveški, potem kraljica - mati, Salandra in Sonnino. General PeTle in Pumesnil ter francoski državni podtajnik so med tem časom konferirali z vojnim ministrom Zuppellijem in municij-skim tajnikom. Govori pri večerji. Rim, 10. februarja. Pri večerji v Konzulti, pri kateri so bili poleg gostov in članov poslaništva, poslaniki Rusije, Anglije in Japonske, poslanci Srbije in Belgije kakor tudi nekateri italijanski ministri, uradniki in oficirji, sta govorila Sonnino in Briand. Sonnino je rekel: Vesel sem, da morem med nami pozdraviti glavarja francoske vlade, na katero nas veže toliko starih sporočil in obnovljeno orožno bratstvo. Navzočnost Vaše ekscelence je novo jamstvo našega trdnega zaupanja v zmagonosni konec vojne, katero vojuje jo zavezniki z močjo svoje neomajne edinosti za svoboda in pravico. Dvigam čašo na zdravje predsednika francoske republike in na blagor združenih vladarjev, kakor tudi Vaše ekscelence in Vam kličem: Dobrodošli v imenu italijanske vlade in naroda! Briand je odgovoril: V imenu vlade republike prinašajo moji kolegi in jaz kraljevski vladi in celi Italiji srčen pozdrav Francije. Z največjim občudovanjem smo videli, kako se je pridružila Vaša plemenita dežela, apelu svoje narodne vesti sledeč, taboru zaveznikov, da brani ž njimi pravico in svobodo. Oba naša naroda sta v enaki meri prepričana, da vzraste končna zmaga iz njune trdne volje, da združita vse svoje pomožne ovire, energije in žive sile s svojimi zavezniki. Podprti na to neomajno vero. vodita pod svojimi, znova združenimi zastavami v ozkem pobratimstvu rase in orožja, Italija in Francija orjaški boj, v katerem je v igri poleg njune usode tudi usoda kulture. S temi čustvi dvigam čašo v čast Njunega Veličanstva kralja in kraljice Italije in zavezniških vladarjev ter pijem na zdravje Vaše ekscelence in kraljevske vlade, katere visoko vrednost in velikodušno gostoljubje čislamo. Vojaška svrha Briandovega potovanja. »Stampa« poroča iz Rima: Rezultat v vojaškem oziru se bo videl rakoj po povratku predsednika Brianda v Pariz. Kakor se je že zgodilo s strani italijanske mornarice z udeležbo ladje »Piemont« pri obstreljevanju Dedeagača in zasedenja Ka-rabumu, tako odpošlje tudi italijanska armada svoje oddelke, četudi majhne, v Solun in na Krf. Odstranjenje dosedanjega nesoglasja. »Politiken« piše: Briandov obisk v Italiji ima poleg vojaških ciljev tudi namen, odpraviti nesoglasje, katerega je bilo doslej polno francosko in italijansko časopisje. Po listih zapadnih držav se je očitalo Italiji, da se preveč trdnovratno interesira za svojo alpsko fronto, v Italiji pa je raslo ogorčenje, ker ni bilo potrebnega premoga iz Anglije. Ekonomično slaba Italija grozno trpi vsled vojne, ki jej ni prinesla nikakega dobička, ki bi le deloma odtehtal izgube in napore. — Italijanski listi: »Messaggero«. »Secolo«, »Popolo d' Italia« in drugi nujno svetujejo italijanski vladi, naj se zave svoje odgovornosti in izrabi sedanji čas za trden in popoln sporazum s Francijo. Obziri do Salandre. Pariški listi pišejo pod vtiskom Briandovega bivanja v Italiji in ubirajo druge strune proti zaveznici, ker je časnikarski bir6 priporočil diskrecijo glede na Salandrov kabinet, kateri se mora držati jako previdno zbog notranjih težkoč. Briandova brzojavka kralju? »Stampa« poroča, da je poslal Driand takoj po svojem prihodu v Italijo vdanostno brzojavko kralju Viktorju Emanuelu, v kateri govori o pobratimstvu aliirancev in izraža željo, da bi se mu posrečilo, v času svojega bivanja v Rimu, doseči nove smeri za skupno postopanje aliirancev. Briand ima tudi nalogo, da predlaga italijanski vladi, da se udeleži, četudi z manjšim kontingentem čet, koncentracije aliirancev v Solunu in Krtu* Sodelovanje Italije na francoski fronti? 2eneva, 11. februarja. Hervć pravi, da hoče doseči Briand tudi sodelovanje Italije na francoski fronti, ako začno Nemci z ofenzivo proti Franciji. Dalje treba misliti na carinsko zvezo med Italijo in Francijo. Giolittijanci proti odstopu Salandre. »Giornale« priobčuje pogovor z odličnim Giolittijancem, ki je izjavil, da je res, da drže njegovi prijatelji Salandro na ministr. sedežu. Oni ga podpirajo, dokler ne izvrši svoje misije. Ako bi se hotel Salandra umakniti, bi mu to zabranila Giolitti-jeva skupina, ki si pridržuje svobodo kritike po vojni. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Italiji je bilo že naznanjeno, da so Angleži znižali prevoznino za premog v Italijo in veseli so bili Italijani. Kako pa bodo sedaj poparili, ko izvedo, da je zveza angleških lastnikov parnikov kratkom a'o odklonila predlog angleške vlade za znižanje prevoznine v Italijo! Sodišče v Florenci Je obsodilo župnika v Ponteji Parcia v ječo, ker ie hujskal ljudi proti vojni. V Paviji ie vlada ustavila klerikalni list »II Ticino«. Švicarski zvezni svet je sklenil, da da nazaj Italiji letalo, katero je bilo vjeto v Tesinu, in da se sme tudi letalec Barbatti vrniti. Ali Bar-batti je izjavil, da ne gre nazaj v Italijo. Eksplozija v Cengio je uničila skoro vse delavnice eksplozivnih snovi stale so te delavnice, narejene pred kratkim, en milijon in pol lir. Ubitih je več delavcev in en oficir. Italijanski aviiatik — dezerter. Bern, 11. februarja. (Kor. urad.) Ko se je moral neki italijanski avija-tik opustiti v Luganu na tla, so nastale govorice, da je oni avijatik dezerter. >^Turgauer Zeitung« poroča sedaj, da je to res, in pozdravlja italijanskega avijatika Barbazzija kot prvega, ki je pobegnil po zraku in dosegel rekord. Zbog tega je umevno, zakaj so letalo tako naglo vrnili Italiii. BO.H FOIZVEDOVALCEV. Dunai, 11. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razejaša: Rusko bojišče. Delovanje sovražnih poizvedovalnih čet proti freri! ararade nadvojvode .Josipa Ferdinand trajia. Naši eafrraaalinl oddelki so Ruse povsod zavrnili. Predle straža odrskega pe^ r.Hia štev. 82 so razpršile nekaj ruskih stotni?. Nnmesfmk načelnika generalr.ega štsba pl. H o f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. BeroIIn, 11. februarja. (Kor. ur.) VVoIifov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. februarja. Vzhodno bojišče. Severno od Trisvjatskft lesar smo odhili sunek me e ;-^a ruskega oddelka. Vrhovno armacno vodstvo. * Velike ruske priprave v Bcsarabijl. Rusi delajo glasem poročil iz Besarabijc izredno velike priprave. Dne 10. t m. se je sestala v Izmajlu stalna vojna komisija, da razmotri-va vprašanje utrdbe meje. Posvetovanja se je udeležil tudi poveljnik južnoruske armade v Besarabiii. Tudi drugod v besarabsk^h mestih so se vršiie konference. Takoj po končanih posvetovanjih so se pričeli veliki vojaški transoroti. Železniška zveza z Romunsko preko Un-eenija je zopet pretrgana. Pošta iz Rusije danes ni prispela. Romunski vlaki gredo samo do meje. Tam preiščejo potnike ruske oblasti. V Besa-rabiji vozijo samo vojaški vlaki Car na fronti. Car je 9. t. m. odpotr- al na fronto. Ruska prič?kovania. »Russkij Invalid^ pravi, da pričakujejo v Rusiji sološno še pred pomladjo nemško ofenzivo. i uJi i avstro-ogrski oienzivi v Vzhodni Galiciji se povon Nemci, k" so dobivali, pričakujoč ruske napade, vedno nova ojačenja, so sedai dosti močni, da preidejo sed^j sami v ofenzivo. Ta ofenziva velja sedaj za prav verjetno, ker so ime'e čete štiri mesece miru in so se ojačile z rezervami. Izgube Rusov pri štiritedenski ofenzivi v Besarabiji cenijo na kakih 100.000 mož. Ruska upanju. leea Nazionale« poroča iz Drača ro izjavah nekega visokega ruskega ča. .rika, da vlada v Rusiji velikansko vojno navdušenje in da so cerkve hale dale v'adi na razpolago svr'e veliko bogastvo. Rusija bo imela spomladi pripr-ivpenih osem milijonov vojakov. Pač ima Rusija tovarne, vendcir pa nc more svojih vojakov farna opremiti in oborožiti. Zato pričakuje Rusija od svoiih zaveznikov, zlosti od Anglije, potrebno orožje in municijo. Japonska je ctor;,a prav mnogo in stori še vemo mnogo. Trr*a vsi zave-T^ki, tudi Tta-1;?a, mrrajo sodelovati, da bo Ru-s:ia pripravljena postaviti v da^cm tre^otku sto in sto korp^' ih nolkov na boMšče in pokazati Nemčiji, da no%e^a mirovna ponudba ne bo imela u^oeha. dokler stou samo še en nemški vojak na ruskih tleh. Ruski kabinet in duma. V Sroekholmn se zatruje. da hoče vstopiti bivši minister Kokov-cev v Stirmcricv kabinet in da ga ie car že sprejel v avdijenei. Drucrih izprememb v ruskem kabinetu baje ni pričakovati. Delavni proeram dume je izgo-tovljen. Proračunska raznrava st bo pričela sedmi dan. Prejšnji dnevi so določeni za Sazonov eksnoze in programatično izjavo ministrskega predsednika Stirmerja. Fir-nčni minister je predložil zakonc- i načrt o davku na vojne dobičke, ki bo zadel vse osebe, ki so imele leta 1915. večje dohodke, kakor dve leti ponrej. Glasom poročil iz Petrograda vir :'a med poslanci dume veliko razburjenje Gotovo je, da imajo poslanci zbranega mnogo obtežilnega mater; ie ki za vlado. Ministrski predsednik Panin-StTmer je prepovedal kongres pravih ruskih ljudi: obenem ie izstopil iz konservativne stranke državnega sveta. Novo rusko posojilo. Iz Petrograda poročajo, da namerava ruska vlada koncem februarja najeti novo notranje 5 in pol odstotno posojilo v znesku 200 milijonov rubl:ev. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 11. februarja. (Kor. ur.) VVoIifov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. februarja. Zapadno bojišče. Severozapadno od Vimy so Francozi po večurni artiljerijski pripravi štirikrat poskusili zopet osvojiti tam izgubljene jarke; vsi njihovi napadi so se ponesrečili. Tudi iužno Som me niso mogli dobiti nazaj prav nič izgubljene pozicije. Ob Aisnl in v Champagne mestoma živahni artiljerijski boji. Eden naših priveznih balonov Se je brez posadke odtrgal ter odplaval pri Vailly čez sovražne Črte. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 9. februarja popoldne. V Artoisu sta bili artiljeriji na obeh straneh na fronti med višino 140 in cesto iz Neuvilla v La Foiie zopet delavni Proti večeru so za- žgali Nemci dve močni mini zapadno od La Folie ter vdrli v nekaj kosov našega eksponiranega jarka, ki je bil od razstrelbe uničen, ter v gotove točke našega glavnega jarka, iz katerih smo jih z močnim napadom z ročnim granatami prepodili. Boj še traja. Južno od Somme smo obstreljevali sovražne jarke. V Voge-zih obojestranski artiljerijski ogenj ob Hartmannsweilerkopfu. Na ostali fronti je b*la noč mirna. 9. februarja zvečer. V Belgiji nadab'nie naša težka artiljerija bombardiranje malega forta Bauban in jarkov v okolici Hetsaasa. V Artoisu precej silen artiljerijski boi med višino 110 in cesto iz Neuvilla v Thefus. Sovražnik je zaznal pred jarki jugozanadno od višine 140 mino ter nato s peboto nanadel naše noziciie. Nar»ad smo zavrnili. Med Sotasonsom in Re'msom. južno od Ville aux Bois smo izvršili nanade z ročnimi eranatami na neko mamno postoianko. ki jo je moral sovražnik znoiTstif*. Jugovzhodno od St. Mihi-Ha so napravic naše bate**i:e mnoco škode na nemšl* m noricnah v tzozdu pri Anrrmontu. Danes med pol 6. in 6. in 40 minut popoldne je vrgel so- vražnik sedem težkih krogel na Bel-foit in okolico. Belgijsko poročilo. 9. f e b r u a r j a. Ob fronti belgijske armade običajen artiljerijski boj. Vpoklici na Angleškem. Dne 3. marca bo vpoklicanih pod orožje 11 razredov od leta 1886. do 1896. rojenih vojnih obvezancev. Do aprila velika zmaga entente. »Daily Telegraph« piše: V aprilu se bo izdalo novo vojno posojilo v neomejeni višini. Na Angleškem upajo, da bo zaznamovati še prej kako veliko zmago na bojišču. Ruski poslanci in ang!eška fronta. Iz Haaga: Glasom petrogradskih poročil je povabila angleška vlada 20 članov ruske dume in ruskega državnega sveta, da obiščejo angleško fronto na zapadu in se prepričajo, da je krivično podcenjevati angleško ui'cležbo na vojni, Prihodme nemško vojno poso'ilo. Prihodnje nemško vojno posojilo je zamišljeno kot 4 in pol obrestno amortizacijsko posojilo po kurzu kakih 00%. Žrebanje za amortizacijo bi se pričelo čez tri do pet let in bi b'Io tekom nekaj desetletij končano. Novi bi bili namesto dosedanjih polletnih, četrtletni kuponi. Proti Nemcem v Kanadi. Rcuter poroča iz Toronta, da se prr nrm^ko gibanje v Kanadi vedno bolj širi, od- ar je nastal požar v parlamentu in je bila odkrita nemška zarota (?) Zlrsti se obrača razburjenje proti Nemcem v vladnih službah. V torek je zahtevalo neko zborovanje: »Nobenega nemškega blaga, nobenih nemških delavcev in priseljencev!« oii na moriu. t j USPEH NEMŠKIH TORPEDOVK 03 DOVEPvSKI SIPIN!. B^rolln, 11. fenruarja. (Kor. ur.) Wofffov urad poroča: V noci cd !0. ra 11. februar so na!ete!e pri 5unku torr>ednih čolnov naše tor~edovke ob Doverski sipini — prilično !20 milj vzr^ o-~ ric-ške o^ali — na več angleških kri-žsrk, ki so pričela skoraj bežati. Naše torredovke so iih zasledovale ter so kmalu notonile novo križarko »Arab?S', neko drugo križarko pa so zadele s torpedom. Naše torpe-dovke so rešile povelmika, Arabis« ter dva častnika in 21 mož. Naše bo!ne si*e niso hile poškodovane in r'ro imele nobene izgube. Se? mornari^-oo^ admiralskega štaba. Križarka ^Arabis« je bila po poroči'i h nemških listov zgrajena še le tekom vojne, zato nimamo o njej podrobnejših podatkov. V seznamu angleških vojnih ladji se nahaja le torpedirani rušilec »Arab«. »Appam«. »Dailv Telegraph« poroča iz New Yorka, da se je v ameriškem naziranju glede slučaja »Appam« izvršil nenaden preokret. Državni departement se nagiba sedaj k naziranju, da ladje »Appam« vendar ni smatrati za pomorski vojni plen. Potrditve tega angleškega poročila še ni. »M6we.« O ladji, ki je vplenila angleški oarnik »Appam«, in o kateri trde, da je »M6we«, je izpovedal nemški poveljnik parnika »Appam«, da je nobeden ne more spoznati. Srečala je že mnogo angleških ladij ter plula samo Dod angleško zastavo. Na signale je odgovarjala in zatrjevala, da ni nobenih nemških ladij v bližini. Lahko si nadene vsako ime. Ce jo bodo zasledovali, bo to lep boj, ker je zelo hitra. Pogrešani parniki. Iz Londona poročajo, da pogrešajo angleške parnike: »Tvne-mouth«, »Glenariff« in »Hummer-sea«. angleško barko »Invermark« ter italijanska parnika »Inviziava« in »BenHiure«. Turška vojna. TURSKO URADNO POROČILO. 8. februarja. — Fronta v Iraku. Ničesar pomembnega. — Kavkaska fronta. Sovražnik je tudi 6. februarja obnovil v raznih odsekih svoje napade na pozicije naših prednjih straž, a ni dosegel nikjer uspeha. V centrumu so naši eksponirani oddelki usmrtili v protinapadih nad 300 Rusov ter kakih 40 vjeli, med njimi dva častnika. — Dardanelska fronta. Dne 7. februarja ie ogenj naših baterij prepodil neki sovražni tor^edni rušilec, ki je obstreljeval Teke Burnu. 10. februarja. — Fronta v Iraku. Pri Felahiju od časa do ča- sa prenehajoč ogenj pehote in ard-ljerije. Sovražnika, ki je hotel prodirati z desnega brega, smo po dve-urnem boju prisilili, da se je vrnil v svoje poziaje. Pri Kut el Amari nobene izpremembe. — Kavkašk a fronta. Silni napadi sovražnih prednjih straž so se ponesrečili v našem močnem protiognju. — Dardanelska fronta. Dne 9. februarja popoldne je odfdala neka kri-žarka na višini Jeni Šehih pet strelov proti Teke Burnu, umaknila pa se ie proti Imbrosu, ko so anatolske baterije odgovarjale. Dva monitorja, ki sta križarila ob vhodu v morske ožine, smo prisilili, da sta se odstranila. Obleganje Kut el Amare. Reuter poroča iz Delhija: Komunike o operacijah v Mezopotamiji nravi, da drži general To\vnshend Kut el Amaro še vedno kot točko strategičnega pomena in da imajo operacije generala Aylmerja namen ga tam podpirati. Umikanje ni nameravano. Iz Perzije. Petrogradska brzojavna agentura poroča, da je neka kozaška patrulja v'ela štiri Evropejce, med njimi turškega poslanika v Teheranu, Stin bega, avstrijskega vojaškega atašeja in še dva Avstrijca, ki so bili iz francoskega vjetništva zbežali v Perzijo. in Ikmčljo porau^Mn? »Lokalanzeiger« poroča: Do sedaj iz ameriške zvezne stolice došla poročila še ne potrjujejo trditve, ki prihaja vedno zopet v časopisje, da je smatrati slučaj »Lusitanije« kot popolnoma poravnan. Res je samo, da se bo izvršil v besedilu izjave, ki naj zadevo definitivno spravi s sveta, nadaljnji korak med Berlinom in \Vashingtonom. Nemški državni kancler o sporu z Ameriko. »Kolnische Ztg.« priobčuje inter-viv nekega ameriškega poročevalca z nemškim državnim kanclerjem v. Bethmann HoIKvegom, ki se je baje izrazil, da so zahteve Zedinje-nih držav napram Nemčiji nemogoče ponižanje. Šel je tako daleč v svojih priznanjih, da mu ni bilo mogoče iti nič delj. Pripravljen je priznati Ameriki vse, kar more Nemčija priznati, ne da* bi kršila svojih temeljnih nazorov o pravici in časti, ne more pa dopustiti ponižanja Nemčije. Tudi si ne da iztrgati iz rok orožja podmorskih čolnov. V Nemčiji se ni lahkomiselno presojala možnost pre-kinjenja diplomatičnih stikov z Ameriko, edino sedaj še nevtralno velesilo, kljub temu ni mogel privoliti v ponižanje. Vendar tudi sedaj še ni izgubil zaupanja, da bo zdravi človeški razum zmagal tudi v Washing-tonu. Nemški narod se bojuje za svoj obstoj ter žrtvuje vse, kar ima za domovino. Z Ameriko ne želi vojne in storilo se bo vse, da se taka vojna prepreči. Če obstoja tudi v Ameriki odkrita želja, priti do sporazuma, ne bo prišlo do prekinjenja dobrih od-nošajev, ki obstojajo že delj kakor celo stoletje med obema deželama. V Berolin do včeraj opoldne še ni dospelo nobeno poročilo iz Wa-shingtona glede končne ureditve vprašanja »Lusitanije« ter vlada v Nemčiji splošno mnenje, da bo o zadnji nemški noti glede »Lusitanije« prišlo do nadalinjega koraka med Berolinom in VVashingtonom. Z ozirom na izjave nemškega državnega kanclerja je sklenila gospodarska komisija nemškega državnega zbora tole izjavo: Komisija bi smatrala za interesom dežele škodljivo, če bi izvirala iz stališča, ki bi je zavzelo državno vodstvo napram Ameriki konsekvenca utesnitve svobode, pričeti v danem trenotku neomejeno in vsled tega popolnoma uspešno vojno podmorskih čolnov proti Angliji. * Anglija in Amerika. Mornariški sotrudnik »Times« piše proti ameriškim predlogom glede pomorskega vojnega prava ter pravi: Sprejetje določbe, da se naj oboroženim trgovskim ladjam dovoli obisk ameriških pristanišč le pod istimi pogoji, kakor vojnim ladjam, bi bil samomor. Imela bi taka določba za posledico, da bi se trgovske ladje razorožile. Tudi je popolnoma neosnovana zahteva, da bi se morala trgovska ladja kake v vojni se nah^ajoče države ustaviti na po-vebe. To se da zahtevati edinole od nevtralnih Indik Če bi obveljale take določbe, bi bilo to ententnim državami le v kvar. Nemcem pa v dobra Hrvatski sabor. V včerajšnji seji hrvatskega sabora je prišla na razpravo pritožba hrvatske »Sokolske sveze« glede odredbe policijske oblasti na Reki, ki je prepovedala, nositi hrvatske znake. Poslanec Akačič je zahteval, naj vlada takoj posreduje v Budimpešti. Pritožba je bila oddana vladi v svr-ho uradnega postopanja. Razprava še ni končana. — Posiancc Zagorac je interpeliral vlado zaradi varstva pravice Hrvatske pri obnovitvi avstro - ogrske nagodbe. Ogrski državni zbor. V zadnjih dveh sejah je ogrski državni zbor teko živahno razpravljal o aprovizac a' in o dajatvah za armado, da se zna iz tega izcimiti dvoboj med poslancema Šandorjem in Rakovszkiiti. Poslanec Szmer-eesanvi je dolžil velike banke in gozdarske organizacije, da so naj-VeČ krive oderuštva z živili in gra-da pri dajatvah za armado ni ni-kakega sistema. Ministrski predsed-nik grof Tisza je pojasnil, kaj je vlada storila, da bi poslanci in višji uradniki ne posredovali pri dajatvah za armado. Poslanec Sandor je razkril, da ;ic ona papirnica, v katere vodstva je tudi posI. Pakovczkv. ki je banke dolžii oderuštva, zvišala cene papirja za 180 procentov in se v ta namen še dogovorila z drugimi ogrskimi in avstrijskimi papirnicami. 23 delo rojnlm MilM ni Kraste Na podlagi tozadevnih razpisov c. kr. deželnega predsedstva, oziroma ministrstva za notranje zadeve ustanovljena Uradna deželna posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem«, je pričela s svojim delovanje:'1.. Naloga »Uradne deželne posredovalnice« je označena že v naslovu. Njen delokrog se razteza na take esebe, ki so vslcd ran ali bolezni, dobljenih v vojn', postale za delo ne-c cM pa vsaj manj zmožne, ki so na Kranjskem pristojne, ali pa ki so vsaj 6 mececev pred izbruhom vojne stalno bivale v deželi. Kolikor b( Jo dopuščala sredstva, bo »Uradna deželna posredovalnica < tudi motno podpirala delo iskajoče inva-le, dokler se ne posreči, preskrbeti jim dela. »Uradno deželno poaredovalm-c i vodi k u r a t o r i j, v katerem sg zbrani znstopniki »Deželne komisije za oskrbo iz vojne se vračaiočm bojevnikov-, kranjskega deželnega odbora, trgovske in obrtn*ške zbornice, kranjske k:net,:jske družbe in zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Da omogoči redno poMovame. je »Uradna po^r-ovadmea* ustanovna poseben urad z naslovom: C. kr. posredovainfca z? tfe'o vojnim :nva":dom. dežemi urad L^hlja^a. Urad se nahaja v r^vnate%ki r-arni c. kr. državne obrtne šole (I. nadstropje, vrata št. 21) in je i ;cga vodstvo pover'cno podmsane-mu kuraterijevemu predse 1niku. Občinstvo se sedaj nujno prosi, da pospešuje in podpira namene in ge »Uradne deželne posredovalnice«: osobito na se obračamo na delodajalce različitfk kategorij, da rezervirajo prosta službena in delavska mesta 'rm vojnim invalidom, kjerkoli je m i 5e, in da naznanijo taka mesta »Uradni de~:o-m nosrodovalmci«. Preskrba z boi'šča se vračajo* čih invalidnih junnkov je oatrijo-io delo. izraz dolžne hvaležnosti in plemenite ljubezni do bližmega! Za knrat^r:? »Uradne deželne posredovalnico za delo vojnim invalidom na Kranjskem.« Predsednik: Vladni svetnik Ivan S u b i c ravnatelj c. kr. državne obrtne šole. Mi iz mi* to1. V Gorico prihajajo ljudje po svo-'j reči. Odvažajo jih na varno. Vča-tih se pripeti, da prileti granata •>rav zadnji trenotek, ko je voz nalo- žen in je treba odpeljati, pa vse skup razbije in ubogi begunec gre nazaj, od koder je prišel, praznih rok. Prebivalstvo, ki je ostalo, se je vdalo položaju in vztraja in živi dalje svoje vsakdanje življenje, drugi pa, ki prihajajo, odidejo kmalu iz mesta. Soglasno pravijo: srce me je zabolelo, ko sem videl zopet Gorico, kakšna je sedaj, in notranji klic mi je velel, beži! — Zadnji dnevi v Gorici so bili krasni, vreme spomladansko, toplo, sredi februarja se obrne na Goriškem na spomlad. — V Gorici prodajajo goveje meso kilogram po 3 K 44 v; odprte so Štiri mesnice. Kje drugje je meso §e tako po ceni? Tržaška »Edinost;< piše v svoji včerajšnji številki, da je »Slovenski Narod« prinesel poročilo o razpravi proti nekaterim tržaškim magistrat-nim asesorjem, ki se še ni vršila. — Konstatiramo, da >Slovenski Narod« ni prinesel nikakesa takega poročila. Zavod sv. Nikolaja v Trsti* bo imel dne 13. februarja svoj občni zbor v društveni prostorih, Ulica Farneto 18 II. Nov kazenski branitelj v Pulju. Odvetniški kandidat dr. Mirko Vra-t o v i ć je prestal odvetniški izpit in je vpisan pri deželnem sodišču v i rstu kot kazenski branitelj s sedežem v Pulju. V Dalmaciji bo dobro po vojni. Splitsko »Naše Jedinstvo« piše, da vsi člani dalmatinske poklonstvene deputacije so se vrnili z Dunaja polni prepričanja po vsem tem, kar so doživeli, da bo po vojni v Dalmaciji dobro. Kar smo zaslužili s krvjo in kar sc priznava s cesarsko besedo, to se ne zbriše. -Naše Jedinstvo^ pravi dalje: ali bodočnost je odvisna mnogo tudi od nas samih. V slogi Hrvatov je naša bodočnost. >svc za sloga Hrvata ali pravu i iskrenu, da slogu izk^risčujemo v hiranju ljudi na položaju, koji so bolji megju nama, bolji umom, razborom, zna ča-jem, a ne samo jezikom i bezočno-Ića kako je bivalo prije. Trebaće ljudi uma i takta, iskustva i ljudi od urmerenosti ali oJiočncsti gd'*e treba.« 5*?™.'^-d^m^^čene s številkami' na naramnicah. 4y0 4***&J'£+*ri ^3^TTlc i — Novi ****redmsi o V7d*"Jievninf!i pntev. Vlada je dala vz^rževalntm komisijam rovn navr*cT?fa za postopanje pri priznavanju vzdrževalnih n^dpri" za svnice vpoklicani volkov. Ta rnvor':h rf* rrr^0''''n enakomerno Ni o:m n?»jJrheramcts> no. stoT»ar»je. obenem ^3 r^z^'ri^**'• krr»g o^:h, k< imoT^> oravfoo do vrrfrv.-v^T-rm. Upra\;čor,i so ^ bodoče t^d7: očim, niačeffa, pastorki, nerakofr^ki otroci žene. ki j:h je le - rn prToeflj-la seboj v TfakoT?, pffo^t^vrrf ofrtvS ;n starši nezakonske m^t^*e. rc;enc; in redUefff, ako rie cfobivafo reTertce pr>seb"fe odškodnine — vsf ti pa ne more'o zahtevati, ^a b» se -im iz^la-čafa vzdr^evafnlna t?Tdi za nazaj, t. |, za ^^i čns. ko 5e n;^o h:l| m>ra-vičenk Vzdrževalne komisije rnrr^io v bodoče o7?r?>fi ?p r»a dejanske me^d^e razmere in ne na ooprečni zaslnžek, ki ga je imel vpoklicani vo-j^k. tud' ^e podpore ne cmcio ^mani-šati, odkloniti ali odvzeti, če si uoravičenci pri obdelovanju polja ali ob žetvi kaj postrani zaslužijo, zlasti imajo žene vpoklicanih vojakov pravico do vzdrževalnine tudi tedaj, če imajo kak postranski zaslužek, ki služi v izboljšanje življenja. Kot tak postranski zaslužek je smatrati oni, ki ne presega višine vzdrževalnine; če ima pa žena otroke, pa^ sme ta postranski zaslužek znašati poldru-gokratno, pri treh In več pod 8 let starih otrocih celo dvakratno vzdr-ževalnino. Ženam 'm otrokom se vzdrževalnina ne sme prikrajšati, oziroma le v toliko, v kolikor presega poprečni dnevni zaslužek vpoklicanega. Vzdrževalnim) je priznati tudi po odhodu pod orožje rojenim otrokom poklicanih vojakov. Komisijam se naroča, da naj vse pritožbe strank skrbno preiščejo ter jim ugodijo, ako so upravičene. — Skrb za matere in otroke. Na Nemškem mrajo uredbo, kateri se bodo avstrijske žene prav pošteno začudile, če bodo sanjo izvedele. Na Nemškem ima namreč noseča žena, žena na porodu in žena, ki doji, pravico, da dobi od države 116 mark, to jc 163 K. Ta podpora se račna tako - le: 25 mark za porod, po eno marko na dan tekom osmih tednov in po 50 pTenigov na dan tekom treh mesecev. Tako podporo sme zahtevati vsaka žena, če je njen mol vojak ali vojaški delavec in če mož ni več zaslužil kakor 2500 mark na leto. Za te podpore je določil nemški državni zbor 60 milijonov mark. Zdaj je ena skupina poslancev v nemškem državnem zboru predlagala, naj se postava o tej podpori še izpopolni. Ker je nastala \\>ied vojne na Nemškem velika draginja, četudi ni le taka, kakor v Avstriji, ker je očitno, da je med vojno veliko manj porodov, kakor prej in ker je očitno, da pomrje sedaj še dosti več dojenčkov, kakor pred vojno, je omenjena skupina poslancev predlagala, naj se podpore ženam, ki so rodile, primerno zvišajo in naj bo take podpore deležna vsaka žena, ki nima večjih dohodkov, tudi če njen mož ni v službi pri armadi. Pri nas so razmere šc težje kakor na Nemškem, a vendar so pri nas žene brez podpore, umrljivost dojenčkov je bila v Avstriji žc pred vojno precej večja, kakor na Nemškem, zdaj med vojno je pa postala še večja. Zdaj morajo namreč žene prijeti za vsako delo in ne morejo vprašati, če njih organizem to prenese. Dalje morajo zdaj vsi ljudje štediti z živili in znano je, da ženske ravno pn žrvSik najraje štedijo in največkrat le nekako kavo uživajo. Kaj čuda, da narašča umrljivost dojenčkov. Kaj to pomeni, to je znameniti nemški higijenik, profesor dr. Marense, povedal meseca januarja leta 1914, pišoč: »Prepričan sem, da pripelje vojna Nemčijo v nesrečo, tudi če bi izvojevala zmago za zmago. Vzrok nesreči bo strahov itn umrljivcst dojenčkov.« Tudi drugi nemški znanstveniki so že izrekli tako mnenje. Ker pri nas ni take postave, kakor v NemČ:ji, bi bi'o zelo koristno, če bi dežele po svojih močeh kaj podobnega ukrenile v podporo materam in v varstvo dojenčkov. Če pomislimo, koPko je slovenskih grobov v Oafiofi ra v Karpatih, na itfgo - vzhodnih in na jusro - za-padnih bojiščih, potem je pač lasno, da zasluži skrb za naraščaj rnive vo peBornost i"1 ni za ta namen nobena žrtev prevelika. — iz mrkega vietmšiva oglasil pe enem letu Fran Straži š a r, posestnikov sin v K~p?'ov-ski rr. 1 v T;n1 po domače pri Perkota Sedaj se rab?:a v Pen-zenski gu^i—i]\ v Narovčatn, — *!v sk5 do—obran^ki *"o'k št. 27 si je ra bojišča tTk za fronto v ve!rki dvorani nstanovil knjiž-I : rrv vc"t*kotn ka*far <0 v reze r■ :. ut'^: zabave ;n razvedrila v ie ' vojni «?*"'iv*. Ve ! nrv:rm mm je ? ~.r,r^ fC r.-,-p nr;f.|<.^-n0 f . noč J*'ii 1n oof^ietfc »K"no Centr^f< ?. ve" °-f--r- :m f***ntofn r" o ^t""v-1 svorh 't* Pa r^f'c"* !:r,'r^' p'fn"" ? ■» r>r> T>f>f Ttl- wo, ce ol r?x.imo slav. občlmrtva, nni n^m p^^,:e drt~r'"b n""'T,;'1 :n zr>- Vn-fT 1 Tpravrnštvo »SI o ven— i'i^"-! Narod*?* bo (!"r*'rc vo- rff _1 to|v-e kv~*>G :n jtfl nam no- T'v,r fTcm^kc lmi?ge co do-1 n — L.?ste p ro •'**•■*■'o *"> ntHia- rr feh vrstic. — Leopold Tur-š i č, c. kr. vofni kurrt. — f*rošfrta r"*""e-^ siovens! vf)*-l"^v. P'^dp'sa" r?a 't • f^nsk^m roj"r''i rs*njeni vojakk ee o^rr^^mo lem r^-^m do rojakov z vljudno prešnjo za dopoš*l»anjc sl"*venskib k^;,> ab vsai časof^sov. — Kor^o^-al Martin P~tr;č: :"^^nteri>ti: M-tej Dernič. Karel Kobal, Blaž Medja, Franc Ufičmk in hran Podgor, k. k. Re^:rk^snita!. Oruppe T.. Feldbach na štajerskem. — Za ranjene in hoHe voiake. pred vsem pa za one bolnice, ki ne razpolagajo z mnogovrstno brano, je tvrdka za uvoz kave Julij Meinl na roko vojnega ministrstva darovala 22.000 kg najfinejše ir.bolčne marmelade v vrednosti 30.800 K. S tem dosegajo darovi imenovane tvrdke za vojno oskrbovalne namene od začetka vojne -7-np^ek onbli^no 240.000 K. — Deželna gosoodarsko-potnož-na pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njin svojcev. — Opozarjamo na današnji koncert »Glasbene Matice« na korist goriškim beguncem. Sodelujeta dva znamenita umetnika Tkalčič in G r u s s. — \Xi>i2ške igre srednješolske mladine se vrše zdaj redno na vseh Trettnjlfi šolah. Urejeno je tako, da imajo višji razredi posebej vaje, nižji pa zopet posebej. Višje razrede po-dučuje na c. kr. I. državni gimnaziji gosp. prof. Alojzij Sodnik, poročnik v rezervi; nižje pa vežbajo odbrani inštruktorji izmed višješolcev. Povelja so nemška, razlaga pa je slovenska. Pri igrah se vežbajo dijaki bistveno po istem načinu, ko vojaki; često se jim razlaga o različnih vojaških napravah in stvareh. — Streljanja se udeležujejo samo dijaki od VI. do VIII. razreda m pa djaki drugih razredov, ki so rojeni le+a 1393. Poleg tega je uved?na za dijake od III. do \ I. razreda kot obvezen predmet tudi vojaška telovadba. — Liu&:iy-r>Uk2 vesti. Kandi-datfnja losipina R o z m i n je name* Scena za snplentrajo v Suhorju: v Lešah je nameščena za snplentrajo Marija K a s t e 1 i c. ker je odšel uči tel i Avgast M i n k u i k vojakom; v Knežakn Pavla Hvala, ker je odšel učite1]' Srečko Vilfan v vojno sfnžbo: v I j ' Rani na četrti mestni de,rk; šoli Ari L i k o z a r, ker ie o^?el učitelj Fran M a r o 11 k vojakom _I^fffTSfsVl izpit !e nanravfl na "cški tehniki v Pra^1* gospod pran 7 e e n k a s STo\\ Goric. — Čestitamo! — Dražim sv. c 1^ Tn metoda je rr"""!^ znesek 11 K 4? v"n., kate-refTn ie p^"'0!^ družba »Janezov« v gnsf:1r,i »ffocnrTetz« v Jadenbnrgn. — Oosp. Ani^a Prati nova je naka-za]a vsoto 14 K. katero so zbrali narodni tr^nšk; in kranfski podčastniki za orepotrebno C''r:l - Wetodovo driT-^^n ob č°~i ndnega Vipavca vr Zabijah. — Iskrena hvala! — Odi-iOdninsiia tožba proti ljiiblja::5ki mestr.i občini. Poročali smo nedavno tega, da so delniška družba za izdelovanje krme v Budimpešti ter tvrdki C. cc Knorv v iieiibrunnu in Bcrtoldi č; Marche-vetti v Frankobrodu ob Majnu tožile mestno občino ljubljansko na plačilo 42.900 kron odškodnine za fižol, ki ga je ljubljanska mestna občina zaplenila v aprovizacijske namene. Sedaj je višje deželno scai^e v Gradcu potrdilo prvo sodro, s katero je bila tožba rečenih tvrd k odbita. V razlogih svoje sodbe pravi višje sodišče, da ni veljaven ugovor tvrdk, da je občina zaplenila 162.000 kilogramov več fižola kakor ga je sama zase rabila, češ, rekvizicijo je odredila de'c'v?. vkv.1/, dogovorno z rmmstrstvcm notranjih del in z vojaško npr a ve, torej n? popolnoma cakmaiti po^]:n:. Po veljavni cesarski rarcdbi Jc bilo f:-'o! plačati po navadni ceni in ce je po tem načelu ^ostop?'o tudi pri sodnijski določbi cene. — Rekvizicija živine po zakonu o vo'ni'i vah. T Si r+ r\ T lil c;:s nmože slučaji, da ci vrJsamezne civil- rr^me^e laste ne osebe v 5 pravico do rekvizicije raznih stvari in tako spravno zlasti kmetsko liudrtvo v §kodo, ne more škodovati, če podamo -T--:*°el zakona o vojnih tvah Po tem more zahtevati vojaštvo vo;ne dajale, ne pa tudi vevški dol ivItcđjL Vojaštvo zahteva vojne dajatve v zn :sla zakona le notom nristoin?va c. kr. okrajnega 'r!rv?r~'\a V bnred????i s! ie !a:ati ra vofno potom občine. Le. če o c**3 _ 7'p-ti v neposredni bližini fronte — sme vojaštvo zahtevati volne dajatve od tistega, ki jih ima rzvršrtk Tivino rekvirira v naši dereli vojaštvo le potom c. kr. okr. glavarstev in žn^anstev. Prevzemalo *o vojaške k^n-:s:ie naravnost od prodacerta. Pri teh komisijah, ki jih vociiio ofioini. so navzoči navarlno T^ctonniki okra^nesra glavarstva. ?Bf»anstvo n^ pasti pripeljati živino na določen kraj Vojaštvo sme za-htevati nfemensko in molzno živino ^a klanje le. če drngačne v primernem č?c!i »"e more dobiti. Dolžnost okrafnih glavarjev ie. skrbeti, da <=e po nepotrebnem ne nrnčnje te vrste živina — Pazen za oboroženo silo lahko odredi politična oblast re-Irvhricijo raznih živil v prilof preskrbe nomanikania trpečih občin. Ta rekvizicija se ^rrsi na podlagi posebnih zakonov. Rekvizicije se navadno od nolitičmh oblasti potom županstev iavno razsrlašaio. Liudie, ki rekviri-rajo za kako občino, se moralo vsak čas izkazati z izkaznico pristojnega okrajnega glavarstva. Na tej mora biti navedena številka o»dloka. s katerim se je odredila rekvizicija. — Ljudstvo se v lastnem interesu opozarja, da ie pazljivo pred sleparskimi rekvbitorji. Posamezni trgovci in živinski barantači nimajo rekvi-zične pravice, tudi če bi res kupovali blago za vojaštva — Za državno pomožno akcijo za hotelska podjetja bo Deželna zveza za tujski promet v začetku prihodnjega tedna razposlala zaupnikom, katere smo že objavili, vzorce za prošnje, ki so interesentom na vpogled. Našo zadnjo tozadevno notico popravljamo toliko, da je Deželna zveza za tujski promet za skupino Gorenjsko določiia za načelnika zaupnikov gosp. deželnega poslanca in župnika v Gorjah Ivana P i b r a, ki je obenem tudi član Deželne komisije za državno kreditno pomoč za hotelska podjetja. — Nov vezni red na južni železnici. V torek, dne 15. februarja, stopi na južni železnici v veljavo nov vozni red, ki obsega znatne spremembe napram sedanjemu. Brzovlak, ki odhaja ob 5. uri 45 minut zjutraj z Dunaja, pride od tega dne šele ob 6. uri 15 min. zvečer v Ljubljano ter odide ob 6*31 zvečer v Trst, kamor dospe ob 9*53 zvečer. Osebni vlak, ki odhaja z Dunaja ob 9. dopoldne, pripelje v Ljubljano ob 1. ponoči in pride v Trst ob 7*05 zjutraj. Vozni red dopoldanskega osebnega vlaka Maribor - Ljubljana (prihod ob 10*11 dopoldne), ostane neizpremenien. Nanovo je uvrščen na progi Maribor - Trst osebni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 8*32 dopoldne, pride v Ljubljano ob 2il popoldne ter odide v Trst ob 2*45 popoldne, kamor prispe ob 8*4o zvečer. Opoldanski poštni vlak, ki odhaja ob 10*30 zvečer z Dunaja, pride od torka naprej v Ljubljano že ob 12*33 (dosedaj 12*45) V Trst pa ob 520 popoldne. Ponoćni brzovlak pripelje v Ljubljano mesto ob 5*55, šele ob 6*29 zjutraj, v Trst pa ob 1006 dopoldne. — V smeri proti Dunaju vozijo: brzovlak ob 1112 dopoldne (do^edaj ob 11 26): poštni vlak ob 2*51 popoldne (dosedaj ob 3TI popoldne); osebni v 1 a k ob 6. zvečer (dosedaj ob 6*22) do Maribora, kamor prispe ob 10'5-S ponoči; ponočni poštni vlak ob 11*20 ponoči (dosedaj ob 12*18 ponoči) in ponočni brzovlak ob 11*51 ponoči (dosedaj ob 12*11 ponoči). — Na Vrhniko vozijo trije vlaki, ki odhajajo iz Ljubljane ob 7*25 zjutraj, 118 poooldne in ob 7.20 zvečer: z Vrhnike pa prihajajo 6*10 zjutraj, ob 10*36 dopoldne in ob 5*43 popoldne. — Na progi § t. Peter - Reka vozita v vsaki smeri po dva vlaka, ki odhajata iz St Petra ob 10*12 dopoldne in 6*07 zvečer ter nr'hajata ob 2*35 ponol-dre in ob 7*21 zvečer. — Vsi vlaki vozijo le do preklica. Spremembe v vo7nem redu se naznanjajo z lepaki na postajah. — Za mesto Trident so iznova dovršeni samo zasebni zavitki na trgovce. — Umri je v v deželni bomišrrici c. kr. okrajni glavar v ookojn. cocpod Miško Ko k a 1 j. v f1. lefu. Ponrreb BJSTnfrl ob^Toopol-dne. Prizadetim rodbinam naše so-žalje! — LTmrl ie danes dopoldne na Fl*7^etni cesti št. 7 po daljšem bo-lebanfn trgovec gospod Ijg^aa^j e s s 1 e r v 46. let" svoje starosti. Po^reo bo v ponedeitek ob 4. popoldne. "V-yyi f>.: +S+*l^r+Tsi* — Pro«^?a do do^čne o. n. ose-"k*>jt<**r'*i že od Novega lo+a sem, dan za dnevom mojo Šrevilko »Slo-venskega N^crfa« z^oV^nte ?n io r»o pretoka 24 ur dni*« poslfe! Hotfčno p. n. osebo prosim, naj mi svoi naslov j^vn*. da bom vsnj vedel, kie se list ta čas nahaja. Prihrani mi s tem nelo in stroške za mnogokrat-ne reklamacije. Pričakujem, da bo mo** pro*nii uPod Trančrv« vzliudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odiemalci svoio naklonjenost do zonetne otvoritve. anzne stvan * Za generala šef-avditorja in načelnika vojaškega pravosodja je imenoval cesar generala avditorja Leopolda Feige. * Odvetniška zbornica za Bosno in Hercegovino v Sarajevu je črtala iz imenika odvetnikov mostarskega advokata Dušana Vasiljeviča, ker je obsojen na izgubo bosansko-herce-govskega državljanstva. * Hardenova »Zukunft« v Švici. Znani nemški publicist nekdanji zaupnik kneza Bismarcka, čigar tednik i*Zukunft« je bil med vojno ustavljen, se namerava, kakor poročajo listi, preseliti v Švico in tam izdajati »Zukunft«. * Vžigalice v kavarnah. Dunajski kavarnarji so že pred davnimi časi uvedli navado, da morajo mar-kerji sami kupovati vžigalice, ki so gostom na razpolaganje. Ker se vžigalice močno draže, so markerii sklenili, da tega bremena ne bodo več nosili, zlasti ker imajo kavarnarji itak izredno dobre zaslužke. * Občinske volitve na Dunaju. Letos bi morale biti na Dunaju nove občinske volitve. Načelniki strank so imeli o tej stvari skupno posvetovanje, na katerem je župan povedal, da so se krščanski socijalci in socijalni demokratje domenili, naj se volitve vrše in naj vsaka teh dveh strank ohrani svoje posestno stanje. Takozvani liberalci pa so zastopali stališče, naj se volitve ne vrše in naj se mandati podaljšajo potom cesarske naredbe. ** Nemški listi v okupirani Poljski. V okupirani Poljski izhaja sedaj tudi cela vrsta nemških časopisov. Glavni so: »Deutsche VVarschauer Zeitung« (Varšava), »Deutsche Lod-zer Zeitung« in »Deutsche Post« (Lodz), »Deutsche Kriegszeitung in Polen« (Vloclavek), »Kriegsblatt« (Čenstohova), »Lencycaer Kriegsblatt« (Lenčica), »Kreisblatt« (Sie-radz), »Neueste Nachrichten« (Kovno), »Schulverordnungsblatt fiir Polen« in ^Zeitung der X. Arrr.ee-(Vilna). »Kreisblatt« (Suvaiki), »Lu-cker Nachrichten« (Luck), »Kovcno-er Zeitung« (Kovno), »VVilnaer Tag-blatt« (Vilna), »Mittauer Zeitung« (Mitava) in še nekateri drugi listi, vsega skupaj 13 nemških časopisov, med njimi več dnevnikov. Nemci na Poljskem so si ustanovili tu Ji narodno organizacijo »BunJ der Deu-tschen im Konigreiche Polen« s sedežem v Lodzu. * Londonski klubi. Družabno življenje v Londonu je osredotočeno v klubih, to je v društvih, ki imajo več ali manj sijajne prostore z restavracijo, kavarno, čitalnico, igralnimi sobami itd. Samo vodilnih klubov ima London nad 150. koliko pa še drugih in koliko ženskih. Ti klubi so tudi prava središča za vse politično in gospodarsko življenje, nekateri pa so se celo specijalizirah. Zlasti so znani literarni in športni klubi. Nrt-orV-Lj-e-al-klub je imel nrej voino 5?W članov. Constitutio-nal-klub 6500. Armv čc Navv-klub 2600, Rova! Automobil-klub 7S80 članov itd. Vojna je hudo pometla po teh klubih, samo oficirski slubi so pridobili na Članih in rednih obiskovalcih. Kiub; so precej zaouščeni. ne le, ker je mnogo članov odšlo na vojno, ampak tudi ker je luksorizjozno življenje v klunh postalo tako drago, da se mu č'am izogibalo. 5. I:kaz darov za bcžič-~'co vdovam in sirotam v vojski padlili kranjskih junakov. Darovali so; Prireditelji igre »Andrej riofcr- v Zagorju ob Savi 56 K SO v; trgovec Oiup v Ljubljani po uredništvu »Slovenca« 33 K; Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja v Ljubljani 20 K; Franica Bergant v Ratečah 10 K; neimenovani na Vrhniki 5 K; Mestni magistrat zbirko »Slov. Naroda« 2 K; županstvo Poljane nad Skoijo Loko 30 K; županstvo Sv. Katarina pri Tržiču 14 kron; Sklad Mohorjanov župnije Sv. Gora nad Litijo 8 K 70 v; okrajna Dosojilnica v Radečah 20 K; Fr. Hočevar iz Lstja 1 K; župni urad Rateče 8 K; župni urad Goče 31 K; Jan. Kunaver, župnik na Go;:m 20 kron; Ivan Škerjanc, župnik Vre-mah 10 J\; župni urad Dobrnk 40 K; po knezoškofiiskem ordinar atu v Ljubljani so darovali sledeči župnl uradi: Borovnica 60 K, Jezica 12 K, Moravče 60 K. idrija 35 K, Mengeš 40 K, Zariana 16 K 78 v, Trebnje 16 kron, Begunje pri Cerknici 15 K 20 vin, Preserje 25 K, Studeno 20 K, Dragatuš 15 K Vel. Dolina 23 K 43 vin.. Gor. Logatec 4 K 23 v, Mozelj 33 K, Št. Peter pri Novem mestu 12 kron 70 v. Mirna peč 21 K 40 v, Ad-lešiči 15 K 20 v, Krka 50 K, Kokra 12 kron. Bukovš;ca 12 K 32 v, Št. Lenart 17 K 78 v. Bela peč 21 K 40 v, Rateče 20 K, Šmarje 38 K, Poljane 100 K, Horjul 23 K, Lozice 10 K, Cerknica 37 K 66 v, Matenja vas 15 kron, Čiri 40 K, Sv. Helena 10 K, Begunje pri Lescah 22 K, Št. Vid pri Brdu 7 K. Sodražica 23 K, Mokronog 11 K f,l v, Ihan 16 K 22 v, Konj-Šica 20 K, škocijan pri Turjaku 5 K 77 v, Kresnice 4 K, Studenec 33 K, Vače 35 K, Jance 10 K, Knežak 26 kron, Šmartin pri Kranju 22 K, Gorice 12 K 50 v, Sv. Gregor 20 K, Trata 25 K. Slap 23 K 02 v, Jesenice 35 K, Radeče pri Zidanem mostu 20 kron, Goče 25 K, Brusnice 30 K, Fara pri Kostelu 24 v 05 v, Leše in Mošnje 40 K, Lesce 25 K, Spodnji Log 12 K 50 v, Vrhpolje pri Vipavi 43 K 08 v, Sv. Trojica na Dolenjskem 13 K, Spod. Tuhinj 27 K, Lipoglav 35 K, Škofja Loka 51 K, Spodnja Idrija 40 K, Dob 23 K 10 v, Koroška Bela 25 K, Sv. Gora 10 K 90 v, Prim-skovo na Dolenjskem 22 K, Prečina 20 K, Koprivnik 5 K, Zasip 10 K, Rudnik 10 K, Kamnik 120 K, Čatež pod Zaplazom 15 K, Soteska 7 K, Bled 2S K. Kopanj 14 K 38 v, Franc Žužek, župnik 10 K; župni urad Planina pri Rakeku 178 K, Trebelno 24 K 85 v, Cerklje pri Krškem 20 K, Selca 105 K, Draga 20 K, Nevlje 15 kron, Zg. Tuhinj 10 K, Zalilog 50 K, Vipava 17 K 80 v, Špitalič 5 K, Polom 16 K 04 v. Vreme 12 K, Podzemelj 10 K. Lerkovec 50 K; župni urad Suhor 25 K 80 v in sicer se je od tega zneska nabralo 15 K 80 v v cerkveno skrinjico, po 1 K so pa darovale sledeče osebe: Ana Štefa-nič, Jožef Naedič, Janez Ivec, Janez Gonr'k. Katarina Tome, Mariia Er-«te, Marija Koče^ar, Mariia Težak, Marija Konda in Marjeta Pavfnvčič. Druga zbirka darov po knezrškofij-*kem or^inari;3tu znara tedaj skupaj 2448 K 92 v. Vsem blacrim darova'cem bodi :zrečena naiikrenciš^ zahvala. Ker ^e bodo ir tefra zakln^a podnirale vdove in sirote še nadalje in se prosilke vsak dar o^Hšr^o. pro 20 K. mesto venca na krsto v T a?k**m treni umrlega *orc. 1 »flca c. Tvana Drobnica: za »Rednega slovenskega n i ^ a t e M a«: Neimenovani iz Ljubiiane 20 K; za »C i r i 1 - M e t o d o v o d r u-* b r■; Cirii-Mf lodovi podružnici v Krškem 10 K plačal dr. T eitgeb, ker ;e vrgel T" kavami »Tre! a v« karte -•roč. r-^rff rr^tn^nstj komarja I. I. S-čna hvjj'a! IhnaSni bi obsedi 8 shvsr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lashnna !n tisk »Narodne tiskarne« Za naša sopila sta jesen in zima hudi sovražnici. Le prerado se potem poraja vnetje sluznic v gornjih delih sopil. katerih zanemarjenje novzroči pogosto dolgotrajne, težke katare. Zato sežemo pričasno po izbornem zdravilnem sredstvu, kakor je n. pr. »Sirolin Roche«, ki ga dobite v vsaki lekarni. Poleg izvrstne učinkovitosti ima še to vrlino, da je prijetnega okusa. Mn&M dar wtm oa im MATffiONIS JEDfNSTVEN U svoJoJ* ANALJTl'ČNOj KAKV0Č/ NAJBOLJE ODAVNA Nfl JS!SURT NIJR POROOlČNO FlĆfi P"feODNf Al - . J KI mik Samo 3 dni! iamo 3 dniS Od 12. do 14. februarja 1916 s RajVSiii lilE iz Htm HCiske, \\ Ml ,Sen avstrijsk. rezervista' BtdHi •ii u in ii SestaTila ia uprizorila Ln]lza Solm Id J. Flecth To velikansko mej^tr-ko delo navdušuje te dni velika mesta monarh'je s pretresljivo svoio vsebino in 99veli6astnimi posnetki strašnih bo ev in voj* s^ovanfa naiih fnnskov na Italijsnskem bojišča". — Sodeluje z dovoljenjem voinega ministrstva deset tisOČ mož SiaŠO armade, pešcev, konjenikov, topništva lctal-kih oddelkov, lacareta itd. ob sijajni in ginljivi glasbi, katero je sestavil priliubljeni Frasi Lehar, splošno poznani skladatelj »Vesele vdovc«^ »Grofa Luksemburga«, »Eve« itd. V glavn'h vlogah so zaposleni na|bo!f£l člani dnnaiskih gledališč, i^ubljenci dunajskega g&edališkefa občinstva iz dvom. gledališča, ljudskega gledališča, Karlovega gledališča, Apollovega gledališča in Jernovega gledališča. ¥ Zagrebu fe te dni obiskalo te predstave nad 20.0C0 oseb. Vs c3 velik h nabavnih stroškov za film so cene zvišane za 10 vin. za osebo. @pozar|anto slavno občinstvo, da se ¥ nedeljo 13. t. m. pričao predstave ob pol 11. uri dopoldne, popoldne pa ie ob 2. ari. Predstave se vr*t Vpraša se pr! tvrdkl 519 Anton Krisprr, Ljubljana, Mastni trg. 30fijcai&a Jaltj Blagor Dnj L li« jgmtr. I F. Ceniki z zdravniškim oukom gratis in fr. aprto, 30 vinarjev v znamkah. 431 lito so T Novem mesni po 01 a vnem trga •e prodasta ~faa*Jl dve lepi po zelo ugodnih pobojih, v hišah se nahajajo vel ke prodajalne z dvema portaloma ena teh hiš je popolnoma nova, moderno sezidana in še 8 let da*ka prosta, his> so za vsako veliko trgovino pripravne Natanf^n* pojasnila dasta gospoda Pauč 6 In Kopač v Mevem mesto. 48s Prodam 5 vagonov lepega orehovega in 2 vagona črešnjevega injavoro-vega lesa! Alojzij Smid, veleposestnik, Jurkloster. Cen^ po d< g -»oru 490 par sto kt.madov, v ralićni velikosti enkrat rabbeni se dofso pri VH|esnii Splfzer|a Ljubljana, LIo33zeJ. 522 Cospcska ulic* 4, ! nado na 1'cu me*ra. — Ponudbe na la«tniLra : Iirn. Hrovat, k. u. k. Lagerspital, Knittelfeld. 471 pet minut cB Celja je na prodaj nriptavna za pekarijo in branjarijo. Cena 11/00 K. 462 Več pnrf Franc Herat, stavbeni podjetnik, Oaberje 3 prt Celja. 467 Krepkega vajenca za krznarsko Obrt, poStenih staršev, se Sp^e^me« Hrano in stanovanje i^a v h^i. 464 J. Wa??ek, L ubrala, Sv. Petra cesta. I^^e se ziroina gospodična za glavno in malo tobakarno v nekem me^tu na Štajerskem. Znanje slovenščine in nemščine, ter primerna praksa se zahteva. 461 V obrh jezikih pisane ponudbe je na^ovti pod geslom dobra slniba 461" na upravništvo »Slov. Naroda« do 15. februarja 1916 Mazilo za lase. Dobiva w pri g. Ani Križaj, Spod. SlŠka 222 ali pa v trafiki nasproti cerkve Steklenica po 2 in 3 krone. 416 Marija Tičar, == Ljubljana, Sv. Petra cesta Selenbupgova ulic a 1. _ na.pr.tl k.zln*. Prva Specijalna trgovina s umetniških, vojnih, po- s s krajinskih in drugih s razglednic Primano največja izbira m drobno in debelo. Krasal albiunl u nmetnlike razglednico pravkar doilL fil\ so pljučne bolezni ozBravljive? Vsakemu naznanim zastonj, kako sem se rešil pljučne bolezni, nađuhe, kašlja, želod-čn ih bolezni. Ceno sredstvo, ki je lahko dobi vsak. Pošljite svoj natančni naslov: Tvornica Astrala, liker brez alkohola« Ivan Zaaarazil. Zagreb, Marovska nlloa S. Mnogo zahvalnih pisem. 510 b I oTo I n I č qt kn se takol spre) me I Več se po i zve v trgovini Fr. Iglic, LJubljana, Mestni trg št 11. 517 Kupim rabljen, pa še dober i papu ram (Papirschneidemaschine). Kdor ga želi prodati, naj mi blagovoli sporočiti — Mihael Kaltnekar, Podbrdo ob Baci, Primorsko. 463 Lepa dvonadstropna VILA z velikim vrtom v LJubljani, 0*F~ so ugodno proda. 79 Kje, pove upravn. »Slov. Naroda» Pripravna deklica, poštenih staršev želi vstopiti kot čenka v mešano trgovino ▼ mestu ali v bližini. — Ponudbe pod ,učenka 496c na upravn »Slov. Naroda«. 496 Proda se po ceni oprava fsitelane lam naval*) za špecerijsko trgovino. Povpraša se : LJubljana, Mestni trg štev. 13, v slaščičarni. 476 s 5 sob, kuhinja, kleti, velik vrt, njiva, travnik, sadno drevje, v prijaznem trgu ob glavni cesti, 5 minut od železniške postaje na Sp. Štajerskem 472 Naslov pove upravništ .Slovenskega Naroda". Lep lokal v Kol od verski ulici z 2 izložbenima oknoma se odda tako]. "99 (Prej je bila pisarna »B emen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Bovdek. 48 Odvetnik išče koncipijenta lam 466 solicitatorja. Ponudbe pod „A. D. 466" na upravništvo »Slov. Naroda«. KaST Na prodaj ima "91 brinje za kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nitki ceni, — tvrdka Ivan lelačin v Ljubljani. 478 Na prodaj! 448 Na prodaj! hiša z dvema obrtoma in nekaj stanovanj, z gozdom in njivami, ob glavni cesti, pripravne na stavbišča. Proda se vse skupaj ali vsako posebej. Več se izve v Sp. Šiški štev. 22. „pri zvezdi". obstoječe is 4 sob, kopalnice in t vsemi drugimi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na soločni legi, z lepim razgledom in centralno lego. so da sa majev termin eventualno tudi poprolo v aulom. 404 Naslov se izve v opravo. »Slov. i Naroda«, SLF 9RI T 34. stev. .SI OVEN5KJ NAKOD*, dne 12. februarja 1916. Stran DoleCbe o oddaji kovinskega orodja v vojne svite. Oddala kovinskega orodja v vojne svrhe se bo izvedla v naslednjih krajih in sicer v Ljubljani, Postojni, Ilirski Bistrici, Št. Petru na Krasu, Senožečah, Vipavi, Kočevju, Velikih Laščah, Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Novem mestu, ZuZcm-perku, Kamniku in Črnomiju na sledeči način. I. Na podlagi § 4. ministrskega ukaza z dne 29. decembra 1915, drž. zak. št. 401, o oddaji orodja se vsled v sporazumu s c. in kr. vojnim ministrstvom in c. kr. trgovinskim ministrstvom izišle odredbe c. kr. ministrstva za deželno brambo, za v 1. in 2. navedenega ministrskega ukaza imenovane skupine k oddaji zavezanih, to so izdelovalci in trgovci, imetniki gostilniških in krčmaiskih obrtov, pekari j in slaščičaren, nadalje društva, ki dele jedila ali pijače — i z v z e m š i društva z odločno dobrodelnim značajem — določi kot čas oddaje kovinskega orodja 25. februar 1916. Do dneva, kateri predide temu dnevu, to je torej do vštevši 24. februarja 1916, se zarnerejo oddaji podvrženi predmeti prostovoljno prodati kovinski centrali akcijske družbe na Dunaju ali v nakup teh predmetov posebno pooblaščenim nakupovalcem imenovane družbe. IL Dne 25. februarja 1916, oziroma naslednje dni prišla bode pristojna prevzemna komisija k zavezancem, si ogledala v vej. svrbe zahtevano kovinsko orodje, določila predmete, ki jih je najprvo oddati in vsakemu zavezancu posebej izročila seznam orodja, ki ga ima oddati ter mu naznanila dan in kraj oddaje. II. Potemtakem imajo zavezanci do prihoda prevzemne komisije pripraviti vse v nastopnem posebej našteto kovinsko orodje: a) imetniki gostilniških in krčmarskih obrtov, pekarij in slaščičaren, nadalje društva gori omenjene vrste: L kuhinjsko posodo (kotle za kuhanje, vkuhavanje in za sladoled, lonce, kozice, ponve, ročke, modle itd.) in priprosto namiznfno (hladilnike, sklede, tase, skodelice, svečnike itd. iz bakra (tudi počinjene ali z drugimi kovinami prevlečene) pod namiznino ni razumeti jedilno orodje (nože, vilice in žlice); 2. pod štev. L navedeno posodo in orodje (izvzemši »pasarsko blago«, kakor sklede za faha, ročke, sita, skodele za omako, sklede za pri-kuho i. dr.) iz čistega niklja; 3. kuhinjsko orodje (n. pr. mož-narje, tolkače. ketliče za sneg. preproste svečnike, izvzemši pločevinaste svečnike, likalnike, tase i. dr.) iz medi: 4. kotle za vkuhavanje sadja iz bakra ali iz medi: 5. navadne medenice za žrjavi-co ali za ogenj in navadne podstavke za pred peči iz bakra, medi, brona, tombaka; 6. medene uteži, posamez težke pol k;logram in več. b) Izdelovalci in trgovci iz svojih zalo g, raz v en predstojećega, pod 1. do 6. imenovanega orodja; 7. kotle za vodo, vodne za štedilnike, navadne vodne raJnike ter kopalne banje iz (tudi podmene ali z drugimi kovinami prevlečene) in 8. navadne droge (cevi) in nosilce za zavese, droge (cevi) za preproge, prijemne in varnostne droge (cevi) iz medi, ki nimajo nobene ali lahko odstranljivo vlogo. čolne nabi-bakra Z bakrom, medjo, bronom, tom-bakom ali nikljem zgol prevlečenih ali popločenih predmetov pod 1. do 8. navedenih vrst iz drugih tvarin ni treba oddati. Ravno tako niso oddaji podvr- žene kuhinjske tehtnice, samovari za čaj, manometrski kotli v kuhinji in bakreni pralniki. . III. Imetniki gostilniških in krčmarskih obrtov, pekarij in slaščica* reti, nadalje gorilmenovana društva morajo za sedaj oddati polovico poti II. 1. do 6. navedenih kovinskih predmetov. Izdelovalci in trgovci morajo iz zalog v svojih skladiščih, v kolikor pridejo predmeti pod II. 1. do 8. navedenih vrst v poštev, za seda] oddati tretjino. Polovica ali tretjina se preračuni po teži posameznih kovinskih vrst, pri čemer se med, bron in tom-bak šteje kot ena kovinska vrsta (bakrene zlitine); med temi mejami lahko posestnik izbere predmete, ki jih je oddati. Tej teži se prišteje ona teža, glede katere se posestnik izkaže, da io je brezplačno prepustil »Patrijot-ski zbirki kovin za vojno« ali da jo je prostovoljno prodal delniški družbi »Kovinska centrala« ali njenim v nakup posebej pooblaščenim nakupo-valnicam. Izdelovalci in trgovci lahko poleg tega prištejejo ono težo pol- in celih izdelkov, ki so jih vsled rekvi-ziciiskih naročil dokazano oddali. Dotične dokaze je prevzemni komisiji na vpogled pripravljene imeti. Od te tako dognane svote je vzeti polovico, oziroma tretjino in od nje je odšteti omenjeno težo, da se določi količina, ki jo je oddati. Primer: Imetnik gostilničar-ske obrti poseduje na dan oddaje od oddaji podvrženega kovinskega orodja še 40 kg v bakru, 20 kg v bakrenih zlitinah (med, bron in tom-bak) in 30 kg v čistem niklju, dočim je — kakor izkazano, 20 kg v bakrenem orodju in 10 kg v nikliastih posodah že daroval »Patriotski zbirki kovin« ali prostovoljno prodal »Kovinski centrali«. Tedaj je znašala njegova skupna teža bakrenega orodja (40 + 20) = 60 kg orodja iz bakrenih zlitin 20 kg in iz čistega niklja (30 + 10) = 40 kilogramov; od tega bi bilo tedaj oddati polovico, t. j. 30 kg v bakru, 10 kg v bakrenih zlitinah in 20 kg v niklju. Ker se je že oddalo 20 kg v bakrenih in 10 kg v nikljastih predmetih, je le še oddati (30 do 20) — 10 kg v bakrenem in (20 do 10) = 10 kg v nikljastem orodju in dalje 10 kg v iz bakrenih zlitin obstoječem orodju. IV. K oddaji zavezani ali njih pooblaščenci morajo kovinsko orodje, ki ga je dotična prevzemna komisija označila, zaeno z od te komisije izdanimi seznami, oddati določen dan od komisije predpisani nabirak nici, kjer se je po ugotovljeni teži izvršilo komisijelno prevzetje ter na podlagi ministrskega razglasa z dne 23. septembra 1915, drž. zak. štev. 2S4 določitev odškodnine in se prinescem kovin, orodja izroče tozadevna potrdila. Odškodninske zneske izplača in-tendanca pristojnega c. in kr. vojaškega poveljstva potom poštne hranilnice. V. Kdor namenoma krši vojo| dolžnost od oddaje, se kaznu rt od sodišča s strogim zaporom od c lega meseca do enega leta in pri ugroža-nju vojaških interesov monarh e s strogim zaporom od treh mesecev do treh let Poleg tega se lahko naloži denarna globa do 20.000 kron. Druge prestopke izdanih odredh kaznuje v zmislu § 13. min. naredbe z dne 23. septembra 1915, št. 283 drž. zak., politična oblast prve instance z denarnimi globami do 5000 kron ali z zaporom do šestih mesecev. V vseh drugih krajih se bo oddaja odredila šele pozneje, vendar lahko posestniki take predmete že sedat prostovoljno proti ugodnejšim cenam kakor bo to pozneje, ko na stopi dolžnost oddaje — mogoče prodajo nakupovalnicam akcijske družbe »Kovinske centrale«, ki sc nahajajo v zgoraj navedenih krajih Najboljše orožje proti dragi pijači so Grolichove seetavine. Sto litrov najrazličnejše domače pijače si lahko vsakdo sam napravi. Sestavine za to stanejo samo 4 K 50 vin. franko po povzetju pri Ivan Grolich, I drogerija »Pri angelu«, Brno, št. 639, ' Moravsko. .Izkušeno sredstvo zoper kašel). Svoje bralce opozarjamo na Her- j babnvjev fosforičnokisli apnen. že-leznati sirup, ki se že 46 let rabi kot zdravilo, priporočeno od mnogih I zdravnikov zoper kašelj. Učinkuje ; pomirjujoče in razkraja slez, vzbuja tek. Ker vsebuje železo in fosfor, ap- « nenec, je koristen tudi krvi in rasti kosti. Herbabnyjev železnati sirup ima prijeten okus ter ga zauživajo : radi otroci kakor odrasli. Izdeluje - se edino v dr. Hellmanna na III. mednarodni farmacevtični razstavi z ve-| liko zlato kolajno odlikovani lekar-j ni »Zur Barmherzigkeit«, Dunai, VII., Kaiserstrasse 73 '75. — Pazite na ime in varstveno znamko! - --- — m — irvice iz papina izdeluje in najcenejSe dobavlja „Silvia" mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, dnilba z. o. z.t Nove Benatkv na Češkem. ■ SLs Sata žlahtnih kostanjev in hrastov, polena ali hlode do^l dolge, 490 kupuje na vagone Aleksander Rosenherg, Gradec, EIEsa£jethinerg. S. Proti 1 ii iiii izborno deluje dobro znana antisezitiena Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odstranjuje nepritetno sapo iz ust 1 steklenica * navodilom K ?'2A. Po poŠti se pošilja najmanj 2 steklenici. Deželna lekarna Milana Leusteka v LjnMtanl, Resi* sva cesta stev. 1 polesj Franc JoZefovecja jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tndi član' bolniških blaeajn juž.želemice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blapajne v Ljubljani. ITCelusine-tistoa In zobna voda. Sunja. Hrvaško. 12. februarja 190M Plac ro^pod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnstae-nstne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in odbiranja neorijetno sapo iz usL Za nhranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr pošte meštar OJ J* o — s «« o o. O eu :: "T3 O a —■ =3 O rs Ka jcenejše ia somcniKe domaČega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. nafreCla nloia nagnit) do niiflneRih otroških vozičkov fn navadne do najfinejše žime. M. Pakič v LJubljani. taiaiin naročnikom se piifi s Donefjeni I Franc Furlan f naslednik Faschingsve vdove $ kl;3sč3trn!čarstvo l 1 se n&haja: 125 i fnmin trg štev. 9. i I " £ Pri glavobolu, obraznih bolečinah premnogo ljudi uživa za olajšanje bolečin po por< Čilih več nego 100.000 zahvalnih pisem z najboljšim uspehom dobro vteralni Fe»lerjcv blagodiseči rastlinski e=enčni fluid z zn. 12 steklenic franko 6 kron. 24 steklenic franko 10 kron 60 h. Lekarnar E V. Feller Stubica, Elsatrg št 238 (Hrvaško). Odvajalne ra arbarske kro^l ce z zn ElzakrcgliCe 6 škatljic franko 4 K 40 h. Gonoktein. 2 Najnovejše izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju), belem toku, cvstitid', črevesnemu in meh urnemu katarju i. t. d Brez vbrizgavanja. O Gonokteinu piše: \Viener Me-dicinisehe IVochenschrift let. 19 3 štev. 7. Na koncu rekapitulirajmo v kratkem dobra svojstva Gonok-tena : 1 ) Jemlje se prijetno, ter ne povzroča niti pri daljšem lečenju potežkoč, kakor drugi preparati, kakor podrigivanje, izguba teka. toksični egrpnteni, dražeče ledvic, driska in podobao. 2.) Odstranjuje neznosno pekočo pri vodi in omejuje bolne erekcije ter manjša izcedek. 3) Krajša čas lečenja, ako se jemlje takoi v začetku vnetnega procesa, zakaj uničuje Gonokoke. a za tem gre glavno lokalno lečenje. 4.) Ne zahteva od bolnika velikih denarn h žrtev, ter se zaradi tega širi tudi med manj premožnimi bolniki, ker zadostujejo na dan tudi 4 kapseh. Zaradi teh važnih lastnosti, s katermi je prvi med vsemi preparati, zasluži Gonoktein, da ga toplo priporočamo zdravnikom, ker smelo lahko trdimo, da je to zdravilo, ki v resnici pomaga, kar bolniki sami radi pripoznavajo D< bi se v vr=eh večjih lekarnah. Škatljica K 5"—. Zahtevajte literaturo in orospekt Ljubljana: Lekarna Trnkozcv. Zagreb : „Salvator". Jelaćićev trg. Proizvaja: Farmakološkokemični 'a-boiatorij ..HERA" Praga - Vršovice 552. Dobavitelj volnega ministrstva In Vo no - zdra stvenega sdrnlen{a. Ljubljana, Banaiska cesta St. 13. namiznih in na-stropnih si @t iljk asjnsvejše vrste po nizkih cenah. Cstanorljero 1545. arno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. n .i!L,,■ IV Polici m ■ CzKa ulica li 4. Sprejemališče Sdcnburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 3 K. <&»mm H i ■erbabnviav podfosforokisli Wmw ilum ni (Oblastveno varovano.) spneso Miniti sini. It 46 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklenica E 2-50, pO pošti 40 h več za zavoj. Purjodal. Jodov sarsiparillal preparat čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blali bolečine in krč in deluje proti vnetju Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. ■ t-10| po posti 40 h več za zavoj. Ha m. BedsarMal ti raiitavl »Hlkavan« i vtUka zlato kalala*. £ia?.°m^^ Dp- Hellmanna lekarnica »Zur Barmherzigkeit" na Dunaja VII/1, Kaiserstrasse 73 75. 3871 tri JB! O O ■o N v^jt; vi 1° Po pošti se razpošilja vsak dan. Zaloge pri gg. lekarnarjih v L j« kij m nI • v«nt m • s t uu Po poŠti se razpošilja vsak dan. a 34. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 12. februarja 1916. Stran 7. zamaSkof tvora« 7 jckermann & Ldbl, Praga - Porič 26« Kapice za steklenice in mašilni stroji. ?a debelo. Cen. zastonl- Ma drobno. nlke oriporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65 O & ol i? tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani. Pozor! Pozorl baraka a pripravna sa prodajalno, močan voz In koleselj. ■V Kupujejo se ^| konji za klanje po zmernih cenah. 468 Iv. Marinšek, mesar, — Olince pri Ltnbljaal. Ini stroll ! flSlngerM in „Sajser"1 s podol*astim, okroglim čolničkom, Cen-tral-Bobbin za dom in rokodeijstvo se kapljo na bolie In najceneje prt tirml A. VVEISSBERG, tvorniška zaloga Dunaj II., Untere Donaustrasse 23 III. Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. slovenskem jeziku zastonj. — Cenovniki v 2411 Zz]-* trt r On lierph a" pa rfenar nazaj. Zdravniški Izkaz o izvrst-C |(4Ullwi? Ujj.vii nem učinku, zraven pa se na tisoče zahv. pisem na ogled. 13 ujne, 1 e> r> e> j>i*«»* dobite ob rabi med. 4^7 Ar mt\ ?iyi \/rrm» 9i nrei oblastveno preiskano, par. neškodljivo za Uf. J*. IVlAd Kičme 2d pr51 vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinki rrodajato lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8'-- Razpošiljanje strogo diskretno. Eos. dr. A. Rlx, laboratorU, Danaj IX., Lsklerergasse 6 E. Zaloge v LJubljani i Lekarna pri „Zlatem Jelenu", drogeriji Kane ln .Aortja". EII1 DROGERIJA; j parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oblastveno koncesnonirani mim strupov. Ustanovljena leta 1897. Jnton Ka^c Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpoiago Ceniki na razpolago. Najsigurnejše naložene kapitala! SUME (g o z so na prodaj na komade od 5 oralov višje v lepi leg', ravnini, blizu kolodvora na ze!rrni>ki pr< gi Črnomelj — Metlika in to hrastov, smrekov in mr'an les 20 do 60 let Mar Cene a oral 800 kron. Plačilni ro-....„ T— črni bori 2 letni..............„ 5-— kanadski topoli, drevesca 2—3 metra v!so*a . . . „ 50- — ii m potaknjenci.........„ 9-- Cene veljajo za 1000 sadik z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško ali poštno postajo. 508 Naročila naj se pošiljajo c. kr. deželnemu gozdnemu nad-zornl&tvn v Ljubljani* IlIlMiKiinK! ^ m*> •e.eeajoee, .lena« ia lete si lah h a TMkde mm a«,.r.ri ^aa* Mikaiait strelki V salegi ae eaa ^^*^9HBmwr ■*•' iabole »k, granamn.c, eieli-C^^^ MVM) Moekatai bruia.ee, peaca.i vee, vltatevee NeuapaJi tafcltu««a Ta eeM.Fe **eJe — immkm pij. eeleti hleHea, poetmi tudi rroea e.eieeta raa»a ia epeaia. SeeaiTiae s aataa ćnim navodilom »tan.io K .-A') Iranka po pov«.tju Na pet takim percij dam eaa netenj. Za .konomi)., tvornice, vaeia goapadaratv«, rialevniea itd. a.pra-cenliiva vredaoeti, ker te delavca ta ae epijeaf ta ateereve delasmeineet ae krpi Jai fn!U Caseldreaerie trn, 8.131 tonski Kupim po visoki coni kostanjev orehov jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvriki : j. Pogačn'k, Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). :: Na ponudbe brez cene se ne ozira. :: !! Kupalo. Bi3.ii in cenovnih na veliki o električnih predmetih in o acettlenskih sve-tnfkah vseh vrzi. Namizne sveMJke, viseče svet The, ■ as sveiiVke z?! i-;c*s5i v#^j in rodne svetllfiie, žepne svetlljfte itd. mm" » a Qunaj II.« 2109 Uai?re Đosiasstrassa 23III. M^tkis.- Ajdi"- jcsvv^afegaa v veliki zalev?, na^fins^še kakovosti 00 7V 9. 12 in 16 Siron — vse vrste Sasne ^odloie in nire-ž;ce barva za l^se in brado f!Weril" po 2 in 4 S — toaletne potrebsefne — lasulfe, br^de in drage potrehž5:na zrn ?nask*ran{9t vse po zmernih ce^ah priporoča Štefan Strmeli Ljubljana. Pod Trančo št. 1. (* riti S če Mestnega ln Starega trga)* : Postrežba t3Čna in vestna, s: an Bizovičar umetni in trgovski vrtnar L'ubl'ana 839 Ko'ezj ska ulica št. 16 nrini.ro^a svojo bogato Opremljeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. : hm so < vame *b nrtvaSMh odrih rrrvesp? evpfles. skor trdi na!:-neiče dekoraci'ske cvetlice za dvorane :: in balkone« :: Vsakovrstne sadike do r ajžlahtneiših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno. Irzoiavke: i. Blzovićar :•. vrtnar Lfnbl-ana. naravna fina K 100' Rizling..... Riiiinf stari . • • pristna 50*. slivovka 426 aH tropinovec star konjak • • • vinski kis .... K 126-136* »t 400-500-44 po 100 litrov brez sodov proda J. Kravagna v Ptuju. Največja izbira razglednic umetniške poljske tiar. češke, bolgarske, nemSke, švedske, danske itd. kakor tudi dopisnice s 4 vladarji, bojne, vojaike, čestitke, ljubavne, glave, prirodne, šaljive od 4—12 kron 100 komadov, najfi-nejc izdelane priporoča trgoveem in preprodajalcem Rudolf PolaČeh, Zagreb, Jnriftičeva nlioa št 21. Veletrgovina in zaloga razglednic Cenik zastonj I 497 Vzorci po povzetja I Obvestilo. Vl]adno naznanjam slav. občinstvu, da se vodi trgovina s premogom in drvmi na Radeckega cesti št. 14 ludi nadalje kakor doslej. Alojzij Strupi, trgovina s premogom Ljubljana, Radeckega cesta št. 14. 502 ZDRAVA KRI! Kri je splošna hranilna tekočina, il katere zalima telo hranilne snovi. Če nima kri dovolj hranilnih snovi, oslabe vsi udje, >n tako se potem oraia cela veriga različnih bolezni, ki nam ogrene ži vljenie. To zlo vergo je treba preJreti in to jt mogoče doseči le na eni točki: v hranjenju krvi in n'enem UboljSanju. Jaz sem po dolgoletnem preiskavanju spisal knjigo, v kateri kažem, kako in na kak način se kn in soki izbo jša o, i-ako se povzdigne prehra-nirnje in kako se obvarujemo bolezni ali jih odpravimo. 529 Popolnoma zastonj pošl em vsakemu ta dragoceni spis, kdor le rt§e onj. Tudi nudim vsakomur rnložnost, da *e prepriča, na kak način le to možno, ne da bi le vinarja izdal A pis'te takoj! Eksned. lekarne pri operi. Budimpešta VI, odd. 456. ■ O^r. st. E 2?3/15 6. ni oklic. 508 Po zahtevanju Hranilnice in posojilnice v Ritmici r. z z n. z zastopane po c l-r notarju Josipu Smodej v Ribnici bo dne 4. marca 1916 Ob 10» uri dopoldan pri sne daj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 dražba posestma vi. st. 90 k. o. Rihalca, obstoječega Iz enonadstropne hiže it 52 z gostilniškimi prostori v sredi trga Ribnice, 2 n"Sv s povriiao 5"05 m2, 1 njive „Obralšča" v zneska 6 K, 1 vrta s površino 104 nr, 3 gozdov s površino 28.524 m2 ln solasfnlnske pravico do zemljišča vi. št. 3 k. o. Ribnica, obstoječe iz uporabe občinskega prostora, nekaterih potov ln na~?a;al šč v cenilai vrednosti 10 K, s prltlkllno vred. ki sestoji iz nekoliko gostilniške oprave v določeni vrednosti 75 E. Nepremičn ni ki je prodati na dražbi, je določena vrednost na 17609 K bremenom, ki se rrorajo prevzeti brez zaračuna na največji ponudek 3480 K torej pesestvu z bremeni 14129 K Najmanjši ponudek znaša 7102 K. Pod tem zneskom se ne prodaje. C kr. okrajna sodnija v Ribnici odd. II., dne 28 januarja 1916. 12aioga pohištva m tapetniškega btaga. - Jy(i^arstvo. To polna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik z K twarm. ploščo in ogledalom K 3Č0'-. Jamči se ga solidno delo. Cene lconJcurenene. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik. i' » 1 Otrošfa voyič/(i. 'mi. m* J. Pogačnik. Ljubljana, parije Jeremije cesta št 13—18. 120 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glawnlca 0,000.000 kron, n St l*ita PJ C Vil UliC3 AtCVa 2a Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Razervnl fondi okroglo 1,000.000 kron. Podružnice v Splitu- Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižica in na tekoči raču in jih obrestuje po 4*12°j O čintih. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. e. kr. avstrijske razredne loterije. Cene za rosestnike srerJk praj&njego razreda! Cens is i/i srećko K 40--( m srećke £ 20-—, Vi srtšks ■ lt--, '/• sreške a Cene za novo vstopi vio Igralo« i i/i srećka B 1I0-—, >/> sroifcs K to-—, v. srsOko a ae— f «/* aroaka 8 it--« 2% rmitnine od vlog na knjižice plača banka sama« ¥ vsak Movak. isvrsalsfo m totoo Ia aalkalmtaolg. ^^-0B 3JC Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 3l.dec. 1914: K 202,841.494-—. n Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. jan. 1916: :: K 102,031.218-— s: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Centrala na Innajii. — Ustanovljena 1JH. - 29 leimink. ItgJ Iirip] Mg-I*. Ftlrj [[Sta (l Mil JSikffizM OBJjnli"). r Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denaratk vlog na hranilne knjižice brez rentr.ega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovaniem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednost mita papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. j28 ustmcna in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekoa«* brezplačno. Delniški kapital in reserve 65,000.003 kron. Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih m inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kuoovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih rredalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'stin, dragotin «td. pod lastni zaklepom stranke. - Oprsvllttče c kr. raxr. leiorife Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In askazlla v Ameriko in It rarike Ravnateljstvo nadbiskupskih posestev v Zagrebu, Vlaska ulica štev. 75, 333 produ citoll 1800 hektolitrov vina 'z leta 1915 in jedno manjšo množino iz leta 1913 in 1914. — Reflektanti naj se obrnejo na gori označeno ravnateljstvo. slSF" Nad 50 let obstoječa stane dopisnica, s katero dobite zastonj in poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami, u Prva tvornica up is M OIMI, c. kr. im. soUiv.teli, Kist m. (Češko). N>kjjasta ankerica K 3*80, boljše kakovosti K *"20, v starosrebrnem kovinskem rokoko °krovju K 4 8o, s Švicar, kolesiem na sidro K 5'—. Voji-e spominske ure K 5 50, radi-jeve žepne ure K 850 nikljasta budilka* K 201». Razpošiljanje po povzetju. Brez nzika Zamena dovoljena ali denar nazai mu bamrijainkemično snaženje oblek apretura sukna Eifablfasa- (Ifff^R Bftf Ionburvova nI. 6. MlllUH DUl Glince, Burska ulica 46. • v* <£- m. Selonbargova aaaa prip Postrežba vestna in točna. Najnižje cene. £rzo!avke. Prometna aanka Lfnhl^ana. — Telefon štev. 41 Od dobrih šivalnih strojev najbeljSi i ! 267 cs A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg 10 specijalno trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, ganaše, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogre-ce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volae, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefir? barbenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. preje Bilina & Kasch, priporoča veliko zalocro ftkanin In clsce - rokavic, modno blago za gospode in đaaae. raznovrstne line parfume, ročna dela in materijal, kirurgi čne pređeiete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovanje preoblečenih ^nsa o v. Filporoftamo ^peclialno -utiio m otrcibo KonfeKcUo zelo solidne tvrdke risiot iC-Kiecs p Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hi^a. Najnovejše KOSTUME Najnevefia i Plašče, jope i Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete. .