ISSUED ..VERY i) A Y I except SUN DAYS A N D holidays address 6 4 18 ST. CLAIR aVENUE LEVELAND OHIO NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA DBilv I Z H A .5 •i . i i, i'i. 1&, ^'EUIiLj i. NA S i O V 6 4 l 8 ST. CLAIR A V E N U E '! IC ELAND O II I o aaaKflaigwEgyii CLEVELAND, O- TOREK (TI ESDAY, OCTOBER 8th, 1918. IN O 15(/ ŠTE V Single Copy 3c. L Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the fost Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c I P KLIČI POZZiCIJA OGROŽANA. True translation filed with the post master at Cleveland, Oct. 8, '18 as required by the Act of Oct. 0,1917 Čete francoskega generala Berthelot so napravile uspešen napad napram Nemcem severozapadno od Rheims, ki znatno dodaje k nevarnosti, ki leži nad nemško fronto od Severnega morja pa do švicarske meje. To je bilo zavzetje Berry-au-Bac v pondeljek na severni strani Aisnj, okoli deset in pol milj- severozapadno od Rheims in samo pičlih pet milj od vzhodnega konca slavnega Chemin des Dames obronka pri Croanne. Napredovanje gen. Debsnwjeve armade na St. Qpen-ke proge ne bo samo postavil veliko trdnjavo Loan v zasedo, ampak bo tudi obkrožilo Neufchatel, druga sovraž na trdnjava na zapadu. Napredovanje gen. Debenyjeve ormade na St. Quen-tin sektorju se nadaljuje navzlic brezupnega zoperstav-Ijanja Nemcev. Sovražnik ae umika nazaj na svojo vodno črto pred francosko armado severozapadno od Rheims. Francozi vzdržujejo aktivno artilerijsko akcijo na Che min des Dames pozicijah. Očividno so se Nemci odločili da to branijo do najskrajnejšega konca. Gouraundovi vojaki so prekoračili Arne i-eko severo zapadno od Rheims na več točkah. Sovražnik energetič-no napravlja protinapade in meče svoje najboljše divizije v obrambo Soippe kanalov in Arnes mostovih glav,toda Francozi se počasi porivajo naprej. Dasiravno je mirovni govor še vedno v zraku, pa ni nobenega miru za nemške in avstro-ogrske čete na bojnem polju. Čete maršala Focha napredujejo brez ponehanja v svoji nalogi, da očistijo Belgijo in Francijo -vpadnika.In še vedno nadaljno imajo pri tem velike uspehe. Istotako v Srbiji in Albaniji Srbi in Italijani hitro dobivajo nazaj ozemlje, ki ga je držal sovražnik, kakor tudi zadnja poročila generala Alenby v Palestini še vedno poročajo, da so Angleži še vedno za petami bažečih Turkov. v Medtem ko so Angleži napravili nadaljna dobra napredovanja vzhodno od Arras, kjer imajo boji za svoj cilj zavzetje mesta Douai, in naznanja se o drugih napredovanjih med Cambrai in St. Quentin, pa je glavno za nimanje sedaj osredotočeno v bojevanju v Champagne in med Argonne gozdovi in reko Meuse, kjer Francozi in Amerikan.ci stalno podijo sovažnika proti severu, nav zlic velikega zoperstavljanja!4na postojankah, ki imajo v sebi visoko strategiČno vrednost. Skoziinskozi ob celi fronti od Rheimsa do Meuse, raz dalje, ki meri preko^petdeset milj, je sovražnik povsodi naletel na resne obrate in umikanja in se na nekaterih krajih neredno umika pod velikim in teškim pritiskom,ki ga mora nositi.'Kjerkoli se skuša sovražnik zoperstavlja-ti, vzprejemajo Francozi in Amerikanci protisunke z imetno hrabrostjo in visokim duhom in jih polagoma pri siljujejo, da korak za korakom prepuščajo ozemlje. Vzbodno od Argonne gozda, med to veliko gozdno globino in med reko Meuse, so Amerikanci nadaljno napredovali svoje črte, navzlic dejstvu da je sovražnik vrgel v boj velika ojačenja, da bi preprečil uničenje gozda in ustvaritev zveze potom Aire doline med ameriškimi in francoskimi četami na njih zapadni strani. ■ V: najnovejših bojih so Amerikanci pognali Nemce iz Chatel Chehery, severozapadno od Apremont in so zagospodovali višine severno od Aire. Najnovejša nemška uradna poročila poročajo, da so Amerikanci v pondeljek zjutraj pričeli nov napad v tej okolici. Ako se pregleda cel položaj, se zdi da je celotna nemška južna fronta pd La Fere in severno do Verduna v precej resni situaciji. I • ir.ti o in njene zaveznike se bode odsedaj naprej sodilo po njih dejanjih in ne ponjih besedah. V duhu te trdne odločnosti* odločnosti, da se z Nemčijo ne more razgovarjati o miru, dokler ne poda posebnih dejanj kjasanja in zadoščenja za zločine, ki jih je povzročila, je predsednik Wilson porabil ves dan za odgovor nemškim in avstrijskim mirovnim predlogom. . Besedilo mirovnih ponudb, posebno onih iz Nemčije, kakor tudi okoliščine, ki bodo napravile predsednikov odgovor edega izmed najbolj važnih državnih aktov na svetu, je zahtevalo zmenjavo mnenj med washingtonsko državno tajniško pisarno in med zunanjimi ministerstvi v Londonu, Parizu in Rimu. Tekom vsega dneva so bili podmorski brzojavi upo-sljeni, tako, da kadar bo predsednik govoril, bo izrekel mnenje vseh zaveznikov kakor tudi Združenih držav. True Translation filed with the post nyiaster at Cleveland, Oct. 8, '18 as required by the Act of Oct. 6,1917. Piše George Renwick. AMSTERDAM, 7. oktobra. Dogodek sledi dogodku s tako naglico, ki je karakterizirala usodne dneve proti koncu Julija in v začetku meseca avgusta, 1918. Moje informacije, o katerih imam popoln vzrok, da vanje verujem kot pravilne, so v smislu, da ima nemška najvišja komanda veliko opraviti z osupljivim mirovnim predlaganjem. Govori se, da sta Hindenburg in Ludendorff informi rala kajzerja in vlado pred nekaj časa, da sedaj priznavata, da je vojaška situcija brezupna. To mnenje se je posebno povdarilo kan,celarju princu Maximilianu, od Hindenburga samega tekom njegovega obiska v Berlinu. Odkar je začela nemška ofenziva pešati, je bilo dovolj jasno dokazano, da je bil to zadnji nornški poizkus, da vsili svetu svoj mir. Dogodki, ki so se izvršili odkar so bili Nemci vrženi preko Marne, so odločno pokazali,- da je celo obrambena vojna postala brezupen in drag boj. Govor novega kancelarja je bil v soboto sprejet v državnem zboru z vsemi znaki odobravanja od vseh strank v rajhstagu razven konzervativcev, ki so ostali mrzli in slabe volje, in socialisti v manjšine, ki so se obnašali, kot da imajo resničnost na sumu. V zadnjem trenotku so se narodni liberalci, po dvomu, strahu in obotavljanju pridružili večini socialistov, in so naznanili, da se strinjajo z njihovim programom. —Pri Vinski trgatvi vBirko-, —Tudi naši trgovci so se pri- vi dvorani je v nedeljo zvečer' £eli zanimati za naše podjetje vojaku Kraševcu izginil dežni J * v " ------ plašč vojaškega izdelka, ki ima' True Translation filed with the postlTiaster at Cleveland, Oct. 8, '18 as required by the Act of Oct. 6,1917. WASHINGTON, 7. oktobra. Takojšnji cilji nove ru-,ske provizorične vlade, ki se je ustanovila na vse-ruski konvenciji v Ufi zadnji mesec,vsebujejo oprostitev -Rusije od vladp boljševiških sovjetov, uničitev Brest-litovske pogodbe, zopetno uveljavljenje pogodb z zavezniškimi narodi in nadaljevanje vojne napram Nemčiji. Ti cilji, skupno z onimi, ki se tičeejo notranjih zadev Rusije, so očrtani v besedilu akta, ki konstituira najvišjo moč Rusije, ki ga je danes prejelo rusko poslaništvo. Pričakuje se, da bo nova vlada brzo napravila kake korake, da napr ivi iz sedanjih zmešnjav nekoliko reda in zavezniške vlade, kakor se razume, imajo upanje, da bo ta vlada eventualno postaila ona vlada, s katero bodo imeli svoje zveze. V svoji notranji politiki naznanja ta vlada naslednje cilje: Zgraditev enotne in močne ruske armade, ki bo nad vsakim vplivom od strani političnih strank in bo podrejena potom vojaškega poveljnika, ruski provizorični via di. Zopetna ustanovite demokratičnih občin zemstev v osvobojenih delih Rusije in aktualno garantiranje splošne varnosti in javnega reda. Razvoj produktivnih sil dežele pomočjo privatnega kapitala, ravnotako z rusko kakor z tujezemsko iniciativo. Postavno urejevanje trgovine in industrije. Razvoj delavske postavodaje, zavarovanje delavstva in reguliranje razmer delastva in odslovijenja delavce r. Z ozirom na vprašanja potrebščin stoji vlada za od-pravitev državnega monopola pšenice in za odpravo določenih cen, medtem ko še nadaljno regulirala razdajo produktov, katerih ni v dovolj veliki kolečini, ter bo organizirala državna skladišča s pomočjo privatne trgovine in ko-operativnih družb. Naznanja se, da je bila narodna konvencija sestavljena iz sedanjih članov ustavodajnega zborovanja in iz zastonikov začasne sibirske vlade, iz okraja vlade Urala, iz začasne vlade Estonije, Kozakov iz Orenburga in Astrakhana, vlade iz Baškirs, Kirgius, Turkestan in Tur ko-Tartarjev iz osrednje Rusije in Sibirije; iz konvencije občin in zemstev Sibirije, Urala in Volge, in iz naslednjih strank in organizacij: Socialnih revolucionarjev, Socialnih demokratov (manjševikov), socialistične delavske stranke, konstitutionalnih demokratov (Narodna Svoboda), iz socialno demokratičnih organizacij 'Edin-"stvo' in iz Zveze za Preporod Rusije. znotraj vdelano ime "Jančar". Če ga je kdo izmed rojakov pomotoma zamenjal in vzel domov, naj ga blagovoli oddati na 6813 Ronna Ave., da se vrne vojaku nazaj. —Veselični odbor kakor tudi vsi drugi, ki še niso oddali denar ja zaprodane vstopnice pri t cat vi ženskega odseka SRZ, naj se gotovo vdeležijo seje, pri kateri se morajo urediti računi prireditve. Seja se bo vršila v prosto rih kluba Slovenskegr Na-rodneKa~Doim in sicer v ^redo, 9. oktobra ob 8 uri zvečer. —Zvezne oblasti so zaplenile v nedeljo avstrijsko zastavo, ka tero so nosili v nedeljski paradi inozemci in sicer med 34. in 40. cesto na St. Clair Ave. Četvero ter hočejo pomagati po svoji moči, da napredujemo. Več izmed nijh je kupilo "že delnice tiskovne družbe Enakopravnost in med njimi je tudi naš groce- Fwclgn Countries .......................$5.00 per year « m'ths $3.0« ADVERTISING RATES UPON APP LICATIOM. Lastuje in izdaja ga KORPORACIJA TISKOVNE DRUŽBE "ENAKOPRAVNOST" 6418 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO- CENE LISTU: Cleveland, Collinwood, Newbu rg 11. $4.50, 6 m 2.15. s. m. 1.25 Za Združene države.....................na leto $3.50 pal leta $2.00 Za Inozemstvo . . .......................aa leto $5.00 pal leta S3.00 posamezna Številka 3c single copy 3c OGLASI PO DOGOVORU CLEVELAND, O- TOREK (TUESDAY, OCTOBER 8th, 1918. ODGOVOR AMERIKE True Translation filed with the postlEastei at -Cleveland, Oct. 8, '18 as required by the Act of Oct. 6,1917. Predsednik Wilson bo dal uradni odgovor Arnerl*:e hunski ponudbi za posredovanje miru. Vsak Amerikanec lahko sam odgovori. Mirovna ofenziva, ki jo je pričela Nemčija je vrhunec žalitve napram' zavezniški razsodnosti. Na srečo je sedaj mogoče vsakemu državljanu Združenih držav izraziti svojo osebno odpornost. S tem da kupi več in več Liberty bondov, lahko na svoj poseben način uniči insinuacijo Huna, da je Amerika narod pla-šljvcev. Mirovna ofenziva Nemčije je samo velik gibljaj v nemški vojni igri. Ako bi sovražniki Nemčije ne bili razsodni, bi bilo to lahko nevarno. To je gibljaj, ki je ravno tako važen za nemške načrte kot je bila vojaška ofenziva Hindenburga zadnjo spomlad. Ako bi imel uspeh, bi se izkazal celo bolj nevaren kot bi bil mogel biti Hindenburgov uspeh. Razvoj vojne vedno bolj in bolj zahteva žrtvovanja in posvečanja pricipom, ki dajejo življenje ameriškemu narodu. Vsak državljan mora narediti svoj delež, in ta bližajoči mirovni pogon, ki je v resnici eden izmed najbolj nevarnih nemških vojnih navalov, mora biti sprejet z povečano navdušenostostjo gorečnostjo. POKAŽIMO JIM KAJ JE VOJNA True Translation filed with the postmaster at Cleveland, 0. Oct. iu>i loig as required by the Act of Oct. 6,1917. Izgledalo bi čudno, če bi kdo dejal, da Nemčija ne ve, da je vojna. Toda v tem tiči več resnice, kot smo dosedaj resnično mislili.. Dajmo to dokazati s tem, da položimo v usta nemškega kajzerja tak govor, ki bi ga po pravici lahko govoril svojim podanikom: "Vi ste nemirni,, izgubili ste pogunm, ter se bojite vojne. Zakaj? Vi ne veste, kaj je vojna. Nikdar niste videli strel topa. Nikdar niste videli intanterijskega napada. Nikdar niste videli submarina, ko uniči parink. Vi živite v svojih domovih daleč za bojno črto. V resnici je vaše hrane manj po količini in slabša po kakovosti. Toda vzdržite se pri življenju. Vaše zemlje so nemotene in vaši domovi so nedotaknjeni. Nemčija ni pretrpela niti sunka od ene same topovske kroglje. Poglejte v Francijo. Videli boste, da so moje armade pobile njih može, žene in otroke. Francoska zemlja je upostošena. Jazz sem razbil domove, uničil pridelke, premogovnike, katedrale in sem izpremenil njih mirne travnike v mesta mrtvecev. Rusijo sem spremenjl v norišnico. Obubožal sem Srbijo, ter zadavil sem Romunijo. Vi ne veste ničesar o vojni. Pojdite domov, in. dajtte mi več svojih sinov in svoje hrane." Mi smo zanemarjali neko veliko prednost. Ni dovolj, da pokažemo vojno nemškim vojakov. Oni pričakujejo vojno. To je vzrok, da so tam. Oni so privajeni ran in lakote in pomanjkanja in groznih krikov umirajočih. Toda ako je nemška morala vznemirjena od takega posrednega vpliva kot pomanjkanje hrane, kaj bi bil odgovor, ako bi se prineslo v Nemčijo majhen del teh razdejanih domov, opustošenih pridelkov, razbitih katedral, mest mrtvecev in sunek ogluhujočih razstrelb? Ali bi to prineslo vojno domovo? Ali bi jih to pripravilo do tega, da mislijo? Ko notranja Nemčija prične čutiti grozoviti pomen vojne, kot to napravljajo napadi z zrakoplovi nad poren-skimi mesti, ko se bodo nemška mesta zibala od razstrelb, ki prihajajo iz grozovite noči, potem bo prišel tak klic po miru, k; ne bo upošteval govoričenja o gospodstvu in [jodt rmljanju. Javen ljudski shoo SR. Z. Ljudstvo je pokazalo, da je s srcem za ideje in program S. R. Z. Dvorana je hila na- m polna; Kolekia prostovoljk m nv k tli t rf a? , -j U,< (Konec.) In Bolgari? Poprej so bili vse kaj drugega. Ko so še ti gospodje — a la oni londonskega odbora — popivali in žrli vino v Zofiji z istimi Bolgari, ter peli napitnice m jih nazivali "brate Bolgare," so jim bili tudi Slovani- Toda ko je bil narod prisiljen, da se vojskuje, ko je moral storiti to, kar ji m je rekel Ko-buržan, postali so Tartari in južni Slovani. Toda sedaj, ko je postala Bolgarija zopet prijateljica zaveznikov, toraj prijatelj- ski narod, bo malo trda za te gospode pripoznati Bolgare za Jugoslovane in sploh Slovane. Hud poper, trd oreh. Med Bolgarijo in Srbijo, ali bolje rečeno, med obema dinastijama, vladalo je sovraštvo samo raditega,ker je hotela vsa ka postati velika in mogočna.— Ena je sanjarila o carstvu Dušana, in druga o carstvu Simeona. Toda ta spor ni narodni, ampak je le spor dveh dinastij. In bodoči mir se ne bode sklepal na podlagi dinastij, temveč na (podlagi naroda in njegovih za-' htev. In to bode potreba dokazati- In v krfski deklaraciji o-značena kraljevina Srba, Hrvata in Slovenaca ni nič drugega, kakor povečanje. Srbije.. Velika Srbija, carstvo Dušana. In narodi nimajo naloge, da bi povečavah oblast ene dinastije, ampak, mi ki smo pri tem popol-i noma nevtralni, ki nismo ne Srbi in ne Bolgari, moramo gledati na to, da se med obema bratoma napravi sprava, da se bo Živelo v ljubezni in slogi. Za nas so Bolgari ravno to, kar Srbi. Za nas je merodajno samo eno, In to je narod. In ko bi prišlo do tega, da bi Slovenci, Srbi in Hrvatje, ki so pod Avstrijo, dobili Svojo republiko — in proti temu :bi pač nič ne bil — bi lahko rekli Bolgarom in Srbom: Vidva se naj prvo lepo pobotaj ta, nas tretjega bodete lahko dobili, da se združimo, ko se vidva spravita-(Burno odobravanje in ploskanje in medklici: Tako je!) In pot S. R. Z. je prava. Okvir ki zavzema to pot, se zdi in je lep, Toda v tem okviru so pota posuta s trnjem in kamenjem. V njem so velike težkoče. Toda način zjedinjenja je, ki nas najbolj zanima. Bodimo si odkritosrčni ter pripoznajmo, da nam ni vseeno kako se združimo. Tu je več težkoč. Vzemimo samo jezikovno vprašanje. Slovenci ne bodo nikdar dopustili, da bi se jim vzelo njih jezik, niti ne bodo to dovolili Hrvatje ali Srbi. Napravite mejo, natančno mejo, na Koroškem in Štajerskem. — tako, da ne bo na nemški stra-Vii ni enega Slovenca in na slovenski strani ni enega Nemca. Tu bodo morale priti medsebojne pogodbe in druge važne sporazumnosti- Toda enakih težkoč je na tisoče. In vse se bodo morale pravilno rešiti. Zato je potreba delati, in zopet delati. Dragi v domovini vam ne bodo mogli povrniti tistih kvodrov katere ste vi darovali; prav malo hn no vojni krone, in vinarji . Pa" ne -samo i'o..Oni, ki bodo pri-, ■fšti domov, potrebovali bodo-že kaj drugega,'potrebovali bodo o-v i» c'Jviii, hrane itd. Kje jo bodo vzeli? Tudi to leži na nas-Če dosežemo svoj cilj, tedaj lahko stopimo prej ameriško vlado in poprosimo, da nam dovoli zbiranje hrane oprave, kot so to dobili Belgijici, Poljaki in drugi. Toda predvsem pa, delujmo z vse mi močmi za uresničenje idej in želja, za uresničenje demokracije in svobode. Glejmo, da ko bodemo ležali na smrtni postelji, pripravljeni na odhod v V8emir. da bomo z veseljem in nanosom zrli v preteklost, ker smo storili svojo sveto dolžnost napram narodu, ker smo delali za njegovo pravo svobodo!" Ko je govornik končal, zapazilo se je mnogo oči rosnih, a- 1 plavž pa je bil tak, da ga še ni 1 bilo enakega. In kdor je natanko motril govornika, videl je, da je njegova duša tudi to čutila, da je zatopljena v to delo, da dela s srcem in zavestjo, da se bo vse to tako rešilo, kot želimo mi vsi. Kdor ga pozna tako kot mi, ta dobe čislal njegove zasluge in delo. Ne mislite, da dela on tako neumorno samo raditega, da bi imel kake osebne koristi od tega, kot mu to predbacivajo na ši in njegovi sovražniki, ker ga ne morejo trpeti samo radi njegove zmožnosti in življenske izkušenosti na političnem polju-Ne! Njegova leta so le tako visoka, da bi bilo kaj enakega misliti naravnost zločin. Kaj takega mora misliti le oni, ki sam želi postati kak "dvorii svetnik, dvorna dama ali finsjični minister" Itd. Kdor pa pozna Kristanovo skromnost, ledor pozna njegovo srce, ta mora pritrditi nam, ko pravimo, da on dela s srcem za narod, ne pričakujoč kakega plačila za to. On sam dobro ve, kaj in kako ga bo narod plačal. Zasluge velikih. mož se prično ceniti še le takrat, ko so že strohneli v grobu, dočim se gizdalince in napuhneže časti pri njih živem telesu. A ko so mrtvi, se jih preklinja. Vsi naši veliki možje, katerim je postavil narod spomenike, bili so v pomanjkanju, zaničevani, prezira-ni in umirali so gladu, medtem ko se je narod naslanjal na svoje izkoriščevalce. Sprevidel pa je vedno šele takrat, ko je bilo že prepozno. Mi ne govorimo to radi tega, da bi prosili miloščine ali zagovarjali Kristana kot osebo, s katerega mišljenjem se strinjamo, ker on si svoj život in svoje življenje služi sam v potu svojega obraza, ampak zato, da nasprotniki spoznajo svojo zmoto in krivice, katere so delali in še delajo. Inožu, ki je to-! liko dobrega storil za delavski i narod- Pravijo, joi nočemo rppu. (blike po K' . lanavemu receptu. Toda mi vam p8 povemo, da je republika po Kristanovem receptu, kateri je obenem recept celega naroda, nas vseh, miljon-krat boljša, kot pa monarhija po receptu krfske deklaracije, kateri recept je vstvarila delomr-žna klika, ki je sama izbrala sebe kot vrhovno oblast. Mi ne izločujemo nobenega, ne klerikalca, ne liberalca, ne socialista, ne svobodomiselca niti nevtralca, ker mi dobro vemo, da smo si vsi popolnoma enaki, ker bojujemo se za enake težnje. Mi odkrito povemo, da sprejmejo lahko pro Dalje na 4. strani. I n«mi»iumnii»nimwi»iui»uitmiiii«uii»i ilalliidiildiilUiilalulaliilaiMlBlulaliilaliilaliilBliilalHlaliilBliilalisf i km um šTž (Dalje) način dalje. "Splošno .poreče v svoji aristokratski šegi, svoji jasnosti in preciznosti,da me ne yiore pustiti od sebe, marveč, da u-krene po svoji volji, kar je potrebno, da se prepreči škandal. In mirno in vestno st ori, kar poreče. Tako bode. On ni človek, temveč stroj, in sicer nevaren stroj, ako se razjezi," je dodala še, spominjaje se Alekseja Aleksandroviča in vseh podrobnosti njegovega nastopa, njegovega govorjenja, pri-števaje mu v zlo, karkoli je mogla najti sla bega na njem in ne da bi ga prosila odpuščanja zakstršni greh, katerega je bila zakrivila pred njim. "A glej, Ana," je govoril Vronskij dalje s prepričevalnim, mehkim glasom, trudeč se, da jo pomimi, 'saj mu je vendar tre ba povedati vse in se potem vkloniti temu, kar ukrene." "In kako bi bilo z begom?" "Cemu bi ne bežala? Nikake možnosti sploh ne vidim, kako bi nadaljevala to razmerje in ne v svojem, v Vašem interesu govorim, zakaj vidim, da trpite!" "Da, bežala bi; in potem moram postati Vaša ljubica-" •"Ana," je odgovoril on z očitajočo nežnostjo. • "Da, da," je odgovorila ona, "Vaša lju- bica postanem in vse pahnem v nesrečo." Zopet je hotela dodati "in tudi svojega otroka," toda ni mogla izgovoriti te besede. Vronskij ni mogel razumeti, kako more ona s svojo trdno, pošteno nravjo še dalje prenašati ta položaj, poln laži in prevare, kako da ne želi, da bi se mu iztrgala. A saj ni slutil, da je temu poglavitni vzrok beseda 'sin", katere ne more izreči. Ako se je spominjala svojega sina, in svojega bodočega^razmerja do matere, ki je zapustila očeta, ji je postalo tako strašno pri srcu zaradi tega, kar je bila storila, da ni več premišljala, temveč prizadevala si, kot prava ženska, samo še, da bi se pomirila, z lažnjivim sklepanjem in besedami, žaleča, da bi ostalo vse pri starem in da izgine strašno vprašanje, kaj da bode s sinom. "Prosim te, rotim te," je dejala tiho s popolnoma izpremenjenim in nežnim glasom ter ga prijela za roko, "ne govori z menoj nikdar o tem." "Poslušaj, Ana —" "Ne! — Prepusti vse meni; Vso niz-kost, vso strahoto svojega položaja poznam, toda odločitev še nikakor ni tako lahka, kakor si misliš ti. »Prepusti mi vse inubogaj me; in tudi ne govori več z mano o tem. Ali mi hočeš obljubiti to? Ne, ne, obljubi —" "Vse obljubljam, a miren ne morem biti v očigled tega, kar si sedaj rekla. Ne morem biti miren, ako ti ne najdeš miru," "Jaz?" je govorila ona dalje. "Da, včasih mi je hudo, a vse to že mine, ako ne boš nikdar govoril o tem. Ako bodeš pa vendarle, bom trpela muke-" "Ne razumem te," je rekel on. ."Pač vem,'" mu je segla ona v besedo, "kako težka je laž za tvoj pošteni značaj in smiliš se mi. Prav pogosto mislim na to, kako si zaradi mene podkopal svoje življenje." "Prav tako sem si mislil tudi jaz ravnokar," je rekel on, "kako si se mogla zaradi mene tako docela žrtvovati? Ne morem si odpustiti, da si postala tako nesrečna." "Jaz nesrečna?" je rekla ona, bližaje ljubezni, "zdim se sama sebi, kakor lačen človek, kateremu so dali jedi. Naj tudi pri se mu in gledaje ga z začaranim usmevom tem zmrzuje in je raztrgana njegova obleka, naj se tudi sramuje tega — a vendar ni nesrečen zato. Jaz nesrečna? Ne, tukaj je moja srečal" Zaslišala je glas svojega sinka, ki je prihajal odnekod in naglo vstala ter pomerila teraso s hitrim pogledom. Njeno oko je zažarelo v ognju, katerega je poznal, z naglo kretnjo je dvignila svoje krasne, s prstani pokrite roke, prijela ga za glavo in zrla vanj z dolgim pogledom, potem mu približala svoj obraz z pol-odprtimi, smehljajočimi se ustnicami, poljubila ga naglo na ustna in na obe očesi in ga pahnila nato od sebe- Hotela je oditi, a on jo je zadržal. "Kedaj?" je vprašal šepetaje in zroč jo z očaranimi pogledi. "Danes, ob eni," je zašepetala in šla na to s svojimi naglimi in lahniki koraki, težko vzdihnivša, sinu nasproti. Sergej je bil vedril med dežjem v velikem parku, sedeč s pestunjo v neki utici. "Na svidenje torej," je dejala Vron-skemu. Sedaj moram kmalu k dirki. Bezzy je obljubila, da pride pome." Vronskij je pogledal na uro in naglo odšel- XXIV. Ko je gledal Vronskij na uro na balkonu hiše £areninih, je bil tako zmeden in tako zaglobljen v svoje misli, da je pač videl kazalca na uri, ni pa mogel spoznati, koliko da je. Sel je ven na cesto in se podal, previdno brodeč po blatu, do svojega voza. Vronskij je bil tako poln svojega čuv-stva do Ane, da sploh ni več mislil na to,koliko da je ura in ali je še dovolj časa, da se pelje k Berjangjcemu. Razpolagal je še, kakor se dogaja tako pogosto, z zunanjo zmožnostjo spomina, ki mu je kazala, v kakšnem vsporedu je treba opravljati stvari. Stopil je k svojemu vozniku, ki je sanjal na kozlu pod že poševno senco goste lipe, prepodil mušice, ki so rojile kar v stebrih in plesale na mokrih ko njih in zbudil nato kočijaža, skočil na voz ter velel popeljati k Berjanskemu. Ko se je bil peljal že kakih sedem vrst daleč, se je toliko zavedel, da je pogledal na uro in videl, da je že polušestih in da zamudi. Danes se je vršilo več dirk; otvoritvena dirka, častniška dirka |Z razdaljo lveh vrst, ena na tri vrste in dirka, katere se je imel udeležiti on sam- (Dalje prihodnjič.) OCTOBER 5 1918. ENAKOPRAVNOST OCTOBER 1 1118. •wiwiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiniiiiimtmi.....mno............................................................................................. Slovanska Podporna Dela\yska Zveza (Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D.) SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION ! SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLA VNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. I USTANOV I.J EN A IB. AVG. 1908— TNKORPORIRANA 22. APR. 1909 1 Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad | $170.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. Spieiemn vsako značnjno osebo ne e-tede na veroizpovedania, zmožno 1 kakesra slovanskega ali angleškega jezika. ("■Ifenst''^ »avaruie v starosti o'' aiiš iz mm Spisal Ivan Cankar. (Dalje) Zunaj se je bilo popolnoma zmračilo, ubiti zvon na Korenu je klenkal angeljsko češčenje- "Šimen, naprezi!" Čemeren in zaspan se je prikazal Šimen na podstrešju. "Kaj bi napregal zdaj? Kobila ni spočita!" "Spočita ali nešpočita — na-t" "Zdaj mi je izkušnjavec še ob boto opolnoči skozi zaklenjene j raz pretvoril!" se je prestrašil ouri, aa bi me izkušal!" je od-i h' : 2 urno jpoglaitt 2 ro- govorila Hana plaho in s;.ivnšž-! ' :> pr.Lo iic. jijivo. j. - n i o;' no!; „ v/.klilc- Aleš se > ? tal-o prestrašil, dal nil. "Zdoma sem bil po oprav- j so- se mu naježili lasje. "Kdaj je prišel, prišel ?" til? 1 KEP' 'ima j« prei vati; mraz 1 o. = preži IS—45 leta za $250.00, $500.00 m f o , , . , , . - v . g $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podporo. Osebe jj " . KOleselJ ln T i ar_kk efarndt; n, smnnn omrtnino * «1 nn »n = n 11 in se je nameril proti V rhm- riSd 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine z $1.00 dnevne ali brez = bolniške podpore. i Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. | Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecev in polovico iste | za nadaljnih f? mesecev ene in iste bolezni. Člani lnbko zavarujejo tudi otroke v starosti od 1—18 let za $100.00 § smrtnine proti 10c. meoečnine. Vpisnina otrok znaša 60 centov. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno in točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti rd 18—65 M. Vstopnina znaša $1 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem ri stopi. S.D.P.Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. i V Clevelandu se nahaja nad tisoč članov org. S.D.P.Z., in da bi bi morda še ostali postali člani, vprašajte za pojasnila sledeče uradnike: Dr- :t. 41. v Newburgu, tajnik Frank Alešnik, 8109 Marble Ave. Dr. št. 51 na St. Clair Ave, tajnik Jos. Terbovec, 1432 E. 41 St. Dr. št. 126 v Collinwoodu, tajnik Matevž Petelinkar, 6G7 E. 152nd | St. Po naselbinah, kjer še ni društva SDPZ, pišite za pojasnila kako i- 1 stega vstanoviti na glavnega tajnika Iilaž Novak, 634 Main Street, Johnstown, O. ...............................nil.................................................................................IHHIIlimiHliaHIllllUlllfA dopisi. Collinwood, O. Cas je, da tudi jaz primem enkrat za pero, ter pobodrim nekoliko naše kalinvudčane, kaj je ca se tako malo sliši o našem S. D. Domu. Poročilo tajnika in blagajnika, nas je malo podvzdi-gnilo. Kajti naša vsota za dom je precej narastla, in to vsled tega, ker so pričela društva že vplačevati polovico svojih vzetih delnic. Dobro bi bilo, da se razvije potem .ko je dokončana kampanja četrtega posojila Svobode, ker najprvo mofcamo pomagati po svojih močeh stricu Samu, da nami zvojuje svobo do. Ta agitacija bi morala biti precej živahna, ker ne smemo nikakor zaostati za drugimi rojaki po drugih državah. Nas je v Collinwoodu precejšnje število in lahko bi imeli svoj lasten dom že davna j. Toda premalo smo se zanimali. Pokažimo tudi klevelandčanom, da smo se tudi mi pričeli zavedati, in da smo postali agilni v tem oziru. Nikakor ne smemo .zaostati za drugimi, temveč moramo gledati, da bodemo čim prej začeli z resnim delom. Vsak ve, koliko stane se- za naše GOSPODINJE. ki. Hladni večerni zrak mu je. pihal v lice in dramilo se mu je v trudni glavi. Loteval se ga je velik srd in tudi sram ga je bilo, da bi si bil najraši pljunil v I obraz. 'Kakšen zlodoj me je bil pač zavlekel v Ljubljano! Brodim po svetu, grehu na čast, in Bogu vedi, kakšne čudne in nevarne reči so se godile ob tistem času! ... Nič drugače ni bilo, kakor tako. da me je izkušnjavec premotil ter mi zasejal v dušo nespametno misel v tistem trenot-Ku, ko me je pahnil v jarek. In 1 sem se vzdramil in sem vstal in 3 I ..em ubogal. Kaj pa je on pošel v tistih h'' dih in prijetnih urah, ko seiT) se pasel ob grehu? Nečedne stvari je počel. Najprej je zavlekel v Razor gospoda Antona, to kilavo in bledikasto žalost, nato pa še tisto babišče, ki bi jo s hrbtom ne pogledal, če bi ne imela nekaterih lepih čednosti in tiste hišice... Počemu se je prikazal gospod Anton? Nič ni vprašal, nič ni ukazal — prišel je in šel. Ampak slepih miši ni lovil, tudi poti ni izgrešil tako daleč, da bi bil ob belem dnevu prisanjal iz Vrhnike v Razor. Kje je dobil tisto podobo in čemu jo je položil na peč in nikamor drugam? Kako velik je svet, za koliko takih in drugih podob je prostora, na njem! Pa kih, pa se nisem bril!" H. na jt odklenila duri, toda ikomaj je stopil Aleš v izbo, se je umaknila za mizo. "Pa Si ..n uvendar hudo poao-ben... V nedeljo nisjm videla, ("a si mu podoben, ampak ponoči, ko nisem mogla spati, me je spreletelo kakor božji glas in spomin!" "Komu da sem podoben?" se je začudil Aleš- "Tistemu, ki je prišel v so- "Da bi me skušal; moje srce je bilo že slabotno in k hudemu nagnjeno." "Lepe reči!" je vzkliknil Ales. de kmalu pritisnil in k lor ne bo počemu je imel gorke izbe, ta si je sam kriv, ker se ni preskrbel o pravem času. Potreba je, da si nabavimo dobro peč, katera bode ogrevala sobe. Ni pa vseeno, ka kšna je ta peč- — Peč na plin ie stara "moda" ter ni za zi—o.Peč samo na prsirog pa daj a prn- "Ko sem te ugledala pred ok no'f, si mu bil čisto nolehen. .. j več dela in snažen ja. To h "Co i :n zdaj me je strah, dasi je.bination Champion" p2Č ja ni j-tvoja spodnja ustnica nekaj da- j boljša in najpripravnejSa. Vi la ljša in bolj povešena, se mi zdi.' Aleš je bil jezen in užaljen. (Dalje prihodnjič.) '■■■■■■■HBIK9H1SM s VELIKI LOTI hko kurite poljubno samo plin ali pa samo premog, ali pa obo e obenem, kar vam daje torej najlepšo gorkoto. In vsled skup nosti te peči se vam ni treba, da bi prezebali pozimi. Zato pa ne zamudite prilike ter si o: eno izmed teh peči pri nas. Mi vam dopeljemo isto na dom. Zmerne cene. V pikantni omaki. Očedi dobro goveji gobec, in ga pusti v sveži vodi 3—4 ure; nato ga kuhaj nekaj časa v vodi, deni ga v cednik, da se odteče, postrgaj z nožem z njega vse nečedne, zla sti znotraj, umij gaiznova in Iga kuhaj 3 ure v v.odi, kat.eri prideni soli in.ŠSpek materine j vendar roma "nalašč v Razor,po dušice (timjana). Potem zreži i loži jo nalašč na mojo peč! Izlcu Ako si hočete kupiti velike loti za nizko ceno tedaj si ogledajte iste na St. Clair Ave. med Bliss in Babbitt Rd. Loti so 50X150 cena ji je: $550 do $620 Ako živite tukaj, ste prav blizu velikih to-varn, kar je pa glavno, uživate čisti sveži zrak, te poleg tega tudi velik vrt, na katerem lahko pridelate vse za vašo potrebo, za rejo kokoši in prostor za vaše otroke- Rii mamo naprodaj tudi precej hiš s 5 sobami in 6 sobami naprodaj na lahke obroke. So mo-uerno zgrajene- Vzemite avtomobil na East 162nd St. in St. Clair Ave. naravnost po St. Clair Ave. do našega urada na zemljišču themott MC CALL CO. REAL ESTATE 220 HICKOX BLDG. §! ■■HnHIBHMSBBHtfflBEIilffiBiSBniEBBi Ako potrebujete tudi kaj dru-KJ ' gega, kot železnino, pohištvo, o-lje, barve, steklo, lake in čopiči čev, pridite torej na lil ST. CLAIR AVE Vsom Slovencem se toplo priporočam za obisk. G. ZAVASKY. (150) m m m ■ H m M m SOBA V OSPREDJU t.sktrič-no razsvetljavo, kopalno sobo, peč za premog in z drugimi u-godnostmi, se odda v najem dvema poštenima fantoma. Več se pozve na 1444 E. 52 St. (150) Naprodaj imam piano in gramofon in voliko raznovrs-tnih plošč. Proda se radi odhoda iz Cleve-landa po zelo nizki ceni. Izve se po 5. uri zvečer na 1410 E. 52nd St. (151) meso na kosce, oblij jih s pikantno omako (gl. št. 215); postavi kozo na bolj slab ogenj in duši meso četrt ure, potem ga daj na mizo. V solati. Skuhaj gobec kakor prej, zreži meso na podolga-ste rezance, katere zabeli z oljem, kisom soljo in poprom.Pri-mešaj solati tudi 1 drobno sesekljano čebulo in žlico kapar. Poleg tega porabiš lahko govejo glavo tudi za hladetino. Goveja glava v hladetini.(žolči) Skuhaj v slani vodi kos goveje glave, govejo nogo ter 2 svinjski nogi. Prideni vodi tudi ma lo kisa, 1 čebulo, lovorjev listič, materine dušice in celega popra. , T . Ko je meso mehko, ga vzemi iz daj najemmna dvorane. In neka | ,onca ter ga zreži na pQ |o]gaste kosce. Juho pa precedi, pupti jo, teri lastniki dvoran hočejo, da naj me društvo dvorano za celo leto. To pa je malo preveč za društva. Delnice našega doma se kaj lahkoj plačujejo. Imate za plačati časa dve leti. In v tem času si vsak lahko pritrga teh borih deset dolarjev, tei« tako pomaga do napredka in skorajšnjega uresničenja "haših želja. Delujmo skupno za skupno — našo stvar in napredek nam je zagotovljen. Glejmo, da se bode tudi naša naselbina malo bolj da se ohladi ter poberi mast ž nje. Potem jo vlij za 2 prsta v kak model, počakaj, da se strdi, na hladetino naloži zrezanega mesa in na rezance zrezanih sar del, po vrhu vlij zopet malo juhe in postavi model na mrzlo,da se vse strdi. To hladetino daj z oljem, kisom in poprom na mizo. Svež goveji jezik. Kuhan z hrenom. Kuhaj sveži goveji jezik z mesom vred v juhi ali vodi tako dolgo, da moraš povzdignila, da bomo imeli tudi .potegniti kožo z njega. Potem mi prostor, katerega bomo imenovali našega, Našemu dnevniku Enakoprav hrenom. ga nareži postrani na listke ter potresi z nastrganim ali kislim nost pa se zahvaljujem, ker bo te vrdstice priobčila, ter nam s tem pomagala do napredka, ker je to res delavsko podjetje in ker deluje za dobrobit nas—delavcev. Vsem rojakom pa kličem, na delo za našo stvar jn bratski pozdrav John Prudich član direktorija. STE ZE PONOVILI VAŠO NAROČNINO ZA ENAKOPRA VNOST? Ce še niste, storite to, ker sicer se vam bo list ustavil. Na prikuhi. Odstrani s kuhanega jezika kožo, zreži ga na poševne listke, katere zloži na kislo zelje, dušeno repo, ali po daj okrog krompirjevega pirea ali češpljeve nadevke- V omaki. Skuhaj svež jezik v vodi, kateri prideni običajni korenin, lovorjev listič, limonovih olupkov, popra in soli. Ko je je-^ik kuhan, mu snemi kožo; napravi rjavo prežgan je in ga za-lij z juho, v kateri se je kuhal jezik. Prideni tudi malo kapar in limonovega soka. S to omako oblij na listke zrezan jezik. (Nadaljevanje) šnjavece ga je prijel za roko in ga je vodil, še na klop mu je pomagal, kilovcu!. .. Zdaj pa bi le rad vedel, kaj je tisto babišče izgubilo tod? O Frčajeva Hana, ogiblji se izkušnjavcev.ne hodi po krivih potih, zakaj bli-zo je čas, ko te bom za tako in enako nespamet nekrščansko stresel za t iesa!" Tako je premišljeval Aleš, Švrknil je časih po kobili in je dospel v dobrih in hudih mislih na Vrhniko-. Zdavnaj že je od-.ivonilo angeljsko češčenje, šta-nune in krčme so bile svetle* A-leš je spravil pri Stržinarju voz in kobilo in se je takoj napotil k Hani. Kdo vedi, kakšen zlodej ga je motil: namesto da bi stopil v ve-Ž9, je potrkal na svetlo okno. Beli zastor se je nekoliko odmaknil in prikazal se je Hane prestrašen obraz, ki je prav tako utno izginil. Alešu ^e je celo zdelo, da je slišal krik in da je nadalje slišal, kako se je zavrtil ključ v ključavnici. 'Kaj je znorela babnica?" je pomislil jezen in je stopil v vežo. Potrkal, je na duri tako rkep ko, da so se stresle v tečajih. "Tak odpri, Hana!" Slišal je dobro, da so se približali durim tihi koraki in da se je nlaha roka dotaknila kljuke. "Res je znorela babnica... za kaj pa se tako V/š, ko še nočni?" je klical s prikupnim glasom. "Glas je že tvoj!" je odgovorila Hana v izbi. "Ampak obraz j ebil drugačen, ni bil tvoj ob- raz NAZNANILO. Tem potom se naznanja vsem članom dr. Delavec št. 51 SDPZ da se prihodnja redna mesečna seja vrši drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop- v prostorih SI. Narodnega Doma in ne več v Birkovi dvorani. Jos. Terbovc, tajnik. PROVE THAT YOU ARE A 160% AMERICAN TODAY IT IS A.I HONOR TO SAY: "I :.« AN AI.IERICAI7" V.'h;n you a hoy in t':t TT. S. W.ki, or a biac-jar »':c..i cur iia\y, it r.iaUcs yo.i rrcrd to sr.?:— "I A T AN Ar.IETTCAII? ;*cu rj-ti 01 t'. e hiroi: acts o^ cvr toys o.t tl'.j n '-ti,-..; frc.-.t, it jrakas you thrill v.'.:.j "c 1 tfalr!::— "I A!.! All AT I ERIC AN" Yon I'.r.vs a vigl •) civ rua!; tfis If 3«'.c;e of I..MT el, or o 5»e.s to I«.n it; IP ypu are a c't'zen or prcna-vn" bccorr.e a c!t'~cn of Ari-.sricc IF von are tciL-ir-fr the USEP.TY LCAN v-V;h every Uollrr yc'J cr.n pos;i'.'y ur _st; 3 ' .'"'I ycu lave the r>h- to say V7:th pr'ie "I /-M .AN AMERICAN" CUV LIBERTY BONDS ' v-.! T"bj> United Tt: ►?» C.overnrmer.t lin«, h the K?'.!rTRart OF ffl£ l.J!i;,;CS BOKCAU Cr tBUSATCK »■lit eoepemte with rwht forr'^n nt:.I oNirr -,;s lor .1 beUer m i'-rr ..j 1 cli• 2 i,f . ■ -ri.-.i nml Hi- pro'n votj ot !>ctt*r r' lrttions t>rl\vccn forci^u-l>uri> nml nnlive-boru Antcrir-.ua. w- »ie for nt^geilionf. ECKA2I, DA II 1C0* AMERIKA NEC DANES JE ČASTNO RECl: • AMERiKANEC SEM" Ko vidite amoriškeira rojaka ali mornarja, ste ponosni, da rečete:— "AMERIKANEC SEM" Ko citate o junaških činih naših fantov na fronti, vas spreleti veselje ko pomislite:— "AMERIKANEC SEM" Vi imate pravico reči: AKO napravite SVOJ DELEŽ; AKO dobrovoljno ubogate postave in odredbe, ki so v vojni potrebno; AKO se učite govoriti ameriški jezik in tudi drugim pomagate, da se ga naučijo; AKO ste ameiški državljan, ali se pripravljate, da postanete; AKO pomagate s kupovanjem Liberty posojila in sicer z vsakim centom, ki ga lahko investirate; 1'QTEM lahko s ponosom rečete:_ "AMERIKANEC SEM" KUPITE LIBERTY BONDE 'fefriB - STRAN 4 ENAECP3A V N O S T Javni ljudski shod SfJZ (Nadaljevanje iz 2. strani.) gram S. R- Z. in slede nasvetom "tega vražjega Kristana" tudi najbolj vneti katoliki. Kajti s tem ni rečeno, če postanemo enkrat svobodni v naši republiki, da se neha s ten^ življenje katolikov, liberalcev, svobodomisel-cev ali nevtralcev. Ne r» ijatelj! V republiki je svobodno osebno mišljenje, je vsakega poedinca privatna stvar. Pod konstituci-jo nove naše republike bomo vsi enaki. Zato je- tista mora, s katero vam groze vaši voditelji, da bo zatrto vse, kar ni "socialistično" vzelo svoj konec, izmišljena in umetnor sestavljena mrena, s katero vam hočejo pre-mrežiti oči, da ne bi videli resnice. T7i pa, zavedajte se svoje dolžnosti napram narodu in samim sebi, sodite sami, in gotovi smo, da pridete do istega zaključka in rezultata, katerega ste slišali iz ust Kristana. Veselje pa nas navdaja, ko vidimo, da se narod res zaveda svoje dolžnosti napram semsebi. Videli smo na tme shodu, da je ljudstvo razumelo vsako besedo. Nadvse pa moramo zahvaliti se občinstvu, da se je tako plemenito vedlo ves čas govora. Med govorom niste slišali niti najmanjšega nemira. Poslušali so pazno, kajti slišati so hoteli in razumeti položaj tak, kakor je v resnici. Koncem konca pa dokazuje in potrjuje vse to, tudi radodarnost rojakov. Prostovoljna kolekta je znašala nič manj kot $64-10. Hvala vam! Le taki naprej! Pristopite vsi, brez izjeme v tabor republikancev! Doli z avtokracijo, katero nam vsilju jejo! Mi hočemo biti svoji, na svoji zemlji svoji gospodarji! RESOLUCIJA Javni ljudski shod, zborujoč dne 6. oktobra 1918 v Birkovi dvorani v Clevelandu, O., potrjuje vnovič svoje soglašanje s programom in delom Slovenskega RepubliČanskega Združenja in poziva organizacijo, da nadaljuje delo v začrtani smeri, vse Slovence in Jugoslovane sploh, pa poziva, da se pridružijo tej organizaciji in jo podpirajo z vsemi svojimi močmi. Zlasti želi shod, da stori S. R. Z. vse potrebne korake za demokratično združitev Jugoslovanov na taki podlagi, ki se vjema z vojnimi cilji Zedinjenih držav in omogoči priznanje Jugoslovanov kot tej republiki prijateljskega naroda. Poizkuse Avstrije za dosego miru v sedanji dobi na temelju njenih oficielnih korakov smatra shod za napor, čigar edini namen je rešitev Avstro-Ogr ske monarhije. Federacija Avstrije, kakor govori o njej "novi nemški kancelar, ne reši vprašanja avstrijskih in zlasti slovanskih narodov. Slovani vstra jajo na pravici samoodločevanja in na takem miru, ki bo res trajen in omogoči kulturni razvoj narodov. N Ker se Amerika bojuje za ^ta cilj, jj Slovenci ponovno oblju-ibujejo svojo podporo z vsemi močmi in jo bodo tudi v sedanji kampanji za 4. vojno posodilo svobode brez pridržka podpirali v popolni zavesti, da je zmaga Zedinjenih držav zmaga demokracije in vseh tistih načel, za katera se bojuje tudi Slovensko Republičansko Združenje. NAZNANILO OCTOBER 8 1918. SLOV. REPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE SLOVENIC REPUBLICAN ALLIANCE SEDEŽ V CHICAGI, ILLINOIS IZVUŠEVALNI ODBOR Frank Bostich, Filip Uodina, Frank Kerže, Martin* V. Konda, Etbin Kriot.cn, Anton J. Terbovec. Jože Zavertnik NADZOKM ODBOR: Matt Petrovič, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR: John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. JudniC, Ivan A. Kaket, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. M. Poglodič, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Stehlaj, Frank Šav«, Frank Udovič, Charlie Vesel. Andrew Vidrih, Stefan Zabric, Leo Zakrajiek, Ant. Zlogar! L. F. Truger. (OPOMBA—Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še niso priguuuli, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjan**. da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. JnmIov za pisma in denarne poSiLjatve je: ANTON J. TERBOVEC, P. O. tte* 1, CICERO, ILL j XV. IZKAZ PRISPEVKOV ZA SLOV. REPUB. ZDR. Krajevna organizacija SRZ v Milwaukee, Wise. $5.00; — kr. organizacija Virden, 111. $14.90: Kraj, org. St- Louis, Mo. $12.00; društvo sv. Alojzija, JSKJ $10; -društvo št. 3. SSPZ. De Pue, '.111. $3-75; —društvo št. 3. SNPJ in dr. št. 2. SDPZ skupaj $20; —Fr Žagar, Terre Haute, Ind. $2.00; — John Resnik, Whitney Pa- $5.00; — slovenski vojaki v Camp Perry, O. $26.00; — Mrs. I. Petje, Noriss, 111. $3.00; —Jos Hiti, U- S. Base Hospital, Camp Sherman, O. $2.00; — kraj. dr. South Fork, Pa. $325: — kraj. org. Forest City, Pa. $1.50; — Fr. Štefančič, Aurora, 111. $1.80; —kraj, org. Lorain, O. $5.00; — kraj. org. E. Palestine, O. $2;85 — kraj, org. Roun.dup, Mont. $6.25; — slovenski'vojaki v C. Funston, Kans. (poslano po Ch. Pogorele) $13-00; — kraj org. NOVICE j White Valley. Pa. $6.65; — Andrew Sprogar, Lincoln, 111. $5.00 I — slovenski vojaki v Camp Pe-\ 'ry. O. $31-00; — Vene. Batič, i Tndianapolis, Ind. $1.00; — kraj. org. Forest City, Pa. $4.35; — društvo Triglav, št. 94 SNPJ. $4.00; — Louis K veder nabral v Waukeganu, 111, $11.50; — Fr. Homer, Gross, Kans- $1.00; — Jos. Kalan, Cleveland. O. $4; — kraj. org. Staunton, 111. $8.75 — kraj. org. Forest City, Pa. $5.45 — kraj. org. Kokomo, Ind. $2,40 — nabrano na konvenciji SNPJ v Springfield, III. $40.00; — kr. org. Sartell, Minn. $5.00; — dr. Geo Washington, $t. 270 SNPJ $1.25; — kraj, org. Murray, U. $3.00; — kraj, org. Camp Shumway, Colo. $4.50: — kraj. org. Piney Fork, O. $2.50; — kr. org Verona, Pa. $14.00; Skupaj toraj v tem izkazu 312 in petinosemdeset centov. Anton Terbovec, tajnik. Članom društva Clevelandski Slovenci' št. 41 .S. D. Z. naznanjam, da sem se preselil iz 1259 E. 60 St. na 1253 E. 59 St. Bratski pozdrav A. ABRAM, tajnik (154) HIŠA. SE DA v najem snažni družini. Nahaja se na 1007 E. 74. Str. Ima sedem sob, kopališče, furnace za plin in premog ter električno razsvet Ijavo. Vprašajte na, 6101 St Clair Ave. (8,10,12) —Civil service komite ignorira 4p sedaj obstoječo postavo, ki pravi, da mora biti vsak prosilec, ki želi postati policaj ali ognjegasec meščan, ter je pričel oglašati za delavce, da se s tem pripravi za slučajni štrajk, s katerim groze dosedanji usluž benci, ker ni mesto pripoznalo 8 urnega dneva in povišanje plače- Oglas se glasi, da se lahko priglasijo za to službo tudi oni, ki so rojeni ali ki bivajo izven Clevelanda. —V Camp Sherman je postalo 33 vojakov žrtev šparilke influence. Med temi je tudi kle-velandčan Carno Novak. Vseh je do sedaj umrlo 45, med temi je 33 ohajčanov. < —Preizkava nesreče, katera se je prigodila na Penna železnici, ko je ubil vlak 20 delavcev se je pričela v pondeljek zjutraj. Pri pondelkovem zaslišanju, je dejal strojevodja Finley, da je enostavno pozabil na tovarno McMyler. kjer so bili delavci u-posljeni. Povedal je, da je vozil okrog 40 milj na uj-o, ko se je prigodila nesreča, in da je bil 10 minut kasan. Zato pa je, da bi ulovil teh deset minut, vozil hitreje in ni videl vsled hude megle. Dokazalo pa se je tudi, da ni bil posebni vlak na voznem redu zaznamovan, in da niso bili obveščeni o tem vsi delavci na železnici, temveč le nekaj uslužbencev. Strojevodju se o tem po sebnem vlaku sploh ni nič povedalo, temveč je le slučajno videl nek zaznamek na tabli. ZAHVALA Vse cenjene rojake in rojakinje tem potom uljuclno vabimo na Katero priredi SL. GODBA 'TRIGLAV* «11 12 n s i 0 s 1 i V NEDELJO DNE 13. Oletobra g a a s 1 g M I i s § POZOR kupim kuhinjsko peč na premog, ki pa ne sme biti preveč poško lova-na, temveč dobro ohranjena. Kdor jo ima,naj se zglasi v u-pravništvu "Enakopravnosti". lovo BLAGO. V B.«JURATOVAC ali STANlSlC DVORANI NA 15820 CALCUTA AVE Začetek točno ob 2. pop.f . .Kerječisti dohodek namenjen za društveno blagajno se, vsi Slovenci in Slovenke uljudno vabijo na to veselico. Da ne bode primanjkovalo veselja in zabave v to je v obilni meri preskrblje no. VSTOPNINA 35c. Za obilno udeležbo se toplo priporoča ODBOR. I i 8 I S d Ali ste se že preskrbeli z vašim zimskim oblačilom, spodnjo opravo, srajcami in z vsem ^ , drugim, kar potrebujete za zi-~~ mo? Ce ne, potem no pozabite, da imam v zalogi vso rimsko-opravo za moške, ženske in ot™l»». Cene zmerne, postrežba tocn». ANTON Gl 'BANC 16717 Waterloo RL Collinwooil, Ohio. (160) ..........................................iihhuiiiiuuw)...............................iitiiiiiiimiiiaimimim.....iiimuiiiii.....mum Tem potom se najptisvene.i zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znacem, ki so mi v dolgotrajni bolezni mojega ne-pozabrtega soproga bili v pomoč in mi stali v žalostnih urah na strani. Iskreno se zahvaljujem vsem članom društva Naprej, št. 5- SNPJ, katerega dolgoletni član je bil pokojni, da so ga tako častno spremili na zadnji poti; tudi vsem drugim vdele-žencem se lepo zahvaljujem za udeležbo. Srčna hvala za darovane vence. Lepa hvala tudi predsedniku dr. Naprej, Frank Somraku, za tolažbo in pomoč, ki jo je v svojem imenu in v i-jnenu društva izkazal. , Frančiška Perše, soproga, Josipina Perše, hčerka. M ^ItlPOROCAM svojo z vsem dobro preslj-bljeno A restavracijo — v prvi vrsti za zajtrel, kosilo Pridite in prepričajte se. Seveda, kdor se malo dalje ča-in večerjo. Dober prigrizek se dobi tudi ob drug«« času. sa zamudi pri kozarcu hladilne pijače, temu titfi dam "car fare" in tudi "transfer" do doma. Ne zamadite te prilike, cenjeni rojaki, posebno, ko je vročina res O. K. KAR SE TIČE udobnosti pri meni ob zimskem času, povedal vam bodem pozneje. Bo pač nekaj INTERE-SANTNEGA glede zabave. Garantiram dobro in točno postrežbo. Najbolj zmerne cent z ozirom na kritične čase. — CENJENIM ROJAKOM se priporočam najtopleje za obilen obisk in podporo.._ FRANK HOČEVAR m 4DBISONRD. CLE^LAND Te!i.f,M»• PfWetiw V/^.;;. NAZNAPs ILO. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjjam, da sem kupil dobronzani CANDY STORE od Mrs. Fannie Pristov na 1391 East 55th St. Vsem dosedanjim odjemalcem kaokr tudi vsem rojakom se toplo priporočam JOHN JEGLIČ, 1391 E. 55th St. (149) 5' V .............................................................m.....................................................................um, iimmiro s j Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem premestil svoj u-rad od 933 E. 152 STREET na BS10ST HI ASRAVE JOHN METELKO, O. D. OPTOMETRIST 6510 ST. CLAIR AVE. . (149) Pozor!!! Botri in Botrice! SPREJME SE DEKLICA ki je že prosta šole za delo v "Candy Store". Dohra plača. Vešča mora biti polsg ."vwMdi-ne tudi nekaj angleščine. Za nadaljna pojasnila se lahko izve pri uredništvu Enakopravnosti 6418 St. Clair Ave ali pa na 6128 St. Clair Ave. 3 ■■BMHKiHsa P1'* meni je vsako rezilno orodje popolnojna jamčeno V slučaju, da bi ne mogel posreči, (posebno za britev) dam $100.00 nagrade, ako Vas ne zadovoljim ž njo. EDINA SLOVENSKA TRGOVINA IN BRUSILNICA NA 6920 ST. CLAIR AVE. KUPITE VAŠA DARILA SEDAJ, TER SI PRIHRANIE DENAR! Razprodati moramo, da naredimo prostor za blago, katerega preselimo iz trgovine 6120 St. Clair Ave. Kot smo že poročali, bodemo prenehali s trgovino na 6120 St. Clair Ave., ter zanaprej vodili samo eno trgovino, namreč na 5805 St. Clair Ave. LASTNIK. ker pa nam primanjkuje prostora za vso ogromno zalogo iz o-beh trgovin, hočemo razprodati eno tretjino zaloge po čudovito znižanih cenah, namreč / * i 20 do 40 odstotkov pod navadno celio. Pridite osebno, ter se prepričajte, da vam mi res prihranimo denar. Zaloga obstoji iz žepnih in stenskih ur, verižice, zapestne ure, ovratne verižice in priveski, zapestnice, kravatne igle, fin o bruženo steklo, namizno orodje in na stotine druzih stvari VSE S POPOLNO GARANCIJO. Prostori na 6120 St. Clair Ave. se oddajo v najem; lepa prilika za podjetnega rojaka, ki hoče začeti trgovino. Proda se * tudi železna blagajna, izložbene omare (show cases) in več dru ge trgovinske oprave. Pazite na naslov razprodaje: Wm. Sitter Co. Ura rji in zlatarji 5805 St. Clair Ave. OPOMBA: Kadar pošiljate denar, dobite pri nas denarne nakaznice (Money Order) po isti ceni, kot na glavni pošti. Pri nas lahko plačate račun za plin, lektriko in vodo.