petek, 6. junija 2025 1 Prva Ča so pis ob či ne Kamnik, 6. junija 2025, leto 10, šte vil ka 11 Delno odprtje novega Turistične ideje skozi oči mladih mostu v Stranjah Terme Snovik so konec maja gostile zaključno prireditev vseslovenskega projekta Turizmu pomaga lastna glava, kjer se je odlično odrezala Osnovna šola Šmartno v Tuhinju. Po slabem letu dni od začetka gradnje novega mostu čez Kamniško Bistrico na regionalni cesti med Stranjami in Godičem so 2. junija po njem zapeljali prvi avtomobili. Špela Šimenc v trendu. Turistična zveza Slovenije je skupaj s Turi- Špela Šimenc Snovik – Turizmu pomaga stičnim društvom Tuhinjska lastna glava je projekt Turi- dolina ter ob pomoči Občine Stranje – Na novem, težko stične zveze Slovenije in Za- Kamnik in Zavoda za turi- pričakovanem mostu med voda Republike Slovenije za zem in šport Kamnik Stranjami in Godičem so šolstvo v sodelovanju z regij- zaključno prireditev prvič iz- delno sprostili promet. Za- skimi turističnimi zvezami, vedla v Snoviku. Sodelovalo časno bo ta še semaforizi- ki osnovnošolsko mladino je okoli 250 učencev iz dvaj- ran, potekal bo izmenično spodbuja k delovanju v tu- setih šol, ki so med vsemi enosmerno, predvidoma av- rizmu, raziskovanju doma- prijavljenimi projekti osvoji- gusta pa bodo dela na mostu čih krajev, ugotavljanju le zlata priznanja. Med nji- zaključena in takrat bo pro- možnosti za hitrejši razvoj mi je bila tudi ena iz kam- met stekel dvosmerno. V in oblikovanju privlačne tu- niške regije, Osnovna šola tem času bodo odstranili ristične ponudbe. Šmartno v Tuhinju, ki se ni montažni most, vzporedno Letos so osnovnošolci v okvi- le uvrstila med najboljše, potekata tudi urejanje breži- ru interesne dejavnosti Tu- temveč je prejela tudi pri- ne na levem bregu Kam- rizmu pomaga lastna glava znanje za najboljšo stojnico. niške Bistrice in rekonstruk- ob podpori mentorjev cija navezovalnih cest. Novi ustvarjali na temo Tradicija 9. stran most je dolg petdeset me- trov, gre za prednapeti most brez sredinske opore, dela izvaja Gorenjska gradbena družba, reko pa bo prečkal pod drugim kotom kot stari. Po novem mostu čez Kamniško Bistrico so 2. junija zapeljali prvi avtomobili. / Foto: Tina Dokl Most v Stranjah je prvi rat smo v rekordnem času zanj pripravljeni že pred šo okolico izredna pridobi- izmed štirih vzpostavili prevoznost po celi poplavami, saj je bil stari tev, za katero smo si priza- Ob tem veselem trenutku, naši državi, tudi v občini Ka- most preobremenjen, z eno- devali vsaj trideset let. Prej predvsem za vse tiste, ki mnik smo imeli na tem po- smernim prometom je pred- je bilo pločnika le za vzorec, dnevno uporabljajo most, sta dročju kar nekaj dela. Sedaj stavljal ozko grlo, zaradi zelo sedaj bomo lahko po njem gradbišče obiskala kamniški smo v fazi, ko našo infra- ozkih pločnikov je bil precej mirno hodili,« je povedala podžupan Uroš Pirc in mini- strukturo po poplavah še bolj nevaren tudi za pešce. Inve- nekdanja predsednica Kra- strica za infrastrukturo Alen- odporno dajemo nazaj v sticija (sredstva so zagoto- jevne skupnosti Kamniška Mladi so pokazali ogromno ustvarjalnosti. / Foto: Špela Šimenc ka Bratušek. »Pred slabima prostor, vračamo ljudem – in vljena iz državnega proraču- Bistrica Karla Urh, ob tem dvema letoma smo tukaj na prvi od porušenih državnih na) je vredna nekaj manj kot tem mestu gledali deročo mostov je prav ta v občini Ka- 4,8 milijona evrov, poveča- reko, porušen most, kar ne- mnik,« je dejala Bratuškova. nja finančnih sredstev po Predvidoma avgusta kaj vasi v občini Kamnik je Kamniški most je med prvi- besedah ministrice ne gre bodo dela na novem bilo odrezanih od sveta. Tak- mi zato, ker so bili projekti pričakovati, zaradi objektiv- mostu zaključena in nih razlogov (vremena) pa je nekaj malega časovne zamu- takrat bo promet de. stekel dvosmerno. Ločene površine za pešce in kolesarje pa poudarila še težavo, na Kot je dejal podžupan Uroš katero občani že dolgo opo- Pirc, so jih občani večkrat zarjajo in bi jo po njenem opozarjali na to, da mora biti mnenju lahko novi most s OPTIKA CORNEA most dovolj velik in širok, hitrejšim prometom še pos- Murnova ul. 1, predvsem varnejši od prej- labšal – prometni kolaps, ki šnjega, in vse to so pri načr- nastane pri bližnji osnovni 1234 Mengeš tovanju upoštevali. Novi šoli v jutranjih in popoldan- T. 051 492 766 most ima tako na obeh stra- skih konicah, ko osebna vo- E. info@optika-cornea.si neh ločene površine za zila pri prevozu otrok v šolo pešce in kolesarje, kar je do- in iz nje ustavljajo na vo- mačine izredno razveselilo. zišču državne ceste. »To bo Promet sta simbolično sprostila infrastrukturna ministrica »Kot krajanka lahko rečem, pa morala občina še rešiti,« Alenka Bratušek in podžupan Uroš Pirc. / Foto: Tina Dokl da je to za naš kraj in za šir- je dejala Urhova. · BREZPLAČNA KONTROLA VIDA · OČALA NA NAPOTNICO ZZZS OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE ZANIMIVOSTI ŠPORT · STROKOVNO SVETOVANJE PRI NAKUPU OČAL · POPRAVILO OČAL Svetniki o podružnici Gasilska zveza praznuje Učitelj, ki navdihuje Veronikin pokal Na zadnji redni seji so kam- Gasilska zveza Kamnik pra- Milan Mandeljc, profesor Kamnik je med 22. in 25. ma- niški svetniki med drugim znuje pomemben jubilej – 70 angleščine na Gimnaziji in jem gostil mednarodno loko- potrdili Dokument identifi- let neprekinjenega delovanja. srednji šoli Rudolfa Maistra strelsko tekmovanje Veroni- kacije investicijskega projek- Povezuje 13 društev, ki s svo- Kamnik, je letos v okviru kin pokal, ki velja za največje ta (DIIP) za rekonstrukcijo in jim delom dokazujejo, da so projekta Učitelj sem! Učite- tovrstno tekmovanje v Slove- prizidavo Podružnične šole požrtvovalnost, solidarnost ljica sem! prejel naziv učitelj niji in širši regiji. Kamničani Gozd. in skrb za sočloveka temeljne leta 2025. so si pristreljali tri zlate me- vrednote naše skupnosti. dalje in eno ekipno srebro. stran 2 stran 3 stran 9 stran 10 Miran Klemen s.p., Hribarjeva ulica 27, Mengeš 2 petek, 6. junija 2025 Občinske novice Prenova čaka tudi 17. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik enoto Sneguljčica Svetniki o podružnici Enota Sneguljčica Vrtca Antona Medveda bo dobila sončno elektrarno, na občini pa načrtujejo Na zadnji redni seji so kamniški svetniki med drugim potrdili Dokument identifikacije investicijskega tudi obnovo fasadnega ovoja. projekta (DIIP) za rekonstrukcijo in prizidavo Podružnične šole Gozd. Nika Toporiš Po navedbah občine je pod- pis pogodbe za postavitev Kamnik – Kot so sporočili z sončne elektrarne predviden Nika Toporiš občine, so bili uspešni na v začetku julija 2025. Za- drugem prijavnem roku jav- ključek vseh del načrtujejo Kamnik – Na 17. redni seji nega razpisa ministrstva za do jeseni. V zvezi z vplivom občinskega sveta so svetniki okolje, podnebje in energijo del na delovanje enote pou- obravnavali in potrdili Do- za sofinanciranje naprav za darjajo, da želijo posege iz- kument identifikacije inve- proizvodnjo električne ener- vesti tako, da ne bo potrebna sticijskega projekta (DIIP) z gije iz sončne energije. V selitev otrok v druge enote. naslovom Rekonstrukcija in okviru tega projekta je načr- »To bomo lahko dokončno prizidava Podružnične šole tovana postavitev sončne potrdili po podrobnem popi- Gozd. Vodja Oddelka za elektrarne na streho enote su potrebnih del in v dogo- družbene dejavnosti Katari- Sneguljčica. »Cilj projekta je voru z izvajalcem ter vod- na Vegel je v okviru obrazlo- povečati proizvodnjo elektri- stvom vrtca,« so še dodali. žitve te točke pojasnila, da ke iz obnovljivih virov in s Starše bodo o morebitnih or- bo Ministrstvo za vzgojo in tem prispevati k zelenemu ganizacijskih spremembah izobraževanje najkasneje do prehodu,« so pojasnili na ob- pravočasno obvestili. Z iz- 25. julija 2025 objavilo javni čini. Javni razpis za izbiro iz- vedbo načrtovanih del se bo razpis za sofinanciranje in- vajalca postavitve elektrarne enota Sneguljčica pridružila vesticij v infrastrukturo vrt- je že v pripravi. Občina poleg nizu javnih objektov, ki s cev in osnovnih šol za obdo- tega za leto 2025 načrtuje prehodom na obnovljive vire bje 2026–2029. tudi obnovo fasade vrtca, energije prispevajo k večji Za uspešno prijavo na razpis vendar ta poseg ni del razpi- energetski učinkovitosti in bo potrebna celotna investi- Občinski svet Občine Kamnik se je sestal na 17. redni seji v tem mandatu. / Foto: Nika Toporiš sa za sončne elektrarne in bo trajnostni naravnanosti lo- cijska dokumentacija, kar izveden kot ločen projekt. kalne skupnosti. vključuje tako DIIP kot tudi vključno z vsemi inštalacija- snila, da Zakon o zavodih sedež krajevne skupnosti, Investicijski program (IP), mi. Uredili se bodo sanitarni določa namen porabe teh saj te nimajo pristojnosti za ki morata biti pripravljena prostori, garderobe, kuhinja, sredstev, pri čemer so posa- sprejem statuta. Usklajena skladno z višino predvidene večnamenski prostor, učilni- mezni javni zavodi pripravili so bila tudi območja volišč z naložbe ter veljavnimi pred- ce, kabineti, knjižnica in predloge uporabe presežka, uradno evidenco naselij in pisi s področja javnih financ. zbornica. Odpravljen bo tudi ki so jih predhodno že potrdi- ulic. »Zadnja uskladitev Od- Občina Kamnik bo na razpis problem kapilarne vlage,« je li njihovi sveti. Občinski svet loka o določitvi območij kra- prijavila projekt rekonstruk- pojasnila Katarina Vegel in je o vseh predlaganih sklepih jevnih skupnosti in volitvah cije in prizidave Podružnič- dodala, da je začetek del glasoval in jih tudi potrdil. v svete krajevnih skupnosti v ne šole Gozd, katerega sku- predviden za leto 2027. občini Kamnik je bila izvrše- pna ocenjena vrednost znaša Kljub potrditvi dokumenta Potrdili nov odlok na pred lokalnimi volitvami 909.218 evrov z vključenim identifikacije investicijskega Svetniki so obravnavali tudi davkom na dodano vre- projekta so se med razpravo nov Odlok o določitvi obmo- dnost. Projekt že ima ustre- pojavili tudi pomisleki glede čij krajevnih skupnosti in Novi Odlok o določitvi zno podlago – občina je na- izbrane poti izvedbe – torej volitvah v svete krajevnih območij krajevnih mreč že leta 2022 pridobila rekonstrukcije in prizidave skupnosti v Občini Kamnik. skupnosti in volitvah v Tudi enota Sneguljčica bo dobila sončno elektrarno, v projektno dokumentacijo ter obstoječega objekta. Nekate- Kot je pojasnila Sanja Pe- načrtih pa je tudi obnova fasadnega ovoja. njihove svete ukinja / Foto: Nika Toporiš izvedla statično presojo ob- ri svetniki so izrazili dvom, klar, višja svetovalka za ure- stoječega objekta, ki jo je pri- ali je ta rešitev dolgoročno janje premoženjskopravnih več volilnih enot v pravil Gradbeni inštitut najustreznejša, pri čemer so in drugih zadev, so spre- nekaterih krajevnih ZRMK. Gradbeno dovolje- poudarili možnost, da bi bila membe posledica sprejetega skupnostih, kot so Trajnostno v knjižnico nje za izvedbo posega je bilo novogradnja hitrejša, finanč- Zakona o spremembah in pridobljeno v začetku leta no primerljiva in energetsko dopolnitvah Zakona o lokal- Kamniška Bistrica, Kamnik – Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik se pridružu- 2023 in velja do leta 2028. V učinkovitejša alternativa. nih volitvah. Ta med drugim Motnik in Tuhinj, ter je vseslovenski kampanji Trajnostno v knjižnico po nagra- sklopu priprav na investicijo Opozorili so tudi na dejstvo, določa, da je volilna enota za do!, ki poteka v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2025. uvaja enotno število je bila tudi uradno spreme- da so bile v preteklosti izra- volitve članov sveta krajevne Kampanja, ki jo je zasnoval Regijski center mobilnosti Lju- članov sveta – sedem. žene lokalne želje po popol- skupnosti celotno območje bljanske urbane regije (RCM LUR), združuje deset regijskih noma novem objektu, ki bi posamezne krajevne sku- centrov mobilnosti, s skupnim ciljem – spodbujati trajno- Dokument bolje odražal potrebe in sta- pnosti, kar pomeni, da se v leta 2022. Ker gre za več stno mobilnost. Vse do 30. oktobra bodo obiskovalci knji- identifikacije nje na terenu. tistih, kjer je bilo doslej več sprememb, smo se zaradi žnice, ki se do tja odpravijo peš, s kolesom ali z javnim pre- preglednosti odločili, da se vozom, nagrajeni za svoj trajnostni prispevek. Vsakič, ko investicijskega volilnih enot, te ukinjajo. V Potrdili letna poročila pripravi nov odlok.« bodo na ta način obiskali kamniško knjižnico in si izposodi- projekta za občini Kamnik to zadeva V nadaljevanju seje je občin- krajevne skupnosti Kamni- li gradivo, bodo prejeli nalepko RCM LUR, ki jo bodo lahko rekonstrukcijo in ski svet potrdil letna poročila ška Bistrica, Motnik in Tu- O darilni pogodbi nalepili na poseben kartonček, dostopen v knjižnici. Vsi, ki prizidavo Podružnične vseh javnih zavodov v občini hinj, kjer se po novem obli- Kot zadnjo so svetniki obrav- bodo zbrali pet nalepk, bodo sodelovali v nagradnem žrebu navali točko, ki je bila na za doživetja v Ljubljanski urbani regiji. N. T. šole Gozd vključuje za leto 2024, pri katerih na- kuje le ena volilna enota. »V stopa Občina Kamnik kot navedenih krajevnih sku- dnevni red uvrščena s pre- prenovo kleti, pritličja ustanoviteljica ali soustano- pnostih se skladno z zgornji- dlogom za razširitev dnevne- in mansarde, viteljica. Vodja Oddelka za mi navedbami oblikuje le ga reda. Šlo je za Predlog energetsko sanacijo, družbene dejavnosti Katari- ena volilna enota, ustrezno sklepa o seznanitvi Občin- izboljšave prostorov na Vegel je ob tem pojasnila, pa se poenoti število članov skega sveta Občine Kamnik da se svet seznanja tako z sveta krajevne skupnosti, ki z darilno pogodbo. Podrob- ter reševanje težav s vsebinskim kot finančnim bo po uvedeni spremembi v neje je vsebino pojasnila kapilarno vlago. poslovanjem vseh 14 javnih vseh krajevnih skupnostih podsekretarka in vodja Od- ODGOVOrNI urEDNIK: NAMESTNIcA ODGOVOrNEGA urEDNIKA: Aleš Senožetnik Maša Likosar zavodov, tudi tistih, ki sicer štel sedem članov. V skladu delka za premoženjskoprav- ales.senozetnik@g-glas.si masa.likosar@g-glas.si niso financirani neposredno z zakonom morajo občine ne in splošne zadeve Maja OGlASNO TržENjE: ZAhVAlE, OSMrTNIcE, NArOČNINE: njena namembnost objekta iz občinskega proračuna, kot uskladiti splošne akte s spre- Sušnik, ki je povedala, da se Mateja Žvižaj osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 iz stanovanjske v izobraže- sta Zdravstveni dom dr. Juli- menjenim in dopolnjenim darilna pogodba nanaša na mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 valno. Ob tem se predvideva ja Polca Kamnik in Mestne zakonom v šestih mesecih zemljišča s parcelnimi šte- KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 možnost, da bo stavba po lekarne. »Vsi javni zavodi so po njegovi uveljavitvi, spre- vilkami 499/4 (k. o. Meki- Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj potrebi služila tudi kot enota lansko leto zaključili finanč- membe pa se bodo začele nje) ter 212/6 in 213/2 (k. o. (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) vrtca. no uspešno, torej so ustvari- uporabljati za prve redne lo- Godič), ki so jih lastniki ob- Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. »Predvidena je delna rekon- li določen presežek,« je deja- kalne volitve, razpisane po čini podarili v začetku leto- Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor strukcija objekta z ojačitvijo la Katarina Vegel. uveljavitvi tega odloka,« je šnjega leta. Občina je darilo Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev stropne konstrukcije, ener- Posledično so v naslednji toč- poudarila in dodala, da se sprejela, po izvedbi vseh so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: getsko sanacijo in zamenja- ki dnevnega reda svetniki spreminja tudi člen, ki dolo- upravnih postopkov pa je kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2025 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). vo energenta (peleti). V celo- obravnavali predloge za raz- ča, da lahko krajevna sku- bila Občina Kamnik kot Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 20. junija 2025, prispevke ti bodo prenovljeni prostori poreditev ustvarjenega pre- pnost s statutom ali statutar- nova lastnica vpisana tudi v lahko pošljete najkasneje do četrtka, 12. junija 2025. kleti, pritličja in mansarde, sežka. Katarina Vegel je poja- nim sklepom spremeni zemljiško knjigo. petek, 6. junija 2025 3 Občinske novice Gasilska zveza praznuje PARKing Veronika Občina Kamnik nadaljuje izvajanje projekta Gasilska zveza Kamnik letos praznuje pomemben jubilej – 70 let neprekinjenega delovanja. Danes PopUpUrbanSpaces, ki ga vodi kot vodilni povezuje 13 društev, ki s svojim delom vsak dan dokazujejo, da so požrtvovalnost, solidarnost in skrb partner. Pilotna ureditev PARKing Veronika naj bi za sočloveka temeljne vrednote naše skupnosti. bila zaključena do konca meseca. Nika Toporiš Nika Toporiš prostorska intervencija, ime- novana PARKing Veronika. Kamnik – Gasilska zveza Ka- Kamnik – Občina Kamnik Gre za pilotno preoblikova- mnik, ki letos praznuje 70 bo v okviru mednarodnega nje parkirišča v prostor za let neprekinjenega delova- projekta PopUpUrbanSpa- druženje in dogodke s ci- nja, je v središču mesta – od ces izvedla začasno prostor- ljem ustvariti prijaznejše in Glavnega trga do Samčevega sko intervencijo na območju varnejše mestno središče. predora – pripravila predsta- parkirišča pri Kavarni Vero- »PARKing Veronika vklju- vitveni dogodek, namenjen nika. Kamnik pri projektu čuje postavitev edinstvenega širši javnosti. Gasilci so obi- sodeluje kot vodilni partner, stojala za kolesa, ob upošte- skovalcem prikazali sodob- kar pomeni, da koordinira vanju legende o kamniški no opremo, vozila, postopke mednarodno partnerstvo s Veroniki, ki ga oblikuje pri- prve pomoči ter simulacijo sodelujočimi iz Hrvaške, znana kamniška kiparka intervencij. Dogodek je bil Poljske, Madžarske, Italije, Nina Koželj, ter klopi in le- obenem tudi priložnost za Avstrije in Nemčije. Kot po- senega paravana za vizualno ozaveščanje o vlogi gasilstva udarjajo na občini, gre za pi- pregrado ekološkega otoka,« v sodobni družbi in promo- lotni preizkus bolj prijazne- poudarjajo na občini in do- cijo prostovoljnega dela. ga, dostopnega in varnega dajajo, da želijo na ta način Obiskovalci so se lahko spre- mestnega središča. »Glavni občanom in obiskovalcem hodili med vozili in opremo, Predstavitev gasilstva, opreme in vozil je pritegnila številne mimoidoče. / Foto: Nika Toporiš cilj projekta je omogočiti pokazati, kako lahko z prisluhnili pojasnilom gasil- spodbujanje sprememb v majhnimi prostorskimi cev o njihovem delu in nalo- silsko enoto širšega pome- zaščite in reševanja v Ka- zanih s prometnimi nesreča- potovalnem vedenju mešča- spremembami izboljšamo gah, ki jih opravljajo, ter na, in ostalih 12 društev, ki mniku ne moremo predsta- mi in naravnimi nesrečami. nov ter sprožiti premike k javni prostor. spremljali prikazno vajo. Po- dejansko skupaj sestavljajo vljati,« je dejal. »Klasičnih požarov je vse pametnim in trajnostnim Projekt je trenutno v fazi iz- sebna pozornost je bila na- temeljni člen v sistemu zaš- manj, kar pomeni, da tudi oblikam urbane mobilnosti. vedbe pilotnih aktivnosti, ki menjena tudi otrokom, ki so čite in reševanja v naši obči- Visok nivo kamniškega preventivne aktivnosti delu- Pri tem je ključno aktivno so obvezujoče za vse projek- lahko sodelovali v gasilskem ni.« Dodal je, da se pomen gasilstva jejo,« je dodala. Ocenjuje, da vključevanje meščanov v te- tne partnerje. Ureditev naj kotičku za mlade. Župan usposobljenih, opremljenih Predsednica Gasilske zveze je Gasilska zveza Kamnik v stiranje inovativnih zelenih bi bila zaključena do konca Matej Slapar je poudaril, da in predanih gasilcev posebej Kamnik Simona Oblak je odlični kondiciji in uživa vi- pristopov z uporabo rešitev meseca, spremljajoči dogod- je Gasilska zveza Kamnik te- pokaže v kriznih situacijah. poudarila visoko raven orga- soko stopnjo zaupanja lokal- taktičnega urbanizma.« ki pa bodo potekali do meljni del sistema zaščite in Po njegovih besedah so ga- niziranosti in pripravlje- ne skupnosti ter nadpovpreč- V okviru projekta bo na ob- vključno septembra in bodo nosti vseh društev. »Vsa no podporo občine. močju pod malograjskim namenjeni različnim cilj- Praznovanje častitljive obletnice Gasilske zveze društva so na visokem nivo- Dogodek je požel veliko za- hribom izvedena začasna nim skupinam. ju – tako po opremljenosti nimanja in odziva občanov. Kamnik se bo nadaljevalo 27. septembra, kot strokovni usposoblje- Gasilci so z njim želeli ko bo po mestu potekala velika parada, ki ji bo nosti. To je rezultat dolgole- približati svoje delo ljudem, sledila slavnostna akademija v Domu kulture tnega sistematičnega dela, spodbuditi mlade k vključe- Kamnik. Nadaljevanje dogajanja pa sledi tudi vlaganj in izobraževanja, še vanju in poudariti pomen posebno mladih,« je pove- prostovoljstva, ki ostaja 4. oktobra, ko bo organizirana obsežna dala. Dodala je, da društva v ključni steber gasilske služ- gasilsko-reševalna vaja. Kamniku uspešno pridobi- be v Sloveniji. Praznovanje vajo nove člane, čeprav so 70-letnice se bo nadaljevalo dopoldanski izvozi na inter- z veliko gasilsko parado, ki reševanja v občini. »V Ka- silci tisti, »ki gredo tja, ko vencije še vedno težava, saj bo 27. septembra potekala mniku smo res ponosni na drugi bežijo stran«. Poudaril so gasilci takrat praviloma v skozi Kamnik, sledila pa ji organiziranost in sestavo je tudi, da je sistem prosto- službi. »To je vseslovenski bo slavnostna akademija v naših gasilskih enot. Gasil- voljnega gasilstva učinkovit problem, a ga z dobro orga- Domu kulture Kamnik. Če- ska zveza Kamnik letos pra- in da bi bilo napak, če bi ga nizacijo uspešno blažimo,« trtega oktobra pa bo organi- znuje 70 let, sestavlja jo 13 država spreminjala. »Prosto- je pojasnila. zirana še velika gasilsko-re- društev z osrednjim dru- voljni gasilci so srčni, delav- Največ intervencij je po nje- ševalna vaja, ki bo potekala Območje bo preoblikovano v prostor druženja. štvom v Kamniku, torej ga- ni in zanesljivi. Brez njih si nih besedah še vedno pove- pred Domom kulture. / Foto: Nika Toporiš Dvajset let Društva general Maister Kamnik Aprila je minilo dvajset let, odkar se je kamniška podružnica preoblikovala v samostojno Društvo general Maister Kamnik. Obletnico so zaznamovali s slavnostnim dogodkom na gradu Zaprice. Špela Šimenc vedbi Mešanega pevskega »Čudni časi so. Če ne bomo njegovem imenu zbrane zbora Odmev Kamnik, poleg ohranjali lepe slovenske be- nagovoril Matej Tonin in se Kamnik – Ko so v Kamniku njih je za glasbeno noto pos- sede, slovenske literature, zahvalil društvu za vsa pri- pred dvema desetletjema krbel še duo Skalar, za reci- slovenske pesmi, če ne bomo zadevanja. Dejal je, da je med prvimi v Sloveniji usta- tatorske vložke Maistrovih spoštovali naših junakov, ki Maister deloval na različnih novili domoljubno Društvo pesmi pa dijaka Gimnazije so pomagali, da smo prišli do koncih in krajih, a samo general Maister Kamnik, je in Srednje šole Rudolfa Ma- te države, potem se nam res eno je njegovo rodno mesto to štelo sedemdeset članov. istra Kamnik. Z njo društvo slabo piše,« je v svojem nago- Kamnik, ter poudaril Mais- Vmes jih je bilo že skoraj še izjemno dobro sodeluje, to voru povedal predsednik trovo povezovalno vlogo: enkrat toliko, danes pa spo- je bilo na slovesnosti, ki jo je društva Jože Berlec. Spomnil »Ne glede na svetovni na- min na generala Rudolfa povezoval Tone Ftičar, se je prvega predsednika Ni- zor je Maister tista figura, Maistra, njegove borce za se- večkrat poudarjeno. Prav kolaja Pintariča ter mnogih ki nas vedno poenoti, vedno verno mejo in domoljubne mladi so tisti, ki jih skuša drugih članov, ki so delovali v poveže. Ne nazadnje je Ma- vrednote ohranja in širi oko- društvo še posebej doseči s društvu, in se hkrati zahvalil ister tudi oseba, ki nam kot li 110 članov. svojim sporočilom, v ta na- vsem tistim, zaradi katerih narodu daje sporočilo, da je men vsako leto pripravijo društvo deluje še danes. Zelo tudi v težkih trenutkih Ohranjati slovensko več razstav o njegovem živ- dobro pa sodelujejo tudi z vredno vztrajati za svojo do- besedo, literaturo, pesem ljenju in delu, ki gostujejo Občino Kamnik. movino, vredno vztrajati za Na slovesnosti je bila prisotna tudi predsednica Zveze Dogodek na gradu Zaprice po občinskih in okoliških šo- Ker je bil župan Matej Sla- svoj jezik, da nič ni nemo- društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec. se je začel z Zdravljico v iz- lah. par službeno odsoten, je v goče.« / Foto: Špela Šimenc 4 petek, 6. junija 2025 Občinske novice, mnenja prevladuje politično motivira- Mnenje občinske svetnice Prejeli smo no odločanje, kjer je trajnostni Virtus bo dobil razvoj postavljen na stranski tir. Posledica so neambiciozni projekti, izgubljene priložnosti nove tribune Umirjanje prometa Realnost Kamnika in naraščajoča apatija med Po osamosvojitvi smo v Ka- prebivalci, ki opažajo, da se skozi naselje Zduša mniku pričakovali, da bo nova ljevanje že izvedenih projek- dediščina ne varuje, temveč iz- Nika Toporiš država znala prepoznati po- tov. V zadnjih letih je občina rablja – pogosto na škodo sku- men kulturnih objektov in de- Šmarca – V občini Kamnik modernizirala Stadion prija- pnosti. Pogosto se neučinkovi- mag. Ema Rode, diščine. Upali smo, da bo Ka- se nadaljuje intenzivno vla- teljstva v Mekinjah, kjer je tost oblasti prikriva z velikimi Lista Mateja Slaparja mnik postal zgleden primer, ganje v športno infrastruktu- bila urejena tudi nova raz- napovedmi in PR-gesli brez kako vključiti bogato zgodo- ro s poudarkom na ustvarja- svetljava, hkrati pa so bile Promet po občinski cesti Zdu- vsebine. A tak pristop ne uni- vinsko zapuščino v sodoben nju kakovostnega okolja za tudi na igrišču Virtus že iz- ša–Godič se je po poplavah v čuje le fizičnih sledi zgodovi- razvoj – s spoštovanjem do razvoj mladih športnikov. vedene pomembne izboljša- avgustu 2023 bistveno povečal, ne, temveč tudi simbolni kapi- preteklosti in dolgoročno vizi- Eden pomembnih projektov ve, med njimi vgradnja skupaj z njim pa tudi kršitve tal mesta, ki bi lahko bil temelj jo. A trideset let pozneje je raz- letošnjega leta je posodobi- umetne trave in postavitev cestnoprometnih predpisov, sodobne identitete in razvoja. očaranje veliko. Obljube so tev Športnega parka Virtus, razsvetljave. zato pristojnim službam pre- Kamnik si zasluži več – ne le ostale prazne, projekti nedode- kjer so trenutno v polnem Zdaj sledi naslednji korak – dlagam nujni sprejem in čim- zaradi bogate preteklosti, tem- lani, dediščina pa pogosto za- teku dela za postavitev novih udobje in funkcionalnost za prejšnjo izvedbo ukrepov za več zaradi ljudi, ki v njem ži- nemarjena ali zlorabljena za montažnih tribun. Kot pou- gledalce oziroma spremlje- umirjanje prometa skozi nase- vijo in si želijo mesta, ki spo- politične cilje. Namesto načr- darja župan Matej Slapar, valce mladih športnikov. lje Zduša. štuje lastne korenine. Dokler tnega upravljanja smo priča gre za pomembno nadalje- »Tribune bodo namenjene Prebivalci Zduše, ki živimo ob bo kulturna politika talec improvizacijam, investicijam vanje razvoja športnih povr- predvsem staršem, ki priha- omenjeni cesti, ob čedalje ve- kratkovidnosti, bo ostajala brez dolgoročne strategije ali šin, ki niso namenjene vr- jajo spremljat svoje otroke čjem prometu, ki je bilo najprej stalno uničene zaradi števil- brez pravega učinka. Ne po- celo v nasprotju s konservator- hunskemu, temveč pred- na treninge in tekme. Tukaj posledica preusmeritve prometa nih voženj tovornih vozil, ka- trebujemo več poročil z izpol- skimi načeli. Obnove so pogo- vsem rekreativnemu in mla- ne gre za profesionalni s ceste Kamnik–Stahovica (za- terih medosna širina ob sreča- njenimi cilji na papirju, am- sto le površinske ali prekinjene dinskemu športu. šport, za prve lige članov, radi uničenega mostu čez Ka- njih z nasproti vozečimi vozili pak pogum za spremembo: od sredi izvedbe, kot da bi bil za- »V Športnem parku Virtus ampak predvsem za vadbi- mniško Bistrico v Stranjah), terja vožnjo po bankini. formalnega varovanja k aktiv- četek sam po sebi dovolj. Ta- smo v fazi postavljanja no- šče za otroke, za to, da bodo kasneje pa tudi vse številnejših Ob navedenem pristojni ob- nemu vključevanju dediščine v kšni pristopi ne škodujejo le vih montažnih tribun. Gre dejansko imeli prostor naši voženj tovornih vozil na poti do činski službi predlagam, da v življenje skupnosti. Dokler objektom, temveč razkrajajo za korak naprej, zato da bo najmlajši, ki so naš potenci- servisa na Kršiču, opažamo, da najkrajšem možnem času pre- tega ne bo, bodo kulturni tudi zaupanje skupnosti, saj kamniški šport postavljen al,« je poudaril župan. Kot je se nekateri vozniki osebnih vo- uči in izvede nujne ukrepe za objekti še naprej propadali – ljudje izgubljajo vero, da so na še višji nivo,« je povedal napovedal Slapar, bo v nada- zil, predvsem pa (mlajši) voz- umiritev prometa, ki bodo pri- fizično in simbolno, kot odsev javne institucije sposobne skr- župan Slapar. Ob tem je po- ljevanju sledila tudi celovita niki motornih koles, z bistveno spevali k izboljšanju prometne našega odnosa do zgodovine beti za skupno dediščino. Kul- udaril, da občina ne sledi ureditev površin med teni- prehitro, večkrat žal tudi obje- varnosti na cesti skozi Zdušo, in odgovornosti do prihodno- turna politika ostaja ujeta v zgolj ambicijam po večjih škimi in nogometnim igri- stno vožnjo izpostavljajo viso- še posebej ker tod poteka tudi sti. kratkoročne interese, populi- tekmovalnih uspehih, tem- ščem skupaj s parkirišči. kemu tveganju za nesrečo. šolska pot. zem in birokratsko mlačnost. več predvsem viziji vključu- Dela na objektu potekajo Tveganje je še toliko večje, ker Osebno menim, da bi bila naj- Dušan Sterle, Kamnik Namesto dolgoročne strategije joče športne infrastrukture, skladno s terminskim načr- je cestišče skozi naselje Zduša učinkovitejša rešitev ureditev ki omogoča kakovostno pre- tom. Za zdaj ni večjih odsto- v izjemno slabem stanju: voz- deniveliranega križišča pri življanje prostega časa za panj od predvidene časovni- išče je skoraj v celoti razpoka- uvozu v naselje Zduša, saj se otroke in njihove družine. ce, kar pomeni, da bodo no, na določenih delih razpa- tam zadržujejo tudi osnovno- Postavitev tribun na igrišču tribune predvidoma nared da in ga celo zarašča plevel, šolci, ki zjutraj čakajo na pre- Dodatni oddelek gimnazije Virtus pomeni logično nada- že v poletnih mesecih. zato je treba odsek od Podru- voz s šolskim avtobusom do žnične šole Mekinje do konca Stranj in po vrnitvi izstopajo Kamnik – Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra bo v naselja Zduša nujno čim prej iz avtobusa. Kot alternativni šolskem letu 2025/26 bogatejša za dodatni oddelek 1. letni- preplastiti. pa se lahko obravnava predlog ka gimnazije, kar pomeni, da bodo v program gimnazija Upoštevaje, da to cesto zelo za postavitev premičnega ra- vpisovali v pet oddelkov. Ministrstvo za vzgojo in izobraže- vanje je 30. maja šoli izdalo soglasje za odprtje dodatnega pogosto uporabljajo tudi števil- darja, ki bi ga občina po potre- oddelka. Kot so pojasnili na šoli, se je na razpisanih 112 ni kolesarji, ki se odpravijo bi lahko premeščala tudi na mest za program gimnazija prijavilo kar 172 kandidatov. proti Kamniški Bistrici, je tre- druge lokacije, na katerih pri- »Ker si želimo omogočiti vpis čim večjemu številu osnovno- ba zagotoviti tudi redno ureje- haja do kršitev cestnoprome- šolcev, ki so izrazili interes za ta program, smo v zadnjih nost bankin, ki so praktično tnih predpisov. dneh kljub prostorski stiski uredili vse potrebno za razširitev zmogljivosti,« dodajajo. V prihodnjem šolskem letu bo tako v šolske klopi Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Dodatni prostori v Šmarci sedlo približno 260 dijakov v treh izobraževalnih programih: gimnazija, ekonomski tehnik in predšolska vzgoja. N. T. Šmarca – Zaradi vse večjega zanimanja za glasbeno izobra- ževanje Glasbena šola Kamnik v šolskem letu 2025/2026 širi svojo dejavnost. V Kulturnem domu Šmarca bo zaživela nova lokacija šole. V dodatnih prostorih bodo ob dovolj ve- V Športnem parku Virtus trenutno poteka gradnja novih likem številu prijav potekali programi za kljunasto flavto, montažnih tribun. / Foto: Nika Toporiš oboo, trobila in glasbeno pripravnico. N. T. Most v Stranjah – rezultat vztrajnosti, ne praznih besed V ponedeljek smo se skupaj resnično veliko pridobitev, ki Naj poudarim – ta most ni zra- ših in ljudi, ki dnevno hodijo na s številnimi krajani razveselili pomembno prispeva k bolj- sel iz pisarn v Ljubljani, ampak delo. Preprosto ni bilo spreje- sprostitve prometa po novem ši prometni pretočnosti, večji je rezultat trdega dela na tere- mljivo, da bi birokratski postop- mostu v Stranjah. Gre za enega varnosti pešcev in kolesarjev, nu. Okoli mostu je bilo treba ki še mesece ali celo leta zavla- najpomembnejših infrastruk- predvsem pa k večji odpornosti urediti lastništvo več deset čevali izvedbo tako pomembne turnih projektov v naši občini proti vremenskim ekstremom. parcel, ki so bile v zasebni lasti investicije. Veseli me, da bomo v zadnjih letih. Most bo prebi- Občina Kamnik je bila avgusta lokalnih prebivalcev. To je bil do konca avgusta most tudi valcem Stranj in tudi širšega 2023 ena izmed tistih, ki jo je izjemno kompleksen proces, uradno odprli ter s tem zaklju- V prihodnjem letu bodo na Gimnaziji in srednji šoli območja severnega dela obči- ujma močno prizadela – prav kjer zgolj formalni dopisi in bi- čili pomembno poglavje za St- Rudolfa Maistra lahko sprejeli 260 dijakov. ne znova omogočal normalno območje Stranj je utrpelo ško- rokratski postopki ne zadostu- ranje. Hvala vsem krajanom za / Foto: arhiv Gorenjskega glasa in varno povezavo z mestom do zaradi naraslih voda. Ob- jejo. Bili so potrebni osebni po- potrpežljivost in razumevanje. Kamnik. A še pomembnejše – nova mostu je bila zato nujna, govori, razumevanje skrbi ljudi Hvala Direkciji za infrastrukturo, nova konstrukcija je tudi dokaz, a hkrati tudi priložnost, da se in predvsem čas. In čeprav gre da je sledila našim pozivom. In Sprejem vlog za dolgotrajno oskrbo na domu da se da, kadar se stvari vodijo projekt zasnuje bolj premišlje- za državni projekt, sem se kot hvala tudi tistim, ki so verjeli, da z odločnostjo in posluhom za no: z upoštevanjem posledic lokalna svetnica osebno anga- je mogoče – če le dovolj vztraj- Kamnik – S 1. junijem se je začel uradni sprejem vlog za dol- ljudi. Dogodek je zaznamova- podnebnih sprememb in na- žirala, da smo prišli do rešitev – no trkaš na prava vrata. Stranje gotrajno oskrbo na domu. Vloge je mogoče oddati na pristoj- la tudi prisotnost ministrice za ravne dinamike Kamniške Bi- hitreje, kot bi bilo sicer mogoče. si zaslužijo ta most. In Kamnik si nem centru za socialno delo – za občane Kamnika na Usnjar- infrastrukturo Alenke Bratušek, strice. Nova konstrukcija mostu V svetniški skupini smo večkrat zasluži več takih zgodb. ski cesti 8. Storitve, ki vključujejo pomoč pri dnevnih opravilih ki je ob odprtju poudarila po- vključuje dodatne utrditve ero- predlagali, da se je treba pogo- Karla Urh, svetniška skupina in osnovno zdravstveno nego na domu, se bodo začele izva- men državnih infrastrukturnih diranih brežin, širše površine za varjati in iskati rešitve. Življenje Gibanja Svoboda jati 1. julija. Obseg oskrbe bo odvisen od kategorije upraviče- vlaganj v varnost in trajnost ranljive udeležence v prometu ob gradbišču in brez normalne nosti – od 20 do 110 ur mesečno. Storitve bodo financirane manjših lokalnih okolij, kot so ter tehnične rešitve, ki bodo prometne povezave slabo vpli- iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, prispevek Stranje. Most v Stranjah ni le pomagale bolje kljubovati mo- va na vsakdan krajanov – od ot- zanj bodo zavarovanci začeli plačevati 1. julija 2025. N. T. infrastrukturni objekt – gre za rebitnim prihodnjim poplavam. rok, ki se vozijo v šolo, do starej- Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda petek, 6. junija 2025 5 Aktualno Znova varen dostop do planine Osredek Planinska pot proti planini Osredek je odslej znova varna za vse obiskovalce. Pot, ki poteka pod Kamniškim vrhom in velja za eno izmed bolj obiskanih planinskih smeri v okolici Kamnika, je bila zaradi skalnega udora nekaj časa le stežka prehodna, kamniški markacisti pa so poskrbeli, da temu ni več tako. Nika Toporiš svojega psa. Če nas ne bi Ekipa izkušenih markaci- mljen z varovalno jeklenico bilo tam, bi zagotovo moral stov (sodelovali so iz Planin- za večjo varnost pohodni- Klemenčevo – Čeprav pot ni obrniti.« Skalni udor, ki je skega društva Kamnik, Mo- kov. Do delovišča so najprej bila uradno zaprta, je poško- poškodoval del poti, naj bi se ravče in en prostovoljec) se pripeljali material s traktor- dovan odsek že nekaj časa jem, kolikor se je pač dalo, predstavljal resno nevarnost nato pa so les, jeklenice in – pohodniki so se lahko si- Kamniški markacisti so z zahtevno delovno orodje znosili peš. »Nekateri cer še prebili čez, a z veliko akcijo sanirali nevaren odsek poti na planino so šli gor tudi po dvakrat, tri- previdnosti in tveganjem, krat. To je bil konkreten na- predvsem pa pot dolgo ni Osredek in znova omogočili varen dostop por, ki ga brez dobre ekipe bila primerna za vse. »Lju- pohodnikom in njihovim štirinožnim in predanosti ne bi zmogli,« Po zaslugi kamniških markacistov je planinska pot do dje so sicer nekako še hodili spremljevalcem. pravi Balantič. planine Osredek znova varna. / Foto: arhiv društva čez, a so morali na določe- Sanacija poti na Osredek je nih mestih skorajda plezati. le ena izmed letošnjih akcij kar dežurnega,« je dejal Ba- pridružijo. »Potrebujemo Tisti s štirinožnimi prijatelji zgodil čez zimo ali pa v za- je zbrala in z veliko mero planinskega društva. Po be- lantič in poudaril, da imajo sveže moči. Če ima kdo ve- pa so bili pogosto nemočni,« četku pomladi, delovno akci- premišljenosti ter iznajdlji- sedah Balantiča jih v letošnji veliko dela tudi v visokogor- selje do narave in željo pri- je povedal vodja akcije Bo- jo pa so zagnali takoj, ko je vosti opravila zahtevno delo. sezoni zagotovo čaka še veli- ju, kjer prihaja do udarov spevati k varnosti planinskih štjan Balantič - Bah iz Pla- bilo mogoče. »Na društvu Pot so uredili z zahtevno ko dela, saj so številne poti strel, posledično pa tudi do poti, naj se nam oglasi. Vsak ninskega društva Kamnik. smo začeli prejemati sporo- tehnično in fizično premo- poškodovane zaradi posledic poškodovanih poti. Ob tem par rok pride prav,« dodaja »Med sobotno delovno akci- čila, da je pot težko dosto- stitvijo – ponekod so jo pod- vremenskih ujm in poplav kamniški markacisti pou- Balantič in pohodnikom jo smo celo pomagali ene- pna, in potem smo se kar hi- prli in utrdili, na najbolj iz- izpred dveh let. Med njimi darjajo pomen prostovoljne- sporoča, da je dostop do pla- mu izmed pohodnikov, da tro lotili nabiranja materiala postavljenem delu pa tudi Koželjeva pot. »Tam je ga dela in pozivajo vse, ki bi nine Osredek zdaj ponovno mu je uspelo spraviti čez in akcije.« postavili manjši most, opre- ves čas nekaj, bi potrebovali želeli pomagati, da se jim omogočen. LOČENO ZBIRANJE MEŠANE ODPADNE EMBALAŽE IN SEZONSKI VIŠKI Poletje je pred vrati, s seboj pa med drugim prinaša tudi večje količine mešane odpadne embalaže, ki nastaja v naših gospodinjstvih. Povečane količine mešane odpadne embalaže so predvsem posledica različnih družabnih dogodkov, kot so prireditve na prostem, pikniki, rojstnodnevne zabave, obletnice in podobno. V primeru viškov mešane odpadne embalaže lahko to zbirate v posebnih rumenih vrečah prostornine 90 l, ki jih lahko kupite v Zbirnem centru Suhadole (1 paket – 13 vreč = 2,43 EUR). Napolnjeno rumeno vrečo nato enostavno odložite ob posodo z rumenim pokrovom na dan predvidenega odvoza odpadkov. PRIMERI ODPADKOV, KI SO MEŠANA ODPADNA EMBALAŽA ODPADNA PLASTIČNA EMBALAŽA · plastenke, plastični pokrovčki, ovitki, plastične folije za shranjevanje živil, celofan, · plastificiran in povoščen papir, plastične nosilne vrečke, plastificirane darilne vrečke, · plastični ovojni papir od salam, merilne posodice pokrova embalaže za detergente, · plastični cvetlični lončki, plastični obešalniki, krtačka maskare, · plastični pribor za enkratno uporabo, plastični krožniki in kozarci … ODPADNA KOVINSKA EMBALAŽA · pločevinke, konzerve, · aluminijasti pokrovčki kozarcev za vlaganje, · aluminijasta folija za shranjevanje živil, · razpršilniki, ki vsebujejo živila (npr. stepena alpska smetana), · kovinski ovoji živil (npr. ovoji za sir, maslo) … ODPADNA EMBALAŽA IZ SESTAVLJENIH MATERIALOV · »tetrapak« embalaža, · tube, · blistri ali ovoji za tablete, · stiropor … Posodo z rumenim pokrovom za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže, ki jo poseduje vsako gospodinjstvo na območju občine Kamnik, praznimo enkrat na 14 dni (individualne gradnje – HIŠE). Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana 6 petek, 6. junija 2025 Kultura Fotografska razstava Nasprotja Spregovorila je glasba Na koncertu črnskih duhovnih pesmi pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus Kamnik in Na Barutanskem zidu za Domom kulture Kamnik gostujočega zbora Bee Geesus niso veliko govorili, so pa z interpretiranimi pesmimi povedali vse, kar je zaživela skupinska fotografska razstava članov osebno nagovarja tankočutnega poslušalca. Foto kluba Kamnik z naslovom Nasprotja. Špela Šimenc nam je povedal avtor naslov- Nadja Uršič ne fotografije Gregor Novak, Kamnik – »Fotografska raz- ki si je za osrednja simbola Kamnik – Kot je v uvodu po- stava Nasprotja je plod ustvar- svoje fotografije izbral ogenj vedala povezovalka koncerta jalnega razmisleka različnih in led, oranžno in modro Kristina Ločniškar, je črnska avtorjev, ki so skozi svojo fo- barvo, svetlobo in temo. duhovna glasba tista, ki je na tografsko govorico raziskova- Žirija, ki so jo sestavljali pro- svojstven način povezala li, kako se nasprotja odražajo fesionalni fotografi in člani Afriko in Ameriko. Afriški v prostoru, času in odnosih. kluba, je na razstavo med sužnji so v težkih delovnih Vsaka fotografija je samosto- drugim uvrstila kar dve foto- razmerah na tuji celini sa- jen pogled, razmislek, zgod- grafiji njihove najmlajše čla- njali o svobodi, dostojnem ba. Skupaj pa ustvarjajo mo- nice, komaj 7-letne Hane življenju, veri, upanju, pra- zaik, ki izziva gledalca, da Podgoršek, ki je eno fotogra- vičnejšem svetu zase in za preseže površinsko in banal- fijo ustvarila v Kamniški Bi- naslednje rodove, prelivali no dojemanje razlik in poišče strici, drugo pa v Ljubljani. so jih v glasbo, ki tudi v dru- globlji pomen njihovega sobi- Na razstavi, ki bo predvidoma gih časih in prostorih še ved- vanja,« je zapisal Tomaž Ber- odprta do Kamfesta, so na no dviga duha in vžiga upa- čič v nagovoru, ki ga je na od- ogled dela petnajstih avtorjev, nje. Z odličnim izborom pe- smi in izjemno interpretaci- jo obeh zborov sta oba zbo- rovodja in umetniška vodja (Uršula Jašovec in Matej Virtič) koncertni večer ople- Koncert črnskih duhovnih pesmi je potekal v izvedbi Mešanega pevskega zbora Cantemus menitila z energijo, mogoč- Kamnik in gostujočega zbora Bee Geesus. / Foto: Janez Klobčar nostjo zvoka in magičnostjo glasbe, ki tolaži, podpira in Knocking. Pesmi so ušesom monijo in čvrstim ritmom, ga prostora in vzdušja je bilo spodbuja k boljšemu jutri. prijetno zazvenele in se raz- ki ga podpira beatbox sekci- za vse, za izvajalce in zado- V izvedbi Cantemusa smo legale po izjemno akustični ja. Zazvenele so tudi prired- voljne poslušalce, ki so v ce- med drugimi odličnimi cerkvi sv. Jakoba, ki jo za pev- be s pomenljivimi naslovi: loti napolnili prireditveni skladbami slišali nigerijsko ske prireditve pevcem Cante- It's a Beautiful Day, Stand prostor. kolednico Betelehemu, spiri- musa vsakokrat prijazno na- by Me, Dan je drugačen – Člani MePZ Cantemus se za tualno pesem Joshua fought menijo bratje frančiškani. navdušili so z interpretacijo številčen obisk zahvaljujejo, the battle of Jerico in čudovi- Tokratni gostje, člani gospel in aranžmaji. predvsem pa se veselijo no- Člani Foto kluba Kamnik so z različnimi pristopi iskali to skladbo Baba Yetu v svahi- zbora Bee Geesus, so poslu- Kjer je dobra volja, je veliko vih izzivov in uspehov v nas- nasprotja. / Foto: Špela Šimenc liju. Nekatere izvajane pesmi šalcem predstavili nekaj pe- prostora za umetnost in du- lednji sezoni. Veseli jih, da je na klaviaturah spremljala smi iz njihovega železnega hovnost. Ni izključevanja, je vam jih bodo lahko s pono- prtju razstave prebrala pred- kar dirigentka Uršula Jašo- repertoarja. Svojemu glasbe- združevanje. Združena zbo- som ponovno predstavili in sednica kluba Polona Smol- Razstava Nasprotja vec, ki je s svežo priredbo nemu izrazu pravijo Gospel ra sta se ob koncu poslovila s z vašo pomočjo gradili nikar. Avtorji (vsi člani Foto dokazuje, da so tudi opremila otvoritveno pe- Fever, zanj je značilna ener- skladbo Plenty good room. vzdušja upanja in nova doži- kluba Kamnik) so k izzivu nasprotja tako vir sem koncerta Somebody's gična izvedba z močno har- Ni bilo dvoma, dovolj dobre- vetja. pristopili različno, nekateri zelo dokumentarno, drugi napetosti, kot navdiha. bolj poetično, nekateri z ana- Na ogled bo lognim, drugim digitalnim predvidoma do Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik pristopom, v črno-beli ali barvni tehniki, v različnih Kamfesta. razmerjih in motivih. »Tema je bila tako odprta, da Nekaj novosti za dovoljuje dovolj kreativnosti, ki so dokazali, da so, kot je hkrati pa ima rdečo nit. Vsak ubesedil Berčič, nasprotja je po svoji poti prišel do sku- tako vir napetosti kot navdi- pnega cilja. Sam sem foto- ha, fotografija kot taka pa ne predpoletno branje grafiral v domačem studiu, samo upodobitev sveta, tem- nekateri drugi na terenu,« več tudi njegovo osmišljanje. pa si le naredimo seznam za demo nadaljevanja ali nove barvni loki že tisočletja Barbara Petrušič proste dni, predstavljamo naslove že znanih avtorjev osupljajo človeštvo in v nekaj novosti v otroški litera- in knjižnih junakov. Nabriti knjigi Mavrica: znanost, ča- Možgani so že skoraj na po- turi. mulec se v novi knjigi z nas- robnost in pomen mavric čitnicah, a do ciljne črte vse- Z učenci prvega triletja se ob lovom Recept za katastrofo bralci odkrijejo skrivnost eno potrebujemo še nekaj koncu šolskega leta z dejav- odpravi na letovanje z druži- njenega nastanka. Od kod miselne kondicije. V teh nostjo, kot je branje slikanic, no, Andy Griffiths in Terry prihaja veter in kako ga je dneh učenci opravljajo še povežemo ali spodbudimo Denton sta se povzpela še človek izkoristil sebi v prid, zadnja preverjanja znanja in raziskovanje in bralne nava- trinajst nadstropij višje in ugotovimo v knjigi z naslo- prostočasno branje pomaga de v počitniškem času. Zač- opisujeta prigode v 130-nad- vom Veter avtorice Olge k boljšemu razumevanju nimo z nominiranko Levsti- stropni hišici na drevesu, av- Fadeeva, ki nas je v lan- učne vsebine. Da skupaj z kove nagrade 2025, slikanico tor uspešnice Poletje na ba- skem letu navdušila s knji- otroki ostanemo v formi ali Maje Kastelic Povabilo, v ka- zenu, Will Gmehling, pa go o vodi. teri se podamo na skriv- nove izzive družine Bu- Za konec šolskega leta, ko je nostno zabavo. Kovček Da- kowski opisuje V Ringu. Za zbranost že manjša, pa sta niele Sosa pripoveduje o mlade ljubitelje napetih odlični izbiri poezija in strip. počitnicah pri babici in ded- zgodb švedska avtorica Kri- Miroslav Košuta je za ku, ki nikoli ne počneta nič stina Ohlsson v svojo zbirko najmlajše ustvaril zbirko zabavnega. Pa je to res? Ra- dodaja peti samostojni del krajših pesmi Ježek si bodi- chel Bright pa nas v tokratni Primer jokajoče prikazni. ce šteje, Ivan Mitrevski nas z slikanici vodi v puščavo, kjer Prav tako Nada Horvat sku- novim stripom Rdeča raketa naletimo na čemernega ka- paj z mačjim detektivom re- na sanjskih počitnicah odpe- melčka, ki utrujen noče ni- šuje prave detektivske za- lje na moderen planet, As- kamor. gonetke. Preverite v novem trobučman znanega pisate- Za učence drugega triletja naslovu Primeri muca de- lja Davida Walliamsa pa med novostmi, ki so lažje tektiva. odkriva, kakšna usoda je do- berljive in tako primerne za Mladi raziskovalci si lahko letela živali, ki smo jih ljudje ohranjanje bralne kondicije potešijo radovednost o na- v prejšnjem stoletju izstrelili ob koncu šolskega leta, naj- ravnih pojavih. Čudežni v vesolje. petek, 6. junija 2025 7 Kultura Kraljestvo Alatul Festival Večne glasbe Kulturni dom Kamnik je gostil letno plesno produkcijo KUOD Bayani z Večna glasba (Musica aeterna) se je med 24. in 31. majem ponovno oglasila naslovom Kraljestvo Alatul. v Kamniku. Prvi koncert 34. edicije so odigrali organista Barbara in Ulrich Theissen Pibernik in tubist, Kamničan Uroš Košir. Alenka Brun Franc Križnar Kamnik – Kamniško Kultur- no-umetniško orientalsko Mekinje – Tokratni prvi društvo (KUOD) Bayani je koncert 34. edicije so v ba- lansko leto praznovalo 20-le- ročni župnijski cerkvi v tnico obstoja. Je eno prvih Mekinjah odigrali organista društev v Sloveniji, ki razi- Barbara in Ulrich Theissen skuje in poučuje orientalski Pibernik in tubist, Kamni- ples ter folklore arabskega čan Uroš Košir. Naslovili so sveta, Turčije in Osrednje ga Hvalnice z orglami in Azije. Tokratno Kraljestvo tubo. Koncertu je na prvem Alatul je fantazijska plesna mestu botrovala tako pro- predstava, ki zaokroža letno gramska kot izvedbena red- delo društva. »Plesna kost. Eni in drugi so postali predstava ima preprosto programski in izvedbeni fe- zgodbo, ki temelji na poveza- Kraljestvo Alatul je fantazijska plesna predstava, ki temelji nomen tega večera in ciklu- vi elementov vode, zraka in na povezavi elementov vode, zraka in ognja, ki se povežejo sa nasploh. Prvo točko se iz- ognja, ki se povežejo na zem- na zemlji v kraljestvu Alatul. / Foto: Alenka Brun vajalci začeli dokaj nenava- dno: ob solistu na tubi Uro- lji v kraljestvu Alatul. Tokrat društva KUOD Bayani. Ple- šu Koširju, ki je igral kar na je predstava bolj moderna, salke prihajajo iz Kamnika prižnici omenjene cerkve in poleg Orienta je veliko fuzije in okolice, pa tudi iz bolj od- so orgle zvenele s kora, je v in fantazije ter modernega daljenih krajev, kot so Ptuj, neke vrste glasbeno literarni plesa,« je povedala Nataša Maribor, Nova Gorica. meditaciji nastopil produ- Kočar, avtorica projekta in Pod koreografijo tokratne cent tega večera Tone Ftičar Na prvem od treh koncertov so igrali organista in tubist. ustanoviteljica društva. predstave se podpisujejo in prebral vmes Koširjevo / Foto: Franc Križnar Kraljestvu Alatul že stoletja Nerlisa Osmičević, Nike Se- Pesmico. Kajti tubist je tudi vlada zveza klanov zraka, kulo, Serap Su in že omenje- pesnik. dréja Stamma (1958) Pep- naš priznani komorni meša- vode in ognja. Vsakih sto let na Nataša Kočar. Slednja Večino programa je omenje- piludio, Chopin variacije za ni pevski zbor Dekor s slovi- se vladarice klanov zberejo v nam je še zaupala, da so ide- na trojica izvedla ob odličnih tubo in orgle Nemke Lise- tim gostom, tujim finskim Obsidianovem stolpu, da za- jo za predstavo dobile lani, orglah. Prek uvodnega Re- lotte Kunkel (1975), v An- dirigentom Danijem Juri- plešejo okoli Alatula, kristala ko so novembra nastopale v member/Spomina za tubo dante lirico W. Rehfeldta pa som in z deli avtorjev Gallusa, ravnovesja. A tokrat je bilo Egiptu. Z nastopom v in orgle Škota Jamesa Gran- spet oba organista sama. Benneta, Lo Pinta, Sidoroffa, nekaj drugače … – kaj, smo Luksorju so namreč zazna- ta (1964) z že omenjene Sklepni del večera je pripa- Mendel ssohna-Bart holdyja, gledalci odkrivali ob zvokih movale dvajsetletnico delo- kamniško-mekinjske prižni- del diptihu Celestial Keys in Tormisa, Tineta Beca, Kata- Ravnovesje je v kraljestvu glasbe, v gibih, barvitosti vanja društva, sodelovale pa ce se je glasba preselila na Listening – Glory ameriške rine Pustinek-Rakar, Par- Alatul izjemnega pomena ... plesa, ki ga je na odru so tudi z lokalnimi glasbeni- cerkveni kor: orgelski diptih skladateljice Gwyneth van ryja, Jana Trilerja in Elgarja / Foto: Alenka Brun predstavilo kar 51 deklet iz ki in plesalci. Preludija in fuge nemškega Anden Walker (1947), ki je zaokrožil svoj prvi nastop s baročnega skladatelja Geor- bil brez dvoma vrhunec kon- petja po Sloveniji: CIRCLES/ ga Böhma (1667–1733). Tri certnega programa. Uroš DEKORokrog. V soboto, 31. naslednje skladbe so bile po- Košir je namreč v prvem maja, pa je v (nunski) kapeli novno v kombinaciji tube z delu teh del na tubi prepri- v Mekinjah igral še sloviti Križnikov pravljični festival orglami: dvoje priredb – čljivo ustvaril občutek srbski kitarist /dr./ Slobodan Händlove 3-stavčne Sonate dvoglasja – kar v orgelskem Milivojević (Novi Sad-Niš) s in Mozartovega Adagia (prir. repertoarju ni redkost, na solističnimi kitarskimi deli V sredo se je začel Križnikov pravljični festival – Jenkret je biv …, ki bo Walter Hilgers; 1959) in tubi pa vsekakor redkejši do- skladateljev: Barriosa Man- povsem sodobno delo Dan- sežek. Večer se je zaključil s goreja, Vojislava Ivanovića, potekal vse do konca tega tedna. Zaključni dogodek bo 12. junija. cing Metal Nemca Wolfra- še eno hvalnico, znova v du- Vlastimirja Trajkovića, Ville ma Rehfeldta (1945) z orgla- etu tube in orgel. -Lobosa in Brittna; vsi kon- Maša Likosar mi 4-ročno in 4-nožno, v Na koncertu, ki je potekal v certi so potekali v organizaci- festivalske sledi, delo foto- ar. Svoje zgodbe bodo delili orgelskem interludiju še petek, 30. maja, je prav tam ji in vodenju JSKD – OI in Motnik – V petek, 6. junija, grafa Luke Dakskoblerja, ki Matevž Cene, Jože Keršič, drugega Nemca Hansa-An- obhajal svojo desetletnico Občine Kamnik. ob 19. uri bo v Kulturnem že vrsto let skozi objektiv be- Špela Regulj, Marjan Sem- domu Motnik potekal večer leži utrip festivala. primožnik, Anej Štrajhar, pripovedovanja Jenkret je Družinsko popoldne v obje- Petra Zupančič, Majda Zu- biv: Sledi slovenskih pra- mu pravljic, ki se začne ob pančič in Božo Zupančič ob Srečanje v spomin Dušanu Lipovcu vljic. Nastopili bodo Boštjan 15. uri v Parku pod lipami v glasbeni spremljavi Nataše Napotnik - Napo, Katja Pre- Motniku, bo obiskovalcem in Urha Vrenjaka. Ob 20.15 ša, Anže Slana, Vroča župa, ponudilo igrive in ustvarjal- pa se bo dan zaključil s pri- Nika Toporiš skem prostoru. Od 9. do 19. odprtje razstave del, ki bodo Rok Kušlan, Dijana Zorić. ne vsebine, predstave, pripo- povedovanjem grozljivk in ure se bodo v Mekinjah nastala čez dan in jih bodo Za glasbeno spremljavo bo vedovanja in druženja. V strašljivih zgodb, ki jih bodo Mekinje – V soboto, 14. juni- zbrali likovni ustvarjalci iz prinesli sodelujoči ustvarjal- poskrbela Mateja Fi. Priredi- okviru programa Jenkret je v okviru dogodka Jenkret je ja, bo v Samostanu Mekinje različnih krajev Slovenije. ci. Dogodek bo potekal s tev bo dopolnil še koncert bla ena pesem bodo podelje- bla črna, črna noč pripove- potekalo celodnevno likovno Umetniški utrip dneva bo podporo JSKD OI Kamnik, skupine Počeni škafi ob na priznanja najboljšim pe- dovali Boštjan Regulj, Breda srečanje v spomin Kamniča- dodatno obogatila glasba Javnega zavoda za kulturo 20.30. V petek bo v Motniku smim literarnega natečaja, Podbrežnik Vukmir, Matic nu Dušanu Lipovcu (1952– skupine Magnolija, ki bo Kamnik, podjetja Calcit Ka- med 9. in 17. uro potekala dogodek pa bo vodil Boštjan Maček, Anže Slana in Ar- 2005), umetniku, ki je s svo- poskrbela za prijetno vzduš- mnik, Kulturnega društva tudi delavnica Pravljice so Gorenc. Obiskovalci bodo nold Marko, z glasbo Dejvi- jo predanostjo pustil po- je. Ob 19. uri bo v Galeriji Tone Kranjc Kamnik ter Ob- most: od ljudskega k oseb- lahko brezplačno obiskali da Kneževića. memben pečat v sloven- Samostana Mekinje sledilo čine Kamnik. nemu, ki jo bosta vodili Dia- Pravljično hišo, se popeljali Zaključni dogodek festivala na Zorić in Ana Čorić. s turističnim vlakcem, listali bo v četrtek, 12. junija, v Ar- Sobota, 7. junija, bo v zna- v knjižnici na prostem in boretumu Volčji Potok, kjer menju druženja, ustvarjal- uživali v predstavah: Mojca bo ob 21. uri potekala Noč nosti in pravljičnih doživetij. Pokrajculja (Gledališče Za- pravljic v Arboretumu, ki jo Med 8. in 12. uro bo v Mot- pik), Povodni mož (Zaplete- bosta vodila direktor Matjaž niku potekala Lokalna kmeč- no gledališče) ter v pripove- Mastnak in Zdenka Čebašek ka tržnica, medtem ko bodo dovalski predstavi Čudežna Travnik. Podali se boste na na Trojanah ob 10. uri v ga- drevesa, kjer bosta z zgodba- nočni pohod, medtem pa silskem domu otroci lahko mi o drevesih z vsega sveta poslušali zgodbe o volkodla- uživali v lutkovni predstavi nastopili Breda Podbrežnik kih in drugih bajeslovnih Čudežni mlinček, ki jo bo iz- Vukmir in Klarisa Jovanović, bitjih. Pripovedovali bodo vedla Katja Preša skupaj z glasbeno pa ju bo spremljal Ana Duša, Petra Čičić, Rok glasbenico Zvezdano Nova- Daniel Artiček - Dane. Kušlan, Boštjan Regulj in kovič. V Pravljični hiši v Ob 19. uri bo sledilo pripo- Breda Podbrežnik Vukmir, Motniku bo na ogled foto- vedovanje domačinov z nas- k pripovedovanju pa bodo grafska razstava Fotografske lovom Jenkret je bil en povž- povabljeni tudi obiskovalci. 8 petek, 6. junija 2025 Iz naših krajev Kneippov dan Tudi v Kamniku za telo in um darovali kilometre V okviru vseslovenske kampanje #DarujemKilometre so tudi v Kamniku organizirali pohod, da bi z darovanimi kilometri prispevali k ozaveščanju Na čudovito majsko soboto so v Termah Snovik odprli sezono bosonogih o sladkorni bolezni. in gozdnih doživetij ter obiskovalce povabili na Kneippov dan. Nika Toporiš Špela Šimenc Kamnik – V okviru kampa- Snovik – Zbralo se je kar ne- nje, ki pod okriljem Zveze kaj udeležencev od vsepov- društev diabetikov Slovenije sod, željnih nove izkušnje in združuje ozaveščanje o slad- znanja. Uvodoma jih je poz- korni bolezni in spodbuja- dravila direktorica term Ka- nje telesne aktivnosti, so čla- tarina Adam, ki je povedala, ni Društva diabetikov Ka- da v Termah Snovik nadalju- mnik, njihovi svojci, pod- jejo tisto, kar je začel Kamni- porniki in občani prehodili čan Alojz Prašnikar, ko je na skupno pot, ki je simbolično prehodu iz 19. v 20. stoletje povezala posameznike v na sotočju Nevljice in Kam- skupnem cilju – opozoriti niške Bistrice postavil vodno na resnost bolezni in hkrati zdravilišče in kopališče Kur- pokazati, da je mogoče s pri- haus. Tam so začeli zelo us- Bosa hoja je otrokom naravna, odraslim pa včasih mernim načinom življenja pešno izvajati Kneippove te- precejšen izziv. / Foto: Špela Šimenc kljub sladkorni bolezni oh- rapije, ki jih je priporočal ranjati kakovostno vsakda- tudi ustanovitelj te filozofije. ne – in marsikomu ni bilo, je,« je udeležence, ki so eni z nje življenje. Pot jih je vodi- Pred odhodom so si sodelujoči lahko dali pomeriti raven Ta temelji na petih stebrih ko je moral pospraviti svoje več in drugi z manj težavami la po obrobju mesta. Začeli sladkorja v krvi. / Foto: Nika Toporiš za ohranjanje telesnega in obuvalo v torbo in se na pot bosi stopali po različnih ma- so pri prostorih Društva duševnega zdravja – vodi, gi- odpraviti bosih nog. Sprva terialih, spodbujala Klavdija upokojencev, nadaljevali štvo skozi vse leto organizira nosti, ampak tudi za spod- banju, prehrani, zeliščih in po urejeni bosonogi potki, Hribar, vodja bazenov in vel- mimo Doma starejših obča- različne izlete, športna sre- bujanje bolnikov, da ostane- življenjskem ravnovesju. nato pa po naravnem (tudi nesa v Termah Snovik. nov Kamnik, pot pa jih je vo- čanja, predavanja ter dru- jo aktivni in povezani. V Knajpanje je mnogo več kot neravnem) terenu. Kneipp je Med bosonogimi postanki so dila vse do Mekinj, kjer so se žabne in izobraževalne do- društvu skrbimo za to, da prhanje z izmenjavanjem bil prepričan, da je stik sto- se zbrani na Kneippovem ustavili ob tamkajšnji cerkvi, godke, s katerimi povezuje naši člani niso sami, orga- hladne in tople vode. Je ži- pal z naravno podlago koris- dnevu spoznali z oblivanjem nato pa so se vrnili mimo člane in jih podpira pri ob- niziramo številne aktivno- vljenjski slog, kar so udele- ten za krepitev imunskega telesa s hladno vodo (tako ko- stadiona proti izhodišču. vladovanju bolezni. sti, kjer se učimo, družimo žencem tudi v praksi po vseh sistema, spodbujanje prekr- lenskim oblivom, ki telo spro- V Kamniku že več kot štiri Predsednica društva Savica in si pomagamo.« Dodala petih omenjenih stebrih po- vavitve, povečanje odporno- sti in umiri, kot oblivi rok, ki desetletja aktivno deluje Juntez je ob dogodku pou- je, da je veliko članov k dru- kazale vodnice Kneippovega sti, lajšanje napetosti. »To je imajo učinek poživljanja), z Društvo diabetikov Kamnik, darila pomen tovrstnih po- štvu pristopilo prav zaradi dne. Brez sprememb ni na- povsem naravna refleksna meditacijo, zelišči, posebno ki je bilo ustanovljeno leta bud: »Zavedamo se, da občutka skupnosti. »Druže- predka, a te niso vedno udob- masaža stopal, pa še zastonj zanimivo pa je bilo izvajanje 1984. Danes šteje okoli 170 sladkorna bolezen ni le me- nje, medsebojna pomoč in štorkljaste hoje v potoku. Gre članov, kar priča o pomemb- dicinski izziv, ampak tudi izmenjava izkušenj so po- za eno Kneippovih značilnih ni vlogi, ki jo ima društvo v družbeni. Zato so kampa- gosto tisto, kar najbolj po- vaj, za poseben način hoje po lokalni skupnosti. Poleg oza- nje, kot je #DarujemKilo- maga pri spoprijemanju z hladni vodi, pri katerem se vi- veščevalnih dogodkov, kot je metre, izjemno pomembne diagnozo. In prav to skuša- soko dvigujejo kolena. Taka #DarujemKilometre, dru- – ne le za ozaveščanje jav- mo v društvu zagotavljati.« hoja spodbuja krvni obtok, krepi žile in na splošno dobro deluje na počutje. Opremljeni s številnimi nas- veti za življenje so se nekateri udeleženci po sproščujočem sprehodu odpravili domov, drugi pa naprej na zvočno ko- pel in kopanje. Ob tem jim je Hribarjeva še enkrat svetovala tisto, kar je poudarila večkrat med samo potjo: »Učinek Med izvajanjem kolenskega obliva s hladno vodo. Kneippovih tretmajev je naj- Priporoča se zvečer, saj telo umirja. / Foto: arhiv Term Snovik večji, če jih izvajamo redno.« Druščina, ki je v Kamniku darovala kilometre / Foto: Nika Toporiš Bosonogi na Vovar Nika Toporiš mačiji Jožeta Sodnika na uro in pol. Osrednji pouda- Gozdu nad Kamnikom. rek dogodka je hoja brez Gozd nad Kamnikom – Udeležence bo pred odho- obutve, vsak, ki bo pot opra- Društvo Dogodek Kamnik, dom blagoslovil župnik Pa- vil bos, pa bo prejel tudi spo- sekcija Bosonogi, in Prosto- vel Pibernik, prireditev pa minsko medaljo. Podeljene voljno gasilsko društvo Gozd bosta podprla tudi kamniški bodo tudi posebne nagrade že desetič organizirata tradi- župan Matej Slapar in godba za najmlajšega in najstarej- Odkup – posek – spravilo in prevoz lesa I Odkup biomase cionalni bosonogi pohod na iz Vodic. šega udeleženca ter družino Vovar. Dogodek bo potekal v Pohod bo potekal po krožni z največ bosimi člani, pohod 051 358 368 I info@megales.si I www.megales.si soboto, 21. junija, z zborom trasi skozi gozdnato okolico pa bo izveden v vsakem vre- udeležencev ob 9. uri pri do- Vovarja in trajal približno menu. petek, 6. junija 2025 9 Zanimivosti Učitelj, ki navdihuje Čarobna Škratja noč v Mekinjah Milan Mandeljc, profesor angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, je letos v okviru projekta Učitelj sem! Učiteljica sem! prejel naziv učitelj leta 2025. V petek, 30. maja, je pri Podružnični šoli Mekinje potekala prav posebna in težko pričakovana dogodivščina – Škratja noč. Mateja Rant Kamnik – V okviru projekta Urška Maja Pavlič šili so nas s svojo ustvarjal- Učitelj sem! Učiteljica sem! nostjo, sodelovanjem in ve- so letos šesto leto zapored Mekinje – Dogodek, ki je seljem do gibanja – vsak na- poudarili izjemne zgodbe prebudil domišljijo, povezal stop je bil nekaj posebnega slovenskih učiteljev, za uči- mlade škratke in postregel s in je izžareval škratjo energi- telja leta pa so tokrat razgla- številnimi nasmehi, je pote- jo. Po razgibanem plesnem sili Milana Mandeljca. Kot kal v pravem pravljičnem delu smo se udobno names- so poudarili ob podelitvi na- vzdušju. Škratovska drušči- tili in si ogledali lutkovno ziva, je Milan Mandeljc uči- na, ki so jo sestavljali učenci predstavo Kakor reče stari, je telj, ki navdihuje. »S svojimi od tretjega do petega razre- zmerom prav. Uživali smo v muzikali, tekmovanji in nas- da, se je zbrala ob 17. uri, zgodbi, ki nas je nasmejala, topi na konferencah je pre- pripravljena na večer, poln hkrati pa nas spomnila, kako poznaven tako v Sloveniji skrivnosti in presenečenj. dragocena je lahko modrost kot v tujini. Njegovo delo po- Po uvodnem pozdravu in starejših. Po pestrem dnevu trjuje tudi uvrstitev med 16 škratjem pismu se je dogaja- so mladi škratki legli k počit- najboljših učiteljev angle- nje začelo z razgibanim lo- ku, vsak s svojo škratjo zgod- škega jezika na svetu.« Odli- vom na zaklad, kjer so otroci bo v mislih. V soboto zjutraj kujejo ga predanost poklicu, s pomočjo namigov in so nas prebudili sončni žar- ustvarjalnost in odprtost za ugank našli postaje, kjer so ki in prijetno škratje buje- sodobne pristope, vse to pa imeli različne naloge. Sode- nje. Po zajtrku smo ustvarja- predstavlja zgled učiteljstva, ki soustvarja prihodnost. »V Milan Mandeljc / Foto: Tina Dokl ospredje postavlja pomen učiteljev pri oblikovanju vre- rieri diplomata. »A življenje dijaki za »svojega«. A kljub v primerjavi z učitelji drugih dnot mladih in poudarja, da je že vedelo, kaj počne,« se temu, dodaja, si ne domišlja, predmetov sam to prednost, je kakovostno izobraževanje je posmejal. Pri učiteljskem da bo to delovalo vedno in da nihče ne dvomi, ali bo temelj razvoja družbe.« poklicu, poudarja Mandeljc, pri vseh generacijah. angleščino v prihodnje sploh Z učiteljem leta Milanom ni hitrih oziroma preprostih Pozornost dijakov se trudi potreboval, kot se včasih spra- Mandeljcem smo se pogo- receptov, kako navdušiti di- pritegniti tudi tako, da v svoje šujejo pri katerih drugih varjali v isti učilnici na Gim- jake in pridobiti njihovo za- ure vključuje razpravo o aktu- predmetih, za katere so dijaki naziji in srednji šoli Rudolfa upanje. Prepričan je, da je alnih razmerah doma in v prepričani, da jim nikoli v živ- Maistra Kamnik, v kateri je potrebna predvsem velika svetu. »Učenje tujega jezika ljenju ne bodo koristili. Pri tudi sam še kot dijak vpijal mera spoštljivosti, s katero namreč predstavlja odličen tem se zaveda, da tudi pri znanje angleškega jezika, ki ga je uspel navdihniti tudi most do strpnosti in spozna- angleščini včasih dijaki iščejo jim ga je posredovala po nje- profesor na fakulteti Gašper vanja tujih kultur ter odziva- bližnjice, sploh glede na to, govih besedah legendarna Ilc. »Če nekoga ne spoštu- nja na vsakodnevne situaci- da so jim danes na voljo tudi profesorica Ljuba Vute. Že ješ, te nikoli ne bo mogel po- je.« Svoje razlage obenem razna tehnološka orodja za takrat je spoznal, da tudi zitivno presenetiti, saj si ga pogosto začini s humorjem. prevajanje in pisanje tekstov. sebe lahko vidi v tem pokli- že vnaprej zaznamoval,« je »Če znaš razbremeniti ozra- A kot pravi, »razvoj vedno po- cu. Ob želji po poučevanju prepričan. In prav to spošto- čje, ga napolniti z neko hu- teka s kreativnostjo in leno- ga je vleklo še v igralske vanje je po njegovem mne- morno iskrico, ti lažje zaupa- bo«. Tudi to zato dojema kot Škratja noč v Mekinjah / Foto: Lara Kozmelj in Urška Maja Pavlič vode, razmišljal je tudi o ka- nju tudi razlog, da ga imajo jo.« Obenem pa meni, da ima del učenja za življenje. lovanje, zvedavost in škratja li prikupne škratke iz ko- vztrajnost so pripomogli, da zarčkov, ki so jih ob koncu Turizem skozi oči mladih VLso si vsi prislužili škratji zak- škratje dogodivščine otroci lad. Pred večerjo smo se na- odnesli domov. Po delavnici učEili ČŠkrNatjoE hi mKnoL, nJaUto pKa Eizdelovanja škratjih kozarčk- smo se zbrali ob ognju. Sle- ov nas je s svojo prisotnostjo dila je prav posebna škratja in igraVnLjeEmČ nNaE c iKtreL JraUzKveEse- večerja – ob tabornem ognju lila Karmen, ki je otroke po- 1. stran tržiti naprej,« je povedal smo si sami spekli hrenovke peljala v svet glasbe in než- Smole, Hrovatova pa je do- na palicah, kar je bilo za nih tonov. Naučila nas je Osnovna šola Šmartno v Tu- dala, da gre za razvijanje ve- mnoge prava mala pustolo Kvalitetnva- in hitra montaža novo Škratjo pesem in nam hinju pri projektu sodeluje ščin, zelo pomembnih za ščina. Med peko smo imeli predstavila to posebno glas- že več kot 15 let. Na njihovi življenje, kot so iznajdlji- glasbeno spremljavo s kita- bilo. Po krajši malici smo se stojnici je letos dišalo po tu- vost, marketing, izdelava fi- ro, prepevali znane pesmi in pogovorili o svojih škratjih hinjski fili, ki so jo že navse- nančnega Kvalite tnan iančrta in tega, kaj ustvarili vzdušje topline, po- vtisih – otroci so delili, kaj zgodaj zjutraj spekle babice, turizem je in k hitra montažaako deluje. vezanosti in veselja, ki ga jim je bilo najbolj všeč in kaj turistično idejo pa sta nam Sprehod po turistični tržnici zlepa ne bomo pozabili. Sle- bi si želeli naslednje leto. predstavila učenca Nace in je pokazal, koliko ustvarjal- dil je škratji ples, kjer so Njihove besede so bile polne Gaja: »Naš produkt temelji nosti premorejo mladi. Vse učenci po skupinah sami iskrenosti in navdušenja, na velikoplaninskem siru to so opazili tudi člani žirije ustvarili prisrčne koreografi- kar nam je dalo vedeti, da trniču, ki so ga planšarji po- in gostje. »Veseli me, da da- je in jih nato tudi ponosno smo skupaj ustvarili nekaj darjali svojim izvoljenkam. nes vidim toliko mladih zaplesali pred vsemi. Navdu- resnično posebnega. Okrasili so ga s posebnimi glav, ki že razmišljajo, kako pisavami. Mi smo ta znak lahko sami prispevajo k turi- ljubezni in motive pisav že- stični prepoznavnosti svojih leli preslikati na uhančke iz krajev. Verjamem, da bo smrekovega in češnjevega marsikatera ideja, ki jo boste Hernec, d. o. o. lesa, ki smo jih naredili sami danes predstavili, zrasla v Spodnje Pirniče 52c in so tako kot trnič namenje- Učenke in učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju so za novo zgodbo. Naj vas vodi ni temu, da jih podarimo osnovo svoje turistične ideje vzeli sir trnič in pisave, s radovednost,« je zbrane na- 1211 Ljubljana Šmartno VLEČNE KLJUKE ljubljeni osebi.« katerimi so ga krasili. / Foto: Špela Šimenc govoril Luka Svetec, direktor T: 01 362 10 11 Poleg zgodbe je žirijo poseb- Zavoda za turizem in šport no navdušila njihova stojni- pa so, kot sta še povedala in Tomaž Smole, niso ome- Kamnik, ki je poudaril, da ca, izdelali so celo planinsko naša sogovornika, želeli spo- jeni samo na Tuhinjsko doli- zagotovo ni naključje, da so Kvalitetna in hitra montaža kočo, za atrakcijo pa je pos- ročiti, da je delo planšarjev no, vedno izhajajo iz občine se zbrali prav v Snoviku, kjer krbela njihova krava Herta. težko in vredno spoštovanja. Kamnik. »Otroci se ob tem so pred dobrimi tremi dese- Pripravili so igro, v kateri so ogromno naučijo, v prvi tletji z veliko mero truda, se obiskovalci merili, kdo Razvijanje pomembnih vrsti pa pridobijo zavedanje vztrajnosti in domiselnimi več namolze, v njej se je več veščin o kraju, v katerem živijo, da glavami domačinov ustvarili www.hernec.si kot uspešno preizkusil tudi Kot sta nam povedala njiho- se ga ne sramujejo, da ga prepoznavno in cenjeno tu- info@hernec.si župan Matej Slapar. S tem va mentorja, Andreja Hrovat poznajo, razumejo in znajo ristično točko. 10 petek, 6. junija 2025 Šport Šest medalj za Calcit Veronikin pokal Na kamniškem kegljišču je v petih starostnih skupinah, tako v ženski kot moški konkurenci, potekalo državno prvenstvo veteranov. Od Kamnik je med 22. in 25. majem 2025 znova gostil prestižno mednarodno lokostrelsko tekmovanje skupaj 129 nastopajočih je Kegljaški klub Calcit Veronikin pokal, ki velja za največje tovrstno tekmovanje v Sloveniji in širši regiji. Kamničani so si zastopalo 15 članic in članov. Nastopili so uspešno, pristreljali tri zlate medalje in eno ekipno srebro. saj so osvojili kar štiri prva in dve drugi mesti. Nika Toporiš Štefan Flerin 1970 je Igor Alpner dosegel Volčji Potok – V slikovitem 9. mesto. V kategoriji 1961– okolju Arboretuma Volčji Kamnik – Zaradi velikega 1965 so nastopili Marjan Potok so že tretje leto zapo- števila prijavljenih tekmoval- Dolinšek (13. mesto), Mirjan red potekali finalni dvoboji, cev in tekmovalk je prven- Mlinarič (15. mesto) in Bra- ki so pritegnili več kot 300 stvo potekalo kar tri dni – za- ne Mihajlov (18. mesto). V tekmovalcev iz več kot 30 čelo se je v petek in zaključi- letniku 1956–1960 je držav- držav sveta. Slovenci in Slo- lo v nedeljo. Člani Kegljaške- ni prvak postal Štefan Fle- venke so na domačih tleh ga kluba Calcit so tudi tokrat rin, ki je s 605 podrtimi skupno osvojili kar 13 me- dosegli odlične rezultate. keglji dosegel tudi najboljši dalj. Izjemno uspešni so bili Med ženskami je v kategori- absolutni rezultat prvenstva. tudi Kamničani, ki so si ji letnik 1971–1975 Marija V najstarejši moški kategori- pristreljali tri zlate medalje Ravnikar osvojila 2. mesto, ji (1955 in starejši) so bile in eno ekipno srebro. Doma- Ljuba Babnik pa 4. mesto. V uvrstitve naslednje: Franci či Lokostrelski klub Kamnik kategoriji 1966–1970 je dr- Poljanšek 7. mesto, Rudolf je s svojimi člani dokazal, da žavna prvakinja postala Ire- Vidic 8., Brane Potočnik 17. Kamnik ni zgolj odličen or- na Koprivc, med tekmoval- in Mirko Homar 27. mesto. ganizator dogodka, temveč kami letnika 1955 in starejši- Tudi tokratno tekmovanje je tudi močna lokostrelska sila. mi je naslov državne prvaki- potrdilo, da ima Kegljaški V članski konkurenci je naj- nje osvojila Štefka Flerin, klub Calcit, ki združuje več večji uspeh dosegel Žiga V slogu ukrivljeni lok so na moški ekipni tekmi Slovenci osvojili srebro. Ekipo so sestavljali drugo mesto pa Tatjana kot sto članic in članov, ka- Ravnikar, ki je v kategoriji Žiga Ravnikar, Den Habjan Malavašič in Luka Arnež. / Foto: arhiv organizatorja Hace. Med moškimi je v ka- kovostne igralke in igralce v ukrivljenega loka zmagal v tegoriji letnik 1971–1975 dr- vseh starostnih kategorijah. posamični konkurenci. Rav- medaljo. V disciplini sesta- let je bila najboljša Nina Co- cel kup kvalitetnih mladih žavni prvak postal Igor Za- Klub ostaja edini v Sloveniji nikar, sicer član Lokostrel- vljeni lok je Tim Jevšnik do- rel iz Lokostrelskega kluba strelcev, in če pripeljemo mljen, Branko Progar pa je s kar petimi ekipami v dr- skega kluba Kamnik, je sku- dal bron v posamični konku- Ankaran. Še posebej izsto- takšno tekmovanje v domač bil četrti. V kategoriji 1966– žavnih ligah. paj z Luko Arnežem in renci, v moškem ekipnem pajo rezultati v kategoriji kraj, vsi ti mladi lokostrelci Denom Habjanom Malava- nastopu pa skupaj z Aljažem ukrivljeni lok U21 med fanti, lahko tudi dobijo stik z res šičem (prav tako člana do- Matijo Brenkom in Stašem kjer so prvo, drugo in tretje vrhunskim lokostrelstvom,« mačega kluba) osvojil tudi Modicem osvojil še zlato. mesto osvojili kar trije Slo- je dejal in dodal še, da so jim srebrno medaljo v moškem Že v petek pa so razglasili venci. Zmagal je Oskar Za- bile letos vremenske razme- ekipnem nastopu. Poleg iz- tudi najboljše v mladinskih vasnik (LK Kamnik), drugi re pisane na kožo. Slav- jemnih nastopov domačinov kategorijah. Samo Vrbec, je bil Žan Tortič, tretji pa nostna podelitev je potekala so slovenski lokostrelci slavi- član Lokostrelskega kluba Matevž Bizjak. ob zaključku tekmovanja, v li še v več drugih kategori- Kamnik, je dosegel prvo Kot je ob tem pojasnil vodja nedeljo, ko sta medalje naj- jah. Slovenska ženska član- mesto v kategoriji ukrivljeni tekmovanja Gregor Končan, boljšim podelila podžupanja ska ekipa v ukrivljenem lok U18, njegov uspeh pa je je bila prvotna ideja turnirja Občine Kamnik Romana loku, ki so jo sestavljale Ur- z drugim mestom dopolnil tesno povezana z dolgoletno Učakar in direktor Zavoda ška Čavič, Žana Pintarič in Tit Kleh Planko iz Društva kakovostjo kamniškega loko- za turizem in šport Kamnik Ana Umer, je osvojila zlato Šentlok. V kategoriji do 21 strelskega kluba. »Imamo Luka Svetec. Državni prvaki od leve: Igor Zamljen, Irena Koprivc, Štefka Flerin, Štefan Flerin / Foto: arhiv kluba Calcit na tretjem mestu Zmaga Šerkezijeve V Novi Gorici je bilo odigran finale najboljših štirih ekip s predtekmovanja. Poleg igralcev Calcita so se v finale uvrstili igralci državnega prvaka Triglav, podprvaka Pergola hiše in malce presenetljivo Matjaž Šerkezi Barbora Bukovska (Czech igralci Bele krajine iz Črnomlja, ki jim je bil to zgodovinski uspeh, saj nastopajo v 1. B ligi. Prav tega National Team), tretja pa je Heubach – Nemški Heuba- bila Kanadčanka Rafaelle nasprotnika so si naši želeli v polfinalu, a žreb je odločil drugače. ch je gostil že 25. izvedbo Carrier (Cycling Canada). V gorskokolesarskega festivala konkurenci 45 mladink se je Štefan Flerin malo, saj sta Rok in Matic BiketheRock, ki velja za ene- izkazala tudi Meta Tancik bogato izgubljala. Tako je v ga izmed osrednjih dogod- (Decathlon Misser Project), Nova Gorica – V prvem paru zadnjem setu Matica rešil kov v seriji MTB Bundesliga. ki je zasedla 12. mesto. polfinala se je Calcit pomeril muk in ga zamenjal igralec V spektakularnem ambientu Maruša Tereza Šerkezi je po z ekipo Pergola hiše. Brez z najdaljšim stažem v klubu pod razvalinami gradu Ro- tekmi strnila nekaj vtisov: poškodovanega Francija Brane Potočnik. Končni re- senstein sta v elitnih katego- »Tekme sem se veselila za- Grubarja in brez Mateja zultat 3 : 5 za Pergola hiše. rijah slavila domačin Luca radi sproščenega vzdušja, Turka so vedeli, da proti Ker je tudi Bela krajina iz- Schwarzbauer (Canyon CLL- velikega števila tekmovalk in podprvaku nimajo realnih gubila proti prvakom Tri- CTV) in nizozemska svetov- predvsem zato, ker so po možnosti, zato ni nastopil glav, sta se po pričakovanju na prvakinja Puck Pieterse lanski Andori na štartni črti najboljši igralec Gašper Bur- naslednji dan za končno (Alpecin-Deceuninck), med znova bile tekmovalke iz keljca. Cilj tega je bil, da bi tretje mesto spopadla Calcit starejšimi mladinkami pa je ZDA in Kanade. Z odpelja- bil čim bolj spočit naslednji in Bela krajina. V prvem zasijala Maruša Tereza Šer- nimi štirimi krogi sem zado- dan v tekmi za tretje mesto. delu so za Calcit nastopili kezi, ki je v dresu ekipe voljna, saj proga, kljub temu Tako so nastopili: Miha Ur- Miha, Gašper in Jakob. CUBE Next Gen (Lelosi, Vi- da ne daje vtisa tehnične šič, Peter Jantol, Jakob Jan- Miha je zanesljivo premagal sit Ljubljana) privozila pre- zahtevnosti, zna biti kar ne- čar, Rok Jantol, Igor Za- svojega tekmeca in osvojil pričljivo zmago. Dogodek, ki predvidljiva. Podlaga je mljen in Matic Babnik. Po ekipno točko, Gašper pa je znan po vrhunski organi- peščena, ob najmanjši prvem delu je celo zadišalo nesrečno izgubil ob enakem zaciji in strastni publiki, že nezbranosti odnese kolo in po presenečenju, saj sta številu podrtih kegljev kot 17. leto zapored gosti dirko v padec je neizbežen. Tako Miha in Peter osvojila ekipni njegov nasprotnik. Jakob je Finale Pokala Slovenije / Foto: arhiv kluba najvišji UCI kategoriji HC, med uradnim treningom točki, razlika v kegljih pa je igral krepko pod svojimi poleg tega pa tudi dirko v kot na tekmi je bilo kar ne- bila le en kegelj za Pergolo. zmožnostmi, zato ga je po gim delom solidno prednost končni rezultat 4 : 4, kar je okviru UCI Junior Series. kaj padcev, ki so se končali z Žal je bilo upanja konec že 60 lučajih zamenjal An- 23 kegljev. V boj za zmago pomenilo delitev tretjega Maruša Tereza Šerkezi si je resnimi poškodbami in bo- po prvem setu nadaljevanja, draž, ki pa se je še slabše so se podali Matic, Peter in mesta. Ker pa je tekma od- prednost privozila že v prvem lečimi odrgninami. Z ekipo ko so igralci Pergole poveča- odrezal in sta gladko izgubi- Igor. Žal je le Matic osvojil ločala tudi o nastopu v po- krogu in jo nato večala do ci- smo glede stopnjevanja for- li prednost na 62 kegljev. la. Kljub rezultatu 1 : 2 je ekipno točko, jim je pa us- kalu NBC, si je to prislužila lja. S skoraj minuto zaostan- me zadovoljni in grem opti- Igorju je uspelo osvojiti eki- imel Calcit še vse v svojih pelo zadržati prednost os- ekipa Bele krajine, ki je bila ka je drugo mesto osvojila mistično naprej.« pno točko, a je bilo to pre- rokah, saj je imel pred dru- mih kegljev, tako da je bil boljša v set točkah 14 : 10. petek, 6. junija 2025 11 Šport Svež veter na klopi Odlični judoisti Maj je bil za Judo klub Ippon Kamnik izjemno Calcita Volleyja uspešen mesec, saj so judoisti na tekmovanjih dosegli številne visoke uvrstitve. Katarina Kumer men in Milan Kanduč, ki so vsi osvojili peta mesta v svo- Kamniške odbojkarice bo v novi sezoni prvič vodila Špela Lužovec, ki ji bo pri delu pomagala Tjaša Hoče, Ljubljana – V soboto, jih kategorijah. Gadža. Tudi pri moški ekipi prihaja do sprememb – Gregor Rozman je na mestu glavnega trenerja 17. maja, je v Športni dvora- ni Hoče Državno prvenstvo Palijev memorial nasledil Gašperja Ribiča, pomočnik pa bo postal Rok Satler. za U12 – Festival juda, kjer V nedeljo, 25. maja, je v lju- so kamniški judoisti nasto- bljanski Šiški potekal Palijev Miha Štamcar pred dogovorom z novo ko- pili z dvanajstimi tekmovalci memorial, uradno judo tek- rektorico, iščejo pa še eno in dosegli ekipno 6. mesto movanje, ki šteje za sloven- Kamnik – V ženski ekipi sprejemalko. med 30 klubi. Skupno so ski pokal. Na tekmi so nasto- Calcita Volleyja, ki je v prej- Tudi moško ekipo Calcita osvojili šest kolajn: dve zlati, pili mladi judoisti in šnji sezoni osvojila drugo Volleyja čakajo novosti, eno srebrno in tri bronaste judoistke iz kategorij U14 mesto in pred tem petkrat čeprav bo večina igralskega medalje. Naziva državnih ter U16. Judo klub Ippon zapored naslov državnih pr- kadra ostala ista kot lani, ko prvakov za leto 2025 sta si Kamnik je zastopalo 14 bor- vakinj, prihaja do več spre- so osvojili tretje mesto. priborila Karmen Brajdič in cev, ki so dosegli izjemne re- memb. Najprej na trenerski Odšla sta le kubanski poda- Viacheslav Kucherov. Poseb- zultate. Mladi Kamničani so klopi: izkušenega Bruna jalec Julio Galvez Gomez in no navdušenje je požela Kar- pokazali odlično pripravlje- Najdiča bo zamenjala 26-le- Teo Podobnik. Novinca sta tna Špela Lužovec, doslej korektor Jan Karl Jančič in trenerka druge kamniške sprejemalec Mitja Valenčič. ekipe. Odprto ostaja še mesto po- »Zelo sem hvaležna za pri- dajalca. ložnost, da letos prevzamem Nepričakovano je prišlo vlogo glavne trenerke prve tudi do menjave glavnega ekipe. To je zame velika trenerja. Gašper Ribič se po čast, odgovornost in prilož- enem letu poslavlja, ekipo nost za rast. Čeprav imam pa bo prvič samostojno vo- kot trenerka za sabo šele tri dil Gregor Rozman, lani še leta, sem vložila veliko ener- pomočnik. Pred tem je s gije, predanosti in želje po kamniškimi odbojkaricami napredku. To bom tudi v osvojil štiri naslove prva- prihodnje prenesla v vsak kinj. V Kamnik se kot po- trening in tekmo. Veseli me, močnik vrača tudi Rok Sa- da velik del ekipe ostaja, saj tler – nekdanji dolgoletni to zagotavlja kontinuiteto in Gašper Ribič in Gregor Rozman / Foto: Jan Uršič reprezentant, ki je bil v zad- olajša vzpostavljanje pove- njih sezonah pomočnik v zav,« pravi Špela Lužovec. bo moja pomočnica. Verja- dič in Mika Grbavica, ACH Volleyju. Leta 2003 je Najmlajša trenerka v prvoli- mem, da bova tvorili močan medtem ko druge igralke os- s Kamničani osvojil državni gaški konkurenci verjame v tandem, ki bo ekipi v oporo tajajo. V prvo ekipo se vrača naslov. Kamniški judoisti na Palijevem memorialu / Foto: arhiv kluba disciplino, jasna pravila in – na igrišču in ob njem,« je 17-letna podajalka Hana Obe ekipi v novo sezono visoke cilje. »Prepričana še dodala. Gašperlin, ki je doslej igrala vstopata z novim trenerskim men Brajdič, ki sicer trenira nost, kar je prineslo skupno sem, da bomo s skupnim ci- Po koncu sezone so klub za- za drugo ekipo, po letu dni v vodstvom, a z istim ciljem – šele prvo leto, a je s pogu- kar devet odličij – pet zlatih, ljem hitro našli skupni jezik. pustile Maša Pucelj (Mon- Radovljici pa se vrača tudi ostati med najboljšimi v slo- mno in odločeno borbo že dve srebrni in dve bronasti Ob meni bo Tjaša Gadža, ki za), Sara Hutinski, Sara Naj- Sara Sitar. V klubu so tik venski odbojki. osvojila naslov najboljše v medalji. S skupnim številom svoji kategoriji. Viacheslav točk je Judo klub Ippon Ka- Kucherov se je prav tako su- mnik dosegel izvrstno 2. vereno povzpel na najvišjo mesto v ekipni razvrstitvi Uspešni doma in v tujini stopničko. Državni podpr- med kar 28 sodelujočimi vak je postal Luka Spasoje- klubi. Prvo mesto so osvojili vić, ki je po nizu uspešno Teo Bizjak in Nastja Drakšič dobljenih dvobojev moral Koštomaj v kategoriji U16 Kamniški strelci Strelske družine Kamnik so v letošnji sezoni dosegli vidne uspehe doma in v tujini. priznati premoč v finalu in ter Aleks Kolenko, Ambrož osvojil odlično drugo mesto. Kristan in Svit Starovasnik v Bronasto medaljo so si z kategoriji U14. Drugi mesti Rožle Repič puško, 8. oz. 11. mesto Do- dobrimi nastopi priborili Ti- sta zasedla Mihajlo Ilić v mnu Ahlinu in Tilnu Piber- bor Ćirović, David Uršič in U14 in Rok Ravnikar v U16, Kamnik – Patricija Breskvar niku v Kategoriji U21 s pi- Jaka Kopitar. Zelo blizu ko- na tretje mesto pa sta se uvr- se je udeležila Evropskega štolo, v kategoriji U17 s lajnam so bili tudi Hana Kal- stila Leon Adrović in Alex prvenstva mladincev in mla- pištolo je Jakob Kern končal tak, Jakob Burja, Žan Kle- Malgaj. dink z zračnim orožjem, ki na 9. mestu. Veronika Ahlin je potekalo v Osijeku na Hr- je zasedla končno 7. mesto v vaškem. V zahtevni konku- kategoriji U17 s puško. V ka- renci je z izkupičkom 619,3 tegoriji U15 s puško sta Tris- kroga zasedla 71. mesto. Me- tan Jaksetič in Gaber Jermol Uspehi plavalcev sec kasneje sta se Patricija in osvojila 6. in 11. mesto. Nejc Kuhar v Sarajevu ude- V končni razvrstitvi v 1. A Matjaž Spruk sameznih kategorijah so ležila šestega aprilskega državni ligi s puško so bile bili: Ana Avbelj (2. mesto na mednarodnega tekmovanja uvrstitve Kamničanov nas- Ljubljana – Nedavno je v lju- 100 m prsno), Jana Čušin (3. ZETRA, kjer je Nejc prvi tek- lednje: Nejc Kuhar je bil bljanskem športnem centru mesto na 100 m prsno, 3. movalni dan z rezultatom 12., Patricija Breskvar 22., Ilirija potekal jubilejni 50. mesto na 50 m prsno), Rok 625,6 kroga zasedel 2. mes- Jure Ugovšek 34., Boštjan Pokal mesta Ljubljane. Na Vejnovič (1. mesto na 200 m to v članski konkurenci, dru- Fabjan 43. ter Veronika Ah- dvodnevnem mednarodnem hrbtno in 1. mesto v absolu- gi tekmovalni dan pa 3. mes- Ekipa SD Kamnik s pištolo je v 1. B državni ligi osvojila lin 44. Ekipa SD Kamnik s plavalnem tekmovanju je tni razvrstitvi, 3. mesto na to z nekoliko nižjim rezulta- 1. mesto v skupnem seštevku. / Foto: arhiv Strelske družine Kamnik pištolo nastopa v 1. B držav- nastopilo kar 358 plavalcev 100 m prsno, 3. mesto na tom 625,2 kroga. Patricija je ni ligi, v kateri so Roman iz 28 klubov iz Slovenije, Sr- 400 m prosto in 3. mesto v prvi tekmovalni dan zasedla nih parov. V močni članski rijah s serijsko zračno pu- Radej, Klemen Pibernik in bije, Avstrije, Hrvaške in absolutni razvrstitvi), Žiga 9. mesto med članicami in konkurenci sta osvojila ško. V kategoriji U13 je Domen Ahlin dosegli naj- Gruzije. Med udeleženci so Kugler (1. mesto na 100 m 7. mesto med mladinkami z končno 6. mesto. Jakob Tomšič zasedel 7. boljšo uvrstitev med ekipa- bili tudi plavalci Plavalnega hrbtno, 1. mesto na 100 m rezultatom 618,1 kroga. Kamniški strelci so v letošnji mesto, v kategoriji U15 pa mi. Posamezno je Roman kluba Calcit Kamnik, ki so delfin) in Nejc Maher (2. Drugi tekmovalni dan je Pa- sezoni zabeležili nekaj odlič- sta Jon Dobovšek in Nejc osvojil 4. mesto, Klemen je pod vodstvom trenerja Mihe mesto na 400 m prosto). Že tricija zdrsnila na še vedno nih uvrstitev v končni razvr- Žlindra osvojila 40. oz. 77. bil 10., Domen pa 21. Z eki- Potočnika na tekmovanju konec junija bodo Calcitovi odlično 16. mesto z rezulta- stitvi po šestih krogih tek- mesto. Nastopi Kamničanov pno zmago v 1. B državni nastopili z enajstčlansko eki- plavalci znova nastopili – tom 617,6 kroga. Patricija in movanj za Pokal Slovenije s standardnim zračnim ligi se v naslednji sezoni ve- po. Kamniški plavalci so se tokrat pred domačim občin- Nejc sta združila moči na oz. Pokal prijateljstva SZS. orožjem za pokal Slovenije selijo nastopov med naj- odlično odrezali in večkrat stvom na tradicionalni tek- domačih tleh, in sicer na 8. Za Pokal prijateljstva nasto- so prinesli 3. mesto Patriciji boljšimi ekipami v 1. A dr- stopili na zmagovalne sto- mi Veronika 2025, ki bo po- Državnem prvenstvu meša- pajo strelci v mlajših katego- Breskvar v kategoriji U21 s žavni ligi. pničke. Najuspešnejši v po- tekala 28. junija v Kamniku. 12 petek, 6. junija 2025 Zanimivosti Sončnice povezujejo dolino Nagrada Kamničanu Kamničan Metod Vidmar, direktor za korporativno varnost v Skupini SIJ, je prejel slovensko veliko Turistično društvo Tuhinjska dolina je tudi letos nagrado varnosti 2025 za korporativnega varnostnega managerja leta. Priznanje podeljuje Institut za organiziralo brezplačno razdeljevanje sadik korporativne varnostne študije s Slovenskim združenjem za korporativno varnost. sončnic. Nataša Planko gled na kompleksna varno- Alenka Brun ta ura; kdor prej pride, sonč- stna okolja. Po vrnitvi v nico odpelje. Izkušnje iz Brdo pri Kranju – Vidmarju Slovenijo je opravljal delo Snovik – V Tuhinjski dolini preteklih let namreč kažejo, je bila nagrada podeljena za komandirja Policijske posta- vsako leto organizirajo tradi- da sadike hitro poidejo. izjemne dosežke in prispe- je Domžale in dobil povabilo cionalno akcijo, v okviru ka- V času akcije je na voljo okoli vek k razvoju sodobnega var- v Skupino SIJ. Danes kot di- tere brezplačno razdelijo sa- deset tisoč sadik. Obiskovalci nostnega sistema, ki presega rektor korporativne varnosti dike sončnic vsem prebival- so jih tisti petek jemali v raz- klasične oblike varovanja in ene največjih industrijskih cem doline. S tem spodbuja- ličnih količinah – od štirih, vključuje tudi področja ki- skupin v Sloveniji skrbi za jo ljudi k polepšanju svojih dvanajstih pa vse do manjših bernetske varnosti, varnosti strateško upravljanje varno- vrtov, pravijo, kar posledično platojev z več deset sadikami. podatkov, industrijskih sis- stnih tveganj v visoko kom- naredi celotno dolino prije- To je bil tudi dan, ko je sonč- temov ter varnostne kulture pleksnem industrijskem tnejšo na pogled, ko pride nice prišlo iskat največ ljudi. zaposlenih. okolju. Skupaj s sodelavci je čas njihovega cvetenja. Večina jih je sicer razdeljenih V obrazložitvi je med dru- zgradil sodoben sistem varo- Tudi letos so sadike sončnic v enem tednu. »Če jih slučaj- gim zapisano, da ima Metod vanja, ki velja za enega naj- čakale prebivalce doline no kaj ostane, jih posadimo Vidmar večletne interdisci- Metod Vidmar / Foto: ICS Ljubljana bolj celovitih v slovenskem predzadnji majski petek že sami. Tisti, ki jih želijo več, plinarne izkušnje, ki so ve- industrijskem prostoru. od trenutka, ko so v Termah pridejo tudi neposredno k zane na področje nacionalno varnostnih tveganj sta pred- brez podpore lastnika in »Sistemi, ki smo jih vzposta- Snovik zjutraj odprli vrata Volčinu, ki vsako leto pripra- varnostnega in poslovnega vsem po njegovem prihodu vodstva Skupine SIJ ter pre- vili, danes že dosegajo rezul- recepcije, kjer so jih lahko vlja te sadike,« smo še izvede- korporativno varnostnega v organizacijo postala stalni- danosti in znanja njegove tate – mnoge varnostne do- prevzeli. Sistem deluje po li pri Turističnem društvu okolja. To delovanje v različ- ca delovanja v Skupini SIJ. S ekipe ne bi mogli vzpostaviti godke prestrežemo, še načelu: kdor prej pride, prej Tuhinjska dolina, ki je glavni nih nacionalno varnostnih svojimi bogatimi izkušnja- tako celovitega in učinkovi- preden se zgodijo, tveganja melje oziroma rana ura, zla- »krivec« za to akcijo. in korporativnih varnostnih mi in znanjem ves čas po- tega sistema. Varnost je v so- prepoznamo in obvladamo. procesih mu je dalo kvalite- membno sooblikuje in vpli- dobnem času postala strate- A najbolj dragocena so spo- tno podlago za kontinuirano va na učinkovito in varno ška prednost. ročila sodelavcev, dobavite- nadgrajevanje znanj in izku- delovanje organizacije. Velja Metod Vidmar je trideset let ljev in zunanje javnosti, ki šenj, ki jih s pridom izkori- poudariti njegovo željo po deloval v vrstah Policije. Šte- potrjujejo, da smo s svojim šča pri svojem delu v trenu- uvajanju novih pristopov na vilni Kamničani se ga spo- delom dvignili raven varno- t n e m k o r p o r a t i v n o področje zagotavljanja var- mnijo kot predanega in sti za vse,« dodaja Vidmar. varnostnem okolju. Bogate nosti. uglednega policista, ki je Najvišja priznanja na podro- izkušnje tvorijo kvaliteto, ki Oplemenitene izkušnje in služboval tudi kot name- čju varnosti v RS se podelju- ga ločuje od kolegov. V kor- znanje iz svojega delovnega stnik komandirja Policijske jejo za inovativne, učinkovi- porativnem okolju v zadnjih okolja kot korporativni član postaje Kamnik. Pomembno te in strateško pomembne letih izredno aktivno deluje Slovenskega združenja kor- prelomnico v njegovem ži- pristope na področju varova- kot direktor korporativne porativne varnosti prenaša vljenju je predstavljalo delo nja. Vidmarjeva zgodba je še varnosti v Skupini Sloven- tudi na druga okolja, kjer je v diplomaciji, saj je osem let posebej navdihujoča za Ka- ske industrije jekla, ki pred- med stanovskimi kolegi vi- deloval na slovenskem vele- mnik, saj se prav iz tukaj- stavlja izredno kompleksno soko cenjen. Ob prejemu poslaništvu v Makedoniji. šnjega okolja podaja na pot okolje za obvladovanje var- priznanja je Metod poudaril, Sam meni, da je to obdobje med najbolj cenjene stro- V času akcije je na voljo okoli deset tisoč sadik sončnic. nostnih tveganj. Varnost in da je nagrada rezultat dolgo- odločilno vplivalo na njego- kovnjake za varnost v Slove- / Foto: Alenka Brun obvladovanje kompleksnih letnega timskega dela in da vo strokovno širino in po- niji. Bilo je nekoč v Kamniku (40) Dušan Lipovec (1952–2005) Saša Bučan, V svojem prekratkem življe- ki so bile tudi razlog, da ga vsem njegovi hitri zapisi v Medobčinski muzej nju je imel številne samo- je kot umetnika uspela zape- tehniki akvarela in gvaša, Kamnik stojne razstave, sodeloval pa ljati narava in slikanje v njej skoraj da umetniški popo- je tudi na mnogih skupin- do tolikšne mere, da je zara- tniški dnevnik. Prav konec meseca maja je skih predstavitvah doma in v di izjemnega števila krajin, Dušan Lipovec je bil tudi minilo dvajset let od smrti tujini. Še posebno rad se je narejenih v naravi po naravi, med mladimi pobudniki, li- kamniškega rojaka Dušana udeleževal likovnih kolonij, njegovo likovno delo, pred- kovniki, tako amaterskimi Lipovca (13. 2. 1952, Kamnik – 28. 5. 2005, Kamnik). Lipo- vec je bil likovni kritik in pi- satelj, v prvi vrsti pa slikar, ki se je posvečal umetnosti z ve- liko začetnico. Po končani Kamnik, olje na platnu, 1991 šoli za živinorejsko-veteri- narskega tehnika je leta 1972 kot profesionalnimi, ki so sta sledili še dve skupinski začel študirati slikarstvo na leta 1971 ustanovili skupino razstavi, kasneje pa so se čla- Likovni akademiji v Ljublja- Nova (člani katere so bili: ni začeli predstavljati samo- ni, kjer je leta 1977 diplomi- Dušan Lipovec, Alojz Berlec, stojno. Namen njihove usta- ral pri profesorju Andreju Stane Balantič, Gregor Av- novitve je bil s tem dosežen Jemcu. Še istega leta je odšel belj, Dušan Sterle in Miha – odprli so vrata razstavišča na študijsko izpopolnjevanje Kač), s čimer so želeli prebu- Veronika in vzbudili zani- v Montreal v Kanadi. Zagoto- diti razstavno dejavnost v manje javnosti. vo je bilo v njegovem življe- Kamniku. Tako so omenje- Lipovec se je s svojo likovno nju najbolj izrazno slikar- nega leta tudi organizirali izpovedjo pokazal kot izje- stvo, intenzivno pa se je prvo skupno predstavitev v mno občutljiva osebnost, ki posvečal tudi publicistiki – li- dvorani danes že nekdanje čuti in zmore seči po stoletja kovni kritiki in poeziji, obča- galerije Veronika. Člane preinterpretirani temi ter jo sno je raziskoval tudi grafiko, skupine Nova je povezovala izreči na svojstven način. fotografijo in oblikovanje. Bil predvsem generacijska pri- Leta 2015 se je s pregledno je član tako Društva sloven- padnost, ki je dajala vedeti, razstavo umetnikovih del skih likovnih umetnikov kot da imajo mladi željo pokaza- Dušanu Lipovcu poklonila tudi član Slovenskega dru- ti svoja likovna dela domači tudi galerija Miha Maleš v štva likovnih kritikov. Portret umetnika / Foto: F. Stele publiki. V letih 1972 in 1973 Kamniku. petek, 6. junija 2025 13 Zanimivosti Sadje skozi umetnost Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_25_kam_11 NALOGA LAŽJI SUDOKU 9 2 6 5 Knjiga Sadje na slikah Narodne galerije s čudovitimi likovnimi podobami razkriva številne zgodbe iz 7 9 6 1 naše zgodovine. Soavtorja knjige sta Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak. 1 4 2 8 4 2 6 8 9 Alenka Brun več slikah. Iz tega razloga je v knjigi torej 22 poglavij o sa- 9 7 3 Volčji Potok – Narodna ga- dnih vrstah. Dodal je, da sta lerija in Arboretum Volčji se z Marijanovo tvorno ujela 2 5 9 3 4 Potok sta pred časom pred- in skušata v knjigi drug dru- Rešitev: stavila še eno zanimivo gega dopolnjevati. Oba se 1 3 9 6 knjigo, Sadje na slikah Na- trudita biti poljudna, a ne tri- rodne galerije. Knjiga, ki je vialna – in na tak način do- 8 6 5 7 bogata s podobami sadja stopna in spoštljiva do bral- mikavnih oblik in razko- stva. »Besedila ne le sudoku_TEZJI_25_k4am_11.xls 8 7 3 šnih barv, osvetljuje simbo- pojasnjujejo, marveč posre- NALOGA TEŽJI liko sadja v likovni umetno- dujejo način opazovanja in SUDsuOdoKkUu_LAZJI_25_k6am_11 8 5 sti ter zgodovino gojenja in osmišljanja tistega, kar člo- s tem povezane posebnosti. vek gleda,« je povedal. REŠITEV 7 6 Na 22 izbranih slikah so Kar se upodabljanja tiče, pa 6 8 upodobljeni sadeži – od so slikarji zelo različno pri- 59 92 7 7 31 4 3 5 breskev, jabolk, kosmulj do stopali k sadju. »Nekateri so višenj, dve sliki oziroma po- ga slikali z botanično na- 73 8 85 7 44 9 6 2 31 glavji v knjigi pa predsta- Matjaž Mastnak (na fotografiji) in Jassmina Marijan sta v tančnostjo, drugi so v njem 6 1 2 5 vljata tudi sadovnjake in preteklosti skupaj spisala že knjige Cvetje in ženske, Vrtovi videli barvo in obliko in sli- 54 3 7 88 9 7 prodajalce sadja. Vsako po- in parki na slikah Narodne galerije in Sporočilnost cvetlic kali te včasih že abstrahirane 37 4 3 2 15 6 41 8 59 glavje je razdeljeno na ume- na slikah Narodne galerije. Sadje na slikah Narodne vtise, pa je sadje še vedno Rešitev: tnostnozgodovinski opis iz- galerije je knjiga, ki sta jo predstavila tokrat. prepoznavno  ...« je bil Ma- 1 6 9 98 7 14 3 85 22 brane umetnine kustosinje / Foto: arhiv Narodne galerije (Grega Gutman) stnak podroben. In ko slikar- Narodne galerije Jassmine ji slikajo, verjetno ne mislijo 82 5 28 9 1 3 7 4 6 Marijan ter vrtnarsko-bota- Barbara Jaki, direktorica Matjaž Mastnak nam je poja- na to, da bo vsaka slika en- 5 7 1 4 3 2 9 nični opis strokovnjaka za Narodne galerije. Meni, da snil, da sta glede na koncept krat dokument minulega 6 46 8 rastline Matjaža Mastnaka, bo zagotovo pritegnila vse, knjige s soavtorico Jassmino časa, a za vsakim sadjem 8 3 6 5 9 7 2 1 4 tudi direktorja Arboretuma ki jih zanimajo narava, Marijan vključila vanjo sad- stojijo zgodbe, pogosto stare Navsouddoiklou_ zTaE ZrJeI_š2e5v_aknamje_:1 1v. xklsvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da Volčji Potok. Poleg njiju je umetnost in povezovanje je, ki je naslikano na vsaj več stoletij, lahko tudi tisoč- se ne bo nobeno št4evilo 9pono2vilo n1e v vrs6tici n8e v ko5loni n7e v en3em knjigo predstavila še dr. različnih strok. dveh, še raje pa na treh ali letij. izmReEdŠ IoTdEVebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 6 8 7 1 9 2 5 3 4 Arboretum Volčji Potok, Volčji Potok 3, Radomlje SLOV2ENSKI 3 1 4 8 5 7 9 6 SESTAVIL: LETOVIŠKO PISATELJ GOSTIJA, JUDOISTKA PROZORNA SIVOLASEC OKRAS NA F. KALAN MESTO V 5 9 4 7 6TKANIN3A (STAR.) ANTIČNIH DALMACIJ (I. T.) POJEDINA SRAKA I 2 1STEB8RIH 6 OKRASNO IGLASTO 7 2 8 5 4 9 1 6 3 DREVO 1 45 5 3 7 6 8 2 9 PILOT 3 6 9 2 1 8 4 7 5 4 7 3 9 59POLJSKA PRESTOL- 1 6 8 2 NICA 8 1EGIPČAN2- 6 3 4 9 5 7 4 TOMO SKI BOG NOVOSEL 9 H5OMERJE6V 8 2 7 3 4 1 EP SL. MOTO- 13 ATEK, KROSIST OČKA (MATEVŽ) KONICA VABLJENI V NAJLEPŠI ROZARIJ S OSTANEK VEČJE PISNA KART PO PLETENO ŠOLSKA 1.500 SORTAMI VRTNIC DELITVI PECIVO KAZEN JADRANSKI BENO 11 OTOK UDRIH KATOLIŠKI REDOVNIK ECU (OBL. DEL TENI- ZAPISA) ŠKE IGRE 15 GORENJSKI SAMOTAR NAŠA PISA- TELJICA RAVNODUŠ- OČESNA OSCAR BIKOV KIRKINA KAMP, ETAMIN PLITVA PEČATNI GLAS (KNJIŽNO) ŠOTORIŠČ GAVOTA KUHINJSKA ERIKA VIC, SPIKER (E. P.) NOST ŠARENICA GUZMAN GLAS DOMOVINA E VOUK SMEŠNICA PUCER PASTA KLIMT POSODA PRSTAN GL. MESTO 14 NEKDANJE SL. PEVEC BABILONIJE SENIORSKO PESNIK (LUKA) PRAVO POTOVALNI GRUDEN URAD PLOŠČINA PREOBČUT- 2 16 POVRŠINE MUSLI- LJIVOST NA MANSKA DOLOČENE UMAZANEC HALJA SNOVI (EKSPR.) GL. MESTO MESTO V 18 MAMA AFGANI- BELGIJI (LJUBK.) STANA 1. nagrada: sezonska vstopnica za Arboretum Volčji Potok ATLETSKA FRANCOSKI PLES 2. nagrada: družinska vstopnica za Arboretum Volčji Potok DISCIPLINA GRŠKA ŽUPAN POD 3. nagrada: dve vstopnici za odrasle za Arboretum Volčji Potok 17 VISEČ PARNA ČRKA FRANCOZI SNEŽNI KOPEL ZAMET MANJ KOT AVST.SLIKAR Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na ŠTIRI (GUSTAV) naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v MONGOLSKI 3 ODER 10 VLADAR nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. KATRAN (KNJIŽNO) PROMETNI VZDEVEK OBJEKT To storite tako, da z mobilnim telefonom fotografirate kupon z TRMA ALEŠA OB CESTI KERSNIKA geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko DEDALOV KAMNINA CARL sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za NIKA SIN LAKOLIT ZEISS ROZMAN oddajo je petek, 27. junija 2025. DEL TENI- NOČNI KRAJ PRI ŠKE IGRE LOKAL DOMŽALAH OLIVNO SPIRALA 1 2 3 4 5 6 7 8 1 PEVEC ZELEN GROBAN MINERAL OTO RIMELE ANA ŽONTAR 8 9 10 11 12 13 14 7 12 TOPILO VEDA O ZA LAK ZGRADBI TELESA 15 16 17 18 GLASBILO S STRUNAMI ŠPRANJA OZEK KOS TKANINE sudoku_TEZJI_25_kam_11.xls NALOGA 6 8 5 7 6 5 9 7 3 7 8 4 3 5 7 8 3 1 4 5 9 1 8 2 8 2 6 4 sudoku_TEZJI_25_kam_11.xls REŠITEV 6 8 7 1 9 2 5 3 4 2 3 1 4 8 5 7 9 6 5 9 4 7 6 3 2 1 8 7 2 8 5 4 9 1 6 3 1 4 5 3 7 6 8 2 9 3 6 9 2 1 8 4 7 5 4 7 3 9 5 1 6 8 2 8 1 2 6 3 4 9 5 7 9 5 6 8 2 7 3 4 1 sudoku_LAZJI_25_kam_11 NALOGA 9 2 6 5 7 9 6 1 1 4 2 8 4 2 6 8 9 9 7 3 2 5 9 3 4 1 3 9 6 8 6 5 7 4 8 7 3 sudoku_LAZJI_25_kam_11 REŠITEV 9 2 7 6 8 1 4 3 5 3 8 5 7 4 9 6 2 1 6 1 4 3 2 5 8 9 7 7 4 3 2 5 6 1 8 9 1 6 9 8 7 4 3 5 2 2 5 8 9 1 3 7 4 6 5 7 1 4 3 2 9 6 8 8 3 6 5 9 7 2 1 4 4 9 2 1 6 8 5 7 3 14 petek, 6. junija 2025 Prireditve Ob 17. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 17. uri, Samostan Mekinje Prireditve od 6. junija do 20. junija Lutkovna predstava Kitov popek Kuhinjska zelišča in njihova uporaba Cena: 5 evrov, poleg tega se plača vstopnina v park. Delavnica Brezplačno Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da Ob 18. uri, Zdravilni gaj Tunjice je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? Holistična lepota V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Ob 18.30, Zdravilni gaj Tunjice Cena: 29 evrov Meditacija z zvokom Številne druge prireditve v občini Kamnik Ob 18.30, Arboretum Volčji Potok Cena: 29 evrov najdete na uradni spletni strani Občine Ka- mnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar Lutkovna predstava Kitov popek Petek, 20. junij dogodkov ter tudi v elektronskem meseč- Cena: 5 evrov, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 18. uri, Domačija Gradišek niku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visit- Četrtek, 12. junij Čar kresne noči kamnik.com. Od 9. do 12. ure, Arboretum Volčji Potok Brezplačno Dnevi zdravega in dobrega počutja za vse generacije Petek, 6. junij Plača se vstopnina v park. Ob 20. uri, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Arboretum Volčji Potok Patricija Crnkovič: Čigave oči? Slovenski dan vrtnic (Mesec vrtnic) Ob 9.30, Arboretum Volčji Potok Sodobna plesna predstava Gozdna terapija za starejše Cena: 10 evrov Plača se vstopnina v park. Cena enega srečanja je 15 evrov na osebo, cena štirih srečanj 40 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Od 9. do 17. ure, Pravljična hiša Motnik Pripovedovalska delavnica: Pravljice so most od Ob 10. uri, Mladinski center Kotlovnica ljudskega k osebnemu Dogodki v teku VGC+ ODPRTI TERMIN – brezplačna pomoč z Cena: 50 evrov elektronskimi napravami Brezplačno Do 26. junija, vsak četrtek od 10. do 12. ure, MC Kotlovnica Ob 19. uri, Galerija Pogled VGC+ Izpopolnjevanje digitalnih veščin – odprti termin Odprtje slikarske razstave Petre Derganc Večerno Petek, 13. junij Brezplačno kopanje Ob 17. uri, Arboretum Volčji Potok Brezplačno Lutkovna predstava Kitov popek Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok, razstave Cena: 5 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 19.30, MC Kotlovnica Kdo se boji zajčka? – Slikopisi o gozdnih živalih Kviz na –1 Ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Cvetoča pot Marije Auersperg Attems Brezplačno Odprtje skupinske razstave Tako blizu tako daleč Razstava sobnih rastlin, ananasovk in orhidej Brezplačno Dinozavri v Arboretumu Volčji Potok Od 7. junija do 28. septembra Plača se vstopnina v park. Arboretum Volčji Potok Ob 18.30, Arboretum Volčji Potok Razstava tropskih metuljev Lutkovna predstava Kitov popek Cena: 5 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Do 30. junija, od 9. do 12. ure, Dom kulture Kamnik Plača se vstopnina v park. Vodene vadbe v Domu kulture Kamnik Cena: 13 evrov na vadbo ali 35 evrov na mesec Sobota, 7. junij Sobota, 14. junij Od 10. do 16. ure, Terme Snovik Ob 10. uri, Kreativna četrt Barutana Izmenjevalnica oblačil 44 Skok v poletje z odprtjem zunanjih bazenov Do 26. junija, vsak četrtek od 17. do 20. ure, MC Brezplačno ob nakupu bazenske vstopnice Kotlovnica Brezplačno Odprt termin svetovanja za mlade s področja Od 15. do 18. ure, Jeršinova domačija Od 15. do 19. ure, Arboretum Volčji Potok Z glasbo v poletje prekarnosti Dan slovenske folklore Brezplačno Brezplačno Plača se vstopnina v park. Nedelja, 15. junij Do 2. novembra, Arboretum Volčji Potok Ob 17. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 8.30, Arboretum Volčji Potok Razstava kaktusov Prisojni skalnjak Lada Pergovnika (Dobimo se na Ornitološki sprehod Plača se vstopnina v park. vrtovih) Plača se vstopnina v park. Plača se vstopnina v park. Do 6. junija, Arboretum Volčji Potok Ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Najboljše fotografije fotonatečajev v letu 2024 Ob 17. uri, Samostan Mekinje Ujeti trenutki v naravi: Čuječa fotografija Plača se vstopnina v park. Delavnica terrazza Cena ene delavnice je 35 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopni- Cena: 20 evrov na v park. Do 23. junija, zid Kreativne četrti Barutana Ob 18. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Fotografska razstava: Nasprotja Ponedeljek, 16. junij Baletna šola Ana: zaključni nastop učenk in učencev Brezplačno Ob 7. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Baletne šole Ana s podelitvijo spričeval in pohval Krvodajalska akcija Cena: 10 evrov v predprodaji za starše, drugi: 12 evrov Do 24. oktobra, Arboretum Volčji Potok Brezplačno Poletje v vrtnicah Nedelja, 8. junij Ob 19. uri, Točilnica in Pizzerija Mali Grad Plača se vstopnina v park. Ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Vodena degustacija: Viski – voda življenja Lutkovna predstava Kitov popek Cena: 50 evrov Cena: 5 evrov, poleg tega se plača vstopnina v park. Torek, 17. junij Ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 7. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Koncert Belin z zajtrkom (Dobimo se na vrtovih) Krvodajalska akcija Pred vami je Cena: 16 evrov (odrasli) / 13 evrov (upokojenci, imetniki sezonskih Brezplačno edinstvena vstopnic za Arboretum) / 8 evrov (otroci do 15. leta, imetniki EU-karti- ce invalidov in njihov spremljevalec, brezposelni) zbirka receptov, Ob 17. uri, Samostan Mekinje Hrana, ki zdravi; kulinarična delavnica z degustacijo namenjena Ob 11.30, Arboretum Volčji Potok Cena: 15 evrov vsem, ki nimate Lutkovna predstava Kitov popek dovolj časa za Cena: 5 evrov, poleg tega se plača vstopnina v park. Sreda, 18. junij pripravo sladkih Ob 17. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 17. uri, Arboretum Volčji Potok zalogajev. Odprtje fotografske razstave Pomlad v skalnjaku Lutkovna predstava Kitov popek Vsebuje 200 (Dobimo se na vrtovih) Cena: 5 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. enostavnih in Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik hitrih receptov Glasbena šola Kamnik: zaključni koncert solistov za okusne Torek, 10. junij Glasbene šole Kamnik slaščice, ki se Ob 15. uri, Arboretum Volčji Potok Brezplačno jim nihče ne Slikarska delavnica Vrtnica (Mesec vrtnic) more upreti. Cena delavnice je 38 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v Ob 18.30, Arboretum Volčji Potok park. Lutkovna predstava Kitov popek Cena: 5 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Slikarska delavnica Vrtnica (Mesec vrtnic) Ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Cena delavnice: 38 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v Maistrov večer: dr. Marko Štepec – Zgodbe spomenikov Vezava: špirala, dimenzije: 20 x 15 cm, 216 strani 14 90 park. prve svetovne vojne EUR Brezplačno Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Sreda, 11. junij Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: + po Ob 9.30, Arboretum Volčji Potok Četrtek, 19. junij štnina 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Gozdna terapija za mamice z dojenčki Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, Ceno srečanja posameznica vnaprej poravna izvajalki, vstopnino pa Dnevi zdravega in dobrega počutja za vse generacije se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. pri blagajni parka. Plača se vstopnina v park. petek, 6. junija 2025 15 Zahvale Tako blizu tako daleč Uredite grob s solarno Čas op is obč i ne Kamnik, 8. jan Kamnik u – V Galeriji Miha arja 2021, le nagrobno večno lučko, ki t P o 6, Maleš bo v petek, 13. jur šte ne ijna,o vlje vil ka 1 trajno gori 10 let.  ob 18. uri odprtje rap n zo a sts at k vae Ogo j lašujte Sledite nas na FB Večna luč. a n i č n n Z Tako blizu tako daleč, ki v a g n od čo ovin asopisu v s a k t i e u S r re p s di v d o p ec l e e i h st ov s m v lo b v r e a n j s e l k i e z a Kam k nika z ž v združuje štiri umetna e L t l o e ju K , z a n b ik l m e ic ja n kr e n i s p o šk e, ki i v v o r o p j i z e h r p a i s a ip r t e jajo do kon e v te u n c l i d i a ja č rp i v o p l l o e e n z li b r ta o g s o s n v o ti kluba Ca o 2 0 S b n o a 2 ta t 2 d a k . l h o K e . nčni posta 041 668 207 j a rj i m ev t S d lc e n v l m ik la o o it v v W    Jasn e e in a l s k n i a j o , i P t p i j p o z r e o a a v , l p stali čla t n er s p a r p i d e r o ustvarjajo v Kamniku: Ni n v d n o o v d v v il o a i. ž i V n n j p p s k o i ino Kaml niočae a n-kar! a l e j p o k n td m so o s k o n a e a a a m se g v l r a v n e i t n ih l i l i e a is , prvaki c t k i r ji s i t n K K v a a a u m m iz n n b r v li ik i e e k k ra z č e – – l u n m L i l j t t e u u a f b d t t i o e n lj i a m k a m lu n f M a 1 e s ra i 0 c u s n o e t d : v r is u t s 5 A e k rs l e ( V re 5 K no tu tvo za in- j : T 1, r i 2 g A l : a l e 1 v k , K p r s 2 r o o a : a s n n 2 t s a e d , j j a j e 1 z l e r iš : S 1 Koželj, Louise Winter, Oč p o ) kler e a r n en , K o k a v j lm e b er in ver- Ka m s i o k Gra- m n n a i j k b o – ljši Predplačilo a b k i a l d i a p m er b e D r A s l s o a k n v 2 a l l e o n i 0 js š v i , i l prej 2 e e i o 0 ti K n n t dece o s m ki i j lo o m bo i e e z k l t 60 n o z k o a t z i j r v k o a z m l p . e e p a - o V ne m l b ju r i t s imi črka- š r e b a E b č a r i ja Pilića in Matevža Sa lo k a a n t rleta. m p d z r o e t . i r O k n v e d n a i k a u b o š a tn j v n n k z l d o ec e g j o e en u na račun, poštnina o v l i ž li so n g o a d a o z i k vino M i s 4 m g n e l k u at 1 r i a 3 i b e - e l r p a j e j d 5 d a . N t a n l i 0 va l P a i s veteran i m 5, etrov in t k r er l e u k r 5 p b a r t i r o o m an n m l a l o je i , e C - , k t j g k e a o i i r l l i j e t bil s šti- j a e š m irok pe- k z c o i z t n m W l u e u k c d p n u a i o o r g a e n r g e o - k a a o n v čla i j p b e oljši stre- b p n r Dogodek bo zvočno oi ijaznejš bogai g c til o i l p . e u n r V t r e je vključena v ceno. s k t o a m n e s s r e s k e v e , n i n r j š s ičila dol- e a t t i i l h je vse i p m re č a l n a j n je e G s k p z a e o š g o p a osvojitvi d er li č Ž 50 O d p i v r n s e e m i m l n je v K n a a m slo n n u a im rbi, ki E s n al t i r n v č i e i š a l k . o i m b o ra 24 e j d e o š m n t urna dežurna služba i u . c d o i z nad- z a ig č r G ra m s e a v te l o lo b e r i l l c e a tl s i n m o z il s s a b o o o s i p p r Gašper Selko, tron z bo vočno ntin č, 1 v : i t t e s 1 o k B r o i s s . r i g i o m P i s t š p n n g n o o k e ik a n l a a i v a a . i r začetn tr l i i še Bla z li a z c acijo ter 4 e d : č ij i S , 0 li t k e o d e a t i l k z n e ih e p u a l e t n d t s a i v a ž a n Martin l l e e t p t k r in o e z v i b o e i ž u a n o š , v e k o lt S d n v d p a e e o j za- i o t n b e l v g i prvi čet e a g s a tjan No- a s i n s j 5 u : t . š g l 1 r i Z e n et s . k a a a p l o V r r - a T r i z p i t n producent in skladatb a e adalje t r ig n l l c a i i ež j lj. N. T. m km Č a s o p i s K a m n i č a nl P a a k n o a o o o v d v u t v a je bil v l i š n m n a a - av č , š o e ž t - d e e a s i kk a zi rali in c n , p A k t l s i o t o ti k o o n e d G n r o k a l r s r ž i a t a st n ič t m da o j p m sk n s i b o i k o č n m a i G p - s vaterpo- r o a staja Ka- s o e d i d b r d a o i n a e e z p la J M n n i a g u a d r s s n a s a ti ta r J - u B stin. S a p l o ji s nsko vo- v li l i, da bi s i n t v n M o o t a r o a j e v je o k t i j s a a k m ž M o- K p a o H a o rgeta in e m ro n N r o i s o a t b m m d n ik . rnili f o a . i e o b Pre- n d v e j a r e l ec n d . m s i r T u e i i l c N p i e j o u o r v n s d S r e ta t u v l a g r a o d n t e l o e e k tu g k o m d im mo d i i l i j T i je č e V n k p o o T r v t r e n f . a V o rj d v ž n a z d e e e ič a m e s s v l t o d . šala o v - t l k a o o k p v , r s a k v r k Kamnik - Komenda e p k s r lo t e i n - li o a a lj j t a š e l i, r i n m m t v u e a b p o o d b r i o e p i u d n o n r o t Deveti Pohod ob reki, ki povezuje b o a v bo p no opre l rvje a n ln i eiž č e a le s z n zps o k d i o š la r k n d li i pa i p v š o e č o - s d e d t b . služeno a laji h K S a l m ov čno prejmejo 410. stran A prenov V n e l la i n k skih želez k n i G i c v ra d l b o e e č je t n d a n u / eset sa i p s e a r m on e je nekaj sp F 2 ot r 0 o: em 2 Ja 1 sn t v n a i l e a v P š , n a k s i a j K lad j e a in mniku v p j r e o javni po- l n o m m a z L n em i j i e je t i j u o z n v bl z a a r a o ja s a   t S z na a di epide- l n o e k o in n g l Kamnik a , z p n rv p v m c o – V soboto, 14. junija, bo potekal že devo i o e a b v ea d b n r l r e a a d n u s e p k d o t t o n d e u . Občin o a ti P hod, ž   j d e e a le namre sa goč ss poš do lo n i.v j e » e g nDo n a s k le d e , ko so e l jstva c n e o m s b p r r a o t i u b z d i n i v ic o l b a e k v l s s e v h ta j – t e i p li – 15. o iz č l n a b k K r a a m t p n o i d k a a l a t b k i o o ri v h p , o d v o o o je k n on a ž o a e v l t e a L m č p n re z h ju p z n o n n i b a k i o lo i i n j k o c i n h c 2 p v e v G o - b a s večerni l h ja n u o o 5 l s eta 20 r s a ta l 2 k e o r 1 u t a v o p h o n p m ob . z   a n o 2 d 2   u S il i 5 2 d l z 2 0 i ov e , od tega 041 634 948 n b j o e o v n ob reki, ki povezuje, v organizaciji ekipe revije Mo K S p a dt r - a i d pelj r nal šoe 2 p enske e l l s e k k i ice v bčini t p l o e z rj n e a v v o 1 r r p Ki o n v d u is č g n o o lak pre- h v l i n am, 21 na o a u d j h a o j n v o i . l   n e V o i v n e t u ak re o p z d v p o o n g a o d n s tr in k a m te o r d e r g e a b s v r   l s a o k b i o b ik. z o a t o n r u v o d e o deset l i , e p c p e, o o na o i k n t i r h ič n vl i a d r o a l b g n o i v b p h T k v o o d d n o o v v e i m n v e e o n k e n i ter v sodelovanju z Zavodom za turizem in šporg e ž č l z a p o ta s e e a il js o v r v i o g v tr le n n t d o n e p - s n e i u o n a e m ki di b . n G g e Kl o i v e in g amč a a s k n( o j r š e k in a iLk in h č n e e j a g l c i. u a p l v z n l a a e b s a u u e a t lo z lj , k p e za r a  i v n n a a j K – s a i j c o e  d r  o o datne linije n r a o m ge a o , m k e niški vat l r e e ž n g il u o i t d t k u a o d - s ( v o - e i o se ude K K t t jih poz- rp a amn b ik 2 )  1 t . e 15 r o m l o in is n b ti   2 i s k 2 2 o p ž – 2 . p a u L . 1 k e 1 5 i m o r j , p a u 8   d s m n t b i o d a n s e e l l i l i n M - j a č i o g u a l s atej Sla- n a b n a 2 s ). k 3 i . p 0 o 7 k t k jo Evrope, il   o h m itr e o t s r t a o i lni prvaki u te Zavodom za šport in rekreacijo Domžale. Pohodr r o z J a e rn in p v d . be fr pastruok- o o t kal n n u a 1 j 40 aj u o r o r j a V n l i n r č i t a ov k d e a i c l r i b vs . T e i v je e , V p l s o a o t k r i p e r b i est ž k n gene- j i e e rs l t r e o ž to z r e a n le le i S c l z t n o n . D v i » ško d l n a je s p e g o e u e k c K o o i o u š n o a s n j z a s d m t jo o a e d i n o n n k b n j m i - a za inv o i M h je i i v l k im es s l e e i o n , « s z jo e j a v p , v l k a i k o s m o t m ta e z d e t n a d k t lj u i h e o o K ud a d k p 18 l i r v ja l v a e o li s l - a j , prostora i A i 9 p 1 p l a r o e , o j l z ja S a l l l i o l ž v m upan l « e m i ob reki Kamniški Bistrici, po trasi med KeršmK nčti v mpo- o pa l r- e m je n in nik o L s P p t e r o s i d o ju m a d š k s o b u je b i t g o te d m vese- l d n je n ja e i - a ni. s k e ar. Sr to k r u p jp v t l ih le e t d s i m a r a o S p n e k P kličil o o v , j e d m m rs v e g p , o te d r k b i tv l ž u n a e o u i i i z daril žu- l j e s i o l t n e e s z r k n š s l d 04irek1-a k b a S o n i V i z t a b h e e r M ž v lo a il n o ic a , j i e e n ve e p i s le v š n m , a l a re k a z i k k , o l p a o t eljani iz o z p ž a r b o o g v kam- s m n t t e p r r o i d s o o - K m o r i i u n c  am e d k i D j a t s / Ka9mni6ku n n n V o u t u e - t i i e . r r č k e č o e b a , s z s 2o kom v Kamniku in Parkom Martina Krpana v Domžala- h. s pa je no Na v s to m ž i a l v ij g J a a o a e ti n v a r i r v l j v o j n n a s a l v e n a k sm o e f d j r a ž p j j i o V - e 1 43, n o p r š o t n e p d r o e b n i o li v l n je o n v š l o e n v o i e k n l, c ž a a d e a d p m o a l n il a d a a e a z o a l b n k n u e n v je je o drž iš ž s i i t - h u d d r vl i - a k v naku k b m e o m o z g n o o č v e i m hi t k r AKTU tu ov A d , ž v L i k e a l N n i e la O a b p z a o n i v r d i n a š v e o k e l a v o s c o t i i z n ic ji i f i li r j K a e s a t v m r u n kt i u k– ro. poti bo več postojank z žigi – tisti, ki zberejo Svezosno be, preK o jUmLTURAejo Mateja Žvižat o o u r Aljd zd o i r n n a a a v v s i z t r a v u č e s e n o t m e e k m . m d V n o o m ž u ič n se e e g p š a r 45 S i c p en e r p a o l v ž je lj e n aj r . t a tr s n j o a z e tr i . š b a k i n r a it i na celo Coprnije M z LADI Kam m n e D le ik n r t t u o – in ka žba Velika i a l p u ži l s v an t e r Z in a le k A a c N o i v D nagrado. Pohod je primeren za vse generacije,n m žim o jaa je a c N a h š a J n T Ka A ih a g r k a t d o i r z c u k a o g o v z a d i t v števil- ro ra v v s mn j h e k b a s t r u a o n t d ji d j v v e i h o a e . o p d t M s e t m od i v h m ik o b a . ra novo H n , ančič je o p g ro V n O e v p s o državi ud - r e ezu ak v N m z ih s o r š a l i d e lc z t a o i t o b K re a o l z m b e p n v ž l la i e e ta č k š n t n u č c ih e i n i testiranj r o o o d n p b r r o ik e ra m il zov n z im lž i a n e n so za t i u v o n o i l s d v o s C m tr V u a m o m t v t o o a a i p n ci a š l i i e ožno o i d r o ja v ij g - l a r i n a Ob j s d v o a ti v n r z d t a e v i n g j m eh a urah od o e e n s ku s k h j b a r ž j i b i i m tri o s prehoditi le del poti. Na voljo bo tudi brezplak M ire učš e a k avtoc e r i . f n k to j i , R jo e a r o č g A ja bk a i z S g in a l n s s v e e o t e a - d K uj snva ili r a a m zs n t ik je na V o a s i - v . a z K k Z o n te d t r N a v d a o a a a r v pozar- s . š v s g p ž a J t a o u K u v l e s r g l j k o a z s i n l o a a n m n o o s m v t i i m n . a v , m e u v n iz n e - n d s a ž i a tr a, š v a k n - i o k , H k a a i o k k t š ra r r ja e m P z n a n j e g p g o i s k l a r a o v , o i t l d s n i c o t a p vo v a r a v r e m a l k o a d k t o m o o o n K u t o s d n t a e g te o n o g a r j d r e a t s v o t i r i r r u i e k iž p jo je - o n rl n i i r p n ja n k a a r c c e s as ima a n - z i a i v , pa je š t l v p i i d je poteka i m z o r j a a v 2 j t a o ča z r i ja d v n 5 r a id ik d ti - U o r l r , u e r t , ž t h b r t n a r e e n b t e t n s e e u ja g a W - u a u ta - . d n i u n a a r j s a e p n le a t a iegele r lj e e K v u o . gled t a k a z i a n s p m D o č e r n mu kul- t n p a n ž e o n se- s o z o o r m t a m h a j s z v s it g n b e prevoz na izhodiščno točko. N. T. e i a t k s t v r n i i r t t a n i u ra , o k e s , a r n u e i , , virus n n . nženirja o te p s j o t a , j r t 5 s o a l t v p i e , c m n i a je mož- . Ja a a s ti - l ko s t t e i k š o , e b k m d č a u r u ič e a m ar d n t k n s e ji v 8 e a a i j l ne daje t t n s o r i o ji k a i s h , n v m . s , e i n v pe- l a r a ž u 1 h n 7 l k e j k o i 4 a i j n . o e t u v n ji v e d a o r nosti, saj e m rs z t m id n a e i j in t r r n e o i s , ž o a v t e k e p p u r a ri- n n m b k ž m be iš jk i k a v n od a l p u r s e . m e T s u e p i t n d - r p de r i i i o m t an n n i a č K p i o e t u e di r s d a u t r n r i i 9 u m h a d g - o o v d a d o a č n lj - e j o . ih tudi še v p ra N d a p o n n s o e a z j d h s i u t v . t t r z a i . v a e p n V m o e t g r a n 16 pr e b m eb i d ri h s o n z o a iz a v d s o i t d n e l a a a k c ojšnj ž o n i i treba t n i o ij a p r s a e a bn i n s em a- o u b z v a o d e č j a r s e t a t i v i t , n l r o e p i b r a e d o l s o e - bni k d u o . ku- 42. stran Zahvala Zahvala Zahvala Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. Srce je omagalo, Čakate me, ptice pojoče, tvoj dih je zastal, za hišo domačo zeleni gaj, a nate spomin moj dragi domači kraj. bo večno ostal … Rad prišel bi, o kako rad prišel bi. Po dolgotrajni bolezni nas je v Le tja me več ne bo, 69. letu starosti zapustil utrujen vzel sem slovo. V 59. letu starosti Branislav Galin nas je zapustil dragi brat V 77. letu starosti je odšel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem Darko Janežič in znancem za izročena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. iz volčjega Potoka, Ciril Spruk Posebna zahvala pa gre Lovski družini Stahovica za lepo upokojeni šofer tovarne Titan p. d. Brezovški Ciril iz Gozda nad Kamnikom slovo in poslovilni govor. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem vsi njegovi in bivšim sodelavcem za izrečene besede sožalja in pre­ in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sve­ Podstudenec, maj 2025 brana govora. Posebna hvala ge. Simoni za lepo priprav­ če in darove za cerkev. Iskrena hvala vsem zaposlenim ljen govor in ostalo pomoč, g. župniku Demšarju in har­ Doma starejših občanov Kamnik za dobro oskrbo, pod­ monikarju. Hvala vsem, ki ste našega brata pospremili poro in sočutje v težkih časih. Hvala podjetju Pogreb­ na njegovi zadnji poti. nik za dobro organizacijo in lepo pripravo na pogrebni obred. Havla gospodu župniku Pavlu Piberniku in pev­ vsi njegovi cem kvarteta Grm za občuteno zapete pesmi. Zahvala Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Nič več objemov, Žalujoči vsi njegovi nič več besed, utrujeno srce je zaspalo, Zahvala se težki bolezni je vdalo. Zdaj brez tebe prazen je svet, dokler nekoč se ne snidemo spet. Zahvala Z veliko žalostjo sporočam, Si kot sonce življenja sijal, da se je v 95. letu starosti za V 82. letu starosti se je od nas poslovila naša draga za vse svoje ljubezen razdal, vedno ustavilo srce moji mami mami, tašča, babi, prababica, sestra, teta in prijateljica odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. Katarina Fischer Albini Belšak Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod­ Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom iz uli­ nikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem NLB d.d. in ce, znancem ter vsem drugim, ki ste jo pospremili na Z veliko žalostjo v srcu sporočamo, da nas je SŽ VIT d.o.o. za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče, izrečena in v 76. letu starosti zapustil naš dragi sveče. Zahvala tudi osebju hematološkega oddelka UKC poslana sožalja. Zahvala gre tudi oskrbovalkam Zavoda življenjski sopotnik, očim, sosed in prijatelj Ljubljana za izjemen trud in sočutje, pevcem pod vod­ Pristan, patronažni sesti Maji, urgentni službi NMP ZD stvom Dominika Krta za lepo petje in župniku za obred Kamnik in gospodu župniku iz Zaloga za lepo opravljen ter cvetličarni Flere. pogrebni obred. Stane Novak Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. iz Soteske Sin Igor Žalujoči vsi njeni Maja 2025 V naših spominih bo ostal kot svetel zgled topline, pre­ danosti družini in brezmejne ljubezni. Iskreno se zahva­ ljujemo dr. Teji Novak Klemenec za pomoč in podporo, patronažnima sestrama Almi in Aniti za vso srčnost, pogrebni službi za spoštljivo in skrbno organizacijo pogreba, gospodu župniku Janezu Mikliču za sočutno Zahvale, opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm za ob­ osmrtnice čuteno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano skladbo. Hvaležni smo za vsa izrečena sožalja, tople besede pod­ Za objavo osmrtnice pore, podarjene sveče in darove za svete maše, posebna ali zahvale v Kamničan-ki zahvala tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pokličite pospremili na njegovi zadnji poti. 04 201 42 47 Žalujoči vsi domači ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. Matijaž Gostečnik, Ozka ulica 4, Slovenj Gradec - dopolnilna dejavnost Foto: Gorazd Kavčič www.gorenjskiglas.si 16 petek, 6. junija 2025 Zadnja Slovenski dan vrtnic Volčji Potok – V sklopu Meseca vrtnic v Arboretumu Volčji Potok 6. junija skupaj z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije Harmonija generacij pripravljajo 22. Slovenski dan vrtnic. Dan bodo v arboretu- mu začeli s sprehodom med vrtnicami, ko bodo ljubitelji fotografije lahko ujeli jutranje trenutke v spodnjem rozariju. Dopoldne bodo nadaljevali z vodenimi ogledi raznolikih Stadion prijateljstva v Mekinjah so pred kratkim napolnili smeh, otroški vriski in živahno utripanje zbirk vrtnic – zgodovinskih, papeških in sodobnih sort – ki družinskega dogajanja. Potekal je namreč dogodek Harmonija generacij – Dan družine. cvetijo v zgornjem in spodnjem rozariju. Lahko si boste pri- voščili kosilo med vrtnicami, a je zanj potrebna rezervacija. Popoldne bodo dogajanje v parku popestrile delavnice in Nika Toporiš žogo, ki je združila tako tek- ustvarjalne dejavnosti: pisanje haikujev, okraševanje klobu- movalni kot zabavni duh kov, strokovno svetovanje o vzgoji vrtnic ter sejem rastlin in Kamnik – Dogodek Harmo- udeležencev. Idejni vodja in ročnih izdelkov. Obiskovalci bodo lahko uživali v bogati go- nija generacij – Dan družine soorganizator dogodka Slav- stinski ponudbi, ob zaključku (okoli 19. ure) pa bodo izbrali je bil posvečen praznovanju ko Sakelšek, ki projekt Har- najlepšo vrtnico in večer zaokrožili s kulturnim programom mednarodnega dneva druži- monija generacij vodi že 25 in druženjem v spodnjem rozariju. Jutranji sprehod se bo ne, ki ga je leta 1993 razgla- let, je poudaril dolgoročni začel ob 8. uri, natančnejše informacije pa so na voljo na sila Organizacija združenih cilj dogodka: »Naš namen ni spletni strani arboretuma. A. B. narodov. Bil je pravi praznik le praznovanje družine, am- povezanosti, topline in spo- pak tudi ustvarjanje prosto- štovanja med generacijami. ra, kjer se lahko različne ge- Maistrovih slavnostnih deset Prireditev je bila namenjena neracije srečajo, se posluša- vsem starostnim skupinam, jo in skupaj doživijo nekaj Kamnik – Kamniška pivovarna Maister, ki je danes za ka- s posebnim poudarkom na pozitivnega. Vsekakor pa ve- mniško okolje že prerasla okvirje manjšega pivovarja, je ko- povezovanju družinskih čla- liko pozornosti usmerjamo v nec tedna slavnostno zaznamovala deseti rojstni dan. Sicer nov – od najmlajših otrok do to, da zbrani aktivno preživi- se zadnje čase na dvorišču pivovarne velikokrat zgodi ka- starih staršev. Na športnih jo prosti čas. Vsako leto zno- kšen pivsko-glasbeni dogodek, a tokrat je bilo rahlo slove- poligonih so se pomerile va nas veseli, da dogodek ra- sneje. Na praznovanju so združili tisto, kar imajo radi: do- družine, ki so sodelovale v ste in se razvija skupaj s sku- bro glasbo, hrano in seveda predvsem dobro pivo. Nastopi- zabavnih štafetnih igrah in pnostjo.« li so tudi stari glasbeni znanci, legendarna lokalna zasedba spretnostnih izzivih. Poseb- Na prizorišču so se predsta- Tekmovalnost ni bila v ospredju, a vseeno ni manjkalo B.A.K.S. – lahko bi rekli, da je na dvorišču pivovarne ob roj- no pozornost je pritegnila t. vile številne lokalne organi- navdušenja in veselja ob uspehih ter športnega duha. stnem dnevu donel moderni rokenrol. A. B. i. žogarija, niz ekipnih iger z zacije in posamezniki. Med / Foto: Nika Toporiš drugim so sodelovali Zavod skupinske točke, pri čemer za turizem in šport Kamnik, so mladi nastopajoči poželi Policijska postaja Kamnik, velik aplavz občinstva. Gasilska zveza Kamnik, si- Župan Matej Slapar je v luči rarka Sonja Kropivšek s dogajanja poudaril pomen Kmetije Pr' Gabršk, Pax sve- družine kot temeljne celice čarna Stele ter Veronika Po- družbe in dodal, da dogo- gačar s prijatelji v kamniških dek, kot je Harmonija gene- narodnih nošah. Vzporedno racij, spodbuja sožitje med z aktivnostmi je na odru po- vsemi generacijami. Občina tekal kulturni program, ki so Kamnik, je dejal, ostaja za- ga oblikovali otroci in mla- vezana ustvarjanju okolja, ki dostniki iz lokalnih šol in podpira medgeneracijsko društev. Nastopili so pevci in sodelovanje in krepitev sku- pevke glasbene šole Do- pnosti. Dogodek je bil dobro ReWe, glasbena skupina obiskan in je potrdil, da ob- Osnovne šole Marije Vere staja veliko zanimanje za ter plesalke iz Osnovne šole vsebine, ki spodbujajo pove- Ekipa pivovarne Maister s šefom Janezom Skokom Frana Albrehta. Program je zovanje in sodelovanje med / Foto: Alenka Brun Igra štrbunk je požela kar nekaj navdušenja. / Foto: Nika Toporiš vključeval tako solistične kot generacijami. 9. Še zadnjič skupaj zaplesali V mestnem jedru so kamniški maturanti znova zaplesali tradicionalno četvorko in se simbolično poslovili od srednješolskih klopi in štirih skupaj preživetih let. www.pohodobreki.si Špela Šimenc nekaj zaskrbljenih pogledov, 14. jim je skoraj prekrižala načr- JUNIJ Kamnik – Slavnostno, ob te, a k sreči jim na koncu do- od 7.00 do 14.00 zvokih harmonike ter z rav- godka ni niti malo pokvarila. nateljem in profesorji na Letos je bilo na Gimnaziji in BREZPLAČNA čelu, so se maturanti na če- srednji šoli Rudolfa Maistra UDELEŽBA! trtkov popoldan sprehodili Kamnik 233 maturantov. po kamniških ulicah, od šole Preden so zaplesali, sta jih skozi Šutno do Glavnega nagovorila ravnatelj Brani- trga, kjer so jih že ponosno slav Rauter in podžupanja čakali starši in prijatelji. Še Romana Učakar, ki jim je zadnjič so skupaj zaplesali namenila življenjski nasvet, (četvorko in nekaj drugih naj ne iščejo bližnjic, pač pa plesov), preden jih življenje naj vedno iščejo prave poti. odnese v različne smeri. Ravnatelj jim je zaželel po- Sprva med seboj, nato še s guma in odločnosti na po- starši, starimi starši, prijate- teh, ki jih čakajo: »Drage lji in profesorji. maturantke, dragi maturan- Čutilo se je, da je zanje to ti, prepričan sem, da se bo- Brezplačna udeležba! poseben dan. Maturantka Maturanti so mestno jedro napolnili z mladostniško ste na maturi odlično odre- Elena je takole strnila svoje energijo. / Foto: Špela Šimenc zali. Verjemite vase, tudi DOMŽALE 14 km KAMNIK občutke: »Danes sem se tedaj, ko vam bo težko, ker imela zelo lepo, res sem ve- posebno pa Barbari Ogrin, li na maturantskem plesu, prav vi ste ključ do uresniči- Park Martina Krpana Keršmančev park sela, da smo lahko vsa ta šti- ki nas je učila plesati in v to četvorka v srcu mesta pa je tve svojih sanj.« Za konec pa ri leta tukaj proslavili in sku- vložila ogromno potrpljenja bila po besedah Ogrinove še ena zanimivost: slovenska paj zaplesali. Kar malo in živcev.« Prvič so prido- precej bolj sproščena pono- tradicija plesanja četvorke v čustveno je vse skupaj.« La- bljeno plesno znanje, ki so vitev. Ploha, ki se je tik pred mestih je stara skoraj tride- risa pa je dodala: »Hvaležna ga pridobivali vse od zim- začetkom usula z neba in set let, prvič pa so jo zaplesa- sem vsem profesorjem, še skih počitnic naprej, pokaza- med mimoidočimi vzbudila li prav v Kamniku leta 1996. PORKP-2025-Gorenjski-Glas-87x148mm.indd 1 30/05/2025 08:57