69. strnih
i mm. i MM. 27. im
DIH lelo.
•
.Slovenski Narod* velja v L|mM|«Bi
na dom dostavljen:
eela leto naprej • ■ • • K 24 —
pol leta      m | 4 «  • •
Jetrt leta    * J 1 } •   • 6-
na mesec    . .  I *  i   • 2*—
▼ npravnižtvn
celo leto naprej .. g « •
Sleta      »      , • • •
rt leta    w     • • • .
na mesec   ■     •  . • •
K 22w
. 550 . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaJlova nlica si. 5 (v prttttčja levo,)
St 94.
po
srati veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat pa 16 visu ta dvakrat 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, fjpravnfttvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, bisera* Lt i, ta je administrstivne stvari
—— r—itevllaui vasfa to vlnaaiev. —— Ma pssflktna naročila brez istodobne vposlatve naročata
Remštvo in jugoslovanska nevarnost.
V zadnjem času so jeli nemški Usti vedno Češče pisati o nevarnosti, ki grozi nemškim težnjam s strani Jugoslovanov.
O tel jugoslovanski opasnosti razpravljajo ne samo avstrijski nemški listi, marveč rudi časopisi v nemškem cesarstvu. — Kako aktualno pa ie vprašanje, da - li ogrožajo Jugoslovani s svojimi političnimi in kulturnimi težnjami nemške aspiracije, dokazuje dejstvo, da posveča temu vprašanju največjo pozornost tudi nemško časopisje, ki izhaja izven meja Nemčije in Avstrije.
Tako priobčuje »Bukarester Tagblatt«. ki izhaja, kakor že ime kaže, v glavnem mestu Romunije, na uvodnem mestu o jugoslovanski nevarnosti članek, ki je vreden, da ž njim seznanimo tudi slovensko javnost
Uvodnik, ki je potekel izpod peresa znanega nemškega publicista Alfreda Kaiserja, se glasi tako-le:
Vseslovanski pokret, ki se širi o<l Moskve do Sofije, ima za cilj združenje vseh Slovanov in nadvlado Slovanstva v vzhodni in srednji Evropi.
Razume se, da je to mogoče doseči edino z zmago nad narodom, ki stoji danes na potu slovanskim načrtom, to je nemški narod.
V nemškem cesarstvu ne u važu-Jejo zadostno nevarnosti, ki grozi nemšivu od slovanske oienzivnosti, ki se javlja v neprestani borbi na nemških mejah za vsako mesto, za vsako vas, za vsak košček zemlje, za vsako ped pota, da. celo za vsako otroško dušo, v borbi, ki se že vodi tolika pokoljenja neprestano na kulturnem in gospodarskem polju s strani Slovanov proti Germanstvu. To nerazumevanje nemških bojev na periferijah v nemški carevini lahko še usodno vpliva na končni izid zgodovinske borbe med Slovanstvom in Germanstvom.
V tej borbi igra glavno vlogo avstro - ogrska država, ki bo nekoč morala vzdržati prvi napad slovan-
ski z jugovzhoda in ki ima v svojih mejah polno slovanskih življev, ki se bore izključno za svoje narodne pravice in prihajajo vsled tega v nasprotje z neslovanskimi narodi, zlasti pa z nemškim narodom v Avsiro-Ogrski.
Avstrijski Nemci so torej velikega pomena za Germanstvo sploh, ker je od njihove odporne sile odvisna moč avstro - ogrske monarhije v odporu proti jugoslovanski, oziroma vseslovanski nevarnosti. Vsako oja-čenje Slovanstva v Avstro - Ogrski namreč zmanjšuje vrednost habsburške monarhije kot zaveznice Nemčije in spravlja v nevarnost muc in gospodstvo Germanstva v srednji Evropi.
Vzpričo takšnega položaja so spremembe, ki so se izvršile in ki se bodo še izvršile na Balkanu, velike važnosti in dalekosežnega pomena.
Do sedaj se je vršil naval Slovanstva na Germanstvo satno s sirani severnih Slovanov; nosi:elji te nevarnosti so bili Cehi in Poljaki.
Slovani na jugu habsburške monarhije so bili razdvojeni in niso imeli zaslombe v močni slovanski državi izven meja Avstro - Ogrske.
Borba malega, a fanatičnega slovenskega naroda, proti nemštvemu življu na Kranjskem in Spodnjem štajerskem, je imela samo karakter posamnega pojava.
Zmagonosen nastop balkanskih narodov pa je postal usodepoln za nemške narodne interese v Avstro-Ogrski. Zmaga Srbov in njihovih zaveznikov na makedonskih bojiščih je rodila jugoslovansko nevarnost za Germanstvo. Slovanska skupnost interesov in krvi. slovansko sočutje z usodo slovanskih bratov v Makedoniji je napotila balkanske Jugoslovane, da so sklenili med sabo zvezo in napovedali vojno Turčiji. Balkanski Jugoslovani, združeni in svobodni, se sedaj pripravljajo, da zahtevajo kot slovanska velesila prostor in glas v koncertu evropskih držav.
Toda večina teh JugosI vanov ne živi v mejah balkanskih slovanskih držav, marveč v stari h bsbur-ŠKi monarhiji. In v tem dejstvi:, ki se mu ne posveča prav nobene pozornosti, je težišče jugoslov; iskega vprašanja.
LISTEK.
Kristalni zamaJSek.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(DaljeO
Proti osmi uri zvečer je našel Le Ballua ne daleč od nekdanje trdnjave, v revirju Montepierre, in je pod njegovim vodstvom pregledal vso pokrajino.
Na meji gozda si je mala reka Ligier izkopala globoko strugo, na katero se je dvigala strmina Montepierre.
— Od te strani se ne da nič storiti, je dejal Lupin. Skala je strma, kakih šestdeset do sedemdeset metrov visoka in od vseh strani obdana od reke.
Našla sta v bližini staro brv, po kateri sta prišla na pot, ki ju je med hrasti in brezami pripeljala na malo planjavo ter zagledala pred seboj mogočna starodavna železna vrata, stoječa med dvema stolpičema.
— Najbrž stanuje tu lovski čuvaj Sebastiani, Je menil Lupin.
— Da, je potrdil Le Ballu. Tu stanuje s svojo ženo, namreč v hišici, ki stoji sredi teh razvalin. Slišal som po tudi, da ima troje odraslih si-
nov, a vsi trije so šli baje na potovanje, slučajno ravno tisti dan, ko je bil odpclian Daubrecq.
— Oh, oh, je vzkliknil Lupin, to je pa slučaj, ki ga je treba v spominu ohraniti. Prav lahko mogoče, da so ti trije dečki z očetovo pomočjo odpeljali Daubrecqa.
V mraku je Lupin po skali kraj stolpiča splezal vrh nasipa. Od tod je videl hišico gozdnega čuvaja in ostanke nekdanje trdnjave, na drugem koncu je videl ostanek zidu z dimnikom, Dalje naprej vodnjak, na to stran podrtine neke kapele in končno velik kup kamenja.
Strmna stran skale ga je najbolj zanimala. Po tej je tekla pot in na koncu te poti je bilo spoznati ostanke velikanskega stolpa, ki pa je bil skoro do tal podrt.
Lupin se je zvečer povrnil h Klarisi Mergv. Od tedaj je bil skoro neprestano na potu od Amiensa v Montepierre in nazaj. Grognard in Le Ballu sta bila neprestano v Mon-tepierru na straži.
Minilo Je šest dni... Po Seba-stianijevih navadah se je zdelo, da živi mož izključno svojemu poklicu. Hodil je v grajščino Montmaur, hodil je po gozdu in ponoči pazil na lovske tatove.
Sedmi dan je izvede! Lupin, da bo zopet velik lov in da se Je zjutraj odpeljala kočija na postajo Aumale. Lupin se Je skrit v gost grm v bližini vhoda v Sebastianijevo hišo.
.Stovenski Narod* valja po posti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     m      m    . .
četrt leta    m      »    • •
na mesec   m      m    . .
25 — 13 —
6-50 230
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  ....  K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opcaialilvo (spodaj, dvorišče levo), KnaJlova ulica al 5, telefon št M.
Število Srbohrvatov v Avstro - Ogrski znaša 6 milijonov, do-Čim jih živi na Balkanu 5 milijonov. Ako prištejemo avstro - ogrskim Srbohrvatom še Slovence z i in pol milijona duš, imamo v Avstro-Ogrski okrog 8 milijonov Jugoslovanov, katerih nedcljene simpatije so na srrani njihovih balkanskih bratov.
Srbi v kraljevini, Črnogorci, Hrvati v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, Srbi v Bosni in Hercegovini, vsi ti govore eden in isti jezik, vsem je enako življenje, enaki običaji, vsi ti so Srbohrvati, razdvojeni samo po veri in državnih mejah.
Se pred leti je vladalo med Hrvati in Srbi veliko sovraštvo, toda silnejši valovi narodnostne ideje, ojačene z vseslovansko mislijo, so premostili prepad med Hrvati in Srbi, uspehi srbskega orožja na makedonskih bojiščih pa so pretvorili srbsko in hrvaško ljudstvo v en enoten narod ...
Se ni dolgo od tega, ko se je avstrijska vlada igrala z idejo »trializ-ma« to je z načrtom, naj bi Srbi, Hrvati in Slovenci tvorili tretji jugoslovanski del avstro - ogrske monarhije, ki bi naj ščitil državo pred Balkanom in obenem bil čimvečja privlačna sila za balkanske Slovane.
Srbske zmage so te račune prekrižale. Danes je avstrijska država v resnih skrbeh in v silnem strahu zaradi privlačne sile balkanskih zmagovalcev na jugoslovanske narode v svojih mejah.
Kakor se vidi, je politična situacija, v kateri se danes nahaja avstrijska monarhija napram Jugoslovanom, nevarna in veleresna.
Kar se tiče avstrijskih Nemcev, je zanje položaj v vsakem slučdju neugoden in naj si še situaciia razvije in razplete na ta ali oni način. Ako si hoče avstrijska vlada zagotoviti zvestobo Jugoslovanov z obljubami in uslugami v narodnem ozi-ru. more to storiti samo na račmi Ntmcev.
Ako bi pa Avstrija v slučaji' zmngovite vojne razširila svojt ozemlje na jug, bi se s tem sarro pomnožilo število Slovanov v državi, kjer je že sedaj 60% vsega prebivalstva slovanske narodnosti nasproti 369* avstrijskih Nemcev.
Ako pa se zgodi, da se Avstro-Ogrska odloči na oboroženo obrambo pred slovanskim zaokroževanjem s severa in juga, bo nastaia borba, katere izid bo rešil vprašanje dali ima nemški narod še bodočnost v srednji Evropi ali bo moral podleči pod valovi številno močnejšega na-padajočega Slovanstva ...«
Učiteljska službena pragmatika.
Včeraj dopoldne se je zglasila pri ministrskem predsedniku deputacija avstrijskih srednješolskih učiteljev in učiteljev učiteljišč. Deputacija je opozorila ministrskega predsednika na veliko materijalno škodo, ki jo ima učiteljstvo vsled zavlačenja zakonske predloge o učiteljski službeni pragmatiki, ker je bil parlament odgođen. Deputacija je nato še prosila ministrskega predsednika, da naj omogoči, da stopi učiteljska pragmatika, ki jo je poslanska zbornica že rešila in tudi specijalna komisija gosposke zbornice sprejela, s pomočjo § 14. v veljavo.
Ministrski predsednik je nato odgovoril, da je vlada zelo naklonjena srednješolskim učiteljem in da je pokazala svojo pripravljenost, ustreči upravičenim željam učiteljstva. Pač pa je vlada vsled razvoja dogodkov v parlamentu prisiljena, varovati elementarne državne interese. V tem slučaju pa ne more označiti že definitivno svojega stališča ter je treba vprašanje še od vseh strani dobro preštudirati.
Grof Stiirgkh s temi besedami pač ni povedal prav ničesar novega in njegov odgovor deputacije tudi ni mogel zadovoljiti. Z drugimi besedami bi bil pač lahko rekel, da je vlada pač pripravljena, s pomočjo § 14. odreti prebivalstvo, nikakor pa ne izboljšati mu obupni materijalni položaj. -_
Revolucija v Albaniji.
Previdnost velesil, katere so izsilile ustanovitev avtonomne Albanije, se je pokazala zopet enkrat v prav slabi luči. Ko je dobila ta ne-
srečna državica neprestanih prese-netenj svojega kneza, so se gotovi diplomati širokoustili, da bo sedaj zavladal v Albaniji mir. 2e takoj prvi dogodki na jugu Albanije pa so nas podučili, da so tla še vedno vroča. Toda vstaja epirskih Grkov bi se dala še razumeti in opravičiti, tudi slabost albanske vlade napram upornikom? Kar se pa godi sedaj v Draču, je le prejasen dokaz, da Albanija ni zmožna življenja in da bo morala slej ali prej razpasti. V tem razpadu Albanije pa leži največja nevarnost za celo Evropo. Če bi Evropa nikdar ne bila ustvarila te nesrečne, poginu posvečene države, bi bil morda danes tam doli mir, gotovo pa ne bi bilo prišlo do takih nepričakovanih dogodkov, kakor jih vidimo sedaj. — »Temps« namreč poroča iz Drača, da vlada tam popolna anarhija. Baje je bilo nad Dračem že proglašeno obsedno stanje. Knez in kneginja se ne upata iz svoje palače ter sta neprestano v smrtni nevarnosti. Kakor poročajo italijanski viri. so se pojavile med ministrskim predsednikom Tur-kan pašo in vojnim ministrom Esad pašo zelo velike diference, ki groze z resnimi konflikti med obema strankama.
Prav kratek Čas je trajalo, da se je moral začeti knez Viljem kesati svojega prenagljenega koraka. V Albaniji se bodo klali Albanci med seboj, knez pa bo gledal to igro kot marijonera. _
Ha Irskem.
Angleška vlada še vedno ni odločena, ali naj razpusti parlament, ali pa naj sama odstopi. Vojni minister je, kakor poročajo iz Londona, še vedno na svojem mestu, zato pa je baje feldmaršal French zaprosil za svoj odpust. Iz dogodkov v parlamentu je jasno razvidno, da hočejo radikalci in delavska stranka čim prej izsiliti nove volitve. Ministrski predsednik Asquith pa še čaka in bi rad pred novimi volitvami spravil pod streho homerule in zakon o odpravi pluralne volilne pravice. Če se bo Asquithu posrečilo preprečiti nakane radikalcev, še ni gotovo. Če vztrajajo častniki na Irskem na svojem odporu proti vladi, potem je sko-raj gotovo, da bodo konservativci in
Ob dveh je slišal lajanje lovskih psov. Bližali so se njegovemu grmu in se zopet oddaljili. Pozno popoldne jih je v daljavi zopet slišal, potem je nastal mir. Naenkrat je konjsko pe-ketanje motilo vladajočo tihoto. Naslednji trenotek sta po stezi ob reki prijahala dva jezdeca.
Lupin je spoznal markija d' Al-bufex in Sebastianija. Prisedši do železnih vrat sta skočila s konj med tem. ko je neka ženska, najbrž ču-vajeva žena, odprla vrata. Sebastiani je privezal konja in je sledil mar-kiju. Vrata so se zopet zaprla.
Dasi je bil še dan, je planil Lupin k zidu, splezal kraj stolpa na skalo in videl oba moža in žensko, ki so šli naglih korakov proti razvalinam velikega stolpa.
Čuvaj je dvignil nekak velik pokrov in pokazal se je vhod na stopnice, vodeče v stolp. Marki d' Albu-fex in Sebastiani sta šla po stopnicah nizdol, žena je ostala pri vhodu.
Ker je bilo Lupina nemogoče km] storiti, se Je vrnil v svoje skrivališče. Ni mu bilo treba posebno dolgo čakati, ko so se vrata že zopet odprla.
Marki d* Albufex Je izgledal Jako slabovoljno. S svojim bičem Je Jezno tolkel po škornjih in govoril srdite besede.
— Ta lopov! A Jaz ga že ukrotim ... Nocoj, Sebastiani, nocoj ob desetih se vrnem... In takrat bo občutil, kaj znava. . Ta grda žival.
Sebastiani je odvezal konja, dc-Čim se je d' Albufex obrnil k ženi.
— Naj vaši sinovi dobro pazijo... Če bi ga kdo poskusil osvoboditi, toliko slabše zanj...
Past je nastavljena — naj ga notri vržejo!... Ali se lahko nanje zanesem?
— Kakor na očeta, gospod marki, je dejal Sebastiani. Moji sinovi vedo, kaj ste gospod marki storili zame in kaj ste pripravljeni zanje storiti. Za vas se ne vstrašijo nobenega dejanja.
— Pa hitiva, je dejal d' Albufex, da dospeva k drugim lovcem.
Tako se je Lupin sedaj prepričal, da se godi vse tako, kakor je domnevaj. Na teh lovih je imel d* Al-bufex priliko, da je zajahal na stran in pohitel do Montepierra, ne da bi kdo kaj zapazil. Sebastiani, ki je bil markiju iz različnih razlogov z dušo in telesom udan, ga je spremljal in skupno sta šla gledat jetnika, ki so ga čuvali Sebastianovi sinovi in njegova žena.
— Tu smo torej, Je rekel Lupin Klarisi Mergv, ko Je bil pri njej v bližnjem mestu. Nocoj, ob deseti uri, bo marki Daubrecqa zaslišal... najbrž precej brutalno, a kaj se hoče... temu moram prisostvovati.
— Daubrecq bo izdal svojo tajnost..* Jo prestrašeno rekla Kla-risa. 4
— Tudi Jaz se tega bojim.
— In potem?
— Potem, je dejal Lupin, še ne vem, kaj da bo, ker ne vem, po katerem svojih dveh načrtov se bom ravnal. En načrt je, da sploh preprečim, da bi Albufex prišel do Dau-brecqa.
— A kako?
— S tem, da Albufexa prebitim. Ob devetih zvečer se splazimo Grognard, Le Ballu in jaz čez nasip, planemo v trdnjavo, naskočftno podrti stolp, razorožimo posadko in vojna ]e dobljena... Daubrecq je naš.
— Če ga poprej Sebastianijevi sinovi ne vržejo v tisto past, ki jo je marki omenil.
— Ravno zaradi tega, Je odgovoril Lupin, sem odločen storiti ta poskus šele v slučaju, če se mi moj drugi načrt ne posreči.
— Kakšen je ta drugi načrt?
— Namenjen sem, prisostvovati pogovoru med Daubrecqom in Albu-fexom. Če bi Daubrecq ne izdal svoje tajnosti, bi mi dalo to potrebni čas, da ga v ugodnem trenotku odpeljem, če bi pa Daubrecq govoril, če bi ga prisilili povedati, kje ima listo sedemindvajsetih skrito, potem bom jaz v tistem trenotku izvedel resnico, kakor d' Albufex in zlodej naj me vzame, če potem ne prebitim vse in vlo-vim listo.
Da... da, je pritrdMa Klarlsa, a kako mislite priti do tega, da bi mogli pogovoru prisostvovati?
(Dalje prihodnjič.}
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 27. marca 1914.
69 štev,
unionisti potegnili z radikalci in delavsko stranko, nakar bo razpust parlamenta neizogiben. Potem pa se bo vnel volilni boj, kakršnega Angleška že dolgo ni doživela, ker bo šlo za odločitev med demokracijo in vojaško diktaturo.
Štajersko.
Imenovanja v živlnozdravniškl
ifužbi. »Slov. Narod« je pred nekaterimi dnevi priobčil imenovanja v ži-vinozdravniški službi na Sp. Štajerskem. Iz njih je razvidno, da bodeta tlužbovala pri okrajnih glavarstvih v Ptuju in Mariboru kot uradna živi-lozdravnrka neki Zavadilik in Irran, torej Nemca, ki ne znata slovenskega ezika. Uradni živinozdravniki pride-
10 na svojih komisijah in pri celem Svojem uradovanju neprestano v do-tiko s slovenskim kmečkim prebivalstvom. Kako hočejo svoj posel dobro opraviti, ako ljudskega jezika ne ra-fcumejo? Par drobtinic gotovo ne zadostuje. Ker ne poznajo narodove govorice, ostanejo med nami tujci in vavnajo z nami kot tujci. Pritožb pro-^i našim uradnim živinozdravnikom
11 malo. Nemci jedo naš kruh, naši Mučeni slovenski živinozdravniki pa morajo službovati na Dunaju, po lemškem Štajerskem ali pa se boriti za košček kruha po neznatnih Znjezdih, kjer ni za nje niti dovolj razumevanja. Danes je srvar ta, da ni liti pri enem spodnještajerskein okrajnem glavarstvu (izvzemši Slo-venjgradec) Slovenca kot živino-tdravnika. To so neznosne in krivič-*ie razmere.
Iz Vranskega. Pripravlja se igra »Volkašin«. Vprizoritev se pripelje gledat najbrže tudi avtor sam.
Iz Stajnika pri Vranskem. Minuli teden je kazal pri nas, kako se raztreljujejo pečine in štori z dina-monom potovalni učitelj g. Goričan. Demonstracija je bila nad vse in za vse velezanimiva. Navzoči so bili tudi otroci višjih razredov iz Vranskega V., VI. ter iz Št. Jurja IV. Odraslih ljudi je bilo preko sto. Škoda, da je omenjeno, dasi prav izvrstno učinkujoče razstreljivo tako drago.Kot pa se je izrazil g. Goričan. je veliko upanja, da se bo cena znižala prav znatno.
Iz Žalca. (V pojasnilo.) Čitalnica je sklicala v minolem tednu delegacijo vseh žal. nar. društev v posvetovanje glede delovnega programa tekočega društvenega leta ter storila soglasni sklep; da se 1. proslavi v spomin 500!etnice ustoličenja koro-h vojvod, dne 19. aprila t. 1. s slavnostnim govorom, koncertom in gledališko predstavo: 2. prirede vsa žalska društva poleti veliko ljudsko veselico v korist »Žalskega odra« in 3. se vrši v jeseni veselica v prid Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici, ker se Žalčani sami prav dobro zavedajo, česar so dolžni storiti v časten spomin možu, kojega ime nosi bolna* koča na Mrzlici. Sicer bi se lahko iz zadnjega članka »Slov. Naroda« domnevalo, da Zelec nima interesa na Hausenbichlerjevi koči, čemur pa odločno ugovarjamo z navedenimi soglasnimi sklepi vseh žalskih društev. Toliko širši slov. javnosti na znanje.
Iz Št. Jurja ob Taboru. Po večletnem cincanju so se končno mero-dajni krogi vendar odločili, da bodo letos začeli z zgradbo okrajne ceste od Bučaka skozi Ojstrško vas do Južna. Vsakdo, ki je kdaj hodil ali se vozil po omenjeni cesti, bo pač brez-dvomno vzkliknil z veseljem, da znajo i tudi Šentjurčanje ukreniti kaj res pametnega ter nad vse potrebnega.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na cvetno nedeljo, dne 5. aprila 1914 ob pol 4. popoldne se bo predstavljalo Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa v 11 slikah s spremi jeva-njem godbe in pod režijo g. J. Mole-ka. 1. slika bo predstavljala Jezusov prihod v Jeruzalem: 4. slika Jezusa na Oljski gori; 8. slika Jezusa na smrt obsojenega; 10. slika Jezusovo križanje, in zadnja slika bo predočila Kristusovo vstajenje. Te pasjonske igre so jako zanimive in bodo zadovoljile mlade in stare. Ker s to igro zaključimo letošnjo sezono, pričakujemo polnoštevilnega obiska. Predstava je popoldanska in se začne ob pol 4.
Laški trg. (Zahvala.) Povodom trojnega trgovskega jubileja, ki ga je praznovala moja tvrdka dne 11. t. m., podarili so mi laški Slovenci krasen srebrn lavorjev venec ter Podpornemu društVu za revno šolsko mladino na slovenski ljudski šoli na Laškem 1 srečko stolnega mesta Ljubljane, za kar si usojam izreči cenjenim dariteljem tem potom najtop-lepšo javno zahvalo. Obenem se ponovno najsrčneje zahvaljujem mnogoštevilnim cenjenim gospodom pevcem, za mi prirejeno krasno podoknico. — Konrad Elsbachor.
HomSIm«
Nemško aaallje v gn obsojena Včeraj so jo vršila pral
upravnim sodiščem na Dnnaju zanimiva obravnava glede pritožbe posestnikov Maurerja i. dr. proti deželni vladi koroški v zadevi raspisa občinskih volitev v Pliberku. t*ri-tožba je naperjena proti temo, da so bile občinske volitve objavljene samo v nemškem fcziku, dasi tvorijo pretežno večino prebivalstva Slovenci. Deželna vlada Koroška Je to zahtevo Slovencev zavrnila, češ, da ni predpisa, v katerem deželnem jeziku morajo biti volitve razglašene. V pritožbi proti temu odloku poudarjajo Slovenci, da je to pač res, umevno pa je in to je tudi zakonodajalec hotel, da se razglase občinske volitve v onem jeziku katerega prebivalci volilci razumejo. Ker imamo v Pliberku 700 Slovencev in samo 87 Nemcev je gotovo umestna zahteva, da se razglasi občinska volitev vsaj dvojezično. V tem smislu je odločilo tudi državno sodišče, ki je izreklo, da tvori samo nemški razglas občinskih volitev kršenje jezikovne enakopravnosti. Upravno sodišče Je ugodilo pritožbi Slovencev in razveljavilo sklep deželne vlade Koroške kot nezakonit z motivacijo, da se se morajo objavljati občinske volitve v onem Jeziku, katerega volilci razumejo.
Predrzen vlom. V noči od 18. na 19. marca se je izvršil pri trgovcu Taurerju v Doberlivesi predrzen vlom. Do sedaj še neznani vlomilci so vlomili v stanovanje uslužbencev v prvem nadstropju. Odnesli so več novih oblek, več ur in verižic in 720 kron denarja. Vlomilci so splezali po žlebih do okna, vlomili okno in šli v stanovanje. Nato so šli po stopnicah v vežo in s silo odprli vezna vrata. Drugi dan so poklicali žendarmerijo, k! je pripeljala s sabo tudi policijskega cucka »Ralfa«, ki pa ni dosegel nobenega uspeha in ni našel nit! najmanjšega sledu. Vlomilci morajo krajevne razmere prav dobro poznali, ali pa imajo kakega sokrivca domačina, ki jih je o krajevnih razmerah natanko poučil.
Primorska.
Občinske volitve v Gorici. — Slovenci na krov. V nedeljo voli tretji razred. Slovenci ravno v tem razredu smo najmočnejši in ravno v tem razredu je zmaga Slovencev mogoča. To priznajo tudi nasprotniki, ki se silno boje slovenskega nastopa. Celo najbolj zagrizeni laški li-s:i med temi tudi »Piccolo« prizna, da so Italijani gotovi zmage samo v 1. razredu, v 2., posebno pa v 3. je zmaga negotova. Odvisno je sedaj edino le od Slovencev samih, da odločijo izid volitev v svoj prid in to s tem. da gredo vsi na volišče in volijo vsi ko: en mož slovenske kandidate. Slovenski kandidati za 3. razred so: Komel Val., krčmar in posestnik; K o š n i k Ivan, c. kr. profesor: dr. Medvešček Peter, odve lišKi koncipient; Mozetič Josip, stavbenik; dr. Novak Ivo, odvc nik; Premrou Svitoslav, ravnate , dr. P u c Dinko, odvetnik in Testen Lovro, revident drž. železnice. — Te kandidate je pos:avil narodni Jbor sporazumno s slovenskimi stran Kami in odgovarjajo vsem zahtevam. — Slovenci ne bojte se nikogar, volitev je siobodna in tu gre za vaše pravice in koristi. Ni se treba bati tudi municipija, ker je že ob vso moč, ker je zabil avtonomijo in povzročil ne-rednosti, katere se bodo odpravile odnosno vsaj deloma popravile samo če pridejo do krmila novi elementi, in ravno v to so poklicani v Gorici Slovenci. — Cuje se, da se je pokazalo med Slovenci nekaj odpadnikov, toda žal jim bo in njihovo izdajstvo jih bo peklo posebno, če vidijo uspeh na slovenski strani. Torej Slovenci na krov za svoje, svojih otrok in celega slovenskega naroda pravice!
Kriza pri požarni hrambi v Tržiču. Pri požarni brambi v Tržiču je nastala nevarna kriza, ki ogroža obstoj društva. Pri volitvi načelnika je propadel bivši večletni načelnik grof Valentinis. Vsi gasilci so podali nato pismene izjave, da odstopijo od društva, če ne bodeta izvoljena za načelnika grof Valentinis in požarni mojster Leop. Trevisano.
Dijak osumljen   vohaaarva. V
Vodnjanu so prijeli 161etnega dijaka Humberta Ciano, ki je na sumu, da je vohunil v prid Italiji. Izvršila se Je na njegovem stanovanju hišna preiskava. Kaj so našli pri preiskavi še ni znano. Dijaka so odvedli po preiskavi v Rovinj. Hišna preiskava se te ozvršila tudi v kazinu v Rovinju. Tudi o uspehu te preiskave še ni ničesar znano.
atol. Svoječasao smo poročali, da so
se odkrile pri upravi mestne ubožnice v Trat« velite sleparija Kot po-nevera* te je izkazal nadzornik mestne ubožnice Peter Fonda. Italijanski kameri Je bilo seveda strašno neljubo, ker se Je zvedelo to ravno pred volitvami v mestni svet Hoteli so za vsako ceno zadevo prikriti in na tihem poravnati, toda to ni šlo. Javnost je za to lumparijo izvedela in je zahtevala obračun. Obtoženi Fonda je bil suspendiran in izpustili so ga proti vložku 9000 K, katere so zložili člani vodstva ubožnice. Fonda je pobegnil nato v Benetke, od Koder pa se je kmalu vrnil. Obtožnica ga dolži, da Je poneveril vsega skupaj 11.504 krone 51 v. Fonda prizna poneverbo, zagovarja pa se s tem, da je živel v slabih razmerah. Imel je po njegovem zagovoru samo 200 kron mesečne plače in stanovanje ter nekaj postranskih dohodkov. Silno veliko so ga stali otroci, izmed ka erih študirata dva na Dunaju. Dokazovanje je pokazalo, da te navedbe ne odgovarjajo popolnoma resnici in da Fonda ni bil tak ubožec, da bi smel goljufati druge prave ubožce. — Konec obravnave priobčimo jutri.
Drobne vesti. Zaradi neozdravljive bolezni se je vrgel pod vlak 23-letni Anton Demario. Stroj ga je popolnoma raztrgal. — V Trst je priplula močna bojna eskadra obstoječa iz 2 divizij po 3 bojnih ladij, iz 3 oddelkov torpednih čolnov in oddelka čolnov za iskanje min. Eskadra se je vsidrala nasproti Miramara. — Ponesrečen vlom. Pred nekaj dnevi so vlomili do sedaj še neznani vlomilci v pisarno špedicijske tvrdke »Balkan« v Trstu. Navrtali so železno blagajno. Toda imeli so smolo, delali so zastonj. V onem oddelku blagajne, ki so ga z velikim trudom odprli so bile namreč shranjene samo knjige. V spodnjem oddelku pa, katerega niso dosegli, je bilo 12.000 K denarja
Dnevne vesti.
-f Slovenski odvetniki pri ju-stičnem ministru. Včeraj je izročila deputacija »Zveze slovenskih odvetnikov«, obstoječa iz predsednika g. dr. T r i 11 e r j a in odbornikov g. dr. Brejca in dr. H r a š o v c a, Ju-stičnemu ministru Hochenburgerju posebno obširno spomenico o neznosnih justičnih razmerah na Štajerskem in Koroškem. Deputacijo sta spremljala državna poslanca gg. dr. Verstovšek in Grafenauer. V avdijenci, ki je trajala pet četrt ure, so vsi člani deputacije razodeli in obrazložili v živahni debati vse krivice, ki se gode Slovencem pri štajerskih in koroških sodiščih in so energično zahtevali temeljite reme-dure. Na razgovor pa so prišle seveda tudi razmere na ljubljanskem deželnem sodišču. Justični minister Je izrecno priznal, da je in mora biti popolno znanje slovenščine v govoru in pismu obsolutni predpogoj za vse sodnike ne le na Kranjskem, temveč tudi na Spodnjem Štajerskem, v slovenskem delu Koroške pa za sedaj vsaj v toliko, da bodi na vsakem sodišču vsai po en slovenščine popolnoma zmožen sodnik. Skliceval in izgovarjal se je na spričevala o jezikovni kvalifikaciji, katera izdaja predsedništvo višjega deželnega sodišča in obljubil, ko mu je deputacija dokazala, da ta spričevala pogosto-ma niti približno ne odgovarjajo resnici, v tem pogledu stroge poizvedbe. Sistematično izrivanje slovenščine iz sodnih dvoran ter slovenskega naraščaja iz sodne službe, kakor tudi dosledno preziranje slovenskih sodnikov, kar vse je deputacija ministru najodločnejše in ob roki konkretnih dokazov očitala, je le - ta seveda tajil. — Danes izroči ista deputacija spomenico predsedniku višjega deželnega sodišča v Gradcu pl. Pittrcichu.
+ Slovenski odvetniki. V včerajšnji avdijenci pri justičnem ministru so zahtevali slovenski odvetniki, da se spišejo v vseh pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci v okrožju graške-ga nadsodišča v civilnih zadevah vse ustmene izjave, predlogi, izpovedi itd. v onem Jeziku, katerega rabi stranka, brez ozira na to, če razume še drug jezik ali ne. Tudi se moralo brez izjeme vse odločbe in zlasti tudi razsodbe izdati v onem Jeziku, v katerem Je bila vložena tožba, oziroma prvi zahtevek. Tudi so zahtevali, da se izdajo v kazenskih stvareh protokoli, tudi protokoli o glavni razpravi, sodbe in sploh vsi odloki v onem jeziku, ki ga rabijo obdolženec, priče in izvedenci. Zahtevali so nadalje, da veljajo iste določbe tudi za sodne dvore druge instance, kjer se mora vršiti razprava v onem jeziku, v katerem se je vršila prva razprava. Državni pravdniki morajo izdelati obtožbe proti Slovencem samo I v slovenskem Jeziku in moralo twfi
pri istmeni obravnavi govoriti slovanska Tudi višje deželno sodišče v Gradcu, če sodi kot druga instanca, naj aa ravan po istih načelih. Tudi tam ae morajo izdati sodbe in odloki v onem Jeziku, v katerem se Je vršila razprava pred prvo instanca — Končno so zahtevah' slovenski odvetniki, da se mora držati najvišji sodni dvor strogo po določilih § 27. cesarskega patenta od 7. avgusta 1850.
+ Poročilo o govoru poslanca dr. Ravnikarja na shodu N. S. Z. na praznik 25. t m. je bilo nekoliko netočno. V zadevi gonje tukajšnjih sodišč proti slovenskim notarjem zaradi uradovanja v slovenskem jeziku Je poslanec dr. Ravnihar kazal na znani ukaz vodje ljubljanskega okrajnega sodišča v mesecu januarju t. K, kateri ukaz je bil že predmet interpelacij tako v državnem kakor v deželnem zboru. Ta ukaz določa, da morajo notarji, kadar poslujejo kot sodni komisarji* s sodiščem občevati samo v nemškem jeziku, to je predlagati dotične spise sodišču z nemškim poročilom, tudi če gre za samo slovensko zadevo in slovensko stranko. Na ta ukaz so nekateri notarji reagirali s tem, da so sodišču predložili spise brez vsakega poročila. Nato jim je sodišče vračalo spise z raznimi naročili, ki naj bi povzročila pismeno poročilo, ki naj bi seveda bilo nemško. Korak dalje je storilo okrajno sodišče s tem, da je zahtevalo od notarjev, da morajo predložiti svoje stroškovnike v nemškem jeziku. Doslej se je prakticiralo tako, da je v zapisniku o zapuščinski razpravi, ki se je v slovenskih zadevah zapisal slovenski, stranka predlagala, da naj se zabeleženi stroški sodno odmerijo. Stroški so bili del zapisnika in seveda pisani slovenski. Temu najnovejšemu ukazu so se nekateri notarji uprli s lem, da so odgovorili, da ni nobene zakonite določbe, s katero bi se jih moglo siliti, da predlože nemška poročila ali celo nemške stroškovnike. Sodišče jim je spise vrnilo s strogim ukazom.da morajo predložiti nemški stroškovnik pod globo 20 K. Notarji so vložili proti temu ukazu nadzorstveno pritožbo. Deželno sodišče Jim le to pritožbo vrnilo nerešeno, ker je bila pisana — slovenski. Seveda se je proti temu zopet vložila pritožba na višje deželno sodišče. Izčrpalo se bode vse instance do državnega sodišča. Iz tega postopanja pa se vidi, kako globoko smo padli glede svojih narodnih pravic in to v Ljubljani, v osrčju slovenskega naroda. Vtesnjujejo se nam pravice slovenskega jezika, ki smo si jih priborili po dolgoletnih bojih in ki so bile sedaj že v veljavi v dolgoletni praksi. Vse to v dobi, ko je prijela za krmilo slovenske politike S. L. S., ki v prvi vrsti nosi odgovornost za divjanje proti pravicam slovenskega jezika s strani ljubljanskega deželnega in okrajnega sodišča. Ni pa čuda. da so stvari dospele do te točke, ako voditelj S. L. S. vtakne glavo v pesek kakor ptič noj in pravi, da je baje tudi v Ljubljani še nekaj nemškutarjev.
+ Ovaduštvo In vohunstvo je v zadnjem času v Ljubljani v najbuj-nejšem cvetju. Policijskih špicljev in konfidentov kar mrgoli, da človek še v privatnem življenju ni varen pred to ostudno golaznijo. Taki konfidenti se nahajajo celo med najboljšimi sloji in občujejo z najuglednejšimi osebami, ne da bi kdo mogel sumiti o njih, da so policijski zaupniki. Ako pa kdo izusti kako neprevidno besedo, Jo takoj še gorko neso svojim tajnim gospodarjem. Tudi med profesorji delujejo baje »poštenjaki«, ki imajo pod najstrožjo kontrolo svoje tovariše in ki o vsaki kretnji, o vsaki besedi le-teh referiralo svojim službodajalcem. Imenujejo se celo čisto določene osebe, ki opravljajo ta nečedni posel. Da je tudi med dijaki vse polno špicljev, to so najbolj dokazali dogodki zadnjih dni, ko Je bila policija najnatančneje poučena o vseh dijaških načrtih in ukrepih. Zato opozarjamo naše občinstvo, vse naše narodne sloje, naj bodo skrajno previdni v izrazih in naj se predvsem Čuvajo raznih agentov-provokaterjev, ki navadno silno zabavljajo proti vsem državnim uredbam, samo da bi koga zapeljali, da bi zinil kako nepremišljeno besedo, ki jo potem špicelj lahko izrabi v svoje ogavne namene. Da-li Je špiceljstvo tako organizirano, kakor v LJubljani, v interesu države, v interesu dobre stvari, o tem bi se dalo prepirati. Razne afere š la Nastič in Vasic izpričujejo, da se vohuni, konfidenti in špiclji dado pač drago plačati, da pa njihovo »delo« za »blagor države« ni vredno niti pi-škavega oreha.
+ Gostilničar* la klerikalni tt-sti. Iz gostilničarskih krogov nam pišejo; Misel, ki jo je v torek sprožil neki gostilničar v vašem listu, da naj namreč gostilničarji opuste »Slovenca« in droge klerikalne liste, je našla po vsej deželi odmev. Klerikalni listi la vedno sirovo napadajo gostilni-
čarje, svoje najboljše naročnike. Po mojem naziranju zahteva že čast, da vsak gostilničar pomeče iz svoje go-stilnice liste, ki ga dan za dnevom blatijo. Ne vemo, kateri gostilničar bi bil tako kratkoviden in nespameten, da bi dajal svojim gostom liste, ki nJega, gostilničarja sramote in blatijo.
+ Klerikalna podivjanost Med
vožnjo iz Zidanega mosta v Brežice je nagovarjal neki na Dolenjski cesti dobro znan gospod nekega kmeta z Grosuplja, da naj potegne s klerikalci. Med pogovorom mu je rekel med drugim, če bi mogel, bi župana in podžupana ljubljanskega ubil, ker hujskata ljudstvo glede deželnih do-klad, ki so tako »strašno« mile in vsem koristne. Da bo dotični vroče-krvnež še bolje spoznal samega sebe, mu povemo, da je govoril tudi o Alojziju Javorniku, o katerem je trdil, da ne bo dobil nikdar gostilničarske koncesije v Škofeljci. Ce bi tako šl-rokoustenje s strani človeka, ki mu kruha ne režejo klerikalci, ne bilo smešno, bi poskrbeli, da pride v javnost tudi njegovo ime.
+ V preiskovalnem zaporu se nahajata V. Zalar in I. Endlicher, kakor se nam poroča radi tiskovnega pregreška. Gosp. dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, ki je prevzel njiju zagovor, je vložil pritožbo na svetovalstveno zbornico radi ukre-nitve preiskovalnega zapora.
+ Iz poštne službe. Imenovani so bili za poštne oficiante poštni aspi-rant Josip T e r p i n za Rakek in za poštno oficiantinjo poštna aspiranti-nja Alojzija P i š e k. — Mesto poštnega ekspedienta na Raki je dobil poštni oficiant Martin G r o b e 1 n i k. — Prestavljeni so bili: poštni oficiant Alojzij Hrašovec z Rakeka v Zagorje, Emil P o j a n i iz Tržiča v Gradež, poštna oficiantinja Marija Peterka od poštnega urada Trst št. 1 k poštnemu uradu Trst 6 in Julija Bizjak od poštnega urada Trst 6 k poštnemu uradu Trst 1. — Vpokojene so bile: poštna ekspedito-rica na Raki Frančiška Otoničar, poštni oficiantinji Alma Perini in Zorka T o n Č i č. — Odpuščena iz službe sta bila: poštar v Nabrežini Leopold K o m p J u t in poštna ekspe-ditorica v Debernčicah Ivana K u ž -n i k. Razpisano je mesto poštnega ekspeditorja na Brežjih, okraj Radovljica (III/4), pavšale za slugo 504 K, termin za vlaganje prošenj štiri tedne, in mesto poštnega ekspedienta v Naklem (III/6), pavšale za slugo 630 K, termin za vlaganje prošenj štiri tedne.
— Tragična usoda ugledne domače tvrdke. Danes le napovedala konkurz največja slovenska tvrdka z vegetabilijami, sadjem in leseno suho robo V. H. Rohrmannv Ljubljani. Kakor smo poizvedeli, je poglavitni vzrok nesreči velika izguba pri trgovini z jabolki in zlasti z jedilnimi gobami v zadnji sezoni. Poleg tega je oviralo izvenkonkurzni aranžma dejstvo, da tvrdka vsled splošne krize ni mogla pravočasno in količkaj ugodno vnovčiti svojih obsežnih nepremičnin. Šef tvrdke gosp. Viktor Rohrmann spada med naše najuglednejše someščane, Je član trgovske in obrtniške zbornice, prised-nik c. kr. trgovskega sodišča itd.; je tudi lastnik znane restavracije pri »Roži«. On in cela njegova številna rodbina sta se vedno odlikovala po odločnem narodnem mišljenju in izredni rodoljubni požrtvovalnosti. — Vsled tega ne dvomimo, da bo tragična usoda te odlične rodbine vzbudila v vseh krogih najiskrenejše in najsimpatičnejše pomilovanje. Upati in želeti je le, da se ob razsodnosti upnikov omogoči Čim preje pametna in poštena poravnava konkurznega postopanja. Tvrdka in njen lastnik to v polni meri zaslužita.
— Zabavljanje na narodno - napredno stranko. V nekem ljubljanskem okraju je človek, ki smatra za svojo sveto dolžnost, da zabavlja in psuje kot črednik na narodno - napredno stranko. S svojim strupenim jezikom je zastrupil že marsikoga, da bi se kot on odtegnil narodnemu delu in bi postal ona indiferentnost, ki cika h klerikalcem in pri prvem ugodnem trenotku javno zasede klerikalnega lisca. Dasi je ta človek odvisen samo od naprednjakov — gostilničar je in le naprednjak! hodijo pit njegovo vino — vendar psuje od zore do mraka in do polnoči. Ker nam je tega zabavljanja že dovolj, opozarjamo dotičnika, da preneha enkrat za vselej s svojim psovanjem, sicer mu bomo napeli druge strune, ki mu ne bodo nič kaj prijetno brnele.
— Volilo gasilnemu In reševalnemu društvo. Dne 22. februarja t L umrli mornariški oskrbnik v p. gosp. Vencel Cernsteinje volil v svoji oporoki ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 50 K. Obilo posnemal-cev. Posamezniki vedo ceniti delovanje gasilnega in reševalnega društva, deželni odbor pa na
69 mer
•SLOVENSKI NAROD*« trn 27. mira 1914.
Stran 8«
— Smrtna kota. V Ljubljani Je
umrla gospa Josipina Veh o var, roj Parkel, soproga c. kr. sodnika g. Miloša Vehovarja. Pogreb se vrši v nedeljo ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 49. Naše iskreno sožalje!
— Smrtonosna nesreča. Včeraj popoldne se je pripetila na Dolenjski cesti tik pred mostom smrtna nesreča. Posestnik in trgovec iz Linhartove ulice št. 4 (za Sv. Krištofom), gospod Pavel Peterca, je ukazal svojemu hlapcu zapreci mlađega, čilega konja, s katerim sta se potem odpeljala proti Dolenjski cesti. Pri Kar-lovškemu mostu se je konj ustrašil električnega voza in splašil. Pri tem se je zagnal v tam nahajajoč se železni drog s tako močjo, da se je vsled sunka zlomilo pri vozu oje, s katerim je konj oddiral potem nazaj čez most na Nadvojvode Friderika cesto, kjer so ga prijeli. Gospod Peterca in hlapec pa sta vsled močnega sunka padla z voza. Hlapec se je baje le lahko telesno poškodoval, za g. Peterco pa je bil padec usoden. Slučaj nesreče je hotel, da je gospod Peterca odletel v lesen električni drog ter takoj nezavesten obležal. Pri padcu je nad sencem zadobil veliko rano in si baje tudi zlomil tilnik. Lju-dij se je pri nesreči takoj veliko nabralo in so g. Peterco prenesli s pomočjo uslužbenca električne železnice pod Cešnovarjev napuš (odprto, zidano šupo), kjer je v kakih desetih minutah izdahnil. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so njegovo truplo prepeljali na dom in je položili na mrtva-\: Jcr. Nesreča se je zgodila po 4. ari in se je bliskoma raznesla po mesta. — Ponesrečenca je zadela tragična usoda v krepki moški dobi, star je bil šele okrog 48 let. Pokojnik jc bil vzoren gospodar in kmetovalec, blagega srca in vedno radodarnih rok. Reveži so našli pri njem zavetišče in bodo gotovo težko pogrešali blagega dobrotnika. V družabnem življenju je bil mirnega, odkritega značaja in obče spoštovan v krogu znancev in prijateljev. Ponesrečenca so prepeljali na njegov dom. Linhartova ulica, kjer *o ga položili na smrtni oder. Pogreb bo jutri ob 5- popoldne. Bodi ohranjen pokojniku trajen spomin!
— Vloge radi telefona- Glasom
te dni po c. kr. finančnem ministrstvu izdanega odloka niso vloge, tičoče se premestitev obstoječih telefonskih naročniških postaj, kolkovini podvržene.
Vevče. Napotil sem se s svojo soprogo, z otrokom ter 121etno sestrico na izprehod v sosednjo vas Kašelj. Vrnivši se proti domu. sem šel z družinico po bližnjici mimo shrambe brizgalnega orodja ondotne požarne hrambe čez mali mas ti č. j kjer se mi je pripetil sledeči, neljubi slučaj. Na malem mostiču, ki je preje podoben kaki brvi kakor mostu, je stalo kakih 15 fantičev v starosti 10 do 12 let. in sicer tako na široko, da ni bilo mogoče priti drugače mimo teh paglavcev, ne da bi se ne zadevali v mali otročji voziček. Drugi del teh nadebudnih dečkov je pa metal med tem časom kamenje v vodo, ho-teč nas pri tem do dobrega namočiti. Tudi mali psiček, kateri nas je spremljal, ni bil izvzet surovosti teh otrok, kajti eden teh surovin v začetni obliki je udaril ubogo živalico z debelo palico po životu, da je zacvilila od bolečin. A s tem ni bila slaba vzgoja, katere so deležni i otroci, zadostno razodeta, sledilo je namreč še jako grdo dejanje. Komaj smo se namreč oddaljili kakih 22—25 korakov od mostiča, pričeli so i mali poredneži metati kamenje za nami, katero bi. ako bi bilo vrženo z večjo močjo, lahko povzročilo -u^rečo. ako bi padlo otrokom mojega spremstva na glavo. Kamenje, katero je bilo metano za nami, kakor no. sicer ni doseglo, a potrdilo je v nas zavest, da morajo biti taka dejanja le posledice slabe vzgoje. .Tako umestno bi bilo. ako bi naši obiti odborniki in eventualno naši lakoimenovani šolski svetovalci delali na to. da bi se ta nadebudna mladina vsaj v naših klerikalnih šolah mučila nekaj lepega in olikanega cnja. katerega se iz razlogov, ki raje za molčim — od lastnih star^. .' sploh nikoli naučiti ne morejo. — I. P.
»Krivoprisežniki« v Novem mestu. Prejeli smo: V Novem mestu je nekaj časa sem vladalo mučno mrtvilo na polju naprednega družabnega življenja. Izrabili so ga klerikalci, ki ^o na čelu dr. Ogrizka oživeli že v crobu trohnečo -Meščansko zvezo^. V »Rokodeljskem domu<- so se prirejale igre in koncerti, h katerim Je i saj od kraja vse vrelo, žalostno, tudi iz naprednih vrst. Naša čitalnica, kot mati družabnega življenja pa je tiho samevala in klerikalcem izposoje vala note »Dolenjskega pevskega društva«. Proti temu mrtvilu in njega posledicam tudi v politiki, se je uprlo vse, kar je v Novem mestu v %plosnib korumpiranih razmerah res
še zavednega ostalo. Oči vsefc so bile obrnjene na »Sokola«, kot edinega spasitelja. »Sokol« se je rade volje
odločil, prevzeti rešitev te težavne nadloge. In že pri prvem poskusu moramo priznati, da se mu je je vrlo posrečil Uprizoril je dne 24. marca znano ljudsko igro, Anzengruberjeve »Krivoprisežnike« s samimi novimi močmi, namreč diletanti, ki (razen g. Schweigerja), niso bili še nikdar na gledališkem odru, ki so pa vendar svoje naloge razmeram primerno častno rešili. Kako je bilo potrebno družabno življenje v čitalnici prenoviti, to je pokazala obilna udeležba prvi in drugi večer, ko se je igra pod znižanimi cenami ponovila. Ni naš namen, spuščati se v oceno uprizorjene igre. Čast »Sokolu« in tistim zavednim rodoljubom, ki so se največ žrtvovali, da se je napredno družabno življenje v Novem mestu na najširši demokratični podlagi zopet oživelo. Pač pa ie naš namen, vse prizadete činitelje opozoriti, naj ne ostanejo, kakor se je to žalibog že večkrat ob takih poizkusih zgodilo, samo pri tem, ali še morda pri par novih poskusih! Ne! Z dobrim uspehom začeto delo naj se nadaljuje dosledno, zdaj ko je ledina zopet raz-orana, naj se seje naprej, Če hočemo, da bomo na kulturnem in pa tudi na političnem polju kdaj imeli bogato žetev. Napredni meščani dobro vedo, da se nam n? obzorju prikazuje nov sovražnik, novi boji, na katere se bo treba že zdaj pripraviti.
Iz Gotne vasi. V »Slovencu« od 14. t. m. se je zljubilo našemu velikanu — Goljatu — napadati mene in Zurca, ker sva se potegovala za novega mežnarja, kateri bi bil v zasebnem življeniju čistejši od našega ljubega Jakoba. Zakaj se Avsec tako vneto zavzema za flrastarja, ko vendar dobro ve in vsa vas. da je vse, kar se je mežnarju očitalo in po listih pisalo proti njemu, res, — tega ne morem razumeti. O dokazovanju mežnarjevih pregreh, katere se baje ni posrečilo, lahko Avsec molči, kajti njegov zagovor v prid meznarju je bil tako jalov in šibak, da ga je na njegovo oblastno in oholo zagovarjanje, da naj mežnar živi kakor hoče, da le službo redno opravlja, g. župnik moral zavrniti, da temu ni tako in da mora biti mežnarjevo privatno življenje spodobno in nikomur v pohujšanje. Toliko torej k tej stvari. O podpori za hlev in svinjake pa je že v 5 Slov. Narodu ^ od 19. t. m. dobi! Avsec primeren odgovor. Nadalje z Avsecom ne bodem polemiziral, ker je on pri vsej svoji učenosti vendar le preveč trmast, ker pri vsaki priliki vedno le ugovarja in ravno nasprotno trdi. če je to res ali ne, samo da on ugovarja vsakemu, pa bodisi v osebnih ali pa gospodarskih zadevah.
J. S.
Iz Metlike. Znano ie, da se dobra polovica klerikalne stranke rekru-tira iz odpadnikov. Ti so večinoma ljudje koritarji, — pravih pristašev je bore malo — in pa oni, ki so se pri nas onemogočili in iščejo tam plašča za pokritje svojega umazanega telesa. Med te spada tudi metliški davčni oficijal Jutraž. Praznoval je baš te dni dveletnico svojega spreobrnjenja iz naprednjaka v klerikal-ca in nehvaležni bi mu bili, a i se je ne bi dostojno pominjali, ker asluži, da se jo otme pozabljenju. c pomnil se je taiste tudi še advokat. \ mu jc z zabeljenim računom oživil Domin. Je že več kot tri leta, ko se je posebno zanimal za ženo na orožnih vajah se nahajajočega davčnega sluge Va-bre v Metliki in skoraj bi mu jo bil zapeljal, da ni zadel ob posebno čvrsto njeno krepost. Zbog ljubega miru je žena o zadevi molčala in je ni niti svojemu možu razodela. Prišle so pa zadnje občinske volitve in strast taistih je hotela, da je žena svojemu možu vendar vse razodela. Ta je iskal v uradu od Jutraža zadoščenja in doigral se je med njima razburljiv prizor, iz katerega je Jutraž liki polit pes odšel. Rad se bi bil z Vabro poravnal, da naj molči. A Vabra je zahteval zadoščenja in je bil ne-spravljiv. Jutraž bi bil moralno uničen, da se ni sedaj zatekel med klerikalce. Vzel si je dopust in se peljal v Ljubljano. Tam so ga podučili, da naj toži! In glejte! Sedaj toži Jutraž Vabro, da ga obrekuje in posreči se mu zase izposlovati oproščenje, ker je bila ta zadeva — zastarana, in Vabra se poleg tega, da mu je hotel zapeljati ženo, obsodi še na 20 K globe. Izborna justica! Navadni možgani je ne razumejo! Jutraž je bil iz vode in sedaj je blažen med metliškimi klerikalci! Po tej je prišla disciplinarna obravnava. Stari Jutraž se pelje za svojega sina v Ljubljano, hodi nekaj okoli patra Sattnerja itd. in glejte drugi uspeh: tudi za disciplinarno postopanje proti njemu ni bilo povoda! Finančno ravnateljstvo se je postavilo na fletno stališče, da kdor ni sodnijsko kaznovan, ne more biti tudi disciplinarno. Ta je dobra! Tedaj zavoljo obsodbe si lahko discipliniran, ne pa nasprotno. Pa. če
so se ti še taka grda dejanja sodnijsko dokazala in če so zastarela, si prost! Lahko se sedaj baha stari Jutraž po Metliki, da kdor ima zagovornike navzgor in če je klerikalec, se mu ni treba ničesar bati. Vabra Je moral vsled obsodbe in ker je bil naprednega mišljenja, kazenskim potom iz Metlike, in to vsled tega, ker je branil čast svoje žene in svojega imena pred pohotnežem Jutražem; davčni oficijal Jutraž pa še sedaj sedi ošabno v Metliki in se roga poštenjakom in celi Metliki v obraz. Stvar je v Metliki plošno znana in le čudimo se, da se ta mož še sedaj tu nahaja in da ima drzno čelo še za naprej biti, s pričakovanjem, da postane še davčni predstojnik. Je - li s takim salamonskim izrekom finančna uprava svoj ugled še dvignila, prepuščamo javnosti. Ta slučaj je podoben onemu Oražma in je značilen za naše kranjske politične razmere ter služi v dokaz, da, kar se med klerikalce od nas pritepe, ni dosti prida.
Potres v Beli Krajini. Jz Metlike nam poročajo: Včeraj dne 24. t. m. smo čutili pri nas ob 10. uri 25 minut predpoldne močan potresni sunek, ki je trajal kake 4 sekunde. Bil je ravno semenj in ljudstvo je bilo preplašeno — na živinskem trgu je živina bila zelo zbegana. Iz streh je padala opeka, vendar škode ni bilo. — Danes ponoči je bil ponovno potresni sunek bolj lahke narave ob 1. uri 30 minut zjutraj. Smer prvemu je bila od vsho-da. Ljudje pripovedujejo, da je bilo ob času potresa v Zagrebu ravno tako močno čutiti.
Potresni sunek. V Semiču so čutili v torek 24. t. m. ob 10. uri 25 minut dopoldne močan potresni sunek.
Odprta vrata, dramatični življen-ski igrokaz v dveh dejanjih od slavne Pasquali film. tovarne v Turinu vprizorjeno, je rahločutni roman, ki bode gotovo vsakornu ugajal. Predvaja se danes v petek 27. t. m. na specialnem večeru v kinematografu »Ideala. Jutri, v soboto, »Nat Pin-kertom, proti tolpi X. najsenzacio-nelnejša napeta detektivska drama v seziii. V kratkem Girardi v filmu, spise predložiti s strogim ukazom,da
V mestni klavnici so zaklali od 6. do 15. t. m. 62 volov, 2 bika, 13 krav, 144 prašičev, 14 telet, 38 koštrunov in 141 kozličev. Vpeljali pa so 280 kg mesa. 1 zaklanega prašiča, 48 zaklanih telet in 17 zaklanih kozličev.
Med vožnjo v bolnico umrl. Včeraj dopoldne se ie peljal z vlakom v tukajšnio bolnico lSIetni Fridolin ^tante iz Pohrleše vasi, občina Sv. Peter v Savinjski dolini, ki je bil siromak, pa že tako slab, da je med vožnjo v vlaku umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Društvena naznanila.
Društvo uradnikov c. kr. užitni-ne na Kranjskem ima svoj redni občni zbor dne 5. aprila t. 1. ob 2. popoldne v salonu restavracije g. Angele Cešnovar, Kolodvorska ulica v Ljubljani.
Slovensko Planinsko Društvo. Redni občni zbor osrednjega društva se bo vršil v soboto, dne 4. aprila t. 1. r>b 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma* v Ljubljani. Na dnevnem redu je: Naznanilo predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo računskih pregledovalcev, volitev odbora in namestnikov, volitev računskih pregledovalcev, samostalni predlogi, in razno.
Društvo uradnikov mestnega užitninskega zakupa je imelo v torek 24. t. m. v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu« svoj ustanovni občni zbor, ki ga ie otvoril provizorični predsednik g. Ivan Zupan, ki je naglašal pomen in potrebo organizacije, da že enKrat prenehata medsebojna nevoščljivost in ne-kolegijalnost in da uradništvo doseže vsaj minimum svojih zahtev, zlasti kar se tiče delavnega časa in pokojninskega zavarovanja. Organizacija pa ie potrebna zlasti tudi zato, da so uradniki pripravljeni tudi za neverjetni slučaj, da bi se uresničila bojazen nekaterih črnogledov in bi prišel užitninski zakup deželi v roke. Izrekla se je poleg želje po skrajšanem uradnem času tudi želja po pri-spevKu za takozvano službeno obleko, kar pa je mogoče doseči le potom organizacije m če se ne najdejo ljudje, ki svojim kolegom v kvar ne delajo splošnim zahtevam uradni-štva ovir. V dosedanjem osnovalnem odboru so bili gg. Zupan, Š k e r -janecinFortiČ.v prvi odbor pa so bili izvoljeni: Za predsednika g. Ivan Z u p a n, za odbornike gg. Ivan G lih a (blagajnik), Fran Mazi, Leopold Špreicerin Fran Brod-n i k (tajnik), za pregledovalce računov pa gg. Valentin F o r t i č in Fran Skerjanec. xTovi organizaciji je pristopila velil večina uradnikov ter se do sedaj t > priglasili samo 4 prejemniki.
Kovinska zadruga v LJubljani je
imela v sredo, 25. t. m. v zadružni pisarni svoj redni občni zbor. Občni zbor je otvoril načelnik g. Urban-čič, ki je predstavil zastopnika obrtne oblasti g. dr. B e r c e t a in obrtnega referenta g. S t e s k o. Spomnil se je tudi umrlega člana zadruge J u v a n a. Iz tajniškega poročila g. F! ii g e 1 a in blagajniškega poročila g. P o s p i š i 1 a posnamemo, da je imela zadruga 12 zadružnih sej in 3 odborove seje. Članov je 55, priglašenih vajencev 123, njih število je naraslo za 11. Dohodki zadruge znašajo 1479 K 77 v ter znaša blagaj-nični ostanek 815 K, od katere vsote je 747 K 70 v naloženih v Mestni hranilnici. Na predlog pregledovalca računov g. L e n č e k a se je podelil blagajniku absolutorij, nakar je predsednik g. Urbančič prebral več dopisov trgovske in obrtniške zbornice tako glede razstave zlatarske in srebrninske obrti ter raznih tu in inozemskih razstav. Zlasti svari trgovsKa in obrtniška zbornica pred dunajskimi in drugimi agenti, ki nadlegujejo obrtnike, da naj razstavijo na raznih razstavah, končno pa imajo obrtniki od takih razstav gmotno škodo, moralično pa tudi nobenega dobička. Kdor se hoče udeležiti kake razstave, naj se prej obrne do trgovske in obrtniške zbornice za informacije. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem razglaša, da dobe obrtniKi, ki se priglase pri zavodu gotove stroje na obroke in proti 3% obrestim. Glede strokovnih in knjigovodstvenih tečajev omeni zadružni instruktor, da se bodo dobila pojasnila na c. kr. državni obrtni šoli. Razpravljalo se je nadalje o prigla-ševanju pomočnikov, ki je obvezno. Razmotrivalo se je o načinu tega pri-glaševanja ter je bil kot najboljši način priglaševanja sprejet predlog g. Gradiša rja, da ima vsak mojster tiskovino, v katero vpiše pomočnika ter ga s to polo priglasi zadrugi, ki mu zglasitev potrdi. Le na ta način se izogne zadruga sama raznim nepravilnostim, mojstrom pa se prihranijo sitnosti, obenem pa se, Kakor je naglašal g. B a b n i k , olajša tudi delo načelništvu. Občni zbor je razmotrival nato tudi vprašanje zvišanja spreiemnine od 25 K na 50 kron in nadomestitve umrlih in zbolelih članov odbora ter naročil odboru, da pripravi do prihodnjega izrednega občnega zbora tozadevne predloge. Is:otako se naroča odboru, da razmotriva. če bi bilo umestno, da pristopi zadruga Deželni zvezi obrtnih zadrug. Po razmotrivanju raznih drugih strokovnih vprašanj je nato zaključil predsednik g. Urbančič občni zbor.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana je imelo snoči v dvorani mestnega magistrata svoj občni zbor za VI. opravno leto. Občni zbor je otvoril predsednik c. kr. deželnega sodišča predsednik v p. gosp. pl. L e-v i č n i k, nakar je podal tajnik c. kr. okrajni sodnik gosp. L e v i č n i k svoje poročilo, iz katerega posnamemo, da so imeli 3 vkupni društveni varuhi skupaj 678 varuštev s 1003 varovanci. Sirotinska skrbnica s. Marija T o m e c je imela v preteklem letu 533 varovancev pod trajnim nadzorstvom. Društvo ima svoje začasno zavetišče, ki se je v preteklem letu razširilo. Društvenih podpiran-cev je bilo v zavodih 23, v zasebni reji pa 27, z učnino, obleko ali hrano podpiranih vajencev 18, z obleko, perilom in posteljnino podpiranih strank 115, razen tega je bilo še drugih podpor 19. Iz poročila blagajnika c kr. kontrolorja dež. plač. urada g. J o s i n a posnamemo, da je padla članarina od lanskega leta za 89 K. Prejemki leta 1913. so znašali 10.762 kron 95 vin., skupaj z ostankom lanskega leta 22.794 K 83 vin., izdatki pa 12.124 K 97 vin., primanjkljaja je torej 1-362 K 02 vin. Društvena imovina se je zmanjšala za 1362 K 02 v. Proračun za leto 1914 pa izkazuje 4400 K primanjkljaja. Po poročilu računskega preglednika gosp. B e r -g a n t a se je podal blagajniku absolutorij in se je na predlog c. kr. dež-sodišča svetnika gosp. M i l č i n -s k e g a izrekla odboru zahvala. Nato so bili v odbor per acelamationem zopet izvoljeni gg.: Albert pl. Le-v i č n i k, c. kr. dež. sodišča predsednik v p.; Andrej Kalan, prelat; Valentin Levi čn i k, c. kr. okrajni sodnik; Emanuel J o s i n, c. kr. kontrolor dež. plač. urada; dr. Otmar Krajec, zdravstveni svetnik; Anton Lik oz ar, nadučitelj in občinski svetnik in Ivan R 6 g e r st., ces. svetnik; za namestnika gg.: dr. Alfonz L e v i č n i k, c, kr. gimn. prof. in Anton B u 1 o v e c, c. kr. dež. sod. svetnik; za računska preglednika pa gg.: Fran Bregant, c. kr. oficijal dež. plač. urada in Ivan R 6 g e r ml., ravnatelj zastopa »Assicurazioni Generali-.
»Sokola« Moste  pri Ljubljani
daroval je blagorodni gospod Peter
Majdič, lastnik valjčnega mlina na par in turbino v Jaršah, znesek 10 K mesto venca na grob umrlega brata Frana Jezerska, za kar mu izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo z željo, da bi našel mnogo posnemalcev. — Na zdar!
Zadruga mizarjev za Ljubljano, Sp. Šiško, Vič in Moste naznanja svojim članom, da se vrši preskušnja za mizarske pomočnike v četrtek, dne 16. aprila ob 9. dopoldne t. L na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani. Vsi mizarski pomočniki in vajenci, ki se hočejo preskušnje vdeležiti, naj se najkasneje do 1. aprila t. 1. zglase pri g. predsedniku komisije Francu Škafarju, Prečna ulica št. 4 ali Rimska cesta št. 15 v delavnici.
Prosveta.
Slovensko gledališče. V soboto zvečer se ponovi kot predzadnja predstava v sezoni velekomična burka »NevzdramljiviIzidor«.Kdor se že-od srca nasmejati, naj poseti v soboto slovensko gledališče. Cene znižane. — V nedeljo zvečer se vprizori Kot zadnja predstava v sezoni pre-tresujoča drama znanega laškega pisatelja Marka Prage: »Aleluja«. S to predstavo se poslovi od nas ravnatelj slov. gledališča, ki igra v drami težko glavno vlogo tovarnarja Aleksandra Fare. V vlogi viteza Ivana Conteja nastopi kot gost g. Ferd. Trampuš, učenec slavnoznane Otto-ve dramatične šole na Dunaju. Režija drame je v spretnih rokah ravnatelja g. Ig. Borštnika. Pri predstavi sodeluje godba c. kr. pešpolka št. 27.
Borštnikov častni in poslovilni večer. V nedeljo se igra prvič italijanska drama »Aleluja«, ki jo je spisal Marko Praga, ugledni laški dramatik. Glavno vlogo igra g. Igu. Borštnik; poleg njega imajo lepe efektne vloge ga. Buksekova in ga. Juvanova. gg. Skrbinšek in Danilo. V vlogi Ivana debitira g. Ferd. Trampuš, gojenec Ottove dramatične šole na Dunaju, iz katere sta izšla tudi gg. Skrbinšek in Šest. »Aleluja« je repertoarna igra Novel-lija, ki gostuje ž njo po vsem svetu. Kjer imajo sposobnega umetnika za vlogo tovarnarja Fara. vprizarjajo »Alelujo« z največjim uspehom. V Zagrebu so to efektno dramo vprizo-rili 1. 1900. Takrat je pisala zagrebška kritika brez izjeme z navdušenjem o g. Borštniku in njegovem Faru. ; Agramer Tagblatt« je poročal 22. marca 1900: »Pragova drama »Aleluja« bi bila pač težko kdaj prevedena na hrvaščino, ako bi je ne bil vpeljal na naš oder Novelli. Občinstvo jc ploskalo Novelliju, ker stavi ta igra na sposobnosti igralčeve velike zahteve, in ploskalo je g. Borštniku, ki je izvršil svojo nalogo vprav mojstrski in je znal vlogo Fara. ki skriva svojo zakonsko nesrečo celih dvajset let za masko neugnanega veseljaka, predstavljati s pristno umetniškim pojmovanjem. Rešil je svojo vlogo sijajno, ohranil je mejo med tragičnostjo in burkavostjo z vso natančnostjo ter je dosegel s tem popoln uspeh.< — V nedeljo bo častni večer g. Borštnika, zato je pričakovati razprodane hiše.
Predprodaja vstopnic za operni predstavi, ki se vršita dne 2. in 3. aprila, se začne v ponedeljek, 30. t. m. dopoldne. Na to opozarjamo zunanje goste.
Werther. V torek zvečer nam je pelo operno zagrebško gledališče Wertherja, opero v treh dejanjih, ki jo je komponiral sloviti francoski glasbenik J. Massenet. Pred leti smo jo že čuli z našega odra. Od tistega komponista poznamo tudi opero Ma-non. \Verther je lirska opera. Kot taka je polna lirskih momentov, lepih in originalnih ter nežnih motivov, ki karakterizirajo čustveno in tihe tragike polno besedilo. Muzikalno ima največ učinka prvo dejanje. Medigra sredi njega, ki nam riše ljubezen med Wertherjem in Loto, je taka, da se slušatelj ne more ustavljati njeni iskrenosti in lepoti in mora ž njo v tista čustva, ki so gotovo prevevala skladatelja, ko jo je zložil. Drugo in tretje dejanje nista toli pisana, a razpolagata vendar z množico lepih in srečnih mest. Čitanje Wertherjevih pisem na primer, Wertherjeva pesem, ko poje ob Lotinem spremljeva-nju na spinetu, in še to in ono. — Igralci in pevci so bili taki, da so nam pričarali tisto davno sentimentalno dobo VVertherjevih in Lotinih dni in ljubezni. Bili smo v tistih časih, ko so se ljudje streljali iz žalosti in obupa, če so Wertherja in njegovo trpljenja samo prečitali, samo premislili in v sebi občutili. In to je mnogo rečeno, če se premisli ta sedanji hladni in praktični čas, ko tle iskrena čustva le redkoma v prsih posameznika, ki jih skriva do smrti pred svetom, da ne bi doživel zaradi njih zasmehovanja in žalitev. Koliko Wer-therjev je po svetu! En sam korak pred njim hodi sreča, za en sam korak je prekasen, in mine mu zato vse
Stran 4.
SLOVENSKI NAROD*. dftt 77. mm 1914.
69. Štev.
življenje brez sreče in radosti. — Wertherja je igral g. Lowczyn-S k i. Bil je na zunaj m tndi glasovno
Jako dober. Od kraja do konca g*a je polnilo čustvo, ki ga je mestoma za moškega celo preveč kazal v potezah
obraza. Pel je točno, iskreno in lepo in kazal povsod, kako dobro se prilega njegovemu glasu krasna Masse-netjeva glasba. Ista hvala kakor njemu, sodi v isti meri gospe p 1 e m. Strozzijevi. Postavila je na oder pravo, nežno čutečo in ljubko in nesrečno Loto, ki se bori za svoje poštenje v brezimni ljubezni do Wer-therja. Pela in igrala je s polnim in gorkim srcem. Prav dober je bil tudi gosp. V u š k o v i ć. ki se je zlasti uveljavil kot Lotin mož s svojim aristokratskim nastopom. Nadalje treba pohvaliti Sofijo, ki jo je pela g. Mi-cika Ž 1 i č ar j e v a, Toša L e s i ć a, Kondrackega in Biničkega. Drugo polovico zadnjega dejanja bi bilo dobro krajšati. Orkester je vodil gosp. Srečko Albini z umcvanjem in finim čustvovanjem. Hiša je bila razprodana, aplavz iskren.
Ne v zdrami ji vi Izidor. To Je pa druge vrste roba! Burka je, ki sta jo
sala nemški Maks Neal in Maks Ferner. Za slovenske odre jo ie priredil g. Fran K o b a 1. Ker sc godi v Trstu in jaz tržaškega življenja dobro ne poznam, ne morem presoditi, v koliko je lokalizacija s te strani posrečena. V celoti jo preveva lahko in ne ravno vsiljivo dovtipkarstvo.ki ga je tol'ko, da slušalci niso prišli od kraja pa do konca do kakega oddiha, razim pri odmorih med dejanji. Takega dejanja ni, da bi šlo samo od sebe naprei. Avtorja si pomagata sproti s Segavllri domisleki, katerim ne gledata rosebno na prste. Ce so logični ali niso logični, to je njima deveta briga. Samo taki morajo biti. da vzbudijo nasmeh. Tu ni govora o literaturi, tu pride v noštev le kratek čas. Izidor, glavni junak burke, je zato podnevi nevzdramljiv. ker služi vso noč za natakarja »Pri zelenem krokodilu<.     Čez dan je premožen
ši rrgovec. ponoči pa natakar. Tega je kriva deloma njegova žena. ki mu ne da denarja, deloma pa pevka Ceci dela Cavalina. ki si ga je privode ila za mecena. Z denarjem, ki ga prisluži ponoči, izvršuje zvišeno delo ineeenstva. Ta stvar se plete sem in plete tki. dokler se ob koncu ne razplete. Ob levi in desni pa teko podrobnosti. Premešano je vse tako, kakor bi huie ne moglo biti. Stvar bi nemara tudi kot taka pridobila, če bi se izdatno skrajšala. Taka. kakoršna le, s srmim dovtipkarstvom proti koncu utruja. — Izidorja je igral gospod Poviie jako veselo m kratko-časna Prav dobra je bila gospa B u k š e k o v a. Pohvaliti je treba g. J u v a n o v o. g. Šesta, g. Skrbi n š k a itd., zlasti pa je vzbujal ob-
^ozornost in zadovcljnost mali pi-kolo. nas najmlajši in izredno neustrašeni igralski prirastek, ki ga je krepko in junaško postavila na oder mala S. Danilova. Igra je bila dobro naštudirana. režiia »e funkcionirala točno, obiskovalci, ki jih ni bilo ravno malo. so bili zadovoljni.
P.
Razgled po slavonskem svetu.
— Ončn? zbor >Lštfedni Matice Školske«. »Lstredni Matice Školska«: je imela v četrtek svoj redni občni zbor. Matica je imela v zadnjem letu 1.113.545 kron dohodkov, izdatkov pa 1.287.696 kron, primankljaj znaša torej 174.151 kron 34 v. Po bilanci ima Matica čistega premoženja i,382.27.3 kron 22 v, lastnih fondov ima 1,177.157 kron 71 v. Penzijski fondi znašajo 1,599.040 kron. Proračun izdatkov za 1. 1914 znaša i.986.034 kron, prejemki pa samo 226.320 kron, zbrati je torej treba še 1,759.714 kron. 1913. 1. je imela Matica dva zavoda več nego v prejšnjem letu, število razredov pa je bilo manjše: 2 5 j.pram 303 1. 1912, predvsem zato,'ker so se nekatere šole na- :i!e z javnimi. Učencev je bilo na lastnih šolah 1. 1912 15.315 in 1. 1913 15.576. Na Češkem je bilo matičnih šol 105, na Moravskem in v Šleziji 34.
Rožne stvari.
* Nesreča   na   berolinsk! cestni
železnici. Iz Berolina poročajo: Vče-raj zjuraj sta trčila dva vozova cestne železnice. Dvanajst pasažirjev Je bilo ranjenih, med temi Šest težko.
* Parnik se razletel. Iz Honolu-lu poročajo: Parnik »ManU, ki vozi med otoki, se je pri Pearl Harbour razletel. Moštvo, obstoječe iz 12 mornarjev je bilo ubito. Parnik je vozil razstreljivo.
* Rodbinska tragedija. Iz Rze-szova poročajo: Železniški strojnik Rogosz je vsled prevelike bede pre-rezal svoji sedemnajstletni hčerki in
svojemu triletnem« sinu vratove, na
kar se je ustrelil.
* Iz ljubosumnosti. Iz Rima poročajo: V Sorrentn si je bogati Anglež Daniel Machanov, ki Je bil na svatbenem potovanja, prereza! žile. Iz pil je najprvo steklenico konjaka, šel nato v kopalnico ter se tam usmrtil. Vzrok — ljubosumnost.
* Rodbinska drama. Iz Budimpešte poročajo: V občini Kutas je V četrtek popoldne ustrelil irgovec Marko Herczeg po ostrem prepiru svojo soprogo, s katero je bil šele tri tedne poročen. Nato je ustrelil samega sebe. Poljedelec Szanto, ki je hotel iti na pomoč Herczegovi ženi, je bil težko ranjen.
* Špionaža? Iz Inomosta poročajo: Preteklo soboto so blizu južno-tirolskih trdnjav pri Moriju aretirali nekega moža, ki je fotografiral utrdbe. Aretiranec, ki so ga izročili okrožnemu sodišču v Roverettu, pravi, da je budimpeštanski trgovec Seitz. Preiskavi pa je dognala, da je 451etni ruski polkovnik, ki stanuje že dalj časa v Meranu.
Zascrupljenje. Iz Petrograda poročajo: Pri izdelavanju nekega fabrikata, ki razvija strupene pline, se je v neki tukajšnji tovarni zastrupilo več nego dvesto delavk. Več se jih je ponesrečilo. Deset delavk je že umrlo, ostale so prenesli v bolnišnico. Delavci so vprizorili demonstracije, ker trdijo, da so nezadostne priprave v tovarni povzročile nesrečo.
* Ponesrečena samaritanka. Iz Krakova poročajo: 23. t. m. se je dogodila na železniški progi Krakov-Zakopani blizu vasi Stryszow nesreča. Ponesrečila se je devetnajstletna hči grofa dr. Feliksa Lubimskega, komtesa. ki ie bila v celi okolici zaradi svoje usmilienosti spoštovana, je dobila omenjenega dne zvečer spcroci'a, da neka kmetica v bližini umira. Tako se je podala na pot. Da skrajša r*ot. je hitela skozi vrt gradu, skozi katerega gre železniška proga Kr:ikov - Zakopane. Komtesi je iz-podrsnilo ter '"e padla na tir. V tem hipu je prineljal brzovlak ter razme-saril grofico.
"Cii'c^n in brzojavna
poročila.
Delegacije.
Budimpešta, 27. marca. Delega-se se^taneta najbrže 28. aprila v Budimpešti.
Dunajske občinske volitve.
Dunaj. 27- marca.    Včeraj so se ko        dunajske občinske volitve v I. razredu. Prodrli so krščanski soci-A. Samo v I. okraju je bil izvoljen
liberalen kandidat.
Razredna loterija.
Dunaj, 27. marca. Pri današnjem
srečkaniu   ste dobili po 10.000 kron v. 20.'!^, ft '7.140,   po 5000 kron štev. 20.2^6. 47.769 in 54.461.
Poljski   klub in italijanska fakulteta.
R:m, 27. marca. Italijansk : politična agentura konstatira, da je nemški Nationaherband na nasv>. poljskih poslancev, posebno v( lanca dvornega svetnika Rosnerja. stopil z italijanskimi poslanci v dogovor, da se prepriča, ali bi ti pustili, da e prej razpravlja o vojaški predlogi, da se na ta način stre češka obstrukcija, -sled česar bi bilo tudi italijansko fakultetno vprašanje prosto. Poslanec Rosner ie izrekel tudi namen, da bo odložil referat o italijanski pravni fakulteti.
Alpski Nemci in Čehi.
Dunaj, 27. marca. V češko-nčrnska spravna pogajanja se hočejo sedaj vmešavati tudi alpski Nemci. Seveda bi imeli najprej samo nalogo sklicati poslance h konferencam, določiti spored in skušati doseči sporazum glede pravnih spravnih pogajanj.
Nemci na Moravskem.
Brno, 27. marca. Tu se je vršil v sredo osnovalni občni zbor Zveze Nemcev na Moravskem, ki obsega 800 društev in 64.000 članov.
Cesar Viljem v Miramaru.
Trst, 27. marca. Včeraj ob pol 11. dopoldne je prispela nemška eskadra s cesarjem Viljemom na krovu jahte Hohenzollern pred Miramar. Avstrijske ladje so sprejele cesarja s saluto. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je prišel s krova dread-noughta »Viribus Unitis« na krov jahte Hohenzollern. Nato se je nemški cesar odpeljal v Miramar, kjer je pozdravil rodbino prestolonasledni-kovo. Nato si je ogledal dreadnought ter udeležil popoldne ob 1. dejeunera. Ob 5. popoldne se je odpeljal na Krf.
Bolgarska kraljica v Opatiji.
Opatija, 27. marca. Bolgarska kraljica Eleonora je dospela s svojimi otroci v Opatijo, da se udeleži proslave princa Filipa Sakscnkobur-škega.
Zagreb, 27. marca. V TBeraJŠnJI seji hrvaškega sabora Je podal ban baron Skerlecz obširna pojasnila glede eksproprijacijskega zakona. Na to se je nadaljevala adresna debata. Ocrvoril je referent dr. Lorko-vić. Adresa hrvaško-srbske večine je bila sprejeta v prvem in drugem čitanju, na kar je bila seja zaključena.
Ogrski tiskovni zakon. Budimpešta, 27. marca. Cesar
je sankcioniral novi ogrski tiskovni zakon.
Berchtold in Saa (Sultana
Budimpešta, 27. marca. Oficijoz-nl ogrski krogi poročajo, da se je sestanek grofa Berchtolda s San Giu-lianom, ki je bil napovedan za 16. aprila odložil do 20. ali 25. aprila.
Drugi tir na progi Budlmpešta-Reka.
Zagreb, 27. marca. Hrvaška vlada je dobila obvestilo, da ie sedaj vprašanje drugega tira na progi Bu-dimpešta-Reka pozitivno rešeno. Dela bodo stala 75 milijonov kron ter se bodo pričela že v najkrajšem času. Goremlkin !n duma.
Petrograd, 27. marca. Med novim ruskim min. predsednikom Oo-remikinom in rusko dumo je prišlo do prvega konflikta. Ooremikin je v posebnem pismu na dumo odklonil odgovor na nekatere interpelacije, ki so bile stavljene na njega, ozir. na ministrski svet z utemeljitvijo, da se min. predsedniku in ministrskemu svetu ni treba podvreči kontroli državnega zbora.
Francoska.
Pariz, 27. marca. »Patrie« poroča, da je senat pripravljen na to, da bo ministrstvo Doumergue prostovoljno odstopilo. Prihodnje ministrstvo naj bi bilo potem sestavljeno izključno le iz senatorjev.
Pariz, 27. marca. Zbornica je sprejela zakonski načrt, ki dovoljuje vojnemu in mornariškemu ministru, da porabita za enkratne izdatke za narodno obrambo nekako dve milijardi.
Rochette • Cailiaux.
Pariz, 27. marca. V procesu Ro-chetta se je izvršil senzacijonalen preobrat. Bankir Rochette je poslal predsedniku preiskovalne komisije Jauresu pismo, v katerem odločno zatrjuje, da ni nikdar niti posredno niti neposredno vplival na Monisa ali Caillauxa, da bi posredovala v njegovi aferi.
Stvar je bila namreč taka. da je imel pripravljenega mnogo gradiva, ki bi bilo škodovalo ugledu Francoske ter tako izsilil odgoditev procesa. Nekateri listi konstatirajo, da je s to izjavo Caillaux popolnoma oprati. Železnice na Nemškem.
Berolln, 27. marca. Državnemu
zboru je bil predložen zakonski načrt o železniškem posojilu v znesku 506,211.000 mark.
Irska.
London,   27.   marca. General
French izjavlja, da njegova demisija še ni bila sprejeta. Zatrjuje se pa, da so podali poveljniki vseh armadnih zborov svojo demisijo. General French je pripravljen preklicati demisijo, če odstopi vojni minister. Mehika.
Novi Jork, 27. marca. Iz Mehike
poročajo, da so bili vstaši v sredo zjutraj pri Torreonu poraženi in da so imeli 2000 mrtvih in ranjenih.
•    i •
Dogodki no Balkonu.
Albanija.
Solun, 27. marca. 2e par dni le brzojavna zveza s Korico pretrgana, Zdi se, da se pripravljajo tam važni dogodki.
Belgrad, 27. marca, Iz Ohrida poročajo, da vlada v debarski Mali-siji popolen kaos- Arbanasi ne priznavajo kneza Viljema, Pri Elbasanu se vrše krvavi boji med Kemalovci in pristaši Šefket paše. Tudi ob srbski meji ropajo in pustošijo Albanci. Mnogo albanskih rodbin se ie zateklo zadnje dni na srbska tla*
Dunaj, 27. marca. Na oficioznem mestu zanikajo, da bi vladala v Dra* ču anarhija. Oba otroka kneza Viljema sta se baje včeraj odpeljala is Italije v Drač.
Obletnica zavzetja Odrta*
Belgrad, 27. marca. Povodom obletnice zavzetja Odrina so častniki vprizorili sijajno spominsko slav-nost Listi izrekajo obžalovanje, da je bil Odrin vsled bolgarske nelojalnosti in grabežljivosti zopet a> gubljen.
Srbska protto prH—IMt ▼ Sekoi.
Belgrad, 27. marca.   Kakor po.
ročajo tukajšnji listi, je prišlo med srbskimi in grškimi delegati do popolnega sporazuma. Za srbski izvoz se določi poseben del solunskega pristanišča, ki bo v administrativnem in carinskem ocirn direktno podrejen srbskim oblastim.   Pogajata ao m
vršita tod! glede ureditve tartfov t prometu med Srbijo in Solunom. Turški dolg in Srbija.
Belgrad, 27. marca. Ministrski predsednik je izjavil v skupščini med specialno debato o državnem proračunu, da v mirovni pogodbi med Turčijo in Srbijo ni nobene točke, ki bi govorila o prevzetju turškega državnega dolga s strani Srbske. Srbska vlada tozadevno sploh ni prevzela kake obveznosti, marveč je prepustila rešitev tega vprašanja pariški finančni komisiji.
Egejski otokL
Atene, 27. marca. Grška je odklonila vsako direktno pogajanje s Turčijo zaradi Egejskih otokov ter vstraja na svojem stališču, da imajo v tem vprašanju odločati le velesile. Abdul Ham i d.
Pariz, 27. marca. Francoski listi poročajo, da leži bivši turški sultan Abdul Hamid v agoniji.
Romunska.
Bukarešta, 27. marca. Vesti, da se grški prestolonaslednik ne bo zaročil z romunsko princeso, niso resnične. Zaroka se izvrši 20. aprila v Sinaji.
Bukarešta. 27. marca. Baje bo zunanji minister Porumbaru odstopil, njegov portfelj prevzame ministrski predsednik in vojni minister Brati-anu. Za vojnega ministra pa bo imenovan general Ilescu-
Bukarešta, 27. marca. Vojno ministrstvo pripravlja mobilizacijo. Prejšnji teden so bili vpoklicani rezervni letniki 1897 in 1911. Oficiozno se priznava, da se pripravlja veliko reformno delo. Za slučaj vojne se bo razdelila romunska vojska na dva dela, katerima bosta poveljevala generala Culcer in Jarcu.
Romunski prestolonaslednik.
Berolin, 27. marca. Romunski prestolonaslednik je dospel s soprogo in sinom snoči v Petrograd. kjer se izvrši zaroka s carjevo hčerko veliko kneginjo Olgo._
Gospodarstvo.
— Konkurz. Konkurz je bil razglašen o imovini Ludovika Schoffa v Ljubljani, Sodna ulica 9.
— Razredna loterija. (Brez obveznosti.) Žrebanje 26. marca t. L 20.000 K štev. 10.915; 10.000 K štev. 96.043; 5000 K št. 81.096; 2000 K št. 634, 921, 7322, 7466, 11.289, 15.285, 15.592, 21.955, 23.498, 25.340, 34.782, 36.238, 36.987, 37.536, 42.600, 42.754, 49.263, 53437, 67.905, 70.939, 71.074, 81.823, 86.943, 87.160, 88.851, 93.118, 96.433; 1000 K št. 3054, 5684. 7688, 9870, 12.562. 13.023, 15.032, 20.407, 20.455, 25.764, 26.151, 32.510, 37.807, 43.343. 47.585, 48.846, 49.205, 49.431, 52.111, 52.134, 54.960, 56.953, 59.474, 59.516, 63.451, 63.593, 63.918, 64.508, 67.998, 70.219, 74.119, 74.595, 76.905, 77.324, 78.293, 79.726, 84.971, 86.992, 88.754, 88.9994, 89.187, 93.450, 99.111, 99.897.
— Težkoče avstrijskega posojila. Z Dunaja poročajo: Govori se, da je pogajanje za zaključenje posojila v znesku 375 milj. kron naletelo na težkoče. Težkoče dela nemški konzorcij, ki dela pomisleke glede ustavnosti posojila in pravoveljavnosti soglaša kontrolne komisije za državne dolgove. Tudi ima pomisleke, je-li bo parlament naknadno odobril posojilo. Listi v Nemčiji v poslednjih dneh ostro obsojajo absolutizem finančne politike avstrijske vlade.
— Gospodarske vesti iz Srbije. Srbsko poljedelsko ministrstvo je naročilo iz Bosne 9000 dobrih vrst češ-pelj za novo ozemlje. — V Bitolju so otvorili gospodarsko šolo s poskusnim poljem v izmeri 150 hektarjev, ki ie je daroval občina, — Belgrad-ska trgovinska zbornica je stopila v trgovinsko zvezo s francosko trgovinsko zbornico v Kahiri. Njen namen je, pridobiti Egipt za uvoz bom-baževine in izvoz Živine. Za izvoz na Malto in Grško zahteva zbornica od poljedelskega ministrstva, naj najame štiri ladje.
— Kredit za malo trgovino in obrt na Francoskem. Francoska zbornica je odobrila zakonsko predlogo, po kateri naj se organizira kredit za malo trgovino in obrt. Vlada bo dala na razpolaganje znesek 5 milj. frankov, da pomaga s tem dovoljenje dolgodobnega kredita mali industriji in obrti. V to svrho bodo ustanovili akcijsko družbo »Credit a V Industrie et an Commerce de la France«. Ta dražba bo dajala posojila pred vsem za ustanavljanje, rekonstrukcijo industrijskih podjetij ali k izrabljeva-nju patentov. Ta posojila se bodo dajala najmanj na 1 leto in najdalj na dobo m let _
h*m Mrt *s*9* < stra*.
IndaialeB In odgovorni uredniki dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec ta tisk »Narodna tiskarne«, *
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. marca: Sestra Ivana Trebeč, usmiljenka, 28 let, Radecke-ga cesta 9. — Marija Adamič, žena deželnega oficijala, 26 let, Dolenjska cesta 22. — Marija Krmec, mestna uboga, 71 let. Tesarska ulica 3.
Dne 24. marca: Sestra Frančiška Hočevar, usmiljenka, 26 let, Ra-deckega cesta 9. — Karel Wolf, bajtar - hiralec, 47 let, Radeckega cesta 9.
Dne 25. marca: Olga Fon, hči gimnazijskega profesorja, 12 let, Eli-zabetna cesta 5. — Marija Tonih, tovarniška delavka, 19 let, Hradeckega vas 20.
AH veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na heraoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578)
Ako vam je drago zdravje, čitajte današnji Lvsoformov inserat in zahtevajte zanimivo knjigo »Kaj je higiena* gratis od kemika Hubnian-na, Dunaj XX. Petraschgasse 4.
Mnenje gospoda dr. Al. Craciunescu, poleti   v Herculesbadu (Mehadia); pozimi
v Opatiji. Gospod J. Serravallo
Trst.
Uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim Serravalovim kina - vinom z železom, so bili tako povoljni, da ne bi mogel biti sedaj brez njega. Veseli me, da vam morem poročati, da je to vino mnogo boljše od vseh sličnih izdelkov.
Herculesbad, 14. maja 1909,
Dr. Al. Craciunescu.
Ustna voda
Zobna krema
Zmota.
Razširjeno pa docela napačno je naziranje, da umivanje lasem oziroma koži na glavi škoduje. Bodimo si enkrat za vselej na jasnem, da koža na glavi ni absolutno ničesar drugega, kakor ostala človeška koža. Prav tiste lastnosti ima, isto strunkturo, ista opravila kakor koža na obrazu in rokah in nikakor ni uvideti, zakaj naj bi kože na glavi ne Čistili ravno tako kakor drugo kožo. Nasprotno, čistiti jo je treba tembolj, ker se zaradi las, ki so izvrsten lovilec prahu, vsa nesnaga mnogo bolj usede in drugič, ker Izločila lojnih in potnih žlez, ki se pri drugih umivanjih izločijo, se pod lasmi kjer jih ne umivamo, vedno bolj nabirajo in zgoste v skorjo tolščobe. Z nabiranjem take plasti na glavi se delovanje kože tako ovira, da ni več v stanu, lasem dovajati zadosti redilnih sredstev, lasje se tanjšajo in slabšajo, tako vedno bolj krhki postajajo in naposled lasna korenina sploh zgubi zmožnost, na mestu izpadlega lasu pognati nov narastek.
Tako nastane polagoma opustošenje lasišča, ki ga ni več moč popraviti, ako se vsaj nekoliko pravočasno domislimo doslednega, racionalnega negovanja las. To negovanje naj obstoji v temeljitem čiščenju, odstranjenju izhlapivnih snovi
in uničenju morebitnih mikroorganizmov, ki se v lasišče vgnezdijo in lahko uničijo rast las, dalje pa iz m i van je tudi spodbuja delovanje kože.
Za naravnost suvereno sredstvo v to je že od nekdaj služil kotran. čegar raba je sedaj celo občutljivim osebam z mehko kožo omogočena s tem, da so mu na patentiran požlaht-njevalni način vzeli zoprni vonj in škodljive dražilne učinke. Iz tega je nastal nevonjavi Pixavon, ki ga lahko označujemo za resnično idealni izdelek za negovanje las.
Pixavon se prekrasno peni in se rad da splakniti z las. Redno negovanje las s Pisavo-nom je resnično najboljši način za okrepitev lasišča in ojačenja las.
Pixavon se izdeluje svetel (brezbarven) in temen. Splošno dajo prednost Pixavonu .svetlemu", pri katerem je na poseben način ko-tranu odvzeto temno barvilp. Specifični učinek kotrana je pri obeh izdelkih, svetlem kakor temnem, isti. Cena steklenici poltretjo krono; zadostuje za cele mesece. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. S Pixavo-nom izmivajo vsi boljši moški in damski frizerji.
Žitna oent v Budim
Dne 27. marca 1014. Temin.
Pšenica za apr. 1014.  . . za 50 kg
Pšenica za maj 1914.   . . za 50 kg
Pšenica za oktobei 1914 za 50 kg
Rž za apr. 1914 . . . . za 50 kg
Rt za oktobei 1914 .   . . za 50 kg
Oves za apr. 1914 . . za 50 kg
Oves za oktober 1914 . za 50 kg
Koruza za maj 1914    , za 60 kg
Koruza za julij 1014 . . • za 50 kg
1275 12-58 11*30 10*06 877 7-57 776 679 0*02
69. štev.
SLOVENSKI NAROD-, dne 27. marca 1914.
Stran 5.
Od velikonočne nedelje 12. šm 17. aprila — • tel!
Modra miška!
Z Magdo
Lessiog!
Največja in najkrasnejsa učinkovita veseloigra te sezije!   Neprestan boćen smeh !
Kinematograf „IDEAL11.
Meteorolosiino poradio.
VMM ■*« mujtm Mf2		Srei.jl cračai tlak 7M mu
£ Stanje £»   *P«°- metra «    '"i*   t mm	Tempera-1 tura v C j	1 Vetrovi ' Nebo
26. 2. pop.' 716 0 m ; 9.ZT. 717*8 27. j 7. Ij.   718 9 Srednja včc norm.   5 6' Pat	5-0 4-7 M 'raiSnia lavina	p. m. jvzh oblačm sr. svzh sL jzah. me^la temoera-lira   5 3° v 24 uran  nrn 27°
»Modiano Club Spedalite.-
Samo ta one kadilce cigaret, ki glede na svo-Je odravje radi vsak dan 1 do 3 vinarja več Udajo:
Najdražje pa tadl aajbeijie,
Na zdravniško priporočilo so lako stročnice antinikotintke kakor tudi Ustki nepotiskani, na vsakem posameznem  je pa
iz vodnega tiska razvidna varnostna znamka in ime izdelovalca
Vajenca
iz dobre hiše, s potrebno Šolsko izobrazbo, zdravega in močnega, sprejme
Fran Iglit.cti 1,98
mannfakt. in Špecerijska trgovina v Ptnjn.
Večja m.oKaa aodnijako cenjenega ■uafaktanieft, tarfekcijskegi, fi-naterfiskega bla|» kakor tudi «   (MrccUuuute posod«
UM
prodajalca
za trgovino čevljev.
Reflektira se na moč z večletno prakso v tej stroki, katera je zmožna slovenskega, nemškega m eventualno tudi laškega jezika.
Ponudbe s sliko, navedbo referenc, čas vstopa, plačilne zahteve pod šiiro ..Gorica Ml11 na upravništvo »Slov. Naroda« 1177
De2 včeraj okoli opoldne.
Zahvala.
Za  vse   mnogobrojne dokaze
srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, bratr tn strica, gospoda
Petra Kenda
c it. rado. oticijala t pok.
kakor tudi za številno in častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo sorodnikom, rrijateljem in znancem ter udele2n:kom sploh našo iskreno zahvalo Posebno pa se zahvaljujemo c. kr. rudn. urad-ništvu, si Del. bral društvu, g. dež. pos!. Ganglu, g. županu Stravsu, orožništvu, kakor tudi c. kr. rudn. poduradništvu in si. godbenemu društvu »Naprej« za sodelovanje pri pogrebu. 1185
V IDRIJI, dne 25. marca 1914 Žalujoči ostali.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
V globoki Žalosti naznanjamo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena soproga, mati, sestra, teta in svaki
nja, gospa
josipina Vchovar roj. farkelj
soproga o. kr. sodnika
■
danes ob 8. uri dopoldne previđena s sv. zakramenti, v 33. letu mirno in
vdano v Gospodu zaspala.
Truplo preblage pokojnice se bode v nedeljo, 29. t. m. ob 1 't4 uri pred hišo žalosti Sv. Petra nasip št 49. slovesno blagoslovilo ter prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.
Sv maše zadušnice s+ bodo darovale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 27. marca 1914.
MUoi Vehovar c kr. sodnik, soprog. —Miloš, Zdoaka otroVa, — Katarima Parkelf, Marila Zalo, Antonija Sikosek sestre,
L slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
Namesto vsakega posebnega obvestila.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno « ^st o smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata, svaka, strica in starega strica, gospoda
avla Peterca
trgovca, hišnega in zemljiškega posestnika
ki je včeraj ob 4. uri popoldne nenadoma v Gospodu prerr nuL
Pogreb bo v soboto, 28 t. m. ob 5. popoldne iz hiJe žalosti, Lmhartova ul;ca Št. 4, na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer se dragi pokojnik loži v rodbinsko grobnico k poslednjemu počitku.
Sv. posmrtne maše se bodo služile v več cerkvah 1201 V LJubljani, dne 27. marca 1914.
Globoko žalujoči ostali.
Prvi kranjski pogrebni zavod Fr. Doberlet
■ *
Nič ne pomaga!
Tu vpit]. !• |Im ypil.i.i« tr jsitavL Iw
0FaiUOlOllO ta originalne
gramofonske plošče
•oMte lar prvo roko
edino
v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Sodna ulica 5, poleg c kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, LJubljana.
Glavn zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstriiske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-nhon Comonv Berlin.
Velike oodbeae automate vedno v zalogi.
H0V8ST!   Mrajtfi «riaYlr z naviianiera napsro. llOf3ST!
3513 Od dobrega najboljše!
Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko;
Za pomladno in poletno sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko.
sugestij si?
Občinstvu že več let ponujajo ustne vode, prav lepo parfumirane.
Občinstvo jih rabi in označuje za prav dobre, ker imajo prav dober okus, ne • a bi piemisHo, ako imajo tudi kako zdravilno vrednost Ako bi o tem premišljevalo, bi ne polagalo glavne vrednosti na okus, nego na razku« žujoče sestavine. — Tudi ni vse eno, ako ustna voda neprijetni vonj prekrije, ali če ga resnično odstrani    Dobra in učinkovita ustna voda naj ne parfumira
samo. nego naj tudi vse snovi ki sanja in nalezenja anlčl, neprijetni vonj
Odstrani in vendar osvežuje.
Po teh načelih je sestavljen Iysoform S poprovo meto.
Lysoform S poprovo meto po znanstvenih raziskavah tudi doslej kot najboi >e ustne vode po učinku šestkrat prekaša. Beli zobel Ker za kozarec ustne vode rabimo samo 10 kapljic Jvsoiorma s poprovo meto, izhajamo z eno prsno steklenico polne tri mesece. Izredno ceno in izdatno.
Originalna prsna steklenica lysoforma s poprovo meto stane K 1*60 po vseh lekarnah in drogernah.
Zanimivo knjigo »Kaj je higijena ?» Vam pošlje gratis in franko A C. Hubmann, leferent Lysoformwerke, Dunaj XX Petraschgasse 4.
pljučne bolezni
Vse obolelost"i sopilnih organov
oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenje.influencaiu ^BSSfe*^; SIROLIN "ROCHE"
Dobi se a K.      v vseh lekarnah
PozorI
PozorI
4 pari čevljev aamo 8 K frko«
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Proda*am torej vsakomur S pare molkih in 1 para tonskih čevllev na trakove, usnje rjavo aH črno, galoš z z bitimi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo S E. Razpošiljanje po povzetju, 1180
5 Urbach, izvoz čevljev, Krakov Št 61. dovolieaa. tadl denar nataf.
Taffetne
velika moda I
širokosti, mehkotekoče!  — in ne vodna širokosti od K t-tS do K 1S-OS meter. Vzord takoj, tudi ed vsega drugega svilnatega blaga.
Henneberg
dvorni dobavitelj nemške cesarice.
=  Curlh =
i
■
065^171581
8
02
Stran 6.
•SLOVCNSM NAtiOD-, dne 27. marca 1914.
69 štev.
s
prodaja
ostankov
Mala za obleke In perilo za skoro
polovične cene podjetje zvezdnih  tkanin „HERMES11
v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 5, v prvem nadstropju nasproti glavne pošte.
Zahtevajte
Priporoča se kot strokovnjak
=5= cenik. =
optik - specialist, optični zavod z električnim obratom.
Bodite previdni pri nakupu očal, ker le specialist vam lahko določi pravilno     Nova stekla za daleč in bližino,
onoooooooMMMo«««o««M««m««««Mm» Očala in Vas Strokovnjaiko postreže- — ■■■ m i važno za dalekovidne.
so a
lepo meblovana, se na Sv. Petre Cesti it. 4 takoj odda. — Razgled na cesto.
VeČ se poizve pri Ig. Žargi v trgovini. ii87
Popravila.
Modni salon
Stuchly-J(laschkc
LJUBLJANA l
Židovska ulica 3.
Prodaja danskih in otroških klobuVov. — Zaln! klocnfri.
Za pomladno
sezijo!
Najmodernejše oblike, garantirane kvalitete in prvovrstne priležnosti so čevlji tvrdke:
Prešernove slike
prodala in milja po poštnem povzetji) Iv. Bonač v Ljubljani,
Tona slik; 5 kron. 372
p
M5i
Z/
Selenburgova ulica.
p
Ali je dobiti točno in nc^Kodljivo učin kujočega sredstv i proti
mc*Hi eslfiSelcjti?
Velezamiv opis o piesenetljivem razkritju nemškega potovala po Afriki (pripo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem   pismu brez natiska dr. med.
nn. Sommerfeid 83. (Ffo.)
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogijice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov. 4563
Pozo s*!      Brzojavka! Pozor!
Samo kratek čas! Samo kratek čas!
Največja razstava divj h zver
iz Hagenbeckovega živalskega parka
dospe v par dnevih v Ljubljano in se vrsi prva
\ 7 #     m Ar-     m v elegantni obliki priporoča
VlZltfllCC Narodna tiskarna,
i
ZA NOTRANJE IN- KIRURG!CNE • BOLEZNI. • PORODNIoNICA
LUUBLtJANA komenskega ulica 4
SEF-Z3WNK PRIrWJ DR FR DERGANC
■
gala paradna predstava
t nedeljo, 29. marca ob 4. popoldne in ob 8. zvečer v areni Narodnega doma.
M -
H ■ M    na^a m,
M
H ■
Iz bogatega sporeda se more posebno omeniti ^Q   l@VOV  ,rCI* Sc?!ncid8ri ki ie 5 ^v°Jim delovanjem do s^dv
ki ;:h ~redra:a in dresira naJDO£umne'ši kapitan Alfred Sckneider, ki je s svojim delovanjem do s*-d*
vzbujal v vseh  državah Evrope splošno pozornost.
Dalje treba posebno omeniti  zna me- 1 Dalje Originalni 3 Pari SOD
H H
S
•i
* "S o Si
e
-O O
trn
O C
trn
SV
nito pro'zva anje s plastičnimi kipi.
3 zračnih akrobatov Alfonso,
kakor tudi MIS 1TOEDI1TI,
zagonetko kriminalistov in policije s svojimi čudežnimi oprostilnimi uspehi.
Nastop človeka s kačjim telcem imenovan človek brez členkov:
Fridelly
itd itd. — Odmore iznolr ujejo nastopi bebastega Avgi ta.
S tf) i
- M
O M
L M
M
-O M
N M
: a
- H
Si H
O M
rs
^ 9
to/5 *
ConO prostorom: Numerirani zaklopni sedeži K 3'—, I. prostor K 2*—, IL prostor K 150, stojišče 60 vin. Otroci in vojaki od naiedoika navzdol plačajo pri popoldanskih predstavah samo polovico.
Za obilen obisk se priporoča
ravnateljstvo.
Spomladne modele
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja izbora
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežb!        Solita postrežb!
M H
M
-
M M M
5
M M
o I
o- CL
o
C
C N
M
O M
03 .f*
a*    O M
JT j: h
2    S) N
C   >N M
"O M
t* M 35
1n*
Redka priložnost!
Prostovoljna dražba %x
7
zaloge čevljev
g
._ a
ttjjjJLxt milim i uixxjMirr±J
Ori^n! phlv. „Cra^^fon aaqtr rrtje R V—. sedt} K 3*— vf^m pioSe J»*ophin" ureje I 2*50. sedaj K 2*—
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
kakor moških, ženskih, otroških, gorskih i. t. d. najnovejše oblike bode od 4. aprila dalje
%r Wolfovl  x*ltoi »to IS
na dvorišču pri „Aura"
globoko pod lastno ceno.
Nadalie se bode razorodala vsa zaloga usnja in čevljarskih po« trebščln ter sploh vsa prodajalniška oprava istotam pri
Združenih čevljarjihf
ii9q Wolfova ulica št. 12.
cd c
eo
O
3
to a
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Zastopnik največjih tvornic tu in inozemstva
Favorita. Colombia. Jambo Cdoo, Zono-phe«, Avstr. fram. «r. , Aa5eir ite Ita.
Ma« 29.006 pleši v salofL
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, isaval, Demuth, Battistmi, Arnoldson. Destin, Selma Kurz itd.
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici tofno in solidno. — Pri večjem odlomu popust Ceniki brezplačno.
Avstr. amerlkan. :: zaloga čevljev :: Prešernova uL 52.
Kaši čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
29
76