z«, iievnm. v imm. i um, a. mami XIII. leto. „Slovenski Narod« velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravnUtvn prejenun: *v [o leto....... K 24— celo leto.......K »— SI leta........ 11*— trt leta ........550 na mesec........1*90 leta........ 12-— »trt leta........ 6*— mesec ........ 2 — Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica St. 5, (I. nadstropje na levo), telefon it 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike« Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari ———— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pism naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon St 85. »Slovenski Narod41 velja po poŠti: celo leto pol leta četrt leta na mesec za Avstro-Ogrsko: K 25 — . 13 -. 650 . 2*30 za Nemčijo: celo leto....... K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30 — Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo: Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. vprašanju slovenskega vjeučiiKfo. i. Xiraani namena utemeljevati hteve po ustanovitvi slovenskega eučilisča, ker za to se je že tolikomu t in tako prepričevalno govorilo, bi bila res odveč vsaka beseda v i oziru; ampak v kratkih potezah LH-em razložiti, v kakšnem stadiju ?i daj vprašanje slovenskega vse-[ lišča in kako si predstavljam Lrodno najhitrejšo rešitev tega pe-[ečega vprašanja. Nečuven fanatizem nemškega \•;: in pa skrajna pristranost I mičnih oblasti, katerim je slo-knski visokošolee izpostavi j en brez i kršne zaščite, ,ie vzbudila 1. 1901. slovenskem dijaštvu vnovič idejo univerze^ v Ljubljani. Xad sto slovan. visokošolcev je majski rezurzi manifestiralo za n. vseučilišče v Ljubljani. De-ija dunajskih in graških aka-kov je izročila tozadevno sporne-- naučnemu ministru. Ta je pri-to našo zahtevo kot upravičeno, i j« povzel besedo v zbornici ob debate o nujnem predlogu, v i je slovenska delegacija la takojšnjo ustanovitev vse-a v Ljubljani, je izrekel po-. I.jive besede: Poslopje z napisom kr. univerza« še ni vseučilišče, • ak treba je predvsem zato spolih učnih moči. Bil sem takrat »letnik na Dunaju in iz galerije i poslušal ministrov govor z zani-t jem zatiranega slovenskega vi--;»ica. Bogme, minister govori . sem dejal sam pri sebi. Tekom bate so se mi odprle oči, da sem al, da slovenska politika v parit n glede univerze ni dovolj re-Nernci so se norčevali kakor s f-nimi samo^rajčniki, minister, n odkritosrčen mož pa nam je ikrat dober nasvet. Ali pa smo tistih dob kaj spametovali? r kaze zadnji nastop slovenske ■r.kalne delegacije, gotovi činite-sedaj niso sprevideli, da je tre-:Wle slovenskega vseučilišča na-iti tisto pot, ki jo je nam poka-linister Hartel pred devetimi in po kateri že tri dobra leta ho-.* ina slovenskega dijaštva ter razumnejši ljudje naSlovenskem, očejo v resnici doseči ustanovi-lovenskega vseučilišča. Komur je znano, kaj je pravzaprav vseučilišče, v čem obstoji ta organizacija, kakšen namen ima univerza po svojih statutih, ta bo rad priznal, da tako težavnega vprašanja, kakor je ustanovitev popolnoma nove univerze, ni mogoče rešiti mahoma n. pr. z nujnim predlogom v parlamentu ali s kakim obstrukcij-skim postulatom. Dva glavna pogoja za ustanovitev kakega vseučilišča sta: sposobne učne moči in potrebni učni pripomočki, kakor jih nahajamo n. pr. v dobri knjižnici, znanstvenih seminarjih s priročnimi strokovnimi knjižnicami, raznih institutih in laboratorijih itd. Brez učnih moči si univerze niti misliti ne moremo in brez učnih sredstev je vseučilišče pravi nonsens. Ali pa sta ta dva pogoja izpolnjena? Vlada prav dobro ve, da nobeden teh pogojev ni izpolnjen v taki meri, da bi se moglo ustanoviti slovensko vseučilišče »takoj«, kakor to zahtevajo izvestni kroeri. Kar se tiče učnih moči, se nava Ino povdarja, da imamo že vse potrebne učne moči za pravniško fakulteto. Res da imamo potrebne učne moči, toda kvalificiranih učnih moči še* nimamo, kakor jih predpisuje zakon o univerzah. (Glej Gesetz vom 27. April 1873 in pa Erlass des Ministe-riums f. K. u. V. 11. febr. 1888, i. dr.) Tu stoji med drugim jasno povedano (§ 1.), da univerze obstoje iz fakultet, fakultete pa iz profesorskih kolegijev in imatrikuliranih slušateljev, dalje (§2) da obstoji profesorski kolegij iz rednih, izrednih profesorjev in privatnih docentov. Ministrska naredba z dne 11. februarja 1888, štev. 2390 pravi doslovno : § 1. Wer an einer Universitat in der Eigenschaft eines Privatdo-centen Vorlesungen abhalten will, bat die Lehrbefugnis (venia docen-di) auf Grund der nachfolgenden Bestimmungen zu erwirken. Slede tozadevne določbe v § 3. do § 5. Die Erteilung der venia docendi bat der Bewerber bei dem Professorenkolle-gium der betreffenden Fakultat an-zusuchen. § 11. Der Beschluss d«'s Professorenkollegiums auf Erteilung der »venia docendi« ist dem Unterrichtsminister zur Bestatigung vorzulegen. Ministrski odlok z dne 11. decembra 1848, štev. 8309 glede namestitve učnih moči na avstrijskih univerzah se glasi: 1. Der Vorschlag zur Wiederbesetzung einer Lehrstelle geht von dem Lehrkorper der An-stalt aus, m \velehcr das Amt erle-digt ist, und ist durch das Landes-prasidium an das Ministerium zu er-statten. Es ist jedesmal eine Terna vorzulegen. 2. Nur solclie Personen konnen in Vorschlag gebracht wer-den, fiir dereu wissenschaftliche Be-fahigrmg wissenschaftliche Arbei-ten vorliegen, und deren sonstige Lehrfahigkeit entweverde. Demgemass ist es nuiimehr allen jenen Dozenten, vrelehe einer der beiden Landessprachen machtig sind. sich aber an-gesichts der bisher bestandenen Be-sehrankungen in ihren Vortriigen der deutschen Sprache zu bedienen bcmussiert waren, freigestellt, vom nachsten Wintersemester an, pol-niseh oder rutheniseh vorzntragen .. Am wenigsten darf aber von ilmen (Privatdozenten), wie das in der neuesten Zeit vorgekommen, gefor-dert werden, dass sie die von ihnen einzureichenden Habilitationsarbei-ten in einer anderen Sprache ver-fassen oder ikre Probevorlesungen und Kolloquien in einer anderen als ihrer kiinftigen Vortragssprache abhalten.3) Z ministrskim odlokom z dne 29. junija 1862, štev. 3542 sta se si-stemizirali dve profesuri v maloru-skem predavateljskem jeziku na pravniški fakulteti v Lvovu. Pri tej priliki je odredil naučni minister glede namestitve dotičnih učnih moči sledeče: Sf\ k. u. k. Ap. Majestat haben mit Allh. Entsehl. vom 23.'Marz d. J. die Svstemisierung von zwei ausserordentlichen Professuren an der Lemberger Universitat fiir den ruthenisehen Vortrag der Lehrfacher der judiziellen Staatsprufung mit 3) Poljaki so namreč namenoma ovirali maloruske docente pri habilitaciji s tem, da so zahtevali, da morajo pisati in delati habilitacijske izpite v poljskem jeziku. einer Gesammtdotation von 160C Gulden 6. \V. ag. zu genehmigen geruht. Dieser Allh. Entschliessung liegt die ag. Absicht zu Grunde, der ruthenisehen Sprache an der Lemberger rechts- und staatswissen-schaftlichen Fakultat zu ihrer wissenvschaftlichen Entwicklung und Fortbildung einen angemessen Spiel-raum zu gewahren und andererseits einem hervortretenden praktiseheo Bediirfnisse entgegenzukommen. Den klaren Intentionen der Allh. genehmigten Svstemiesierung kanu und wird nur dann entsproehen wer-den, wenn mit diesen zwei Lehrkanzeln Manner betraut werden, welchc Garantien bieten, dass sie in scienti-fiseher Hinsicht den Anforderungen zu entsprechen im Stande seien, we!ehe an Universitatsprofessoren unumganglieh gestellt werden miissen, und deren genaue und insbe-sondere rueksichtlieh der juridisehen Terminologie vollkommeneKenntnis der ruthenisehen Sprache hinlang-lich konstantiert ist, um sicher sein zu diirfen, dass sie der speziellen Aufgabe dieser Lehramter auch in spraehlicher Beziehung vollkommen gewachsen sind. Dass Staatsministerium ist der Cberzeugung, dass der geignetste und sicherste Weg zu diesem Ziele darin gelegen ist, jungen wissen* schaftlich gebildeten Kraften die Ge-legenheit zu bieten, ihre linguisti» sche u. fachliche Befiihigung zu diesen Lehramtern als Privatdozenten oder Supplenten vorerst durch eini-ge Zeit zu erproben. Selbstverstandlich bat auch wegen allfalliger Ernennung von Supplenten keine konkursausschrei-bung einzutreten, sondern sind, wenn dem Professorenkollegium nicht ge-eignete Supplenten bekannt sind, Be» werbungen abzuwarten. V tem slučaju vidimo, da se je ministrstvo poslužilo pri aktiviranju maloruskih stolic akaclemične oblasti Lvovskega vseučilišča, ker samo nima prava podeljevati kvalifikaei je vsposobljenosti, ki je neobhoden pogoj akademičnega učiteljevanja. Na enak način pa je ministrstvo postopalo že enkrat prej, namreč pri ustanavljanju italijanske pravniške fakultete v Inomostu. V tem slučaju se je poslužilo nemške univerze ino-moške. Oglejmo si še dotične ministrske naredbe. Ministrski odlok z dne 25. febr. 1«64, štev. 1192 pravi: Se. k. u. k. Ap. Majestat haben mit der Allh. Entschl. vom 9. d. M. ag. geruth, den von dem Landtage von LISTEK. Mecen. Matija Glavar, ki je stanoval i čas v visoki palači, v tretjem 4ropju, in je urejal izborno pi-list »Plameneči ščit« ter zlagal ii in pripovedoval razne povesti, je zbudil veselega jesenskega ju-zagledal beli dan in pozdravil ~ra sebe: Dobro jutro vam voščim, dični ospod urednik!« Poklonil se je in odzdravil: »Čast mi je, čast mi je, kako pa te spali, kraljeva roža?« Ker »kraljeva roža« ni odgovo-je dični gospod urednik sprego-fjril v njenem imenu: Hvala, hvala, imenitno, prav p'H-nitno. Vso noč se mi je sanjalo o Inčnih žarkih, da se ženijo pri me-in o bisernih metuljih, da svatu-lo pri nas. Res, prav imenitno!« Ko se je Matija Glavar tako po-ftenil sam s seboj, se je spomnil, da - danes dobre volje. In zato je v na-'i(i poiskal lepo pesem ter se dal v ■kmo s škrjančkom: Ljuba Micka, kak si moja, kak ti birtaŠček pristoja, še lepša si kot gavtrožca, inojga srca ljubica. Ko je dični gospod urednik odpel to pesmico, mu je odgovorila »kraljeva roža« z naslednjim krasnim spevom: Pa lan se je trta vsušila, a v kevdru pa vinca nič ni — oj, bratec, kako ga va pila, ko nama tolk dnarcev fali. Tako sta prepevala vse dopoldne; a ker je solnce vso izbo nasulo gospodu uredniku z zlatimi tolarji, zato je skočil iz postelje in se odpravil po svetu. »Dane« sem bogat«, je dejal Matija Glavar. »Danes sem bogat«, in je pomešal po žepu, kjer je vse rožljalo in pelo srebrno pesem. »Treba je, da se današnji dan proslavi tako, kakor se spodobi. In kaj se vse spodobi, to pa vem jaz!« V vrtoglavi višini je romalo solnce in slo svojo nebeško pot, in Matiji Glavarju je bilo vroče nele pri srcu, kjer ga jo grela baš tiste dni prelepa gospodična Roža, ampak mu je bilo vroče tudi v hrbet; zato se je umaknil pod kostanje in je začel modrovati sam s seboj. »Kaj sem in kaj nisem, to vem sam najbolje, pa tudi to vem, kaj se bom! Jaz pa hočem biti ne le znamenit urednik in mogočen govornik, nele veličasten, patrijot in slaven narodnjak, jaz hočem biti tudi mecen! Da. mecen!« Vzdignil je Matija Glavar svojo pest in usekal po klopi. »Jaz hočem biti mecen! Pa ne tak, kakor je gospod narodni malik X., ki me je svoj čas peljal v gostilno, me upijanil z nekako kislo brozgo in zato silil vame, naj zložim slavnostno odo njemu v spomin in tam naj ovekovečim njegove zasluge: Domovini v blagor, učeči se mladeži v blagor, umetnosti v blagor!« Matija Glavar se je hudomušno zasmejal, ko se je spomnil, kako je tega narodnega malika krstil z vinom, ga z navdušenim govorom omo-til in nazadnje z gorjačo nabrisal. »Jaz hočem biti mecen! Pa tudi ne tak kakor je gospod jugoslovanski kralj Y., ki misli, da je z navdušenimi frazami že vse opravljeno, in da mu zato gre bronasti spomenik. Ali gospod se moti! Nihče mu ne bo delal spomenika, ako se živ ne spremeni v zlato, ali pa vsaj v železo.« Matija Glavar je pokazal na solnce in dejal: »Bodi čist, kakor solnce, bodi bolj Čist kakor solnce, da niti z daljnogledom ne bo opazil zvezdoslovec na tebi nikakih peg, in še potem boš ves črn, ako misliš o sebi, da si nekaj, da nekaj veš, da si nekaj storil za svojo domovino. Nič nisi storil, gospod jugoslovanski kralj! In Matija Glavar je zopet usekal s pestjo po klopi in nadalieval; »Jaz hočem biti mecen! Ali zopet ne tak kakor je gospod ruski konzul V. Da ima denar, o tem ne dvomim, ali tudi vem, da je prašiča. Bratec, oprosti ali ne, ti si prašiča!« Spomnil se je Matija Glavar, da je šel nedavno z zvezčičem pesmi k njemu in prosil: »Torej — nekaj malega bi potreboval, nekaj, nekaj — saj veste, pride to, pride ono. Tu imam zvezek pesmi, nekaterniki celo pravijo, da niso slabe, ali bi hoteli, ali bi vi, za kratek čas, za teden, dva, seveda, dokler ne prodam svojega blaga, mi posodili kaj malega, na primer —« In pogledal je Matija Glavar v obraz prekrasnemu gospodu, ki so ga klicali ruskega konzula, in je umolknil. O, kako nebeški sladko se je smehljal! Odgovoril pa je tako-le lačnemu Matiji Glavarju: »O prav rad, prav rad bi — pa — gospod, brez zamere, vi ste pijanec, vi ste bili sinoči v krčmi in ste pili! Poglejte, kako imate rdeče oči, le poglejte! No, no, seveda, brez zamere, saj nič ne rečem, brez zamere, pa drugič se pridite! Prav rad, res prav rad, pa saj veste —« Matija Glavar se je priklonil: »Prosim, gospod, pozabite, kot da me ni bilo danes pri vas.« Šel je in se smejal. — Sinoči sem bil torej v krčmi, glejte no, res nisem vedel. Mislil sem. da sem bil na svojem stanovanju, da sem pisal pozno v noč v svoji vlažni, zatohli kamrici, in da imam zato rdeče oči — no, več oči več vidi. — Tudi prav!« Matija Glavar se je smejal oh mislil na ta dogodek, skočil je na noge in dejal: »Da, še danes bom v krčmi, pa ne sam! Berači bodo moji gostje in bratci, s pijanci in potepuhi se bom družil in pil ž njimi na radost in veselje vsem ubogim, na pogin vsem farizejem, na življenje in smrt!« Šel je proti mestu in se zaklel: »Jaz hočem biti mecen!« Gre in gre, in glej, pridejo mt nasproti njegovi prijatelji in tovariši. Bila sta oba Ivana. Svetel in Po-godin, ter Janez Cesar. Svetel se je baš dan poprej vrnil s 6vojega potovanja, kamor se je bil odpravil s svojo Cilico, in sedaj 6o slavili njegov prihod ob vinu in kruhu. A Po-godin je zlagal prve pesmice na čast svoji Klari, ki je bila »vitka kot konoplja in je dehtela kot rožmarin«. A Janez Cesar je že modroval štirinajst dni s svojo kneginjo, jo obdaril že z demantnimi poljanami in rožnimi zarjami. Prišli so mu nasproti, vsi veseli, poskakovali so in peli: Zdravo, zdravo, brat Matija, kliče ti vsa kompanija, literarni naš Glavar, hodi z nami, hej, na zdar! (Konec prihodnjič.) Tirol in đer Sitzung vom 28. Mars v. J. zum Beschlusse erhobenen Antrag, dass an der Insbrucker Universitat bei der juridisehen und der zu er- richtenden medieinischen Fakultat im ersten und zweiten Jahrgange die schwierigeren Gegenstande nicht nur in der deutschen sondern aueh in der italienischen Sprache vorgetragen werden, in der Art zu genehmigen, dass an der rechts- und staatswissen-schaftliehen Fakultat vom Studien-.ialire 1864/65 an die sehwierigeren Lehrfacher der ersten zvrei Jahrgange aueh in italieniseher Sprache vorgetragen diirfen und fiir diese Vor-trage eine jahrliche Dotation im Ge-sammtbetrage von 1800 fl. aus dem tirolischen Studienfonde angewiesen werden. Ministrska odredba z dne 8. marca 1902, štev. 562 se tiče ureditve izpitov na pravn. fakulteti in se glasi tako: Von dom Wunsche geleitet, den Boden fiir eine weitere ruhige und gedeihliche lehramtliche und \vissenschaftliche Betatigung an der Fakultat zu schaffen und die vor-handenen Reibungsflachen im Inte-resse des akademischen Unterrich-tes und Lebens tunlichst einzuen-gen, babe ich mich bestimmt gefun-den, vor allem an die Ordnung jener Angelegenheiten zu schreiten, wel-che vom Professorenkollegium in -ciem Berichte als besonders dringlich bezeichnet wurden. namlich an die Rcgelung des Prut'ungs\vessens. Indem ich in dieser Richtung Verfugungen provisorischen Charak-ters treffe, kann ich nicht umhin ausđrucklich zu bctonen, dass die Rcgelung des Prufungswcsens und die Komplettierung des italienisc-hen Lchrkorpers, bezw. die Kabilitiorung italieniseher Privatdozenten als un-tereinander in nothwendigem Zu-sammenhange stehende Massnamen anzusehen sind, welehe in letzterer Linie gemeinsam auf die Erreichung des von beiden Parteien verfolgten Zieles — dio \Vahrnng des deutschen Charakters der Universitat einer-seits und die selbststandige Ausge-staltung des italienischen Hoch-schulunterrichtes andereseits — ge-richt« t sind. An diesem Standpunkte festhal-tend, wurden . . . einige Bestimmun-gen der geltenden Rigorosenordnung fiir die rechts- und staatswissen-schaftliche Fakultat in Insbruck im Sinne einer nationalen Trennung der Priifungskomissionen abgean-dert. Es soli nunmehr ein deutscher Studierender nur von einem Pro-fessor mit deutscher Vortrags-sprache und ein italieniseher Studierender nur von einem Professor mit italieniseher Voriragssprache bei den Rigorosen gepriift, bezw. promo-viert werden. wobei jedoch voriiber-gehend dieses volle Reziprozitats-verhaltnis insofern und insolange eine Einschrankung erleidet, als fiir die Vertretung eines Prufungsfaches durch eine italienisehe Lehrkraft iioch nicht vorgesorgt ist. Tako torej so se polagoma vršile priprave za italijansko pravniško fakulteto, katero je vlada 1. 1904 otvorila potom ministrske naredbe z dne 22. sept. štev. 2003. Ta naredba se glasi takole: Im Intereese einer ungestorten Losung der der Insbrucker Universitat obliegenden wissenschaftlichen und didaktisehen Afgaben erseheint es daher geboten, in Bezug auf die fiir Rechtshorer italieniseher Nationaliiiit daselbst vor-handenen Studien- und Priifungs-einrichtnngen derzeit wenigstens rine interimistisehe Regelung ein-treten zu lassen, die im Rahmen der bestehenden Vorschriften und unter voller Wahrung des deutschen Charakters der Insbrucker Universitat den zutage getretenen Schwierig-keiten und Bediirfnissen geniigend Reehnung tragt und die unbedingt nur so lange zu dauern hntte, als die Frage des italienischen Hochschul-unterriehtes, ungeachtet der auf die raseheste Losung derselben gerich-teten Bemuhungen der Regierung, im legislativen Wege ihre endgilti-ge Erledigung nicht gefunden haben wird. Auf Grund dieser Erwagun-gen finde ich nachstehende proviso-risehe Verfiigung zu tref fen: 1. Mit Beginn des Studienjahres 1904/05 werden die derzeit noch an der rechts- und staatswissenschaftliehen Fakultat der Universitat in Insbruck vorhandenen Studien- und Prufungseinriehtungen mit italieniseher Vortrags- bezw. Priifungs-spraehe von der Universitat losge-lost und es konnen fortan an der ge-nannten Fakultat Vorlesungen und Priifungen sowie Habilitationsakte nur in deutscher Sprache abgehalten vverden. Die aus dieser Universitat aus-gesehiedenen Studieneinrichtung fiir Rechtshorer italieniseher Nationali-tat \verden in provisoriseher Weise in einer besonderen, auch raumlich von der Universitat getrennten Unterriehtsanstalt in Insbruck unter den Namen »Provisorische rechts- und staatswissenschaftliche Fakultat mit italieniseher Vortragssprache in Insbruck vereinigt. Topot Ko moralo hoditi tudi slovensko vseučilišče, zato kor nimasno še dovolj kvalificiranih učnih moči. To jo tako gotovo kakor le kaj. Rav-notako pa je gotovo, da moramo la tozadevne pripravo tudi sami nekaj storiti, ne pa se samo na vlado zanašati, da bo aa nas skrbela. In kaj so jo doslej storilo v tem osiru od našo strani t Se m enim i na Gortikem. (Is Gorice.) V četrtek 21. t. m. volijo mesta in trgi; na slovenski strani volijo enega poslanca, na furlanski z Gorico vred pa štiri. Kakor hočejo na Kranjskem opehariti meščane za poslance z določitvijo, da ne volijo sama mesta kot taka, ampak kot krajevna občina, torej z vsemi pritiklinami, tako so določili tudi na Goriškem, da voli krajevna občina, hoteč tako preglasovati Tržane s kmečkimi glasovi, namreč na slovenski strani; na furlanski to ne pride tako v poštev. Zato pa so slovenski klerikalci tudi že pohiteli s svojim kandidatom v tej skupini. Lani že so postavili kandidata v osebi g. L. Jonketa iz Bovca, pa so pogoreli, ker izvoljen je bil Andrej Ga-bršček. Tudi letos trgi ne morejo voliti bolje kot da izvolijo zopet Gabr-ščeka. Kdo je Gabršček, ni treba praviti. Njegovo delovanje govori odkrito ter ga označuje najbolje za ne-u trudi ji vega narodnega delavca. — Omenjamo, le, kako sodijo Lahi o njem. Vod Dni laški krogi ga visoko cenijo, laško liberalno časopisje pa vidi v njem utelešen ves resnični in gospodarski boj goriških Slovencev. Gregorčiča ali Berbuča, sploh klerikalnih korifej ne štejejo nič, marveč vidijo in čutijo povsodi le Gabršče-ka, pa pravijo, da če bi njega odstranili, potem bi bil mir, namreč ne bilo bi moža, ki bi se znal boriti tako po-guAno in uspešno z Lahi, kakor se zna on. To spričuje najbolje, kdo je Gabršček. Naši trgi ga dobro poznajo, zato je on najprimernejši zastopnik zavednih slovenskih trgov v goriški deželi. Ni dvoma, da klerikalci napno vse sile za svojega sicer malo priporočljivega kandidata Matijo Fabjana, toda prepričani smo, da more dobiti Gabršček tudi precej kmečkih glasov, kakor jih je dobil ]ani. — V tej skupini ne bo tako velikega volilnega boja, ali izredno hud boj se obeta v veleposestvu: na slovenski in laški strani. V skupini laških mest in trgov bodo izvoljeni gotovo laški liberalni kandidatje, štirje po številu. Laški klerikalci se ne bodo toliko gnali za to skupino, ker vedo, da nimajo v njej potrebne zaslombe, toda vržejo se z vso silo in močjo na veleposestniško kurijo, v kateri bo kandidiral tudi deželni glavar dr. Pajer. Če tukaj ne dobijo nobenega poslanca, ostane razmerje na laški strani v deželnem zboru isto, kakor je bilo lani: 6 klerikalcev in 9 liberalcev, kajti ti slednji bi dobili iz skupine mest in trgov 4, iz veleposestva 3 in iz trgovske in obrtne zbornice dva poslanca. Med slovenskimi veleposestniki se trudi dr. Gregorčič pridobiti jih za se, češ, sedaj ima njegova stranka že 9 poslancev, naj pristopijo torej še 3 veleposestniki, potem bo impozantna večina, v kateri bi bili po njegovem mnenju veleposestniški interesi najbolje zastopani. Ali če slovenski veleposestniki, ki so vendar razumni možje, le malce premislijo, kako slabo so bili zastopani v prejšnjem deželnem zboru pod Gregorčičevim vodstvom, potem pač nobenega ne obidejo skomine, da bi lezel zopet pod Gregorčičevo komando. Veleposestniki so pri lanskih deželno-zborskih volitvah pokazali, da ne marajo več — Gregorčičevega usilje-vanja, zato so volili po svoje. Tako naj storijo tudi letos. — V slovenski veleposestniški skupini je tudi precej laških veleposetnikov. Te obdelava že lep čas deželni glavar dr. Pajer, da naj pomagajo slovenskim klerikalcem. Zveza Pajerja z Gregorčičem vedno trdno drži. Pri sedanjih razmerah pa ne more biti le preveč ugodno za liberalne Lahe, ako pride na slovenski strani še nekaj klerikalcev v deželni zbor, kajti potem utegnejo priti pod tako premoč klerikalcev, slovenskih in laških, da ne bodo imeli laški liberalni poslanci skoraj nobene veljave več. Zatorej bi morali liberalni laški veleposestniki pomagati listi, katero sestavijo slovenski veleposestniki proti Gregorčičevi. Boj bo torej hud. Laški klerikalci bodo skušali v tej skupini vreči Pajerja, Gregorčič pa bo hotel še kaj pridobiti za se. V deželnem zboru goriškem pa bo potreba dobre kontrole. Na slovenski strani je sedaj 9 klerikalcev, torej imajo večino; z laškimi klerikalci pa imajo tudi že večino v zbornici. 9 "+6 = 15; torej večina proti 14, ako dobijo laški liberalci in slovenski naprednjaki mandate is volitev v mestni veleposestniški kuriji. Kontrole je potreba toliko bolj, ker so trudita Pajor in Grogorčič spra-, viti v zbornic* kolikor mogočo takih svojih Ijofii in tako večino, ki b! odobrila vso needpustne grehe dosedanjega Pajer - Gregorčičevega deželnega gospodarstva. Na. slovenski strani bi bila lepa kontrola petorico ako se zavedo slovenski veleposestniki v polni meri svojo dolžnosti ter premotrijo prav sedanji položaj. Kadar skončajo te volitve, potem pa se vname hud boj za mesto deželnega glavarja ter za odboru i ška mesta. Če nažene nadškof Sede j skupaj slovenske in laške klerikalce, potem poderejo laški klerikalci deželnega glavarja in klerikalni blok bo sploh odločeval o vsem, torej v prvi vrsti o odborniških mestih. Vprašanje je, ali pusti vlada pasti 801etnega Pajerja, vprašanje pa je tudi veliko, ali dopustijo laški liberalci, da pridejo ob vso sedanjo veljavo ter bi se morali zadovoljiti morda samo z enim odborniškim mestom; vprašanje pa je tudi, če se bo pustila slovenska manjšina bagatelizirati tako, kakor bi hotel Gregorčič. Kakor se vidi, je polno vprašanj, ki pa morejo roditi še nova vprašanja. Kaj pa bo počel dr. Gregorčič nasproti Pajer-ju?! — Interesanten bo ta boj po volitvah. Izvojevan pa mora biti t je do srede decembra, kjer proti koncu leta ima biti sklican novi deželni zbor. Malo nade je, da bi mogel ob takih okolščinah naš deželni zbor redno delovati. Morda bomo imeli čez leto ali dve leti zopet nove volitve. socialno -flemolirstlftl shod. Včeraj zvečer je priredila socialno - demokratična stranka shod v areni ljubljanskega »Narodnega doma«, ki je bil še precej dobro obiskan. Po pozdravnem govoru sodru-ga Bartla je govoril sodrug Etbin Kristan, ki je izvajal približno bledeče: Jutri se snide državni zbor, o katerem se pa prav nič drugega ne ve, kakor to, da ima dopoldne prvo sejo. Vprašanje je pa, če bo zboroval tudi še popoldne. Delavstvo v drugih avstrijskih mestih je že pojasnilo svoje stališče napram vladi in državnemu zboru, potrebno je torej, da spregovori tudi delavstvo v glavnem mestu tiste klerikalne stranke, ki je najbolj ovirala redno delovanje v minu-nulem zasedanju, postavljajoč svoje strankarske interese nad interese ljudstva. Ta stranka, ki se po domače imenuje klerikalna stranka, sama pa se nazivlje slovensko ljudsko stranko, je samo na zunaj ljudsko pobarvana, ljudska samo toliko, kolikor zapeljuje ogromno množino ljudstva, ki ga na naj-grši način slepari. Ta stranka ni ljudska, ampak je v prvi vrsti klerikalna, v drugi vrsti oderuška in šele daleč, daleč je to stranka male buržoazije. Ta stranka je danes zavita v plašč velike tajnosti, ker niti sama ne ve, kako stališče naj zavzame. Uvideva, da ji ljudstvo ne bo sledilo čez drn in strn, zato ne ve, kam bi krenila. Govornik se dotakne deželnega zbora kranjskega in narodno - napredne stranke, ki se po go-vornikovem zatrdilu približuje oni točki, kjer je pogin. Gospod Kristan je milostljiv človek. Dopoldne je v svojem »Rdečem Praporu« najmanj dvajsetkrat zapisal, da je narodno - napredna stranka mrtva, zvečer pa ji še milostno dovoli, da se šele približa »tisti točki, kjer je pogin.« Obsoja tisti način ob-strukcije v deželnem zboru, ki so se ga razne manjšinske stranke, zlasti pa socialni demokrati, že stokrat posluževali. Govornik pravi, da so sicer napredni poslanci mučeniki klerikalnega nasilja, toda mučeniku Ferreru se nikakor ne morejo primerjali. Gospod Kristan menda želi, da bi tudi naši napredni poslanci dobili po tri kroglje v glavo. Najbrž bi pa potem tisti »črni banditi, ki bi radi še enkrat ustavili solnce« tudi Kristanu ne prizanesli. Ne rešili bi ga niti ogorčeni »fuj-klici, ki so sinoči padali na rovaš španskega jezu-itizma. Govornik bc je nato napotil v Prago k Pacaku, ki je v praškem »Unionu« obrazložil program »Slov. Enote«. Dvomi, da bi S. E. imela enoten program, kajti Kramaf ima svoj program, ŠusteršiČ ima svoj program in Hribar ima zopet svoj program S. E. Strmoglavljenja Bie-nerthove vlade, govornik ne more smatrati za resne. Slov. Enota bi bila to lahko dosegla že v poletnem zasedanju, s svojo bedasto obstrukcijo pa je še bolj utrdila Bienerthovo vlado. Če bi ne bilo obstrukcije, bi tudi ne bilo več ministrskega predsednika Bienertha, čegar vlado so socialni demokrati takoj v začetku odklonili. Tudi druga točka programa, namreč zakon v varstvo manjšin, ni smatrati za resno, kajti češki meščanski poslanci nimajo nobene pravico, govoriti o takem zakonu. Dalje omenja govornik Stapinskega in njegov brzojav, ki ga jo poslal na klerikalne komedijo v. »Union«. Ta brzojav naj bi bili strgali in opljuvaii m pa, da so mn bedaki ploskali, kajti ▼ brzojavu se naznanja, da se hočejo Poljaki s vso silo boriti sa avtonomijo dežel. Do nedelje smo mislili, da stoji naša kler. stranka na stališču narodne avtonomijo, sedaj pa vidimo, da nas je tudi v tem pogledu varala. Ako se uvede avtonomija dežel, so Slovenci na Koroškem, Štajerskem in v Trstu izgubljeni. Kako more torej ŠusteršiČ hoditi z ljudmi, ki delujejo na ugonobite v Slovencev t — Omenja starostno zavarovanje, ki se bo, kakor znamenja kažejo, zopet odložilo. Bivši minister Barnreither je namreč na enketi mornarjev v Trstu govoril v prilog bolniškemu in nezgodnemu zavarovanju, ker bo, kakor je sam zatrjeval, preteklo še dolgo časa, predno bo uvedeno starostno zavarovanje. Ako se to res zgodi, potem bodo tega krivi tisti, ki pravijo, da hočejo vreči vlado. Najbolj smešna stranka v S. E. so slovenski klerikalci. Mesto stare katoliške himne »Pred tabo na kolenih« so začeli peti novo himno »Lepa naša domovina«. Komedijanti, ki se delajo zadnje čase najhujše nacionaliste, pa so s svojo bedasto politiko oškodovali ne samo slovenski narod, marveč tudi druge Slovane. Oškodovali so Srbijo, ukradli so slovenskemu delavstvu kruh. Sploh so avstrijski politiki osramotili celo Avstrijo pred vsem svetom. Prelomili so mednarodno pogodbo, prelomili so besedo, ki so jo dali majhnemu narodu. Takrat, ko je bilo v Avstriji mnogo več spodnjih hlač v perilu, kakor navadno, takrat so obljubili Srbiji, če bo mirna, najugodnejšo trgovsko pogodbo in razne druge ugodnosti, toda še do danes Avstrija ni spolnila, dane besede. Ves svet z zaničevanjem gleda na nas. In ako mene kdo vpraša: Prijatelj, ali si ti iz Avstrije? mu odgovorim: Ne, jaz sem iz Šiške! In sedaj se zopet čuje, da nameravajo brezvestni slovenski klerikalci onemogočiti trgovske pogodbe. Proti tej nakani slov. delavstvo ogorčeno protestira. Škandal je, da pljujejo in zasmehujejo poslanci tisto delavstvo, ki je izvojevalo ta parlament, v katerega so prišli ljudje, ki bi sicer morali kidati gnoj. Slednjič ožigosa govornik Bienerthovo vlado, ki se je pokazala v vsi svoji nezmožnosti. Pravi, da je mogoče, da se državni zbor razpusti in da se razpišejo nove volitve. Končno se sprejme resolucija, v kateri se protestira proti nezmožni Bienerthovi vladi in proti nacionalnim strankam. Zahteva se reforma tiskovnega in društvenega zakona, da se odpro meje in da se sklenejo trgovinske pogodbe. Državni zbor. Seja klubovih načelnikov. Dunaj, 19. oktobra. Današnja seja klubovih načelnikov, katere so se udeležili tudi ministri Bienerth, Bilinski, Duleba in \Veiskirchner, je pod predsedstvom dr. Pattaia predvsem sklepala o formalni stvari jutrišnje otvoritvene seje. Predvsem bo treba izvoliti predsedstvo in predsednik mora koncem seje naznaniti program prihodnje seje; ta naj bi morda obsegal volitve odsekov. Poslanec Glabinski je omenjal, da bo morda »S. E.« stavila predlog, naj se volitev predsedstva za en dan odloži. Poslanec LTdržal je povedal, da ima »S. E.« pravkar sejo, in torej ne more ničesar še povedati o nje sklepih. Nato se je seja klubovih načelnikov prekinila in se bo nadaljevala jutri dopoldne. »Slovanska Enota.« Dunaj, 19. oktobra. Korespondenca »Zentrum« poroča: »Zveze češke delegacije z baronom Bienerthom niso še popolnoma pretrgane. Sprejemu poslanca dr. Kramara, ki je danes bil pri baronu Bienerthu, bodo sledili v prihodnjih dneh se drugi sestanki čeških voditeljev. Sme se soditi, da gre tu le za to, načelnika kabineta informirati o razpoloženju v čeških strankah in prepričati ga o tem, da so vse Češke poslanske skupine trdno odločene, složno in intenzivno delovati za spremembo sistema, brez katere ni mogoče misliti na delavnost parlamenta. Splošno je razširjeno mnenje, da postane kriza s sankcioniranjem deželnih jezikovnih zakonov akutna, tako v kabinetu, kakor v parlamentu. Najvažnejše vprašanje, ki ga bo potem rešiti, bo pač, ali je mogoče med Čehi in Nemci, predvsem v češkem deželnem zboru najti modus vivendi, in če je to mogoče, ali bi bilo mogoče pod zo-petuim načelstvom Bienerthovim sestaviti novo koalicijsko ministrstvo. V parlamentarni komisji češke poslanske zveze in v »Slovanski Eno* ti« so razpravljali podrobno in intenzivno o vseh eventuvalitetah, in poudarjalo se je prav posebno, da boj strank v »Slovanski Enoti« zastopanih ne velja parlamentu, temveč edino - lo sistemu, ki ga sedanja vlada vzdržuje, in ki parlamentu kar najobčutneje škoduje. S tega stališča bo »Slovanska Enota« uravnala gv( je postopanje. Svoje akcije, ki me jo na odstranitev sedanjega siste^, bo vodila po trezno premišljene] načrtu.« Dunaj, 19. oktobra. Seja vanske Enote« je trajala nad tri n Poročevalca dr. ŠusteršiČ in Ud sta poudarjala, da se je položaj rn počitnicami še poostril, osobito j dogodkov na Dunaju in na Nižje j strijskem sploh. V debato so po«sp li vsi navzoči poslanci, ki so poiid jali, da ni treba poseči takoj po ostrejših sredstvih. Počakati je tj ba, kako se bo razvil položaj in slučaja do slučaja določati takti} Od hrupne obstrukcije so odsve vali. Vendar bodo najbrže češki dikalci posegli po tem sredstvu. V jutrišnji seji klubovih na* nikov bo posl. dr. Kramaf predlag naj se predsedstvo izvoli šele v • tek. V četrtek bo plenarna seja E.«, v kateri se bo sklepalo o t| tiki. Ogrsko. Parlament. it a. mo i] i m o£ Eli a il m sla Budimpešta, 19. oktobra, današnji seji je imel predsedu Justh govor, v katerem je izraj nado, da bo kmalu zopet prevzd posle parlamentarična vlada, ker na ta način je mogoče rešiti vaz naloge, kakor volilno reformo bančno vprašanje. — Z ozirom kronski svet v prihodnjih dneh bo nobene seje. Kronski svet. Budimpešta, 19. oktobri Splošno prevladuje mnenje, da jut; šnji kronski svet ne bo prinei ugodne rešitve krize, kajti ne bo mi goče vladarju dati garancije za j vedbo volilne reforme v ogrsl parlamentu. Vladar bo jutri naj! slednjič vendar sprejel demisijo k bineta. Grof Andrassv je dejal danes parlamentu, da je popolnoma prj>0 pričan, da se da trajen mir ustvi riti le z nacionalnimi koncesijam Jutrišnji kronski svet bo imel j njegovem mnenju le formalen p men. Carjevo potovanje, Berolin, 19. oktobra. Koi spondent »Berliner Tagblatta« imel pogovor z vplivno politi': osebo o carjevem potovanju. Iz tej pogovora je posneti, da gre le izraz vljudnosti; rezultatov ne carjevo potovanje imelo nobenih tudi nima proti nikomur nobe osti. Laške politike ne bo to poto\ nje prav nič spremenilo. Dnevne ves a: ta a a la a, o1 Ti ei či a a 1c a in n in ei )o VI .i t: k( e lc tej zr IV 0( m r-p Kristalnočisti značaj Šuklj^il (a. Piše se nam: Gospod urednii Niste dobro informirani o kofra; Šukijetu, ko ste včeraj v »Slovel skem Narodu« pisali o teškem poli tičnem zločinu njegovem, »katere? je moral, da se rehabilitira, oprat na bojišču na Češkem.« To je pia tudi Šuklje v lažnjivem svojce: lajbžurnalu »Ljubljanskem Listu znani umazani cunji s Turjaške? trga, ko mu je ranjki kanonik Klu očital v »Slovencu« to grdo marogi zločin veleizdaje. Na infamno pre drzen način se je zakadil Šuklje »Ljubljanskem Listu« v Kluna, i koč: »Da, zakrivil sem očitani n ;e zločin, a opral sem ta madež s svoj >r krvjo v prusko - avstrijski vojski t; Češkem.« Računal je lisjak Šuk na to, da se je stvar že pozabila iu d čitatelji listov letnic nimajo več do bro v spominu. A motil se je ta pre drznež: ranjki kanonik Klun ga jjli loputnil po brezzobih čeljustih »Slovencu« ter ga zavrnil: »Da, Širi Ije je pral ta madež, a čudno pa i«Bai da se je Šuklje poprej šel prat na Ce^zt ško, potem šele je zakrivil zločin-Da se razumemo: Šuklje je šel let 1866 kot prostovoljec v vojno na Cf škem, zločin veleizdaje pa je zakrivi leta 1867 s svojo napitnico pri val tah gimnazijskih maturantov iz le! 1867, zbranih v Zgornji Šiški, in SJ k cer v hišici, kjer je kamenita mi& torej pri »Vodniku«. O »kristalno^** čistem značaju« Šukljetovem, o katerem je znano, da ga ni še tako star? ga kraškega gada, ki bi se bil toli krat prelevil, kakor se je Šuklje, & gimnazije naprej pa do danes; več i t priliki. + »Slomškariji« v album. Kado lv vedni smo bili na razpravo v deže nem zboru povodom »postave o W skem nadzorstvu«. Javna tajnost j bila, da so klerikalci vzeli kako* uzor te postave šolsko postavo nižje jJ avstrijske kronovine, ki ji je kun- !' val v najnovejšem času od slov. ki* rikalne stranke tako obsovraženi dr« Lueger, ki je pa pred kratkim še nfi val časti pravega svetnika.Sicer so na ivneži med učiteljstvom trdili posebno »Slomškarji«, da se bodo klerikal_ ni- poslanci pri tej postavi ozirali d« ^ želje in prošnje, — zahteve ne sni* s* mo reči, kajti do imperativa se naši zavedni »Slomškarji« ne upajo po? ki k a 'a I i m s?n d< Ai y tr Ud ti — ki so jih le ti izrazili na avo- »mnogobrojno« obiskanih shodih, edeli smo, da so bile one obljube lo gek v oči našim na duhu ubogim lomškarjeni« in nismo se varali. ;ko značilno za ugled, ki ga uživali čitolja poslanca Jaklič in Rav-jkar v 6tranki »S. L. S.« je dejstvo, 3 je bil poročevalec o tej postavi, fliureč postavi o šol. nadzorstvu« ekan Lavrenčič. Po naši skromni anieti bi bilo pač umestno, da bi doji poročilo poslanec Jaklič, ki je eitelj, ud e, kr. dežel. šol. sveta, devini in državni poslanec in konečno .•Mnlnik »Slomškove zveze«, te-mož, ki ima vse šolstvo v mezin-u. Toda — dekan je bil svoje dni in v zafrkacijo vsega učiteljstvo e poročal o tej postavi dekan. V dru-i vrsti bi se moral upoštevati posla-ec-ucitelj Ravnikar. Menda so se ;i merodajni faktorji zopet spomni-ila mora tudi v deželni zbornici dekan več, kakor Ravnikar — ajti tudi v Trnovem igra dekan prti vijolino, a Ravnikar drugo. — ikdar bi ne mislili, da more človek ako zatajiti svoje somišljenike, ka-or sta zatajla ta dva tovariša svoje ova riše. Tovariš Bregar je na ogromno« obiskanem shodu na Brezah »zahteval« v svojem poročilu, ia se odpravijo krajni šolski nadzor-iki ter našteval za to »zahtevo« i:iogo klasičnih vzgledov. Skupšči-a mu je navdušeno ploskala. A sad h zahtev je, da se je sprejel ravno bolj poostren zakon glede kraj. )1. nadzornikov. Umevno, da sta za ikon morala glasovati Jaklič in lavnikar. — Poslanec Gangl je sta-1 predlog, da voli učiteljstvo v de-elni šol. svet dva svoja zastopnika a m o, a da naj jih ne imenuje vla-i na priporočilo dežel, odbora. Ne! eDSi\,<]anca - učitelja Jaklič in Ravni-rzl:ir sta bila proti. Poslanec Gangl je *S*tavil predlog, da voli učiteljstvo, talno in začasno tri zastopnike v pomnožene okraj. šol. svete. — Ne! 'oslanea - učitelja Jaklič in Ravni-sta bila proti. Poslanec Gangl je tavil predlog, da se daj vsakemu lizorniku po eno pisarniško moč, bodo mogli vestneje nadzorovati. Xe! Poslanca - učitelja Jaklič in nikar sta bila proti, umevno, s ji i »Slom? k ar j i« ne ljubijo nadzo-nvanja. — Poslanec Gangl je stavil illog, da imej personalni referat šolski nadzornik! Ne! Poslanec-Ij Jaklič je bil proti, kajti dru-■ se zabije klin v nemško-kleri-alno zvezo in Kaltenegger ne bo več zadržavati imenovanja ] je v po »nemških« krajih — azpisovanja nadučiteljskih mest. Ravnikarju je prišlo na um, da je I je, da glasuje za Ganglov pred-Lr. kajti dobro ve. da je to njegova rva in zadnja doba poslanske časti •a bi bilo vendar dobro, ko bi do-ersonalni referat v roke mož, ki in a tako kosmate vesti, kakor Kal-srger. — Te vspehe bode lahko Dročal ob desetletnici »Slomškove veze«, ki se vrši prihodnje leto v iubijani, njen tajnik. — Tovariš trnke!j zapiši si to! Justična imenovanja na Slo-tRskem. Nakana graškega nadsodi-rla iztrebi s slovenskega Štajer-vse slovenske sodno uradnike, ftže vedno bolj očitno. Ako bo Tako naprej, ne bo kmalu nobe- j slovenskega sodnika več na Injem »Štajerskem. Ta tendenca, liti vse slovenske sodne uradni-Stajorskepra. se je pokazala tudi zadnjih sodnih imenovanjih, rskega Slovenca, avskultanta Hitzelbergerja, ki je vstopil v ino službo na Štajerskem ter z lim presledkom služboval tu, so ■novali za sodnika v Metliko. Dr. Iberger je delal sodni izpit no s kranjskim nemeurjem m, avskultantom v Ljubljani, v • m jesenskem terminu. Dr. Hi-berger je napravil izpit z dobrim fiiom, Dev pa je padel. Po izpi- dr. Hitzelberger najprej do-sodišču v Brežicah, marca pa so ga poslali v Voitsberg, f-ela nemški kraj, dočim so isto- • poklali njegovega tovariša tla,trdega Nemca,ki ne zna besedi'»vensko, k sodišču v Pliberk. ; Koroško, v čegar področje spada-- ključno slovenske občine. Med časom je bilo razpisano mesto lika v Ljutomeru. Dr. Hitzel-yer seveda tega mesta ni dobil. !a so julijska imenovanja, a dr. zelberger je še vedno sedel kot -kultant v Voitsbergu, a Ljutomer ostal še vedno nezaseden. Meseca ja je končno napravil nemčur j"u sodni izpit. Meseca avgusta je 'lo razpisano mesto sodnika v Ko-jieah. Pričakovati je bilo, da dobi Hitzelberger mesto v Ljutomeru Konjicah. A kaj se je zgodilo? a sodnika v Konjicah je bil imeno-an kranjski nemčur Deu, za sodni-'d v Ljutomeru pa dr. Bicek, sodnik Metliki, ki je baje v zadnjem času dlal v nemški tabor, dr. Hitzel-erger pa je bil poslan s Štajerske-a v Metliko! Torej je moral dr. Hi-*fIberger čakati na Deva, da je nara vil sodni izpit, in sicer zato, da u* je potem ta kranjski nemškutar »d uns TO n rc m >i 112 di log re 1 k k Je M ta 'e ill e tal si a* o* e e i lahko odjedal lepo mesto na siv skera Štajerskem v Konjicah! Pri« patninjamo, da jo Deu svak predsednika nemškega »Voiksrata« za Kranjsko dr. Egerja, ki jo seveda potom nemškega ministra - rojaka skrbel, da se poišče toplo gnezdeče Devu na Štajerskem, četudi so s tem dela nezaslišna krivica domačinu štajerskemu Slovencu. Tako postopa s Slovenci justična uprava, ki bi morala biti vzor pravičnosti in nepristranosti! Kaj porečejo k temu štajerski slovenski poslanci, čas bi že bil, da bi se enkrat z vso odločnostjo in neizprosnostjo uprli sistematični germanizaciji sodišč na Spodnjem Štajerskem. Ali ne uvidevajo, da bo tam kmalu izumrl zadnji slovenski sodik, ko justična uprava dosledno ne imenuje za Štajersko nobenega sodnika, ki bi bil Slovenec?! + Deželni poslanec E. Gangl priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji javen shod. Na dnevnem redu je poročilo o deželnem zboru kranjskem. Idealno navdušenje Stjepana Hudiča za kranjske klerikalce. »Dični in požrtvovalni« Stjepan Radič, kakor ga je imenoval dr. Šusteršič na nedeljskem shodu, Stjepan Radič, ki so ga klerikalne amaconke, kakor poroča »Slovenec«, obsipale s cvetlicami, se je pridružil slovenskim klerikalcem in prišel na njih shod v Ljubljano zgolj iz idealnega navdušenja za skupno sveto domovinsko stvar. Da je to navdušenje bilo vseskozi idealno, dokazuje ta - le vest, ki jo čitamo v »Obzoru«: »Vodstvo hrvatske kmetske ljudske stranke se je napotilo v Ljubljano, da reši svojo tiskarno, ki ima biti v petek, dne 22. t. m. prodana na dražbi.« — Prihod »dičnega in požrtvovalnega, s cvetlicami obsutega« Stjepana Radića na svoj shod so torej klerikalci morali plačati s teški-mi tisočaki! Sedaj razumemo, zakaj včerajšnji »Slovenec« tako previdno molči o Radiću in njegovi družbi! -f- Deželnozborske volitve na Goriškem. Slovenski veleposestniki so včeraj zborovali v Gorici ter se ze-dinili za te - le kandidate: dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici, dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici in sodni nadsvetnik Matija Rutar v Gorici. — Laški liberalni kandidat-je za mestno kurijo v Furlaniji so: goriški župan Jurij Bombig, dr. Ahil Venier, odvetnik v Gorici, dr. P. Pinavčič, odvetnik v Gorici in Pavel Nigris, učitelj - voditelj v Mora-ru. — V slovenski tržni skupini kandidira Andrej Gabršček. X Smrt vranam! Kmetski naš somišljenik nam piše: Po naključju mi je prišel »Slovenec« z dne 12. oktobra v roke. Tam je tiskan govor deželnega poslanca Dularja, s katerim jo dal sam sebi spričevalo nevednosti in omejenosti, ravno tako tudi vsi klerikalni poslanci, posebno dr. Lampe, ki so mu pritrjevali. To so lepi kmetski zastopniki, ki niti ne vedo, da je poljska vrana zelo koristna ptica! Še veleučeni dr. Lampe jc klical: Smrt vranam! — Čujmo, kaj piše profesor Erjavec o vrani: »Med pticami vranovega rodu je poljska vrana najkoristnejša. Največ se hrani z miši, zlasti, kadar je mišje leto; po ves dan preži pred njihovimi luknjami, kakor najboljša mačka. Nobena druga ptiea ne po-zoblje tudi toliko hrošče v (kebrov), kakor baš ta. In vendar ljudje v svojo lastno škodo tudi to vrano neusmiljeno preganjajo. Angleški kmetovalci so se že izpametovali. Popr« j so jo tudi oni brez usmiljenja preganjali, ali izkušnja jih je izučila, da so s tem ustrezali samo mišim in drugi golazni. Prepričali so se o njeni veliki koristi, in sedaj ima poljska vrana tam mir.« — Tako je pisal učenjak Erjavec, a dolenjski kmet zvrača vso škodo, ki mu jo delajo miši, katerih je letos izredno mnogo, na nedolžno vrano. Res žalostno, da se še sedaj, ko pišemo 1909, najde pri našem ljudstvu taka zabitost kot v srednjem veku. + Umazana reklama. Pišejo nam iz Trsta: Med par fanatičnimi tržaškimi kaplani, je naj fanatične jši neki Tul, kaplan pri Sv. Antonu novem v Trstu. Sicer se to kaplanče od svojih »drugov« pač razlikuje v tem, da je »pesnik po volji marijinih hčera«. Ob času šmarnic, meseca majni-ka je zajahal pesniškega osla — par-don štirinogatega — pegaza, katerega umetniškim proizvodom«, pa se je ves Trst — smejal. — Ta najnovejši »pesnik« Tul torej je minule nedelje tulil na prižnici v cerkvi Sv. Antona novega, da sta se tržaški »Narodni delavec« in »Edinost« zavzela za španskega morilca, anarhista in revolucijonarja Ferrerja, radi česar ne sme posebno »Edinosti« pošten in pobožen kristjan več čitati. — Mesto brezverske »Edinosti« — je tulil »pesnik« Tul — čitajte vi pobožni in pošteni katoličani — »Zarjo«! — Aha! Gospod »pesnik« Tul! Za tem grmom tiči zajec! — Za tem »tuljenjem« tiči umazana reklama za vaš bedasti žurnal! — Bes, vprav po katoliško, hinavsko! — Nekatoli-ikim zdrai barjem Ukmarju, Čoku. Tul u in tovarišem je prokleto malo na tem ležeče, kaj kdo čita, ker bi drugače vendar kdaj »zatulili«, da ne citati židovsko-strupenega »Piccola« in drugih brezverskih listov. — Njim je pač zgolj ležeče na tem, da uspeva njih protislovensko klerikalno podjetje, da delajo »kšeft« s svojo »Zarjo«, s tem najneumnejšim lističem, kolikor jih je pod solncem. — Sploh je to tako bedast žurnalčiČ, da ga ne prenese oziroma prebavi niti najbolj »neveden« želpdec, ako mu prej ne zapretiš s hudičem in večnim pogubljenjem. Toda, črna gospoda naj bo kar lepo prepričana, da s tako sramotno reklamo, ne bo dosegla svojega namena in ne bo žela zaželjenih uspehov. — Tržaško ljudstvo — iz-vzemši kake popolnoma nevedne Marijine hčere, — je tako pametno, da spoznava dobro črne klerikalne namene in ve dobro ločiti slabo od dobrega. — To ljudstvo že danes prav jasno vidi in sodi, -kam merijo vaše umazane reklamne besede in kam hoče dovesti tržaško Slovenstvo vaše protinarodno klerikalno delovanje. Sicer pa le tako naprej, in ne bo dolgo, ko boste še tistih par res pobožnih ljudi, ki zahajajo v cerkev, prepodili iz nje, tako, da se bodo nazadnje tam shajali edino le še one punice, ki dajajo tam »rendez-vous« svojim znankam in znancem. — »Edinost« in »Narodni delavec« bosta pa v očeh vseh poštenih ljudi gotovo na ugledu le pridobila, ako bodo tudi šo nadalje »Tul in drugovi« proti njima tulili.—Kar se ni posseeilo z njegovo prepovedjo »nadpastirju« nemcu Naglu, se bo temmanj tulenju firme »Tul in drugovi«. H- »Slovenec« in »Narodna delavska organizacija« v Trstu. Pišejo nam iz Trsta. Sobotni »Slovenec« z nekako slastjo in jezuitsko škodoželjnostjo poroča, da je »Narodna delavska organizacija« v Trstu pred — polomom. Brezbožne klerikalne duše okoli »Slovenca« že kar poželjivo gledajo v duhu, kako odpirajo — zbok tega poloma — na stežaj klerikalna vrata kaplan je: Ukmar, Čok in Tul ter naganjajo »izgubljene ovce« v svoj klerikalni hlev. Ali motite se temeljito, gospoda črna! »Narodna delavska organizacija« je tako trdna in složna, da si zdražbar Terseglav in njegovi podrepniki ob njej prav gotovo razbijejo svoje dolge nosove. Ona stoji danes na tako trdnih nogah, kakor še nikdar poprej in klerikalni nestrpni petelini se lahko kar brez skrbi —- obesijo, ker iz te moke zanje ne bo kruha. Sicer »Slovenčevce« in njih črno družbo prav nič ne briga, vendar jim v »tolažbo« povemo, da delavstvo v predsednika Mandiča popolnoma zaupa, in da se on brani vsprejeti nadalje predsedstvo edinole iz privatnih razlogov, ne pa radi kake notranje krize. »Narodna delavska organizacija« bo kot močna delavska korporacija tudi zanaprej vsestransko skrbela za materijalni dobrobit slovenskega delavstva ob Adriji, kakor tudi pazila, da se to zlato delavstvo ne bo odtujilo rodu svojemu. Ako bodo v to pošteno delo vtikali svoje nosove nestrpni klerikalni petelini, se jih bo po zasluženju okrcalo in zapodilo tja — kamor spadajo. Svetovali bi jim tudi, da naj se brigajo za »polome« med »štirimi stenami«, možje »N. D. 0.« bodo pa že skrbeli, da v tej poslednji, dopoloma, od klerikalcev tako zaželjenega — ne bo prišlo, pač pa do te m večje in tesnejše združitve vseh pošteno mislečih delavskih elementov, ki bodo pokopali grešne nade brezdomovinskega klerikalizma. -f- Iz šolske službe. Premeščena je prov. učiteljica Ljudmila A b r a m iz St. Vida pri Zatični v Sv. Križ. — Prov. učiteljica R o z a P i c h 1 e r pride na Grosuplje. — Učiteljski kandidat Andrej Pogač a r pride kot prov. učitelj v Kamnik. — Bivša suplentka v Osil-nici, Marija Nosan, pride kot prov. učiteljica v Banjaloko. — Slovensko deželno gledališče. V četrtek, dne 21. t. m. se poje drugič priljubljena Puccinijeva opera »Madame Butterflv« pri navadnih opernih cenah. — V soboto, dne 23. t. m. se poje četrtič opereta »Dolarska princesa«. — V nedeljo, dne 24. t. m. bosta dve dramski noviteti in sicer zvečer veseloigra »Gospodična Josette — moja žena«, spisala Ga-vault in Charvav, pop. ob pol 3 pa se uprizori prvič izvirna drama v 4 dejanjih »Strup«, spisal Ivan Novak. — Slovensko gledališče. Sinoči smo čuli Puccinijevo opero »Madame Butterflv«, ki je nam še od lanske sezone v najboljšem spominu. Ko je Puccini pred par leti nastopil s tem svojim delom na dunajski dvorni operi, mu tamošnja kritika ni pripravila najboljšega sprejema, temveč delo skoro odklonila in gostobesedno povdarjala, da se je z Bohemo povspel Puccini na vrhunec svoje umetnosti, ki ga več ne doseže. A kmalu je »Madame Butterflv« res kot pravcati metuljček splapolala čez vse odre in danes je ljub in čislan gost povsod, kjer so prikaže. »Madame Butterfly« ni klasična opera z dolgimi melodičnimi arijami in mogočnimi zbori, temveč je moderna drama z godbo in petjem. Njen skladatelj velja v Italiji danes kot prvi veristični operni pesnik, on je znamenit glasbeni kolorist, ki s »šti-mungo« vpliva neodoljivo na poslušalca. Godba v »Madame Butterflv« trepeče in se blešči kot svileni prah na metuljčkovih krilih, mestoma polna temperamenta in strasti, ki se menja z bolno melanholijo in hrepenenjem. »Madame Butterflv« je moderna japonska Marjetica. — Šla je sinoči mimo nas v novi opremi, okusnih kostimih, in je bila sploh kar najlepše inscenirana. V naslovni ulo-gi je bila gospa Nordgartova s svojim blagozvenečim glasom in pretresljivo igro blesteča reprezentant-ka nesrečne Japonke. G. Fiala kot poročnik Pinkerton je s svojim nežnim lirskim tenorjem sinoči briljirah Zdi se nam letos njegov glas še polnejši in zmagovitejši od lani. Konzula Sharplessa je pel gospod Vula-kovič jako lepo; bil je eleganten v igri, iskren v petju. Mešetarja Goro je predstavljal gospod Bohuslav s pristnim japonskim tipom, in gre vsa pohvala njegovi karakteristični, živahni igri. Režijo je vodil g. Potočka z vso vestnostjo. Odlikoval se je ženski zbor. Gledališče je bilo zelo dobro obiskovano. — Dobrotniki družbe sv. Cirila in Metoda. G. Fr. Babšek, trgovec v Šmarju je poslal družbi nekaj knjig, gosp. K Kiauta, trgovec na Planini pa zbirko starega denarja. Hvala in v posnemanje! — Zborovanje deželnih statisti-kov se je pričelo pretekli ponedeljek v posvetovalnici kranjskega deželnega zbora. Predsedoval je predsednik osrednje komisije, sekcijski načelnik dr. vitez Juraschek, finančno ministrstvo je zastopal tajnikov namestnik dr. Griin\vald, ministrstvo notranjih zadev pa deželnovladni svetnik Kremenšek. Zborovanja so se udeležili odposlanci 13 kronovin. Kranjsko so zastopali plemeniti Šuk-lje, grof Barbo in prof. Jare. Razprave 60 se tikale večinoma uprave j v posameznih deželah in kraljestvih, j Včeraj so zborovalci napravili izlet j na Vrhniko. — Cercle Franco-Illvrien. Danes se vrši tretje in zadnje letošnje slovstveno predavanje za drugi oddelek društvenih članov in sicer ob 6. zvečer v pritličju mestnega dekliškega liceja. Govorili bo g. prof. Frid. Juvančič o početkih modernega francoskega slovstva. — Prihodnjo sredo se bo pričelo s čitanjem in slov_ niškim ter literarnim razlaganjem za letošnji pouk določenega teksta, ki dojde te dni iz Pariza. — Veselični odsek slov. trgovskega društva »Merkur« vabi člane »Merkurja«, ki se nameravajo udeleževati letošnjih plesnih večerov na sestanek, ki bo v četrtek, dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. — Slovenska plesna šola. Gotovo je naša slovenska Ljubljana dose-daj pogrešala slovenskega plesnega učitelja, kajti vse plesne šole, katere j so se vršile v Ljubljani, so stale pod vodstvom tujcev, ki največkrat našega jezika niti omeli niso. Zato pač z veseljem pozdravljamo dejstvo, da si je g. Edvin Rozman, ki je bil znan kot marljiv plesni učitelj pri raznih narodnih društvih in dijaških plesnih klubih, pridobil koncesijo za pouk v plesu in je sedaj otvoril svojo plesno šolo. Pouk v plesu se vrši v mali dvorani »Narodnega doma«, oziroma v novo parket irani dvorani Hafnerjeve pivnice na Sv. Petra cesti. Prepričani smo, da bo ta slovenska plesna šola zadovoljila vsakogar in to tembolj, ker je učnina res nizka, a pri vsem tem pa le podano poroštvo, da se človek res nekaj nauči. G. Rozman bo gledal na to, da nauči svoje učenke in učence plesne etikete in modernih plesov, pred vsem pa slovanskih. Z ozirom na vse to moremo njegovo plesno šolo le priporočati tako posameznikom, kakor društvom, ki hočejo svojim članom zagotoviti plesni pouk. Obenem naj tu pripomnimo, da je» g. Rozman izdal knjižico o »dostojnosti«, o dostojnem vedenju v javnem življenju. Ponesrečenec okraden. V nedeljo, 17. t. m. peljal se je g. Iv. Žni-deršič s kolesom iz Kosez proti Viču. Pri tem je tako nesrečno padel s kolesa, da je nezavesten obležal na tleh. To priliko je porabil neki nepridiprav, ter g. Znideršiču ukradel kolo, katero ni bilo njegova last in mu napravil nad 200 K škode. Kolo je bilo s prostim tekom, tovarniške znamke »Preciosa« ter je manjkalo pri zadnjem kolesu 3 špic, pol. štev. 77 na zelenem polju, ter je imelo desni ročni držaj zelo obrabljen. Pred nakupom se svari! Samomor. Janez Kovač, najemnik gostilne v Črnučah, se je včeraj dopoldne, ko je bil sam doma, v kuhinji obesil. Kaj ga je tiralo v smrt, še ni znano. Poročil se je danes gospod Rudolf B o o s s, trgovec v. Kranju, z gospodično Olgo D e v o v o , Tičerko c. kr. sodnega svetnika v p. v Ljubljani. Čestitamo! Iz Novega mesta se nam piše: Naš »Narodni dom«, to za novomeške razmere impozantno poslopje, je do cela prenovljen. Od zunaj so na-pleskane vse stene jako okusno belkasto in zelenkasto in sicer z vodnimi barvami, ki baje kljubujejo vremenskim vplivom. Isto tako so pre-pleskana na novo vsa okna ter hišno duri z oljnato barvo, okna s zelenkasto, hišne duri pa z rujavo. Nad ar-hitravom drugega nadstropja, blešči se v sredini glavnega pročelja v velikih zlatih črkah napis: »Narodni dom«, črke so kovinaste. V notranjosti je preslikana dvorana po najmodernejšem vzorcu prav umetno. To delo sta izvršila gg. Stare in Kra-jnaršič iz Ljubljane. Preslikan je istotako zastor na odru, za katerega so tudi omislili dve popolnoma novi sceneriji. Dotične kulise došle so iz Ljubljane. V sredini dvoran inega stropa, je umeščena mehanična priprava za zračenje (ventilacija), ki vodi čez streho. V sredini stropa, bo visel tudi umetno izdelani lestenec s petimi gazolinovimi plameni. Ob stenah dvorane bodo nameščene najmodernejše izdelane, s plišem tapecirane klopi. Te izdelujeta gg. Umek in Jevšček, v svoji ravnokar dograjeni, na bencinski motor urejeni mizarski delavnici (tovarni) v Kandiji. Iz dveh sob, ki mejita na dvorano, so napravili z odstranitvijo sredne stene, eno samo lepo veliko sobo. Ta soba, kakor tudi sosedna bralna soba sta slikani povsem moderno. V njih so položena nova deščičasta tla, in nahaja se v njili nova jako moderna sobna oprava. Poslednja ima služiti tudi glediščnim igram, na odru. Prepleskani so tudi stopnišče, hodnik, garderobna soba in hišna veža. Z oljnato barvo so prepleskana vsa vrata. Pri stopnišču v prvem nadstropju, nahaja se na novo prirejeni blagajnični prostor. V pritličju je na novo prirejena točniea, za točenje pijač o prilikah veselic. Skratka novomeški »Narodni dom« jo od zunaj in znotraj krasno prenovljen. Največ truda, da naravnost rečeno požrtvovalnosti je stalo vse to delo marljivega čitalničnega blagajnika gospoda J. Konipareta, kateremu vsa čast in hvala za to. Vesti z Bleda. Z Bleda nam pišejo: Gospod Hirschman, poslovodja pri tvrdki Frane Souvan sin iz Ljubljane je kupil svet od gospe Pokom v Zaki, kjer misli postaviti prihodnjo spomlad ali še letos lepo vilo. Posebno nas veseli, da je zopet domačin Slovenec kupil svet, da ne bodo stavbeni prostori prišli v tuje roke. Veliko je še stavbišč tako na Bledu, kakor v Bohinju. Domačini naj bi po njih segali, ker le na ta način se otresemo sovražne nam tujčeve pesti. Omenimo naj še nekaj novih stavb in sicer: gostilna Hribar v Mlinem prezidala se bo v hotel z 30 sobami. Delo gre dobro od rok, tako da bo prihodnjo sezono hotel že dograjen. Tudi vila Anton Vovka iz Mlina bo še letos pod streho. Na Pe-tranovem polju stavi novo lepo vilo stavbenik Josip Hronek. Tudi ta bo spomladi gotova. To vilo bodo oddajali v najem tujcem, ali pa jo bo lastnik prodal. Razgled ima krasen po jezeru, na Stol. na Triglavsko pogorje in Babji zob. Namenjena je za eno družino. Anton Finžgar iz Brez i j je kupil Dragotinovo hišo na Mlinem, kjer misli postaviti novo lepo vilo, staro pa podreti. Za gostilno pri Burju na Mlinem delajo načrte za hotel s 26 sobami. Sploh se opaža, da se vas Ml ino vsled ugodne lege in, zveze s postajališčem zelo razvija. Kdor bi se zanimal za nakup stavbišč, naj se obrne direktno na posestnike parcel, to so: Jakob Peternel, Ivan Pretnar in Dragotin Repe, vsi na Bledu. Prav lep in ličen hotel zida tudi domačin Anton Ropret v Gradu na prostoru, kjer je pogorela bivša gostilna. Ta hotel je že pod streho in bo do prihodnje sezone gotov. Večina pogorelih hiš je že novih in veliko prostora bo zopet za tujce pripravljenega za prihodnje leto. Želeti bi bilo le, da se stara še ne odpravljena mesta pogorišč odstranijo, ki na došlega tujca napravijajo zelo neugoden vtisk. Nekaj naj posestniki sami odpravijo, kjer pa to ne gre, naj pa županstvo stori svoje. Vemo, da denarja v to svrho povsod primanjkuje, ali to pa se že lahko stori, da se nepotrebna nesnaga odstrani. Tujski promet je bil letos prav živahen in ker bo zopet več stanovanj vsled novih stavb na razpolago, je izdalo društvo za tujski promet na Bledu reklamne znamke. Nabavilo jih je 200 tisoč v slovenskem in nemškem jeziku s podobo Bleda. V teku 3 tednov jih je društvo prodalo 70 tisoč in sicer domačim obrtnikom in posestnikom, ki jih je vzel vsak po en tisoč. Te znamke prodale so se tudi tvrd-kam v Ljubljani in sicer so jih naročili Ub. pl. Trnkoczy, A. & E. Ska-berne, Franc Souvan sin, Franc Kol-man, Jos. Len če, Jos. KorenČan, F. Iglic, Kreditna banka, Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico in J Oto Homan iz Radovljice. Blejcani so navedenim tvrd kam hvaležni, da rabijo blejske znamke za pisma, zavoje ter delajo s tem reklamo za Bled. Društvo je dalo deželni zvezi za tujski promet v Ljubljani 5000 znamk brezplačno v blagovoljno vpo-rabo na razpolago. Ker je cena samo 4 krone za tisoč, jih res lahko vsak kupi, da na ta način podpira tujski promet. Želeti bi bilo, da si take vrste znamke nabavijo tudi Bohinjci v s vrh o reklame za zimski šport. Seveda to bi bilo treba takoj, predno zapade sneg. Tudi na Bledu bi bilo umestno zimsko športno društvo ali da bi se zvezali z Bohinjem. A žalibog, da se na gospodarskem polju v procvit Bleda ne najdemo, deloma iz političnih, deloma zasebnih nasprotstev. Vsa ta nasprotstva bi se lahko vrgla v koš in delalo naj bi se na gospodarskem polju skupno. Da je dela res še dosti, da se odpravijo še velike ovire tujskemu prometu na Bledu, o tem nobeden Blejčan in tudi noben tujec, ki pride k nam, ne dvomi. Pred jamski grad. Pred jamska okolica spada med najzanimivejše kraške kraje. Vas Pred Jamo leži v lepi, globoki dolini ob koncu skalne grape tik 123 m visoke pečine. Tu so znamenite, svetovncznane Predjam-ske votline. Stari Predjamski grad je bil najimenitnejši izmed vseh kranjskih viteških gradov. Zaslovel je po svojem zadnjem posestniku Erazmu Predjamskem (Luegerju), ki je leta 14S3 na cesarskem dvoru ubil maršala Pappenheima, ker je žalil spomin njegovega nesrečnega prijatelja Andreja Baumkircherja iz Vipave. Erazem je bežal na svoj skalni grad v Predjamo in postal s svojimi hlapci strah okoličanov. Tu ga niso mogli zaslediti. Predrzni Erazem se je neki dan sam ponudil pred Malini gradom pri Planini, da pokaže cesarskemu poveljniku pot do svojega gradu in ga tam pogosti. Erazem se je komaj rešil na brzem konju. Tržaški glavar baron Gašper Ravber ga je oblegal vso zimo. Večkrat je poslal Erazem po svojem slugi Ravber ju sadja, mesa in vina. Vse i o je dobival po skrivni, podzemeljski poti iz Vipave. Slugo so cesarski ]xxlkupili, da jim je ponoči p< kazal ležišče Erazmovo. Le ti so streljali na od kazan o mesto, in kosi r "izstreljene skale so ubili Erazma. Pozneje je dobil grad v last grof Ivan Kobenzel, ki je sezidal novi grad 1. 1570. Grad. Erazma Predjam-skega jo videti v kinematografu Petke, na kar pesebno opozarjamo naše občinstvo. Narodna čitalnica v Hrastniku je izposodila v '2. letu svojega obstanka 6191 knjig in 4539 časopisov. Veselimo se teh številk, kajti kažejo, da je v Hrastniku še mnogo slovenskih src, kise ne boje nobenega Leilerja in ki bodo gotovo ubranila lepo dolinico pred nemškim navalom. Žalostno jc le, da ni med udi nobenega iz kemične tovarne in steklarne ... Vseslovanska razstava v Odesi 1. 1910. »Obščestvo jedinjenja Slavja!)« razglaša, da priredi v Odesi vs slovansko razstavo, ki bo traiala od 1. maja do 1. septembra 1910. Razstava bo industrijska, obrtniška, poljedeljska in umetniška. Društvo pravi v svoj; m proglasu mod drugim to-le: Društvo za združenje Slovanov si je stavilo za svojo poglavitno nalogo, da podpira vzajemno kulturno - gospodarsko zbližan je vseh slovanskih narodov potoni vzajemnega proučevanja književnosti, znanosti in gospodarskega stanja, kakor tudi potom oseimega spoznavanja predstaviteljev slovanskih narodov. Za to je okrenilo vso svojo pozornost na velikanski pomen razstav v obče, zlasti pa te slovanske v Odesi. O velikem pomenu razstav v Odesi so se že prepričali razni razstavljalci iz Avstrije, Nemčije in iz drugih evropskih držav. Toda društvu je največ na tem ležeče, da na razstavi sodelujejo Slovani, za to jih na to razstavo toplo poziva. Trgovinski odnosa j i med slovanskimi narodi še do sedaj še niso dosegli one stopinje, ki bi jo bilo treba doseči. Temu je največ krivo to, da Slovani med sabo ne vedo, kaj izdelujejo in da se vsled tega slovanski proizvodi ne rekla-mujejo v zadostni meri. Sveta nalo-iir, vzajemnega zbliževanja med bratskimi slovanskimi narodi bo tem ložje omogočena, ako se vezi krvnega sorodstva in duševne bližnosti še pridružijo gospodarski interesi. Slovan-stvo bo samo takrat izpolnilo svojo idealno nalogo, ako se bo njegova kultura in njegov gospodarski razvoj ne le izenačila s kulturo in gospodarstvom germanskih in romanskih plemen, marveč jih celo prehitela. Pripravljalni odbor poziva Slovane, da nemudoma v svojih središčih sestavijo odbore za pošiljanje predmetov na razstavo in da se čim najpreje javijo na naslov: »Obščestvo edinenja Slavjan«, Odesa, Her-sonskaja No. 84. »Akad. duštvo slov. veterinar-jav na Dunaju« ima 21. vinotoka t. i. svoj I. redni občni zbor s tem-le dnevnim rodom: 1. Citaaje zapisnika. 2. Poročilo odbora* 8. Poročilo preglednikov. 4* Volitve« 5. Slučaj-nsti. Čas; oh 7. svečar. Kraj: III. Hauptstr. 45, restavracija Novak. Prijatelji društva dobrodošli 1 Adrija v Pragi ima svoj prvo-letniški večer dne 23. t. m. u »Ciž-ku«, Ječna ulica. Začetek ob 8. zvečer. Gostje dobrodošli! »Strelski klub« pri »Novem svetu« naznanja vsem svojim članom, da je na zadnjem svojem sestanku sklenil, imeti vsak četrtek redno streljanje. Torej jutri, v četrtek na svidenje. Začetek ob 8. zvečer. Vloma. Dne 11. t. m. so dosedaj še neznani tatovi vlomili pri posestniku Jakobu Koprivcu na Bluzi pri Brezovici ter odnesli 32 K vredno, črno obleko, stare hlače in belo srajco, niklasto uro s srebrno verižico in Kopriveovo delavsko knjižico, v kateri je imel 120 K denarja. — Pred-sinočnjem so pa tatovi vlomili v barako branjevke Marije Marjetičeve v Spodnji Šiški ter ukradli dve škatlji belega grozdja, košaro kostanja, (maroni), 4 škatlje slaščic, košaro kruha, košaro limon in košaro jabolk.Vse to so naložili na v baraki se nahajajočo, zeleno barv. dvo-kolnico in odpeljali na svoj cilj. Mar-jetičeva ima čez 80 K skupne škode. V Ljubljanico skočila je sinoči okoli pol 10. na Dvornem trgu 42-lettia čevljarjeva žena Neža Poto-karjeva. Voda jo je nesla do Poga-čarjevega trga in ker je klicala na pomoč, ji je na bregu Pogačarjevega trga pomolil poštni sluga Leopold Božič drog, katerega se je oklenila in jo je Božič potegnil z vode s pomočjo nekega desetnika c. in kr. 17. pešpolka ter so jo potem z na lice mesta došlim policijskim stražnikom odnesli na osrednjo policijsko stražnico, odkoder so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Potokarjeva je nekoliko slaboumna, še bolj ji je pa vplivalo na živce, ker je dobila pri sodišču zaradi razžaljenja časti neko kazen. — Strah pred zaporom jo je menda gnal v obup. Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjem je v Bethovnovi ulici nek kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je podrl Sletnega šolskega učenca Jožefa Štruklja ter ga na desni roki lahko telesno poškodoval. Kar je iskal, to bo dobil. Ko je te dni na Bleiweisovi cesti neki hlapec ponoči zapazil stražnika, je zakričal »auf«, potem pa začel še vriskati. Isti hlapec je drugega dne peljal po imenovani cesti z vpreženim vozom. Ko zagleda stražnika, začne pokati z bičem tako, da je moral stražnik posredovati in bi bilo kmalo prišlo z iz/ivačem do javnega nasil-stva Kar si je želel, mu ne odide. Nad Šipami se je znesel. Sinoči je znani razgrajač F. D. pred nekim oknom silno razgrajal in zmerjal neko stranko, kateri je slednjič pobil pri oknu še šipe, katere bo poplačal z zaporom. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Slovencev, 90 Hrvatov in 40 Macedoneev. V Heb je šlo 40, v Buchs 50, v Inomost 25, v Meran 35, v St. Mihael pa 40 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 25, v Ljubno pa 29 Kočevarjev. Izgubljeno in najdeno. Delavka v tobačni tovarni Marija Podržaje-va je izgubila denarnico, v kateri je imela 10 K denarja in '/lat prstan. — Miini.ski paznik Jožef Varšek je našel kovček z obleko in posodo. — Dijak Ivan Jeretina je našel srednjo vsoto denarja. — Gosp. Jožef Renček je naše! lorgnon z dolgo srebrno verižico. — Stražnik Fran Možina je naše! ročno torbico z risalnim orodjem in manjšo vsoto denarja. Izkaz posredovalnice slovenskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji, 2 konto-rista, 1 poslovodja, 15 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki želez-ninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 3 blagajničarke, 1 kon-toristinja, 10 prodajalk. Službe išče: 3 knjigovodji, 5 kontoristov, 1 poslovodja, 27 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 8 blagajničark, 10 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. iroftne novice. * Umor. Pretekli petek je bila v Sarajevu v svoji hiši umorjena priletna vdova Paša Uzunič. Bila je trikrat zabodena v glavo in^štirikrat v život. Ropar je odnesel denar, kar ga je imela Uzunič doma. * S sinaho se je oženil v New Jorku neki A meri kanec; vsled tega je postal oče svojega lastnega vnuka. * Odvedeno dekle .Ko je šla prejšnji teden kmetica Saveta Kotur s svojo hčerjo Hadosavo iz Mitrorieo proti svojemu domn v Grk, jo prišel njima nasproti kmečki sin Mitar Jo* vanovič, oborožen s revolverjem. Pograbil je Radosave ter jo odnesel. Kam st« izginila, ni znano. * Milijonarka gospa Hartmaa je, kakor poročajo amerikanski listi, prišla vsled svojega prijateljstva do kralja Edvarda v največjo revščino. Sedaj, ko je stara 70 let, je morala napovedati konkurz. Amerikanci pravijo, da lojalnost ne daje pokojnine. * Zrcalo za želodec Zdravniki londonske bolnice so iznašli zrcalo za želodec, s čegar pomočjo je možno opaziti vželodcu opekline, otekline in sploh razne bolezni, ki so se doslej le s težavo določile. Želodčno zrcalo se sedaj rabi samo v narkozi, upajo pa, da bode nova iznajdba toliko napredovala, da ne bo treba narkotizi-rati bolnika. Književnost. — Poglavje o govedoreji na Kranjskem je naslov XI. zvezku kmetijske knjižice, ki jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska in ki je ravnokar izšel. Novoizišli zvezek, ki ga je spisal družbeni ranvatelj Gustav Pire, je zbirka spisov, ki so bili ravnokar objavljeni v »Kmetovalcu« glede vprašanja, s ktero tujo pasmo požlahtnjevati našo domačo goved. Pisatelj utemeljuje prednost simodolske pasme za Kranjsko, ne da bi se izključno le za to pasmo zavzemal, pač pa odločno govori proti porabi pomurske pasme ter je isto-tako odločno za rabo žlahtnih planinskih pasem, naj bodo sive ali lisaste, samo da resnično omogočijo zboljšanje domače pasme. Knjižica, ki vsebuje tudi praktične migljaje za zboljšanje naše govedi, se dobiva pri kmetijski družbi po 25 h s poštnino vred (denar je naprej poslati, in sicer najceneje v poštnih znamkah). Ta cena pa velja le za družbene ude, za druge in v knjigotrštvu stane 30 h brez poštnine. Vse tu naznanjene knjige dobivajo se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica Štev. 7. Telefonsko In brzojavna poročila. Ožja volitev na Krasu. Gorica, 20. oktobra. Pri ožji volit vi na Krasu je bil izvoljen dr. Ste-pančič s 424 glasovi. Zlobec je dobil 263 glasov. Napredujaki se večinoma niso vdeležili ožje volitve med klerikalnima kandidatoma. Poslanska zbornica. Dunaj, 20. oktobra. Današnja prva seja poslanske zbornice je bila izredno mirna. Ko so ministri stopili v dvorano, so jih češki radikalci pozdravili z burnimi abcug-klici. Nato je nastal mir. Seja je trajala samo 20 minut. Predsedoval je starostni predsednik dr. Funke. Po kratkem nagovoru je naznanil, da se prihodnja seja vrši v petek. Na dnevnem redu te seje je volitev predsedstva. \Volf je nroii tej predsednikovi odredbi protestiral, kar je dalo povod češkim radikalcem, da so jeli klicati: Pojdite v Berolin, kamor spadate, tam boste lojalen državljan. Ko so ministri zapustili dvorano, so jih češki klerikalci spremljali zopet s hrupnimi abcug-klici. Dunaj, 20. oktobra. Poljedelski minister dr. Braf se radi bolezni ni udeležil današnje seje. Sožalje poslanca Hribarju. Dunaj, 20. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice so poslanci vseh slovanskih strank izrekli sožalje poslancu Ivanu Hribarju povodom smrti njegovega sina dr. L M. Hribarja. Dr. Srb odložil mandat. Dunaj, 20. oktobra. Bivši praški župan dr. Srb je odložil svoj držav-nozborski mandat. Kronski svet. Dunaj, 20. oktobra. Cesar je sprejel danes dopoldne v 2urni avdi-jenci grofa Andrassvja. Kronski svet se je vsled tega pričel šele ob 1. končal se je po 20 minutah brez-vspošno. Položaj je skrajno kritičen. Dunaj, 20. oktobra. Cesar je v kronskem svetu pozval ministre, naj ohranijo dosedanjo koalicijo. Nato je Kossuth odgovoril, da neodvisna stranka neče ostati v koaliciji, marveč da zahteva, da se. izključno njej roči vlada .Cesar ni ničesar pripomnil, marveč je takoj zaključil posvetovanje. Kasneje je sprejel zopet Andrassvja in Wekerleja. So en »veleizdajniški« proces. Zagreb, 20. oktobra. Meseca septembra lanskega leta soaaprli pravnika Jovanoviča, ker je bil osumljen »veleizdaje«. Sodišče v Zagrebu ga je izročilo sodišču v Požegi. Sprva so ga obtožili veleizdaje, v zadnjem času pa sc obtožbo spremenili in ga tožili samo radi — motenja javnega mira. To dni jo bila obravnava. Sodišča je Jovanoviča oprostilo krivdo in kasni. Po nedolžnem je torej prosedei v preiskovalnem zaporu več nego leto. Iz Makedonije« Solun, 20. oktobra. Uporni Albanci so postali prava šiba božja za vso Makedonijo. Kakor javljajo iz Debra, so te dni naskočili vas Selce in uplenili vašČanom nad 2000 ovac. Drugi oddelek upornih Albancev je naskočil vas Rosoki in si prilastil 4000 ovac. Skoplje, 20. oktobra. Arnavti so napadli vas Galičnik ter uplenili 1000 ovac in 60 volov. V Srkolezu pri Peči so Albanci ubili Srba Mile-tića ter se polastili vsega njegovega premoženja. Skoplje, 20. oktobra. Iz Debra je bilo poslanih 500 vojakov v Reko proti Arnavtom. Ob reki Radiki pri Spiljskem mostu so trčili na uporne Arnavtc. Po teškem boju se je vojaški oddelek z občutnimi izgubami moral umakniti pred uporniki. V Žerovnico je vdrlo 500 oboroženih Arna\tov ob belem dnevu. Najprvo so osvobodili vse tamkaj zaprte rojake nato so pa plenili po hišah in po prodajalnah odnesli vse, kar se da odnesti. Iz Carigrada je vojna uprava brzo javila, naj se pošlje na Arnavte topničarje. Zakon proti narodnostim na Turškem. Carigrad, 20. oktobra. V petek stopi v veljavo zakon, naperjen proti neturškim narodnostim v otoman-ski državi. V vladnih krogih niso nič prav zadovoljni s tem zakonom, ker so že prišli do prepričanja, da bo ta zakon državi nemara več škodoval, nego koristil. Ferrerov tožitelj ustreljen. Pariz, 20. oktobra. V noči od petka na soboto so neznanci ustrelili stotnika, ki je bil v procesu proti Ferreru državni pravdnik in ki je predlagal Ferrera na smrt. Storilci so neznani. Gospodarstvo. — Dobava za vojaštvo. Vojna uprava kupi za Maribor 5900 stotov pšenice in 5120 stotov rži. Obravnava o zagotovitvi oddaje se vrši dne 27. oktobra 1909 pri intendanci 3. vo-ja v Gradcu. Kolekovane kupne ponudbe morajo biti vložene najpozneje do 9. ure dopoldne. Natančnejše pogoje je možno pregledati pri intendanci 3. voja, pri upravi vojaških skladišč v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Gorici, v Trstu in Pulju ter pri podružnični upravi vojaškega skladišča v Beljaku. — Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava za svojo postajo v Mariboru 5900 stotov pšenice in 5120 stotov rži. Pismene ponudbe je poslati do 27. oktobra t. 1. 9. ure dopoldne c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Nakupni avizo je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na a7 pogled. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in soi", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLE-, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tnchlauben 0. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 8 J1 Roea&kl de,a tek> p°- Mugno spadale pre- ■tura« Priporočamo našim rodbinam & kolinsko cikorijo. NEsnff; Popolna hrana za dojenčke, otroke in bolnik) na želodcu. Vsebuje pravo planinsko mlek( Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji. Proti praha jem, luskina: in izpadanja las deluje najboljše priznana Tn-cliiiiin tinte katera okrepčuje lasiSče, edstranju luske in preprečuje izpadanje ias. 1 alekleniea z »«i otlom t Ur1 Razpošilja se z obratno pošto ne manj i dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdrav medic, mil, medicina- vin, špecija! tet, najfinejših parfumov, kirurgih obvoz, svežih mineralnih vod itd. Dež, lekarna Milana Leustek v Liubljanl Rečeva cesta št I, poleg novozgrajenega Fran Jožefovegu j ubil. mostu. Dar £413 Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in NSf to: Hrvatski dramatični igralci in Zagreba K 3 kot polovico čistega debička predstave Škocjanu. Zvezna patrulja Ljubljana-Krar Ljubljana za kozarček „Dolcnjca" po ; Kušar K 15. Skupaj K 1820. Srčna hvala Živeli! Za dijaško podporno društvo movina". Rodbina G. Vidičeva K 10 mes venca na krsto gospe Berte Kersnikove Srčna hvala! _ Za dijaško kuhinjo „Donio vina" v Ljubljani so darovali nadalje gg dr. Šlajmer K 7| trgovec Šarabon K 50, instrum. Klavka K in E. Predovič K 10, (nabirala gospa Šlajmerjeva). Štirje neimenovani po K 20, tov. Maly K 5, po K 4 gg. Ant. Kadivčevj L. Schwentner, K. Seunig, dr. I. Lavrena neimenovana, Al. T ratnikova, dr. Fran T] minšek, ces. svet. Murnik,vdr. Fr. llešič, Di Rovšek, neimenovan, A. Štrukljeva, F. '-'J činski, M. Pečnikova in Fr. Trček, po K gg. vladni svet. A. Senekovič in dimn. mol ster I. Vrhovec; slednji je tudi obljubil brej plačno ometanje ognjišč (nabiral g. tajni „S1 Matice" Podkrajšek). Po gdč. Miri Zj pančevi so darovali: po K 20 gg. dr. Fj Zupane in Jos. Lavrenčič, po K 10 gg: Fj Štupica, not. Hudovernik, dr. Tekavčič. c| Schmidinger, Fr. Urbane, Fr. Souvan, Suver, pl. Graselli, J. Bleivveis, dr. Zinv-t in Iv. Mejač, po K 5 gg: dr. Svigelj Se::: in Zidar, po K 4 gg: E. Hus in dr. Krev: in neimenovan K 2. Dalje so darovali notar E. Orožen v Kamniku K 4, g. trg. Jerančič K 5, g. Vaso Petričić K 10, ga. Pj povičeva K 1 in g. prof. Lokovšek K 2 isf g. Fr. Cirmnn, mesar v St. Vidu 6 vreč kr;-pirja in gdč. Bavdekova 1 vrečo krompir; — V izkazu zadnjo soboto se ima pravi!:: glasiti prof dr. Trtnik in ne Tratnik. - Vse: darovalcem in nabiralcem iskrena zahval Žitne cene v Budimpešti] Dne 20. oktobra 1909. Termin. Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 14* v „ april „ za 50 kg K 14 Rž „ oktober „ za 50 kg K Koruza „ maj „ za 50 kg K di Oves „ oktober „ za 50 kg K 7č Efektiv. Neizpreme njeno. Meteorologično poretilor Višina nad morjem SOS-2. Sredaj: zračni tiak 736 0 E3. 1! 3* ! r«l Vetrovi 19. '2 poD.! 737*3 „ i 9. zv 738-7 20. ! 7. zj. §740-1 172 sl.jjvzhod 10 6 i slab jug 10 0 i brezvetr. Kemik dr. bob. Itsssu Oloaaac. Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da je ^gstdlla" prav izvrstno uporabna ustna koda, ker so njeni podatki popolnoma ne-»vodljivi is se i njo lahko razkazuje. 4 Srednja včerajšnja temperatura 12 | norm. 9 9(. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje povodom smrti našega srčno ljubljenega in nepozabnega sina, brata, strica, svaka, gospoda Franca Klinarja izrekamo tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno tolažbo in sožalje ob smrti predragega rajnika najsrčnejšo zahvalo. Dalje se zahvaljujemo preč. duhovščini in vsem dragim udeležnikom za časteče spremstvo pri pogrebu. Osobito pa se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih vencev in gospodom, ki so te vence nosili. V Ljubljani. 19. oktobra 1909. 3905 talni**! Mtali. wm Učenca za brivsko obrt g iače Valentin Ti«, brivec v Litiji. Delniška pivovarna Laški trg Sprejme izurjenega, samostojno delu* jočega strojnika pod ugodnimi pogoji. Nastop službe j Basssvsssssklssssasš saAssasšasssssasa mnsni mobi pekarn l BTĐDt i inja Unio. 3907 kakor hitro mogoče. 3910 UatfJDno, Roistivonke ulice 22 je wsak slan : io n@i osSprta ter 89 tapld pr!po?eča slasnemn občm*tvu> so j8 o o [JI* vešč dvostrokega knjigovodstva,, nemškega, hrvaškega ali kakega drugega slovanskega jezika, ki je sposoben tudi za potovanje, dO&i tak© j Službo. Oni, ki je bil že nameščen pri kaki pivovarni, ima prednost. Ponudbe z izpričevali in zahtevo plače sprejema gi'fid'Saski plVOV&r v Karlove«. 3911 S78l iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 2C0—400, 700.. 1200, 3000, 5000 litrov proda g?c nizki eanl. FEAH CASCiO Ljubljana, Salenburgora ulica št. G. »9 S Ta&Gj sg proda posesivc. ki leži blizu železniške postaie na KorO&kSm. Obstoji iz 6Q eraiev lepih travnikov, -a 150 c*iav živine velik hlev in druga posIOp^s3 vse zelo lepo, zraven tudi dobra gosiliSia. Vse posestvo je arondirano. Potreba denarja 50.000 K. Več pove &22ton i?05ak©5 trgovec V Sel3"CiI. 3574 [Š3 m i li! Žsnitna ponudbe. Vdovec, siar 3? let j en:;?: cirozom, irgom:ec in vežspo* sestnik v prijavnem Paraju f£/fc Železnice, si yeli vsled zornanjihanja časa tem potom znanja 3 izobraženo in pošteno gospodično dobre družine, v primerni starosti* ki oi mcg'a biti dobra mati otroku in imela veselje do trgovine* U se drugo postranska jrVar. /fesne po-nudbe 5 sli^o naj se Peljejo pod .,Z C O,'' na upravi. tJijL /farudc' do t. novembra t. L Jamčim strogo tajnest, slike takoj vrnem. za ljudske in srečni e lote, učiteljišče in licej, za obrtne in strokovne šole kakor tudi druge potrebščine priporoča v Prešernovih ulicah. Kuharica Cea 40 let stara, 3906 se od 1. listopada naprej sprejme v službo pri c. kr. orožnikih v Sevnici ob Savi. JtonovDme za 2 osebi z 2 sobama in pritiklinami se išče na novembrov termin. Ponudbe pod „November" na upravniitvo »Slov. Nareda«. 3902 5 kilogramov 3847 kove zajamčeno prve kakovosti razpošilja po povzetju za K 4"— poštnine prosto na vsako avstro ogrsko poštno postajo Mihael Valentin ScMk Dunaj VZI 4, Lercbenfelderstrasse štev. 67. j J. Zamljen \ čevljarski mofotor l F Uai3la.il, Kongresni trg ftev. 13 y se priporoča za vsa v svojo stroko I 349 spadajoča dela. * izdeluje prave gorsks in , telovadske čevlje. J z 2 sobama, predsobo, kopalno *obo, kuhinjo in drugimi pritiklinami kakor tudi l mM mm ii vsaka s posebnim vhodom, s? ođda s 1. Dsvamltrsm v Sodnijski eliti Ste?, k, Poizve se v trgovini L. Remi c istotam. 3034 umetni in trg. vrtnar fjubljana, Kolezijske al. 16 se priporoča za K&saditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika izbira cvetočih isa listnatih rastlin, vrtnic, prezimnjo£lh cvetlic (perene), krasna cvetic na grmovja, koni&ere, cvetlice za okna in balkone. Izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. 1542 H s cvetlicami itd. Naročila na deielo hitro ln vestno. pekarija 1 m opravo m odio v aalom. Poiave so v baraki v Spodnji Šiški pred Zormanom. 3903 V lftifll!f! KlHlh se nahaja z najredkejšlmi živalmi iz vseli delov s?eia. Predstava vsak M o!i 5. popola Ob 7. zvečer vsak dan glavna predstava Borba medvedov isi krmljenje az^er^st. Ob nedeljah in praznikih ob 11 dop. in od 2. naprej vsako uro predstava. Na ogled tega zanimivega podjetja vabi in prosi obilo podpore s posetom 3S93 lastnik. IMo 00 nemeblovana mesečna soba Ponudbe pod „360" Ljubljana poStno ležeče. 3901 Meblirana Ceno posteljno perje! 1 kg Sivega skubljenega peria K 2, poibe-lega K 2*50, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 i:g nadalje poštnine prosto. Dovršene pestsije ^C-SERM nega rdečega, modrega, belega ali rrncue- jj ga inlct-nanking-blaga, 1 pernica velika 180 x 116 cm z2 blazinama, velikost 80x58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnicn K 3. 3-50, 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90x70 ali 80x30 cin K 4-50, 5, 5-50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine, prosto pri naročilu od 10 K dalje. !W. v Oosenld. Štev. !©£2. GcMii les, Za neugajajoče denar nazaj al; se blagoj zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah p re-vlekah in vsem drugem posteljnem blagu! zastonj in poštnine prosto. 3653S ae odda tako] ali a 1. novembrom solidnemu gospodu na Resljevi cesti ćtev. 3. 3866 Mlinsko podietie na deželi sprejme kontorista (knjigovodja in stenograf) i lepo pisavo ter popolnoma zmožnega nemškega je-ika. Vstopi lahko takoj. 3886 Lastnoročno pisani curriculum vitae s pridejanimi prepisi izpričeval ter plači rne zahteve naj se pošljrjo pod „št. 253 mlin" na uprav. »Slov. Nareda«. Koroška Slovsaka želi vstopiti v Ljubljani v trgovino v prvi vrsti špecerijsko. VGdila je že coeedaj doma bra-njarijo, a bi se rada bolje izvežbala. Za prvi čas ne zahteva plače, te-muč se zadovolji s hrano in stanovanjem. 3870 Ponudbe na upravnistvo »Slov. Naroda« pod „Eoročka Slovenka". Zadružna tiskarna v Krškem ima svoj občni zbor 4. novembra 1309 cb 4. pop. v prostorih občinske hranilnice v Krškem s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Razni predlogi. To se razglasa v smislu § 26 re-gistrovanih pravil. 3912 V Krškem, 19. novembra 1909. ki ga mora imeti nabitega vsak gostilničar, vsak vin- i rgovec in vsak viac-\ gradnik .-. ii i?i 11I strepi M i se dobiva v .-. ........|.5Jli«« m v Izubijani Prešernova ulica št. 7 po 70 vin s pošto SO vin. Lf&feifasaa, Mestni trg razpošilja 3666 ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta. Obrnite se zanesljivo na domare slov. tvrdko! Velik! novi cenik zastonj! **l^f novost! fa na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča. — K 4*50. Srebrne nre od 6 kron naprej, Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se denar vrne. Sokolske verižitice 8 slov. trakovi nikelnasta K 1-20, srebrna K 5-—. ■ j$adi ogromne naloge prodajam Je sedaj pod tovarniško ceno: obleke, površnike, pelerine in zimske suknje gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in blu^e ja dame in deklice* — Veliko ijbira košuhovinastih ali s kofuhovino podloženih predmetov fakor: kratke, mestne in potne kojiuhe 3a gospode; jopice, boe, mufe in garniture ja dame in deklice. O. jfernatovič, Angleško skladišče oblek mA /Ljubljana, Jtfestni trg štev. 5. % lastnim ribolovom v Ljubljanici Borovnici in jezeru v bližini Ljubljane, so proda. 387i Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«/ -■ Mnogo denarja si prihrani, kdor ob potrebi vporabnih pred« metov in priložnostnih daril vseh vrst mf" zahteva *WI moj glavni katalog s 3000 slikami, ki se nT vsakemu "vhi /. .\ / pošlje gratis in franko. .\ .\ C. in kr. dvorni zalagatelj Jan Konrad, Most 433 (Češko. 3585 pripravne za sadje, prav močne, t obsegu 20 do 22 hI, proda po prav nizki ceni 3834 M. Rosner & Co. v Ljubljani poleg Hoslerjeve pivovarne. Za novoustanovljeno prekajev&l« nico svinjskega mesa z lastno iz-delovalnico klobas, salam itd, ki je prva in edina v Trstu, se išče ki bi razpolagal s kakimi 5000 K. Ponudbe sprejema Fran Pirman, Trst, ftkorklja 228. 3868 Z* OO w w emljisce v bližini železniške postaje na Hrva* Škem, Kranjskem ali Štajerskem, se Ide v najem za dalj časa. Prednost imajo ons, na katerih se nahaja mlin, žaga ali mlekarstvo. 3850 Vprašanja pod „Sigurnost 105" na zavod za oglasovaire K. Vrane&e- vić, Zagreb, Preradovićev trg 10. < Vinske sode iz hrastovega lesa, zdrave, močne od 56 do 65 litrov, „ 100 200 „ 593 s, 200 „ 220 „ „ 600 „ 800 „ nadalje 8 komadov prav močnih^ zdravih hrastovih sodov z vrati« cami v obsegu hI 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka M* Eosner & drug v ljDiil|2Di. poleg Koslerjeve pivovarne. 3E Benitna li ra ponudba. Mladenič, 24 let star, inteligenten, prijetne zunanjosti, trgovski poslovodja z malo glavnico, ki ima lepo priložnost se etablirati, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično staro do 25 let, s primernim premoženjem, ki ima veselje do hgovine ter bi mu hotela pri njeni ustanovitvi gmotno pomagati. Tajnost zajamčena. Le resne poudbe s sliko, ki se takoj vrne, do konca meseca pod »Speča zagotovjena" na uprav. ,S'ov. Naioda*. 3895 JI 3E Naročila na vsakovrstne ČASNIKE revije strokovne liste zabavne liste ilustrirane liste ® humoristične liste modne liste ruske, deške, poljake, erk-■kt, francoske, angleak«, itaUfaaske, aeamiko itd. prevzema 44 6602 6279 Hiša z lepimi stanovanji, nekoliko vrta in travnika, posebno pripravna aa kakega penzijonista ali vrtnarja, 00 GOBO proda. Kje, pove upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 3824 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraaaovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi ae vplačili. immmmmmmmmmmMmmmm 12 „SLAVU A" i. P« velikosti druga w ■■platano odihodalao i« kapltallje «89323.486-35 ajemna zavarovalnica naše države veeekMl slataatkfnarodno upravo. ———_— Generalno ztiopstvo v Ljnbijaoi, Vae eeiaanNa daje a čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši i Miii) ilitab štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. 99 Pristne rask« galoie Zvezdna znamka" so najbolje. ^ Tvornica 3908 Pristne samo k zvezdno zoemlco! „Provodnik*1 v Rigi jamči ra stanovitnost. Dobivajo se pri Vaso Petrlćiču v Ljubljani in po vseh boljših trgovinah s čevlji in z galanterijskim blagom. 3711 Jtfodni salon M- dej'Str nad priporoča cenjenim damam klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi Palača Jrfestne hranilnica. Prešernova ulica. Zelo važno za trgovce in obrtnike! ■aana ram ii Č5 Ker imam še precejšno zalego n let® 19f in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem času zaloga po^la in se Vam fa&a? 3Udi z-Io ugodna prilika, zahtevajte VZO?Gd,' katere radevolje pošiljam na ogled. — Z velespostovanjem - 4 ne, LjUDijana, Mestni trg št 1!. 39,3 Ha detielo in drobno 1 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev trakov Cene izredno nizke! Fr. Iglic Mestni trg 11 Orehe, suhe gobe, fižol, smrekove Mi divji ttnj in sploh vse deželne priitel&e kupuje 3803 Ant, Kolena v Celju. naznanja al. p. n. občinstvu, da ae 356 nahaja njegova vrtnarija na Karlovski cesti št. 2, cvetlični salon pa pod Trančo. Izdelovale iopkov, vencev Ltd. Gfca&ao delo in zcaerne cene. Velika zaloga suhih vencev. :: Zcsacja naročila točfio* a Pristni kranjski tanooljitati firm Oljnate barve ▼ posodicah po 7n t feg Isakor tudi ▼ ve&jtfi posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. in papir za vzoru. Mi pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. teklarski kiej (kit) prisnano In airohevno preizkušene najbolji*. Karbolinej Jiiavec (gips) za podobarje in za stavbe. prve vrste Čopiči 219 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fiMj Jfauptmaim v Qabljaai. Pnra kruilska tovarna oliaatia barv, Urnaiov, lakov la ataklarakaaa klefa. . Zahtevajte cenike 1 P i Kupujte in zahtevajte edino le i v zavitkih po 10, 20, 30, 50 in 70 vin. 289i ki se prooaja v prid dražbe sv, Cirila in Meicda. Dobiva se povsod. Dobiva sc povsozS. Glavna zaloga pn Prvi slov. z a! a ji £aja in rama na debelo v Ljubljani« Rožna ulica štev« 41- ^ Nc I 267/9/3 3882 Milil ll s Bonn ev • IS£2o Pri C. kr- SC&IŠČU V Kranjski §£$ri 0$?L £ so po prošnji lastnice g Katarine Grem, posestniee na Dovjem št. 2€3 na prodaj p$ §i§~ jawtmi ur s? 5S sledeče neprimičnine: zemlj. vi. št. 78; 206 in 344 k. o. Dovje, za katere se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer: I. za zemlj. vi. št. 87 ad Dovje: pare. št. 1738/2 hiša št. 20 v Mojstrani in pare. Št. 1745 gospodarsko poslopje, žaga s kozolcem in drvarnico (24 000 K), vrt pare. št. 1738 (172 K 50 v), pare. št. 2068/2 žaga (9000 K), 336/1 travnik (147 K), 1455 337 (4593 K), 1455 334 (2450 K), 1455/332 (69 K 25 v), 1455 433 (847 K 98 v), 1455/243 (602 K 26 v), 1455/244 (4143 K 33 v), 637/1 (4479 K 76 v), 637/25 (3252 K 60 v), 637/28 (3285 K), 637 27 (3339 K), 650 56 (6868 K 36 v), 1455,320 (2602 K 99 v), 1455 317 (333 K 05 v), 1455 119 (947 K 36 v), 1458/5 (1148 K 07 v), 1458 6 (1432 K C6), 1458/7 (87 K 76 v), 1482/47 (1004 K 18 v), 1482 50 (883 K 34 v), 1482 48 (63 K 62 v), 14S2/49 (58 K 9S v), 1482 59 (11782 K 61 v), 1401,9 (2244 K 32 v), 650/182 (3103 K 20 v), 650/183 (2505 K 30 v) gozdovi. II. zemljišče vi. št. 206 ad Dovje pare. št. 650 169 gozd (3069 K 12 v). III. zemljiščn vi. št. 344 ad Dovje parcela št. 638/2 gozd (4895 K 91 v). Dražba se bo vršila 2. novembra 1909 ob 10. dopoldne v Mojstrani št. 20. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice bre2 ozira na prodajno ceno. Zdražitelji morajo položiti varščino v znesku 10% izklicne cene. Skupilo izplačati je tekom mesec dni prodajalki. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sob; št. 1 in pa dne 2. novembra 1909 v Mojstrani pred začetkom dražbe. C. kr. okrajno u@Muqb ođSel I, * %t Kranjski gori, dne 9. oktobra 1909. □■□■□■□■□■□■□■□■□ID Naznanjam, da otvorim v tekočem te-dnn • rs?* združene s plesnimi in zabavnimi večeri za S?:?2T:3 *»51 179-apode iz boljših krogov. Priglasiti se je pismeno (prosim natančne naslove) ali pa ustmeno dO 21 t. 3tl. vsak dan od 4. &9 5. popOlđae V WolIOvi lallci Št. 10, II. nadstropje, levo. 3890 Z velespoštovanjem Edvin Rozman, konces. učitelj plesa. □■□■□■□■□■□■□■D gi m m m U Krasne klobuke za d po znano najnižjih cenah, priporoča mM salon 1. Vlvod-Mozefit Ljubljana. Stari trg 21. Klele sprejemam v popravilo, zunanja naročila izvršujem točno. _ Žalni klobuki vedno v zalogi, ji iL^ig-H-=ll IIHI=H5H-—11-ii=»AJ Pristen dober nnjevec se dobi pn 451 L SEBEHIKU V SptML JlJkl. Ljubljanska kreditna banka, v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnica v Celovca. Delniška glavnic« K 3,000.000. Podružnica v Spljetn. Rezervni fond SOO.OOO kron. Podružnica v Trsta. Sprejema vloge n knjižice n u tekofi račoi tir jih obrestuje od tac vloge po Ssttk 14 41A Kopije ii prodaja srefte in vrednostne papirje vseh vrst po dimen kani. E7 GU Sobnoslikarska io pleskarska tvrtka Speletič & Remžgar Rimska cesta št. 16 v Ljubljani se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi. Delo solidno! 12% Ceno primerno! klioHanki raaistn v Liiiaii sprejmejo več mladih delavcev ki se poznejši čas lahko tudi priučijo istega rokodelstva, proti primerni plači. Zadruga ključavničarjev v Ljubljani 3837 Poljanska cesta iter. 26. Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstva si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svoj brivski in frizerski obrt v hišo na Sv. Petna cesti 32 poleg kavarne f,Avstrija tt. Salon za dame s posebnim vhodom in separiranim! oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje las, priporočam svoj gorki in mrzli zdravniško priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (kite) striženih in zmešanih las v veliki izbiri. 3749 Z vsem spoštovanjem se priporoča M. Podkrajšek frizer za gospeds in dains, Sv. Petra cesta Sfsv. 32. K ^q Pj3 g^a BB 5BTI K li K lil K KXXXXXXXX xxxxxxxx V .3 C tt J?gt jesensko in zimsko sezono pripe«*eča medni salon ee S Dicic Ljabljana, 5«tenbargci>a alica J Cnasproii glavne poštej svojo bogato zalogo elegantnih klobukov sa dame, device in otroke po smernih cenah. 3846 x i x' X X X X X X X X X X xxxxxxxx Št. 571,/pr. 3865 P V đežshsi prisilni delavnici je izpraznjena služba zdravnika i letno nagrado 2000 K. — Služba se odda s pogodbo ter velja za njo eno- nesečna odpoved. Pojasnila o službenih dolžnostih daje vodstvo deželne prisilne delavnice n deželno tajništvo. Prosilci naj predlože svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru i. oktobra t. 1. fM deželnega odbora kranjskega Vae 368 prevjeema tir M daje Baterija] Josip Puh Ljubljana, Gradaške ulice št. 20. Ceno! — Solidno I %inuh|itstuik 40 metrov cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju vrlo znana izve zna trgovina V. J. Havlicek a brata v Podebradeh. Prltiftrorlio 852 Vaše blagorodje! Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem. J V. Frydekv 14. januarja 1S08. Puh (Styria), Globus, Regent in dragih specialnih znamk ter : posameznih delov.: Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje , posikljan je ter poplavila solidno ::: In ceno. sss X 2954 Karel Camernik Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Ha debelo In drobno po niskih oenah priporočam svojo bogate zaloteno z talonierilsKfn. to osen ust kramuTSklifi In pleteninami. 354 dne 15. oktobra 1909. Devociortalije in vse vrste blago za božja pota« TvorniSKa zalogo kroni, glavnikov. finlon Skof .■• Eraest Jevaikarler naslednik A Donoska cv&Kl gostilne ,ft. 6' SUKNR jvan ]ax in sin « Ljubljani unajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo veznih koles. s? Priporočam eledeoe specijalitete i slivovko In vinsko žganje od znanega vinogradnika F. Simončiča v Sevnici. Pristni kranjski brinjevec. — Znane domače brusnice, češnje v konjaku. — Višnje v Simončičevi slivovki. Tuzemske in inozemske mesne in ribje konserve. Vsake vrste vkuhano sadje In sočivje. OST" Kofeina proste žgane kave za bolnike. "^OSj Fr. Kham, \mm s M iilatesai ii vinania. Zastonj dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov vseh vrst damskega sukna, Seviotov in drugega volnatega blaga, za kostume, obleke, krila in bluze. Takisto vzorce barhentov in flanel velelepe izvršitve. Nadalje vzorce platna, posteljnega blaga, gradla, Sifona in namiznega blaga za opreme, pjamr Samo Izvrstno blago 'M velikanske izbire. Cenovnik na zahtevo. Pri naročilu vzorcev naj navede natančen naslov in željeni predmeti. .\ /• Jfajvecja modna vsetržnica in razposiljalnica modnega blaga .% Komenda Janda & Cie. Nlkolsbnrg, Mistke nam usti 13, Moravsko. 3477 se 3C IIŠIE SSletnica. 35letnica. Privatna plesna šola v dvorani hotela „Union". Imam čast naznaniti, da bode v ponedeljek, 25. t. m. otvoritev novega iubilešskega tečaja za plesalke in plesalce, že vajene plesa, in se bode nadaljeval vsak ponedeljek od 8. do 11. zvečer. Novost: Figurirati! plesi. Vsak petek od 8. do 11. zvečer je tečaj za začetnike in se prične v petek, 29. t. m. Poučeval bodem vse moderne plese. NB. Pri teh tečajih imajo samo vstop gospodične in gospodje boljših rodbin. Privatne in separatne ure v rodbinah, ali v institutih po dogovoru. Vpisuje in vpraša se vsak dan od 11. do 12. dop. in od 2. do 4. pop. v hotelu pri .Slonu* soba št. 73. Z odličnim spoštovanjem Giulio Morterra. avt. plesni učitelj. -11511= 3884 2C O. kr. avstrijske