NO. 2 Ameriška A . H* i t .. t - • >. •VT. ai "'^OVINA l.cOl ^ ,r \A COfs-fc HO .bnislsTOlO —(^ ^•W"«55S AMRAfCAN IN SPIRIT FOREIGN Jt* LANGUAGE ONLY *'.1) A/:. /© AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, January 7, 1986 ’■'nR .tBrigsl OL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Predsednik Reagan bo govoril o terorizmu in gospodarstvu na nocojšnji televizirani tiskovni konferenci WASHINGTON, D.C. — Nocoj bo v Vzhodni sobi Bele hiše televizirana tiskovna konferenca, na kateri bo predsednik Reagan napovedal nove gospodarske sankcije zoper Libijo. Dobro poučeni viri v Beli hiši vedo povedati tudi, da bo Reagan apeliral na zahodnoevropske države, naj sodelujejo v teh ukrepih zoper Libijo. Predstavniki angleške, zahodnonemške in italijanske vlade so pa že dejali, da niso pripravljeni podpirati vojaških ali gospodarskih pritiskov na Libijo. Novinarji se bodo zanimali tudi za Reaganovo gospodarsko politiko in predvsem za njegovo stališče do raznih predlogov v zveznem kongresu glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Pred tedni odobren Gramm-Rudman zakon namreč predvideva Precejšnje omejevanje izdatkov za obrambno tajništvo, kar predsednik močno nasprotuje. Zakon pa ne dopušča nobenih izjem. Pomirjevalne besede tako v Washingtonu kot Izraelu — Kadafi grozi, da bo poslal skupine teroristov v ZDA WASHINGTON, D.C. — Predstavniki Reaganove administracije priznavajo, da ZDA ne bodo napadle Libijo zaradi libijske podpore za palestinske in druge teroriste. Libija trdi, da teroristi nimajo oporišč v deželi, Reaganov tiskovni predstavnik Larry Speakes pa je dejal, da imajo ZDA zanesljive dokaze o obstoju takih oporišč. Isto trdijo v Izraelu, vendar tudi Izraelci ne govorijo več o vojaški akciji zoper Libijo. V zadnjih dneh je libijski samodržec Moamar Kadafi ponovno trdil, da pričakuje ameriški in izraelski napada in tudi, da je Libija pripra. Ijena sprejeti boj. Kadafi je rekel, da bo poslal skupine teroristov v ZDA, kjer bodo izvedli razne atentate. Ameriški FBI vzame, Kadafijeve besede resno in skuša nadzorovati aktivnosti znanih libijskih agentov. V Pentagonu priznavajo, da bi bil na-Pad na Libijo nevaren korak. Libijci so namreč dobro oboroženi s sodobnim sovjetskem orožjem. Med drugim ima Libija veli- 0 Protiletalskih raket in tudi šest podmornic. Visoka ameriška delegacija končala pogovore v Vietnamu — Obe strani zadovoljni z izidom HANOI, Vi. — v Vietnamu se mudi uradna ameriška delegacija, ki se zanima za usodo več kot 1800 vojakov ZDA, izginulih v Vietnamu tekom vietnamske vojne in še Pogrešanih. Vietnamci so obljubili, da bodo Pomagali pri iskanju trupel oziroma ostan-ov teh vojakov. Dejali so, da bodo podvoji-1 svoja prizadevanja in da bi radi končali za evo v dveh ali treh letih. Ameriška stran je izrazila zadovoljstvo z vietnamskim stališčem. Vietnam še vedno trdi, da ni na njenem zem ju več nobenih živih ameriških ujetni-°v. Nekateri kongresniki in predstavniki nvatnih organizacij v ZDA pa menijo, da LhT zanes|jivih dokazov, da Vietnam še /*držuje več ameriških vojakov. Med dokazi o osebna pričevanja oseb, ki so te Ameri-nce videli z- lastnimi očmi v času, ko so v ve i v Vietnamu. Uradno stališče ameriške o v n' n°ken'h neovrgljivih dokazov 1V| ameriških ujetnikov v Vietnamu. ZDA še vedno pogrešajo okoli 2.500 vojakov, izginulih v vietnamski vojni. Nekateri so namreč izginili brez sledu v Laosu in Kambodži. Južna Afriki govori o vdoru v sosednjo Botswano — Črnski gverilci uspešnejši v napadih zoper belce v obmejnih krajih JOHANNESBURG, J. Af. — Južnoafriška vlada je izjavila, da bodo njene vojaške enote vdrle v sosednjo Botswano in napadle južnoafriške črnske gverilce, ki imajo svoja oporišča v Botswani. Ti gverilci so v zadnjih tednih izvedli več napadov v Južni Afriki, pri tem pa ubili nekaj belcev. Botswana trdi, da ne dovoljuje omenjenim gverilcem oporišč. V zadnjih dneh so južnoafriške enote zopet vdrle v Angolo, kjer so se spopadle s skupino gverilcev, ki se borijo za neodvisnost Namibije, dežele, ki jo kontrolira Južna Afrika. V spopadu so padli 4 gverilci. V Južni Afriki je rudarsko podjetje, ki lastuje več rudokopov platine, odpustila iz službe 20.000 stavkajočih črnskih rudarjev. Rudarji so zahtevali povišanje plač. Podjetje trdi, da je pripravljena odpustiti nadaljnjih 10.000 rudarjev, ako bodo nadaljevali s štrajkom. Izrael in Egipt dosegla kompromisno rešitev več doslej odprtih vprašanj JERUZALEM, Iz. — Izraelski predsednik vlade Šimon Peres je dejal, da so pogajalci Izraela in Egipta končno izoblikovali kompromis, ki bo zadovoljivo rešil več spornih vprašanj. Med temi je bila določitev meje med Egiptom in Izraelom na enem delu Sinajskega polotoka. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je baje povabil Peresa v Kairo. Izrael posveča veliko pozornosti dobrim odnosom z Egiptom. Mirovna pogodba med Izraelom in Egiptom smatrajo v Izraelu in tud / Washingtonu kot velika pridobitev, prinesla pa je Mubaraku veliko političnih težav. Vendar je Egipt močno odvisna od ameriške gospodarske podpore, Mubarak pa zavrača politiko skrajno radikalnih držav, predvsem Libije. - Kratke vesti - Washington, D.C. — Guvernerji ameriške pošte so odstavili načelnika pošte Paul N. Carlina. Bili so nezadovoljni s Carlino-vim upravljanjem poštne službe. Denver, Colo. — Sen. Gary Hart je dejal, da ne namerava kandidirati letos za ponovno izvolitev v zvezni senat. Hart pa je rekel, da ni izključil možnosti predsedniške kandidature v demokratski stranki leta 1988. Politični opazovalci v Coloradu menijo, da bi Hart imel težko kampanjo za ponovno izvolitev letos, poraz na letošnjih volitvah pa bi zaprl vsakršno možnost predsedniške kandidature 1. 1988. Bogota, Co. — Vulkanologi še vedno govorijo o možnosti novega izbruha vulkana Nevade del Ruiz. Novembra lani je izbruh vulkana terjal več kot 20.000 človeških žrtev. Manila, Fi. — Opozicijski predsedniški kandidat Corazon Aquino je dejala, da bi zahtevala reprogramiranje odplačevanja filipinskega zunanjega dolga. Za katastrofalne gospodarske razmere v deželi je odgovoren predsednik Ferdinand Marcos, je rekla. V zveznem kongresu predlagajo, naj bi ZDA poslale opazovalce, ki bi nadzorovale potek filipinskih volitev 7. februarja letos. Iz Clevelanda in okolice Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto, od 8. ure zjutraj dalje, v društveni sobi farnega avditorija. Pridite! Pristavska noč 1986— Vstopnice za Pristavsko noč 1986, ki bo v soboto, 18. januarja, v SND na St. Clairju, so v predprodaji. Kličite odbornika Jožeta Koširja (481-5621), ali pišite na naslov 2085 New-come St., Richmond Hts., OH 44143. Novi grobovi Edward Fifolt V nedeljo, 5. januarja, je v Richmond Hts. bolnišnici umrl 75 let stari Edward Fifolt, živeč na Wilmore Ave. v Euclidu, rojen v Clevelandu, mož Jennie, roj. Mezgec (u. 1985), oče Dorothy Wozniak, Bernice Dursa in Janis Fifolt, 5-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Rose Wolfe, Vide Rudman in Anthonyja (pok.), zaposlen pri Ajax Manuf. do svoje upokojitve 1. 1980. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. St. jutri, v sredo, dop. ob 9.30 na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. John A. Lokar V četrtek, 2. januarja, je v Slovenskem domu za ostarele, kjer je živel zadnji 2 leti, umrl 90 let stari John A. Lokar, vdovec po Mary, roj. Levstek, oče Mary Schwertner, Jeannette Ruminski, Johna W. in Danielle Schultz, 11-krat stari oče, 14-krat prastari oče. Pokojni zapušča sestro v Jug., dve sestri pa sta šte pokojni. Bil je član KSKJ št. 25, SNPJ št. 126, Društva Loška Dolina ter zaposlen več kot 40 let pri Cyclone Fence Co., do svoje upokojitve. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek, 6. januarja, s sv. mašo v cerkvi Naše Gospe Pomočnice. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš. Pearl N. D’Amico Dne 2. januarja je na svojem domu v Euclidu nenadno umrla 63 let stara Pearl D’Amico, rojena Loehn, žena Jamesa, mati Jamesa ml., Geralda, Dennisa, Jo Ann, Michaela, Carleen S. Surga, Linda, Janet L. Pajk in Gre-goryja, 11-krat stara mati, sestra Mabel Hollenbach, Gertrude Hanna, Elizabeth Link ter že pok. Eleanor Prok, Lue Miller, Claytona, Harolda, Dorothy Doherty, Gladys Link in Helen. Pogreb je bil iz Sankovic-Johnston pogrebnega zavoda, 15314 Macauley Ave. v ponedeljek, 6. jan. Sestanek in božičnica MZA— Misijonska Znamkarska Akcija vabi na sestanek, ki bo združen z božičnico, prihodnjo nedeljo, 12. januarja. Sestanek bo pod staro cerkvijo ' pri Mariji Vnebovzeti ob 2. uri popoldne. Prijatelji misijonov prav iskreno vabljeni! Zadušnica— V nedeljo, 12. januarja, ob 10.30 dop. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Silvo Savernik ob tretji obletnici njene smrti. Skupno sv. obhajilo— DNU pri Sv. Vidu bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, takoj po maši pa zajtrk in sestanek v dvorani. Člani vabljeni! Za koroške študente— Za revne študente v Mohorjevih domovih so darovali sledeči: Paula Adamič $10, v spomin na pok. Franceta Krulc; po $10 v spomin na umrlega Jožeta Kokal so darovali: Frank T. Urankar, Marija Ribič, John M. Petrič in Frank T. Mlinar. V imenu Mohorjeve se lepo zahvaljuje pov. J. Prosen. Zaprisegli— Včeraj dopoldne je zaprisegel župan George V. Voino-vich. Navzočih na slovesnosti v mestni hiši je bilo več kot 800 gostov. V nagovoru je župan rekel, da je mesto še vedno v finančnih škripcih in da ne izključuje možnosti novih oziroma povišanih davkov. Njegova nova mandatna doba traja do januarja 1990. leta. Sinoči pa so zaprisegli novi mestni odborniki, izvoljeni na novembrskih volitvah. Med njimi sta zastopnik collin-woodske varde Mike Polenšek in pa Gus Frangos, ki sedaj zastopa senklersko naselbino. Novi odborniki so ponovno izbrali Georgea Forbesa za predsednika mestnega sveta. »Homestead Exemption«— Okrajni avditor Tim McCormack obvešča, da njegov urad že sprejema prijave za tako imenovane »Homestead Exemption« ugodnosti, katerih so deležni mnogi starejši občani. O tem bomo še poročali, lahko pa pokličete Mc-Cormackov urad na 443-7050. Mnogi, ki so upravičeni do te ugodnosti, ki je lahko vredna več sto dolarjev letno, je ne dobijo, ker se ne prijavijo. Ne bodite med njimi! VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 15° F. Isto vreme tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 22° F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 29° F. AMERIŠKA DOMOVINA IN ENO LETO NAM JE SPET MINILO... Klanj. Ofj^ 61|7 St. Clair Ave. - 431-0628 - Clevelam —£------------------— — (AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) - ib-——-------------———:—- f.James V. Debevec - Publisher, English editor ^ Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor — --------------------- \f1M\ Re9. Rt. Re». Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Zdrulene države: $3?J na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada. $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 NEW-YORK, N.Y. - Kot tisti i Stražar prete-Atoa.i-našega naroda bi lahko, ko pišem zadnjo kroniko slovenske njujorške srenje in njenega farnega patrona sv. Cirila na Osmi, že začel šteti zadnje ure leta 1985. Ni jih več veliko do tistega trenutka, ko za hip postanemo pagani, in kar nehote in nevede se klanjamo ponižno in razpoloženo divje bogu Soncu — Svarunu. Da, za trenutek odvržemo naše krščansko verovanje brez vsake krvave bitke. V tem trenutku ni nikjer ne Črtomira in ne Valjhuna. Sami smo z našo preteklostjo za nami — in s svojo prihodnostjo pred nami. SUBSCRIPTION RATES United tates: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays. U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Preteklost nam je znana. Njo že lahko razčlenjujemo, jo v hvali in samozadovoljstvu blagrujemo svojega krščanskega Boga, ker mu zaupamo svoja prihodena pota, pa če tudi nas lahko v prihodnjem letu pripelje do našega zemeljskega konca... tega leta farnega življenja, s tem pa tudi slovensko narodnega, pri Sv. Cirilu na Osmi v ameriškem mestu New Yorku. Za nas vse veliko vznemirjenje in hkrati tudi velika preizkušnja naše lastne moči še nadaljnjega življenja in ustvarjanja! Kakšen je bil naš letošnji sveti večer pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi? Cerkev lepo pripravljena, da pozdravi njujorške Slovence. Jaslice je skrbno in z lepotnim prijemom napravil Janez Arnež ml. Vso cerkev in predvsem oltarje je v božičnost odela Helena Klezinova, ki je tudi v dvorani pripravila hladno in toplo okrepčilo za vsakogar, ki se je še hotel nekaj trenutkov pomuditi po polnočnici v domači slovenski družbi, predno se razprše po ameriškem njujor-škem okolju. In ta večer je menda v tej skupnosti vsakdo po svoje doživljal. V cerkvi zmerom Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMAST«ER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 2 Tuesday, January 7, 1986 »o^jg^ea Cerkev kot del družbe (Dne 21. decembra je sobotna priloga Dela objavila intervju z nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem ob 5-letnici njegovega vodenja slovenske Cerkve. Tudi tokrat je nadškof govoril za širšo slovensko javnost. Intervju je zanimiv in ga danes in prihodnji torek posredujemo našim bralcem v celoti. Ur.) Dglo: Po dobrih petih letih, odkar ste prevzeli vodstvo v rimskokatoliški Cerkvi na Slovenskem, ste si nemara nabrali dovolj izkušenj za podrobnejšo oceno položaja katoliške Cerkve v Sloveniji. V dosedanjih občasnih izjavah ste ugotavljali, da je ta položaj »sorazmerno ugoden«, zato nas posebej zanimajo razlogi za to »sorazmerno ugodnost«. Šuštar: Dvomim, da sem si nabral dovolj izkušenj. Pet let je vendarle kratek čas v razmerju z ogromnimi spremembami, ki so se dogodile v Sloveniji, odkar sem jo leta 1941 zapustil. Tako sem, ko sem se vrnil, tako rekoč na novo odkrival Slovenijo in tudi položaj Cerkve v njej. Ne vem, kaj v vprašanju bolj poudarjate: sorazmernost, ugodnost ali obe besedi skupaj? Pri ocenitvi se opiram na svoje poznavanje razmer v drugih deželah, predvsem v Zahodni Evropi, deloma pa tudi v Vzhodni in v primerjavi z njimi je položaj Cerkve pri nas sorazmerno ugoden. Pri tem pa bi poudaril besedo ugoden, kajti zavedam se, kakšen napredek je bil storjen v zadnjih treh desetletjih in kako ugoden je tudi položaj v primerjavi z marsikatero drugo deželo. Vrsta primerov v Sloveniji potrjuje mojo oceno. Odkar sem prevzel vodstvo slovenske metropolije, ni prišlo s predstavniki družbe do kakega večjega nesporazuma, napetosti, pa tudi ne do ostrih polemik. To je dobro znamenje, saj dokazuje, da se v tej družbi kljub različnim nazorom lahko odkrito pogovorimo. Omenil bi še nekaj drugih primerov. Najprej odprto reševanje vprašanja verske oskrbe v domovih za starejše občane in v bolnišnicah, zatem samostan v Stični, ki je znova v cerkvenih rokah in postaja pomembno kulturno, duhovno in umetniško središče. Zatem je vredno omeniti, da so v cerkvi na Blejskem otoku trikrat na leto spet maše. Dobro je tudi to, da smo lahko zgradili sorazmerno veliko cerkva. Pri vsem tem je imela zelo veliko zaslug komisija SRS za odnose z verskimi skupnostmi. Naj dodam še nekaj, kar nas močno povezuje, namreč skrb za našo kulturo. Pri tem ne morem obiti zadnjega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, na katerem smo lahko predstavili tudi verski tisk. Ravno tedaj je bil v Sloveniji na obisku novi pronuncij Colasuonno in povabil sem ga v Cankarjev dom. Ko je videl razstavo verskih knjig, je bil zelo presenečen. Vse to govori o ugodnih odnosih, zaradi nekaterih problemov pa vztrajam pri besedi sorazmerno. Med tepti je graditev cerkve v Kopru, kjer se zapleta že leta in leta. Še vedno je nekaj vprašanj, o katerih redko teče beseda. Tako na primer o tem, da bi smeli verni fantje, ko so pri vojakih, prejemati verski tisk ali da bi smeli k maši. Odprto je tudi vprašanje verske oskrbe zapornikov in gojencev v posebnih zavodih. D. — Nesporazumov med Cerkvijo in družbo je vse manj, pa vendar je tu in tam še slišati o zlorabi vere v politične namene. Kaj In kar za našo skupnost nju-jorških Slovencev je v preteklem letu skončalo to svojo pot. V večini naši preostali srenj čani se nič kaj ne zdrznejo, toda mene kot srenjskega kroničarja, števca našega življenjskega utripa pa močno pretrese ob spoznanju, da ima nad nami močnejšo moč človekova Smrt kot pa Rojenica. In tako je bilo tudi v preteklem letu, tako v farnem in širšem srenjskem merilu. Da imam. vozilo, kot ga imajo drugi, zares napravil bi naše popisovanje, nekaj drugačnega od tistega cesarja Avgusta pred tisto nočjo, ki nam je dala Luč življenja. Pa kakor je bil zadnji mesec letošnjega leta pri slovenskem sv. Cirilu nekako živahen: Miklavžev obisk, decembrska prosvetna ura if! ne nazadnje še božično praznovanje. Na večer staro- in novoletne norčije se bo menda nekaj faranov zbralo v naši lepi novi cerkveni dvorani. To bo tretjič, da bodo tod kot Slovenci v domači družbi pričakali trenutek, ko se bo za nas spet odgrnila nova zavesa v templju Časa. S tem trenutkom bomo že vstopili v leto, ko lahko kot kroničar zapišem: prešli smo v časovno območje sedemdese- stojim v njenem ozadju, ker skoraj zmeraj našim ljudem, kaj slovenskega branja ponujam. To delam tudi v dvorani. Zato me je Tone Babnik poimenoval za slovenskega Juda. Jaz pa le želim, da bi naši ljudje kaj slovenskega brali, tudi Miklavžu to naročam, ker le z našo besedo se bomo ohranili pri življenju in — ker smo pač maloštevilni in nismo: ne Judje, ne Irci, Poljaki in ne Ukrajinci, pa tudi ne Grki (Bizantinci) kakor tudi ne Italijani ali Portoričani v Ameriki! Skozi vso našo zgodovino in vsepovsod, tudi na Slovenskem, nas je naša beseda ohranjevala. Zato nam mora biti sveta! Stoječ v ozadju torej sem tudi letos delil oziroma ponujal božično Družino iz Ljubljane, pa seveda štel prihajajoče. Sprva je kazalo, da nas bo samo nekaj več kot nič. Pa se je naš sveti večer glede prihajanja faranov in srenjčanov spremenil v Gregorčičevo pepelnično noč. Prihajali so še in še, tako, da so zunanja vežna vrata še dolgo udarjala — seveda v meni radostno — ko je župnik oče Robert z ministranti pristopil k jaslicam in oltarju... Tako se je ustvaril lep skup, med katerimi pa je bilo tudi menue o takih pojavih/ Š. - Govoril bi samo o Sloveniji, in to ne o nespora; med Cerkvijo in družbo, ker je Cerkev del družbe temveč predstavniki enegajn drugega dela družbe. Sem proti vsaki tičm zlorabi vere. Želel pa bi, da bi vedno preverili zakai r to ah ono dejanje, odločanje ali nastopanje razume’kot pol zlorabo vere. Ocenjevanje je namreč različno. D. - Načelne opredelitve pri tem ne pomenijo dosti , pa jih tud, zanemarjati. Torej se je predvsem treba lotevati kretnih primerov, ki pa — kot da jih ni... ~ Ne’ zel° konkretno smo J'h obravnavali in reš Morda se ravno ob takih konkretnih primerih pokaže ali iP, no stališče, kaj je sploh zloraba vere, dovolj jasno ’ J D.- Kaj mislite s tem, ko večkrat poudarjate »enakon, sožitje vernih in nevernih«? p x “7 Imam vtis’ da Je to sg po plač i’ripavil: Sir. n & 1 j Vatikan pira ar' Na XVI. me 'larodpem zgodovinskih ved, i je$>il od sta do 1. septembi v Sebckhi je na njem sreča. oko§220<: m njakov iz 59 drža ,. je ^tikansk: stavnik mons. MaccaroRe spe oč nosti, da je papež JanS Pavel l odpreti del doslej nedosfcopnil: ar papežev Pija X. i: Be^fedikta , je obdobje od leta 190$ do 1922. novejši vpogled bo omogočil zanimivih dob: k e moderni. N ti n tega stolči , čas prve oktobrske 'volucije i; ! i/ma v Italiji. ekakor b ; 1 iitve postavi' • v novo : •.ar je bilo oj neznan ie a sfcve tarsi- Cerkev kot del družbe (Nadaljevanje s str. 2) strokovnost... D. — ... in privrženost samoupravni ureditvi? Š. — Zdi se mi samo po sebi razumljivo, da ti, ki smo tukaj, verni ali neverni, sodelujemo v družbi, v kateri živimo. Enakopravnost, ki jo zagotavlja naša zakonodaja, pa je treba v praksi preverjati, kajti tu in tam kdo potoži, da ga zaradi vernosti niso sprejeli v službo, da zaradi tega ni napredoval in podobno. Res pa je, da je zapostavljanja zaradi vernosti vse manj v industriji, pa tudi v znanstvenih in raziskovalnih ustanovah. Problem pa ostaja v družbenih in političnih ustanovah, kjer v vrhovih vernih ni. O. — V preteklosti je bilo pogosto slišati — tudi v koordinacijskih odborih za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi — o vmešavanju Cerkve v tako imenovane javne zadeve oziroma njenem poseganju na javna področja. O tem so bile različne interpretacije. Kakšno je vaše stališče do tega? §. — Ne vem, da bi kdaj uradna Cerkev recimo škofovska konferenca, s kakšnim dokumentom posegla na javno področje, če ni šlo neposredno tudi za moralno vprašanje. Vzemimo za primer splav, ki je sicer splošno socialno vprašanje, vendar pa Cerkev ne more mimo njega, kot da se je ne bi tikalo, tako kot denimo gradnja cest. Splav je tako bistveno moralno vprašanje, da Cerkev o njem ne more molčati. Po drugi strani pa je bilo slišati očitke, da se nismo oglasili v zvezi s podaljšanjem porodniškega dopusta, češ da je to tako človeška stvar, da bi Cerkev morala kaj reči o njej. Verni imajo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da povedo svoje mnenje. Pa tudi Cerkev kot ustanova, ker je po svojem bistvu občestvo vernih. D. — Kakšno je vaše stališče do sodelovanja duhovnikov v koordinacijskih odborih za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri SZDL? AH gledate na to kot na politično dejavnost duhovnikov, ki jo Cerkev načelno prepoveduje, ali ki)! na sodelovanje pri urejanju spornih vprašanj? Š. — Sem za sodelovanje duhovnikov v koordinacijskih odborih in vseh drugih skupinah, ne da bi prevzemali kakšne funkcije. S tem bi namreč duhovnik izgubil možnost, da bi bil v svojem poslanstvu nevezan. Prizadevanja za politično dejavnost, ki jih poznamo iz zgodovine, niso bila zmeraj dobra. Zavzemam se za to, naj duhovniki sodelujejo v družbi, pogovoru, še posebej, ko gre za kulturne, humane stvari, vendar pa naj funkcije delegatov in predsednikov prepuščajo drugim, laikom. D. — AH potemtakem tudi odgovornost? Š. — Verni, tudi duhovniki, ki delijo usodo naše družbe, naj sprejemajo tudi svoj del odgovornosti. Ker pa imajo duhovniki v Cerkvi posebno poslanstvo, naj ne sprejemajo funkcij. D. — Predlanskim je bila ustanovljena slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK). Ta je sicer v sestavi jugoslovanske, toda nekakšen smisel ste gotovo videli v tej ustanovitvi. Ali ustanovitev pomeni večjo samostojnost Cerkve na Slovenskem? — Predvsem pomeni večjo možnost, da upoštevamo svoje posebnosti glede na jezikovne, zgodovinske in še kakšne druge različnosti. Šlo n; n je tudi za to, da bi enotnejše nastopali v odnosu do jugoslovanske škofovske konference, ne pa, da bi se odcepili od nje. D. — Na zadnji seji SPŠK ste škofje analizirali in podprli pismo treh italijanskih škofov (goriškega, videmskega in tržaškega) senatni komisiji v Italiji o zakonu o globalni zaščiti Slovencev. Pismo so nato poslali še trije slovenski duhovniki iz omenjenih škofij. Kaj menite o vlogi duhovnikov pri ohranjanju in krepitvi narodne identitete, jezika, kulture...? Š. — Škofom smo odgovorili z osebnim pismom, ne pa javno. Seznanjeni smo tudi s pismom duhovnikov. Njihovo prizadevanje bi radi podprli, premisliti pa moramo, kako, da nam ne bi očitali neprimernega vmešavanja. (Op. ur. AD. — Bralci bodo našli besedilo tega pisma na str. 7.) Dolžnost Cerkve in posebno tudi duhovnikov je zavzemati se za narod. Cerkev se namreč uresničuje v konkretni družbi, konkretnem narodu in mu želi s svojim delovanjem služiti. To pomeni inkulturacijo v ta narod, pospeševanje vseh tistih kulturnih prvin in samobitnosti, ki so značilne za konkreten narod, vendar pa ne v nekakšnem ekskluzivnem smislu, kot da bi samo ona to zmogla. Dejansko pa je v zgodovini izredno veliko prispevala k ohranjevanju in krepitvi narodne identitete in kulture in to velja tudi danes. D _ Ni se mogoče izogniti vprašanju o pred nedavnim končani izredni sinodi škofov v Vatikanu, ki je vzbudila precejšnjo pozornost. Vrstila so se ugibanja, ati bo pomenila zmago restavracije ali naprednosti. Zdaj je videti, kot da ni ne eno ne drugo. Bi hoteli povedati, kaj ste si od nje obetali vi in ali so se vaša pričakovanja uresničila? g. — Moram priznati, da si nisem nič obetal. Le kaj lahko naredi sinoda v štirinajstih dneh, sem si mislil. Po informacijah, ki sem jih nato dobil, pa sem mnenje spremenil. Zdaj ponavljam besede rektorja neke italijanske univerze: sinoda se je splačala zato, ker je edini zmagovalec na njej koncil. Konservativci in pro-gresivci so izgubili bitko. Sicer pa sinode natančneje še ne poznam po njenih rezultatih. Ko dom dobil konkretne sklepe, bom laže o njej govoril. Za zdaj pa morda le še to, da sprejemam njeno formulo o enotnosti v različnosti in o različnosti v enotnosti. (Nadaljevanje In konec prihodnji torek) Tone Arko: CONFITEOR... XIII. Nekateri jugoslovanski delavci, ki so bili zaposleni v zahodni Evropi, so več let vlagali svoje devizne prihranke v jugoslovanske banke posebno še, ker so jim obljubljali razmeroma privlačne obrestne mere. Vse to je bilo še kar v redu, dokler so oblasti tudi dovoljevale izplačila v devizah. Toda mnogo teh delavcev ni komunističnim oblastem verjelo in zaupalo, ti so zato svoje težko prislužene devize vlagali v razne banke v zahodni Evropi. Izkazalo se je, da je bilo to nezaupanje popolnoma upravičeno, kajti komunistične oblasti so kmalu prepovedale kakršnakoli izplačila v devizah. Delavci z deviznimi prihranki v jugoslovanskih bankah so se takorekoč čez noč znašli brez deviz, ker so oblasti začele izplačevati samo v brez-vrednih dinarjih. Seveda so nove devizne vloge kaj hitro izplahnele, ker tudi delavci ne vedo, kaj in kam bi z dinarji. Oblasti so skušale delavce sploh odvrniti od vlaganja v kapitalistične banke. Seveda tudi delavci znajo misliti in se za to odvračanje niso dosti zmenili, kljub grožnjam jugoslovanskih oblastnežev. Vedo in razumejo namreč, kam pes v resnici taco moli. S takimi in podobnimi ukrepi so si komunistične oblasti odbile simpatije celo tistih delavcev, ki niso bili režimu vsaj naravnost sovražni, čeprav morda nenaklonjeni. Obenem je s tem federacija (Beograd) v veliki meri izgubila zelo važen in pomemben ter v mnogih ozirih nenadomestljiv vir deviz. Večino teh delavcev v zahodni Evropi zopet najdemo med Slovenci in Hrvati. Vzrok V BLAG SPOMIN TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA MOŽA TONY KRAMPEL ki nas je zapustil 8. januarja 1973. Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uiiva raj naj sveti! Žalujoči: žena MARA pastorka SLAVKA polsestri OLGA BIRDS in SYLVIA DEŽMAN ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 7. jan. 1986. je seveda jasen. Po kulturi so Slovenci in Hrvati namreč bližji zahodni Evropi kot pa bizantinskemu jugu v Jugoslaviji. Zaradi tega se hitreje najdejo in prilagodijo, tudi raznih jezikov v zahodni Evropi se hitreje navadijo in nauče. Torej je devizna politika režima zopet naperjena predvsem proti delavcem iz bolj razvitih predelov Jugoslavije. Razna podjetja, ki v Jugoslaviji zaslužijo največ deviz (največ izvozijo), so v glavnem slovenska in hrvaška. Ista, celo strožja devizna politika je naperjena proti njim. V slučaju podjetij je devizni problem precej težji, ker so pravzaprav javna last in jim v nasprotju z delavci ni tako lahko obdržati deviz iz beograjskih krempljev, ker imajo zelo malo možnosti vložiti devize v kako kapitalistično banko, čeprav se tudi to v posameznih primerih zgodi. Največkrat so podjetja prepuščena na milost in nemilost Beograda. Zaradi stalnega in doslednega »raubanja« deviz od slovenskih in hrvaških podjetij si le-ta ne morejo privoščiti nakupa novih strojev in je zato slovensko in hrvaška industrijska oprema silno zastarela. Osebno sem videl stroje, ki so bili stari nad 50 let. Še vedno je v uporabi precej strojev iz predvojnih časov. Kljub ponovnim protestom Slovencev in Hrvatov, se devize redno uporabljajo za nakup najnovejše in najsodobnejše opreme za podjetja v južnih republikah. Navzlic skrajno zastareli opremi v slovenskih in hrvaških podjetjih, in kljub ultramodernim strojem v obratih na jugu države, je delavčeva storilnost in produktivnost znatno višja na severu kot na jugu. Z drugo besedo povedano: Najboljši stroj nič ne pomaga, če se le premalo dela in če delavec ne zna stroja pravilno uporabljati. Delavčev kultura ima večji vpliv na njegovo produktivnost kot pa še tako moderna oprema. Znano je namreč, da tudi z najboljšim bobnom žaba nikamor ne pride. Oblasti v Beogradu s tako devizno politiko ubijejo dve muhi naenkrat. Prvič si nagrabijo in nakradejo devize, na katere so vedno lakomni, na drugi strani pa zavirajo ali celo preprečujejo razvoj slovenske industrije, s tem pa prisilno pospešujejo gospodarsko izenačenje razvite Slovenije z nazadnjaškim jugom. Za razvoj Slovenije je Jugoslavija »mlinski kamen okrog vratu«, zaradi katerega Slovenci prisilno nazadujejo. Ta »mlinski kamen« vleče Slovence v smeri balkanskega gospodarskega primitivizma in banalnosti. Vpliv kulture na razvoj in napredek ne smemo sicer podcenjevati. Nimam tukaj namena se spuščati v podrobnosti tega vprašanja. Samo na hitro bi omenil, da je bila v zgod- njem srednjem veku Kitajska tehnološko in znanstveno kakih 1000 let pred Zahodom. Toda danes jo mora prav isti Zahod vleči iz skrajne tehnološke in gospodarske zaostalosti. Tudi ni potrebno ponovno poudarjati bolečo razsipnost jugoslovanskega juga. Veliko je bilo že napisanega o »političnih tovarnah«, ki imajo stalne izgube, katere pa morajo pokrivati spet Slovenci in Hrvati. Prav tako so Slovenci tisti, ki grade današnji Beograd, ki raste kot gobe po dežju. Za sjalno rast je potrebno veliko graditi. Znatno količino gradbenega materiala pa mora Jugoslavija uvoziti. To je pa možno le s slovenskimi in hrvaškimi devizami. Južna podjetja so na mednarodnem tržišču le malo ali sploh niso konkurenčna, zato razmeroma malo izvozijo in tudi zelo malo deviz zaslužijo. Dejstvo je, da mnoga ta južna podjetja niso konkurenčna niti na samem jugoslovanskem trgu. Ker na jugu deviz iz lastnega dela torej nimajo, jih morajo ukrasti od tistih, ki si jih prislužijo. Tako zopet po njihovem pregovoru: »Malo radi, malo kradi.« (se bo nadaljevalo) MALI OGLASI Off E. 185 St. 3 bedroom alum, sided bungalow, 1 1/2 bath, garage, front porch. $42,500. George Knaus Real Estate 819 E. 185 St. 481-9300 (1-3) Home for Sale To Settle Estate Single home, 19617 Mohawk. Air cond. Carpeting & drapes. 3 bdrtns. Open Sat. & Sun. 1 to 4. Call fl'..ir'ng those hours: 481-4710, or call anytime: 531-0375. (x) Eastlake Home or business. Immaculate 4 bdrm home. Utility room and garage. Work from home. Lot 80 x 1 64. Asking $51,900. Kirtland Super duplex. Alum. & brick-6 years old. 2 extra large bdrms. 1 ’/j baths. Fireplace-Country kitchen with all aP' pliances each suite. Acre lot-Owner anxious. Askin9 $149,000. Make offer. Pat Pollack Realty 944-5999 Wanted Dental receptionist. Cal' 431-6644 or 481-8748 f°r interview. , , Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper)-Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tud' druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNI* Pokličite 423-4444 ali 729-1023 (x) Kanadska Domovina IZ DOMOVINE: Odmev na izjavo Slovenskega narodnega odbora TORONTO, Ont. — Izjava SNO, ki je bila objavljena v Svobodni Sloveniji od dne 31. oktobra 1985, je odjeknila tudi v domovini. Iz tega je razvidno, da se zdrave sile doma zavedajo pomembnosti zdomske politične opozicije, ki se kakor oni bori za slovenske interese in slovensko narodno blaginjo. Pisec pisma, ki na Izjavo SNO gleda »od znotraj« današnje Jugoslavije, med drugim piše: »Najprej lahko pozdravim izredno slovensko zavest, ki je očitna pri naših rojakih v daljnih deželah. Naši rojaki se čutijo Slovence in to je najpomembnejše. Iz Izjave SNO izžareva duh slovenstva, kot ga čutimo tudi Slovenci v Jugoslaviji. Dragi rojaki! Tudi pri nas moramo svojo narodno zavest iz dneva v dan dokazovati, kakor vam je znano. V celoti se moremo strinjati s tistim delom Izjave, ki zahteva za Slovence in to za združene Slovence ,,politično, kulturno, versko in gospodarsko svobodo, ki naj temelji na spoštovanju človekove osebe”. Strinjati se moremo z vsemi deli Izjave, ki zahtevajo svobodni razvoj, odločanje v svoji politični, gospodarski in drugačni usodi. Predvsem je treba pozdraviti željo po ,,složnem nastopu vseh slovenskih demokratičnih sil”.» Ima pa pomisleke o stavkih, ki so v Izjavi izzveneli kot želje. Za primer navaja iz Izjave: »Združimo se v zahtevah po slovenski svobodi in samostojnosti, da zagotovimo svojemu narodu življenje in rast... Rešimo iz narodne preteklosti skupne vrednote, da jih vzajemno in svobodno ponesemo v prihodnost novim rodovom!« »Kako lepa misel!« nadaljuje pisec. »Toda kako jo uresničiti?« Po njegovem je s tem Izjava sprožila več vprašanj kot dala odgovorov. Upa pa, da se bo v sedanjem katastrofalnem gospodarskem vzdušju v jugoslovanski Sloveniji dalo pospeševati prizadevanja SNO in njegovega programa. V zaključnih odstavkih pisec pravi: »Upanje torej je, in ker to ljudstvo pod Triglavom, ki se je razkropilo po vseh celinah, živi Že tisoč in več let in je preživelo že marsikaj, bi se nam moralo današnje žalostno stanje zdeti le kruta epizoda v tem tisočletnem obstajanju. V podobnih hudih časih je Ivan Cankar zaprl usta vsem z besedami: ,,Nikarte, ta burka je stara že tisoč let!”» Tako glas demokratičnega Slovenca iz domovine. Ali ni to dovolj jasen dokaz in poziv, da svoje delovanje podvojimo in še z večjo vnemo zasledujemo pot do narodne svobode in demokracije? Otmar Mauser Jugoslavija: Sprta in paralizirana Slabi izgledi za prepirajočo konfederacijo žajo mejo iz ene republike v drugo, zamenjajo lokomotive. Med tem ko drugi narodi v Evropi delajo za večjo integracijo, se jugoslovanske republike vse bolj odmikajo druga od druge in zahtevajo vse več individualnih pravic v svoji lastni državi. Komunistična partija — ali Zveza komunistov kot je znana uradno — je objavila v novembru, da je v teku leta 75.000 članov (v večini navadni delavci) vrnilo svoje partijske izkaznice. Z gospodarsko krizo in nujno potrebo po odločnem vodstvu v deželi, uradni krogi priznavajo, da je politična zmeda paralizirala izvedbo potrebnih ukrepov. Komunistična partija, ki ne dovoli nobene politične opozicije, je morala priznati, da tudi ona zgublja svojo kontrolo in privlačnost. Gospodarski problemi so zelo resni in politični nemiri postajajo vse bolj zapleteni. Jugoslovanski predstavniki, kot tuji diplomati v prestolnici, ne vidijo veliko upanja, da bi se ekonomska situacija obrnila in da bi se spet vzpostavila prejšnja edinost. Jugolavija ima 20 milijard (U.S.) tujega dolga. Od 1. 1980 Toronto, ont. — zadnje ase tuje časopisje posveča veliko več pozornosji razme-rant v Jugoslaviji, kot je bil to s učaj v preteklosti. Po tem se a sklepati, da je stanje v ugoslaviji doseglo nevarno stoPnjo gospodarskega in poli-■čnega razkroja, ki ne skrbi f8°lj tamkajšnje vladne kroge, crnveč tudi tuje opazovalce. n> kot drugi ne vidijo veliko otožnosti, da se bodo ti gospo-atski in politični problemi, v atere je Jugoslavija zašla po 'tovi smrti, rešili brez drastič-sprememb. Tudi kanadsko asopisje je prineslo že več ankov> ]