LJubljana, sreda 23. aprila 1928 Cena 2 Din •b 4, »irtng. — ^tane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Dto 40"— neobvezno. Oglssl pO 'It'**Bi Uredništvo i Liobtjans, Knaflora alics iter. 5/L Telefon it. «07« in «804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi so os vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko lana h. iliu - Paha Wien.Mr. njj«L Ljubljana, 24. aprila. Občfaske volitve na Koroškem so prinesle Slovenski stranki napredovanje od 8709 na 9592 glasov ter od 231 na 256 odoornikov. To pomeni, da je stranka napredovala od občinskih volitev v letu 1924. za 883 glasov ali za 25 odbornikov. Koroške razmere je treba meriti s posebnim merilom. Onstran Karavank poteka življenje popolnoma drugače kakor kjerkoli drugod na Slovenskem. Naši rojaki onstran državnih meja žive od nesrečnega plebiscitnega izida dalje pot težkimi razmerami. Pritisk avstrijskih državnih, koroških deželnih oblasti in lokalnih občinskih uprav je naperjen ves čas proti slovenskemu iivlju. Osnovna tendenca vseh teh faktorjev, ki predstavljajo eno enotno stremljenje v narodnem pogledu, je, kako čim prej zmanjšati število Slovencev, kako odstraniti vse, kar bi moglo nuditi našim tamkajšnjim rojakom oporo in zaslombo v njihovem nacijonal-nem življenju, kako čim prej zbrisati vse vnanje znake, ki pričajo, da pričenja kompaktno slovensko ozemlje pod Beljakom in Šmohorom ter okrog Celovca. V prvi vrsti pa se vrši sta.en pritisk na javno mnenje v tej smeri, da se morajo Slovenci udejstvovati samo med Nemci, ne pa kot nacijonalna enota, ki ima svoje sorojake onstran državnih meja. Tudi kulturna avtonomija, ki se obeta koroškim Slovencem, ima prav tako namen, naj se na zunaj čuva videz nekakšnega manjšinskega prava, v resnici pa pokaže, kako zadovoljni so Slovenci z obstoječim stanjem. Nemške in utrakvistične šole, ki pa »e od prvih nič ne razlikujejo v svojem raznarodovalnem delu, nemški učitelji in prav tako nemški uradniki od najvišjega do najnižjega, v zadnjem času tudi vedno bolj naraščajoče število nemških duhovnikov v slovenskih župnijah, onemogočanje vsakršnega slovenskega prosvetnega življenja, vse to ustvarja na Koroškem atmosfero, ki naj v čim krajšem času zbriše s koroške zemije sledove slovenstva. Spričo takega stanja motrimo iz Jugoslavije sleherne pojave med koroškimi rojaki, s skrbjo in ljubeznijo, da vidimo v njih utripanje življenja onega •nesrečnega dela našega naroda, ki ni imel še prilike, da bi bil uspešno zaključil fazo svojega nacijonalnega preporoda, kaj šele, da bi se dokopal do narodne svobode. Tu so tudi občinske volitve velevažen dogodek, ker se v rezultatih, ki jih prineso, razvidi, kako je z našimi rojaki in kolike uspehe more pokazati germanizacija, odkar so prepuščeni svoji nesrečni nsodi. Spričo neznosnih razmer bi ne bili presenečeni, če bi nam izidi volitev prinesli vsakokrat novo bolest, vsakokrat nov poraz, novo nazadovanje, zakaj narod pod tako neugodnimi okolnostmi, z ne-dovršeno notranjo strukturo se mora boriti s popolnoma neenakimi silami in neenakim orožjem. Izid nedeljskih občinskih volitev pa mas je prijetno presenetil. Pokazal je, da se naša pozicija kljub vsemu ne slabša, nasprotno, da se drži naša manjšina onstran Karavank neomahljivo in da se ji vrste celo krepijo. V velikem številu občin so glasovi slovenske stranke narastli in to kljub temu, da znajo Nemci pridobivati na svojo stran ljudi z raznimi gesli nevtralnih gospodarskih in sličnih strank. In ne smemo pozabiti: kdor se v obstoječih razmerah uvrsti v falango slovenske stranke, je res mož, a ne list v vetru, ki se suče po zraku, zdaj na to, zdaj na ono stran. Kdor je glasoval za slovensko stranko se je s tem afirmiral povsem določno k slovenstvu in pokazal svojo nacijonalno voljo na najnedvomnejši način. Volilci te vrste tvorijo trden kader naše stvari na Koroškem in zato moremo konstatirati z zadoščenjem, da ta kader ne nazaduje, marveč se ja-Či in množi. Ostali slovenski glasovi so pripadli nemškim rn v narodnem oziru več ali manj nevtralnim strankam. Te se sicer nočejo zavedati, da izvira iz posesti slovenskih glasov tudi dolžnost do slovenskih volilcev. Bridko je sicer, da vzdržujejo naši rojaki v svojih občinah upravo ljudi, ki nasprotujejo njihovim natijonalnim interesom, da jim odda-;ajo glasove in jih s tem legitimirajo za še nadaljnje gospostvo. Kolikor je med +erni renegatov. se jim ne čudimo, ker jih poznamo dovolj, ali mislimo na oni gotovi veliki odstotek ljudi, ki jih nikakor ne gre prištevati k renegatski svo-tini, ki pa jim nacijonalna samozavest še ni segla do srca. Napredek kadra slovenske stvari na Koroškem smemo smatrati za znamenje, da nam ni treba gubiti nade in da bo slovenska stranka mogla tndi te nevtralce še pridobiti na svojo stran. Trgovinska Dogajanja s Švico Beograd. 24. »prlla p. Začetkom tamfta se f>o-*o v Curih« pričela pogaiiamja med našo iti 5vi-•ir, ki jo je Glasbena^ Matica po dolgotrajnem, uprav frenetičnem aplavzu ponavljala. Vse v vsem: radio je snoči navzlic vsem svojim nagajivostim storil svojo nalogo; vzdrževal je zvezo med Glasbeno Matico, zmagujočo tam gori_ v zlati Pragi pred številnim izbranim občinstvom, ter med Ljubljano in vso Slovenijo, ki s simpatijo spremlja lepe uspehe svojega reprezentančnega pevskega zbora v bratski češkoslovaški državi. Ne dvomimo, da so s simpatijo in navdušenjem poslušali snočnji koncert Glasbene Matice tudi Hrvatje in Srbi, ki jim je zagrebška oddajna po-stajja potom telefonske zveze oddajala pra ški koncert. ,,Bremen" odleti že danes? London, 24. aprila, s. Po poročilu i* Ouebeca zelo hitro napredujejo reparacil-ska dela na letalu »Bremen«. Sedai so prispeli potrebni nadomestni deli in orodje. Kohl, Hiinefeld. Fitzmaurice. Shiler in Balchen delajo z vso paro. da bo letalo »Bremen« čim prej moglo zopet leteti. Pričakuje se, da bo letalo še tekom današnjega dne popravljeno .Po končani popravi bo »Bremen« najprej letela v Belle Isle Street, kjer bo dobila vse potrebno za nadaljni polet. V Newyorku pričakujejo »Bremen* že za jutri. Nasproti ii bo letelo 12 vojaških letal, ki jo bodo spremljali do letališča v Mitchiellfieldu. Nemški prekooceanski promet Berlin, 24. aprila, g. Nemška »Lufthansa« je ob otvoritvi vseh ziračnih prog in z ozirom na naraščajoči pomen prekooceanskih poletov povabila inženjerje na ogled novih hidroplanov v Wansee. Pri tej priliki je imel ravnatelj podjetja predavanje, v katerem je govoril o velikem pomenu prekooceanskih poletov, ki so stopili sedaj v ospredje javnega zanimanja. Podjetje namerava uvesti najprej redno prekcocean-sko službo z južno Ameriko, ker so za to progo na razpolago ugodna oporišča. S tehnične strani ie govoril o prekooceanskih poletih tehnični ravnatelj, ki je izjavil, da ie družba že pričela vežbati letalce za te polete. Letalska nesreča v Šabcu Beograd, 24. aprila, p. Kakor poročajo iz Šabca, se je pripetila danes tamkaj težja letalska nesreča. Vojaško letalo tipa «Bre» guet XIX», ki ga je vodil pilot Fran Oblak, rodom iz Slovenije, je pri pristanku zadelo ob neko hiSo, porušilo streho in se nato strmoglavilo v globocino Letalo se je sko« raj popolnoma razbilo, dočim so bili pilot in oba spremljevalca težje ranjena. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila preiskava. Napredek koroških Slovencev DeHnitirni rezultati nedeljskih občinskih volitev na Koroškem« Slovenci napredovali za 25 mandatov« — Skupno so dobili Slovenci 256 odbornikov. — Od lanskih deželnozborskih volitev so napredovali Slovenci za 634 glasov Celovec, 24. aprila. Dodatno k včerajšnjemu poročilu sporočamo, da so Slovenci pri letošnjih občinskih volitvah povsod napredovali. Leta 1924. so prejeli 8709 glasov in 231 odbornikov. Skupno z ostalimi slovenskimi odborniki, ki so bili izvoljeni na kompromisnih listah, je znašalo število slovenskih odbornikov 258. Pri letošnjih občinskih volitvah so prejeli Slovenci 9592 glasov in 256 odbornikov. Povdariti je treba dejstvo, da so letos nastopili Slovenci skoro povsod samostojno. Število gilasov in odbornikov znaša torej 883. oziroma 25 več ko leta 1924. Nekai odbornikov je bilo tudi letos še Izvoljenih na kompromisnih listah. Pri deželnozborskih volitvah lani so prejeli Slovenci 9578 glasov in so letos v občinah, kjer so samostojno nastopali, napredovali za 643 glasov. Ce t« številke seštejemo, dobimo za Ko- roško slovensko stranko 10.212 glasov. Prav lepe uspehe je dosegla KSS v naslednjih občinah: V Bekstajnu 681 glasov, poprej 501; V Št. Jakobu v Rožu 626 glasov, poprej 510; v Svetni vasi 224. poprej 189; v Traji vasi 140 glasov, poprej 100; v Logi vasi 351 glasov, poprej 251; v Ritarji vasi 354 glasov, poprej 292. Absolutno večino imajo koroški Slovenci v naslednjih občinah: Pilča vas (Luttmansdorf), Zgornja Vesca. Sele, Loga vas. Bistrica pri Pliberku, Blato, Žvabek in Globasnica. Značilno za vse volitve je da niso velenemci nikjer samostojno nastopili. Z «Einheitspartei» so napravile nemške stranke slabe skušnje in je najKrzt ta firma za vselej pokopana. «Land-bund» je v slovenskem delu nastopil kot gospodarska stranka in je obdržal svoje pozicije. Priprave za ožje volitve v Franciji V nedeljo ni bil izvoljen nobben komunist in le 15 soci- jalistov. - Levičarske nade Paril, 24. aprila, b. Kakor izgleda, bo levičarski kartel ▼ nedeljo pri volitvah slavil ■voje vstajenje. Iz raznih volilnih okraj,ev prihajajo poročila, da bodo socijalistični in radikalni kandidati odstopili, da s tem zagotovijo zmago levičarsko orijentiranega poslanca in poraz nacionalističnega kandidata. Leon Blum je v razgovoru s poročevalcem bruseljskega lista «■ 1111! i f 1! 111111111111111>>» Notranja situcija v Notranja situacija v Romuniji je že dolgo zelo napeta, zadnje tedne pa se je z bojevitostjo opozicije poostriia še bolj. Znano je, da je opozicija dala svoji odločni, skoro se lahko reče, že fantastični borbi zoper vlado liberalne stranke najkrepkejši povdarek s tem. da je kratkomalo zapustila parlament in da že nekaj tednov dosledno bojkotira državno zbornico. Če govorimo o romunski opoziciji, mislimo s tem seveda narodno-kmečko ali nacijonalno zaranistično stranko. Zakaj druge stranke iz opozicije sploh ne prihajajo v poštev. Zastopane so le nacijonalistična stranka z Averescom. narodna stranka s profesorjem Jorgo in narodne manjšine, ali vse te skupine skupaj premorejo v parlamentu le pet poslancev; nanje se tedaj ni treba nikomur ozirati. Nacijonalno-zaranistična stranka je tedaj edini resni nasprotnik liberalne večine. Ko je odšla iz parlamenta, je pričela prirejati ogromna zborovanja ter na njih vršila ogromno agitacijo med prebivalstvom. Ravno zaradi te njene taktike pa je prišlo do novega konflikta z vlado. Nacijonalni zaranisti so namreč sklicali veliki miting v historičnem središču Erdeljske v AIbi Juliji, toda vlada jim je pravkar zborovanje prepovedala, kar mora konflikt tirati do viška. Opozicija proglaša, da se za vladno prepoved ne bo brigala, ker jo smatra za protizakonito in da bo kljub temu zborovala v AIbi Juliji.. Da razumemo ostrino konflikta, se je treba pravilno zamisliti v nekatere okolnosti. Narodni zaranisti so nastali iz dveh strank. Ena je stranka radikalnih kmetov zato imenovana zaranistična. ker pomeni zara — kmete, deželo. Zastopa malega kmeta v nasprotju z bogataši ter veleposestniki in ima svoje postojanke v prvi vrsti v stari Romuniji, tedaj v Moldaviji in Vlaški; njen vodja je JViihalake. Združila se je z narodno stranko, ki predstavlja politično organizacijo Romunov na Erdeljskem. Tamkaj je bojevala hude. a odločne boje z Madžari in njen sedanji vodja Manju je bil vodja romunske politike tudi poprej pod madžarskim režimom. Ostala ji je politična organizacija iz predvojne dobe, prav tako pa tudi poprejšnja borbenost. 'V bojih s fevdalnimi Madžari se je morala razviti v demokratično stranko. zato zahtevata tudi sedaj Manju ln Mihalake demokratizacijo romunske notranje politike, odpravo plutokratizma in evropejizacijo političnih metod, tedaj praktično svobodne volitve in resničen demokratičen režim. V opoziciji naci-jonalno-zaranistične stranke imamo potemtakem velik del tega, kar imenujemo pri nas prečansko fronto. Ravno to pa da borbi poseben pečat. V AIbi Juliji je ravno pred desetimi leti na velikem zborovanju ista narodna stranka proglasila združitev Erdeljske s kraljevino Romunijo. Pred tedni so njeni prvaki preteče naglašali. da bi mogli Erdeljci revidirati svoje nekdanje sklepe. Te pretnje seveda ne morejo biti drugega kakor močne besede. ki nai bi poveča1? učinkovitost propagandne akcije med narodom, vendar je smatrala vlada za primerno, da opoziciji zborovanie prenove, ker bi moglo ioak «preveč» razburiti prebivalstvo in dovesti do preostrih enunci-jacvi. Opozicija pa ne more popustiti v svoji propagandni akciji, ker Ji drug način boja ne preostane, odkar se ie odstranila iz parlamenta. Po ustavnih določbah se poslanci, ki izostanejo od dvanajstih sej, pismeno pozoveio. naj vršijo svojo poslansko dolžnost: ako pa opomin ne izda, se njihovi mandati razveljavijo in izvolijo se jim namestniki. Ako se seveda vrnejo v parlament, bi se njihov povratek vsekakor smatral za poraz, ki ji mahove"- ugleda med nrebivalstvom ne povečal. Nadaljnji razplet konflikta med vlado in opozicijo obeta potemtakem vedno več interesantnega. Davčni protesti mariborskih gospodarskih krogov Maribor. 24. aprila. Nocoj so se zbrali v Gambrinovi dvorani v Mariboru trgovci, obrtniki in drugi pridobitni sloji, da razpravljajo o davku na poslovni promet, o uslužbenčevem davku in zdravniškem zavarovanju. O davku na poslovni promet je izčrpno poročal refere-rent zbornice TOl g. Žagar. Ko je bil ta davek leta 1920. uveden, se je sama finančna uprava zavedaia, da davek ni trajno namenjen. Tedanji finančni minister dr. Stojadi-novič je povdaril, da se davek ukine takoj, ko se enkrat občuti normalizacija. Kljub zagotovilom pa je davek ostal, ter se je za gospodarstvo celo usodepolno poostril Vse njegove ugodnosti so ostale v veljavi Scimo 9 mesecev. Danes ko imamo že zakon o neposrednih davkih in ko so že dani vsi pogoji za njegovo ukinjenje, je davek na poslovni promet tako občuten, da ga trgov-sivo in podjetništvo ne more več prenašati. Najhujši je seveda v Sloveniji. Lani je bilo v vsej državi plačanih 185 milijonov davka na poslovni promet. Srbija je plačala 43. Hrvatska 49, Slovenija pa 42 milijonov dinarjev. Preobremenitev Slovenije s tem davkom se še bolj drastično vidi. če preračunamo koliko odpade tega davka na glavo. V Srbiji odpade na prebivalca 7, v Hrvatski 20, v Sloveniji pa nič manj in nič več kot 40 Din na glavo. S tem pa ni rečeno da je v Slovenn največ prometa. Slovenija piača zaradi tega toliko, ker funkcionira pri nas davčni aparat z vso silo ln energijo, drugod pa primeroma rahlo. Zdrav aparat js sploh naša velika nesreča v pogledu davkov. Pri rigoroznem pobiranju tega davka pa še vedno prihajajo fermani iz Beograda, ki zahtevajo čim večjo vnemo. Zadnji poziv te vrste je od 6. marca t. 1. Finančna direkcija nalaga vsem davčnim oblastvom poostritev poslovanja glede davka na poslovni promet. Zbornica TOI je že neštetokrat predstavljala merodajnim krogom preveliko breme tega davka. Letos januarja je vložila posebno spomenico in tudi 9. t. m. podvzela tozadevno potrebne korake povodom gospodarske konference, ki se ie vršila v Zagrebu v navzočnosti 6 ministrov. Za nastop proti davkom na poslovni promet ie potrebna enotna fronta vseh gospodarskih krogov. O uslužbemskem davku ali telesnem davku sta poročala predsednik gremija g. Weixl in zbornični referent g. Žagar. Ta davek je stopil v veljavo s 1. aprilom, t. 1. Za uslužbence ima mnogo dobrega, težko pa je to, da se nalaga obratom in občinam ž njim mnogo dela. Bog sam ve. kako bodo vaški župani sestavljali za uslužbence davčne knjižice. Davek je po češkem vzoru a ker vsak čevelj ni vsakomur prav, tudi za nas ni vse dobro, kar je dobro za Češko Po zaokonu bi si morili davčne knjižice nabaviti delojemalci, kaznovan pa ie delodajalec, če knjižic ni. Davek je izvedljiv in to tembolj pri nas, ker ie trgovski in poslovni svet inteligentnejši kakor pa v drugih pokrajinah. G. Pinter je stavil predlog, nai fr.govci in podjetniki skrbe da b^do uslužbenci te davke sami plačevali Temu primerno naj se jim zato zvišajo plače. V pogledu bolniškega »varovanja to to-glašak vsi zborovalci, da je potrebna decentralizacija po oblasteh. V Mariboru }e nekdaj dobro uspeval samostojna bolniški urad, zdaj se pa delodajalci kakor delojemalci pritožujejo, da prihajajo podpore pozno in da tudi pomoč za zdravila v primeru bolezni ne odgovarja upravičenim zahtevam Kakor je potrebna decentralizacija, tako je tudi potrebna revizija zakona o bolniškem zavarovanju. Mariborski pridobitni krogi pripravljajo glede bolniškega zavarovanja še posebno anketo. Za trgovsko bolniško zavarovanje, ki je del splošnega bolniškega zavarovanja se je soglasno zahtevala samostojnost. Na dnevnem redu nocojšnjega zborovanja je bilo tudi pokojninsko zavarovanje, ki se je pa odložilo za posebno sejo, ki bo sklicana v kratkem. Stanovanjski zakon Avdijence in konference Beograd, 24. aprila p. Danes so bili sprejeti v avdijenci ministrski predsednik Vukičevič, zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič in prosvetni minister g. Grol. V vladnem predsedstvu se je vršila popoldne dolgotrajna konferenca med gg. Vuki-čevičem, poljedelskim ministrom dr. Stan-kovičem in ministrom za agrarno reformo dr. Andričem. Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval v odsotnosti obolelega ministrskega predsednika kot najstarejši minister trgovine dT. Spaho. Glasom izjav poedinih ministrov je ministrski svet razpravljal o načrtu novega stanovanjskega zakona. Sprejet je bil predlog, ki ga je izdelal poseben ministrski odbor in glasom katerega se je stanovanjska zaščita z znatnimi omejitvami podaljšala do 31. maja 1929. Tozadevni zakonski predlog bo predložen na prvi seji Narodne skupščine, tako, da bo sprejet še pred 1. majem. Nadalje je ministrski svet razpravljal o sporu med ministrstvom pošte in radio-oddajno postajo na Rakovici. Danes se vrača zunanji minister Beograd, 24. aprila, p. Povratek zunanje« ga ministra dr. Marinkoviča se pričakuje za jutri opoldne. Njegov namestnik dr. Šu« menkovič se je danes zvečer odpeljal nje« mu nasproti in se bo sestal z njim v Za« grebu. Spotoma ga bo obvestil o zunanje« političnih dogodkih, ki so se odigrali v nje* govi odsotnosti. Jugoslovensko odlikovanje Trenčina Praga, 24. aprila, h. Sredi maja bo odpo* taval jugoslovenski poslanik Branko Laza« revič v Trenčin na Slovaškem, da izroči mestu red Sv. Save III. razreda. Pri tej priliki bo izročil mestni občini v imenu ju« goslovenske vlade -jugoslovenski mavzolej, kjer so pokopani umrli srbski vojni ujet« niki in vojaki. Incident z madžarskim poslancem v Subotici Praga, 23. aprila, h. Bratislavski listi pi« šejo o incidentu, ki ga je imel v Subotici madžarski nacionalistični poslanec praške« ga parlamenta dr. Geza Sille, voditelj ma« džarske krščansko«soeijalne stranke na Če« škoslovaškem. Sille je potoval gotovo v agi« tacijske namene iz Budimpešte v Beograd. Pri finančni kontroli v Subotici je izzval hud incident, tako da je mogel šele z na« slednjim vlakom nadaljevati pot. Madžar« ski listi se precej razburjajo zaradi tega incidenta. Ženska volilna pravica v Angliji London, 24. aprila. (10.) Včeraj je spodnja zbornica nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu ki priznava ženskam volilno pravico in ga odobrila z 220 glasovi proti 71. Istotako, je odobrila zbornica določbo katero ie predlagal delavski poslanec Henderson, naj se maksimalna lestvica stroškov za izvolitev kandidatov zniža za vsakega volilca od 7 pencev na 5 pencev oziroma od 6 pencev na 4 pence. Predlagatelji so predlagali to določbo, da se omogoči kandidatura tudi ubožnejšim kandidatom katerih volilni stroški bi se, z ozirom na to. da je priznana 5 milijonom ženskam volilna pravica, tako zvišali, da bi bila njihova kandidatura skrajno otež-kočena. če ne onemogočena. Sovjetska država edina lastnica zemlje Moskva. 24. aprila, s. Sovjetska brzojavna agentura javi: Sovjetska vlada je izdelala zakonski načrt glede razdelitve in porabe zemlje Po tem zakonskem načrtu temelji ves agrarni sistem na načelu licitacije, to se pravi končnoveljavne ukinitve vsake zasebne pravice do posestev. Pri izvedbi tega zakonskega načrta se mora predvsem ozirati na razvoj produktivnih sil poljedelstva ter se mora pri tem vsestransko podpirati socijalistična obnova. Zakonski načrt vsebuje določbo, da bivši posestniki, ki so bili izgnani z gotovih ozemelj, v teh okrajih, kjer so bili prej, ne smejo dobiti zemlje. Konferenca nasledstvenih držav in Caisse commune v Rimu Praga, 24. aprila, g. 2. maja se_ prične v Rimu konferenca nasledstvenih držav, repa racij ske komisije in upnikov za ureditev vprašanja papirnih rent. Češkoslovaška delegacija odpotuje ie v četrtek v Rim. Prva dva dneva sta določena za pred razgovore nasledstvenih držav z reparacijsko komisijo. 2. maja se bo vršila plenarna seja, katere se bodo udeležili tudi upniki. Smrt italijanskega senatorja Firenze, 24. aprila o- V Md vod« stvom skladatelja Jeremijaša Prvi turnej« ski koncert ie bil torej s svojim izredno lepim moralnim uspehom ne le velika umet« niška zmaga Matičnega zbora in naše umet« ne in narodne pesmi, nego tudi iskrena manifestacija tesne slovanske kulturne vzajemnosti. Pogumno dalje! Pisek, 22. aprila. Težko je bilo danes zjutraj slovo Mati* carjev od Budjejtmc, kjer smo z najrazlič« nejšimi kulturnimi in vojaškimi faktorji ter meščani našli tako iskren kontakt. Po« sebno ganljivo je bilo slovo Matičarjev od prvega pešpolka in njegovega viteškega polkovnika. Zanimivo je namreč, da je ta pešpolk prvo ustanovljeni polk češkoslova« ške armade, ki se je sestavil že 1. 1914. na Ruskem, kjer se je v Kijevu blagoslovila polkovna zastava, ki so si jo ogledali M a« tičarji v polkovnem poveljstvu. Sedanji pol kovnik Klubal je že tedaj na Ruskem sode« loval pri ustanovitvi polka, te tn druge za« nimive dogodke iz zgodovine polka, kate« remu sta kumovala predsednik Masaryk in minister Beneš ter druge velike češkoslo« vaške osebnosti, je preprijazno razložil pol« kovnik svojim gostom, ki so si baš ob 10« letnici obojestranske osamosvojitve ogieda« li tudi razne zanimive zgodovinske spomi« ne iz časov osvobojenja češkoslovaškega naroda in ustanovitve čcškoslov. armade. Ob slovesu pri zajtrku, pri katerem je zopet sviral polkovni orkester se je pred« sednik zbora Pečenko v prisrčnih besedah poslovil od ljubeznivega m gostoljubnega polkovnika, kateremu je v zahvalo in spo« min poklonil veliko sliko zbora, nakar so Matičarji kmalu po 7. uri zjutraj odpoto« vali proti Pisku. ln tukaj zopet ob prihodu vlaka veliča* sten sprejem: Vojaška godba garnizije je zasviTala našo ter češkoslovaško himno, član mestne uprave, obdan s člani občin« skega sveta in predsednik tukajšnjega pev« skega društva aHlahoU, prof. Novak, sta izrekla zboru Matičarjev navdušeno dobro« došlico, mnogobrojno občinstvo, zastopniki raznih korporacij, vojaštva in drugi so na« vdušeno aklamirali zbor. Tudi 76«letni glasbeni profesor Otakar Sevčik, voditelj svetovno znanega Ševčiko« vega kvarteta je prihitel na kolodvor k sprejemu Matičarjev, ki so velikemu umet« niku prirejali navdušene cevacije. Po obo« jestranskem bratskem pozdravu so si Ma« tičarji v spremstvu domačinov ogledali za« nimivo mesto. Na tem obhodu so dospeli tudi pred dom prof. Ševčika, kateremu se je deputacija Matičarjev poklonila v nje« govem stanovanju, dočim je zbor aklamiral slavnega umetnika, ko se je pokazal pri oknu. Ob 11. dopoldne je bila v veliki' dvorani Obecnega doma koncertna matineja. Ve« liki uspeh budjejoviški se je ponovil tudi v Pisku. Tudi tu se občinstvo kar ni moglo ločiti od pevcev po končanem sporedu. Prof. Sevčik, ki je najpazljiveje sledil vsem koncertnim točkam, se je o umetniškem izvajanju izrazil izredno laskavo. Ponovno je naglašal, da bi poslušal zbor vse do ve» čera, in je posebno podčrtal njegovo fino kulturo glasov, ter izredno tehniko in vzor« no disciplino Kmalu po obedu so morali Matičarji hiteti na kolodvor, odkoder so se odpeljali v Plzen, ob odhodu burno po* zdravljeni od mnogobrojnega občinstva. Pomagajte Bolgarom! Od srca k srcu, od uspeha k uspehu! Plzen, 22. aprila. Vlak z Matičarji je dospel iz Piska v Plzen kmalu po 6. uri popoldne. Ogromna množica se je zbrala na kolodvoru, da po* zdravi Matičarje, tembolj, ker se je bila že v Plznu razširila vest o sijajnem uspehu v Budjejovicah. Okoli 290 mož broječi zbor obeh plzenskih pevskih žup «Pala» in «Sme* tana» je kmalu po prihodu Matičarjev in« toniral svečano Smetanovo «Veno», nakar so se vrstili mnogobrojni oficijelni pozdra« vi. Pozdravne govore so govorili zastopnik mestne uprave imenom staroslavnega mesta Plzen, zastopnik plznskega okrožja, zastop* nik politične oblasti, predsednik pevskih žup «Pala» in «Smetana», včlanjenih v ve> liki češki pevski zvezi, g. Vavriček, in sled« njič zastopnik ČJ«lige, ki je prevzela aran« žman tukajšnjega Matičnega koncerta. Vsi govorniki so naglašali vzajemne sti« ke. ki jih imata Češkoslovaška in Jugosla« vija, in važnost Matičnega obiska, ki bo prispeval k nadaljevanju čim ožjega zbli« žanja. Ko so prenehali obojestranski nav« dušeni pozdravi, je župni zbor zapel še drug mogočni zbor, nakar so funkcijonarji ČJ«Iige, skupno z mnogobrojnimi češkimi pevci in pevkami ter člani jugoslovenske kolonije spremili Matičarje v več skupinah na prenočišče. Ob 8. zvečer je bila skupna večerja v veliki dvorani restavracije Besed« nega doma. Udeležile so se je razne depu« tacije, več pevskih zborov in veliko števi« lo naših rojakov. Med večerjo se je do kon« ca razvijal obilen progTam na podiju: na« stopili sta dve pevski društvi «Unie želez. zfizencu» in pevsko društvo «Čech», nada« lje salonski kvartet Meštanske besede, raz« ni izbrani pevski in vijolinski soli itd. Kmalu so se Matičarji v najboljšem raz« položenju, ogreti od vsestransko ljubezni* vih in toplih sprejemov, pobratili s tukaj« šnjimi pcvci in pevkami, z najrazličnejši« mi faktorji, ki vsi skušajo na najtoplejši način pokazati svoje veliko zadoščenje, da so jih obiskali Matičarji. Za koncert naslednjega dne v veliki dvo* rani Besednega doma je vladalo največje zanimanje. Dvorana je bila dan prej že po« polnoma razprodana. Od vseh strani, iz raznih krajev so došle prijave za koncert. Dober glas Matičnega zbora je še bolj utr« dil zmagoviti uspeh prvega koncerta v Budjejovicah, ki se je takoj raznesel sem« kaj in v Prago. Še preden je Glasbena Ma* tica nastopila v Plznu, 90 prispele iz Prago vesti, da je tudi tamkajšnji koncert v ve« liki Smetanovi dvorani v Obecnem domu že razprodan ... Amerika in Nikaragua Newyork, 24. aprila, (be.) General San* dino je zavzel v Nikaragui Laluzum in se polastil ameriškega zlatega rudnika in vseh tamkaj se nahajajočih zalog zlata in denar« ja. General Sandino je odpeljal s seboj 4 ameriške in 1 angleškega nastavijenca kot talce Ujeti so bili številni rudarji. Razven tega je padlo generalu Sandinu v roke ve« liko skladišče živil in 7 ladij, ki so bMe na« ložene z rudo. Washington, 24. aprila. (1°-) Senat je raz« pravljal o politiki v Nikaragui. Senator Morris je ostro napadal vlado, češ da vodi vojno proti srednjeameriški državi, ne da bi bila preje pooblaščena po kongresu. Povratek italijanske kraljevske _ . dvojice Rim, 24. aprila o. Krailjevsfca dvoflSc* se J« danes popoldne vrnila s svojega potovanja po Tripo-feu v prestolico. Pozicija angleške delavske stranke neomajna London, 24. aprila, (lo.) Včeraj so se vršile v Hanlevu nadomestne volitve v spodnjo zbornico. Izvoljen je bil delavski kon-didat Hollins s 15.163 glasovi. Konservativci so prejeli 6604, liberalci pa 3309 glasov. Angleški proračun London, 24. aprila s. V spodnji zbornici ie tfto- nes zakladni minister Churchill predložili »vol četrti proračun, ki izkazuje cek*k'jpne izdaitke v znesku 831 funtov steriingov. Zbornica je bila popolnoma zasedena. Sovjetsko zlato v Londonu London, 24. aprila (be.) Iz Rusije je dospeio pol miJiijona funtov zlata. Velik požar v Galacn Bukarešta, 24. aprila, a. Veliki požari ao uničili v Galacu več trgovin in sinagogo. Zgorelo je tudi mnogo dragocenih knjig. Škoda znaša 50 milijonov lejev. 40 družin je brez strehe. Mednarodni avtorski kongres Berlin. 24. aprila, (be.) Včeraj je bil zar ključen mednarodni avtorski kongres. Sklenilo se je, da se vrši prihodnje zborovanje v Madridu. Nobile v Berlinu Berlin, 24. aprila, g. General Nobile Je nocoj ob 10. dospel z vsemi Slani ^kspedi-cije iz Stolpa semkaj. Na kolodvoru sta ga pozdravili njegova soproga in hčerka. General Nobile bo tekom jutrišnjega dne napravil več oficijelnih posetov. Sprejel ga bf tudi državni predsednik Hindenburg. Velika nesreča na morju London, 24. aprila, s. Po poročilu angleške brzojavne agenture iz Vige je bilo zaradi eksplozije kotla na ribiškem parniku o morali občutiti, da tu ni ničesar narejenega in da prihajajo ovacije od srca. Gostje z ljubljanskim žt©anam in primator jem dr. Baxo na čelu so zasedli pripravljene avtomobile. Medtem Je zasvirala na trgu ored kolodvorom godba dravske divizije. Čim so se jeli pomikaiti avtomobili • češkimi gosti in njihovimi spremljevalci, Je zavalovil ves trg in pozdravljanja ni bilo kraja. Cim dalje so prihajali v mesto, več navdušenja med množico. Na obeh straneh Miklošičeve ceste se je gnetla tisočglava množica, v prvih vrstah pestre ln ljubke kolone Šolske mladine. Zbrano je bilo dijaštvo skoro vseh ljubljanskih Sol. s cvetkami ln zelenjem v rokah. Vse od postaje pa tja doli do Prešernovega spomenika. Pogled na ta mladi cvet našega naroda je očividno razvnel tudi goste, ki Slavnostna seja občinskega sveta že zdavnaj pred napovedano uto se J« začelo zbirati občinstvo v veliki množini na Mestnem trgu. da zopet in zopet pozdravi mile češke goste, ki nai bi prišli k seji. Mestna hiša ie bila slavnostno okrašena z zastavami in zelenjem in po starodavnih stopnicah, ki vodijo vanio, so bile položene preproge. Vrh stopnišča ie mestni vrtnar g. Heinic izpremenil v pravcati eksotični vrt. Galerija nabito potna. Občinski svetniki so se polmoštevilno zbrali v posvetovalnici. Ob 11. so prišli praški gostje iz hotela »Uniona« v spremstvu podžupana Jarca in obč. svet Josipa Turka preko Fran čiškanskega mostu na Mestni trg. kjer jih je množica sprejela z burnimi vzkliki. Ob vhodu v dvorano ie pozdravil zastopnike Prage kot hišni gospodar župan dr. Dinko Puc. okoli katerega je bilo zbrano v»e magistratno uredništvo, ki ie navdušeno vzklikalo gostom. Tudi dvorana je kazala v resnici slavnostno lice. Pred "predsedništvom »o biH porazmeščeni fotelji, pripravljeni za najod-Mčnejše goste: a na mizici, na kateri )e stal sv. Jurij, s katerim le praško mesto počastilo Ljubljano, je ležala tudi spominska knjiga ljubljanskega mesta, v kateri naj bi V slavnostni sefl ljubljanskega občinskega sveta pozdravlja župan dr. Puc primatorja dr. Baxo in ostale zastopnike mesta Prage. , . Ob Mbonl dar praške la zlata knflca OobOamke oM» so na njegove viharne pozdrave odzdrav- ljali navdušeno in s hvaležnim občutkom. Na vsak avto posebej so se vsipale cvetke in zelenje. Najlepše pa Je bilo pred hotelom ,Union', kjer je bila zbrana največja množica. Zavzela je vso ulico celo tja doli do Marijinega trga. Ko je privozil do hotelske veže zadnji avto. se Je jela zgrinjati pred hotelom tudi vsa množica, ki je tvorila prej špalir ter se kakor veletok vlila nato po Miklošičevi cesti. Pred hotelom je množica pričela z novimi ovacijami gostom ter jih je po majhnem premoru, samo toliko, da so odložili, priklicala na balkon. Ker vzkli-kanja ni hotelo biti kraja ln se občinstvo nikakor ni hotelo zadovoljiti samo z od-zdravljanjem z rckafmi, so izipregovorill navdušene besede na Slovence dr. Zenkel, Vaclav Čem t. Brožek, dr. Ružička ter Liznar. »e ovekoveSB ta LJubljani tako mili in dra* gi poset. Zupan dr. Dinko Puc J« pooeUal svojeg* praškega tovariša z njegovo ljubeznivo gospo do njunih častnih mest Vsi ostat zastopniki Prage so se porazmestiii na prvih sedežih. Zbrani občinski svet ln občinstvo, ki Je napoinilo hodnike v dvorani fei galerijo sta z navdušenimi vzkliki fn ploskanjem pozdravila prihod praške delegacije. Ljubljanski župan praški delegaciji žapaa dr. Puc, ki je s podžupanom vroL Jarcem zasedel predsedniško mesto. )• otvoril svečano sejo in spregovorit tako-le: Dobro vemo, zakaj Je Pragu vsakemu Ceho-atovaku mrrta. To starodavno mesto LfbuS« M naravno središče Čehoslovakov. V n$ej ta oto njerKfa zidovih s« Je odločala njihova z godov*- Zakuska v srebrni dvorani Uniona po prihodu s kolodvora. Od leve na desno dr. Lndovlk Slnger, Antoni a Haitmaii, Ferdinand KeHner, AIolz Tytinek, dr. Otokar Ružička, Jožef Martinec, Jožef Llznar, Anton Pondeliček, Jožef Brožek, konzul dr. Resi, gospa dr. Baiova, župan dr. Puc, primator dr. Baxa* Josip T ur k, Vaclav Čemy, Jan Cerny. Med odmori je množica prirejala vedno nove bučne ovacije. Navdušenje pa Je pri-ktpelo do vrhunca, ko je šolska mladina pričela s petjem naših himen »Lepe naše domovine« ln »Hej Slovani«. Končno se je zahvalil za pozdrave primator dr. Baxa. Z balkona je nato priletelo med množico več lepih cvetk, ki Jih je metala primaitor-Jeva soproga ga. Amalija, pri čemer so Ji pomagali tudi drugi gostje, prav vsi naravnost ganjeni nad toliko navdušenostjo. Mitdžica se Je razšla šele čez čas, že dolgo potem, ko so se očividno utrujeni gostje zbrali v srebrni dvorani hotela »Union«, kjer Jim je bil prirejen zajtrk. Navzoči so bili tudi ljubljanski župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, češkoslovaški konzul dr. Resi, občinska svetnika gg. Josip Turk ln Fran Orehek, imagisfcratni ravnatelj dr. Zamik in mag. tajnik dr. Fux. Pride! Pride! Pride! Ronald Colmann avetovmoznani traged, v največjem filmu sedanjosti „Na mrtvi straži" (Beau Geste) Telefon 2730, KINO »DVOR*. vina i • krvfe so polt* flfesa da. Sftrf vernici in poJHA&M botl so m odigrava* r njej; vsaka ped zemlje spomini* nt bivšo slavo naciJonataA kraljev in na moč In silo tujerodnih vladarjev; iz njene arede Je prihajal žar kulture; trgovina in industrija te je v njej razvila do čudovit« višine ta ni zaortonj to. mesto dobilo Ime »Zlate Prage«. Ljubljana m JI ae more staviti ob stran. Malo ln skromno mesto smo. Toda tudi ona je kulturno ta politično središče Slovencev, tudi ona Je srce slovenske«« naroda. Ce obnaivJiait« dane« Praga ta LJubljana pobratimsfrvo, se zavedamo, da velja to pobratimstvo tudi za več kot samo za ono prebivalstvo, ki biva v pomeniju teh dveh mest. Naše dtJaSbvo |e bodita Študirat v Prago ia lahko rečemo, da si Je v marsikaterem pogleda i&bi®triik> oko ta paime. Vzgoja se nam Je tam cela mlada generacija, tei se je s ponosom naziva J a Masarykovce ta tei Je toda v domovino prinesla marsikatero dobro idejo. (Živahno pritrjevanje.) V političnem poglediu pa se je borba v MvšI Avstriji vedno vršila tako rekoč roko v roki. Skromna naša narodna delegacija je imela v dunajskem parlamentu, kadar je šlo za nacijonakie zahteve, vedno zaslombo v češkem klubu, vsako naše narodno stremljenje Je imelo vedno oporo v Ce&kem javnem mnenju. Praga je z budnim očesom zasledovala vsak nacijonalnd pokret J Medvedja svatba DRAMA IZREDNE NAPETOSTI! Blazni grof s krvjo medveda. — Svatba Ples. — Poročna noč! Telefon 2124. Slovanska umetnost! — Izključno ruski filmski umetniki! Predstave z Izredno krasno godbo ob 4„ pol 6., pol S. in 9. url ELITNI KINO MATICA Sloveniji, vedno je imela sa nas odprto roko in src«. Vzgoja nacijonaiioe mladine se Je vršila paralelno, in ko Je nastopil čas odločilne borbe, smo biili edkti v mišljenju, edini v sredstvih, edS-ni v taktiki: ravno deset let je od toga, kar M si Vaši in naši zastopniki za/prseaH »vestobo v borbi za svobodo! (Viharno odobravanje.) V zvezii z irtvanri naših jugoslov enakih bratov so Vaše legije m Vaš Masaryfc tudi nam pokarali pravo pot do svobode. Tega pa ni mogoče pozabiti. Čeprav ločeni teritonJaJno, nas bo vedno vezala gorka ljubezen, sipomio na bivše borbe in trdna vera v bodočnost Vašo in našo Hvala Vam, da ste nas posetili, kajti averjti smo Vas hoteli, da Je zlata Praga tudi naim mila in dTa-gal ZeHimo. da ponesete v svoio domovino poročilo, da Slovenci ljubimo Vaš narod, da globoko častimo in spoštujemo gospoda predsednika Ma-saryka in da želimo iz vsega srca, da bi se uresničilo prerokovanje ustanoviteljice Prage Lšbuše, ki je rekla, da »e bo Praga dotikala »ve zdi« Po živahnem vsestranskem odobravanju, ki je sledilo županovemu nagovoru, je h-pregovoril župan češkoslovaške prestolnice dr. Karel Baxa Govoril ie tako-le: Moram reči. da je bil sprejem.ki smo ga bili deležni danes zjutraj od kolodvora do naših stanovanj, za nas prav veliko presenečenje tako, da ga nikdar ne bomo porabili. Ko pridemo v Prago, bomo iskreno pripovedovali, kako smo bili sprejeti v krasni Ljubljani in cela Praga bo imela nad tem veliko radost. Prihajamo lz Beograda, prihajamo iz Zagreba in danes se nahajamo v Ljubljani, oni krasni in lepi sestri treh bratov, ki je nam tudi najmilejša sestra. Resnično, Ljubljana je najlepša! Ko smo nastopili svojo pot, smo vedeli, da bo Ljubljana našim srcem najbližnja. (Klici: »Živela Praga!« — Viharno odobravanje.) Tega ne govorim ker smo sedai v Ljubljani, to ni fraza za nas. to ie fakturni Z Ljubljano smo imeli najožje in najbolj prijateljske stike še v onih časih, ko so nas tiščali suženjski okovi bivše Avstrije. Prisrčnost, bratstvo m prijateljstvo nas je vezalo ln to staro prijateljstvo bo ostalo večno. Spominjamo se na Ljubljano ln nanjo se spominjajo zastopstva Pr&ge in drugih mest naše republike, ki so prihajala že pred vojno v posete v Ljubljano. Dragi gospod župan! Mi smo prinesli lz Prage mestu Ljubljani spomin, ki ga vam tu poklanjamo. Je to kip sv. Jurija s staro-slavnih kraljevskih Hradčan, kip. ki je bil izdelan v času slavnega Karla IV in je eno najlepših umetniških del, s katerim se ponaša naša Praga (Kip je odlitek originala, ki ga je izdelal slaven umetnik v 14. stoletju in se hrani na Hradčanih ter ga občudujejo po vsem svetu.) Sv. Jurij znači hrabrega junaka, ki je v borbi premagal zmaja Naj nam bo v spomin, da sta naš narod ki vaš narod morala mnogo pretrpeti in morala izvoievati mnoge boje. da sta odbila in premagala stoletnega neprljatelja. Gospod župan' Za nas le velika radost, ker si moremo zopet okrepiti prijateljstvo Zupan mesta Ljubljane in župan mesta Prage sta bila v težkih bojih prijatelja ln najml-leiše prijateljstvo in zvestoba naj naju ve-žeta. ko smo sedaj svobodni. Se enkrat se prisrčno zahvaljujem za ljubeznivi sprejem in kličem: »Živela krasna Bela Ljubljana!« Ko se je poleglo navdušeno odobravanje, ki je sledilo besedam praškega župana, se Je župan dr. Puc v toplih besedah zahvalil praški delegaciji na krasnem darilu pose-strime Prage in deial: Iskrena čast mi Je, da se vam prisrčno zahvalim za prekrasno darilo, ki ste nam ga prinesli Spomenik, ki Je znan po vsem svetu, ima Izreden pomen ne samo za Prago, ampak tudi za Ljubljano. Ta pomen le tem prisrčnejši, ker ste nam prinesH to so-ho prav danes, ko obhajamo god sv. Jurija. Prav tako Je tudi srečen slučaj, da je sv. Jurij tudi patron našega Gradu, ki vlada nad Ljubljano. Smatram, da je to srečen simbol bodočnosti, zakaj, če so si Slovani izbrali sv. Jurija kot nekakega pred-staviteija slovanskega viteštva, moram tudi ugotoviti, da smo si tudi ml posebno izbrali sv. J ur Ha kot tistega bojevnika, ki preganja sovražno temo, simbolizirano v zmaju pod njim. Poteptali smo svoje skupne sovražnike, mogoče, da se bomo v bodočnosti še morali boriti s kakimi sovražniki, toda ta sv. Jurij nam Je simbol, da se bomo tudi v bodoče borili skupno ramo ob rami, kakor smo se med svetovno vojno. V Imenu mesta ln ljubljanskega prebivalstva se vam iskreno zahvaljujem za ta dar z zagotovitvijo, da bomo vedno branili to soho kot najlepši spomin na današnji dan. Da pa ostane današnji pomembni dogodek zabeležen tudi v zgodovini ljubljanskega mesta, vas prosim, dragi gostje, da se blagovolite podpisati v našo zlato knjigo. Ko so se nato vsi člani delegacije podpisali v spominsko knjigo, .ie župan dr. Puc s kratkimi besedami zaključil slavnostno sejo občinskega sveta in vzkliknil: »Živela zlata Praga! Naj živi češkoslovaški narod!< Občinski svetovalci ln občinstvo so se priključili temu županovemu vzkliku in dvorana se }e polagoma začela izpraznjevati. Poklon Prešernu Po slavnostni seji v mestni hiši je praška delegacija cdšla v spremstvu našega občin« skega sveta in velike množice občinstva pred Prešernov spomenik, kjer je v njenem imenu položil primator dr. Baxa na pod* nožje spomenika lovorjev venec s trakovi v naših in češkoslovaških barvah z napi* som: cPraha — Prešernovi — 1928.» Ob* činstvo je pozdravilo ta čin spoštovanja do našega velikega pesnika s «Slava» klici pra* ški delegaciji in njemu, ki ga je delegacija počastila. Na Gradu Takoj nato 9o praški gostje zasedli av* tomobile in so se po nekaterih ovinkih, da so si mimogrede ogledali nekatere predele našega mesta, odpeljali na Grad, od koder se jim je kljub ne ravno najugodnejšemu vremenu nudil lep pogled na Ljubljano in njeno bližnjo okolico Le žal, da so megle zakrivile naše divne gorenjske planine, o katerih je g. konzul dr. Resi znal pripove* dovati na šetališču ob grajskem obzidju svojim rojakom toliko lepih stvari, da so vsi obžalovali, da ne morejo videti naših gorskih velikanov, zlasti starega očaka Tri» glava, v čigar smeri so bile uprte vseh oči. Zelo ljubezniv je bil prizorček ob vhodu na notranje veliko grajsko dvorišče, kjer so mali otročiči s cvetlicami v rokah in ž njimi stare ženice sprejele češke goste Po* zdravila pa jih je prav posebno ga. Tavčar* jeva, ki je izročila primatorju dr Baxi šopek cvetlic v imenu vseh stanovalcev Gradu. Nenadejano zahvalo je doživela star? ženica, ki je navdušeno pozdravljala Pražane in je zato prejela v znak bratske zahvale poljub enega praških mestnih sve* tovalce\, kar je pa dalo zopet povod dru* gemu Pražanu, župniku Alojziju Tyleniku, da je ljubeznivo pokaral svojega tovariša, češ: «Ali ne veš, da si oženjen.* Tovariš je orimerno kvitiral to ljubeznivo zbadlji* vo opazko. Po ogledu cerkvice sv. Jurija se je vsa družba z avtomobili vrnila v me« sto. V zbornic! TOI Po prihodu v mesto so si Pražani ogle* dali palačo Zbornice TOI, katere notranja preuredba je bila izvršena po načrtih na* šega odličnega arhitekta Plečnika, ki tudi med brati Čehi uživa najboljši sloves. Tu ni bilo nikakega oficijelnega sprejema, pač pa so gg. dr. Windischer, Ivan Mohorič, dr. Pless in dr. Pretnar kar najl jubeznivej* še razkazali gostom vse prostore. Skupno kosita v Zvezdi Ljubljanska mestna občina Je povabila svoje dobrodošle odlične goste na svečan obed. ki ga ie v veliki, lepo dekorirani dvorani Kazine z znano in priznano virtuoz-nostjo priredil restavrater g. Krapež Poleg gostov ln članov ljubljanskega občinskega sveta ter magistratnega uradništva so prisostvovali obedu nar. posl. dr. K rani er z gospo soprogo, divlzijonar general N e d i č. oblastni predsednik dr. Natlačen. zastopnik vel. župana dr. Andrej-ka z gospema bivša župana Peter Gra-selli in Ivan Hribar, dvoma dama ga. Tavčarjeva, čsl. konzul dr. Resi. rektor univerze dr. N a h 11 g a 1, predsednik Zveze za tujski promet dr Marn ter zastopniki Jugosl čsl. lige in Češke Obce. Med banketom je oožrtvovalno igral oddelek vojaške godbe, gostje in domačini pa so se. pomešani drugi med druge, še tesneje spoznali in sprijaznili Obnavljala so se stara prijateljstva in sklepala nova pre-predale še tesnejše vezi med obema prestolnicama. ki iu ?e že zgodovina sama združila tako bratsko Zupan dr. Puc je izreke! Iskreno dobrodošlico delegaciji češkoslovaške rezidence In napil njenemu predstavniku primatorju dr B a x I in njegovi gospe soprogi, zahvalil pa se mu Je v enako prisrčnem govoru dT. B a x a, ki je napil ljubljanskemu županu, gospe županji in celi Ljubljani. Oblastni predsednik dr. Natlačen je pozdravil češke brate v imenu prebivalstva ljubljanske oblasti, podžupan prof. J a r c pa v imenu občinskih klubov SDS in SLS. Izmed gostoy sta govorila še gg Martlnec. predsednik praškega trgovskega gremija. In obč. svetnik Jan C e r n y. V živahnem razgovoru je le prehitro minil za obed določeni čas. Popoldanski poseti Po končanem obedu so si Pražani želeli nekoliko natančneje ogledati znamenitosti naše Ljubljane. V posameznih skupinah so se odpeljali po mestu in v bližnjo okolico, od teh ena skupina v Št. Vid nad L j ubija* no, a druga z go. dr. Baxovo v Kayinik, kjer sri je ogledala smodnišnico in druge zanimivosti, zlasti znano starinsko zbirko g. Sadnikarja. Tretja skupina si je želela ogledati naš Sokolski Tabor Pred vstopom je pozdravil goste kot hiš* ni gospodar naš sokolski starina br. Josip Turk, a okoli njega so bili zbrani zastop* niki našega Sokolstva, zvezni starosta br. ' GangL starosta Sokola I br. dr. Pestotnik m več članov in članic. V svojem nagovo« ru je poudarjal br. Josip Turk zlasti dej« stvo, da je češko Sokolstvo vedno v res« niči bratski stalo ob strani našemu Sokcflu in ni nikdar dtedilo ne s moralno, ne z materijalno podporo, za kar mu ostane So* gol I trajno hvaležen, kajti le s to pomoč* jo je bilo mogoče zgraditi to monumental« no zgradbo, ki je v čast in ponos vsemu našemu Sokolstvu, ravno tako p« tudi naši beli Ljubljani, V dvorani je sledila nato zakuska, pri kateri so stregle sestre Sokolice in je dru« štveni orkester zasviral celo vrsto sokol« skih in drugih pesmi Zaplesalo se je tudi veselo kolo in še kak drug plea, a zaklju* ček je bil zopet tak, kakor je vedno, kadar gre za to, da se dejanski podpre naše So« kol stvo: 1000 Kč in 1000 Din je bil dar na* šemu Sokolu L V centralni vinarnl Vodstvo Centralne vinarne v Šiški je po* vabilo Pražane, da si ogledajo njene na* prave. V spremstvu našega župana, pod« župana in večjega števila občinskih sveto« valcev so prispeli gostje v Šiško in pozdra* vil jih je v vinarni predsednik njenega upravnega sveta obč svet Fran OrehnJc nakar so si pod vodstvom ravnatelia so< spoda Petra Podborška ogledali vse razsež* ne kleti z ogromnimi sodi. Vsa družba je bila postrežena z izborno kapljico in do* mačim prigrizkom, za razvedrilo pa je po« skrbel s svojim petjem kvartet «LjubIja< ne». Pražani in njihovi spremljevalci so se na dvorišču viname še fotografirali in so v najboljšem razpoloženju zapustili ta go* stoljubni kraj. Večerni komerz Ob 7. zvečer so se zbrali gostje k Intimni večerji v srebrni dvorani Unlona. večer pa so zaključili na prijateljskem sestanku v kazinskl dvorani, ki le bila polna zastopnikov vseh slojev ljubljanskega prebivalstva Komerz se ie razvil v prijeten večer in obenem v prisrčno manifestacijo češkoslovaškega in jugoslovenskega bratstva. Dragim gostom in zlati Pragi ie prvi nazdravil ljubljan. župan g dr. Puc ki Je povdarjal. koliko dobrega ln plemenitega smo že prejeli od bratov čehoslovakov In se spominjal še posebej popularnega pre-zidenta Masarvka. Odgovarjal ie primator dr. B a x a ki je nazdravil Ljubljani in počasti! našega kralja. V imenu velikega župana Je spregovoril njegov zastopnik dr. AndTejka, za njim pa v imenu JCL. nar. posl. dr. Kra -mer. ki je zlasti povdarial, da gre bratom Čehoslovakom in Pragi največje priznanje kot nositeljici ideje svobodoljubja kot učiteljici v pozitivnem delu in discipliniranosti. Na žalost veliko slovansko deblo Rusija danes za Slovansitvo ne cvete. Zato pa je prevzela Praga Idejo slovanskega hotenja. Povdaril je končno, da častimo mi češkoslovaške goste ravno v trenutku, ko odmeva aplavza velika praška dvorana, kjer poje našo pesem naša Glasbena Matica. Za dr. Kramerjem so govorili še v Imenu ženstva dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva. gost. g. T y 1 I n e k. starosta Sokolskega saveza g. G a n g 1, občinski svetovalec Krek. J. Turk. Tvan Rebek praški obč. svetovalci R u ž i č k a , dr Zenkl. Hajtman in drugI. Prijetni večer so poživili pevci »Ljublj. Zvona«, ki so pod taktirko g. Prelovca sijajno zapeli nekaj narodnih, in vojaška godba. Danes se odpeljejo praški gostje na Bled. od koder pa se vrnejo že okrog 11., nakar se opoldne s praškim brzovlakom vrnejo v svojo domovino, v svojo in našo Prago. Ljubljana se bo poslovila od njih na kolodvoru z obžalovanjem, da tako hitro odhajajo in z iskreno željo, da pridejo čim prej zopet med nas. Naš klic v slovo jim bo: Na svidenje! Sprejem zastopnikov mesta Prage v Mariboru Ob koncu triumfalnega pohoda delegacije mesta Prage po Jugoslaviji bo danes v sredo dne 25. t m. sprejel na glavnem kolodvoru tudi Maribor odlične in drage slovanske goste. Kakor na vsej poti. mora biti tudi v Mariboru pozdrav predstaviteljev zlate Prage veličasten in iskren, kakor tudi Praga vsikdar sprejema z odprtimi rokami in nenadkriljivo gostoljubnostjo Jugoslo-vene. Čast slehernega Mariborčana zahteva. da se danes za nešteta gostoljubja, ki so jih tudi Mariborčani uživali v Pragi, vsaj nekoliko oddolžimo v trenutkih, ko bo primator Prage doktor Kari Baxa s svojo soprogo in mestnimi svetniki zapuščal jugoslovenska tla. Pridite torej v množici danes, v sredo ob 15^ uri na kolodvor. Delegacija Prage se pripelje ob tej uri v Maribor z ljubljanskim brzovlakom in ostane tu okrog 40 min do odhoda vlaka. Na kolodvoru bo goste pozdravil imenom mestne občine župan, nato pa priredi mestna občina gostom skromno pogostitev v kolodvorski restavraciji. JugosIov.-čsL liga. vsaka zavedna gospodinja upora- bija dosledno AB)UA Domače vesti prašek za pecivo Jih. Mi^ UlK //A //a (H. //A Z4V Ilh^ JlL. Najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih bolezni potom ustnic in dupline v grlu tvorijo okusne * V znamenju varčevanja. Doslej so naši ministri brezplačno dobivali tobak »na reprezentanco«, načelniki ministrstev pa so dobivali tobak za polovično ceno. Ko Je dne 1 t m. stopil v veljavo novi budžet, je načelnikom popolnoma ukinjen tobak, ministrom pa je bila — kakor doznava »Politika« — za ravno toliko zvišana porclja brezplačnega tobaka. Tako so na zgubi načelniki, na zgubi pa le tudi država, ker to kar so načelniki dobili za polovično ceno, po-pušijo sedaj brezplačno ministri. Vse to v znamenju varčevanja. * Češkoslovaški poslanik ▼ Makedoniji. Češkoslovaški poslanik v Beogradu, g. Jan Šeba, se je s svojo gospo soprogo podal na petnajstdnevni dopust, ki ga bo preživel ob Ohridskem Jezeru. • Kongres slovanskih gledališč odložen. Kakor smo poročali, bi se hnel v Sofiji vršiti te dni kongTes delegatov slovanskih gledališč Zaradi potresne katastrofe, ki je tako težko zadela Bolgarijo, Je M ta kongres odgoden za nedoločen čas. • Vojni minister na podmornicah. Kakor nam poročajo 'rz Boke Kotorske. so se te dni pred Tivtom v Boki Kotorski vršile prve vaje naših podmornic »Hrabri« in »Ne-boiša«, katerima poveljujeta kapitana fregate D Kršnjavi ln V. PfeifeT. Pri vajah so sodelovale tudi ostale vojne edimce v prisotnosti vojnega ministra generala Hadžiča ter admiralov Priče in Kocha. Omenjeni funkciionarji so pregledali podmornice ter ie »Hrabri« demonstriral funkcijo Dlesel-motorjev in streljanje s topovi. »Nebojša« s streljanjem z mitraljezami ln torpedi. Potem sta podmornici zaplovili na široko morje. Na palubi »Hrabrega« se le nahajal vojni minister. Prvi Je tonil pod morsko površino »Nebojša« ter po radiografski zapovedi s »Hrabrega« izstrelil torpedo na določeni cilj. potem pa se zopet dvignil na površino. Nato je tonil »Hrabri«, s katerega ie izpod vode general Hadžič daial radio-grafske zapovedi. Popoldne je minister na torpiljarki »T 6« prisostvoval vaiam drugih lahkih edinic torpiljark, minonoscev in hi-dToavijonov. Bojna čolna »Uskok« ln »Cet-nfk«< sta v silni brzini izstrelila torpedo na 1500 metrov oddaljeni cili ter točno zadela. Potem se Je vršil napad hidroavijonov s prav povoljnim uspehom. Vaje so bile zaključene s polaganjem iti dviganjem min. • Smrtna kosa. V Ljubljani je po dolgem in mučnem trpljenju umrla soproga nadpaz-nika v pokoju ga. Frančiška G o r u p o v a. Pogreb bo danes ob 17. uri. — Na Moti pri Ljutomeru je umrl po dališem bolehanju g. Jožef R a j h, posestnik, bivši župan, načelnik okrajnega zastopa itd. Pogreb bo danes ob 15. uri. Pokojnima blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie! • Mara Lemeževa f. V Ljublliani Je včeraj ob 10. dopoldne izdihnila svojo blago dušo bivša uradnica OUZD ga Mara L e-m e ž e v a, rojena Rusova, soproga odvetnika dT. Milana Lemeža. Pokojnica se je dalj časa borila z zavratno boleznijo, kateri je naposled r>odlegla. Ga. Lemeževa je bila svoj čas tudi učiteljica ter je slovela kot izvrstna pedagoginja. Bila ie skrbna žena in dobra mati. Njeno plemenito srce bodo ohranili v najlepšem spominu vsi. ki so jo poznali. Naj v miru počiva! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Pogreb bo v četrtek ob 16. uri iz hiše žalosti na Cankarjevem nabrežju št. 1. * Slovenski krožek na Dunaju sporoča vsem svojim članom, kakor tudi ostalim rojakom, da je prevzela poverieništvo »Vod nikove družbe« knjižničarka »Slov. krožka« gdč. Francika Podiipnikova. ki sprejema člane ob vseh sestankih, posebno vsako nedeljo ves večer v restavraciji Raimundhof, VI., okraj, zraven gledališča enakega imena * Občinske volitve v Petrini!. V Petrinji so se prošlo nedeljo vršile občinske volitve Hrvatska seljačka stranka si je priborila 10 mandatov, samostojna demokratska stranka pa 2 mandata. Vse ostale stranke imajo skupaj 8 mandatov. * Strahovita beda In glad v šentjanškem okraju. Naše nedeljsko poročilo, ki je v strašni luči pokazalo klerikalno krivičnost t. razdeljevanjem koruze, je glasilu SLS zarilo sapo. Strahotnih dejstev, ki smo jih podali v besedi m sliki, seveda ne zmanjša tiskana pomota, da je smatrati pri imenih revnih bajtarjev, ki niso dobili koruze, namesto številčnih navedb otrok število vseh družinskih članov. • Pomoč kiparju Rendlču. Ker bo letos 50 letnica umetniškega delovanja znanega hrvatskega kiparja Ivana Rendiča. ki živi na otoku Braču v veliki bedi, se je v Spii-tu osnoval odbor uglednih meščanov, ki je izdal proglas, naj se s prostovoljnimi prispevki priskoči na pomoč umetniku, ki Je vse svoje duševne moči posveti! svojemu narodu, sedaj pa nima tolfko, da bi v visoki starosti mogel dostojno živeti. ♦ Proslava 30 letnice gimnazije na Su-šaku se bo vršila 6. maja. ne. kakor Je bilo prvotno določeno, 29. aprila. Izprememba se je izvršila na željo prosvetnega ministra kar naj upoštevajo vsi oni, ki jim je ravnateljstvo državne realne gimnazije na Su-šaku poslalo vabila, glaseča se na 29. april • Za žrtve potresne katastrofe. Bolgarsko ljudstvo Je zadela težka nesreča: Potres Je razdejal in uničil številna cvetoča njegova mesta in selišča teT pod ruševinami pokopal na stotine nesrečnikov. Pred več kakor 30 leti je zadela LJubljano slična potresna katastrofa. Mnogim izmed nas Je ostala še v živem spominu. TI. ako nihče drugI bodo prav gotovo sočustvovali z nesrečnim bolgarskim prebivalstvom, kateremu so podzemske sile razrušile domovja Bolgari so še nedavno tega hudo erešili proti slovanski stvari, proti srbskemu delu našega naroda. Nismo iim doslef mogli odpustit} teh grehov, dasi smo se zavedali, da zanie nI odgovoren ves bolgarski narod. A sedaj je zadela Bolgare, Vi so inak naši bratje, nelzrečna nesreča. AH nai tudi še sedaj ostanemo brezčutni napram nesrečne- mu, trpečemu, če tudi grešnemu bratu? Nečloveško bi to bilo! V tem prepričanju darujem skromen svoj prispevek 100 Din za nesrečne žrtve potresne katastrofe na Bolgarskem. Kdor sočustvuje z nesrečniki, bo rad po svojih močeh prispeval v isto svrho. Uprava našega lista bo gotovo rada sprejemala in izkazovala prispevke, Id jih na to preko našega poslanika g. Ljube Ne-šiča pošljemo na pristojno mesto. — Rasto Pustoslemšek. • Zbirka za žrtve potresa ▼ Bolgariji. Oblastni odbor Rdečega križa v LJubljani poziva vse krajevne odbore »Rdečega križa«, da prične takoj zbirati prispevke za žrtve potresa v Bolgariji. Nabrani prispevki naj se nakažejo na njegov čekovni račun štev. 11862. Obenem pa naj se sporoči. da je nakazilo namenjeno za žrtve potresa v Bolgariji. * Za žrtve potresne katastrofe na Bolgarskem so nadalje poslali: g. Alojzij Tykač gen. ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, 200 Din. Šentjakobska knjižnica 100 Din, in ga. S. G a b r i j e 1 č i č 20 Din. Spominjajte se potresne katastrofe v Liubliani in pomagajte nesrečnim bolgarskim bratom! ♦ Medved na Sp. Senici pri Medvodah. Poročajo nam: V nedeljo ob 11.30 sta dva kmečka fanta na poti proti Zg. Senici ugledala velikega medveda, ki ie počasi koračil preko njiv. Nista dolgo pomišliala. marveč se naglo obrnila in jo popihala urnih krač nazaj v vas Sp. Senico. Njuna novica je seveda med vaščani vzbudila pravcato senzacijo. Hitro je bilo vse na nogah, nekateri so se oborožili celo z vilami in se odpravili na primerno razdaljo opazovat redkega gosta, ki je mirno godrnjate prekoračil železniško progo pri km 87.9 in je nadaljeval pot proti reki Sori Tam mimo je šel od maše 22 letni Tvan Košenina, veselo žviž-gaje, ko ga je nenadoma presenetilo v skalovju neko čudno šumenje. Fant je obstal in kmalu ugledal medveda, ki se je blizu pred nim pognal v Soro, jo preplaval in nadaljeval pot proti Ločnici, ne da bi se izogibal človeških bivališč Kosmatinec je prišel v naš okraj nekod od Smlednika. * Znani proces proti morilcu J. Mihiču iz Bele Krajine, ki je pred meseci vzbudil v naši javnosti veliko pozornost osvetljajo na podlagi avtentičnih dokumentov polemični spisi izpod peresa dr Ivana Robide v pravkar izišlem ponatisu iz »Lječničkega Vjes-nika« pod naslovom »Shicofrenska duševna onemoglost in kazenska prisodnost«. Spis je dobiti v »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Prešernova ulica. ♦ Pri odebelosd, gihtu. sladkorni bolezni Vam zboljša »Franz-Josef« grenčica preba1 vo. Številna strokovniaška poročila potrjujejo, da so tudi na protinu in sladkosečnosti bolni prav zadovoljni z učinkom vode »Franz-Josef« Dobi se v vseh lekarnah, dro gerijah in špecerijskih trgovinah. 8 * V zdravilfšču »Termi« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za dva svoja zavarovanca za dobo od 15. maja do 15. junija t. 1. dve 15 dnevni prosti mesti s prvovrstno preskrbo, in sicer s prosto sobo, vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje nai se vlože pri zavodu do 5. maja opoldne. Opremljene morajo biti z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in z zdravniškim potrdilom, da boleha za pro-tinskim ali revmatičnim obolenjem lažie vrste ter da bi bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, nadalje, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec potuje lahko brez spremstva. Prosilec mora navesti, koliko družinskih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov. * Opozarjamo na oglas v dnnašniem »Jutru« o prodaji hiše v centrumu Ljubljane. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Relch. * Ameriško-jugoslovensko udruženje. Kakor poročajo iz Newyorka, je nedavno g. Monroe, profesoT Columbia-univerze, odpotoval v Evropo kot reprezentant Amerl-ško-jugoslovenskega udruženja. Posetil bo razen Beograda in Zagreba tudi Ljubljano, ter priredil nekoliko predavanj. V Jugoslaviji pa se mudi tudi g. C. A. Beard, ki po intencijah Ameriško- jugoslovenskega udruženja proučava konstitucilonalne forme naše države, o čemer bo spisal knjigo v srbskem in angleškem jeziku. Ameriško-jugoslovensko udruženje ima svoj sedež v New yorku. Clam so Američani, ki imaio ka-koršnekoli zveze z Jugoslavijo. Svrha udruženja je. da vzbuia zanimanje Zedinje-nih držav za jugoslovensko zgodovino, politiko in umetnost. Predsednik udruženja Je general TaskeT Bliss, bivši šef generalnega štaba vojske Zedinjenih dTŽav. • Ameriški rojaki za spomenik Miroslav« Vllharju. V nedeljo. 29. t. m. se bo vršilo v slovenskem Narodnem domu v VVaukeganu kjer žive ponajveč Vrhničani ln Notranje!, velika narodna slavnost povodom 110 letnice rojstva pesnika, skladatelja in rodoljuba Miroslava Vilharia Za to prigodo je organizacija »Narodni čut« pod vodstvom Matije Pogorelca, ki v Ameriki vodi akcijo ▼ prid spomeniku, izdala zanimivo brošurico z raznimi podatki iz življenja in delovanja Miroslava Vilharja. ♦ Diiaškl rok v naši vojsk!. V smislu najnovejšega odloka ministrstva vojske tn mornarice imaio pravico do dijaškega roka v vojni mornarici izmed absolventov nav-tičnih akademij samo oni. ki so napraviH Izpit za čin podporočnika trgovske mornarice. Absolventi sredniih pomorskih rJkade- Herojska velepesem o vernosti in bratstvu preko groba! „Na mrtvi straži" (Beau Geste) Ronald Colmann — pride. Telefon 2730. KINO »DVOR*. Dum ob H h 7, h 8. in H 10. uri ROMAN HUGO BETTAUERJA: Ulica bede in gretia Die freudloae Gasse V glavnih vlogah Greta Garbo, grofica Tolstoj, Henry Stuart, grofica Agnea Esterh£zy, Asta Nielsen, — Vojni bogatini, prostitutke, skrivnostna zabavišča, sirote, ruski plemiči, bogastvo, beda, greh, strast... ki Se več, kar ne moremo napisati, vse to se sestane v tej »Ulici bede in greha.. DANES! DANES! Telefon 2730 KINO «DVOR» mlj kakor tudi prejšnjih navtidnih Sol, ki niso napravili izpita za. čin podporočnika trgovske mornarice, imajo pravico do dijaškega roka, a ne v vojni mornarici, temveč le pri ostalih vrstah vojske. Eni in drugi lahko odtože službo v kadru do dovršenega 27 leta. ♦ Nov pomorski hospic v Baški. Zveza Štajerskih vojnih žrtev je v Baški na otoku Krkn kupila obsežno zemljišče, na katerem 8< letos zgradi pomorski hospic. Zemljišče nji obrežju obsega 5400 kvadratnih metrov )e torel tudi dovolj prostora za obsežno igrišče. Nova počitniška kolonija Zveze štajerskih vojnih žrtev se odlikuje po lepi peščeni obali, izvrstni studenčnici in po ugodnih klimaitičnih razmerah, ki omogočajo kopanje od aprila do oktobra.__ Turisti, lovci! V«® športne ln lovsUoe potrebščine priporoča po najnižjih cenah P. MAGDIČ — LJUBLJANA Oglejte si izložbe. Iz Maribora • V prepiru odsekal nasprotniku glavo. V bližini Konjiča v Bosni sta se v četrtek popoldne sprla posestnik Hasan Hajduk in večletni njegov poslovodja Bibo Nužtč, ko sta bila na posestvu zaposlena t>ri napravi reke ograje. Hasan, staT 60 let. ie poslovodji ponovno obečal, da mu po smrti prepusti svoie posestvo. Nedavno oa se Je Hasan oženil in ni hotel ničesar več slišati o prepustitvi posestva. V prerekanju se je Bibo tako razsrdil, da Je svojemu gospodarju s silnim zamahom s sekiro odseka! glavo. Bilo se je nato sam prijavi! orožnikom. ♦ Lep nečak. V Vlnkovclh le urošlo soboto v bolnici umrl seljak Pavel Čulakovič, katerega je njegov nečak Mato z železnimi vilami udaril po glavi, ker ga ie stric oštel, da zapravlja denar po gostilnah. Truplo je bito obdurirano. pri čemer se ie ugotovilo, da ie Čulakovič umrl zaTadi krvavitve v možganih. Iz LJubljane u— Francosko predavanje v Ljubljani. V četrtek 26. t m. ob 18. bo predaval v slavnostni dvorani univerze g. Berge, urednik revije »Les Marget« in slaven francoski pi-»atefj. Predaval bo o modernih strujah v francoski literaturi. Dobrodošli vsi, ki se zanimajo za francosko kulturo in francoski jezik. u— Iz Mestnega središča TAL Danes 25. t. m. ob 17. se bo vršila Izredna seja širšega odbora v Akad. kolegiju. Seja Je zelo važna zaradi prireditve slavnostne akademije ob zaključku »treznostnega tedna« dne 5. maja t. 1. u— Velika tombola društva »Skrb za mladino«, ki je bila zaradi slabega vremena preložena, se bo vršila v nedelio. 29. t. m. Kupujte tablice, da čimprej zgradimo mladini Dečji dom v Aleksandrovem! Kdor želi prodajati tablice, jih dobi v trgovini Turk Prešernova ulica 48. — Odbor. 836 «— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 2 tatvini koles, 1 tatvina kokoši, 1 tatvina obleke, 2 telesni poškodbi, 1 poškodba tuje lastnine, 1 popadljiv pes, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek jglaševalnih predpisov, 1 nezgoda in 16 prestopkov cestno-policijskega reda Aretirana je bila ena oseba, zaradi tatvine. o_ Dve tatvini koles. Sezija »kolesarjev« traja preko zime v pomlad. Ne imne skoro dan, da ne bi bila zabeležena vsai ena taka tatvina. Včeraj zjutraj je neznan tat ukradel kolo mizarskemu moistru Francu Ko-govšku, H se je nahajalo v vež? gostilničarja Kogovška v Dravljah. Drugo kolo ie bilo trtcradeno delavcu Antonu Miheliču iz Sne-berij predvčerajšnjim popoldne iz veže palače OUZD na Miklošičevi cesti. Prvo kolo Je vredno 700, drugo pa 1000 Din, a— Nerodna gosta. V gostilno Franje Me-»e na Krakovskem nasipu sta prišla predsnočnjim dva vesela delavca, ki sta se nabrala pijače čez mero. Pričela sta motoviliti po sobi, naposled pa sta odšla tudi v kuhinjo, kjer sta pobasala v žepe več nožev in izginila na cesto, čudna gosta, ki »ta oškodovala gostilničarko za 150 Din. bosta seveda zagovarjala svojo nerodnost pred sodiščem. n— Kokošarfl na delu. Tudi kofcoSnfl tatovi so postali zopet agilnejši in ie večkrat čuti o sličnih tatvinah. Tako je predsnočnjim neznan kurji tat posetil kokošnjak Iv. Mihelčiča, starmjočega na Lepi poti, ter mu odnesel tri lepe grahaste kokoši, vredne 10 Din. Drugi tat se Je pojavi1! iste noči na dvorišču hiše dimnikarskega mojstra Špi-ceiia na Emonski cesti. Odnesel ie 2 kokoši fazanske pasme, povrhu pa stisnil v vrečo še lepo belgijsko zajkljo. Tat Je oškodoval šplcerja za 300 Dpi. n_ Izgubljeni predmeti. Tekom prve polovice meseca so bili policiji Izročeni naslednji najdeni predmeti: 4 ročne torbice z različno vsebino, ženska srebrna ura, več bankovcev od 10 do 100 Din, zavorna železna veriga, črna železniška čepica, zlat poročni prstan, pasji nagobčnik, več kosov različne obleke, aktovk, zavitkov s perilom in seveda tudi več dežnikov. a— Ure zapestne, gravirane za birmo. F. Čuden, Prešernova ulica 1. a— Nadaljevanje IV. redne seje mestnega občinskega sveta se bo vršilo v petek ob 18. uri z naslednjim dnevnim redom; poročilo predsedstva, predlogi Ln vprašanja, volitev upravnega odbora mestne hranilnice in poročila odsekov. a— Streliačka družina Maribor sporoča svojemu članstvu, da se strdske vaje ne bodo več vršile na običajnem mestu, temveč odslej dalje vsako nedeljo popoldne na travniku pri Magdaienskem parku. Začetek ob 9. uri. 827 a— Sprememba v avtobusnem prometu med mestom ln okolico. S 1. malem bo prenehala avtobusna zveza Maribor-Št. 111, za-, čel pa se bo zopet ob nedeljah poooldne avtobusni promet med Mariborom in Rogaško Slatino, kakor Je bil že nekdai. a— Nesreče pri delu. 35 letni drvar Rudolf črešniar iz Smolnika si je pri nalaganju lesa na splav zlomil levo roko- Delavec vrtnarije na Teznem Friderik Goričan si je pa pri sekanju poškodoval levo roko. Oba ponesrečenca se nahajata v mariborski bolnici. Iz Celja e— Pomoč Bolgarom. Celjska podružnica Rdečega križa priredi zbirko v prid po strahovitih vedno se še ponavljajočih potresnih, katastrofah tako težko prizadetemu bolgarskemu narodu. Strašna beda, v kateri ječijo sto tisoči, mora potisniti v ozadje vse, kar nas Je ločilo in preko ruševin ln neizmernega gorja podajmo roke našim bratom! Ko priden) k vam nabiralci, zavedajte se, da dvojno da. kdor hitro da. — Notar Avgust Drukar, predsednik. e— Praška občinska delegacija ob pov-ratku preko Celja v domovino. Ponovno opozarjamo celjska društva in korporacije, da se vrača danes v sredo, z brzovlakom ob 13.49 mimo Celja praška občinska delegacija z županom dr. Baxo na čelu. Narodno občinstvo naj se zbere v častnem številu na kolodvoru, da kakor povsod drugod v naši državi tudi v Celju na primeren način pozdravimo brate Čehe. e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS Celje mesto nocoj v klubo-vj sobi Celjskega doma. Začetek razgovorov ob poldevetih. e— Seja okoliškega občinskega odbora. Ker je bila zadnja seja okoliškega občinskega odbora dne 15. t. m. zaradi odhoda socijalistov nesklepčna, je sklical župan nadaljevanje seje. Na predlog finančnega odseka so bile najemnine v občinskih hišah pri pokopališču povišane 6 kratno Socijalisti so temu sicer odločno uzovariali. a so ostali v manjšini. Sprejet Je bil tudi slečen sklep o gradnji delavskih hiš, kakor v mestnem obč. svetu. Socijalisti so ugovarjali proti predloženemu pravilniku Cesti v Liscah in Zavodni se bosta popravili. V Li-scah in v Zavodni pri Skalni kleti se bos-ta zgradili po ena škarpa, v Košnici pa dve. Izdala so se stavbna dovoljenia tvrdki Vesten, Regini šega in Jožefu RoJcu za zidanje stanovanjskih hiš. Pri skalni kleti se napelje javna električna razsvetljava. Rešilo se je še par obrtnih zadev in končno Je bila sprejeta resolucija za podaljšanje stanovanjske zaščite. e— Smrtna kosa. Dne 24. t. m. Je umrla ga. Marija Čoh, roj. Reisner, posesfcnica in vdova v Gosposki ulici v Celju v starosti 41 let. N v m. p.» e_ Češkoslovaški železniški uradniki prispejo v nedeljo 29. t. m. v Celje s posebnim vlakom ob 17.20. Vlak bo ostal 10 minut. Poseben odbor je aranžiral sprejem bratov Čehov ter povabil poleg drugih tudi Sokola, Orla,, Orjuno in JČ ligo. Sodelovala bo že-lezničarska godba v Celju. e— Sestanek čevljarskih mojstrov. Mariborska zadruga čevljarskih mojstrov je sklicala sestanek čevljarjev iz vse Slovenije ki se bo vršil v nedeljo, dne 29 t. m. dopoldne ob 9 uri v salonu restavracije Narodnega doma v Celju. Na tem sestanku se bo poleg drugih važnih vprašanj obravnavala tudi ustanovitev Zveze čevljarskih zadrug za vso Slovenijo. Iz Krsnia r— Zatvoritev prometa čez železni most pri Primskovem. Kranjska gradbena sekci« ja naznanja, da bo železni most kokrske državne ceste čez Kokro pri Kranju zaradi novogradnje mostu s 1. majem zatvorjen za promet. Odslej bo šel promet s težkimi tovori in avtomobili v smeri Kranj*Jezer« sko preko Kokrice«Predoseli*Britofa, z lah« kimd vozili pa preko Rupe*Primskovega. Ko bo dovršen leseni most čez Kokro pri Hujah, se bo vršil promet z lahkimi vozili tudi preko tega mostu. r— Potrebna akcija. Poklicane oblasti nameravajo izvesti akcijo, koliko goveje živine je v kranjskem srezu. katere ple» menite pasme so zastopane m kakšno je razmerje v posameznih občinah Včeraj se je vršilo na Pristavi premovanje goveje plemenske živine in licencovanje bikov za sodni okraj Tržič, dne 4 maja pa se bo vršilo na živinjskem trgu v Kranju za kranjski sodni okraj. r— Orožniki omogočili poroko. Pretečeno nedeljo je doživela bližnja vas Primskovo precejšnjo senzacijo. Hči nekega domačega bogatega posestnika je imela ta dan stopi« ti v zakonski jarem z nekim posestnikom iz ljubljanske okolice ter zapustiti doma« 5o vas Po stari, v naših krajih zelo raz« širjeni navadi so napravili domači fantje, ki so po svoji odločnosti zelo znani, pred nevestinim domom «šrango». Zahtevali so od ženma deset tfeoč kron kot odkupni™ za nevesto. Ženinu je bila zahtevana vsoti pretirana ter jo je odklonil. Fante ie ps to razjezilo. Pred izhodom »o navalili ka menja in skal, da se svatje niso mogli od peljati s avtomobili v cerkev. Nabralo st je kmalu skoro 50 fantov, ki so odločne zahtevali svoje pravice ter niso hoteli od stopiti od svojih zahtev. Ker je postala si-, tuacija zelo mučna za svate in novoporo čenče, so poklicali na pomoč orožnike Kmalu je prišla patrulja kranjske orožni ške stanice, ki je razgnala fante in omo gočila odhod novoporočencev. Tako sc ostali Primskcrvljani brez vsake odkupnine r— Vandalizem brez primere V noči od nedelje na ponedeljek so neznani zlikovci polomili v parku pred Narodnim domom šest klopi in razmetali polomljene dele na okrog. Ta čin brezvestnega postopanja je vzbudil ogorčenje in soglasno obsodbo. Opažati je sploh, da se vršijo v zadnjem času taka dejanja skoro sistematično. Ali naj pomeni to uspeh znane gonje proti Narodnemu domu in njegovi okolici? Da 8e napravlja škoda na javnih napravah, ki so namenjene vsakemu, jih ne odvrača od tega vandalizma. Pomisliti je treba še na neprecenljivo škodo, ki jo napravljajo ti pobalinski čini ugledu naše gorenjske pre« stolnice pred gostom in tujcem, ki mora gledati razdejania okrog spomenika Kra« Ija Petra Osvohoditelia v tem parku. Že* leti bi bilo, da oblasti izslede storilce in jih eksempiarično kaznujejo. Iz Tržiča č— O Izpremembah na tržiški pošti nas prosi postni urad v Tržiču za naslednje pojasnilo: Poleg mesta Tržič spadajo v področje tukajšnje pošte še tile kraji: Bi* strica, Sv Ana in Lom. V Bistrico in Sv. Ano se dostavlja dnevno razven nedelje. Iz Loma, ki je oddaljen 4.4 km pa priha* jajo stranke same dnevno po pošto, ker se v ta kraj ne dostavlja. V prvih dveh krajih se vrše vplačila in izplačila po dostavljal« cih, prebivalci iz Loma pa opravijo ta po« sel med tednom, ko pridejo po pošto. O paketnem prometu s temi kraji pa ni no« benega govora. Zaradi tega narod iz teh krajev ni popolnoma nič prizadet, čeprav je blagajniška in paketna služba ob nede« Ijah in praznikih ukinjena, kar pa velja za vse pošte v državi in ne samo za tukajšnjo. Upravnik fi— Obrtnomadaljevalna Sola v Tržiču zaključi šolsko leto v nedeljo, 29. aprila z razstavo risarskih in pismenih izdelkov v telovadnici meščanske šole. Za zaključek napravijo učenci II in III. razreda poučni izlet v naše Primorje in si ogledajo Sušak, Split, Karlovec in Zagreb. Z njimi pojde tudi par obrtnikov, da stopijo v stike s svo jimi tovariši po drugih krajih in se upo« znajo s prilikami drugod. Vsakoletni po« učni izleti rode prav lepe sadove in skle« nejo se stalne poslovne zveze. č— Na obrtnomadalje\>alni šoli v Tržiču se zaključi tekoče šolsko leto v nedeljo, 29. aprila t l.. z razstavo risarskih in dru« gih vajeniških izdelkov. Razstava bo prire« jena v telovadnici meščanske šole m bo od« prta ves dan od 9. do 18. Otvoritev razsta« ve se izvrši prav slovesno Predsednik šol« skega odbora otvori razstavo, predsedniki obrtnih zadrug razdele določene nagrade za najboljše izdelke, vajeniški zbor zapo* je par pesmic. Ocfna izdelkov se izvrši v soboto popoldne. Posebno lepo vpliva na vajence dejstvo, da je tudi obrtna banka voljna podpirati obrtno«nadaljevalno šol« stvo. Za letos je določila kot nagrado za najboljše šolske usipehe znesek 5000 Din. Na Tržič odpadeta dve nagradi, ki jih do« bita najboljša vajenca. Obisk razstave vsem prizadetim krogom najtopleje pripo* ročamo. Iz Trbovelj t— Praznovanje 1. maja. Delavstvo vseh frakcij je sklenilo, da bo proslavilo 1. maj skupno. Tako bo delavstvo po dolgih letih prvič nastopilo zopet enotno. Delavstvo je v teh letih mnogo videlo, mnogo slišalo, mnogo pretrpelo, pa se tudi mnogo nauči* lo. Ako naj pomeni ta.skupni nastop prvi korak h konsolidaciji delavskih prilik, po« meni gotovo tudi prvi korak k izboljšanju gospodarskih razmer v naši občini. t— Gradnja vodovoda. Včeraj so pričeli graditi vodovod od Dimnika na Terezijo. V kratkem bo torej tudi ta del trga pre« skrbljen z dobro in zdravo pitno vodo. t— Čebelarski tečaj. Dne 17. maja se bo vršil pri čebelnjaku g. lgričnika v Studen* cih čebelarski tečaj Predaval bo profesor g. Okorn iz Ljubljane o vzgoji matic. t— Smrtna kosa Umrla je v ljubljanski bolnici Alojzija Stradarjeva, žena rudarja Alfonza Stradarja iz Hrastnika. Zapustila je možu 61etnega Milana in 8letnega Stan« ka. Pokojnici blag spomin, hudo priza* detemu rudarju naše iskreno sožalje! t— Um se je omračil rudarju F. Petjetu. Skočil je v Savo, iz katere so ga izvlekli z velikim trudom. Naložili so ga v avto, da bi ga odpeljali v bolnico. V avtu je zbesnel in napadel šoferja; avto je zavozil v jarek in se prevrnil Pri avtu so razbite šipe in ima lastnik precej škode. Umobol« nega rudarja so oddali v Ljubljano na opa« zovalnico. Iz Zagorja Akademija Sokola je pokazala pri vseh oddelkih prav lep napredek. Zal, da ni bila udeležba taka, kakršno je bilo pri« čakovati. z_ Plemenito delo Kola jugoslov. sester. Na Mediji pri Izlakah je pred dvema leto« ma umrla žena delavca Martina Urbanči« ča in zapustila 6 malih otročičev. Mož, ki je moral za kruhom, je zjutraj otrokom skuhal krompirja, da so se žnjim ves dan motili, sam pa je odšel v službo. Otroci, pripuščeni sebi, niso posvečali pažnje ma« lemu Francku, ki je sedaj star 3 in pol leta, a še vedno ni shodil. Za družino se je za« čelo zanimati Kolo jugoslov. sester, ki je večkrat priskočilo na pomoč z obleko in hrano. V ponedeljek ie pa tajnica Kola ju* gosi. sester gdč V«-ščajeva lepo opravi je« nega Francka odp«'1 'la v Ljubljano, kjer ga je oddala Dečiemu domu. Lopati je. da se bo z dobro oskrbo in negovanjem po» srečilo, da bo Franček sčasoma shodil z— Divji lovec. Ko sta se v nedeljo oko« R 4. zjutraj vračala orožnika Kurnik in Ku* ban iz službe, sta začula v gozdu pri Čol« nišah oster strel. Takoj nato sta opazila neznanega moškega, ki je. ko ju je zagle* dal, hitro nekaj proč vrgel in zbežal. Ko sta prišla orožnika na kraj. kjer je pr>prej stal neznanec, sta našla nabasano puško. Kljub intenzivnemu zasledovanju ie divji lovec zginil brez sledu Domnevajo, da je v hri« bovitih revirjih še vedno precej divjih lov« cev. ki preže na diviačiro. čeprav so pred kratkim že tri izsledili in jih kaznovali. To ie eoda za usta ki je zavladala po celem svetu in si v vsaki deželi pnoorila prvo mesto. ODOL in edino ODOL ima izrazito lastnost, da im-pregmra sluznice v ustih in jih prevleče s tanko antiseptiško plas jo, katera tako temeljito deluje, da vatuje usta še več ur po izpiranju vseh slabih vplivov. To traino učinkovanje nudi vsem, ki vsak dan uporabljajo ODOL, absolutno jamstvo, da so iim usta vedno zavarovana pred bacili, ki uničujejo zobe in stavijajo v nevarnost zdravje. Samo nekotiko kapljic v malo vode daje izredno prijeten okus, osvežuje in čisti zobe. Odol se dobiva v vseh lekarnah, dtogerijah, pntfumetijah in brivnicah. ospodarstvo = Državni carinski dohodki ▼ preteklem finančnem letu. Iz pravkar objavljenih podatkov o državnih carinskih dohodkih je razvidno, da so skupni carinski dohodki v finančnem letu 1927./28. znašali 1680.4 milijona Din napram 1708.2 milijona Din v finančnem letu 192(5/27. Napram 1. 1926./27-znaša torej primanjkljaj 22.8 milijona Din ali 1.3 %, napram v proračunu predvideni vsoti, ki je bila za preteklo finančno leto povečana, pa znaša primanjkljaj le 8.2 milijona Din ali 0.5 %. V posameznih četrtletjih so bili državni carinski dohodki naslednji (v oklepajih razlike napram odgovarjajočim četrtletjem finančnega leta 1926./27.): I. četrtletje 375.6 (— 52.4), II. četrtletje 441.5 (-f 6.5), III. četrtletje 456.4 (+ 13.1), IV. četrtletje 406-9 ( + 10.1). Iz zgornjega je razvidno, da je napram 1. 1926./27. primanjkljaj v carinskih dohodkih beležiti le za I. četrtletje (april - junij), dočim so bili v ostalih četrtletjih dohodki večji, kar je pripisati dejstvu, da se je naš izvoz v drugi polovici pret. leta pričel močno dvi-gati. = Propadanje industrije v Laškem. Kakor znano, miruje v Laškem obrat kar v treh industrijskih podjetjih, in sicer v pivovarni, v tovarni za eternit in v tovarni za mavec. Sedaj pa bo sledil baje Se četrti industrijski obrat, namreč premogovnik Trobni dol pri Laškem, ki je last Srbsko-češke tvornice sladkorja v Cupriji (Srbija). Pred dnevi si je premogovnik ogledal ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. inž. Heinrich. TPD se je baje odločila kupiti premogovnik in ustaviti obrat, ki zaposluje danes okrog 100 delavcev. Premogovnik je dosedaj produciral 2—4 vagone dobrega premoga. = Občni zbor Ljubljanske borze se bo vršil danes popoldne ob 4. v borznih prostorih, Kongresni trg, z nastopnim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsednika, poročilo borznega sveta o poslovnem 1. 1927. 2.) Poročilo tajništva 3.) Poročilo finančnega odbora. 4.) Odobritev bilance. 5.) Volitve (6 članov borznega sveta. 5 članov finančnega odbora in 13 članov borznega razsodišča). = Konkurz je razglašen o imovini Antona Tirška. posestnika in trgovca na Rečici ob Savinji (prvi zbor upnikov 10. maja, oglasitveni rok do 1. junija, ugotovitveni narok 12. junija) ter o imovini Josipine Toplakove. posestnice in trsovke na Polzeli (prvi zbor upnikov 7 maja. oglasitveni rok do 1. junija, ugotovitveni narok 11. junija). = Pred karteiom srednjeevropske tekstilne industrije za enotne prodajne pogoje v trgovini na Balkanu. Češkoslovaški, avstrijski, madžarski in italijanski tekstilni industrijci so sklicali skupno konferenco, na kateri bodo določili enotne m-Main^ pogoje v trgovini z balkanskimi državami. Borze 24. aprila. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet precej živahen, predvsem v devizah na Dunaj, London, Prago in Curih. Vso potrebo, izvzemši v devizi na Trst je krila Narodna banka. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 126. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno in znatneje okrepila. Napram preteklemu tednu so se tečaji dvignili za 7—8 točk Pri zelo živahnem prometu se ie promptna trgovala po 436—438.5 kasa po 436 — 437, za april po 438—438 5, za maj po 442.5 in za junij po 450.5. Med ostalimi državnimi papirji je bilo zaključeno investicijsko po 90.50. V bančnih vrednotah je bil promet srednji. Trgovale so se Hipo po 58.5, Jugo po 88 — 89, Praštediona po 807.5, Srpeka po 134 in Pol jo po 16.25. Narodna banka je notirala 6675 — 7000. živahnejši promet ie bil tudi v industrijskih vrednotah. V skladu z okrepitvijo na inozemskih borzah se ie močno dvignila Trboveljska. ki se je trgovala po 520. pozneje pa po 580 (včerai 500-502.5) Na dunajski borzi notira danes 65 60. Večji promet je bil tudi v šečerani Osijek oo 530 — 540. Končno so bili zaključki v Slavoniji po 12 in v- Dubrovački po 440. Devize in valnte. Ljubljana Amsterdam 0 — 22.906, Berlin 13.57 — 13 60 (13.585). Bruseli 0 — 7 9345, Budimpešta 0 - 9927 Curih 1093.5-1906.5 (1095). Dunaj 7 9708 - 8 0098 f7 994S) London 276.91 _ 277.71 (277-41). Newvork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 222.68-224.68 (223.68, Praga 167-93 — 168.73 (168.33), Trst 298.25 do 300.25 (299.25). Zagreb. Amsterdam 22.875 — 22.935, Dunaj 7.9798 - 8.0098, Berlin 13.563—13.693, Budimpešta 9 912 _ 9.942, Milan 298.36 do 300.36, London 277-01 - 277-81, Newyork 56.7 — 56.9 Pariz 222.68 - 224.68. Praga 167.93 — 168.73. Curih 1093-5 — 1096-5- Trst. Beograd 33.3 — 33.6, Dunaj 264.25 do 270.25, Praga 56.1 — 56.4, Pariz 74.56 do 74.86. London 92.56 — 92.76. Newyork 18.93 — 18.99. Curih 364.75 - 366.75; dinarji 33.25 — 33.75. Curih. Beograd 9 1325, Berlin 124.075, Newyork 518.80, London 25.3275, Pariz 20.4225, Milan 27.34. Praga 15.375, Budimpešta 90.625, Bukarešta 3.245, Sofija 3745, Varšava 58.20, Dunaj 73. Efekti Ljubljana. Investicijsko 895 — 0. agrarne 58 — 0, Vojna škoda 432 — 0, Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 126 — 126 (126), Praštediona 806 — 0, Kreditni /avod 157 — 175, Vevče 1135 — 0, Kranjska industrijska 305 — 0, Ruše 265 — 280. Stavbna 56 — 0, šešir 110 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 - 439 kasa 438 - 439, za april 438 do 438.5, za maj 441.5 — 443.5, za junij 449.5 do 451.5, za december 468 — 475, investicijsko 90 — 91, agrarne 58.5 — 59, za maj 0—57; bančne vrednote: Hipo 58 — 59, Kreditna 85 — 0, Jugo 88 — 89. Ljubljanska kreditna 127 — 0, Narodna 1675 — 7000, Praštediona 807.5 — 810. Srpeka 135 — 136, Zemaljska Sarajevo 144 — 148, Poljo 16.25 do 16.5; industrijske vrednote: Našička 1800 — 0. Gutmann 205 — 215, Slaveks 115 — 0, Slavonija 12 — 12.5. Danica 145 do 155, Drava 370 — 375. Šečerana Osiiejt 530 — 545, Tvornica vagonov 67.5 — 75, Vevče 138 — 145. Trbovlje 532.5 - 540. Beograd. Vojna škoda 4365 — 437. investicijsko 90 — 91. agrarne 58 — 58-25 Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (24. t m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon tramov, merkantilnih. 13/16, 6 in 8 m, fco vagon meja po 290. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon sena polsladkega, prešanega, zdravega, suhega, prezračenega, fco vagon naklad, postaja po 70. Cene pšenici in turščici so se nekoliko dvignile. Nudi se pšenica (78-79 kg 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 397-5 — 400. slavonska, promptna po 387.5 — 390; t u r š č i c a (slov postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 815 — 3175. za maj po 320 — 322.5; oves: baški, zdrav, reše-tan. promptni po 305 — 810; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 535 do 545. Novosadska blagovna borza (24 t. m.) Tendenca nespremenjena. Cena turščici se je ponovno dvignila. Promet: 4 vagone pšenice, 1 vagon ječmena, 44 vagonov turščice. 3 vag. moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška, 77-78 kg 352.5 — 855; baška, 78-79 kg 355 - 357.5: baška (Tisa) 78-79 kg <2» 460 - 470; «5» 440 _ 450; 355 — 357.5: banaška, 78-79 ke 850—355. Ječmen: baški, 64-65 kg 295 - 800. T u r š č i c a: baška in sremska 277.5 do 280; za maj 282.5 — 287-5, za iunij 287.5 do 290 Moka: baška <0g> in <0gg> 480—400; Dunajska borza sa kmetijske preisvode (23. t m.) Na prekooceanskih tržiščih je tendenca neenotna. Dočim so v Chicagu tečaji popustili beleži borza v La Plati okrepitev tečajev. Na dunajski borzi se je gibal promet v najožjih mejah. Za pšenico in rž je malo zanimanja. Povpraševanje Je za novo jugoslovensko pšenico (Tisa. 77 kg) po 1.93 Kč. dočim zahtevajo ponudniki 1.95 Kč. Za turščiro ie tendenca, nekoliko prijaznejša. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brea carine: pšenica: domača 43.5 - 44. madžarska Tisa (81-82 kg) 47.75 — 48.25: rž: domača 44 - 44.5; tu r-š č i ca: 88.25 — 37: oves: domači 37.5 do 37.75. madžarski 38 75 — 39.25. Dunajski goveji sejem (23. t m.) Dogem 3144 komadov, od tega 213 iz Jugoslavije. Promet Je bil v početku živahen, pozneje pa je popustil. Cene so ostale nespremenjene. edino biki so se pocenili za 5 errošev. Za kg žive teže notirajo: voli L l.RO—1.75 (i7jemno 180 - 1.95). TT 1.35 _ 155. TTL 1 05 - 1-30; biki 1—1 krave 0-90—1 3a, slaba živina 0.70 — 0.90. \ Smer potresa gre proti jugozapadu Topot je ognjišče potresa na Grškem! Kakor Je «Jutro» včeraj poročalo med brzojavnimi vestmi, se je potresna katastrofa razširila iz Bolgarije na grško ozemlje in je posebno poškodovala naselbine na Peioponezu. Pri tem ie najbolj trpelo nekoč slovito mesto Korint. Po imenu nam je ta kraj znan iz stare zgodovine, Julij Cezar ga je dal L 46. na novo pozidati. Seveda ni ostal Korint ohranjen v tedanji obliki do današnjega dne; zanj so se vršili pozneje velikanski boji. Opustošili so ga Gotje, Slovani, Franki in šele pozno fe pripadlo mesto grškemu cesarstvu, pozneje pa Turkom, Benečanom in zopet Turkom, dokler ga niso 1. 1822. Grki iztrgali turški nadmoči ter mu omogočili ponoven razcvit. Današnji Korint ne leži več na prvotnem terenu, marveč je pomaknjen nekoliko izven svojega temeljnega ozemlja. L. 1858. je opustošil mesto katastrofalen potres. Korinčani so zgradili novo mesto na vzhodu Lutrakija in so mu dali ime Novi Korint. Nova naselbina je postala železniško križišče med Pire jem in Pyrgom ter med Korintom in Kalamato. Prebivalcev mesto ne šteje bogve koliko. Mogoče jih ima danes kakih 18 do 20.000. V starih časih je bil Korint znan po zaslugi Feničanov. Bil je središče pre-progarske industrije, cveteli pa sta v njem tudi keramika in plastika. Vendar Korint ni rodil velikih umetnikov; pač pa dal dobre državnike, med katerimi sta najbolj znana Periandros in Timo-leon. Korint je znan tudi po svojem zalivu, katerega veže poseben prekop z Egej-skim morjem. Kakor javlja «British United Press» iz Aten, je bilo ognjišče potresa baš v Korintskem zalivu. Viada je zaradi tega odredila, da se mora prekop za promet do nadaljnega zapreti in je poslala na mesto nesreče vojaštvo, da prepreči nemire pa tudi plenitve, ki so ob takih dogodkih v navadi. * Grška potresna katastrofa je bila tako močna, da so bile poškodovane malone vse hiše v Korintu. Prebivalstvo je zbežalo na ulice in je prebilo noč pod milim nebom. Mesto je brez razsvetljave. kar potresno katastrofo še bolj povečuje. * K potresni nesreči v Bolgariji se naknadno poroča, da so tudi v Sofiji občutili rahle sunke. Bolgarski Rdeči križ ie priredil veliko ljudsko denarno zbirko za ponesrečence. Izmed inozemskih podružnic Rdečega križa je prispeval doslej najznatnejšo vsoto ameriški ftde-Či križ. ki ie daroval 5000 dolariev. Papež ie po svojem nunciju nodari! bolgarskemu prebivalstvu 500.000 levov. dokumenti, nanašajoči se na defenzlvo Avstrije za primer konflikta med Italijo in Jugoslavijo. Dokumenti, kj so izginili. so se tikale Dravske doline in koroške meje. Dognalo se je. da je prišel v posest teh dokumentov nadpo-ročnik Reindel, dočim se je polastil drugega dela listin Muller, ki jih je prenesel v Italijo. Zanimivo je dejstvo, da so Reindla aretirali baš tistega dne, ko se je vršil sestanek med madžarskim grofom Bethlenom in Mussolinijem v Milanu. Reindel je bil sumljiva eksistenca in ni prodajal svojih vohunskih tajn samo Italiji, ampak je bil že prej v službi drugih držav, ki so dobro plačevale vohunske podatke. Kulturni pregled ••• ■ t■ 11111111111111111111 >•••• Na severnem tečaju ni kcpnine! Ameriški listi navdušeno pozdravljajo velik uspeh svojega rojaka Wilkin-sa, ki je, kakor smo javili, preletel v 21 urah severni tečaj ter dospel v Green Labour. Proga, ki jo je prevozil, je dolga 2.200 milj. Po'et ni bil brez motenj. Letalec se je moral spustiti na majhnem otočiču, ki leži 40 km pred Spitzbergi. Tam so ga opazili ribiči, ki so lovili kite ter so ga rešili pogina. Poročilo, ki ga je poslal Wi!kins predsedniku ameriškega zemljepisnega društva Bovvmanu, pravi, da je pre'etel nameravano linijo, da je pa moral prekiniti polet zaradi slabega vremena in da ni videl nobenih «lisic». Te «Iisice» seveda ne pomenijo živali, ampak kopno zemljo, katero je letalec na svojem po'etu iskal, a je ni odkril. Wi!kins ni sledil smeri «Norge», kar pa ni bila niti njegova naloga. Očividno je imel ukaz, preleteti severni tečaj v drugem oravcu, kjer se je domnevalo, da bi se lahko našla kopnina. Aparati so bili Wilkinsu ves čas pokorni. Posebno dobro mu je služil solnč-ni kompas, katerega ie vzel na pot mesto magnetne igle. Dejstvo, da Wi'kins tii pristal na severnem tečaju priča, da ni našel v teh krajih nobene primerne točke, kateri bi se lahko zaupal. * Los Angeles, 24. aprila. Iz avtentičnih virov se javlja, da bosta letos poleti tekmovala v poletu na južni tečaj Wil-kms in Byrd. Wilkins je od'očen poleteti na južni tečaj najpozneje do začetka jeseni. Otroci silijo na severni tečaj «Berliner Tageblatt* poroča iz Stolpa, da je prejel general Nobile mnogo prošenj od ljudi, ki bi radi ž njim potovali na severni tečaj. Prošnje so mu poslali letalci, radiotelegrafisti, inže-njerji, zdravniki, glasbeniki, trgovci in frizerji. Da se tudi otroci zelo zanimajo za polet čez Arktido, izhaja iz dejstva, da je prejel Nobile mnogo pisem tudi od dece, ki še obiskuje šolo. Med temi otroci je nekaj deklic, ki so stare komaj 12 let. General seveda izjavlja, da ne more vzeti nikogar s seboj, ker je «Italia» premajhna, da bi mogla pomnožiti posadko. Na ladji je prostora samo za 18 ljudi. Tega števila ni mogoče prekoračiti pod nobenim pogojem. Popravila «Italie» se bližajo koncu. Nemški motorji na ladji so v redu in zrakoplov bo že v ponedeljek ali v torek pripravljen za polet. Vendar bo «Italia» startala šele pozneje. Nobile bo počakal ugodnih vremenskih poročil, kajti burje in vetrovi so že dovolj zdelali «Italio» od Milana do Stolpa. Stolp. 24. aprila. General Nobile izjavlja. da je «Italia» pripravljena na nadaljnji polet. 2e od petka naprej je napolnjena s plinom in potrebnim gorivom. Odhod iz Stolpa zavisi samo še od vremenskih razmer. Vohunska afera na Dimaiu Italijo zanima avstrijski defenzivni načrt o koroški meji in Dravski dolini. Vohunska afera bivšega avstrijskega nadporočnika Reindla in bivšega računskega častnika Miilerja vzbuja na Dunaju čedalje večjo pozornost. Skušali so jo že speljati na stranska pota in jo prikazati v čisto nedolžni luči. Vendar kažejo stvari, ki prihajajo na dan, da je bila stvar natančno pre-vdarjena in rafinirano izpeljana. Reindel, ki je bil po demobilizaciji uradnik v Angleško-avstrijski banki na Dunaju, je moral dati slovo tej službi, ker so ga oblasti zalotile pri goljufivih poslih. Moral je pred sodišče, kjer je bil obsojen. Ko so ga izpustili iz zapora, je postal agent in se je v tej lastnosti seznanil z bivšim računskim častnikom Miillerjem, katerega je iskala avstrijska, pa tudi nemška policija zaradi raznih tatvin in vlomov. V zvezi z Miillerjem je Reindel začel vohuniti, kar mu je bilo tem lažje, ker se je dobro spoznal v poslopju avstrijskega ministrstva za narodno brambo. Kakor znano, je prišla stvar na dan po tem, da so bili v oddelku avstrijskega uradnega štaba ukradeni vojaški »sit o*- te. \ - m ' ?mm m.1 m > - Jjfife« , t % sf ; wme f r l< tii/ f.-.- rs':'- V; 1, | i, mh& ■■ V i-.< . . ffi> li : • * Stu I ti I Dve krasni pomladni toaleti Z leve proH desnJt obleka Iz rožastega crftpe georgette z ilattmJ biseri, plašč h Istega blag« c ovratnikom lz bele lisičje kožuhovfaa; obleka Is modrega crfipe georgetfe s pasom Iz strassa, ki Je posejan z modrimi kamni, plaM b Istega blaga t tigrastim ovratnikom, klobuk lz slame 5 garniturami Is lakastega ttsafe. Pomagajte Bolgarom! Navidezno mrtev Iz Toki.ia so sporočili vest. da je tam umrl nenadoma znani boga/aš, »japon* ski Krez«. 911etni baron Okura. nekakšen prvi piionir moderne industrije na A h. t / i*Wk ^ . ' . ' 't " ■ "'•S \ mm Baron Kihaširo O kura Japonskem. Dve uri pozneie Da so njegovo smrt zanikali, ker ie v grozo (in morda na žalost) svo.iih navzočih sorodnikov spet oživel, čeprav so ga bili zdravniki proglasili za mrtveea. Baron Okura ima baje 5000 sorodnikov in pa raka. Ljubljanska drama Sreda, 25. aprila. Boljši gospod. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Četrtek, 26. aprila. INRI. Znižane cene. Izven. Ljubljanska opera Sreda, 26. aprila. Zaprto. Četrtek, 26. aprila. Mignon. A. Mariborsko gledališče j Sreda, 25. ob 20. »Dva bregova«. D. Kuponi. Četrtek, 26.: cLepa pustolovščina. A. Premijera. v Celjsko mestno gledališče Sobota, 28. ob 8. zvečer: Nedelja, 29. ob 4. popoldne: {Dogodivščina vrlega vojaka Švejka v svetovni vojni Šentjakobski gledališki oder Sobota, 28.: . Abonma, o Nedelja, 29.: cPrinček>. Izven. ♦Boljši gospod» zadnjič t ljubljanski dra ml. V sredo, dne 25. t. m. se uprizori zadnjič v tej sezoni Hasencleverjeva zabavna komedija v 06mih slikah cBoljši gospod). Cene izredno znižane (od 15 Din navzdol)! I. N. B. L Da se omogoči tudi manj imovi-tim slojem poset pasijonske igre, katere avtorja sta Gregorin in dr Tominec, se ponovi zadnjič v četrtek zvečer ob osmih. Cene so znatno znižane . V četrtek, dne 26. t m. se poje v operi melodijozna Thomasova opera z go. Mitrovičevo v naslovni ulo-gi. V ostalih ulogah so zaposleni gdč. Po-povičeva, ga. Ribičeva, gg. Banovec, Rum-pelj, Mohorič in Janko. V operi sodeluje baletni zbor pod vodstvom gosp. Vlčka. Predstava se vrši za red A. Šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto, 28. in v nedeljo. 29. t. m. krasno ljubezensko komedijo L] zvočno, zarto nas je pa iznenadil z zelo kulti varano višino, čisto kn-tonacijo ter krasnim pianom. In še nekaj! Zdrav bairiitonist ]e, ne boleha na pozenstvu. Njegovo gostovanje moremo šteti med najbolj posrečen« v tel sezoni. Tudii g. Gospodi nov je tokrat zelo uigaijail, distoiriral je razmeroma mak). Igrai j« slabo, pel pa, — kolikor ga jaz poznam, — nadpovprečno. Gdč. Majd<£eva menda še noben« vloge na odipela tako krasno kot topot Micaelo. Prav veseli me njen nagel napredek; mislim, d* srno z Majdičevc pridobili prvovrstno operno sik) za lirične vloge. Za Carmen hi o<5 naših P&v4c vsestransko zadovoljila le gospa Mitrovi-čeva. Carmen je soipramska vksga! Je-K res, da dobimo tudi Salomo brez nje? Mislim, da nismo v časih, v katerih bi zaanogM e-ks-pertmeurtiratf ai!d staviti tradicijo nad razsodnost. Gospa T h i*er r y -K avčniko v a je vzela vlogo Carmen zelo resno i« vestno, ali manjka )i vašima, zdrava višina namreč. Brez tremolov. Igralski j« bila prav dobra. Manjše vloge so bile vseskozi pravilno zasedene, zbor dober, d-lrigent Strštof tempe rame nt en. Baletno vložko Je občinstvo kviti-raio z živahno pohvalo. Slavko Osterc. Šport Smrt ameriškega hotelskega kralja V Newyorku je umrl v 64. letu Ells-worth VViiton btailer, ki so ga imenovali «kralja hotelov®. Dejansko je bil lastnik aii vsaj vodja najbolj bogatih hotelov v ameriških velemestih in predsednik mogočnega trusta «r!otels Statler Co. Incorporaiion», družbe, ki previaduje v hotelski stroki skoro v vseh državah Unije. V Newyorku je znan njegov hotel Pennsylvania, ki šteje v dva in dvajsetih nadstroiDjih 2200 sob z istotoliko kopalnicami in z veliko knjižnico poleg vseh drugih udobnosti, ki jih nudijo najmodernejši ameriški hoteli. Sploh je bil Statler v tem oziru vsem drugim hotelirjem za vzgled. On je proglasil načelo, da mora imeti vsaka soba svojo kopalnico. Hotelirsko karijero je začel kot paž. s 33. letom je otvoril v Buffalu restavracijo. osem let pozneje je bil že lastnik dveh hotelov nakar je njegovo imetje raslo z električno brzino. Mož z dvema obrazoma Na Dunaju so aretirali nekega Franca Kowarja, ki je vodil prav komodno dvojno življenje. Kadar se mu ni ljubilo delati, se je vdajal prosjačenju od hiše do hiše, a to za to. da bi opazoval. kje bi se mu nudila prilika za kakšen vlom. Čim si je kaj nakradel, se je spremenil v elegantnega iahkoživca, ki je zapravljal velike vsote v družbi svoje ljubice. Izmišljal si je vse mogoče traparije in darove, da se je denarja Čim prej iznebil, nakar je pričenjal znova kot berač. Ob priliki neke tatvine v prodajalni kožuhovine so ga prijeli in razkrinkali. Evropski dar Ameriki Naši kolesarji na IX. olimpijadi v Amsterdamu Medklubski kolesarski odbor za olimpij* sko propagando v Sloveniji je v ponedeljek imel svojo redno sejo, kateri so prisostvo« vali vsi kolesarski klubi Slovenije. Pred* vsem se je sklenilo prirediti na olimpijski dan dne 20. majnika t. 1. velike kolesarske dirke v štirih skupinah na 75 in 50 km s startom in ciljem na Bleiweisovi cesti pred Narodnim domom. Dirkalna proga Ljublja« na, Logatec, Planina in obratno Točni raz* pis dirk se bo pravočasno razposlal vsem klubom, včlanjenim v obeh ljubljanskih pododborih. Dalje se je sklenilo ukreniti vse potrebno, da se širše občinstvo zamte* resira za to olimpijsko prireditev. Na pred« večer pred olimpijskimi dirkami bi šla ob 20. uri velika povorka po mestu z baklja* i mi in lampijoni. Obenem se bodo naprosili Avtoklub in motociklistični klubi za sode» lovanje. Na dan dirke ob 8.30 dopoldne se ponovi sprevod po mestu. Cilj bode od 11. do 11.30 ure dop pred Narodnim domom. Ljubljanska pododbora opozarjata vse včlanjene klube, da se strogo drže teh od» redb ter da svoje članstvo opozore na pol« noštevilno udeležbo pri dirkah kakor tudi pri povorkah. Odbor je nadalje sklenil, da morajo vsi včlanjeni klubi prispevati od svojih prire* ditev 5 odst. čistega dobička za olimpijski sklad. Medklubski kolesarski odbor podre* di vse prireditve na olimpijski dan «Ljub= Ijanskemu propagandnemu odboru za IX. olimpijado». SK Ilirija (nogom sekcija). Trening I. moštva danes (v sredo) in v petek, II. skupine v četrtek in soboto — vedno ob 17. uri. — Igralci Miklavčič, Pleš, Verovšek Lado. Košenina, Zupančič I., Šiška, Dober* let igrajo danes ob 17.30 trening*tekmo v podsaveznem teamu za nastop proti Grad* cu ter se pozivajo za točen nastop. — V četrtek, 26. t. m. točno ob 18.30 važen se* stanek I. moštva v klubski sobi v «Evro» pi». — Načelnik. Zveza kolesarskih društev v Ljubljani je priredila preteklo nedeljo občni zbor. « m. toajaL tMiulut., dsrpuroul, oblast, trpourk+ga, al*, 44. nasn*it+ obSuLftua* vsaka bts+da, pur-. — Naj' r^JcLam^i^g-a značaja -, vsaka b*j*das Duv 0». - Maj-nvanJJi zjimsoJl Di*, 5^-s Vri*lojb*JLa, &a> lifro Via. jv tvanjft z/usek Vtst- to>-■ Pristojbina za tifro Dla, iiiiifr ž* ^' J'Ji Autogeo. varilca ln atavb. ključavničarja ki m nna« prt štancah, sprejns »Tribuna*, Ljub-bana, K ar lov Ska cesta 4. 167S4 Prodajalka ^ntii prodajalk« hh-faktur« fa ipecerije, dobi »ls t bo. Nastop takoj ali po mej«. Ponudb« pod lifro •Trg. ob ledeznici* aa ogl. •ddelcfc »Jutra*. 16793 Korespondentlnjo •opoliioma veščo srbohrva-Ičms in nemščine, sprej-mm«. Prednost imajo om i znanjem madlarščins. — Ponndbe pod Šifro »Kore-«pc*id«ntlca» na Radio Reklam Jugoslavija, Subotiča — poštanski pretinac 48 16794 Kuharica ..er-a in zanesljiva, 4o-_ «l'iibo i« dan od 7. zjutraj do 8. zvečer. Vpra-lati r četrtek popoldne od A.—na Resljevi cesti 15, tla. pritličje, levo. 16788 Učenko ali učenca aa trgovino T centru mesta lttem. VpraSati v četrtek popoldne na R vije vi cesti Itev. 15, pritličje — levo. 16796 Razvažalca Krojaškega učenca »prejme takoj s hrano In Stancranjem v hiši Emil Grčar ▼ Kamniku. Ozira se k sa pismene ponudbe. 16791 2 učenki iprejmem takoj v kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 16725 Brivskega pomočnika jnlajšoga, sprejme takoj s hran« in stanovanjem r hiti ter pla?o po dogovora Karol Doležal, brivec na Ježici 56. 16765 VezlUe (a delo s rvilo, dobijo dole taioj PoSljite naslov ■ tabtevo za-lužka na oglas, oddelek »Jutra* pod lifro »Vezll ja». 16766 Postrežnlco Zglaslti s« je popoldne od 8.-5. ure Cesta v Soino dolino Štev. 10,a. 16737 Ključavničarja veščega orodničarstva ta stavbnega dela. poštenega, starejšega, iščem za samostojno vodstvo ključavničarstva. Ponudbe z zahtevami na ogla«ni oddelfk •Jutra» pod Šifro »Napredek 12». 16748 Agllne potnice ■» prodajo modernega luksuznega predmeta pri privatnih strankah, sprejmem. Ponndbe na oglas. oddelek »Jntra» pod »Agilnost*. 16741 ¥---- Pletiljo prvovrstno, z večletno prak-•O. sprejmem za stalno proti dobH p/tači. Naslov v •glasnem oddelku »Jntra» 16740 Vrtnar, pomočnika (aH delavca) samostojna Ofenjeneg«. brei otrok ticem za »talno namesti Zena bi opravljala hi posle Stanovanje, osi in plaia Ponudijo naj »amo marljive in «r—■ osebe i večletnimi ▼ali — Predstaviti osebno ali poslati ponudbe na naslov: Bosek. Zagreb, ulica 63/a. samostojnega, 1—i otrok — namestitev, hišne oskrba - naj se zanesljive ^priSe-•e je pismene ..jt: Dr JarjeTska 13171 Mesarskega vajenca pridnega in poštenega ter močnega, (sprejmem takoj s brano in stanovanjpm v hi-li Cenjene ponudbe na podružnico »Jntra» t Celju pod značko »Pošten*. 16729 Inteligentna gdč. druiahna, domača, »oiidna, postavna, vešča kuhinje in vsega gospodinjstva, redoljubna, ki je bila te ▼ tem zaposlena in ima dobre reference 1> najboljših IliS, dobi takoj službo pri samostojni vdovi Ponudbe T perfektnj nemščini i skromnimi mezdnimi zahtevki na gospo Ireno Bali, Karlovae 16785 Kovaškega pomočnika m podkorstvo ln popravila poljedelskega orodja, iščem i vso oskrbo v hiSi. Plača po dogovoru. Anton Mavsar, kovaški mojster — Stična. 16728 Razpis MelSaaska korporacij« t Kamniku razpisuje službo šumar. upravitelja Prošnji je priložiti spričevalo za samostojno gospodarstvo po § 22 gosd. zakona ia dokaz prakse. Nastop službe 1. junija 1928 — Prošnje je vložiti pri upravništvu Meščanske kor-poracije ▼ Kamniku. 167C9 Izurjene pletilje k avtomatnlm strojem za nogavice, itče «Ika» v Kranju. _ 167S3 Kuharico sprejme oddelek finančne kontrole. Ponndbe na ogl. oddelek «Jutra» pod Šifro •Gospodinja 63». 13163 Pletiljo dobro tcorjeno, sprejme takoj v stalno službo M. BabSek, Rožna dolina II/13 16759 Zastopnike (ce) za prodajo drtavnib papirjev na odjdačilo, iščem za vso Slovenijo. Ponudbe je poslati na Generalno Repre-zentacijo, Beograd, Gundu-ličev Venac 86. 16781 Trg. zastopnika inteligentnega hi agUnega, za razpr-čavanje električnega aparata privatnim strankam. iščem Natančne ponudbe pod «R. A. 220» na oglasni oddelek »Jutra*. 10768 Pletilja dobre izurjena vseh vrst pletenin, išče delo na dom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16785 Perico iSčen n« dom. N»*Vv ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 16723 SlvHJa za obleke, »e priporoča na dom. Slomškova ulica 2S/I — levo. 13198 Dekle staro let, te nekoliko vešče Šivanja, teli »lutbe pri majhni aruiini, kjer bi pomagala ▼ kuhinji in opravljala tndi druga biSna dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 1G780 Postrežnlca žeH zaposlitve za vee dan ali samo pol dneva. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 16786 Trg. pomočnik in uradnik ▼ lesni trgovini, išče mesta. Cenj. ponudbe pod šifro »Stalno mesto* na podružnico »Jutra« v Celju. 16780 PodkovskJ kovač priden, pošten ia trezen, ■ šestmesečnim tefejea, posebno dobro Izurjen r pod-kovanju konj, išče službo pomočnika, event. vzame kovačnico T najem. Cenj. ponudbe na upravo «.Tutra> ▼ Celju pod »Priden 20». 1C732 Orožniška kuharica išče službo. Našlo,, pove Posredovalnic« Ogrine, Sv. Petra eesta 88. 13015 Kroj. pomočnik vešč vsakovrstnega moškega in damskega dela, žel; službo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober krojač*. 16756 Šivilja išče rtužbo. Naslov ▼ ogl oddelku »Jutra*. 16760 Kot sluga aH vratar išče stalno službo mlad. priden in pošten fant — Kdor mi isto preskrbi dobi 200 Din. Naslov , oglas oddelku »Jutra*. 16724 200 Din dobi tleti, ki mi preskrbi službo prodajalke v trgo vini mešanega blaga. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Začetnica 234* 16726 Tehnik strojne In metalne stroke, s popolno trgovsko izobrazbo. dobro uveden pri vseb državnih nadlrštvih, indu atrijskih podjetjih In žele-zotrgovinah v državi, ka tere je obiskoval več let kot zastopnik velikega industrijskega podjetja, išč* odgovarjajoče mesto Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tehnik* 12904. Kot plačil, natakar ali točilni blagajnik želim zaposlenja, pod vsakim po gojem Franc Kovač Raka pri Krškem. 13170 Vpokojen poduradnik teli službo sluge, inkasan- ta, skladiščnika ali kaj sličnega. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 13037 Nemščino teorijo in prakso poučujem po najboljši metodi Stan trg 8/11,' desno. 16787 Za 500 Din naučim plesti na stroj ▼ 4 tednih in potem preskrbim službo. — Angela Zevnik. Dravlje 121. 16797 Šoferska šola daje p o a k hi Izobraiatc i>r«kt'čno ir> teoretično kan lidate u Mmo«tojnr 4o ferje Pouk )e temeljit 3 uspeh siguren Kandidat., 'prejemamo vsak daa — Prospekti srrati« Natančn-informacije r avto šoh Zagreb Kaptol 15. fcelefor St 11-95 S® Spalnico svetlo politirano, čedno izdelano, iz hrastovega lesa. postavim na dom v Ljub ijano afi na kolodvor — kompletno za 4250 Din. — Interesentom na ogled pri mizarskem mojstru Antonu Stolfa, Sp. Loke — pošte Krašnja. 16792 Električno svetiljko lepo, veliko, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16809 Crn svilen plašč lep, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 16810 Vreče za oglje moko fai otrobe proda Podbevtek, Ljubljana, Jer-nejeva 11. 16801 Hrastovih drv za kurjavo, prodamo 50 va-gonoT franko vagon postaja Zaprešič. Informacije iz prijaznosti pri »Levante* ▼ Ljubljani, Kolodvorska nI. St. 30. 16779 Pohištvo več spalnic in jedilnico proda ter vabi na ogled Ivan Novak, mizarstvo — Viimarje (poleg postaje). 16798 Pisarniško omaro « pultom prodam. Naslov ▼ em oddelku »Jntra*. 16805 Pletilni stroj no zelo ugodni ceni prodam in kupca naučim pir-sti ter mu preskrbim deio A Zevnik, Dravlje 121 16790 Krasno spalnico masivno, z desetletno garancijo, za 4800 Din proda Zor, Aljaževa cesta št. 12 16776 Okna in vrata rabljena in nova: 1 komad 1 30 X 1.90, za klet al' -kiadišče; 1 kom 0 95 > 2.10, za klet ali »kladičfc-1 kom 1 45 X 2 20, »tekle ne; vrata; 1 kom 1.60 x 2.20, nihalna (Pendeltflr); 1 kom. 0 95 X 2 10, nova. za klet; 1 kom 0 78 X 2.0(5 'a shrambo; okna ratn* velikosti, v najboljšem uta nju, s Sipami proda ing Rudolf T r e o, Ljubljana Gosposvetska ceste 12/11 1674r Štedilnik in peč prodam takoj. NaslOy pove oglasni oddelek »Jutra* 16742 Opeko vseh vrst: strešno, zidno -tekleno in druge od Združenih opekarn d. d., pro-rdsja I. K a e z. Lin bi Jana. Gosposvetska cesta št 8. 16744 Hišni telefon S aparatov. 1 tiretikslnlk prodam ra 1200 Din tn 3 pisalne mize nove. za 8700 Din »Alko» Ljubljana. KolizeJ 127W Dame, zastonj iščete, bolje ne dobite, ka kot je »Santela« higijen^k)-*ol Za izpiranje. H hitri «dravi beli cvet Priznani špecijaliteto dob't« v vs»t 'ekarnab v drogerijah 1077: Trapistovskl sir za ceno 26 Din (delikate^ no blago) 23 Din in 19 Dir, za kg franko postaja Ra kek v veliki množin okrog 1800 kg nudi Mle. karata zadruga v Novi vg si pri Rakeku Enako no ■limo tndi Ia Emendhle* t>o dnevni ceni 1312f> Parni stroj Lanz. 45 k. s., * novim dimnikom In 50 kom parnih cevi (Sfldernbr«-). dobro ohranjeno, prodam — Vaslov v oglasnem oddelku «Jutra» 12974 Kočijo oolpokrlto. novo prepleska no. 2 težka tovorna voza plafonom, voziček »» "nega konja 2 prsni opre mi In 2 komata* — vse v iobrem stanju, prodam — Vaslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 12972 Ure. zlatnino lje. žfil Najlepša drva Cebin. \Volfova nlica 1 /V n Recepte za Izdelavo kreme za Serije vseh vrst. muholovce, črnila Itd. poceni proda Leban, Hoče. 16715 2 pletilna stroja S'90 In 8/85 prodam Naslon pove oglasni oddelek »Jutra*. 167^5 Pult In stelate sa trgovino zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra* 16702 Ajdo\o moko po 5 Din in činkvantln zdrob po 4 Din prvovrstne izdelke pošilja od 85 kg naprej Pavel Sedej, nmetnl mlin. Javornik — Gorenjsko 58 Solnih vreč kupim vsako množino Pri-tem na dum, da prevzamem m istočasno plačam. 1'odbevšek. Ljubljaua, Jer-uejeva 11. 16800 Bukovih drv popolnoma zdravih in suhih, gladke oepanice, ku-jim do 50 vagonov sukce -ivdo — Konkurenčne po uudbe t ceno in plačilnimi ;jogoji pod »Bukovina* na oglasni oddelek »Jutra*. 16804 Stare kovine Kakor baker, med. svinec inklim strugotine bakra in inedl. aluminium. akumula A>rsk* plošče, svinčeni pe i>el. svinčene črke klišej. kovinsko peno. telezo. lit me. kupuje »Caliu*. kom irnštvo Zagreb Mandal "-in* l-b. 5S Hlode bukove la u> oraetove, od 2r cm naprej k o p n ) • " vsaki množini parna žag« V Scagnetti T Ljubljan 852 Stare traverze in železniške tračnice v dolžini 7.60—8 m kupi Anton Vidmar, Ambrus 24 — pošta Zagradec. 13192 Dinamo stroj že rabljen, vodar popolnoma dober, za istosmerni tok, 220 V, 13-15 KW, 1 rabljen Einanker-llmformer za istosmerni tok. motor 220 V, dinamo 65 V, 3—5 KW, oziroma 1 motor za istosmerni tok 220 V, 85 KW. približno 1350 obratov. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Motor*. 12934 Vilo eno-, event. dvodroiinsko. novo ali staro, toda dobro >hranjeno, kupim Ponndbe natančnim opisom stavbe n najnižjo ceno ker telim 9Nad en milijon" na oglasni oddelek Jutra. Sobo s hrano oddam takoj gospodoma ali gospodičnama r bližini boi niče Naslov r oglasnen oddelku »Jntra*. 167 li Sobo prazno aH opremljeno na Bledwefetxvi cesti (I. nadstropje) oddam boljSi gospodični aM solidnemu gospoda. Naslov pove o«i. oddelek »Jutra«. Prazno sobo in kabinet s separatnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mest* oddam za četkom maj«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 13179 Opremljeno sobo solnčno in zračno, s kuhinjo ta pritiklinami oddam na Starem trgu zakonskemu paru brez otrok — ti. majem Interesenti naj puste naslove v oglas, oddelku »Jutra* pod Silro •Mirno stanovanje 88» 16788 Stanovanje 1—g %ob e pritiklinami, v Linhartovi ula za Bežigradom ali ob Dunajski cesti (izrečno ne hiše Pokojninskega zavoda) iščem s 1. ali 15. majem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Zračno 74*. 16774 Stanovanje 8—8 sob iščem u julij ali avgust. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro •Plačam za pol leta naprej*. 16749 Stanovanje 2 sob In kuhinje, išče mir na stranka ▼ saneri Gradišča, Dunajske ceste do Evrope. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro •Dve osebi 36*. 16736 Stanovanje "elike sobe to kuhinje » nritiklinaml oddam s 1 majem. Našlo-? pove oglas oddelek »Jutra*. 1673S Sobo s kuhinjo in drvarnico oddam v nov* hiš' za 500 Din mesečno (plačljivo trimesečno) — v Frankopanski ulici št. 12 180(14 Sobo » separatnim vhodom oddam z zajtrkom 8—4 go-sipodom ali gospodičnam — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 16708 Stanovanje 3 sob, vrta ta vseh pritiklin oddam boljSl stranki Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 16778 Dve stanovanji s po 2 sobana, kuhinjo pritiklinami souporabo ko palnice ta vrtom ob Dn najskl ee«tl na Brinja od la takoj Pokojninski ta vod v Ljubljani, Aleksan lrov» cesta 12. 12771 Nagrado dam ta solnčno stanovanje t zmerno najemnino v mestu. Selitev z majem ali junijem Ponndbe na ogl oddelek »Jutra* pod Hfro •Mala. mirna družina* taoM Stanovanje 1 ali 2 sob. kuhinje in pritiklin, za maj aH pozneje išče tričlanska mirna družina, nairaje v stari hiši. Plača tudi eno 'eto naprej. Pogoj suho in čisto. — Ponudbe na oglasni rvddelek Jutra pod Šifro »Periferija Izključena*. 13055 Družabnika za klobnčarsko In slamnl-k trsko obrt i elektr pogonom. iščem za takoj ▼ Ljubljani. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Klobučarstvo*. 13206 Kdo posodi M.0M Dta proti vknjižbi? iot protinslnro dobi lepo tanovanje kuhinje in »obe '.astonj toliko časa. dokler ii posojilo plačano, di pa >o dogovoru. Ponndbe na oglasni oddelek t Florijanski ulici 20. 16775 Črno suknjo sem izgubil r nedeljo na Dolenjski cesti. — Pošten najditelj te naproša, da javi tvoj eenj. naslov na oglasni oddelek »Jutra* — Povrnem vse stroške poleg najdenine. 16747 Konja za J belca ne, 4—8 let starega, kupim Ponudbe t navedbo cene pisarni dra Gvidona Serneca. Celje, Kralja Petra ceste 16. 12971 Žima '.a modroce najboljša m najcenejša prt M. M A S T E R L tovarna žime >trazišče pr) Kranjv Trb. premog telefon 2059 Pogačnik Bohoričeva alica 5. Suhe gobe mavrohe aH smrčke plačujemo okoli 60 Din za kilogram Sever & K«. Ljubljana. 13112 GOSPODINJE poskusite idealno sredstvo ca podil-Je drv ta premoga. — btevajte Plamen pri Vašem trgovcu. 121 Žaganje oddaja vedno po nizki een Jtnu žaga V Scagnetti v Ljubljani — ca gorenjskim kolodvorom. 08 Žične posteljne vložke nudimo po konkurenčnih eenah ter ste sprejemamo v )0 pravilo. /rva ljubljanska izde lovalnica postelj, vloi ov Andlovic Strgulet Pomenskega 34 B166 UREDITE SVOJO PREBAVO IN IZGINILE BODO VAŠE BOLEČINE. Bodetane v želodcu m Jrevesih, capefca, glavobol, naval krvi v glavo, nervocmost, nespanje, hemoroidi, slab tek faoado svoj ravw v slaibi prebavi. Uredile 9vodo pre-barvo s preiakuSenšm etiksirom »PIGOL«, pa bodo minile Vaše bolečine. »FIGOL«-eMksir urejuje prebavo ki Vam povrne zdranrfe. »PIOOL« feddufe Id poSiljs po poŠti proti povzeta s navodSom o ■porabi lekarna Dr. SEMFUC, DUBROVNIK 3. OrfzinaJri scvofCefc 3 steklenic, z ovojem in po&mtao vred Din 105.—. 8 steklenic Din 245.—. I steklenic« Din 40.—. Mnogoštevilne zahvalne izjave dohajajo vsaik dan o uspešnem delovanju »Fižola«. ŽTlKotfuO za motocikel, event sasie kupi Podbevšek. Ljubljana, Jernejev« 11. 16809 šestsedežni avto »Mercedes* 16/40 k. t., ta štirisedeten »Fiat* 501 — Šport 16 k. s., na|irodaj ▼ Celjn-Gaberje 52/1. 16781 Motorno kolo 1 % HP, ugodno prod« Lovto Sebenik v Ljubljani, ~ 16757 Knezova alica 88. D. K. V. motor komplete«, t koleeoa ca 1500 Din prodam Naelov v oglasnem oddelka »Jutra*. 16760 4—Ssedežni avto malo rabljem, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober voz*. 12995 !«!! JI J! .H .« ,!! UGODNA PRODAJ« AVTOMOBILOV b d roje roksi i Oakland fimmlna. tip« 1927. 4 mu. 9 - sedeiea. mle« e« 4000 ka. štora nov. Din 85.808 ! Oakland Spori Ton-ris«. 1926, odprti S sedel««, celo dobro ohranjena. Dta U MI »tt Chevrolet Tm rlog-ov, 1927, odprti. 5 • sedežni, v telo dobro okra-ajenem stantn, ms-•o voleni od Dlo 40 000—48.80® frf Cbevrolst Tm rlnf-ov, 1936. do bro obraoietri. «4 Din 28 008—35.098 l Plst Ml Spor«. 4 • tedeS^n. breshi ben. (MM rifor*-nov«. Din 40JM l Plat 803. odprti 8 - sedeiea. hrrn-oo ohranjen, roien. Dto BSJOt i Itala. odprti dete«, modema tr pa. v dobrcoi stanja, Dto 2S.M8. I S. 4. M. dvonedei ni. pokfirkalai. Dlo 2S.8M l Poni. 192«, dobre ohranjen Dto IMM. I itala, tovorni. tr<-tonski potoe pmr Dto ITJM. Peacnot Šport, 4 m-dele«, tip« % dobro ohranjen, Cena Din IS.M8 Prt U L toni a Ci. LJUBLJANA Oonalsks cesta 12. Tel-fon 22-92. I" M H H k I Stcmtey Weyman: 3 Rdeča kokarda Roman. »Seveda,« ml je refkel iri!ho in z vrtaijočim pogledom v oči, »pogodba je pogodba, gospod viikont; Montecchi in Caiptdetti so iz mode, prav talko kaikor vaš sramotna steber. A vzlic temu moramo hoditi isto pot — razumete, isto pot? — aM pa se moramo ločiti! Takšno je motie mnenje. € To rekši je prijazno naklonil glavo, kaikor da njegove besede niso biSe grožnja, ampak ljubeznivost in odjahaL Nekajj časa sem stal na mestu, tresoč se od ogorčenja; nafto sem z dolgimi karaM krenil nazaj po senčnem drevoredu. Misli so se mg vmtinčiie v glavi, načrti fln upi so se borili med seboj; talko je bila moja notranjost v malem dlaka zmede, ki je vladala tiste dmi po vsej Evropi. Zmilsel markitzovfi besed }e bil očffcen, da se nisem mogel varati o njem. Z vso vljudnostjo mi je dajal na izbero, da se odi oč iim za to zvezo z njegovo rodbino, ki jo je bi! še oče uredil zame, ali pa za poMčtire ideje, ki mi jih je bffl vcepili pokojni roditelj in ki jih je teto dmi bivanja v Angl1® še poglobilo. Ko sem ostal po očetovi smrt! sam v svojem gradiu, sem živel pred vsem bodočnosti: sa-tiijarll sem o Denizi de Saiint-Aiais, dražestoi devojki, ki mi je bi;la določena za ženo in ki je nisem bil videl odikar so jo bili poslali v samostan; sanjaril sem tudi o delu, ki sem ga hoted izvršiti — o tem, kaiko razširim okoli sebe blagostanje, ki sem ga bffl videl na Angleškem. Sant-Alaisove besede so grozite obema lepima načrtoma in že to me je moralo navdati s skrbjo. Reči pa moram, da me to dvoje ni tolikanj žalilo kakor njegova oholost; smejal sem se ji in klel od razburjenja, vsi vprek. Dva in dvajset let mi je biilo, rijemra pa sedem ln drvaflset, Jn me Je hotel komainx®ratl! Ml smo budalastd deželani, on pa je bil mož visoke politike, posBam iz Ver-saiillesa in Pariza, da bti nas vodiiU in učil! Ce potjdem njegovo pot, se bom smel poročiti z njegovo sestro; če ne, pa ne! Tak Je bil poiložaj. Seveda ni tradak) n®tf pol ure po njegovem odhodu, da Je M moj sk®ep storjen. Nameni sem se, da se mu postavim po robu, in sem porabil ves ostanek tistega dne v to, da sem s trdnimi, neovrglji-viimi razlogi opravičeval pot, oa kateri sem hotel vztrajati: zdaj sem sd obujal v spomin pišimo, v katerem je bil gospod de Liancourt obrazložil svoj reformni načrt, zdaj sem sfi ponavljali mčsft, ki mi jih je razvijal gospod de La Rocbefoucauld, ko je bil nedavno tega v Luchorau. Enako kakor oaz, v pod ure, v jezni razvnetostt in brez dolgega premišljevanja, se je odločilo baš tisti teden še deset tisoč drugih za eno alfi droigo izmed obeh poti, ki sta bili na izbere. Gargouf, Safimt-ALarsev oskrbnik, ki je zvedel novico o Neckerje-vem padcu tisti dan, kakoT jaz, je bil silno vesel preobrata; niti malo ni sluti, kaj pomeni zanj. Tudi abe Benoit, naš župnik, ki je bil zvečer moj gost, ni videl v tej novici ničesar posebnega, čeprav jo je vzel z žalostjo na zmamje. In Joahim Murat, sin kramarja v Bostidi blizu Cahorsa, je takisto moral zvedeti, kaj se je zgodbo; toda senca kraljevskega žezla ni niti v mislih pala na njegovo pot, prav tako, kakor se notarju Soultu v tarnski Bastidi tisto noč ni sanjalo o maršafeiM palici. Nostar pa maršal sik a palica! Krčmar pa žezlo! Bože moj, komu bi prišlo to na um? Bolj moder od Danijela in bolj previden od Jožefa bi bil moral biti človek, da bi M slutil take stvari pod staro vlado, v stari Franciji, v starem svetu, ki ga je zrušil tisti mesec julilj leta 1789! In vendar so bila tudi takrat vsem vidna znamenja, ki so preroško kaizala v bodočnost. Jaz sem zagledal ta znamenja že drugi dan in to v zadostnem številu, da se mi je duh odvrnil od osebne zamere k plemenitejšim razgledom, nego je uveljavljen je samega selbei Na pot! v Cabars, kamor sem se odprav® s srvodhna služabnikoma Gillesom in Andrčjem, nisem videl samo opustošenj, povzročenih po zfeskem mrazu in pomladni burji, tedaj ne samo očrnelih in posušenih orehov, usahlih vinogradov, uničene rži in zapuščenih ntfrv v njihovi žalostni goloti; ne samo tistih običajnih znamenj bede, ki sem se jih bil že navadil, čeprav so me prve čase po moji vrnitvi iz Anglije navdajala z grozo: ilovnatih kolib, oken brez stekel, sestradane drobnice in votlolioih žensk, ki so sključene v dve gube pulite travo. Ne, videl sem tudi druga, še pomembnejša znamenja Na križempotfih in mostovih so se zbirali moški v sumljive gruče in čakali, sami ne vedoč česa; njih molčanje j« bilo mrko, nj/ih obrazi divji, njih obrvi naježene in njih vpadla lica spa-čena v izrazu nepomirijive grožnje. Glad jih je bil prignail do skrajnosti, vo(Etve so jim bile odprle oči. Nisem se upal misliti na posledice in stralh me je obhajal, da sem imel še preveč prav, ko sem opozarjal Saint-Alaisa na bližatjočo se nevarnost Miljo dalje, v gozdih, ki se širijo okoii Cahorsa, sem izgutofl te potiave izpred oči, a le za malo časa. Kmalu so se vrnili v drugi obliki. Prvi pogled na mesto, ki ga ovija Lo* s svojimi srebrnimi valovi, na obzidja in stolpe, ki se tako slikovito dvigajo ob zmožju strmega hriba, je kakor ustvarjen v pašo očem; cahorški most ki mu ni primere, katedrala, oglodana po zobu stoletij, in prekrasni grad, vse to mora na-vdati gledalca z občudovanjem. A tisti dan kakor da nisem imel oči za ta čuda. Ko sem prišel na trg, sem videl, da prodajajo žito pod zaščito vojnikov z nasajenimi bajoneti; in sestradani obrazi čakajoče množice, ki je obrobljala vso tisto stran trga, umazana Ln razcapana obleka teh ljudi, njih mračni pogledi m mrki glasovi, ki so tako čudno nasprotovali lepemu poletnemu solncu, mi niso dali paziti na druge stvari. Kdor oglašufe, ta napredufe! AUTOBUS l Vozi prvič v nedeljo dne 29. t. m. sicer vsako nedeljo In praznik iz Doba ob 7.30 in iz Ljubljane—Černuče vsako uro od gostilne »Figovec« in obratno. Postajališča pri gostilnah. Zadni odhod iz Černuč ob 9.30 uri zvečer. Iz Ljubljane v Dob ob 11. zvečer. Od »Figovca« ob 9. uri zjutraj* Se priporoča RAFAEL HOJAK. OGLAS. Na osnovi naredjenja Gospodina Ministra" Vojske I Mornarice E. P. Broj 1.111 od 28. januarja 1928. god., a u vezi naredjenja Komandanta Dravske Divizijske Oblasti E. Broj 3.915 od 4. aprila 1928. god., a po odredbama u Pravilu o snabdevanju ljudskom hranom i opredeljenoj dnevnici, održače se na dan 14. maja 1928. god. u 11. časova u kancelariji štaba 40. pešadiskog puka »Triglavskog« kasartia »Kralja Petra« u Ljubljani, Poljanska cesta, javna usmena licitacija za nabavku ljudske hrane za Ljubljanski garnizon i to: 3.300 kilograma makarona 3.100 kilograma pirinča 3.200 kilograma pšeničnog grlsa 2.800 kilograma gerštla 4.400 kilograma pasulja 15.000 kilograma krompirS 200 kilograma zejtina 450 kilograma luka crvenog 150 kilograma sečera kristal 850 kilograma konzervne kafe' 1.550 Iitara sirčeta po proplsanim u slovim a koji se mogu videti svakog dana u kancelariji štaba 40. pešadiskog puka »Triglavskog« u Ljubljani, kao i kod »Trgovske zbornice« u Ljubljani. Kaucija 5% polaže se na dan licitacije do 10. časova predpodne na kasi 40. pešadiskog puka »Triglavskog« u Ljubljani. Iz kancelarfje štaba 40. pešadiskog puka »Triglavskog« broj 4.538 od 7. aprila 1928. godine u Ljubljani. V najgloblji žalosti naznanjajo podpisani pretužno vest da le njih iskreno ljubljeni soprog, oz. oče, svak, tast in stari oče itd., gospod Jožef Raj h posestnik na Moti pri Ljutomeru, bivši župan, nač okr. zastopa itd. ▼ ponedeljek, dne 23. aprila 1928 po dolgi mučni boieznl v 78. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega rajnkega bo v sredo dne 235. aprila ob 3. uri popoldne od ljutomerske župne cerkve. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 26. aprila ob 6. uri zjutraj v. župni cerkvi v Ljutomeru. Julijana Rajh, roj Mursa, žena. Jakob Rajh, Matilda Dijak, roj. Rajh, Mirko Rajh, Franjo Rajh, Ivana Žitek, roj. Rajh, Izidor Rajh, hčere in sinovi Janko Dijak, Joško Žitek, Ivana Rajh, roj. Fiirst, Hedvika Rajh, vdov. Bauer, roj. Writzi, Hedvika Rajh, roj. Pekiar, zeta in sinahe. Tllčka, Ceska, Zora, Mirka, Mirko, Božena, Vlada, Irlca, Marjan, Milko, vnuki in vnukinje. Marko Gorup naznanja v svojem te Imenu svojih otrok Joža, Ane, Dragoša in Franceta ter vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je naša srčnoljubUena soproga, mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Gorup soproga nadpaznlka v polu dne 24. aprila t 1. po dolgem te mukepolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 25. aprila t 1. ob 5. url popoldne od doma žalosti, Ambrožev trg št 3. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. aprila 1928. Bre* posebnega naznanila Mestni pogrebni zavod (I ČOKOLADA „La Cisosne' VELIKO ŽREBANJE nudi RAZLIČNE NAGRADE. Zahtevajte albume naših vzorcev. Za en gros zahtevajte cenik od Etablissements D. Pechmajou & Co. Zemun 3 a ■ g TuorniGH tjnina „Sisah" d. d., Sisok potrebuje za svoj pogon v Goričanah v Sloveniji enjerja i kemije z enoletno prakso v katerokoli domači ali inozemski tvornici ekstrakta iz celuloze. Reflektan-ti naj vpošljejo svoje ponudbe v roku 14 dni Tvornici tanina, Sisak d. d., Sisak z dokazili o usposobljenosti in o državljanstvu SHS. MoJa sodružica, moja dobra zlata mamica se je dne 24. aprila t L ob 10 uri dopoldne za vedno poslovila od naju. Ugasnil je njen topel ian svetel plamen življenja, dolgo in vztrajno se boreč proti neizogibnemu slovesu. V četrtek, dne 26. t. m. ob 16. nri ostavi naš tihi sveti dom na Cankarjevem nabrežju št 1 in se vrne v pomladni objem narave. Ljubljana, dne 24. aprila 1928. Majdka Lemež. Dr. Milan Lemež. F0TO-aparate ki potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija A. Kane sinova Ljubljana Židovska ulica 1 in drogerija M. WOLFRAM nasl M. KANC MARIBOR, Gosposka ul. 33 2Ivo cvetje j« prirastlo ilovelki duBl. Ni dovolj, da jih zalivate, tudi gojiti jih j« treba. — Ako ljubit« cvetlice in se hočete veseliti njih napredka, gojite jih s Kanipos, cvetlice hranečo soljo in vpo rabite priključeno navodilo. — Ovojček stane 12.50 in 42 Din. brei vsake tntodf ta rejo perutnine se uporablja že 40 let Koko praSek sa iivin« C* pridenete redni piči le najmanjšo količino, w pozna velik vpliv istega Žival postane mesnata u peko in pogosto aese jajca NajsigurnejSe zdravilo proti tivalskini boleznim Univprzalni vtis deluje kot blagoslov perutnini na dvorišča Ovitek od 10 do 40 Din in 115 Din. Prodaja se ▼ lekarnah, rtrogerijah, trgovinah s cvetlicami in semeni Proti predplačilu razpoSUjamo 'ranico Po povzetju ne pošljemo. Z. Sumaher, kem. farmaciiski lahoratorij. Crvenks fSHS} Lep naj bo Vaš dom. Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleiweisova cesta št. 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Naimnderneišl vzorci! Zastopnike za prodajo Ratne štete iščemo. Vsi, ki niste zadovoljni s svojimi generalnimi zastopniki in delodajalci, obrnite se radi direktnih pregovorov na našo bančno tvrdko. ki dela z močnim kapitalom Točno in direktno obračunavanje. Javite se na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D. pod znakom »Velika Provizija 183c. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani STJE ZA rt aroiaite fe v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja na^eneje. JOS. P, PUH, Mub!*ana. Gredama u! ta 22 — Telefon 251? VELIKA IZBIRA RAZUCNEOA LODNA IN SEVUOTA ZA ŠPOR7 /A/ 7UR/ST/KO/ A.