898. štev.
V Liuhllani, ponedeljek dne 3. februarja 1913.
Leto II«
Posamezna številka 6 vinarjev.
„!)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondefjkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v Upravništvu mestfno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	r.:
:::	Telefon Številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravniStvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica st l:.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankimrii p v« s se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo, f-a ejr'*«« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, posiona in. zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju p©_ :::	pust. — Za odgovor je priložili znamko.
:::	Telefon	številka 118.	:::
Vafeifo na naročbo.
Slavno p. ti. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da jošiljanjc nc preneha in da dobe vse številke
„DA N
6(
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18’—	Četrt leta	.	K	4‘50
Pol leta	.	K	9*—	En mesec	.	K	1*50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K	5-—
Pol leta	.	K	10*—	En mesec	.	K	1‘70
la Nemfljo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se nc oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
Lisi sc ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“,
Naprej junaki!
Dimotika, 30. januarja 1913.
Njega ekscelenci vrhovnemu poveljniku cesarske otomanske vojske naznanjam po Vaši ekscelenci, da je pogajanje v Londonu prekinjeno, in mi je čast javiti, da se v zmislu 4. paragrafa zapisnika o premirju štiri dni po tem naznanilu, to je v pondeljek ob 7. zvečer pri-čno vojne operacije. Savov, vrhovni poveljnik bolgarske armade.
Na naslov Mahmud Šefket paše v Carigradu.
S tem kratkim pismom je pred 4 dnevi naznanil general Savov Turkom, da se vojna zopet začne. Danes zvečer bodo zadonele trombe, bobni
bi,'o • u.i otali, in poveljniki bodo dali povelje za pohod. Naprej, junaki! In čete se bodo pomaknile iz svojih ležišč, kjer so morale polegati skoraj cela dva meseca in glasen »hura!« bo z veseljem pozdravil povelje za pohod.
Vojak, ki je prestal t. zv. krvavi krst, ki se je boril med dežjem kro-gelj in je vkljub nevarnosti ostal čil i zdrav — tak vojak težko vzdrži dva meseca brez boja.
»Ako po daljšem premoru zopet zagrme topovi in jamejo pokati puške. se nam zdi, kakor da bi poslušali najlepši koncert.« Tako poroča poročevalec izpred Skadra.
Tekom dveh mesecev, ko je Evropa skušala iz premirja napraviti mir — smo skoraj pozabili na čete pri Čataldži. Le tu in tam so prihajala in negotova poročila. Zato moramo podati kratek pregled zadnjih dogod-
kov pred Čataldžo predno je b:lo sklenjeno premirje.
To vtiikih oorazih, ki jih 'm doživela turŠKa armada pri tfJrk-Kilise, Bnnar-tlisarju in Liile-Burijasu zadnje dni meseca novembra, e nastala v vojski splošna zmešnjava n> turške čete so v velikem nereda bežale proti Čataldži in proti Carigradu.
Nastala je velika nevarnost za sam Carigrad. — Kdor je le mogel, se je umaknil v Azijo — v mestu samem je pretila revolucija, kajti vsled azijskih čet je nastala v mestu gnječa in kruha je začelo nedostajati.
V obče se je pričakovalo, da bo bolgarska vojska pritisnila z vsemi silami na bežečo turško vojsko in da jo bo popolnoma uničila predno nastane v nji red. Toda bolgarske čete so bile utrujene, potrebovale so počitka in — med tem so tudi evropska vprašanja postala tako napeta, da jih je bilo treba nujno rešiti. Zato je bolgarska vojska ustavila svoj na-daljni pohod na Carigrad — in je po prvih bojih pred Čataldžo odnehala od bojev. Diplomati pa so sklenili premirje.
Boji okoli Čataldže so Se začeli že okoli 12. novembra in Bolgari so napeli vse sile. da bi se čim prej polastili teh važnih trdnjav, o katerih so strokovnjaki trdili, da bodo zaprle bolgarski armadi nadaljno pot. Trdnjave na čataldži so bile zadnja leta izpopolnjene in Turki so jih dobro utrdili.
Bolgari so zavzeli pozicije na levi strani Kara-su. Do večjih bojev pred Čataldžo ni prišlo, razven pri Buj-Čekmedži, kjer je turška mornarica obstreljevala bolgarske pozicije in je Bolgare prisilila, da so se umaknili in odnehali od napada.
Med četami se je med tem pojavila kolera. Bolgarska armada je imela okoli 30.000 bolnikov. K sreči je bolezen kmalu popustila — dočim je v turški armadi divjala z vso grozo in so vojaki na pohodih kar trumoma cepali — ter napolnili vsa pota s trupli.
Že dne 18. novembra se je porta obrnila na velevlasti, da bi posredovale med Turčijo in Bolgarijo. Dne 19. nov. je bolgarski min. svet sklenil, da sc spusti v pogajanja in 20. nov. so že bili imenovani zastopniki. Toda Turčija si je zečela pomišljati. — tako da so se dogovori začeli šele 27. nov. in so trajali do 3. decembra, ko je bilo sklenjeno primirje. Bolgarski in turški zastopniki so se pogajali v železniškem vozu čez Kara-su.
Od 4. dec. so Bolgari popravljali svoje pozicije, uredili so si zimski tabor in se preskrbeli z vsem potrebnim za nadaljni boj. Bolne vojake so nadomestile novodošle čete. Dospeli so tudi Srbi.
Turki pa so med tem časom iz Azije spravljali svoje čete pred Čataldžo. — Tako je minul božič in novo leto.
Spočetka se je sodilo, da bo premirju sledil mir — toda pozneje so se stvari tako zasukale, da je nastala nova vojna.
Koliko vojaštva je pri Čataldži, nihče ne ve. Pravi se, da imajo Bolgari okoli 200.000 Ijudij. Po drugih poročifih ima general Dimitrijev pred Čataldžo 150.000 vojaštva (Bolgarov in Srbov), general Savov, ki ’ina svoj stan v Lozengradu — pa ima
70.000 ljudij. Skupno torej 220.000.
Turki morajo imeti 150.000 do
200.000 vojakov, večinoma azijatov, Kurtlov in Anatolcev. Po drugih poročilih jih je do 250.000. Tako bi bili po številu močnejši, toda ta armada je v slabem stanju. Tudi je turška armada zgubila svojega glavnega poveljnika Nazim pašo, ki je bil pri revolti v Carigradu ustreljen. Nazim paša je bil edini, ki se je mogel meriti z bolgarskimi generali.
Pred Drinopoljem je še vedno general Ivanov z 60.000 mož. Tu se doslej niso zgodile nobene velike iz-premembe.
Pri GaLipolju stoji okoli 60.000 Turkov, Proti njim stoji bolgarska armada, ki ima tudi približno toliko vojakov, pod poveljstvom generala Kutinčeva.
Tako si stoje danes čete nasproti. Začenja se odločilni boj. Stojimo zopet pred velikimi dogodki. Kdor je čital izjave bolgarskih poveljnikov, ne more dvomiti, kje bo zmaga.
Želja vseh Slovanov je, da bi bolgarska armada enako zmagovito, kakor smo jo videli na poti do Čataldže — nadaljevala svojo pot — na Carigrad.
Danes
Valčkov večer
Slov. Filharmonije v „Unionu“.
Učiteljska prižnica
in še to in ono.
Verujem v samozavestno, delavno moč, verujem v blagodejno silo napredka kulture, iz katerega je izšlo tudi naše učiteljstvo. V tej veri sem napisal članek »Gospoda, kam pa?« v 370. štev. »Dneva«, v tej veri pišem danes te besede.
Dvoje odgovorov sem čital na omenjeni nagovor. Gospod Narobe-nadimir mi je samo potrdil, kar sem pisal v prvem članku: prevelik strah pred prižnico in pred krogi brez mesnic, oddaljenimi od železnice.
Recimo, da je resnična vsa tista žalostna zgodba, ki jo je exempli causa navel g. Rimidan, recimo, da konečno »iz službenih ozirov« res prestavijo delavnega učitelja iz kraja njegovih uspehov v zakotje brez živ-ljenskih ugodnosti. Kaj naj počne, preganjani trpin? Močan naj bo, vstrajen In v novem kraju na} dela tako, kakor je delal na prejšnjem mestu! Če pride res v tako gnezdo, da si mora »sam vse znašati, sam vse kuhati, da ne bi dobil po celi teden kruha« — potem naj si reče, da nek-kdo vendar mora tam učiti, če je šola; in če bi to lahko prenesel kdo drugi, zakaj ne bi prenesel on? Pogum in ponos, g. Rimidan! Sicer se mi pa zdi. da ste hudiča, kakor tudi je Črn, vendar naslikali pretemno, in da v krajih, kjer ni mogoče živeti, tudi nihče ne živi! — In če bo učitelj v novem kraju širil kulturo, potem bodo prišle s kulturo tudi večje zahteve in večje — godnosti za življenje.
Toda v kraj, kjer je agilen učitelj, uporen fant, delal tako izborno, da se je v svetovnem »Domoljubu« vsak teden zabavljalo čezenj, v tak kraj piide Slomškar in dela ravno v nasprotnem smislu. Gospod Rimidan sam ne pove, kakšen bo uspeh Slom-škarja; in jaz dvomim, da bi mogel kdo kar tako podreti stavbo, ki jo je tekom let sezidal odločen, trdno prepričan organizator. In zopet — če bi se kak Slomškar tako trudil, da razširi svoje plačane nazore — v resnici namreč dela Slomškarija še manj
kakor napredno učiteljstvo, dela k ve’-'trtiii šidfažo kakemu kaplanu — če vidite, g. Rimidan, da Vaš nasprotnik dela pridno, tedaj — se vzgledujte po njem, delajte tudi Vi tako marljivo in ne zavidajte klerikalnemu tovarišu boljše plače, ki je ne dobiva za svoje delo, ampak samo kot izkupiček za svoj — značaj!
Za psovke, ki po g. Rimidanu, lete na delavnega učitelja raz prižnico. je tu — sodišče. Kadar gre za osebno čast, tedaj, g. Rimidan, bodite brezobziren do skrajnosti. Če pa samo zabavlja čez Vaše delo, tedaj Vas to menda ne bo toliko motilo, da bi zaradi samih besed debelega fajmo-štra pustili vse skupaj?!!
Toliko g. Rimidanu na to, kar je povedal zadnjič. Nemara se bo še spomnil in bo dejal, da se končno vendar lahko posreči Slomškarju to, kar je sezidal njegov značajni prednik. Dobro, toda če bo vse učiteljstvo. kateremu veljajo moje besede, trdno in vstrajno delalo za razširjenje človeka vrednih nazorov, ali ne bo klerikalcem zmanjkalo takih slamnih mož, s katerimi bi brž nadomestili nevarne Neslomškarje? In koliko jih je med njimi, ki se bodo začeli vračati kmalu, če bodo videli, da se je v taboru, kateremu pripadajo s srcem, začelo gibanje, ki obeta uspehe! Niso veliko vredni, tužna jim majka, ali v današnjem času, času števila, vendar tudi kolikortoliko od-ležejo...
Veliko bolj kakor g. Rimidan, mi ugaja gosp. Zmageboj. Sicer se ne morem strinjati z njegovim mnenjem glede tarnanja, ker islim, da je vsaj Častneje nekaj si priboriti kakor pa izprositi in pritarnati. Če joka ženska, se mi smili in jo pomilujem, Če pa joka mož, se mi zdi, da dela — nespodobnost..., razven če joka od srda, ki si ne more drugače pomagati, ali pa od velike, neodoljive bolesti. Takih bolesti pa je malo, za pravega moža morda niti ene. —
G. Zmageboj je izrazil idejo splošne svetovne učiteljske organizacije. Dobra ideja, ali ne vem, če je izvedljiva. Na drugi strani pa se bojim, da bi sicer učiteljstvo od tega imelo koristi, da pa bi utegnil imeti škodo — narod. Take velike svetovne or-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. \r Ljubjfltli Ustanovljena leta 1881.
: obrestuje hranilne :	/t	Sl	0
4 /0 :
vloge po čistih
brez odbitka rentnega
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci fezuita.
(L)alje.)
Sicer pa je govoril s trdnostjo, ki je nemalo dvignila teh ljudi, ki jih je bilo v dnu srca vendarle nekam strah spopada z redno vojsko.
» A zdaj,« je rekel Ragastan, »me poslušajte dobro: ubogi zlodej, ki ga je doletela tako strašna usoda, bi bil moral izstreliti tri arkebuze, v znamenje velikemu profosu, da vlada na Dvoru Čudežev mir. Ako ne počijo ti trije streli, je prav mogoče, da se preloži napad. Odločite se torej, kaj vam je storiti.«
»Razumem, gospod, vašo pravično zadrego,« se je oglasil Manfred. »Govoriti hočem torej namesto vas. Bratje, ako nocoj ne izprožimo tistih treh strelov, nas presenetijo v eni izmed prihodnjih noči. Če pa damo kraljevskim ljudem dogovorjeno znamenje, se ne bodo nadejali nika-kega odpora. Ali ne mislite tudi vi tako?«
Poveljniki so važno pokimali z glavami.
»Kaj pa menite vi, gospod?« je vprašal Manfred Ragastana.
»Dete moje«, je rekel ta v silnem genotju, »jaz na vašem mestu bi govoril ravno tako.«
Ob nazivu »dete moje« je Man-
fred začudeno pogledal Ragastana. Toda pripisoval ga je pretirani vljudnosti.
»Kocka je torej padla,« je dejal s trdnim glasom. Lantne, postavi se k ulici Montorgej. Jaz pojdem k ulici Sv. Odrešenika — ti Kokarder, pa k ulici Siromakov. Gospod vitez, ali nam hočete izkazati čast in voditi boj s te točke?«
»Rajši grem z vami,« je odgovoril Ragastan, kroteč trudoma svoje razburjenje.
»Pojdimo torej! Dati hočem znamenje.«
Ognji so ugasnili po Dvoru Čudežev; odela ga je tesna tema, in v njej je zavladalo molčanje. V tem molku so se začuli zdajci trije streli iz arkebuze, ki so zbudili zamolkle •odmeve po spečem mestu.
II.
Zmaga Franca I.
Dočim so na Dvoru Čudežev dokončavali priprave za obupen odpor, so se vršili drugod dogodki, o katerih moramo poročati bralcu.
Videli smo, da je prišel Franc I. z Monklarjem in močno četo vojakov napravit preiskavo v hišici pri Tuilerijah, ko pa je videl, da sta Ži-leta in vitez De Ragastan izginila, se je vrnil v Luver, z namenom, udeležiti se pohoda proti rokovnjačem.
V	četi, ki jo je bil privedel Mon-klar v hišo Magdalene Feronove, pa je bil neki mož. ki ga naši bralci poznajo.
Ta mož je bil Aleš Lemahu.
Odkar je pomagal vojvodinji Etanpski ugrabiti Zileto, je Aleš mnogo premišljal.
In zaključek njegovega premiš-ljanja je bil, da z ene strani ne sme zaupati vojvodinji Etanpski, z druge strani pa, da ga zadene vsa teža kraljevega srda, ako kdaj izve resnico.
Ko je izvedel novico o nenadni smrti gospe Sent - Albanske, je postalo to njegovo premišljanje še glo-bokejše.
»Moja uboga prijateljica je mrtva,« je dejal na tihem, hlineč se sam pred sabo, kakor da si otira solzo. »Res je, vsi smo namenjeni grobu. Toda moja draga prijateljica je bila krepkega zdravja. In, pravijo, da je umrla zato, ker jo je nenadoma začelo grizti po trebuhu. Povprašal sem v bastilji — stalo me je dve steklenici somurca, ki sem ga moral izliti v grlo temu pijancu — in sem izvedel, da jo je napadlo grizenje po zavžitju nekega sadja, ki ga je dobila. Kdo ji je poslal tisto sadje? To Je skrivnost... A venomer mi sili na um, da je tej skrivnosti skoraj gotovo ime gospa vojvodinja Etanp-ska. Meni pa, ki nc jem rad sadja in nisem podvržen grizenju v trebuhu, se zgodi prav lahko, da me nekega dne pogoste izza vogala temne ulice s par palci mrzlega jekla. Hvala lepa, gospa vojvodinja Etanpska.«
Tako je ugibal mojster Aleš in dodal sani pri sebi:
»Pa če bi naposled izvedelo njegovo Veličanstvo, kako je ime tistemu, ki je odvedel krasno gospodično? Videl sem, da so prenovili vrvi na vseh mestnih vešalih. Kuga božja! Naj bo vrv stara ali nova, meni se noče OYratnice...«
In Aleš Lemahu je sklenil: 1. da se hoče varovati noč in dan; 2. da bo izkušal storiti kralju kako posebno uslugo.
Kakor smo že rekli, je bil med Monklarjevo četo tisti večer, ko se je izvršila hišna preiskava v hiši pri Tuilerijah.
Ko so dali znamenje za povratek, se je vprašal Aleš Lemahu, kakšen bi utegnil biti vzrok nenadnega izginjenja oseb. ki jih hočejo aretirati. Videl je, da polaga Franc I. na to aretacijo nenavadno mnogo in da je res čudno razočaran nad svojim neuspehom.
Toda kakšni so bili ti ljudje, ki jih je hotel kralj dobiti v svojo oblast?
Lemahu ni vedel tega.
Toda rekel je sam pri sebi, da postane tisti, ki se mu posreči aretacija, z enim mahom ljubljenec njegovega Veličanstva.
Posledica vsega tega je bila, da Aleš Lemahu ni sledil kralju in Mon-klarju v Luver, marveč se je skril v obližju hiše.
»Ako so ljudje v resnici odšli, mi nič ne škodi, če malo počakam«, si je dejal. »Ker pa nihče ni videl žive duše, ki bi bila šla iz hiše in ie
res mogoče, da nihče ni odšel, mi bo čakanje bogato poplačano, ako se mi posreči prinesti kralju dobro novico. Počakajmo torej!«
Aleš Lemahu se je skril za skupino starega drevja ter odprl oči, kakor se spodobi dobremu ogleduhu.
Njegovo čakanje je bilo precej dolgo, in že je hotel opustiti svojo stražo, kar zagleda, da je stopil nekdo iz hiše. Navaden opazovalec bi bil mislil, da je ta nekdo mlad kavalir.
Toda Aleš Lemahu je imel preveč fin nos.
Spoznal je žensko.
Bila je v resnici Magdalena Fe-ronova, ki je prišla pogledat, ati le vse mirno po okolici.
Burna radost je izpreletela Al<*-ša Lemahuja.
Sredstvo, priti do sreče, po katerem je hrepene! toliko časa. le bilo zdaj vendar že enkrat v njegovih rokah.
Ze se je pripravil, da bi šel za kavalirjem ali bolje, za žensko.
Toda neznanka se je zdajci vrnila v hišo.
»Še bo treba čakati!« je mislil Aleš Lemahu. »Vsa zalega mora biti v gnezdu, in prepričan sem, da izleti vsak trenotek.«
Res se je pokazala deset minut pozneje luč.
»Evo naših ljudi!« je zamrmral Lemahu.
(Dalie.)
ganlzadje, če So res same v sebi kaj 'trdne, koristijo velikim narodom, malim pa škodujejo, kajti nacionalizem prepaja od začetka človeštva vso zgodovino bolj, kakor se to poudarja. Le primerjajte — glede nacionalizma — vse velike boje od bojev Zidov z Egipčani in dr. pa do bojev Slovanov z Germani, in — glede organizacije, ki škoduje malim narodom — cerkev!
Zato se zopet vračam nazaj k Svojemu mnenju. Ne iščite rešitve v flaljavi, posezite doma v boj in ne hodite k tujcem po pomoč! Gospod Zmageboj ima prav: organizirajte se med seboj! Toda ne v ta namen, da s kako pasivno rezistenco izsilite boljše razmere, ampak zato, da na znotraj močni in trdni, to moč in to trdnost uspešno prenesete v boj proti sovražniku — malo manj občutljivo-stirfiaprarn sebi in več brezobzirnosti, napram sovražniku. Nadimir.
Važen trenotek.
NA DAN ZAPOČETKA NOVE VOJNE.
Dan, katerega so bile balkanske zveze določile za obnovitev vojne, je napočil. Še par ur in mozeg pretresu-joči, divji vik topov bode zopet začel Kovorlti svojo divjo besedo, ognjeno besedo. Začel se bode znova žvižg granat, Šrapnele bodo v divjem sunku pretresale ozračje in bajoneti bodo zopet rili v človeška telesa. Ob 7. url danes zvečer se začne znova novi, krvavi bojni ples, kajti niti Tnrčija, niti zavezniki niso odnehali za las. Splošno se trdi, da bode to drugo dejanje svete balkanske vojne slovanskih zaveznikov nasproti stoletnemu tlačitelju in krvosesu, trpelo le kratk dobo. Ali je o res, ali ne? Da! Turčija je do skrajnosti tako vojaško, kakor tudi denarno, na robu popolnega propada, dočim so zavezniki izpopolnili svoje vojske, Izgube na moštvu so izenačene, a vojne blagajne Isto-tako v zelo dobrem stanju.
Pride pa v poštev še druga točka. Balkanski zavezniki so si nabavili tudi težke, ohlpžne artilerije. Danes po sedmi uri bode pričel strašen bom-bardma tako Odrlna, kakor tudi Ča-taldže. Temu obstreljevanju pa bodo sledili generalni naskoki na vseh že
«načenih točkah. Posledice tega na-akovanja bodo — to lahko trdimo
—	poraz Turkov tu kot tam. Slabo stanje turške armade se je še bolj poslabšalo vsled raznih uporov med vojsko, bodisi pri Čataldži, bodisi v Odrinu. Odkar je padel Nazim-paša, leži nad vso turško armado kot tlačeča mora duh razdvojenosti. Pri Ca taldži se bije turška armada med seboj in kakor znano, grozi Abuk-paša, da udari s 40.000 svoje vojske na sam Carigrad, dočim je že veliko število visokih turških častnikov zapustilo Čataldško armado, in se zateklo k Bolgarom.
Isti pojavi so na dnevnem redu v turški armadi v Odrinu. Vojaki zahtevajo — a tudi častniki — da proda Šukrl-paša Odrin Bolgarom. Meščanstvo, ki ravnotako kot vojaštvo, že par tednov trpi pod velikim pomanjkanjem vsega za življenje po-t trebnega, grozi vedno huje in huje. Zadnje vesti javljajo o tako mogočno narasli nezadovoljnosti med armado in meščani — katerih obeh je čez
100.000	— da sl Šukri-paša niti ne upa več iz svojega domovja. Mlado-turki so igrali s svojim pučem pač le nevarno komedijo, ob katere koncu bodo sami najbolje prizadeti, kajti ve-levlasti so pripravljene, mirno gledati nadaljnemu dejanju vojske in po po-
UPE FIGI:
Predpustne nezgode.
I.
»Oj, predpust, ti čas prokleti!«
— Tako pravijo ljudje, ko se po prespanem pustnem mačku prebude, gledajoč v izpraznjene denarnice.
To je brenčalo lansko leto tudi meni po glavi in sklenil sem, da ne posetim nobene predpustne veselice. »Ostanem abstinent« sem si mislil, »in prihranim tiste kronce, katere bi 'drugače dobil slavni mestni magistrat.« In to zaradi preglasnega ponočnega uglaševanja naravnih inštrumentov, ker vsakdo hoče postati (če še ni) v taki noči muzikaličen.
— Pa jaz sem obračal, drugi so obrnili.
Ko sem na pepelnično sredo, to je 21. svečana hitel zdrav in prespan po opravkih proti mestu, mi pride nasproti Vencelj Velikonja, mesarski pomočnik pri mojstru Buhari.
Pravkar je zapustil zakajeno veliko dvorano v »Mestnem domu«, kjer so imeli mesarski pomočniki svoj ples, ter si odšel zdravit tistega mačka, ki ne mijavka, pa je včasih tudi hud.
»Kam pa tako zgodaj?« mi pravi, ter išče ravnotežja.
razu zopet izročiti Turčiji kolektivno noto, popolnoma slično prvi. Zato je pač imel prav Venlzelos, če je dejal ob svojem odhodu iz Londona: »Ne rečem zbogom, pač pa na svidenje, kajti prepričan sem, da se zopet snidemo v Londonu, ko bode Turčija na bojnih poljanah — poražena podpisala mirovni protokol.«
VELEVLASTI IN KORAK V CARIGRADU.
Kolin, 1. februarja. »Kolnische Zeitung« javlja, da ne odgovarja resnici, da so se velevlasti odločile za korake v Carigradu, napram turški vladi, marveč na to, da svetujejo v prilog miru. Vsled tega bod veleposlaniki v Londonu nadaljevali konference. Konečni odloki še niso izgovorjeni. Hkratu pa tudi javlja, da bodo veleposlaniki napeli vse moči, da se ohrani mir.
ZAČETEK VOJSKE.
Petrograd, 1. februarja. Med vladami v Sofiji in Petrogradu je opažati živahno Izmenjavanje brzojavnih vesti. Splošno prevladuje mnenje, da po preteku mirovne odpovedi v pondeljek ob 7. uri zvečer, sovražnosti še ne bodo započele, marveč, da se bode počakalo še par dni, to pa iz tehtnih vojaških razlogov. Pravijo pa tudi, da je to začasno odgo-denje vojske uspeh pritiska,* oziroma intervencije poslanikov. Prvotno se je trdilo, da Porta ni hotela privoliti v nikake koncesije glede Odrlna, češ, da ni ona, pač pa da so zavezniki prekinili premirje in pogajanja.
IZJAVA ŠUKRI-PAŠE.
Carigrad, L februarja. Šukri-paša je poslal semkaj radiotelegram, v katerem izjavlja, da se ne uda, dokler mu je na razpolago le še eden vojak. V Odrinu je do 40.000 Bolgarov. Preden bi predal Odrin, bi vse te tisoče brez pardona uničil. V resničnost te brzojavke veleposlaniki ne verujejo, kajti Šukri-paši je le predobro znano, da je v rokah zaveznikov strašno mnogo vjetnikov, ki bi istotako storili grozen konec, kakor hitro bi se on izpozabil nad odrin-skimi Bolgari, odnosno Srbi ali Grki.
IZPRED SKADRA.
Belgrad, 1. februarja. Med oblegajočo srbo-črnogorsko armado pred Skadrom odpoved premirja ni prav nič učinkovala. To pa zaradi tega, ker so Turki iz Skadra neprestano delali izpade, tako, da so se tamkaj vedno menjavali boji, ki so bili za zaveznike zelo ugodni, za Turke pa skrajno neugodni. V petek je začela srbska brzostrelna artilerija s hudim bombardiranjem Skadra, katero se je danes še opoostrilo, ker so prišli novi ob-ležni topovi. Ce ib turška posadka naredila nenadoma izpad, bi se kot odgovor navalili zavezniki v general-naskoku na Skader. To bi brez-dvomno pomenilo takojšen konec turške posadke v Skadru.
PRED CATALDŽO.
Belgrad, 1. februarja. Tu se ne po potrjujejo le zmagoviti spopadi med Bolgari iu Turki, marveč se celo potrjuje, da so bili v neki večji bitki Turki silno tepeni in se umaknili v divjem begu.
~,.l> ■■■..o- ■ ■   .......
Slovenska zemlja.
iz Ptuja.
»Heimatschutz« je pri nas zelo delaven. Čeravno je naše mestece ztlo majhno in imamo poleg »Stid-marke«, »Schulvereina« itd. še pre-
»Po opravkih, prijatelj, po opravkih, mu odgovorim stopajoč dalje.
»He. stoj! Nikakih opravkov danes. Začetek posta je in mi, ki sekamo meso v postu ravno tako kakor v predpustu. imamo danes novo leto, kakor ga imate vi navadni ljud-lje takoj po Silvestrovem. Mi smo imeli sinoči svojega Silvestra; naše novo leto moraš z menoj praznovati! Če tega ne storiš, bogme, ne spoznam te za kristjana, in kdo ve, če bi me preprosil, da ti zakoljem prešiča, če ga boš kdaj imel: In prijatelja sva! Pojdi, stopiva k Drnuli; tam nama zavre liter ček ljutomer-čana in bogme dobro kapljico ima ta Drnula. — »Kaj meniš, ali bi nama ne bi bil voljan ga zavreti malo več kakor liter? Tako je! Seveda lite; bo premalo. Tisti lonec, ki v rijem vampe kuha, v tisti lonec ga nalije, pa je!«
Vzel mi je klobuk, ter odšel naprej. Kaj sem hotel storiti? Slediti mu? No, če bi mi ne vzel klobuka, bi mu — tudi sledil!
Vencelj Velikonja ni mož, kateri gre za to v gostilno, da si prižge cigareto, ali pa da zdrobi prepečeno žemljo: on gre v gostilno zato, ker se toči božja kapljica, in te se rad »naje«. In takrat je imel že precej sladkosti v sebi; ko je poskušal plesati po zmrznjeni zemlji, je,
mnogo nemških bojnih 'društev, je ta pangermanska filialka vendarle nabrala v času svojega obstanka 1100 kron. ki jih je potem poslala štajerski plavni organizaciji. Zakaj to bilje-žimo? h čisto enostavnega vzroka, ker mora taka delavnost v primeri z našo malomarnostjo — boleti. Res, da nas je nemškemu življu — oziroma renegatom — nasproti, zelo malo. A vendar, vsaj porr.cči bi morali tudi mi napeti vse sile, da zberemo kolikor le mogoče za naša obrambna društva. D. C. M. ima n. pr. tako ogromne izdatke, katerim pa priraščajo od dne do dne novi v naravnost kolosalni višini. Za to našo družbo bi ii, . ali našo požrtvovalnost še vsaj potrojiti. Imamo pa še vrlnitega »Branit or«, katerega nameni so pač ravno tako idealni. Zbirajmo tudi tu! Koliko stotisočev ima vsakoletno »Siid-marka«, a kako malo le ta naša organizacija in vendar naj bi uspešno branila našo narodno, gospodarsko posest. Le poglejmo v našo okolico. Dan za dnevom pride posestvo za posestvom na prodaj, a vse pokupi ali »Siidmarka« sama, ali pa z njeno pomočjo nemški in renegatski priseljenci. Poleg tega, da nam »Štajerc« zastruplja našo deco, naše odrasle ljudi, imamo še zgoraj omenjeno raznarodovalno organizacijo, ki kot rak razj da na gospodarskem polju našo narodno posest. Mnogo prehladni smo še proti tem pojavom in če nočemo doživeti, da bodo že naši otroci v doglednem času o posesti svojih očetov le sanjali, moramo se zdramiti, moramo skrbeti uspešno za naša obrambna društva. Ze enkrat je mariborski pisec v tem listu sprožil idejo vodstva narodnega katastra za Ma-riboi in njegovo okolico. Mi pa pravimo. da je najskrajnejši čas, zasno-sncvati taki »Narodni kataster« po celem Slov. štajerju. da bomo imeli vsaj pregled o onem, kar nam uide v tuje roke in, da bomo vedeli potem mediti naše nadaljne korake, vse naše ravnanje. Že je čas - čeravno ob dvanajsti uri — da, če zberemo vse naše sile, preprečimo, ustavimo ta nam nasprotni poplav, a stvar je nujna!	Vlator.
Dnevni pregled.
»Otročarija«. »Slovenski Narod« v sobotni številki nekaj zabavlja, ker smo pošteno okrcali in za ušesa potegnili zaspano politiko gotovih slovenskih mestnih očetov radi molka v ljubljanskem občinskem sveta glede celovških demonstracij. Prav je bilo in se ni treba potem solziti.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1913. leta sledeči promet, in sicer:
I.	Prejemki, a) Redni prejemki: 1. Prispevki iz nabiralnikov 907 K 90 v. 2. Prispevki podružnic, in sicer Kranjska 1680 K 75 v, Štajerska 798 K 10 v. Primorska 2141 K 98 v, Nižje Avstrijska 6' b K, skupaj 5236 kron 83 v. 3. Razni prespevki 4904 K 96 v, skupaj 11.049 K 69 v. b) Izredni prispevki. 4. Prispevki za obram-beni sklad 1206 K 55 v, skupaj 12.256 K 24 v. II. Izdatki, a) Redni izdatki: 1. Plače, lemun. učit. osob-ju, razni računi itd. 9539 K 96 v. b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1206 kron 55 v, skupaj 10.746 K 51 v, torej prebitka 1509 K 73 v. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
stopivši na zamrznjene mlakuže večkrat padel, kar seveda ni bog vedi kako škodovalo njegovi močni in drugače zdravi osebi.
Ko sva slednjič prišla do Drnu-love gostilne, pozdravi _ Velikonja starejšega gospoda, kateri je bil ze po obrazu videti potomec tistega naroda. ki je pribil Krista na križ.
»Ali greste tudi z nama?« ga uljudno povabi. »Ha, saj res, danes je obletnica, ko sva skupaj sedela. Ha, ha! Ali se spominjate gospod Gold-schneider?«
Slednji je nekaj zamrmral, se odpovedal prijetnemu šegetanju, ktere-ga povzroči božja kapljica po grlu,
ter odšel.
»Pa pusti, če ne maraš«, je užaljeni klical Velikonjo. »Pojdi, pa pusti ga,« pravi meni, ker sem gledal za njim. »On je grd človek in perfiden, kakor'vsi judi! Pojdi in ti povem, kako vsa bila skupaj v luknji. In sedaj, prav sedaj je obletnica; da, da, zju-traj so me izpustili. Ho, ho!« «
Stopil sem za njim, vrgel svojo abstinenco po predpustu stran, misleč: volja je dobra, meso pa slabo!
II.
Ko nama je gostilničara večjo mero vina zavrela, sva^ ga počasi srebala in Vencelj Velikanja mi je jel pripovedovati te-le zgodbe izza predlanskega predpustni
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. I. Stanič 4 K 47 v, nabranih na ženitovanju Ivanič-Hodžen na Čatežu. G. Fr. Oset je poslal iz nabiralnikov v Trbovljah 47 K 36 v. Sedaj je dobil prvenstvo nabiralnik v gostilni Počivavšekovi. Gdč. Gi-zela Ocepek je neutrudno v svojem delu na korist družbe, narodna trgovina g. Mahkovca se je tudi vrlo izkazala. Tem in vsem rodoljubnim Slovencem v Tibovljah srčna zahvala za rodoljubno in požrtvovalno delo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Fr. Premru iz Št. Vida pri Vipavi 23 K v spomin pok. g. Iv. Premru, trgovca v Št. Vidu. K tej vsoti je prispeval gospod pošiljatelj z 20 K, g. Edm. Planinec, nad-sprevodnik juž. žel. v Ljubljani pa s 3 K. Mimi Muha v Lokvi na Krasu je poslala 41 K 30 v s poročilom: Mesto venca na krsto blagopokojne-mu g. Avgustu Praprotniku so darovali sorodniki, prijatelji in znanci 26 K 30 v, i. dr. v isti namen 15 K. Hvala.
»Veda.t 1. številka »Vede« izide 5. februarja z jako bogato vsebino. Tekom tega leta bo prinašala »Veda« jugoslovansko anketo, ki jo je organiziral uredniški odbor »Vede« iu ki obeta nuditi jako važno gradivo.
Mestna hranilnica v Kamniku.
V	mesecu januarju 1913 je 199 strank vložilo K 73.940.90, 298 strank dvignilo K 75.769.25, 1 stranki izplačalo hipotečnih posojil K 16.000. Stanje hranilnih vlog K 2,010.508.44, stanje hipotečnih posojil K 1,581.706 48 v, Denarni promet 1. januarja 1913 K 314.768.21.
Drobiž Iz Štajerske. V Mariboru se je potepal te dni neki človek, ki se je izdajal za potnika neke tržaške velefirme za kavo. Sprejemal je večja naročila Neka krčmarica. ki je tudi naročila »kavo«, je dobila v petek pošiljko po poš,. povzetju, označeno s »kavo« — a brez firme — v teži 5 kg, za 13 K. Ko je odprla je našla v svoje začudenje v zavitku — brinje. V Cmurekuje prenočil pri nekem posestniku nek človek, ki je trdil, da je slikar. Povedal je, da se piše V. Forsthuber in da je iz Ogrske. Prihodnje jutro je okradel posestnika za 130 K,^se na novo oblekel ter izginil proti Št. liju, od tod pa v Maribor, koder je zmanjkalo o njem popolnoma sledu. — Med postajama Rimske Topi i-c e in Laški trg je hotel dne 30. m. m. prožni naddelavec prekoračiti železniški tir na nekem ovinku, ki mu je zapira! pogled proti jugu. Med tem je pridrvel brzovlak ter ga popolnoma povozil. Ime mu je bilo M. SuhatNvosan. — Goljufija z v o z ni mi lis t k i. Na progi Dunaj Trst južne železnice so prišli novim goljufijam z voznimi listki na sled. Zel. uprava je baje ogoljufana za mnogo tisočev. Proga mrgoli detektivov in tajnih revizorjev. — V G ra d c u je napovedal konkurz ravnatelj združenih gledališč, Circ-venberg. Pasiva so ogromna. — V G a b e r j i h pri Celju se je poročil tovarnar A. Westen mlajši. Daroval je nemškim celjskim bojnim društvom svoto 1100 K. V Leskove-cu pri Sevnici sta napadla fanta A. Radey in A. Solu 70 let starega posestnika A. Suaniseka, ter ga toliko časa tepla po glavi, da se je oblit s krvjo nezavesten zgrudil. Na to sta se še vrgla na njega spremljevalca Jurkoviča, ki pa je zbežal v bližnjo hišo. Drvela sta za njim, in ko nista mogla v hišo, še ustrelila v neko sobo, ne da bi koga zadela. Simoni-ška so našli na cesti in ga nesli domu.
»Lani sem se zagledal v kuharico, katera je sleherni dan prihajala k nam po meso. Dopadia se mi je; in če res ni bila lepa, kaKor so du.gi dejali, je imela pa vsaj pod palcem. Voda teče k vodi, denar pa k denarju, sem dejal, ko sem od tete podedoval nekaj denarja. »Kaj ko bi jo poročil, iu prišel na svoje,« sem si mislil. To sem tudi zaupal prijatelju Čuku, s katerim sva skupaj vole pobijala, ter jih iz kože dajala pri enem in istem mojstru.
»Ta Čuk je bil precej učen človek; res, učen tako, da je bil od same učenosti ves bled in bolan.
»Ker sem bil napram ženskam že od nekdaj boječ, sem naprosil njega, naj govori zame pri njej dobro besedo. On mi je to obljubil in je res tudi takoj začel.
»Nekoč je bila pa, ne vem po čigavi krivdi slabo postrežena,« in po meso je pričela hoditi drugam. Ni se pritožila, ampak izostala je, pa ba-sta!
»In tedaj se je preobrnilo. Občevati je bilo z njo nemogoče; niti toliko ne kakor preje, da bi ji lahko voščil »dobro jutro«.
»Že sem mislil, da so padle vse moje lepe sanje v vodo, kar dobim od nje pismo in pismu priloženo njeno fotografijo. — To je bilo par dni pred našim plesom, katerega kakor .veš, imamo vedno x »Mestnem do-
Odslovljeni delavci. Vsi delavci v \Vhitehead-deIavnici so odslovljeni. Pred nekaj dnevi je prišlo med inženirjem te delavnice (za ladijc-stavbo) in nekim delavcem do raz-pora. V teku prepira je pognal delavec inženirju v glavo kos železa. Ker so se postavili tudi nekateri drugi delavci proti inženirju, je ravnateljstvo odslovilo vse.
Prepovedan list. Načelstvo zveznih železnic — tako poročajo iz Curiha — je prepovedalo razprodajo lista »Simplicissimus« po vseh kolodvorih ter večjih in manjših postajah. List baje škoduje s svojimi pornografičnimi slikami, morali. — »Simplicissimus« je tudi na Ruskem prepovedan. Avstrija bi dobro storila, Če bi sledila obema državama. Ta list je znan širom sveta tudi radi svoje nesramne protislovanske težnje.
Strašen vihar. Iz Citave poročajo, da je divjal v sredo tako silen vihar, da je ob 6. zjutraj prihajajoči osebni vlak, bil vržen iz tira. Jeden voz se je pri tem užgal. Ranjenih in mrtvih ni bilo.
Nasilneži. Iz Sarajeva poročajo: V bližini Jajca je hotel šiloma odvesti posestnik Divič 15letnega dekleta. Med pristaši Divičevimi in onimi dekleta je prišlo do hudega spopada. Na obeh straneh je bilo veliko ranjenih.
103kratnl morilec. V čarko-vem, na Ruskopoljskem, je prijela policija nekega zločinca, o katerem je znano, da ima 103 umore na vesti.
Silna eksplozija. V Rokefeller-jevem zavodu je v tamošnjem kemičnem laboratoriju eksplodirala neka mešanica, ter napravila okrog
12.000	škode.
Atentat na stražo. V Sarajevu so neznani napadalci streljali na vojaško stražo pred mos.tom preko Na-rente. Jedna kroglja je prevrtala vojaku kapo. Napadalci so zbežali v temi.
V	veliki nevarnosti je angleški parnik »Yingchoro«. Videli so ga na višini pred otokom Luzon s strtim vijakom. Na krovu ima 200 potnikov. Križarka Združenih držav »Cincinati« je dobila povelje, da mu hiti na pomoč.
Otrok izdal očeta. V Jablunkih pri Moravski Ostrovi je povedal sin kočarja Segerskega, da je njegov oče ubil in oropal ter v gozdu zakopal nekega človeka, ki je potoval mimo njih hiše. Pri Segerskem so našli več delov neke krvave obleke.
Ubeget goljuf. Iz Dortmunda na Nemškem je pobegnil trgovec Fran Menke potem, ko je več ljudi ogoljufal za velike svote. Posameznim osebam je poneveril več kot 50.000 kron. Se dva dni pred begom pa je izvabil, nekemu trgovcu 200.000 K, ter izginil brez sledu.
Obglavljen. V četrtek so obglaviti v Versaillesu anarhista Jose Re-nanda. Lani je hotel nekje vlomiti, pri čemer je bil pa zasačen od nekega orožnika, katerega je ustrelil.
Brez sledu je izginila manjša angleška ladija - spremljevalka kri-žarice »Pcrseno«. Na njej je bil poročnik ter 8 mornarjev. Zadnjič so jo videli v Perziskem zalivu, ko se je podala na pot proti obali Omatt, da lovi tamkaj morske roparje. Ladija se je v kakem viharju s posadko vred potopila, ali pa bila od pomorskih roparjev uničena.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Revolucija pred štirimi tisoči
leti. Pred kratkim je bil objavljen starinski papirus, (listi, s katerih se dela papir), ki je bil shranjen v Lei-denskem muzeju. S teksta tega pa-
mu«. Pisala mi je, da pride na naš ples, ter me prosi, naj jo gotovo počakam pred Mrakom od 8. do pol 9. zvečer.
Ves vesel sem čakal že pol ure preje na zgovorjenenr mestu. In res pride točno ob osmih; ampak ne sama. Ž njo je bil prileten možak, ki je bil vediti precej božji.
»Stopim k njima, ju pozdravim, ter vprašam njo, če je pripravljena takoj oditi na ples.
»Ta me gleda, on me gleda, ter mi konečno pravi: »Oprostite gospod, gotovo ste v zmoti. Ta gospodična je moja zaročenka!«
»Kar ostrmel sem. Nekaj časa stojim tako in gledam v meglo. Ko se zopet zavem, izvlečem iz žepa njeno pismo in fotografijo, — a ni ju bilo več. Odšla sta.
»Nekaj časa premišljam, kakor je to mogoče, da ženska enega vabi na ples, z drugim se pa zaroči, a nisem mogel priti temu na sled.
Kar pride Čuk z dvema tovarišema mimo. Stopim k njemu in on mi brez vsake bojazni pove, da js to storil on.
»Tega mu seveda nisem verjel. Pihno lahko piše, ampak njene slike se vendar ne valjajo prav tako okoli.
Ko mi pa pove, da je bila slika last njene prijateljice. Čukove ljubice, in da jo je dekle njemu dala, mi ie nekaj zakipelo v glavi, in ne vem.
pirusa se razvidi, da je bil stari Egipt, ta najstarejša državna organizacija, obvladan ravno tako s krizami, državnimi prevrati in katastrofami, kakor naše države. Ta papirus je iz leta 2000 pred Kristom; podaja nam poročilo o grozni revoluciji, ki se je vršila pred 4000 leti. Neki učenjak Ipu - Wer je stopil pred vladarja in mu omenil o brezmejni bedi ljudstva, ki bi lahko imela za posledico razpad države. Dobesedni prevod papirusa se glasi: »Uradniki so bili pobiti in njih akti ukradeni; kaka žalost se me je sedaj polastila; akti pisateljev kora so uničeni, tepta se po njih po ulicah in reveži jih trgajo na kosce. Povedal bom kralju, kaj se o njem misli in sodi. On mora biti pastir vseh in se mora zavzemati za vse ponižane. Kje je kralj? Spi. In mi ne vidimo niti njega niti njegove moči! Toda cela leta je tako. Ah, ko bi razumel to nesreča! Morala je nastati velika izpremeba: Kar se je včeraj še videlo. je danes uničeno. Socialna revolucija napravi, da bogatini tarnajo in reveži vriskajo od veselja, da vsako mesto pravi: Dovoli, da izženemo močne od nas. Povsod mora biti enakopravnost, socijalni razločki naj izginejo, sin gospoda ne sme biti višji od sina sužnja. Ljudstvo se je uprlo in morilo in kradlo. Otroke svojih predstojnikov ubijajo ob zid. visoke so postavili za sužnje in morah so opravljati najtežja opravila, meščani delajo pri mlinskih kamnih in velikaši morajo delati v kamnolomih. Oni, ki so nosili krasno obleko, hodijo sedaj v cunjah. Visoke dame so sedaj beračice, ki prosijo za jedi. Vrata in stebri so podrti, obrtniki ne delajo, trgovina je šla pa vodi. Lastnina je izpremenila svojega gospodarja. Stari, neznani egipčanski pesnik piše, dalje: Bogataš mora umirati od žeje, toda oni, ki je prei prosil za skorjo kruha, mora imeti zvečer močno pivo; kdor ni imel prej kruha, mora imeti sedaj pečenko. Kdor se je ogledoval prej v vodi, mora imeti sedaj krasno zrcalo. Zlato, srebro, malahit naj krasi sedaj vratove suženj.« Zavist in mržnja tedanjih revolucionarjev sta bili naperjeni večinoma proti uradnikom in pis_arjem, ki so z akti in listinami obvladali ljudstvo. Zato jih je ljudstvo pobilo in jim akte pobralo. Vsa uradna poslopja so bila oplenjena, zakonike so razmetali po ulicah in nihče ni plačeval davka. Povsod je vladala groza in strah in nasilje. Smeh je izginil z ljudskh obrazov, povsod se je videla samo kri in glad. Reka. iz katere se je prej črpala voda, je bila sedaj okrvavljena.« Tako popisuje revolucijo v Egiptu stari papirus. Kako je bilo po revoluciji, o tem papirus ne omeni ničesar. Zanimivo pa je, da se je ohranil pismen dokument o revoluciji, ki §e ie odigrala pred 4000. leti.
Originalen pesnik. Eden izmed najslavnejših japonskih pisateljev sedanja dobe je gsopod Ishiba, ki obrača pozornost nase nele vsled svojega literarnega delovanja, ampak tudi vsled svoje orignalnosti. Družabnim salonom daje ta pesnik bogat materijal za razgovore. Ako bi se začele japonske dame^ dolgočasiti, jih gospod Ishiba brž reši iz dolgočasja. Pred nekaj meseci je pisatelju in pesniku Ishibu umrla žena. Po kratkem času svojega vdovstva je sklenil Ishiba, da se poroči drugič in da tako najde družico, ki ga bo spremljala na vseh potih njegovega življenja. Ta namen je pesnik razodel vsem svojim prijateljem in tovarišem, katere je tudi povabil v svojo pisarno. Naznanil jim je, da mu morajo pomagati najti ženo, ki bi bila njega vredna. Dobil je seveda toliko krasnih ponudb, da bi bil kak drug mož v tem položaju v velikanski zadregi. Toda gospod Ishiba ni našel med vsemi deklicami niti ene, ki bi
kako je prišlo, da so se kar naenkrat valjali trije po tleh: čuk in njegova tovariša. To šalo sem torej takoj poplačal.
Ko sem hotel Čuku še brco pritisniti za nameček, me primeta dva policaja in odpeljeta, saj veš kam.
Moj up, da se bom zabaval, v družbi moje namišljene bodoče žene, mi je splaval torej po vodi!
III.
Za zaklenjenimi vrati sem premišljeval o dobri kapljici in o slabi kaprici, ki jo je napravil Čuk; kar se ključ zavrti, ter pade notri ta, ki sem ga ravno preje povabil na kozarec zavretega.
»O Jehova«, je tarnal, »ne sedim v zboru goljufije, in s hudodel-niki ne hodim, pa me zapirajo. Sodi,
o	Gospod, tiste, ki mi delajo krivico; 'premagaj tiste, ki se zoper mene bojujejo.«
On je žid. Ker se kakor listje, katero odnaša veter na vse strani, raztrese ni po svetu, se nisem prav nič čudil, da je prišel eden Abrahamovega ali Izakovega rodu pokušat ričet v naše mesto.
zadovoljila njegovo pričakovanje. Japonski pesnik je napravil in postavil šest pogojev mladenkam, ki so se hotele z njim omožiti. 1. Dekle mora poznati iz lastne izkušnje vse faze ljudskega življenja in mora poznati vse družabne vrste natanko, zakaj le taka žena je lahko popolna.
2.	Ne sme imeti ničesar drugega, nego obleko, v kateri vstaja zjutraj s postelje. 3. Mora se popolnoma ločiti s svojo rodbino. 4. Mora se strogo brigati zato, da bi bila kuhinja in kopeli popolnoma čista in da bi se porabila v vsakem trenotku. 5. Mora se česati po japonski modi in ne sme nositi niti ofine niti kodrov. 6. Velika mora biti šest komolcev in tudi močna mora biti razmeroma. Krasne poteze obraza in druge' lastnosti ne pridejo v poštev. Japonske dame so bile s terni šestimi točkami precej razočarane, vendar se je kljub temu prilagodilo 47 deklic. Izvoljena je bila neka 281etna dama. Ženitni-na se je vršila strogo po japonski šegi. samo gostje in sodni uradniki so morali ostati pred vrati. Po končanih formalnostih se je pokazal gospod Ishiba med vrati in je razglasil. da je oženjen. Obenem je prosil, naj se občinstvo razide, ker si ne bi rad pokazil krasnega dneva svoje ženitve s kakim — sprejemom. Ženitev in zakon, kakor tudi novoporočenca — vse zelo originalno.
Ljubljana.
— »Slovenec« in podržavijenje ljubljanske policije. S hinavskim protestom se je pretkle dni oglasilo klerikalno glasilo da ni vlada pri podr-žavljeniu policije vzeia v službo nobenega slovenskega uradnika. »Slovenec« je sicer dobro vedel, da se je s svojim ogorčenjem oglasil prepozno. a se dela sedaj iz same hinavščine za zagovornike slovenskega uradništva. Prej ko še ni vlada uradnikov imenovala, so pa klerikalci pri »Slovencu« in okrog »Slovenca« tnolčaii kot grob!
— Župnik Andrej Petek f. 30. prosinca t. 1., na »debeli četrtek«, smo položili pri ljubljanskem Sv. Križu k večnemu počitku moža poštenjaka. zlatomašnika in župnika v pokoju Andreja Petka, 801etnega starca, enega izmed onih, danes že zelo redkih reprezentantov tiste struje tolerantnih duhovnikov iz polpretekle dobe, ki so istinito umeli svoj vzvišeni poklic in bili ljudje med ljudmi. Rajnki ni bil v semefu-šču zaman učenec Pogačarjev m Zamejcev, zaman ni imel za ordina-ria blagopokojnega Wolfa, moža kremenjakov, ki so bili vzor. — Preminulemu Petku je tekla zibel v Ribnici, kjer je 26. iistopada 1835. 1. zagledal luč sveta. Po dovršenih gimnazijskih študijah je vstopil v bogoslovje in bil 25. mal. srpana 1858. 1. posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko službo so mu odkazali pri Sv. Križu poleg Kostanjevice, potem v Skocijanu in drugod. Dolgo vrsto let je župnikoval na Polžniku, kjer je zamenil to župo z ono pri Sv. Križu poleg Litije. Tu je 1908. 1. pel svojo zlato mašo in Iistopada 1910. 1. stopil v stalni pokoj. Umi-rovljenec se je naselil v Ljubljani kjer je 28. prosinca t. I. končal svoj zemeljski tek. Umrl je za rakom v goltancu. Pred poltretjim mesecem je še maševal in dva dni pred svojo smrtjo še pušil iz svoje neločljive lesene pipe. Pokojnik je bil omikan, ludomil in toleranten gospod, prava staia korenina; imel je blago srce in odprto radodarno roko. Kjer je služboval, so ga čislali in ljubili ne samo ožji stanovski tovariši, nego tudi priprosti narod, kateremu je bil skrben oče v pravem pomenu besede. Veselega družabnega dov-
Ko ga vprašam, kako da pride sem notri, zatuli: »O, Gospod, ti sekaš rane, pa jih tudi zaceliš! Gotovo me rešiš iz te zanjke, katero so mi skrili, ker ti si moj zaščitnik.«
»Ko se je umiril, mi je povedal, da ima navado vsak večer iz trgovine (bil je trgovec) v kavarno, in potem v Tivoli »na zrak«. Ker je bila lepa pot, je odšel tudi takrat, žal, na svojo nesrečo.
Ko je bil sredi drevoreda, prileti pes, skače okoli njega, ter ga ne pusti naprej. Bil je primoran počakati, da je prišel neki gospod; ta pa mesto da bi se opravičil radi svojega psa — mi napove aretacijo. Slo se ie za neko tatvino, katera se je izvršila ta večer na zaključnem venčku društva »starih devic«, in sicer je bilo neki ženski ukradena zlata ura s težko zlato verižico.
Nič ni pomagalo, da se je hotel legitimirati: mož ie zahteval, da gre z njim.
IJdal se je in šel.
Tako sem dobil družbo in sko-ro pozabil na plesno rajanje.
Proti jutru pokličejo Salomona Goldschneiderja ter ga izpuste, pro-
tipneža, ki je kaj rad in pogosto zahajal i med posvetne inteligentne kroge, njegovih soljenih, pristno ribniških šal, ki jih je kar sipal iz rokava, se še danes radostno spominjajo njegovi stari znanci in prijatelji tam na bregovih zelene Save. Prijazen spomin mu ohranimo izvestno posebe še stari »jogri« Nimrodovi, ki smo svoječasno v bližini negovi po polšniških hribih, v Ameriki, na Dolgi njivi, žampohu, itd. pošiljali razni divjadi smrt in pogubo iz risanih cevi. — S pokojnikom sva se zadnjič sešla pred dobrim dvajsetimi leti. Tedaj me je prinesla noga skozi Sv. Križ. Tam pred cerkvenimi vrati se je mahom pojavila markantna postava starca Petka. Moral sem ž njim v župnišče. Po starem svojem običaju mi je vprvo prinesel priljubljeno viržhiko in šilo slivovke, sam pa zapalil si nerazdružno po-sestrino, lulo dolgocevko. Izrazil sem mu svoje začudenje, češ, čemu si na stara leta zamenjal prejšnjo rovtarsko župo z enako v hribih, ki ie isto zabita s plankaini. S Križem sem prišel, je odgovoril, cikajoč na svojo prvo službo, s Križem bom končal! In vresničilo se je to! Jaz pa pristavljam tem besedam danes: In pri Križu boš počival, brate! Mave, pia aninia! Harambaša.
— Lovski ples. V soboto se je vršil II. lovski ples v Narodnem domu in je uspel prav tako krasno, kakor prvič. Dekoracija sicer ni bila tako razkošna, vendar je bila lovskemu plesu povsem primerna. Okoli devete ure je bila velika dvorana polna in tudi drugi prostori Narodnega doma so se popolnoma napolnili. Ob 10. zvečer pa so navdušeni plesale: komaj dobili dovolj prostora za ples. Lovski ples je trajal do 6. ure zjutraj. Na plesu smo videli gosp. župana dr. Iv. Tavčarja, za deželni odbor dr. Trillerja in razne druge zastopnike. Vladni zastopniki in vojaštvo se je opravičilo. Večer ie bil zelo animiran in je privabil mnogo gostov iz vse slovenske domovine.
— Slovensko gledališče. V soboto in v nedeljo zvečer se je igrala »Mala čokoladarica«. Gledališče je bilo obojekrat srednje obiskano. Natančneje poročilo sledi.
Gospodinjska šola v »Mladiki«. Letošnji I. petmesečni gospodinjski tečaj se konča s koncem februarja t. 1. Drugi tečaj se začne s 1. marcem t. I. V ta tečaj se sprejme 12 gojenk, izjemoma tudi več. Gojenke stanujejo lahko v internatu, kjer so pod dobrim nadzorstvom in kjer imajo vso oskrbo — ali pa tudi stanujejo izven internata. Internistke plačujejo za vso oskrbo s šolnino za gospodinjski in kuharski pouk ter za belo šivanje mesečnih 100 K. Eksternistinje pa plačujejo za gospodinjski in kuharski pouk, za belo šivanje in za opoldansko hrano mesečnih 45 kron. One gojenke pa, ki bi opoldanske hrane ne imele v internatu, plačujejo za ves pouk mesečnih 20 K. Poučuje se: praktično kuhanje preproste in fine meščanske hrane, gospodinjsko knjigovodstvo s kalkulacijami, hranoslovje, gospodinjstvo, zdravjeslovje (ta predmet poučuje praktičen zdravnik), serviranje, belo šivanje, likanje. Priglasiti se je vodstvu »Mladike« v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 9 do 20. februarja t. 1.
— »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« izreka vsem, ki so v zadnjem času darovali knjig za njegovo knjižnico iskreno zahvalo, osobito pa velecenjeni rodbini Filip Supančičevi, g. poštnemu blagajniku Rajko Arcetu, g. strojniku Rado Korenetu, g. žel. nadzorniku Josipu Mazi, g. zdravniku dr. Ivanu Oražnu in g. profesorju dr. Pipenba-cherju. Ker se poset knjižnice množi od dne do dne in nujno potrebujemo
seč ga odpuščanja. Da so ga areti. rali, je bil kriv pes, kateri je bil na napačni poti. Tat. ali pri tatvini soudeležen, je izgubil robec, tega so dali psu poduhati, in ker je pes mislil svoje, gospodje pa svoje, so ga izpustili in mrcina se ie šel sprehajat v drevored. Da pa je napadel gospoda Goldschneiderja. je krivo gotovo to, ker je imel pač smolo, ter nekam stopil. — No ja. tudi psi imajo svojo potrebo.
Odšel je bolj osramočen, kakor jaz in manj kriv. Pripetila se mu je mala nezgoda; in ker je bilo to na pustni torek, jo je lažje odpustil.
Sedaj vidiš, kako se menjajo v človeškem življenju žalost in veselje. — Ker je pust samo enkrat v letu, se ga mora takrat praznovati, kadar je. Ker ga vlani nisem tako, kakor sem želel, ga hočem nadomestiti letos; ob jednem pa praznujem obletnico svoje nezgode. Pij! Ce nama zmanjka, ga zavre še en lonec! Eks!«
Pil sem. In tisto pepelnično sredo sem imel tudi jaz manjšo nezgodo; no, letos jo doživi kdo drugi!
\	* t •	*	‘f	i
še dobrih knjig, da lahko zadovoljimo vsem zahtevam obiskujočega občinstva, vabimo vse p. n. okiajane in somišljenike, da pristopijo v krog knjižničnih podpornikov. Knjige se oddado lahko v društvenem lokalu. Pred igriščem št. 3. ali pa se naj po dopisnici naznani društvu, da pošlje po nje. Društvo kupuje tudi stare a dobro ohranjene knjige ob knjižničnih poslovnih urah, t. j. vsako sredo od 6. do 8. zvečer In ob nedeljah In praznikih od Irt. do 12. dopoldne*.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca januarja 191.3. 22u0 strank je uložilo K 1,266.779.29, 2016 strank je dvignilo K 1,342.596.89. Stanje ulog K 41.8.31.831.64.
— Ljubljanska kreditna banka. V mesecu januarju 1913 vložilo se Je na cnjžice in na tekoči račun 2,963.913 tron 87 vin., dvignilo pa 2,835.738 K 35 vin. Stanje koncem januarja 1913 K 13,045.815.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
NEVELJAVNI BANKOVCI.
Dunaj, 1. februarja. Avstro-ogr-ska banka je bojda sklenila, da od 21. februarja leta 1913 (letos) ne bode več zamenjala 10 K bankovec.
ČUDNA POTA AVSTRIJSKE DI-MACIJE.
Praga, 2. februarja. Tu se vzdržujejo vesti, da je konzul Prochazka premeščen iz Prizrena v Južno Ameriko. (Če so božja pota čudna, so ona avstroogrske vlade še — čudnejša. Op. ured.)
PREPOVED.
Carigrad, 2. februarja. Porta je prepovedala poročevalcem evropskih velikih časopisov prisostvovati bitkam in vojnim operacijam sploh.
DOLOČITEV MEJ.
Sofija, 2. februarja. Bolgarski vladni list »Mir« priobčuje vest, potom katere se zahteva od Bolgarov, da spada k meji novo osvobojenega bolgarskega ozemlja tudi Odrin. Vkljub temu, da Porta na videz tem zahtevam noče ustreči, se zdržuje v bolgarskih diplomatičnih krogih trdovratno vest, da ni izključeno, da pride na podlagi novih turških predlogov do zopetnih pogajanj, pri katerih bi se imelo rešiti tudi par drugih, za bodočnost važnih spornih točk.
POTOVANJE BOLGARSKIH PRINCEV.
* Solun, 2. februarja. Iz Soluna javljajo, da sta se napotila bolgarski prestolonaslednik Boris in princ Ciril v Deedeagač.
KAJ JE RESNIČNO?
Solun, 2. februarja. Iz Velesa javljajo, da je tu baje prišlo med Srbi in Bolgari do nesporazumljenja. Srbi so potom teh vesti naznanili Bolgarom da morajo zapustiti Veles najkasneje tekom 24 ur. Bolgari so zahtevali na to podaljšanje nadaljnih 24 ur. ker so mnenja, da je ta zapoved le posledica netočnih informacij. (Od merodajne strani se javlja, da je to poročilo jemati z največjo preudarnostjo na znanje.)
DR. DANEV NA POTOVANJU.
Pariz, 2. februarja. Včeraj je semkaj dospel bolgarski delegat dr. Danev, ter obiskal glavne vodilne državnike Francije, med njimi ministrskega predsednika Poincarčja.
RUSKA ODLOČBA ZA ZRAKO-PLOVCE.
Petrograd, 2. februarja. Rusko vojno ministrstvo je zopet izdalo strogo odločbo, potom katere morajo zrakop!ovci tujih držav, kakor hitro prelete ruske meje, na dana znamenja pristati na zemlji. Kdor bi se temu ne pokoril, se izpostavlja nevarnosti, da ga ruske obmejne straže obstreljujejo.
POOSTRENE POLICIJSKE ODREDBE.
Petrograd, 2. februarja. Minister vnanjih zadev je odredil konferenco guvernerjev, v kateri se ima odločati o poostrenih policijskih določbah. Ta konferenca je tem važnejša, čim bclj se pojavljajo v raznih ruskih gu-vernijah vohuni tujih držav. (Tro-zveza? Op. ured.) *
REUNIJA.
Berlin, 2. februarja. Iz konference veleposlanikov izve »B. A. Z.«, da se bode poskusilo Porto pregovoriti do L a. da sklene z zavezniki mir. Če bi pa se sovražnosti vendarle nadaljevale, ostanejo velevlasti popolnoma neutralne.
MLADOTURŠKO GIBANJE V SOLUNU.
Carigrad, 2. februarja. Med tukajšnjimi mohainedanci se Je polavilo revolucionarno gibanje. Odredilo sc ie poostreno obležno stanje.
MAHMUD ŠEFKFT.
Carigrad, 2. iebruaria. Danes je obiskal veliki vezir Mahmud Selket-paša angleškega veleposlanika lorda Lowteria. Obisk je trajal pol ure. O vsebini in značaju obiska se ne ve še nič določenega.
TURŠKO POSOJILO.
Carigrad, 2. februarja. Turčija išče posojila 300.000 turških funtov.
Carigrad, 2. februarja. »Deutsche Tank« se je zavezala, privoliti v turško posojilo. Kakor hitro dobi od Turčije določene obveznice, bode izplačala zahtevano vsoto.
TURŠKO ODLIKOVANJE.
Carigrad, 2. februarja. Vali Od-rinskega vilajeta je bil odlikovan z velikim kordonom reda »Osmanie«.
VELEOTOMANSKO GIBANJE.
Carigrad, 2. februarja. Tukaj došle vesti javljajo, da je več afgani-stadskih visokih mohamedanskih dostojanstvenikov žrtvovalo 250 funtov'' v narodne namene. Sklenilo se je, da raje poginejo na razvalinah turškega cesarstva, kot da bi privolili v odstop Odrina. Deputacija je šla tudi v Bruzo, na grobišče ustanovitelja turškega cesarstva, sultana Osmana. Prisegli so, da ne pripuste, da’ bi bolgarska noga prekoračila prag mošeje.
STAVKA.
Hamburg, 2. februarja. Med stav-kujočimi tukajšnje mestne železnice in ravnateljstvom je prišlo do sporazuma. Nastavljencem se zvišajo mezde. Delo se je zopet pričelo.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oelaslk ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji loserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Več krasnih ženskih kostumov
(banditke) popolnoma novih, izgotovljenih v baržunu in atlasu, se za jako nizko ceno (18—20 K) prodajo, eventuleno izposodijo. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za lase in brado »Nerll* po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec ln Jasnlčar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega ln Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela ln otvorila
gostilno
,pri Teličarju*
v Zgornji Šiški
Celovška cesta štev. 49.
Zagotavljam slavnemu občinstva najboljšo postrežbo Ju se ^riyoro-čam za obilen obisk
Jožefa Križ,
gostilničr/ka.
5^ ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
Ljubljani, poleg pivovarne,.UNION .*
8
Kupujte in naročajte „DAN“!
Naročite in širite ,Dan‘
Naznanilo.
Usojava se slavnemu občinstvu in cenjeeim gostom naznaniti, da se preseliva s svojo gostilno iz Metelkove »lice št. 27 v gostilno
Sprejmeta se dva
opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK, Sv. Ivan.
TROGAR, ulica Uiulia.
BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana.
STANIČ, ulica Molinpicolo. SEKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC« ulica Gepa.
LAVRENČIČ, trg Kaserina.
MOŽE, ulica Miramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere. AIvTOŠ. ulica Belvedere.
KICHEt, Rojan.
GERŽINA, Rojan.	*	v
VIVODA, Rojan.
BENUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
B1LLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzlo. RAUTINGER, ulica Riva (iruinula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK. trg Goldoni.
SCHERMIN. ulica Bariera. PEL1SAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO, ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MliRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČELJ. ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR, Rocol.
SCHIMPF. državni kolodvor.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 24. ian. do 31. jan
ucenca
Grajžerjevih dedičev
Cene v kronah
—- Prisojna ulica štev. 5. :—   
Točila bodeva pristna štajerska in dolenjska vina ter Reining-hausovo marčno pivo v sodcih in steklenicah. Dobila se bodo tudi gorka in mrzla jedila.
Za obilen obisk sc najtopleje priporo lata
Alijzij in Marija Gratzer, gostilničarja.
za slikarsko In pleskarsko obrt. Kje, se poizve v „Prvi anončni pisarni".
1 kg govej. mesa I. vrste
'fYT?T?T?TfT?TT
1 „ telečjega mesa .
1 , prašičj. mesa (svež.)
1 .	. (prek)
1 , košlrunovega mesa .
1 . masla.......................
1 . masla surovega . .
1 , masti prašičje . .	.
1 . slanine (špelia) sveže 1 , slanine prekajene
1 , sala .......................
1 . čajnega masla . . .
1 » margarinskega masla
1 jajce.........................
1 liter mleka...................
1	.	. posnetega .
1	, smetane sladke . .
1	.	„ kisle . .
1 kg medu	 :
1 piščanec......................
1 golob.........................
1 raca..........................
1 gos......................... .
1 puran.........................
100 kg pšenične moke št. 0 100	.	.	.	,	1
100	.	.	„	„	2
100	.	.	.	.	3
100	.	„	.	»	4
100	.	.	.	.	5
100	.	,	.	.	6
100	,	.	.	,	7
100............................8
100 . koruzne moke . . 100 .	ajd.	moke	1.	vrste
100 .	.	.	11.	,
100 . ržene moke . . .
1	1	fižola................
1	»	graha.................
1 „ leče .......................
1	„	kaše .................
1	„	ričeta................
100 kg pšenice . . . .
100 „ rži.......................
100	„	ječmena .	»	.	.
100 „ ovsa .....................
100 „ ajde......................
100	„	prosa belega	.	.
100 „	„	navadnega .
100	„	koruze .	.	.	.
100	„	krompirja	.	.	.
100	„	člnkvantlna	.	.	.
100	„	sena .	.	.	.	.
100	„	slame .	.	.	.
100	„	stelje .	.	.	.
100	„	detelje	.	.	.
Cena trdemu lesu za m8 Cena mehkemu leju za m' Prašiči na klavnici . .
T|4irltt je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informi-H ran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši ne-jUdlM.	odvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dU	dnevnik; posamezni
izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 170.
je razširjen v naj-jl/dll	Širših ljudskih slo-
i	jih, ker ga vsakdo
rad čita in je zato , f . :jako uspešno oglaševanje v njem.
¥\_n4<	prinaša interesantne
ijJLJclU	in znamenite zgo-
dovinske romane.
prinaša znamenite ijl/ctll	sodobne politiške
karikature.
je odločen zagovor-nik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Kavarna
>>sodprta celo
Pri podpisanem mestnem magistratu je oddati za tekoče leto Josip Stihnlovo ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 kron.
Pravico do te ustanove imajo revne sirote vojaškega rodu. naj bodo zakonske ali nezakonske, moškega ali ženskega spola. Prošnjam, katere je vlagati pri mestnem magistratu
najkasneje do vštetega zadnjega februarja t. 1.
-ie priložiti rojstni in krstni list, in ee iz njega ni razvidno, da je jjil prosilcev oče po poklicu vojaškega stanu, tudi še posebej Jokaz o tem.
3	Mestni	magistrat	ljubljanski,
dne 31. januarja
Gostilna
Florijanska ulica št. 6,
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana •■••»•umu
London 1905
Ivan Jax in sin,Ljubljana I
Dunajska cesta štev. 17	|
priporoča svojo bogato zalogo fitSpsBr (Jr-r:*''
šivalnih strojev in stroje jj za pletenje (Strickma- J schinen) za rodbino in j
Ifii^ Bsalni stron Adler.-Yoina Mesa, j
  -----  Ceniki	zastonj	in	Iranko,	rrr-—	|
Slavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
Zunanja naiočila se izvršujejo hitro in točno.
——- Cene brez konkurence. =
V zalogi je veduo do 600 kosov od 2 do 60 K komad, tako, da si vsakdo lahko izbere.
»liker Msdicijfll-_^77i idraviMfi rWH!S
lovroSebonik.SišKa
  pri Ijubliani _ ,
Lfubliana
JL .£ • -S. J. J W Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr,
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naiočila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine
Litografija. •••• Cene najnijže!	•«»	Notni	stavek.