Uredništvo to opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rark dan od II.—12. ure dopold.
Totofon ftt- 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 27. aprila 1910.
~~-—————————— i.    
naročnina listo:
Celo leto............12	k
Pol leta ......	6	K
četrt leta..........  3	K
Mesečno.............. l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Lazimo naprej!
Slovenski klub se je jasno in odločno izjavil, da so vse vesti o pogajanjih radi delamožnosti štajerskega deželnega zbora in 'o opustitvi obstrukcije brez-stidna laž. Naši poslanci, ki ljubijo odkrito besetz se niso zabarikadirali za nobene ovinkarske izgovore o o ! i c i e 1 n i h a 1/ i| f n e o f i c i e 1 ;n i h pogajanjih,, 1 ampak so kratkoinalo označili vse vesti z a 1 a ž. S lem bi bila gotovo vsa ta zadeva med p o š t e n o »n i s 1 e č i m i ljudmi končana. — Ne tako pa pri naših liberalcih. Po eni strani jim zabranjuje njihova intrigantska, ovinkarska narava, da bi z odprtim vezirjem stopili pred slovensko javnost in ji povedali, da njihove egoistične težnje ne dopuste, da bi še nadalje odobravali obstrukcijo. .Radi tega mečejo iz zasede našim poslancem polena pod noge. iZ nečednim obrekovanjem hočejo razcepiti spodnještajersko slovensko ljudstvo, ki se je solidarno in kakor en mož postavilo za svoje poslance, in hočejo na ta način zmanjšati njihovo odporno silo.
Po drugi strani pa sili naše liberalce, ki že radi svoje sebičnosti ne zmorejo nobene žrtve, še njihovo ljubimkovanje s štajerčijanci k njihovemu sramotnemu početju. Ta zveza obstoji, to je fakt. Samo s kakim slabim dovtipom se poskuša liberalno časopisje izogniti temu dejstvu.
Ravno tako tudi liberalni general dr. Kukovec ni odločno in jasno zanikal te zveze, kakor so to storili naši poslanci glede njegovih trditev, ' ampak je vso stvar ovinkarsko zasukal1 in potem z mrzlično naglostjo hitel naprej.
Ta zveza pa daje liberalcem svoje naloge. Nemško-nacionalno nemškutarstvo ne privošči Slovencem zboljšanja sedanjega neznosnega sistema, zato pa z loparjem po poslancih K. Z., ki so se možato potegnili za slovenske pravice. In glavni izvrševate-lji teh nemškutarskih nakan morajo biti slovenski liberalci, ker štajerčijanci so doživeli pri svojih prvih nastopih proti našim poslancem žalosten liasko in jim je znano, da ima slovenski liberalizem po nekaterih trgih in mestih nekaj pristašev, katere žali S trditvijo, da so „inteligenca“, katera se pa da nahuj-
skati za vse, kar se porodi v glavi kakega liberalnega mogotca.
Štajerčijanci se niso zmotili, ko so si izbrali slovenski liberalizem za rabelja za slovensko obstrukcijo. To delo izvršujejo slovenski liberalci z neko doslednostjo in vnemo, i ki zasluži gotovo popolno priznanje od strani štajerčijancev.
Na podlagi nesramne laži o pogajanjih in koncu obstrukcije slikajo dan za dnem v svojem časopisju naše poslance kot najbolj propale ljudi, ki so izdali slovenstvo in naložili nove davke in se kar omamljajo ob zaključkih, do katerih jih privede njihova lažnjiva domišljija.
Ako čutite kaj poštenosti,5 gospodje liberalci, zavrnite ž a 1 j i v o t r d i t e v, ki jo je vam zabrusil Slovenski klub v obraz (in povejte slovenski javnosti, kateri so tisti dobro informirani 'krogi, ki vedo o kakih pogajanjih z našimi poslanci. Na noge liberalci, postavite našo delegacijo n a 1 a ž, jn vaš prestiž med ljudstvom, ki ga že ni nikjer več, bo na novo pognal korenine!
Vemo pa že vnaprej, da tega ne boste in ne morete storiti, ampak se boste krepko še nadalje držali svojega principa: Lažimo naprej!
Ker bo marsikoga zanimalo, navajamo nasvete, ki jih daje marenberški učitelj Brandais v („Graškem Tagblattu“ nemškonacionalni javnosti z ozirom na u-spešno ponemčevanje Spodnjega Stajerja.
1.	Iz narodnega stališča — sevedanemško-naei-onalnega, — je pametno jn umestno, da sprejemamo otroke iz mešanih zakonov, pri katerih je ena ali pa druga polovica nemška, ali pa take otroke, katerih slovenski stariši so Nemcem naklonjeni,]! v nemške manjšinske šole; skušnja namreč uči, da postanejo-taki otroci nemško-naeionalni. fr o pa je dobro zato, ker so [Slovenci inteligentni in poukaželjni (in bi se Nemci z njimi kulturelno okrepili.
2.	Za mladino, ' ki je že odrasla šoli, naj sc* ustanovijo nemškonacionalne mladinske zveze, brez ozira ma lo, ali pripada ta mladež obrtnemu ali pa kmečkemu stanu. Tem potom ostane mladina nemška.
3.	Energično moramo delovati na to, da se bodo nemški učiteljiščniki naučili slovenski učni jezik.
4- Potem bomo lahko ustanovili' na nemških manjšinskih šolah privatne kurze iz slovenščine. S tem bomo dosegli, da bo nemški naraščaj zmožen; tudi slovenščine, kar je na Spodnjem Štajerskem potrebno, fin nemške manjšinske .šole bodo imele več privlačne sile.
Nočemo dostavljati k tem nasvetom nobenega komentarja. Vsakemu treznomislečemu mora biti jasno, da je naloga, ’ katero imajo naše išole in učiteljstvo, ako hočejo zabraniti potujčevanje naše mladine, velika in odgovornosti polna.
Ravno tako je pa tudi razvidno, da moramo našo mladinsko organizacijo razširiti do zadnje vasice in zbrati v njej vse dobre elemente, ker le tem potom bomo lahko .in najvspešneje paralizirali te nemške nakane.
Nasa vinska kriza.
Vsled obilnega vinskega pridelka zadnjih let jd postala vinska kriza za naše vinogradnike naravnost akutna, Naši vinorejci na Bizeljskem, 1 v Halozah, Slovenskih goricah in drugod so kar (obupani, ker ne morejo spraviti svojega pridelka v denar. Kleti so polne vina, a kupcev ni od nikoder. Vinski kupci, ki so poprej iz tujih krajev prihajali v naše kraje po vino, kupujejo sedaj potrebno vino pri velikih vino-tržeih.
Vinogradi stanejo ogromno denarja in truda. Vračati bi se sedaj 'morala brezobrestna > posojila, plačati drugi dolgovi, kriti velikanski stroški* obdelovanja vinogradov, plačevati davek in drugo, , a ni dobiti denarja od nikder. Kakor vse kaže, bode tudi letos dobro vinsko leto, katero utegne vinsko krizo Še povečati. Iz tega naravnost žalostnegja položaja naših vinorejcev se mora najti rešilna pot.
Nasledki te krize utegnejo postati usodepolni za našo vinorejjo in kmetijstvo sploh. Vinorejec ne bo imel več veselja obdelovati vzorno nove vinograde; postali bodo Szopet enaki onim opustošenim po trtni uši. Delavci, ki so imeli sedaj zaslužek pri obdelovanju vinogradov, bodo morali hočeš nočeš; iskati drugod primernega zaslužka, silili bodo Še v večjem številu v mesta in industrijske kraje. Vsled tega utegne postati polom, ne samo pri vinogradnikih, ampak tudi med delavstvom.
Da se to vsaj deloma prepreči, bo treba našim vinom pridobiti severni trg. Naši bratje Cehi, ki kupujejo sedaj vina od Nižjeavstrijcev, Ogrov in Francozov, bodo gotovo radevolje segli po dobrem slovenskem blagu. Pa tudi v raznih nemških mestih in de-
Nemške želje in nacrti.
Prva Slovenca na švicarskih ledenikih.
Potopisne črtice — spisal A. Cilenšek.
Zdajci zapaziva, da se plazijo izza gorskih veličastev temni oblaki, ki brez dvoma obetajo hudo ne-
Urno, pospraviva dereze in vrv in ostanke jedil obujeva čevlje ter jo popihava čez Jo<eh-Pass (2215 m) po takozvani Engi mimo temnomodrega Eng-
Kar naju nemilo pozdravi Jupiter pluvius z neusmiljeno ploho; toda Jankotov dober havelok m pa moj še boljši Billrothov plašč vspešno branita mokremu elementu pot do golega života.
Ko prideva na Engstlen-plamno mimo velikega hotela za letoviščarje (1839 m), se nebo hkrati zjasni- zato kreneva proti strmim skalam Spichlerfluh-a (Fluh-skala), da si v bližini ogledava mogočen slap, ki ga tvori tukaj nek pritok Genthalwasserja.
Kar se nebo zopet stemni ter naju prisili, da no kozjih stezicah čez drn in strn poiščeva nadelano pot, ki vodi od hotela na levo strmo navzdol v Gen-
thal' -pa dolina se odlikuje po svojih mnogoštevilnih krasnih vodopadih ki ob desni in levi treskajo navzdol • posebno veličastni so takozvani „Jungibach , ki ob' desni strani f v peterih ' vsporednih mogočnih kaskadah padajo v dolino.
Zdaj v solneu, zdaj v dežju hitiva ob bistrem Genthalskem potoku navzdol, ki postaja vsled svojih pritokov vedno silnejši, dokler ne prideva do Grim-selske ceste, ki pelje iz Meiringena čez Grimselsko sedlo v Rlionsko dolino.
Ker sva precej utrujena, skleneva ostati v gorski vasi Innertkirchen, ki leži dobro uro pred Mei-ringenom. Ko prideva do prvih hiš, zavijeva na desno po kratkem pešpotu v gostilno slovitega gorskega vodnika Aleksandra Tännler, kjer naju na pragu stoječa in nogavice pleteča mlada 'žena visoke rasti in prijetnega obličja prijazno pozdravi ter povabi pod streho.
Bil je že res skrajni čas, da sva izpod plohe prišla v varno zavetje.
Ko vstopiva v manjšo gostilniško sobo, takoj vidiva, da je v tej hiši snaga doma; .četudi je priprosta kmečka gostilna, so vse mize pokrite s čistim* prti, tla lepo umita, stene slikane in okusno okrašene z raznimi podobami, med kojimi se posebno odlikujejo umetniške slike gorskih velikanov bernskega Oberlanda.
Nekoliko bolj priprosto, toda enako snažno je opremljena tudi večja 'gostilniška soba, ki ima od zunaj svoj poseben vhod.
Takoj sva izrazila željo, prenočiti tukaj.
„Me veseli“, odgovori ljubeznjiva gospodinja, „ako bosta gospoda le zadovoljna z našo kmečko hišo; prosim, pojdita pogledat v spalnico.“
Ob enem se loti mokrih plaščev, da ju razobesi na pristrešnem hodniku, ter nama pokaže pot do spalnice.
Po par stopnicah stopiva v veliko, po švicarski šegi nizko sobo, ki nama je takfoj ugajala. 'Pro-
storni postelji s snežnobelim perilom in mehkimi blazinami stojita v levem in desnem Škotu blizo vrat; spredaj in ob vznožju sta zagrnjeni e belimi preprogami, ki so pritrjene na medenih drogih ob stropu; poleg nju stojita lični nočni omarici, pokriti s 1 fino pletenino.
Dve veliki omari, nekaj stolov, srednjeve,lika s prtom pokrita miza, dva umivalnika s posodo, ogledalo in nekaj podob spopolnujejo izbino opravo. Na oknih zagledava raznovrstne cvetlice.
Dolga klop ob steni je bela, kakor bi bila ravnokar prišla iz mizarske delavnice.
Skratka: vse je tako čisto in snažno, da sva res prijetno iznenađena.
Ko se umijeva in nekoliko preoblečeva, podava se k večerji, ki nama je jako teknila.
Ob dobrem francoskem vinu in, pipici tobaka sva se precej dolgo pogovarjala s prijazno gostilničarko, ki nama je s pletivom v rokah delala družbo; njen mož je bil kot vodnik ravnokar odsoten ter je imel po noči priti domov.
Izvedela sva, da se nahajava v krajih, ki so bili nekdaj katoliški, a so prisiljeni morali sprejeti reformirano vero.
Ko sva povedala, da sva katoličana, ’ rekla je nekako vdano:
„Naši predniki so krivi, da sem reformiranka; vendar zaupam v Boga, da se bom vzveličala.*
Spoznala sva, da mora biti gotovo pobožna dušica.
Ob 10. uri sva se podala k sladkemu počitku. Bog Morfej je bil to noč z nama gotovo popolnoma zadovoljen.
želah bi gotovo naša vina pridobila mnogo odjemah cev. Stvar je treba vzeti za resno \\ f Merodajne faktorje, voditelje našega zadružništva, poživljamo, da .storijo vse potrebne korake.
Pruska protipoljska politika.
Eden izmed najhujšili nasprotnikov Poljakov, nemški šovinist profesor Dellbriick, je napisal v svojem listu „Preussische Jahrbücher“! I prejd f kratkim članek, iy katerem odkrito piše o velikem nevspehu dosedanje protipoljske politike. ■ .Glavni vzrok temu nevspehu se zdi piscu to, ker vodi akcijo proti 1 oJja-kom država, birokracija, a ne narod, ne zasebna akcija. Nemški kmetje so se navadili na državno podporo, obrtniki ravno tako. Da, v teh’ nemških slojih *e nastalo prepričanje, da jih mora idržava, zlasti pa uradništvo, podpirati in obračati na-nje posebno pozornost. Izgubili so vsled tega oni podjetni duh, o-melikužili so se, postali so nesamostojni, nekake pijavke na državnem in narodnem telesu. Zaradi tega se ne morejo vzdržati v tekmi s Poljaki, ki so utrjeni v težki narodni borbi.
Posledica te politike je, da se ne more vzdrževati nemški kmet, četudi dobi povprečno vsaki naseljenec 12.000 mark podpore, bodisi v gotovini, bodisi kot posojilo. A poljski delavec krvavo dela v rudnikih za svoj zaslužek, f kupuje si zemljo in uspešno tekmuje proti dobro situiranemu Nemcu.
V mestu Gnijeznu je bilo na primer leta 1890 nemških obrtnikov 176, a poljskih 340, tiočim je bilo leta ,1906 nemških samo 136, a poljskih 406! Pa to je še dobro razmerje napram drugim mestom.
Temelj zdravega meščanskega prebivalstva niso subvencije, protekcije, štipendije, ampak ono angleško načelo: „Self made man“ — samopomoč! Prvega se krčevito drže Nemci, in zato ne napredujejo. Drugega pa Poljaki, katerim ne more zaradi tega ničesar najjačja država v Evropi.
To, kar je povedal Dellbriick glede na Poljake, je tudi za nas značilno. 'Ako vlada podpira Nemce, jih bo samo omehkužila, da ne bodo sposobni za življenjski boj. Slovenci kot zdrav narod pa čutimo v sebi dovolj moči, da se borimo proti neprijateljem, Nemcem ali dunajskemu vetru. Ena misel pa mora prevevati vse sloje slovenskega ljudstva, namreč:	sa-
mopomoč — organizacija.
Kar velja za splošno slovenstvo, velja še v toliko večji meri za našo mejo. (Siidmarka ' s svojim protinaravnim in nemoralnim početjem ne more doseči svojih nasilnih ciljev, ako skrbimo, da ostane naše ljudstvo versko ' globoko prepričano; in;! inravno krepko in zdravo. Po gospodarski, politični in izobraževalni organizaciji ' tesno ' strnenili , vrst našega ljudstva ne bodo. nikoli pregnali Sz svoje grude korumpirani, skvarjeni in komodni ' uskoki in privan-dranci. Nemci so s slepoto vdarjeni, da jih nevspehi, ki jih doživi njihova prodiralna politika 1 skoro povsod, ne prepričajo, da je brezmiselna.
Politični pregled.
Državni zbor.
Gosposka zbornica.
V	pondeljek dne 25. t. m. ße ' imela gosposka zbornica sejo. fNa dnevnem redu ' je bila posojilna predloga. Po daljši debati, katere so se udeležili baron Skene, dr. Bärnreither, baron Plener in pa grof Goeß, ter tudi finančni minister, je bila vladna predloga sprejeta.
Iz proračunskega odseka.
V	seji dne 26. aprila se je v odseku obravnavalo o postavki .„najvišji dvor“<(, in ' „kabinetna pisarna.“
Poročevalec vitez pl. Wittek predlaga, da se ta, postavka, ki znaša v celoti 11,300.000 K, sprejme nespremenjena.
Poslanec dr. Korošec je imenom Slov. kluba izjavil, da glasuje za to postavko kljub temu, da njegov klub vzdržuje napram vladi svoje opozicionelnc stališče. 'Slovensko ljudstvo je udano svojemu vladarju, zatorej tudi poslanci soglašajo s svojim ljudstvom.
Pri postavki „državni zbor“ zahtevajo češki zastopniki, da se nastavi v parlamentu tudi več slovanskih uradnikov in služabnikov.
Predsednik Pattai omenja slabo -akustiko zbo-rovalne dvorane, ter povdarja, da bi bilo najboljše, dvorano po modernih izkušnjah prezidati.
Pri postavki „ministrski svet“ in „upravno sodišče“ je poslanec dr. Korošec ostlo bičal vlado in njeno upravo, ki posebno na Spodnjem Štajerskem in Koroškem nastopa proti Slovencem, v vseh državnih uradih.
Vsenemee Malik, ki vtiče v vsako zadevo svoj nos, je skušal zmanjšati vpliv dr. Koroščevega govora, a se mu ni posrečilo.
Vse tri obravnavane postavke so se sprejele.
Danes nadaljuje odsek svoje delo.
' Zmaga krščanskih socialcev na Dunaju.
Pri nadomestnih volitvah iz III. razreda v dunajski občinski svet so na vsej črti zmagali krščanski socialci z velikimi večinami. — Med izvoljenimi je tudi trgovinski minister dr. Weiskirchner.
STK A % A
Nekaj nergačev je hotelo med vrste krščanskih socialcev zanesti po smrti Luegerjevi neslogo, a vendar se je pri tej volitvi pokazalo, da vlada v stranki disciplina in solidarnost.
I Iz Hrvaškega.
V nedeljo dne 24. t. m. 'je imelo hrvaško kr-ščansko-socialno delavstvo svojo II. skupščino. Udeležba je bila sijajna. Prihiteli so zastopniki delavstva iz mest in iz dežele. Tudi slovensko krščansko-soci-alno delavstvo se je udeležilo skupščine s dr. Krekom in Gostinčarjem na čelu v častnem (številu. Vsa prireditev je bila prava manifestacija krščansko-so-cialne misli med Hrvati.
Zborovanje je otvoril predsednik Hrvatskog kr-ščanskog Radničkog saveza, gospod Kučenjak, ki je v navdušenem govoru pozdravljal mnogoštevilno zbrane, posebno došle goste Slovence.
Burno pozdravljen je za tem govoril dr. Krek. Med drugim je rekel:	Inteligenca ne pomeni nič v
javnem življenju, ano se ne opira na narod. Mi ne pričakujemo napredka od gospode, ampak od ljudstva, od delavstva. Ako nekoliko premotrimo sedanji razvoj, opazimo, da internationhlizem propada, socializem pa napreduje. Siri se vedno bolj prepričanje* da mora gojiti vsak človek ljubezen do materinega^ jezika in do domovine. Tega pa materialistični inter-nacionalizem, ki mu je človek samo kup blata, ne pozna. Zdrav socializem je mogoč samo na temelju krščanstva. Zavedati se moramo, da smo socialisti, da smo slovanski,in krščanski socialisti.
Dr. Krekov nagovor je napravil globok, neizbrisljiv vtis.
Trezna in dovršena debata, ki se je vršila pri raznih točkah dnevnega reda, je pokazala, da je med hrvaškim delavstvom mnogo klenega zrna in je hrvaškemu krščansko-socialnemu delavstvu zasigurana lepa prihodnjost, posebno ko bo zavladala na Hrvaškem splošna in enaka volilna pravica, katere se sedanji mogotci tako bojijo.
Hrvaški krščanski socialci že lahko zaznamujejo lep vspeh. Pri volitvah v tiskarskem društvu v Zagrebu je zmagala y nedeljo dne 24. t. m. na vsej črti lista krščanskih socialcev.
Hrva š k i sabo r.
Hrvaški sabor je začasno prekinil svoje delovanje. V soboto dne 23. t. m. je 'imel sejo, prihodnja se pa vrši še-le dne 4. maja. Maražem, v katerem tiči vsa ' hrvaška politika, se jasno-zrcali iz tega dejstva.	-
Tri leta že ni zboroval sabor .in koalicija se je z vsemi silami potegovala >za normalno delovanje sabora. (Pričakovati je bilo, da bo sedaj koalicija nastopila z najrazličnejšimi zakonskimi načrti, ki naj bi se sprejeli na korist ljudstva.
A o vsem tem ni duha ne sluha. lAko premotrimo bilanco tega zasedanja, je zelo prazna in piškava. ! Bilo je mnogo brbljavega besedičenja, a pod streho se ni spravilo drugega, kakor banu se je dovolila indemniteta.
Koalicija je servilna služkinja Kliuen-Tomaši-čevega režima in je pred njima popolnoma kapitulirala. In vse to samo iz strahu pred razpustom sabora. Koalicija je vedela, da ban lahko pri najrahlejšem odporu razpusti sabor tin zato ta brezprimerna pohlevnost.
Žalostno in usodepolno je, da se velika večina postavodajalnega zastopstva:' tako brezpogojno uda. Tega slabega vtisa tudi ne izbrišejo izgovori, da se doprinašajo te žrtve radi volilne reforme, ker bo ta po došlih informacijah, kakor smo že poročali, pravi odsev nedemokratičnega in reakcionarnega mišljenja sedanjih vladajočih krogov na Hrvaškem.
f	Novi lir v a š k i Š k o f i.
Uradni hrvaški list od dne 26. i. m. prinaša imenovanje novih škofov za Djakovo in Senj. Dja-kovsko stolico zasede dosedanji zagrebški generalni vikar dr. Krapae, ki je bil znan pristaš Khuen-To-mašiceve mažaronske stranke.
V	Senju postane škof dosedanji ! pomožni škof dr. Rok Vučič, ! ki je bil tudi imenovan med kandidati za tržaško stolico.
A ' r Dr. liybar o položaju.
V	nedeljo |je .bil v Bazovici blizu Trsta ' shod, na katerem je govoril tudi dr. Rybar. V svojem govoru je ostro bičal germanizatoričnf in( ' protislovenski sistem sedanje vlade, ki pošilja med nas nemške uradnike in delavce, med tem ko se meče naše ljudi na cesto. Dočim se morajo naši ljudje celo iz neposredne bližine Trsta izseljevati (v Ameriko, ima v Trstu na tisoče regnikolov in Nemcev delo in zaslužek. Nadjah se je vendar, da pride kmalu čas, Je o bomo ne le plačevali, ampak tudi odločevali. Omenil je tildi, da se hočejo Slovani in špecijelno Jugoslovani, tesneje združiti, in povdarja L da treba do poslancev, ki store kar morejo, imeti zaupanje, četudi oni ne morejo položiti takoj političkih vspeliov na mizo. Mi smo mlad narod in lahko čakamo.
Iz tabora socialnih demokratov.
Socialna demokracija rada, govori o pravici svobodnega prepričanja in svobode govora, ako pa je kak socialni demokrat tako naiven, da se posluži te pravice in kritikuje napake v lastni stranki, potem se mu tako zgodi, kakor se je ogrskemu sodrugu Al-pariju, ki so ga vrgli iz stranke.
27.	aprila 1910.
Alpari se je namreč drznil v nekem socialno-demokraškem listu, ki izhaja v Nemčiji, bičati gnile razmere, ki pladajo ! v ogrski soci al kiodemokr as k i stranki. Socialnodemokraškemu strankinemu vodstvu ie bilo to v povod, da je v sebi naklonjenih listih zlomilo palico nad Alparijem, ki so mu očitali judovstvo in pellanje za službami. Na strankinem zborovanju pred kratkim se je Alparija 1 izključilo iz stranke s
101 proti 52 glasovom.	1	.. .
Socialnodemokraški listi v Nemčiji, med njimi zlasti „Leipziger Volkszeitung“, fee toplo zavzemajo za Alparija, ter upajo, vsled izključenja sodruga Alparija, ki bo še nadalje ostal njihov ogrski poročevalec, moraličnega ozdravljenja stranke.
Volitve .na Francoskem.
V	nedeljo dne 24. t. m. so se vršile na Francoskem pod vplivom znanih francoskih žalostni n razmer volitve v državni zbor.
Dosedaj je znan izid iz 588 volišč. Med izvoljenimi ie 57 republikancev, 154 radikalcev in radikalnih socialistov, 10 neodvisnih socialistov. 28 samostojnih socialistov, 48 progresistov, 12 uacionalcev in 53 konservativcev. Potrebnih* je 231 ožjih volitev.
Izvoljeni so vsi ministri in državni tajniki, le znani Millerand je prišel v ožjo volitev.
Kakor je razvidno iz izida, f ni prav nobena stranka mnogo pridobila, ne izgubila; razmerje bo tisto, kot v starem parlamentu.
Dosedanji korumpirani sistem bo “torej tudi v bodoče vladal na Francoskem. Gospodarji v državi so prostozidarji, ki tirajo francosko ljudstvo ' v ’ gotov propad.
Vstaja v Albaniji.
Albanci so pričeli zopet revolitirati. Že pred dvemi, tremi tedni se je poročalo o prvih nemirih, a je vse kmalu potihnilo. Evropska javnpst je bila prepričana, da se je šlo samo za momentan upor, ki je spontano nastal brez potrebnih in vestnih predpriprav. Sedaj pa hipoma zopet poročajo o novi, hudi vstaji.
Preko Carigrada in Soluna se poroča o vroči bitki, ' ki se je vnela !med Albanci in turško vojsko. Do 10.000 upornikov je napadlo osem turških polkov. Po dolgem, krvavem boju se je posrečilo potisniti Ar-navte nazaj.
Iz Skoplja dohaja vest:	Po zanesljivih infor-
macijah se nahaja na Požaranah 3000, blizu Dreni-ee pri Grahovcu in Kuzminu 2000, pri Lipljanah 4000, pri Bernafu in Rakovcu 5000, pri Podgoru 3000, pri Labu 6000, pri Ljumi 6000 in pid Ferizoviču 2000, torej skupaj 31.000 dobro oboroženih Albancev. — Glavno albansko taborišče se nahaja ob reki Sitnici na Kosovem polju.
Tudi Turki se pridno pripravljajo. Glavni poveljnik operacij proti. Albancem,’ Sefket Durgut paša, je dobil te dni znatna ojačenja. Iz 'Skoplja so mu poslali 8 polkov in dve brzostrelni bateriji. Sedaj se nahaja na Kosovem polju 40 polkov pehote in pa 12 brzostrelnih baterij. V par dneh pa fee ima to število povišati na 52 polkov pehote f in 12 '■ brzostrelnih baterij.
Pi'otievropska vstaja na Kitajskem.
V	London dohajajo poročila iz Hankava, po katerih je položaj jako kritičen. Žene in .otroci beže iz Canšeja. Veliko hiš je zgorelo. Povsod so nalepljeni lepaki, ki pozivajo, naj se Evrope! pomore. Misijonarji beže. Vstaši so zažgali neko Šolo* v kateri je zgorelo 30 dijakov. Proti vojnim ladij am so izpustili vstaši goreče džunke. Ameriški pekinški poslanik se boji, da se nemiri Še razširijo.
Raznoterosti.
Duhovniške \spremembe. Gospod Jakob Palir, dosedaj kaplan na Črni gori pri Ptuju, je prestavljen na Bizeljsko., Gospod Ivan Hribar pride iz Bi-, zeljškega v Šmarje pri jelšah. Zopet nameščen je gospod Fr. Ostrž, ki je bil zavoljo bolezni v začasnem pokoju, kot kaplan na Ptujski gori.
Konjiška jpadžupnija je povzdignjena v arhi-diakonijo. Častiti gospod nadžupnik Franc Hrastelj je imenovan za infuliranega arhidiakona. — 'Čestitamo !
Nevarno obolel je ' gospod Gregor Dupelnik, župnik pri Sv. Frančišku Ksaverju v gornji Sav. dolini. Zadela ga je kap.
Župnijski izpit delata te dni v Mariboru če. gg. kaplana Franc Ozvatič iz (Slovenske Bistrice in Leopold Kolenc z Vidma.
Razpisana, srednješolska mesta. (Od 9. (do 23. aprila so bili izdani sledeči-razpisi: Klasična filologija: Celovec, Praga-Novo mesto, Praga-Mala stran. Dunaj XVI. — Moderna filologija: Beljak. — Zgodovinska skupina: Dunaj XI. — Mathem.-Jiz. skupina: Dunaj XI., Dunaj XVII., Celovec, Dunaj XVI.
Izprašane profesorske kandidate, ki reflektirajo na suplenture na Kranjskem, opozarjamo, da se tozadevno zglase pri kranjskem deželnem šolskem svetu najpozneje do 1. julija 1910.
Osrednji izvrševalm odbor V. L. S. bo imel v petek dne 29. aprila ob 10. uri -'dopoldne l sejo v I, nadstropju Katoliške tiskarne v Ljubljani.
Profesor na I. državnem gimnaziju v Ljubljani dr. Ivan Svetina je imenovan častnim kanonikom ljubljanskega stolnega kapitelja.	■.
Umrl je častiti gospod župnik Alojzij Gričnik v nedeljo dne 24. t. m. ob. '/■&. uri ponoči. jPokojnik je bil rojen dne 29. marca ,1880 pri Sv. Kunigundi na Pohorju. 'V magnika je bil posvečen dne 25. julija 1903 v Mariboru in je služil kot kaplan, v Podsredi, v Žetalah, v Črešnjevcu in pri Sv. Marku niže Ptuja. Od 1. marca 1909 je služboval kot župnik v Reki. Pogreb se je vršil dne 26. t. m. Sprevod je vodil vic. gospod dekan Hribernik, sv. mašo zadušnico je služil gospod kaplan Ivan Ilc, govor za rajnim je imel gospod kaplan Alojzij Zamuda. R. i. p.!'
Mariborskim Slovencem. Prihodnjo nedeljo 1. maja se vrši v bližnjem St. liju majnikova veselica, ki jo priredi tamošnje slovensko bralno društvo. Ker žive Sentiljčani v neprestanih hudih, napornih bojih, je želeti, da pokažemo mariborski in okoliški "Slovenci z obilno udeležbo, da vemo prav peniti požrtvovalno delo našili šentiljskih obmejnih stražnikov. {Dolžnost slehernega mariborskega Slovenca brez razlike je, da se potrudi v nedeljo na veselico v St. Ilj. Ker je v nedeljo 1. maj, je šentiljska veselica kakor nalašč pripravna za udoben izlet.
Pometajte pred svojim pragom! V „Narodnem Dnevniku“ se neki ne ravno pravicoljuben dopisnik iz Maribora huduje nad „klerikalnimi uslužbenci“, ki radi pogosto zahajajo v zakotne nemške gostilne. Da to ni res, je umevno, ker drugače bi ne bilo v „Narodnem Dnevniku.“ K stvari pa pripomnimo vendar toliko: Gotovo je, da gre včasih iz kakih posebnih vzrokov v poštev pride, da je klubova soba zelo majhna c— kak „klerikalec“ v kako nemško gostilno, a to se zgodi poredkoma. Ravno tako je pa tudi gotovo in nam dobro znano, da razni mariborski liberalci v procentualno veliko večjem številu in Veliko pogosteje obiskujejo nemške in nemškutarske gostilne. Oni liberalni gospodje, ki bodo prizadeti, ,ako bomo primorani stopiti iz naše reserve, naj se zahvalijo resnicoljubnemu liberalnemu poročevalcu.
Liberalni pritlikavci . trpe na bolestni domišljavosti. [Vsake toiiko časa zapojejo visoko pesem o svoji moči. „Narodni Dnevnik“ od 26. t. m.l piše (Visum teneatis amici!): „Kaj bi se na primer zgodilo, ako bi se meseca februarja dr. Kukovec izrazil v deželnem: zboru javno proti obstrukciji ? V dveh, tren dnevih bi je ne bilo več.“ Kakor petelin na domačem smetišču, ki {misli, da. vlada ves syet, so naši liberalci., (Slovenski klub je zapričel obstrukcijo, in ni vprašal ne Petra ne Pavla za dovoljenje. Ker je dr. Kukovec videl, da javnost odobrava ta nastop, se je pridružil našim poslancem. „V dveh, treh dnevih“ pa dr. Kukovec še, vedel ni, pri čem {da je, in je še le | počasi pričel umevati položaj. Ako pa bi bil že takrat začel delati tako zgago, kakor jo dela sedaj, bi bil doživel še žalostnejsi fiasko, kakor so ga ljubljeni štajerčijanci.	v '•
Dosledni.liberalci. Doslednost naših-liberalcev je brezprimerna. Kakor smo že enkrat omenili, je pisal „Slovenski Narod“ od 12. t. m.: „Krščanstvu nihče ne nasprotuje.“ P<hem celo svetohlinsko pravi: „Krščansko mišljenje spoštuje vsak,, (ker je sploh vsakdo (!?) krščanskega mišljenja.“ Ravno ta globoko verni „Slovenski Narod“, ki sp pri tej priliki, ko ravno rabi, kar cedi krščanstva, pa piše v pondeljek dne 25. .t. m.:	„Ljudje vendar vedo, da svobodomi-
selci ne. bomo postavljali nobenemu verskemu propagatori u , spomenika, h a j je bil pripadnik katerekoli konfesije.“ Komaj teden dni je- preteklo, pa že stavi prejšni oboževatelj krščanstva isto na enako , stopinjo z budizmom in, mu Kristusovi nauki niso nič več, kakor Konfucijevi. Potem naj še kdo kaj verjame našim liberalcem, ko bodo licemersko zavijali oči,, f ker so skoz in skoz korumpirani in dosledni samo v nedoslednosti.
) „Štajerci je zopet imenitno nasedel. V zadnji številki poroča, da sta baje dva , Slovenca v Ptuju rta cesti napadla učitelja, njegovega pristaša Krambergerja. '„Stajerc“, dasiravno ne ve povedati nobenih imen napadalcev, vendar drzno sramoti Slovence kot krive tega napada, ki so ga izvršili sigurno pristaši „Štajerca“, ■ ljubitelji ptujskega šnopsia. j Svetujemo „Štajercu^, da udari v prihodnje raje po ptujski šlopsariji, ne pa po, mirnih Slovencih.
I 'Zaupni shod S. K. Z. v St. Petru v Sav. dol. pri gospodu- Žganku se je vršil v nedeljo dne 24. t. m: popoldne. Govorila sta poslanca dr. Benkovič in Terglav, kakor tudi mnogo zaupnikov, ki so prihiteli iz' cele srednje Sav. doline. Da bi ta velevažni shod kmalu obrodii mnogo sadov.
Zanimiva jezikovna odločba našega pajvišjega sodišča.; Naša sodišča in pa. tudi najvišje, sodišče odbijala so doslej vse jezikovne "pritožbe z utemeljitvijo; da razrešitev takih vprašanj ne spada v področje sodišč, temveč da- je to -stvar justičn/e uprave. Ta praksa je bil a dosledna, ‘ posebno za okoliš graškega nadsodišča. Sedaj je. .pa najvišje sodišče spremenilo svoje pravno nažiranje v ti stvari. S svojo odločbo z d|e 14. decembra 1909, oprav. štev. Rv II. 922-9, je namreč izreklo, da je stvar judikature, v katerem jeziku se ima stvar obravnavati in zapisati zapisnik.
V očigled ti poslednji odločbi pričakujemo sedaj tudi mi Slovenci od sodišč, da bodo pravičnejše postopala nasproti našemu jeziku.
Za, Šentiljski dom fee ' je nabralo ob priliki sprave v občini Brdo-Loke pri Planini 4 K.
Frivolnost naših sosedov. Te dni razpošilja ravnateljstvo deželne sadjarske in vinorejske šole v Mariboru samonemšld oklic glede štajerske poljedelske šole v Grottenhofu.pri Gradcu in deželne sadje-
in vinorejske šole v Mariboru. Ta oklic je važen, ker je nekak načrt ali program teh deželnih zavodov, in govori o namenu, o učnih predmetih, teoretičnem in praktičnem 1 pouku itd. Tudi pogoji za sprejem in brezplačna mesta so navedeni, ter kratko vse, kar je treba vedeti onim, ki želijo te zavode obiskati. In tako važen oklic pošljejo slovenskim kmetijskim podružnicam le v nemškem jeziku. Se to ne pravi nas Slovence za norca imeti? Ena naših podružnic je vrnila dopis in .oklic z opomnjo: „da se dopis in samonemški plakat hvaležno vrne, ker isti za naš popolnoma slovenski kraj nima prav nobene vrednosti in je škoda za plakat.“ Mislimo, da bi “vse slovenske podružnice c. kr. kmetijske družbe morale enako postopati!
Štajersko.
Maribor. Mariborska 1 podružnica štajerske kmetijske družbe je imela v nedeljo dne 24. t. m. svoj občni zbor. Ob tej priliki je bilo več viničarjev, ki služijo več let pri jednein gospodarju, obdarovanih s hranilnimi knjižicami v znesku po 15—30 K.
Hoče. Ptujski „Stajerc“ v svoji zadnji številki na nečuven način sramoti naše vrle slovenske Hočane. On piše doslovno: „. . . vjel je nekaj duševno ne posebno brihtnih možakarjev.“ „Štajercev“ dopisnik, ki je velik duševni velikan, se jezi nad tem, ker zavedni Hočani ne marajo za njega in njegovo nem-škutarstvo. Hočki štajerčevi backi pa so seveda sami „nadljudje! “
Ptuj. Kočar Jožef Voglar pri Sv. Barbari v Halozah si je dne 24. t. m. prerezal iz samomorilnega namena žile na rokah. (Spravili so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa vsled obilice bolnikov ni bil sprejet. Na dravskem mostu je potem hotel iz obupa skočiti v Dravo,, a je policija to preprečila, ter ga je zopet spravila v bolnišnico.
Celje. Iz Pulja se nam poroča, da je vojak ar-tilerist J. Kranjc iz Celja -padel čez neko skalo v morje in je vtonil v valovih. Kaj je krivo te nesreče, še ni znane.
Nesreča na železnici v Hočah. V nedeljo jdne 24. aprila zvečer je ptujski vlak povozil na tukajšnjem kolodvoru Genovefo Erlač, ženo železniškega postajnega čuvaja. Vozila se je k ednajstim vlakom v Ptuj prosit birmske botre za svojo hčerko Katiko. Večerni vlak bi moral priti v Hoče ob 8. uri 49 min. Prišel pa je precej pozneje. Ker je imel vlak, ki bi moral stati eno minuto, zamudo, je najbrž hitreje odpeljal, kakor bi moral stati. Nesrečna žena je spravila svoji dve deklici iz kupeja in je hotela izstopiti sama; med tem pa se je že vlak premaknil, in padla je pod vozove, in kolesa so ji šla cez spodnji del leve noge, da so ji stopalo in prste na nogi popolnoma zmučkala. Z istim vlakom so jo prepeljali v Maribor na kolodvor in od tam z rešilnim vozom v bolnišnico. Otroci in mož so obupno upili, ko so Videli mater o-nemoglo ležati ob tiru. Vsem se je vzgledna mati dobrih in pridnih otrok in zvesta žena poštenega, krščanskega moža v srce smilila. Svojega moža je prosila, naj jo.spremi v bolnišnico. Kdo je vzrok nesreči, še ni dognano. Zdi se, da je vlak premalo pasa stal, ker je imel precej zamude. Službo je imel uradnik Preitenegger. Dne 10. aprila 1907 je bila skoro na istem mestu povožena triletna Amalija Ferk, hčerka železniškega čuvaja v Bohovi.
Št. Ilj v glov., gor. Kmetijsko bralno društvo priredi v nedeljo dne 1. majnika ob A. uri popoldne v gostilni gospoda Ćelcerja v St. liju majnikovo vese’ lieo. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Petje. 3. Govor; govori gospod Kemperle iz Maribora. 4. .„Tri sestre“, igra v treh dejanjih, spisal dr. Krek, predstavljajo domači-fantje in dekleta. 5. Petje. 6. Jvmet pri fotografu“, komičen prizor. 7. Med prosto zabavo šaljivi srečo-lov. Vstopnina: Sedeži a 1 K. stojišča a 40 v. Cisti dohodek je namenjen za novi društveni oder, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. Prijatelje, rojake k .mnogobrojni, udeležbi vabi odbor.	.g-
Št. Ilj vHlov. gor. Dne 26. aprila bi se imela vršiti volitev župana v St. liju. Slovenci se volitve na veliko jezo nasprotnikov nišo udeležili. Eden naših odbornikov je želo nevarno bolan. Prihodnja volitev se vrši v osmih dneh. Nemci računajo z vso gotovostjo, da bo žreb tudi tokrat odločil za Nemca.
Selnica ob Dravi. V noči dne 25. t. m. so se na cesti blizu Selnice stepli fantje-ponočnjaki. Dva brata, Janez in Frane Horner, črevljarja iz Bistrice pri Lembahu, sta naletela na nekatere fante iz Selnice. Nastal je tepež, pri katerem je Franc Homerja nekdo z nožno ostrino udaril po glavi tako močno, da je Horner dne 26. t. m, murk Uboja je osumljen delavec Julij Sernec iz Janževega vrha pri Selnici, ka-: terega; je žandarmerija že izročila okrožni sodniji v Mariboru. Nesrečno ponočevanje!
Sv. Lenart *v Slov. gor.? ■ Dne 21. 1. m. se je vršil pri nas občni zbor posojilnice. Zborovanje je otvoriI posojilnični načelnik č. gospod Janžekovič. Po končanih formalnostih je govoril (med drugimi tudi dr. Tiplič, ki je posebno povdarjal požrtvovalno delo tajnika gospoda Krambergarja, ki ima 1 pač največ zaslug, da se posojilnica tako lepo razvija, ki pa tudi krepko posega v politično življenje in vrvenje Slovenskih goric.
Dobrna. Kakor čujemo, nas bodo dne 1. maja Orli Savinjske doline in od (Št. Jurija na juž. želez, posetili. Za ta skupni izlet Orlov v našo Dobrno je veliko zanimanje. Naši Orli se vrlo pripravljajo, svoje brate dostojno sprejeti. Med našimi mladeniči je
sploh velika vnema za telovadni odsek bralnega dru-sUa, m smemo upati, da bodo tudi naši zamogli v kratkem javno nastopati. Orli, nazdar! Na veselo svidenje v nedeljo!
Dobrna. Naše poštne razmere so kaj čudne O tem ve poštno ravnateljstvo v Gradcu dosti povedati, pa stori prav nič, da bi se pri naši pošti neznpsne razmere izboljšale. V petek dne 22. 'j. m. je bila v Celju neka sodnijska obravnava, h kateri je, bil poklican kot priča Jakob Božnik. Povabilo za priče o-pravilna številka GIF 202-10-4, (je z dne 12. aprila 1910, pečat celjske pošte je od dne 14. aprila 1910 pismo pa je dobil Jakob Božnik dne 22; aprila t. m.’, torej na dan obravnave, popoldne ob %3.< uri. Pri vsem tem je ta gospod Jakob Božnik komaj 10 minut od poštnega urada oddaljen in obče znan, ker je cerkveni ključar in iz najbolj ugledne kmečke hiše. Radovedni smo, kaj bo gospod dr. Kotnik, ki je to obravnavo vodil, storil y tej zadevi! Pa to je le en slučaj' razmer na naši pošti. Druge slučaje, na primer ■^ ° iia^ .gosPod Poštar !trži z lesom, isadjem, senom itd., da nima časa točno v urad priti, da je, poštar-trgovec prav napoti drugim trgovcem, ki dobivajo tr-go\ ska pisma itd., itd., to vse lahko naši poslanci izvejo kakor rečeno pri c. kr. poštnem ravnateljstvu \ Gradcu, ali pa, če enkrat k nam na Dobrno pridejo, od nas.
Polička vas. V nedeljo dne 24., aprila je bil županom izvoljen enoglasno prejšnji (župan gospod Leopold Ledineg. Svetovalci so sami vrli našinci. Našim možem v Polički vasi, ki se niso vstrašili nasprotnega pritiska, k lepi zmagi iskreno čestitamo!
Sv. Marjeta pri Rimskih (toplicah. Tuje umrl dne 24. t. m. Anton Aškerc, po domače; Hrušovar, star 85 let. Ranjki je bil oče pesnika Ant. Aškerca. N. v m. p.!
Sv. Trojica v Halozah. Hitrih-korakov prihaja k nam veselje doprinašajoči, cvetači maj.-Kmalu se bomo zopet zbirali pri šmariijčuih: slovesnostih;, da proslavimo Marijo, majnikovo kraljico. K njenim nogam bomo polagali svoje vzdihe f in .prošnje, iskali bomo pri njej tolažbe in srčnosti, da moremo c neustrašeno hoditi pb potu krščanskega zatajevanja. Lep in pomenljiv bode dan 1. maja za trbjicke farane, ko se bode slovesno prinesel kip Marijin v 'cerkev, kjer se bode blagoslovil in nato iptronizirak ' Omislili so nam namreč za čast božjo in za olepšanje hiše božje vneti vlč, gospod O. Leonard Vaupotič, župnik, Marijino^ podobo. Saj smo res že dolgo časa pogrešali Marijine podobe ,‘v tukajšni župnijski cerkvi. Cut hvaležnosti nas kliče k dolžnosti, (da se vam, vlč. gospod župnik, javno zahvalimo na tem mestu za to prireditev, ter vam obilno povrni Bog dobrotljivi in pa Marija majniška kraljica. — Eden izmed faranov.
Koroško.
Hodiše. Valentin Pavlič, gostilničar v Hodišah, prodaja Krnicnikovo posestvo ob f hodiškem jezeru. Pri posestvu je 12 oralov zemlje; 4 orali gozda so že za sečnjo.
(Beljak. Gospa Liza Talakerer v Svincu prodaja Koblarjevo posestvo v Bukvah 1 pri, { Komarjih (Puch bei Gmnmern). Zemlje je 12 oralov.
Loče ob blaškem jezeru. Poročil se je dne 17. t. m. najemnik Ploževe gostilne gospod Mat. Resman iz Trate pri Pečinici, z gosp. Rozo Tresnik.
Loče. Dne 6. majnika ob 10. uri dopoldne, bode dražbenim potom prodana Gromatarjeva hiša v Ločah. Vrednost 26.000 K, najnižja ponudba znaša
17.000	K.
Dimica. Dne 17. t, m. 'je zborovala« tukajšnja Südmarkä. Izvoljeni ' so V odbor r sledeči Slovenci : Poglič, Ožgan, Gičtolar, Ožartk, Belič, Mlifiarič, Peternel in Gregork Poleg teh sta v odboru še cela dva, Nemca, edina Nemca!
Peče pri Pod kloštru. Tukaj je umrl na svojem posestvu vpokojeni nadgozđar gospod Pavel Inzinger, ki je bil med ljudstvom zelo priljubljen. {Pogreb je vodil častiti gospod župnik Stres. *Ranjki se je dal pokopati v Lipi pri Beljaku.
Razgled po svetu.
Boj irskih dijakov za narodne pravice. Tužna, Irska že stoletja vzdihuje pod tri hoškim nasiljem Angležev. ,Od časa do časa so vstajali možje, ki so tolažili svoje rojake in se z mnogimi lastnimi žrtvami potegovali za stare pravice. Toda angleška vlada id hotela slišati glasu vpijočega, šla je: preko.: človeških pravic. Zato je končno tudi dijaštvo dvignilo ■ svojo glavo. Separatistične ideje in prizadevanje Angležev, vpeljati irščino v vseh šolah in izobraževališčih kot obvezen predmet, je pred kratkim povzročilo dijaško poboje na dublinskem vseučilišču o priliki, ko šo se imele razdeliti doktorske diplome. Ko so se zbrali v slavnostni dvorani profesorski kolegij, doktorski kan-didatje in povabljeno občinstvo, so dijaki na galerijah razobesili zastavo z napisom :U „Irska 1 kraljeva univerza naj v miru počiva!“ Med otvoritvenim govorom vieepresidenta so zagnali vriše in; razobesili novo zastavo, na kateri je bila izražena njih želja: „Irščina bodi obligatoriöna!“ f Ker se demonstracija ni polegla, je jelo občinstvo zapuščati slavnostno dvorano. Prava panika je nastala, ko & si dijaki osvojili vodne cevi. V nekoliko trenotkih je bila dvorana izpraznjena, a v njej je vihrala zastava:	„Irščina
bodi obligatoriöna! “

.0 r*gi*trov«na zadruga j neomejeno zavezo ....
•»*	••’'■•'"g.;
Stolna ulica 6t. 8 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilu« «lot«
od vsakega in se
at
proti 8 merofei odpoi . h kapitala 1. jnnusija
kot
N
na-
4%.
in
tata. Hranilne kajiüae eespra-
____ ______, n« da bi aa a^ih obra-
prtldiUo. Za nalaganj« po poiti m ~ na ratpolaco (tak konto dank plača pOMpnioa aama.
ta
varnaoti
vkejilb* kredit p
pcsojfta s« dajtjo
*—	tah «tilhil
akaSo »plohp«
6 V. V. - -
no-
ta poroštva po - ,,
JP* **/,. Kadama hpoaojaj* m nastava v . *P'rj«r. Dolgove pri dragih denaraik za-provmau paaojtbjiea t svojo »**t proti po-
vodik ,_________ r_^-------
nmftri gotovih stroškov, ki pa nikdar m presegata 7 kroo. — Profeta na vknjižbo deia^poecjilniea
—	* iwoiyo ■» vocytov«
brezplačno, stranka pfais
Uradno ur«
vodo in četrtek od od 8 do 18 uradnih arak plačno
pojasnil«
J*

priporoma svojo doma ^» f	|
žgano slivovko, tropi-
novec, vinsko žganje, ir An Ink brinjevec kakor tudi !_lV.
ZihfeA in iždsjateSj: Konzorcij „Straž*“.
Otigofffirni urrdnit: Fran Rakovič,
Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Maribora.
Volneno
blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K .20 — Iranko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preisknšena najboljša za žensko in moško perilo. — Kot 23 met. franko K 15*50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8*—, fini K 10 —, zelo fini K 12 —.	3
Svoji k svojim'!
Urar, očalar
in glata.«
v
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr i. t. d. po najnižji ceni.
r<».r» vvvrvCrvrvri s »toveniškimi ploščami, čistim in všX ctlJLlUlUJLlv} jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in bitro izvršujejo.
mlinarji pozor!
Pro d, m z% nizko ceno, zaradi opustitve obrti francoske mlinske kamne, (Französische Mühlsteine) še novi, malo rabljeni. Alojz Kupec, pošta Sv. Pavel pri Preboldu. Štajersko.
Zaloga pohištva
I
Hlapec, priden in zanesljiv se sprejme takoj pri nekem župnišča na Koroškem. „ Več pove uredništvo Straže.
St. Ilj v Slov. goricah.
DOC* Krasno poseatvo, ob želez niči in državni cesti, ki meri okrog 20 oralov najlepše zemlje, z zidanimi poslopji se proda kakemu Slovencu. Naslov pove uredništvo Straže.	45
Franc Pletera,
Maribor, Koroška ni. 10
I
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinj*, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, m atrace, stole, rgledala. Železne postelje za otroke.
Tu po nijalijih cenah
Domače delo.
Poduk v glasovirju, orglanju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad iskešen in renomiren kapelnik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Kapelnik 1910*‘ Narodni dom, Maribor.
9*
i' f
gpOOOC Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muskatelec, mozlec, vinarec, bizeljŠan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobo za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Cerkveni In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
m ARI BOR, Kasino Jasse Stav. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!

i Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodneje ....—------------ širni pogoji.	42
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom t& izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= fUčrft In proračune ne razpolage, =
Pokrit voz (Landauer)
v zelo dobrem stanu, skoraj nov, se proda po nizki ceni pri trgovcu Janezu Löschnig v Šmarju pri Ješah.
JVAŠMM OSE* OEMMJ%\EA.M
priporocujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	62
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornjo Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.