DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska ibornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p*-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu*t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 61. Sobota, 30. julija 1932. Leto VII. Delovni pogoji in javna dela. Samouprave kot regulator mezde. Ljubljanska občina je že pred vojno sprejela načelo, da se morajo pri oddaji javnih del in del v podjetjih, ki so pod direktnim vplivom občine, to je, v mestnih podjetjih, v pogodbah zakupa določiti tudi delovni in mezdni pogoji za nameščence in delavce dotičnega zakupnika. To načelo se je upoštevalo tudi v nekaterih drugih občinah, javnih korporacijah in celo država je vsaj deloma upoštevala to nujno načelo. Pred par tedni pa smo imeli v Ljubljani pri poglabljanju struge Ljubljanice mezdno gibanje in stavko zaradi sramotno nizkega plačevanja urnega zaslužka, ki nedvomno tudi; izhaja od tod, ker je bila sklenjena zakupna pogodba, ne da bi vsebovala delovne pogoje in minimalne plače delavcev, za tako nizko ceno. da je podjetje primorano delavstvo do skrajnosti izkoristiti, če hoče finančno uspeti. Občina, ali kdor že oddaja ta dela, hoče imeti izvedbo dela poceni. (Podjetnik izvede to na račun izkoriščanja zaposlenega delavstva.) Pogodba za poglabljanje Ljubljanice je torej absolutno trgovska pogodba. Občina je v tej zakupni pogodbi pozabila na svojo glavno socialno dolžnost in sklenila zakupno pogodbo s stališča, češ, jaz, občina, sem podjetnik, ki sklepam z zakupnikom najcenejšo pogodbo, ti, zakupnik, sam glej, kaj moraš storiti, da boš imel čim več dobička. Kaj boš napravil z najetim delavstvom, to mene, občine, ne briga, ki nalaga delavstvu ves rizi-ko. to je, brezmejno izkoriščanje, katerega sad nosijo predvsem delavci z bedo, v drugi vrsti pa tudi občine, ker s tem same pomagajo ustvarjati plasti siromakov, ki še sproti ne zaslužijo za življenje. Morda bo kdo rekel, da je to malenkost, ker se opravlja malo javnih del. Vendar to ni resnica. Javna dela izvršujejo danes občine, banovine, država itd., dalje socialni zavodi, pokojninsko zavarovanje, delavsko socialno zavarovanje, železnice, razne družbe, ki so pod javno kontrolo itd. Vse to pomeni velik gospodarski faktor v javnem življenju, pri katerem bi javne korporacije in javne oblasti morale zadevati i>rj zakupih, da se v pogod- , d°ločijo delovni pogoji in minimalna mezda. ,..^vITlarsikateri občini in korporaciji se sedi zastopnik, o katerem smemo reči, (ja sc prišteva zagovornikom delavskih interesov. Ti zastopniki naj posvetijo tudi temu vprašanju svojo pažnjo, zakaj, jako reakcionarno bi že bilo samo na sebi, če bi se prej Priznavano načelo ne hotelo več upoštevati. Jako reakcionarno, pravimo. Svobodne delavske strokovne organizacije naj to važno zahtevo poudarijo. Naj pazijo pri zakupih javnih del, v kolikor se v zakupnih pogodbah vpoštevajo tudi delavski interesi. Enako so pa tudi dolžni delavski zastopniki po vseh imenovanih in neimenovanih korporacijah zagovarjati to pravico delavstva z ultimativnimi predlogi, ter tudi stvarno objaviti v našem listu dogodke, ki bi kršili to nekdaj že priznano socialno načelo, ki je sedaj — Pozabljeno. Evropa v napetem pričakovanju Pred zgodovinskim dnevom. — Nemčija voli Jutri se bodo vršile v nemški državni zbor volitve. Drzni fašizem je zahteval volitve in diktatorska vlada vojaške kamarile je ustregla zahtevi v nadi, da se desničarstvo okrepi in oslabi vse one vplive v državi, ki zagovarjajo politično svobodo in socialne pravice delovnih slojev. Saj je predsednik republike celo bivšemu kanclerju Brtiningu očital, da vodi boljševiško politiko ter da ga zaradi tega odstavlja s kanclerskega mesta. Že samo ta epizoda ob odstopu meščanskega kanclerja Briminga (pristaš centruma) pove ves program prikrite diktature, ki je danes navidez na umiku, vendar pa išče pravega povoda za razglasitev očitne diktature. Nedeljske volitve so zaradi tega zgodovinskega pomena za nadaljnji politični razvoj v Nemčiji. Volitve bodo pokazale moč nemške demokracije, zrelost nemškega naroda v splošnem. Nemške volitve bodo mierilo moči strank in prepričanja. Pokazale bodo. ali pojde razvoj svojo normalno pot ali ga reakcija zadrži za krajšo dobo v korist kozmo-političnega kapitalizma in s tem pripravi delavstvu težke boje, morda daljšo borbo, dokler ne zlomi nastopajoče reakcije, ki vsaj v Nemčiji ne more imeti trajnega obstoja. Fašisti groze, da prirede po volitvah, če dosežejo pri volitvah uspehe ali ne, pohod v Berlin, to je, da poizkusijo prirediti demonstracijo in si eventualno osvojiti oblast, če bi se jim posrečilo povzročiti nered, oziroma če se bodo mogli pogoditi s sedanjim režimom. Vojni minister Schleicher sicer pravi, da je proti diktaturi, ali Schleicher je mož desnice. Sklepati bi se dalo iz tega, da baronovska vlada sama ne ve, kaj bo. To je pa zlo, ki ustvarja čim- večjo negotovost in nevarnost meščanske vojne. Ogromnega političnega pomena so torej jutrišnje nemške volitve. To je tudi vzrok, da se je nemška socialna demokracija trezno in resno pripravljala na volitve. Nikjer ni izzivala; energično je nastopala in kategorično zavračala stremljenje po meščanski ali vojaški diktaturi v prepričanju, da bo narod branil vsaj svoje pravice. Kaj bo storila socialna demokracija v slučaju presenečenj, je vprašanje trenutka ali »ilegalna« borba proti nasilstvu. V obeh primerih mora zmagati narod in njegova pravica. S skrbjo in z nado pričakuje proletarijat vsega sveta obenem s kulturnimi narodi jutri pobedo demokracije in kulture ter poraz, vsaj moralni, imperialističnega kapitalizma, ki bi z zmago vsaj za krajšo dobo samo utrdil pozicijo svoje iz-koriščevalne politike. Naj torej zmaga demokracija in kultura! V tej bitki želimo samo to zmago! Kancler Papen dalje krši ustavo. Nemški kancler je imenoval za Prusijo tudi nove državne svetnike namesto odstavljenih ministrov. Državni svet je po ustavi najvišji upravni organ države, ki obstoja iz zastopnikov vseh dežel. Komisar po ustavi ni opravičen do imenovanja, ker je državni svet parlamentarni organ. Baron Papen je s tem imenovanjem povečal svoj vpliv v državnem svetu. Odločilna bitka v Nemčiji je samo preložena. Zakaj se niso nemški socijalni demokrati poslužili generalne stavke. »Arbeiter Zeitung« z dne 23. t. m. je priobčila daljši članek o položaju, ki je nastal po odstavitvi pruske vlade v Nemčiji. Med drugim se član-kar bavi tudi z vprašanjem, zakaj se socijalni demokrati niso pridružili pozivu komunistov, ki so izdali oklic za generalno stavko. Ne pozabimo, pravi člankar, da je v Nemčiji sedaj v sredi polletja še vedno okrog 6 milijonov brezposelnih. Za nobenega delavca, ki je še zaposlen, pa gotovo ni lahka odločitev zapustiti delo, če se zaveda, da stojijo pred vrati tovarne milijoni delavcev, katere je dolgotrajna brezposelnost, glad in pomanjkanje popolnoma strla, tako da bi bili takoj pripravljeni nadomestiti stavkujočega tovariša. Ne pozabimo dalje, da je generalna stavka uspešna le, če je vsesplošna in ogromna, ki potegne za seboj večino naroda. Toda pruska vlada pa je pri zadnjih deželnih volitvah izgubila večino. Za vlado, ki je izgubila večino, pa ni lahko vzbuniti narod, ki ji še le pred nekaterimi tedni ni dal večine. Končno ne pozabimo, da bi bila generalna stavka hitlerjevim baronom dobrodošla pretveza, da bi mogli preložiti volitve, ki so določene za dne 31. t. m. na nedoločen čas in s tem podaljšati diktaturo, ne da bi jo kontroliral državni zbor. Socijalni demokrati so prepričani, da je sedaj najbolj važno, da se izvedejo volitve in s tem ustvari nova politična situacija. 1 1 i Rumunski parlament. Maniu noče prevzeti vlade. Danes se je sestal novi rumunski parlament. Neprijetno je, da Maniu odklanja sodelovanje in noče sestaviti vlade, dasi bi bila njegova moralna dolžnost. Kralj ga je pozval, češ, da mora prevzeti odgovornost. Maniu je že prej odložil predsedstvo stranke, ki jo je vodil sedaj podpredsednik. za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== Spor med Japonsko in Društvom narodov na vidiku. Predsednik preiskovalne komisije Društva narodov v kitajsko-japon-skem sporu izjavlja, da je poročilo za Japonsko neugodno, ker pravi, da Japonska ne bi bila smela zasesti Mandžurije. Poročilo bo povzročilo spor med Japonsko in Društvom narodov. Za zagrebškega župana je bil imenovan dr. Ivo Krbek, za podžupana pa mizar Jakob Pavlin. Razprava o lausann-skem protokolu v avstrijskem parlamentu. Poslanci meščanskih strank se psujejo z »lopovi«, V četrtek, dne 28. t. m. se je vršila v avstrijskem parlamentu debata o lausannskem protokolu, ki je bila zelo burna. Ko je zvezni kancler dr. Dolfus podal poročilo o pogajanjiK za najetje posojila, je na koncu svojega govora izjavil, da glasovanje za protokol ni izdajstvo nad narodom, temveč je izdajstvo, če ga bo parlament odklonil. Zaradi te izjave zveznega kanclerja je prišlo med poslanci velenem-cev in krščanskimi socijalci do hudih prerekanj, kjer so padale psovke »Lopov! Izdajalec!« itd. Velenemci so pričeli z obstrukcijskimi govori. Povelju kneza Starhemberga so se uprli trije poslanci Heimatbloka, ker je zahteval, da morajo glasovati za protokol. Vsled neenotnosti meščanskih strank, so bili sprejeti trije socialistični predlogi. Pravica in oblast. Nemško državno sodišče utemeljuje svoj odlok z ozirom na oblast ne na pravico. Predsednik nemške republike Hindenburg je izdal po državni vladi odlok, da se pruska vlada odstavi ter postane komisar Prusije državni kancler baron Papen. To se je zgodilo, kakor smo poročali. Vprašanje pa je nastalo, ali je državna vlada to ukrenila v zmislu ustave ali ne, oziroma, ali je bilo imenovanje komisarja za Prusijo utemeljeno v usta- vi ali ne (§ 48.). Z ozirom na to so se pritožili na nemško državno sodišče v Lipskem proti komisarijatu bivši pruski ministri, klub socialnodemokratične stranke, centrum, Bavarska in še nekaj drugih dežel. V pondeljek se je vršila obravnava pred državnim sodiščem, pri kateri se je pa državno sodišče sklicevalo na oblast in na eventualne zmešnjave ter odgodilo sklepanje o pravni utemeljenosti pritožbe. Državno sodišče je zahtevalo spise od državne vlade, da presodi, če je odstavitev pruske vlade zakonito utemeljena ali ne. Sodišče spisov ni dobilo, dasi ima pravico do vpogleda v te spise in je državna vlada dolžna jih predložiti, ker je v zmislu zakonodaje v tem sporu navadna sporna stranka. Sodišče samo priznava, da ima pravico odločati v sporih med deželami in državo. In pritožitelji imajo pravico pritožbe ter pritožbo pred sodiščem zagovarjati. Na to priznanje pa zopet trdi sodišče, da se ne more priključiti enemu pravnemu na-ziranju spornih strank, ker komisar nima pravice jemati oblasti ministrom, na drugi strani pa hoče tožba omejevati oblast komisarja. Zato se končna odločitev spora odgodi' za obe stranki. Državno sodišče, če bi bilo objektivno, bi bilo moralo razsoditi, kdo ima prav; ali so ukrepi nemške državne vlade zakoniti ali ne. Sodišče tega ni storilo, marveč se je izreku izognilo v prid trenutni oblasti ne-glede na pravni položaj, v prid onih elementov, ki silijo k državnemu udaru in delajo zanj. Že iz te taktične oportunitete državnega sodišča je opravičena sumnja, da je pravica na strani tudi po nazorih državnega sodišča. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice teT prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Državno sodišče se je torej izognilo sodnemu izreku v povsem pravni stvari ter izdalo »politično« odločbo namesto pravoreka, ker se je oziralo na oblast neglede na pravico, to je, ustavne in zakonite določbe, ki bi jih moralo kot vrhovna pravna instanca v državi ščititi. Socialnodemokratični zagovornik pritožbe dr. Breitscheid je v svojem daljšem govoru to tudi jasno povedal, češ, da se je državno sodišče uklonilo prevratnikom namesto pravici. Izrekel je najostrejši protest proti takemu stališču iz razloga pravice in ker je taka odločitev obenem kršitev ustave. Tako ne gre! Navodila, kako je treba postopati z rudarji, nezgodnimi rentniki. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu je s 1. aprilom t. 1. uveljavila za vse rudarje svojih rudnikov nove »Radne uslove« in -to enostransko, ker delavski zaupniki niso mogli sodelovati pri znižanju že itak nizkih mezd. Uprava je poleg znižanja draginjskih doklad vnesla v »Radne uslove« tudi določbo, katera pravi: Onim delavcem, kateri so vsled obolenja ali nezgode po ozdravitvi še nesposobni za zaposlitev na njih prejšnjem delu, se naj nudi zunanje lažje delo. Ti obdrže svojo prejšnjo kategorijsko mezdo na tem poslu najdalje dva meseca v koledarskem letu. K tem »Radniut uslovom« pa so izšla še takozvana »Uputstva«, katera v pogledu teh zaposlencev odrejajo sledeče: Da se mora vse one rudarske nezgodnike, kateri prejemajo nezgodno rento po čl. 17 Pravilnika o bratovskih skladnicah iz leta 1925, sicer zaposliti pri lažjih delih, a se jih ima uvrstiti v namizij mezdni razred. Ker pa si posamezna ravnateljstva menda niso bila na jasnem, oziroma niso hotela zgoraj navedenega dosledno izvajati, je direkcija v Sarajevu z odlokom z dne 28. IV. t. 1., br. 11223/32 odredila, da se morajo vsi nezgodni rentniki, kateri prejemajo nezgodno rento, ako hočejo doseči prejšnjo mezdno kategorijo, prostovoljno odpovedati nezgodni renti. Kakšen je smisel te odredbe, naj po-saže naslednji primer: Rudar-kopač, kateri že mogoče dela v jami 20 do 30 iri več let, ima danes pri drž. rudnikih temeljno plačo Din 32.60 dnevno, če pa dela v akordu, zasluži povprečno Din 40.75. Zgodi se, da se ponesreči in zlomi roko. Po ozdravljenju je naravno, da ta roka dalje časa ne bo imela iste moči kot jo je imela Prej^ (Ce jo bo sploh kdaj imela!?) Temu možu se je .>priznala, vzemimo, 40 odst. nezgodna renta. Sedaj je zaposlen na zunanjem, ta-kozvanem lažjem delu. Po preteku dveh mesecev se ga uvrsti v kategorijo zunanjih delavcev z dnevno temeljno plačo 21.60 Din. Akordnega dela tu ni. S tem je izgubil dnevno na plači Din 11.—, ali mesečno, na povprečno 25 šilitov, Din 275.--. če primerjamo razliko njegove sedanje plače z njegovim prejšnjim zaslužkom v akordu, potem je izgubil dnevno na zaslužku Din 19.15, ali mesečno Din 478.75. Ce sedaj znaša njegova mesečna 40 odst. nezgodna renta Din 400.—•, je že tu prikrajšan za Din 78.75 mesečno. Po Pravilniku o bratovskih skladnicah, čl. 111, odst. 2, se ima pregled nezgodnikov vršiti vsako leto. V praksi se pa vrši to tako, da ga zdravnik lahko vsak čas pokliče na pregled. Pa vzemimo, da je ta nezgod-nik tri mesece po okrevanju bil zopet pregledan in mu je zdravnik priznal še samo 20 odst. rento. Ta mož je sedaj utrpel izgubo na zaslužku Din 278.75 mesečno. In tako gre dalje do 10 odst. delanezmožnosti, pri katerih pa že po Pravilniku izgubi vsako rento. Ves prej navedeni zaslužek je bil preračunan na povprečno 25 šihtov mesečno, a nezgodna renta se, mu plačuje mesečno, ker je to v zakonu predvideno. Zdaj pa vzemimo, da je ta kopač napravil samo 14 šihtov mesečno (n. pr. Velenje) po 21.60 Din: zaslužil je Din 302.40. Od tega ima odbitke za socialno zavarovanje in drugo Din 110— mesečno; njegov čisti zaslužek znaša potem Din 192.40. Ako je sedaj še prejema! 15 odst. nezgodne rente, dobi k temu še Din 150.— mesečno, torej znaša njegov mesečni dohodek z nezgodno rento vred Din 342.40. Ta ponesrečeni rudar je bil glasom določbe v »Uputstvih« k »Radnim uslo- vom« zato, ker se je ponesrečil, kaznovan od uprave drž. rudnikov za Din 268.10, če napravi 14 šihtov; ako bi se pa normalno delalo, pa za Din 478.75 mesečno. Temu nesrečniku pravi sedaj uprava, da, ako hoče doseči svojo prejšnjo kategorijo, mu je na prosto dano, da se svoji nezgodni renti odpove. Torej ni dovolj, da je ta nezgodnik presta! toliko bolečin, bil prikrajšan na zaslužku in za toliko in toliko odstotkov na delazmožnosti in da se mora hudo mučiti, ako hoče sedaj doseči svojo prejšnjo storitev. Ne, ni dovolj!. Še tej bori nezgodni renti se mora odpovedati, pravi uprava drž. rudnikov. Ce se še prej, ko je bil zdrav, z zaslužkom, ki se mu danes nudi, ni mogel preživljati, kako se bo sedaj, po svoji nezaželjeni nezgodi, ko se mora odpovedati tistim par dinarjem nezgodne rente, ako hoče zopet doseči svojo prejšnjo kategorijo. Zahteve mariborskega delavstva. Resolucije, sprejete na javnem zborovanju strokovnih organizacij. Na javnem zborovanju mariborskih strokovnih organizacij dne 25. julija 1932 je bilo sprejetih več resolucij. ki vsebujejo te-le zahteve: Kriza obstoječega gospodarskega sistema, z vsemi svojimi strašnimi posledicami za delavski razred, zahteva nujnih ukrepov v zaščito vseh po krizi prizadetih ročnih in duševnih delavcev. Zato zahtevamo delavci: 1. Vzpostavitev gospodarskega sveta, ki naj bo pooblaščen organizirati gospodarstvo in ga prilagoditi stvarnim potrebam ljudstva, obenem pa delovati za izboljšanje mednarodnih gospodarskih odno-šajev. Upoštevajoč izredno važnost delavskega razreda v okviru današnje družbe, mora dobiti delavstvo odločilen vpliv v gospodarskem svetu. 2. Cim prejšnjo odobritev vseh na mednarodnih konferencah dela sprejetih konvencij, ki se nanašajo na zaščito delavcev in nameščencev. 3. Skrajšanje delovnika na 40 ur tedensko ob nespremenjeni mezdi, oziroma plači. 4. Uvedbo zavarovanja za brezposelnost na način, da bodo vsi brezposelni dobivali za ves čas brezposelnosti podporo, katera bo odgovarjala njihovemu faktičnemu zaslužku in višini vplačanih zavarovalnih prispevkov. 5. Preprečenj.e dvojnega zaslužka, oz. zaposleni a onih, katerih plače ali pokojnine dosegajo povprečni zaslužek delavstva one panoge, v kateri iščejo zaposlitve. 6. Najstrožje nadzorstvo nad izvajanjem zakonske zaščite delavcev in nameščencev in strogo kaznovanje delodajalcev, kateri se ne drže določb socialnih zaščitnih zakonov. 7. Da se delavcem in nameščencem da popolna svoboda organizacije in delovanja v cilju zaščite interesov delavcev in nameščencev ter da se vse v tem oziru še obstoječe zapreke odstranijo. 8. Da se izvedejo javna investicijska dela v čim večjem obsegu. 9. Da se vsa podjetja, katera ustavijo obratovanje, ali pa ga silno omeje, spravijo v tek pod državno upravo in nadzorstvom. Eno najvažnejših vprašanj za delavski razred je vprašanje socialnega zavarovanja. Delavstvo zahteva: 1. Razpis volitev v institucije delavskega socialnega zavarovanja. 2. Uvedbo zavarovanja za onemoglost in starost, in sicer s takojšnjim pričetkom plačevanja rent s pomočjo drž. podpore. 3. Neokrnjene dajatve v bolniški panogi zavarovanja, kakor so bile v veljavi do poslabšanja ob koncu lanskega leta. 4. Povišanje prispevkov za socialno zavarovanje na najvišjo po zakonu dopustno mero. 5. Upravno decentralizacijo socialnega zavarovanja. Centrala socialnega zavarovanja naj upravlja samo s fondi, ki služijo skupnim namenom. Ostale posle je poveriti okrožnim uradom. 6. Znižanje upravnih stroškov v socialnem zavarovanju in ureditev zdravniške in lekarniške službe, svrhi zavarovanja in zavarovancem odgovarjajoče. 7. Sodelovanje vseh obstoječih zavarovanj na način, da ne bodo zavarovanci pri prestopu iz enega zavarovanja v drugo izgubili svojih pridobljenih pravic. Zborovalci odobravamo sklepe velikega strokovnega sveta z dne 3. julija t. 1. in od njega označene pogoje za sodelovanje predstavnikov razrednih strokovnih organizacij v imenovanih upravah delavskega zavarovanja. Še vedno vlada silno pomanjkanje stanovanj vsled česar so stanovanjske najemnine pretirano visoke in v kričečem razmerju z zaslužkom delavcev in nameščencev. Poudarjamo, da je vprašanje zdravih in cenenih stanovanj eno izmed najprvobitnejših vprašanj zdravstvene, socialne in gospodarske politike. Zato zahtevajo delavci: 1. Zakonito zaščito stanovanjskih najemnikov glede odpovedi, ki naj bo dopustna le iz tehtnih razlogov. 2. Maksimiranje najemnin, ki bo odgovarjalo povprečju delavskih mezd in na^ tneščenskih plač. 3. Da se zasežejo in prisilno oddajo vsa ona stanovanja, katera bi lastniki iz spekulativnih ali drugih razlogov ne hoteli oddati. 4. Zakonito regulacijo stanovanjskih najemnin v novih zgradbah, da se prepreči oderuštvo. 5. Zidanje stanovanjskih zgradb iz državnih, banovinskih in občinskih sredstev ter podpiranje zadružne ini privatne iniciative pri zgradnji malih stanovanj. Stanovanjska zaščita je nujna in zato neodložljiva potreba. Zahteve za uvedbo občinske socialne akcije. Vsled vladajoče gospodarske krize, ki se je v teku letošnjega leta še poostrila, je na stotine delavcev v našem mestu brez posla in zaslužka. V takih prilikah je občina do!:žna priskočiti težko prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Zato zahtevajo zborovalci: 1. Takojšnje organiziranjje prehranie-valne in podporne akcije za brezposelne in njihove družine, ki so v mesto pristojni, ali pa stalno naseljeni in so bili zadnja leta sem v mestu zaposleni. 2. Izvedbo javnih del v najširšem obsegu. 3. Da se delavcem, ki so zaposleni pri javnih delih mestne občine, bodisi da jih izvršuje občina v lastni režiji ali pa jih oddaja privatnikom, zagotovi minimalna mezda kot jo je svojčas sklenil mestni občirtski svet. Z ozirom na vladajoče prilike, ki zahtevajo pospešeno reševanje vseh vprašanj, katera se tičejo podpiranja brezposelnih itd., je potreba, da se ustanovi v Mariboru pri tuk. Borzi dela sosvet, ki bo pooblaščen sklepati v vseli vprašanjih v smislu pravilnika o Borzah dela. Doma in po svetu. »Jutro« in njegov ekspert za Nemčijo«. »Jutro« je ta teden priobčilo o položaju v Nemčiji čudno poročilo, ki kulminira v sramotenju in v obrekovanju nemške socijalno-demokrat-ske stranke, v ostalem pa se odlikuje po veliki zmedenosti in neumnosti. Članek je sicer podpisan, za vsebino je pa odgovorno »Jutro«, ker se poslužuje za svojega političnega korespondenca mladega feljtonista, ki je politično še mladoleten in za svoje politične pisarije ne more biti odgovoren. Člankar je doslej priobčeval podlistke o oficijelnih prireditvah westfalskih Slovencev, ki so se jih udeleževali tudi jugoslovanski konzuli iz Westfalije. Sedaj pa se je spravil tudi na politične razmere — ne jugoslovanskih emigrantov — ampak nemškega naroda. Vsakdo, ki situacijo v Nemčiji količkaj pozna, bo na prvi pogled spoznal, iz kako sumljivih in neobjektivnih virov je zajemal »Jutrov« člankar svoje znanje o sedanji politični Nemčiji. To je moralo spoznati tudi uredništvo »Jutra«. Nam je samo prav, če je »Jutro« zaplovilo v te vode. Gotovo pa je, da tudi ta taktika »Jutru« in njegovim tendencam ne bo pomagala. ».Jutrovemu« najnovejšemu ekspertu pa bi samo svetovali, naj zaenkrat raje še piše o razmerah westfalskih Jugoslovanov in o svojih razgovorih z g. Bolho. Stavka bencinskega trusta? Bencinski trust je hotel zvišati cene bencinu. Zaprl je v Beogradu črpalke, tako, da se je bencin prodajal že po 20 Din kg. Avtomobilski promet se je seveda omejil. Ministrstvo za trgovino je interveniralo ter bo, če se naše rafinerije ne uklonijo, uvažalo Angelo Cerkvenik; ROSA. 51 (Povest.) — Piti je začel? Lepo! Nedvomno po nasvetu kakega učenega zdravnika, ki vidi v alkoholnih tekočinah samo protistrup ... Saj sem prav pred kratkim zvedel, da je alkohol izborno medicinsko preventivno sredstvo. O, ti vaši zdravniki. Potolažite se, naši niso nič boljši. — Šalite se, gospod doktor, meni pa ni do šale. Vem, da je Boja zavedlo na stranska pota zgolj tisto čudno duševno razpoloženje, razdvojena ljubezen ... Vsak dan dvajsetpet z bi-kovko po grbi in v enem mesecu bo zdrav. Če verujete ali ne! To je psihologija in vzgoja! Če že menite, da morate napraviti prostor tistile Tanji, dobro! Ustregel vam bom! — Kako? Prav preprosto! Samo na domovino boste morali pozabiti! Ali verujete v domovino? Ljubezen do domovine? Ali ni to samo: lenoba, poželenje po udobnosti, poležavanju, spanju? — Jalova filozofija, ki vam v praksi ne bo šla v klasje. O tem vam bo dano zelo kmalu poveriti se. — Domovino? Rada jo iinatn, pomeni mi mnogo več, nego poželenje po udobnosti, spanju... Da bom morala odreči se ji — vem. Drugače pač ne gre. — Vedel sem, da ste pametni. Vso to zadevo borno docela preprosto uredili. — Ostali boste pri meni. Čez pol leta, tam okrog maja namera,-varno namreč prodati ta sanatorij iu se naseliti kje v okolici Linza ali Salzburga. Pod Postlinbergom imam zelo lepo posestvo, ki je tako rekoč rojeno skrivališče za takšne mrli- i če ... Semtertja bom komu odrezal še vedno nos ali uhelj... in vi mi boste asistirali... Kot plačilo boste dobili pri meni vse, karkoli boste potrebovali. — Preveč bi vzela, če bi sprejela to vašo ponudbo. — Jaz že vem, kaj govorim. Tako bo in nič drugače ali pa sploh | nič ne bo! — Me boste torej obvestili, kdaj bo stvar dozorela? Rosa se je poslovila in šla peš vso dolgo pot od Springerjevega sanatorija, ki se je nahajal na Wallen-steinovi cesti, do svojega stanovanja na Kolumbovem trgu. Hodila je počasi, prepuščajjoč se svojim mislim, ugibanjem, upom in megleni bodočnosti. Bila je že pozna noč. Dvakrat ali trikrat se je morala legitimirati. Neizrekljivo hudo ji je bilo: ločiti se od vsega, kar ji je drago in znano, podati se v objem novemu, popolnoma nepoznanemu ji življenju, daleč od domovine. O ... o domovini je dr. Springer govoril, kukor da je ni. Domovina? Ni je! So pa ljudje, ki so nam ljubi, mrtvi in še živi! Kraji so res povsod enaki! Kraj je pač kraj! Vendar in kljub jasni zavesti, da ima razumsko prav, čuti, da ji tukaj nekaj ni prav, da je pusto, neznansko dolgočasno, da ji nedostaje nekaj prijetnega, znanega, toplega, kar človeka ovija kakor volnena plahta, kakor dišeče seme... Ostal ji bo sam dr. Springer. Springer je res prijeten in ljubezniv, dober človek, a včasih ji je zoprn. Star je, zelo star. In čudaški. Mogoče se starec ukvarja z mislimi, ki bi mi bile zoprne, če bi vedela zanje. Potem bi mu bila 'izročena na milost in nemilost! Ali ne bi bila njegova, vsa njegova, kadarkoli in kakorkoli bi hotel? Saj bi mogel vsak hip pisati Boju, kje živi. Kaj bi potem iz tega nastalo? V misli se ji je vpletel pijanec ki se je zaletel vanjo. — Golobica ... golo ... golobčka ... moja... Jecljal je in se opotekal. Prijela ga je za roko. — Kje stanuješ? Na po ... na po ... li... policiji. — Kje boš spal'? — Spa ... al ? Vidiš ... tukajle lepa postelja! Legel je na pločnik ob visoki hiši in se ni dal več spraviti naprej. — Imaš ženo, otroka? — Ženo? Vlačugo imam... in še dve ... dve mladi vlačugi... mnogo služita... Pa sta bili tako lepi, ko sta bili majčkeni... Hilda je imela modre očke, sladke, golobje... o tiste oči. Zajokal je. — Hilda in Mariandel... tako ; zelo lepi sta bili! Pa sem padel pod kolesje stroja. .. Glej tukaj na roki je poznati... Šli sta po kruh, morali sta iti... na cesto ... Začel sem piti... Od tistih dob pijem, čuješ... Mici, prinesi Štefan na mizo! Strela, jaz nisem pijanec. Kdo je pijanec ... jaz sem narod .. • narod sem! Kdo more kaj narodu? Narod je suveren ... Živel Franc Jožef!... živel... živel! Kakšni socialisti? Narod, ne Adler... Doli Judje ... Narod je suveren. Rosa je opozorila stražnika m pijanca in je, še bolj žalostna, nadaljevala svojo pot. bencin od drugod. Tudi založniki ne j bodo smeli cen zvišati. — Bencin je j pa bil že doslej predrag. Bivši avstrijski minister, baden-ski župan Koilman, ki je pravzaprav naš rojak, je govoril v Neulengbachu ter izjavil, da je absolutno potreben nosilec za zaščito nezaposlenih. Potrebno je, da se za to podpiranje dobe javna sredstva, oziroma zvišajo, ker so dosedanja nezadostna. — Pri nas še nismo čuli takih besed od -županov ali pa le v jako slabi oo-inti. Avstrijska radio družba proti Hitlerju. V petek, dne 29. t. mi. bo imel Hitler v nemškem radiu svoj volilni govor. »Ravag«, avstrijska radio družba, je sklenila, da tega govora ne bo prenašala. Obtožba voditelja »Reichsban-nerja« zaradi veleizdaje. Nemški socialni demokrati imajo svojo republikansko vojaško organizacijo,^ enako kakor v Avstriji »Schutzbund«. Polkovnik Breuer je poveljnik. Ta je bil pred nekaj dnevi aretiran in obtežen veleizdaje zaradi nekega govora, ki je bil objavljen v meščanskem časopisju, dasi je bil govor tendenčno potvorjen. — Naknadno javljajo iz Berlina, da je bil Breuer izpuščen. Volilni boj z zastavami je danes v Berlinu moda. Raz velike večine biš vise zastave vseh mogočih oblik in barv. Rdeče »Železne fronte«, so-cijalni demokrati, strokovne organizacije in športne organizacije s tremi belimi puščicami, ki nosijo naslove: »Svoboda«, »Delo«, »Zaslužek«. Črno-belo-rdeče nacijonalistične s sekirastim križem, rdeče komunistične s kladivom in srpom, ter črno-rdeče-zlate so razširjene po vsem mestu, nacijonalistične, predvsem v zapadnih delih mesta, medtem ko je največ rdečih v severozapadnih delavskih okrajih. Vsepovsod so nalepljeni tudi ogromni iepaki, ki pa ne Posijo več toliko običajnih slik, temveč predvsem tekste v ogromnih črkah. Intenzivno volilno propagando si morejo dovoljevati samo »Železna fronta«, nacijonalni socijalisti in komunisti, medtem ko ostale manjše stranke komaj da pokažejo nekaj malih lepakov. Vseh kandidatnih list je vloženih 21, katerih pa večina ne pomeni mnogo. Odločevale bodo prve štiri, ki so vložene po temle vrstnem redu: 1. socijalni demo- krati, 2. nacijonalni socijalisti (Hitler), 3. komunisti, 4. centrum (katoliški). Ponoči nasprotniki drug drugemu sežigajo zastave in trgajo lepake z oglasnih kioskov, pri čemur pride večkrat do spopadov, ki pa zadnje dni v Berlinu nimajo več resnejšega značaja. Pač pa še pride do prelivanja krvi v provinci. Tako je bil v Kolnu nek delavec ustreljen po nekem hitlerjevcu, drugi hitlerjevec je v Friedrichskoogu ustrelil nekega socijalnega demokrata. V Essenu je neki komunist ustrelil hitlerjevca. V Kolnu je bilo tekom julija pet oseb ubitih po hitleqevcih. Hitlerjevci sanjajo o puču. Trdo-Vlatno se v Berlinu vzdržuje vest, da nameravajo hitlerjevci za slučaj, da j.11?1 v°litve ne prinesle večine, iz-yrihti v noči po volitvah državni udar, pa ni verjetno. Izjave ministra Schleicherja v radiju so vplivale na nje kot hladen tuš. fta drugi strani pa poročajo, da se je Hitler izjavil, da bo vlado von Papena toleriral vsaj še par mesecev. Morilec iz naslade, 81 letni mesarski pomočnik Havliček iz Rvbni-ka pri Katovicah na Češkem je bil te dni obsojen na vešala, ker je oskrunil in nato umoril neko 7 letno dekletce. Smrtna obsodba je bila spremenjena v dosmrtno ječo. Pogodbo o nenapadanju med Poljsko in Sovjetsko unijo so zastopniki obeh vlad končno te dni Podpisali. Vsa poljska javnost izraža veliko zadovoljstvo nad tem, medtem pa je Rumunija neprijetno presenečena in očita Poljski izdajo. Pogodba bo obema pogodbenicama v korist. Poljski zavaruje hrbet za slučaj konflikta z Nemčijo, sovjetska Rusija pa se bo čutila varno ob svojih vzhodnih mejah za zelo ver- Sladkogorska tovarna pridržala delavski denar — Din 154.403. Poročali smo že v »Delavski Politiki«, kakšne ogromne vsote dolgujejo podjetniki OUZD za bolniško zavarovanje delavcev, katere so že odtegnili delavcem, pa ne izročili OUZD. Pravkar smo zvedeli nov kričeč slučaj takšnega pritrgo-vanja delavskega denarja. Sladkogorska tovarna lepenke in papirja v Sladkem vrhu pri Mariboru, last Mauro.Sesslerja in tovarišev, je šla v poravnavo s pasivo nič manj kot 53,380.842.98 Din ter javlja v svojem predlogu za poravnavo med primanjkljajem tudi znesek Din 154.403.—, katerega dolguje za delavsko bolniško zavarovanje OUZD. To je ogromna vsota, ki jo dolguje ta tovarna delavskemu zavarovanju. Neverjetno je in nerazumljivo, kako je mogel OUZD tako dolgo čakati tovarno, da je primanjkljaj narasel do te višine. Polovico tega denarja je Sladkogorska tovarna že odtegnila delavcem od njihovega zaslužka, t. j. prava last delavstva in smatramo, da je to početje Sladkogorske tovarne kaznivo po kazenskem zakonu, ter prosimo državnega tožitelja v Mariboru, da se za stvar zanima in uvede preiskavo proti g. Mauru Sesslerju in tovarišem. Ne gre, da bi podjetniki na ta način zapravljali delavski denar, zlasti v današnjih težavnih časih in s tem uničevali delavsko bolniško zavarovanje. Pripominjamo, da je ostala Sladkogorska tovarna tudi davčni upravi dolžna 370.000,— Din na davkih. Tudi davčna uprava je dolgo čakala Sladkogorsko tovarno. Kakor znano, je glavni lastnik Sladkogorske tovarne industrijalec g. Mauro Sessler, nečak mariborskega industrialca Josipa Rosenberga, pri katerem je bil Sessler pred par leti v službi v Mariboru. G. Rosenberg pa je bil poprej solastnik Sladkogorske tovarne in je potem odstopil svoi del Sesslerju, ki se je poročil s hčerko veleindustrijalca Hertmana v Zagrebu, in se je vršila takrat pred odhodom Sesslerja iz Maribora velikanska pojedina v prostorih sedanjega kino »Uniona«. Danes pa baje g. Sessler nima ničesar več, vsaj na papirju ne, ampak je vse v njegovem stanovanju last žene. Aktiva znašajo po navedbi nekaj nad 43 milijonov. Ponarejevalci bankovcev aretirani. Devet ponarejevalcev in njihovih pomočnikov v zaporu. V zadnjem času so se jeli pojavljati v Ljubljani in morda tudi drugod v okolici ponarejeni stodinarski in tisočdinarski bankovci. V Ljubljani so poizkušali v treh prodajalnah oddati ponarejene bankovce. Dne 25. t. m. je prišel mlajši človek v trgovino koles I. Goreč ter kupil kolo. Odštel je 15 stotakov, ki jih je trgovec spoznal za falzifikate in je telefoniral policiji. Franceta Okorna so zaprli. Pri njem so našli zašitih v obleki še 9 falzifikatov. V trgovini v Prešernovi ulici je pa oddala neka ženska tisočdinarski bankovec. Žensko so izsledili, dasi je doma iz Spodnjega Brnika. Izgovarjala se je, da ji je dal denar neki neznanec. Pri preiskavi na njenem domu so pa našli še več ponarejenega denarja in tudi pripravo za ponarejanje, kar je pa bilo skrbno skrito po raznih skri-viščih. Ob strogi preiskavi so obdolženci povedali, da se izdeluje ponarejeni denar tudi v Suhem dolu pri Mostah. Tu je policija našla pravo delavnico. Blizu Moravč pa je policija izsledila za okoli 400.000 Din falzifikatov, ki so bili razmeroma dobro ponarejeni in je bilo vanje treba vpisati samo še številke. Obe družbi sta vedeli druga za drugo. Aretiranih je bilo 9 oseb, ponarejevalci in razpečevalci. Policija je natančno ugotovila število ponarejenih bankovcev ter objavlja, da naj se falzi-fikati takoj javijo, če bi se še kje pojavili. Oškodovanci dobe škodo povrnjeno, ker so med ponarejevalci tudi imovitejše osebe. letni slučaj spopada z Japonsko, ker je podobne pogodbe sklenila tudi z Letonsko, Estonsko in Finsko. Ostane odprto le še vprašanje pogodbe z Rumunijo, ki radi Besarabije ne pride z mrtve točke. A prej ali slej se bo morala tudi Rumun-ska odločiti, ker jo bodo k temu razmere same prisilile. Poljska si obeta od pogodbe s Sovjeti tudi poživitev svojega narodnega gospodarstva, ker je Rusija lahko dober odjemalec za proizvode njene industrije. Gorgulov, morilec prezidenta Doumerja, je bil v Parizu obsojen na smrt. Prizadevanja ruskih emigrantov, da bi ga prikazali kot člana čeke, se niso posrečila. Carinska vojna se je med Irsko in Anglijo pričela kot posledica osamosvojitvenih prizadevanj Irske. Na Irsko so prišli nemški agentje, da sklenejo z vlado pogodbe za dobave premoga. Dvoje letal je treščilo na zemljo v Angliji. Eno civilno s tremi potniki in eno vojaško z dvema vozačema. Vseh 5 oseb je mrtvih. Dve katastrofi v Nemčiji. Šolska jadernica se je potopila. — Dva vlaka sta trčila. »Nioba«, šolska jadernica nemške mornarice, na kateri se je nahajalo 109 častnikov in kadetov, je v svrho vaj manevrirala v Severnem morju. V bližini otoka Fehrman-Belt se je iz dosedaj neznanih vzrokov nenadoma potopila. To se je izvršilo tako naglo, da se je moglo rešiti le ono moštvo, ki se je nahajalo na krovu, s tem, da je poskakalo v morje. Ostali, ki so se nahajali v notranjosti ladje, so se z njo vred potopili. Rešilne ladje, ki so prihitele na mesto nesreče, so zamogle rešiti le 40 mož, ki so se do skrajnosti izmučeni še vzdrževali nad vodo. 69 mož je utonilo. Radi te nezgode je zavladala po vsej Nemčiji narodna žalost. — Druga nesreča se je zgodila v sredo zvečer na postaji Gesundbrun-nen, kjer je neka lokomotiva z vso močjo zavozila v osebni vlak, ki je ravno vozil v postajo. Dve osebi sta bili na mestu mrtvi, 20 je bilo težko, 40 pa lažje ranjenih. Pet vagonov osebnega vlaka je bilo popolnoma razbitih. Maribor. Uspeh organiziranega delavstva pri »Kovini« na Teznu. Minulo sredo so se vršila v tovarni »Kovina« na Teznu pogajanja med zastopniki delavstva in vodstva tovarne za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Tovarno Je zastopal ravnatelj g. Štein, delavstvo pa poleg zaupnikov, tajnik SMRJ s. Vrankar in vodja tukajšnje ekspoziture »Delavske zbornice« s. Ceh. Po dolgotrajni borbi je končno vodstvo podjetja sklenilo z organizacijo delavstva novo kolektivno pogodbo, s katero so delavstvu priznane vse dosedanje pravice oziroma pravice in dajatve, ki jih predvideva novi obrtni zakon. Temeljna plača za profesijoniste, ki je doslej znašala od 4 do 5 Din, je v novi kolektivni pogodbi določena na 5 Din za uro. Istotako je priznan delavstvu dosedanji letni odmor, vajenci pa dobe po 6-mesečni učni 'dobi plačo. Čestitamo delavstvu v tovarni »Kovina« na uspehu v tem mezdnem boju ter mu toplo priporočamo, da se še bolj oklene svoje strokovne organizacije, ker le v organizaciji je moč. Delavstvo v ostalih tovarnah pa naj si ta uspeh organiziranih kovinarjev vzame za vzgled. Pomanjkanje bencina tudi v Mariboru. Kakor v ostalih krajih naše države, se tudi v Mariboru zadnje dni opaža pomanjkanje bencina. Ako ne bo v kratkem rešeno sporno vprašanje radi uvoza bencina, grozi številnim šoferjem brezposelnost. • v 'tfčv Namakanje perila s Hem