590. števc
V Ljubljani, petek dne 15. avgusta 191 3.
Leto fl.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 6'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvn.	s!*
j::	Telefon	številka	118.	"t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
jk	Uredništvo In upravništvo:	::t
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska	ulica	St.	6.
Dopisi se pofiiljajo uredništvu. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in cahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poni	pust.	— Za odgovor je priložiti	znamko.	:«
m	Telefon Številka 118.	n:
Za samostojnost Balkana.
Revizije ne bo! — Balkan proti terorizmu velikih sil. — Za novo balkansko zvezo. — Gospodarsko zbližanje balkanskih držav. — Ureditev razmer med Srbijo in Črno Goro.
(Od našega posebnega poročevalca.)
—an. Bukarešt, 10. avg.
Poslednje formalne seje in govorov na nji vain nisem niti brzojavno niti v dopisih opisoval, ker je o vsemu temu takointako javljala ru-munska brzojavna agencija in ker sem vedel, da }e vas interesiral v prvi vrsti politični facit te desetdnevne konference, na kateri bo sir pdward Grey gotovo zavidal gosp. Majoresca. Poslednje tri dni se pa ni zgodilo ničesar posebnega, česar vam ne bi v prejšnjih *vojih brzo-Javih že aviziral. Za feljtonistično opisovanje je še vedno časa dovolj, jali ko je podpisana pogodba o balkanskemu miru in ko je bil v proslavo tega miru odslužen v stari mitro-politski cerkvi z veliko parado, v prisotnosti celega dvora, vseh diguitar-jev in vseh udeležencev na mirovni konfernci Te deum, hočem resimi-rati rezultate bukareških posvetovanj, mojih vtisov in informacij.
Pred vsem naglašam ponovno, da se vedno bolj potrjuje moja od prvega začetka konstantno ponavla-na trditev, da bukareški mir ne bo revidiran od velikih sil. Danes je to že skoraj splošno priznana stvar in samo kak posamezni dunajski list poskuša mešati pojme s tem, da govori o reviziji. Sedaj se že z gotovostjo lahko reče, da so pridržki nekaterih velikih sil bili bolj pritisk na posamezne delegacije, da v svojih zahtevah ne gredo predaleč, obenem pa da se bolgarskim delegatom omogoči sprejem pogojev, stavljenih od zaveznikov, da pa vendar lahko porečejo doma, da so odnehali samo zato, da omogočijo mir, pogoji pa da bodo potem takointako revidirani od velikih sil v bolgarsko korist. Tako izjavo so Bolgari tudi stavili v zapisnik predposlednje seje, ali, naravno, v mirovno pogodbo kot tako taka izjava ni mogla biti sprejeta, kakor sem to javil še par dni pred zaključenjem miru. Značilno je, da le Anglija svojo rezervo glede revizije, ki jo ie prijavila skupno z Avstrijo, preklicala, a prijavila jo je s pridržkom, da tudi ona pridržuje sebi pravico revizije, ako bodo revizijo zahtevale tudi ostale velike sile. Ta fakt ni bil zadostno naglasen y dunajskem časopisju, zato je biio pa močnejše naglašeno dejstvo, da si je tudi Rusija pridržala pravico revizije. Ali značilno je, da je Rusija to storila po Angliji in še-le potem, ko je Anglija že umaknila svojo zahtevo in da je tudi onai (Rusija) storila to največ radi tega, da Avstrija ne ostane sama in da tudi ona Bolgarom omogoči podpis mirovne po-
godbe. Sicer pa vsi ti pridržkj ne bodo čisto nič vplivali na izvršitev same pogodbe, še manj bodo pa mogli spremeniti njen značaj definitiv-nosti, ker nobena velika sila ne bo hotela izzivati konflikta, ki bi postal neizogiben, ako bi hotela s silo uveljaviti svoje revizionistične zahteve, ki zamorejo biti samo enostranski, ker je popolnoma izključeno, da bi velike sile bile složne.
Pridržki glede revizije imajo z® Avstrijo in za Rusijo samo taktično vrednost in zdi se, da bosta operirali z njimi v momentu, ko se bo reševalo vprašanje južnih mej Albanije, vprašanje egejskih otokov in vprašanje trgovinskih koncesij av-stro-ogrski monarhiji od strani Srbije. V resnici so pa vloge trojnega sporazuma in trozveze tako razdeljene, da balkanskim državam — in v te je od sedaj treba računati tudi Rumunijo — ne bo treba in, kolikor sem informiran, one se ne bodo niti hotele dati od nikogar več terorizirati, ker lahko z gotovostjo računajo na neslogo med velikimi silami. Evropa je složna samo še v vprašanju ureditve vprašanja Tracije. ali v nobenem drugem vprašanju na Balkanu. In to je drugi popolnoma siguren in pozitiven uspeli bukareške konference: Balkanske države v bodoče lahko vodijo in obvarujejo popotno neodvisnost svoje politike, ako le hočejo.
Bodo li one to hotele in ali bodo vse one to hotele? Ena edina bi mogla ne hoteti in to je Bolgarska. Ali ona je bila z vsemi temi nesoli-darnostmi in nelojalnostim nevarna poprej, ali sedaj, po vojni, po kateri bo Bolgarska — kakor je pred-sinočnjim rekel Fičev — rabila naj-maj deset let, da se zopet privzdigne in po takšni ureditvi njenih mej, kakor so določene v tej mirovni pogodbi, Bolgarska ne more več z uspehom voditi neko separatno politiko, ki bi bila ostalim balkanskim državam ovira, ali pa celo kaka nevarnost. Ako bi ona poskušala s tem, bi našla zopet — to je absolutno sigurno — proti sebi ravno to koalicijo, ki jo je tudi sedaj potisnila v niene naravne meje. Bolgarska torej Se dolgo ne bo niti hotela niti mogla kvariti in izigravati harmonije balkanske sa. mostaine politike, politike balkanske skupnosti. Druge balkanske države imajo pa največii interes na tem. da čuvajo z združenimi močmi samo-stalnost orientacije in da utrdijo skupne vezi. Zavest o temu je danes tako močna v vseh balkanskih državah. da je tukaj je začela zelo
močna agitacija, ne samo za splošno balkansko alijanco, temveč celo za konfederacijo. Pristaši vseh strank agitirajo v tem smislu in jutri se sestane konferenca časnikarjev in politikov, ki bodo organizirali odbore za propagando te misli. Na čelu akcije stojijo prvi rumunski možje in ta akcija je že vnaprej dobila priznanje od najmerodajnejših faktorjev v balkanskih državah. Take Jonescu, Ve-nizelos in Pašič so z zadovoljstvom vzeli na znanje idejo take propagande, pa tudi nekateri Bolgari so se izrazili, da četudi se za sedaj še ne morejo pečati s tem vprašanjem, smatrajo, da kmalu pride čas, ko bo Bolgarska mogla sodelovati v tem gibanju, da se le najde v novem položaju. Agitacija se vsekakor prenese tudi na Bolgarsko in četudi je Fičev nekemu Srbu rekel, da je Čudno. da so vse srbsko-bolgarske zveze slabo končavale, j|e vendar na zagotavljanje tega Srba, da bo mlajša generacija vendar nadaljevala s propagiranjem ideje sporazuma in zveze, odgovoril, da Je treba navzlic vsem razočaranjem v tej smeri nekaj poskušati.
Ali paralelno s to agitacijo v javnosti gre tudi diplomatska akcija, ki še ni in tudi ne more biti zaključena. ali ki vodi h konsolidaciji balkanske skupnosti na podlagi čim ožjih trgovinskih in političnih zvez. Aviziral sem vam to akcijo že pretekli teden, danes pa lahko rečem, da stojijo akcije njenega uspeha prav dobro. Rumunski minister poljedelstva Ksenopol dela pridno na pripravljanju nove trgov, pogodbe, oziroma boljše rečeno neke vrste gospodarske konvencije med Rumunijo in Srbijo, kateri bi se pridružila tudi Grčija. Drugi važen fakt v tej smeri sem vam tudi brzojavno sporočil, a on je v tem, da so vse države, ki so podpisale bukareštski mir, razen Bolgarske, našle gotov sporazumen način, kako temu miru osigurati de-finitivnost. oziroma da ena drugi garantirajo solidarno teritorijalno nedotakljivost. V ostalem, to leži že v sami stvari zadeve in ne bi bilo nič posebnega, ali v tem slučaju }e to
od največje vrednosti, ker 3e s tem vstvarjena na]gla\Tiejša podlaga od-nošaja, ki Ima v sebi mnogo podobnega z defenzivno zvezo štirih balkanskih držav: Rumunije, Srbije Grčije in Črne gore. Bolgarska vsak čas lahko pristopi v to zvezo. Iz umljivih vzrokov se ni moglo in tudi ne hotelo forsirati, da taka klavzula pride v samo mirovno pogodbo in da na njo pristane tudi Bolgarska, a tudi Bolgarski je treba dati časa, da se prepriča o definitivnosti danes vstvarjenega položaja in ko se to zgodi, je gotovo, da bo Bolgarska, da se obvaruje od novih neprilik in posebno od turške nevarnosti, ki ji ostane sedaj zmerom odprta, porabila možnost, da stopi iz osamljenosti.
Med Grčijo in Srbifo obstoji točen sporazum glede mej, med Srbijo in črno goro pa v tem oziru ne more priti do nobenega spora, ker bo Srbija na vsak način diala Črni Gori ono, kar je črni gori potrebno, ali to vprašanje se bo rešilo skupno z drugimi nekaterimi vprašanji, ko se bo na splošno uredil odnošaj med obema srbskima kraljevinama.
Inidatorji propagande za balkansko ligo stavljajo v svoj program tudi Albanijo. Za sedaj, dokler se tam ne uredijo razmere, se seveda ne bo moglo veliko storiti, morda niti začeti z delom, ali Albaniji vsekakor ne preostane drugo, kakor da se prej ali slej približa ostalim balkanskim državam. Med Albanijo In Srbijo bodo vsekakor v najkrajšem času morali Iz ekonomskih ozirov, največ pa Iz ekonomskih interesov Albanije nastati normalni In deloma tesnejši odnošaji, ki napravijo pot nadaljnjim sporazumom.
Vendar bi bilo ne samo preveč drzno, temveč tudi nereelno govoriti že sedaj o sklepanju splošne balkanske zveze. Ali je vsekakor aktualno govoriti o tem, da so položeni temelji ožje zveze med Rumunijo, Srbijo. Grčijo in Črno goro in da je položaj Bolgarske in Albanije, prve med Srbijo, Grčijo, Turčijo in Rumunijo, druge pa med Srbijo, Grčijo in Črno goro tak, da nista čisto nič nevarni
Propad slovenske kulture.
Nekdanja Ljubljana,
(Kakšna je sedanja Ljubljana, pokažemo jutri.)
in da moreta zasledovati svoje prave interese samo, ako ostaneta, ako že ne v tesnih, vsaj v najkorektnejših in najlojalnejših odnošajih z vsemi sosedi, ker ti sosedi — razun Turške — vsebujejo že danes naravno koalicijo obrambe in skupnosti interesov.
Nova konstelacija na Balkanu je v sami stvari zmaga trojnega sporazuma nad trozvezo im vendar ta konstelacija. posebno z vstopom Rumunije v balkansko skupnost, ima to dobro, da Balkana ne prepušča na milost in nemilost trojnemu sporazumu, ali posameznim njegovim članom. Nasprotno, balkanski blok ima’ danes po Rumuniji znatno zaščito v trozvezi im kar je najvažnejše, on lahko izkorišča svoj utrjeni položaj na ta način, da mu je tem manj potrebna podpora zunanjih sil, tem zunanjim silam je pa potrebna njegova podpora. Sedaj lahko blok kot celota in posamezni njegovi člani vodijo lažje politiko svojih interesov in ciljev, kl se nikjer ne križajo, temveč so sl vsporedni.
To so veliki rezultati bukareške konference, a o rezultatih za vsako
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. V Ljubljani Ustanovljena leta 1881.
brez odbitka rentnega
:	davka.	:
: obrestuje hranilne : vloge po čistih :
4
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
LISTEK
PAVEL. BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Da. da, da... tako je! Torej jo poznate tudi vi?«
Parižanka pa je izbruhnila zdajci v glasen, kovinski, rezek smeh:
»Ah. ne. ne ... ne!... Presmeš-no bi bilo, če bi stari... Ah, otroci, valjala bi se od smeha!...«
Zdajci pa je postala spet resna, skoraj zadirčna ...
No, kaj me gledaš,« se je obrnila nenadoma k Teodorju, »kakor da bi bila ljubosumna? Saj veš, kaj mislim...«
»Nič ne vem. za koga gre, niti kaj misliš,« je dejal on. stiskaje zobe, »toda izvedel bom, in sicer takoj zdajle...«
Vzel je sabljo, ki jo je bil postavil v kot, ter si zategnil pas.
Toda Parižanka je stopila proti njemu in namršila črne obrvi nad svojimi žarečimi očmi:
»Torej te zanima tista plavolaska tako zelo?«
»Vedeti hočem, kaj je.«
»Kaj hočeš vedeti... kje se skriva tisti veliki denar?«
»To ali kaj drugega, a vedeti moram.«
»Kaj drugega pa?« Je vztrajala ona in ga prijela za komolec.
»Kaj te briga — to ie moja stvar!« je kriknil on in se je otresel s silo.
Obrnil se je k Tatorju.
»Daj mi Florestanovo hišno številko !«
Ves osupel nad tem nenamera-vanim učinkom svoje klepetavosti, je ugodil Tator njegovi želji.
»Dobro,« je velel Teodor, »do svidenja.«
Odšel je naglo — Parižanka pa mu je sledila skoro za petami...
Ostali so se spogledali z znaki silne poparjenosti; prvi je prekinil molčanje veliki Kazimir in dejal Tatorju filozofsko:
»Dragi moj, zdi se, da si zamudil imenitno priliko, molčati...«
XIV.
Kalvarija...
T eodor se Je odpravil naglih korakov proti ulici Recolč.
Ta Florestan! Ta Marta! Kdo bi bil le slutil kaj takšnega!
Stvar je bila jasna kakor dan; tudi Regini je prišlo takoj na um: to je Marta, nihče drugi ne more biti kakor ona — Marta Lemetrova.
Plavolasa, drobna, modrooka, z dojenčkom... Ona je!
I. kajpak! Stari }o je najel, in zdaj Jo trna pri sebi. Seveda, tudi njemiu se hoče denarja, tudi njemu!
Zamrmral je Škripaje z zobmi;
»Počakaj, stari hinavec, ki se zabavaš z njo — jaz ti pripravim drugačno zabavo, tebi in njej...«
Namesto, da bi nadaljeval svojo pot proti ulici Recolč, je zavil naglo po ulici Vinegrijč in dospel na Val-mijsko nabrežje.
Blizu tam je bila postaja narodne garde, zastavjjena kakor nalašč z ljudmi njegovega bataljona, vrlimi poštenjaki, na katere se je mogel zanesti ...
Vstopil je ponosno, pozdravljan od vseh:
»Ah, kapitan Kavaljč ... dober dan, kapitan. Kako se imate, gospod kapitan? Nič novega?...«
»Novega ni. a javili so mi...«
»Kaj važnega? .. •«
»V ulici Recolč stanujeta baje star dedec in mlada ženska, ki se vedeta zelo sumljivo.«
»Gotovo sta spet kaka špijona!«
»Tega ne morem reči z gotovostjo: samo poročalo se mi Je tako. Toda vest prihaja iz dobrega vira — treba je pogledati, koliko je v njej resnice.«
»Slušamo, gospod kapitan,« so govorili možje in odpirali oči. polni grožnje. »Ta sodrga preprečuje vse, kar ukrenejo naši: brez nje bi bil Pariz že desetkrat rešen oblege ... K zidu z njimi in postreliti jih kakor zajce!...«
»V tem slučaju gre samo za sumnjo, to vam ponavljam še enkrat, je dejal Teodor, skoro preplašen nad naglico, s katero je Šla njegova pšenica v klasje. »Stvar Je nejasna... videti moram pred vsem, kaj in kako.*
In dejal je z zapovedujočim glasom:
»Poročnik, pošljite seržanta in par mož, da mi privedejo osumljenca. Florestana Roajaneta; star je in obrit, prav farški obraz, lase pa ima dolge in kodraste, plave ...«
Možje so si že razlagali Teodorjeve besede po svoje:
»Preoblečen far... Zakaj se neki preoblači? To priča že samo po sebi, da nima čiste vesti.«
Toda kapitan je nadaljeval:
»In z njim vred mlado, plavolaso žensko, ki ima otroka, kakor se mi vidi.«
Z mahljajem roke je prekinil šale, ki so Jih začeli zbijati:
Privedite mi oba semkaj. Jamčim vam, da jima pretipljem obisti, preden mine pet minut. In glejte, da se mi požurite; mudi se mi...«
In dočim }e odhajala četa v br-zohodu, je zamrmral sam pri sebi, smehljaje se zlobno in škodoželjno: »Radoveden sem, ali se bosta tndii potem še dobro imela, ko bosta stala tu pred menoj,..«
Postavil se je moško In začel čakati, pripravljaje se, da ustrahuje zločinca, ki sta se predrznila prezirati kapitana Kavaljčja In njegovo gospo mamo. ter uživaje že naprej ob misli na njiju potrtost in njiju strah.
Pripravljal se Je, da Jima poreče s preostiplim glasom:
»Vidva! Tak vidva sta tista, ki so mi ju ovadili kot vohuna!... Vi-
dva skupaj!... Kdo bi si bil mislil, da se skrivate pri tem starcu?... In prav zares — počemu ste se skri» vali? Ali ste imeli kak vzrok? Kdor ne kani zlega, se vendar ne skriva. Hm... tak je nemara vendarle kat resnice v tem, kar smo slišali?«
»In potem,« si je dejal, prižigaje si cigareto, »kadar mi bo dovolj, ju izpustim... ali pa ju pošljem pred sodišče, kjer si naj pomagata, kakor vesta in znata ...«
Zamrmral je, kakor da izraža misel, ki je še daljna in nejasna:
»Prava figa mi je to ...«
Narodni gardisti pa so bili prišli-med tem do vrat hiše v ulici Re-colfi.
Vratarica je stala ravno na pragu.
»Kaj ne.« je vprašal seržan, »da stanuje tukaj neki Florestan Roa-janč?«
»Da, v četrtem nadstropju, vrata na desno.«
»Pri sebi ima žensko, plavolasko?«
»Da, nekaj časa sem... odkat se je začela oblega ...«
»Da. da, ie že on... Star je in obrit, kaj?... Seveda, bivši far.«
»On? ... Motite se, gospodje, on ni bil nikoli duhovnik ...«
»Oh, saj vem, da vam je to neznano... Vohuna sta, on in njegova priležnica ... vohuna sta obadva!.. Ali sta gori? ...«
(Dalje.)
»osamezno državo skoraj niti govoriti ni potrebno, ker zadostuje pogled na zemljevid, na katerem je označena nova razdelitev Balkana in lahko se bo videlo, da je doseženo popolno ravnotežje SM. Osiguranje Srbije in črne gore pa pomeni za slovanstvo in slovansko politiko mnogo večji uspeh od položaja, ki ie obstojal poprej. ali pa da se je na silo vzdržala stara zveza z Bolgarsko, ki je bila večno neodkritosrčna in pripravljena na delitev Srbije s sosednjo monarhijo.
Radost v Belgradu.
PISMO IZ BELGRAOA.
B e 1 g r a d, 30. jul. (12. avg.)
Mir ]e zaključen.
Dopolnjeno je... Mir je dosežen ...
Kako božanstveno in krasno vibrira po toplem ozračju tajinstvena godba angelja miru, katerega dih omamlja vse, da pozabljajo na vse prestane žrtve in težkoče, da se umika v ozadje vse, kar bi moglo bodisi kakorkoli deprimujoče vplivati na današnji svečan in veličanstven tre-notek.
Sto in en strel iz topov na trdnjavi naznanjal je v nedeljo popoldne belgrajskim prebivalcem veselo novico, da je končno klanje in — mir zaključen.
Vsakomur je sijala raz obličja radost, radost tem večja, ker se Srbija vidno približuje z lastno močjo onemu visokemu smotru: narod narodu, ko postaja Srbija slavna, ne samo po občudovanja vrednih junaštvih svojih neustrašnih sinov, pač pa tudi po delih in plemenitosti.
Žrtve, katera sta položila na oltar skupnih interesom oba naroda — srbski in bolgarski — niso padle zastonj. ker so bile potrebne za poznejše svoje kupno delovanje.
Uničena balkanska zveza vstaja iz groba pojačana in sposobnejša kot prej. Kobttrška dinastija je poražena, pohlepnost in šovinizem bolgarskih državnikov je potlačen v svoje mejie in besede Pašiča:
»Moja Iskrena želja je, da Rmnu-nija ostane na čelu narodov, katere mi predstavljamo«, ne pomenja ni-kake fraze, pač pa golo dejstvo in veseli me, kakor tudi vsakega dobrega Slovana, da je Rumunija pristopila k balkanskim državam in res želeti je. da Rumunija vsprejme visoki mandat na Balkanu, katerega ie v sedanjem slučaju tako spretno vršila in izvršila. To pa radi tega, ker niti Bolgarska niti Srbija ne more prevzeti vodilne vloge na Balkanu radi ravnotežja med obema narodoma in radi občega miru vse dotlej, dokler se zunanje politični vplivi ne izpremene v prilog ene ali druge slovanske države.
V tem zmislu j«e rumunsko posredovanje v interesu južnega Slovanstva.
Svečano lice Belgrada
označujejo predvsem mnogobrojne zastave, ki plapolajo raz vseh hiš, raz brzojavnih in elektrovodnih drogov in raz tramvajskih vozov.
Tu in tam streljajo iz samokresov in pištol in godba in petje se zopet čule iz javnih lokalov.
V nedeljo zvečer je bila iluminacija (razsvetljava). Čarobne raznobarvne električne žarnice raz pročelij trgovin in hiš razsvetljevale so ulice, po katerih so mrgolele množice ljudstva.
Tu in tam so se spuščale rakete fn zažigali umetni ognji, otroci in vojaki so zažigali žabice, skratka vse prebivalstvo je vzhičeno nad izidom
P. LOUIS COURIER:
Ali naj zakoljem oba?
Poslovenil Niko Modrilov.
Nekoč sem popotoval v družbi nekega mladega moža po kalifornijskem gorovju, v katerem živi rod, ki po mojem mnenju ne ljubi nikogar, najmanj pa Francoza; da bi vam povedal zakaj da ne, bi rabil veliko časa; zadostuje naj, da nas smrtno sovražijo in da ne mine veliko časa, preden se ne sprimejo znova. V tistem gorovju se vijejo med samimi prepadi tako slabe stezice, da sta mogla hoditi najina konja le z veliko težavo. — Moj tovariš je hodil na-prej; neki kolovoz, ki se mu je zdel prehodnejši in krajši, naju je zvodfll na napačno pot. To je bila moja krivda, kajti zaupal sem vodstvu dvajsetletnega neizkušenega mladeniča.
Ves dan sva potem iskala prave poti po gozdu, kamor sva zašla; toda kolikor bolj sva iskala, v toliko večjo goščavo sva prihajala; in bilo Je že pozno v noč, ko sva dospela pred neko temno poslopje, v katerega nisva mogla brez sumnje vstopiti, toda kaj sva hotela storiti drugega? Tam sva našla neko osdiarsko
enajstmesečnega Izrednega vojnega stanja.
Slovesno zahvalno bogoslužje
vršilo se je včeraj po vseh cerkvah v Srbiji in v novih krajih.
V	saborni cerkvi se je zbrala belgrajska elita.
Sivolasi starček Njegovo Veličanstvo kralj Peter peljal se je v odprti kočiji v krasni uniformi najvišjega poveljnika armade v sabor-no cerkev. Ljudstvo ga je po vseh ulicah navdušeno pozdravljalo, on pa je z vidnim ganotjem v enomer odzdravljal in še v dalji videl sem njegovo perjanico, kako se je pripogibala zdaj na to zdaj na ono stran.
Po končani bogoslužbi opazoval sem raz okna nešteto vrsto kočij in obilno množico ljudstva.
Vsi državni in avtonomni dostojanstveniki so bili navzoči pri zahvalni bogoslužbi, istotako tudi diplomatski zbor — razen g. Ugrona, avstro-ogrskega poslanika. Ruski poslanik Hartwig je bil celo s svojo soprogo..
Snoči so se pa zopet ponavljali posamezni streli, spuščanje raket in zažiganje ume talnega ognja skoraj po vseh ulicah.
Srbske, črnogorske, grške in ru-munske zastave pa še vedno plapolajo v lahnem vetriču, ki razhlaja žgoče poletne žarke. Solzavo vreme se je zopet izpremenilo v toplo in blagodejno orientalsko podnebje.
Velike svečanosti pa se še pripravljajo, ko prispo delegati iz Rumunije. Nad vse krasen vsprejem pa pripravljajo Belgrajčani bodočemu srbskemu kralju prestolonasledniku Aleksandru, ko crkle iz bojišča na čelu svoje belgrajske garnizije.
Ogromen slavolok bo stal na knez Miloševi ulici pred vojnim ministrstvom in vse se pripravlja na dostojen in velepomemben dan, k katerem se završijo dnevi polni slave in požrtvovanja.
Zgodovina se ponavlja.
Mars.
Deželni zbor
Štajerski.
Maribor. 12. avgusta 1913.
Pijeva korespondenca piše:
Svobodomisleci se trudijo, da bi zapeli posmrtnico štajerskemu deželnemu zboru in vsem poskusom, napraviti ga delazmožnega. Težko pa ni, poiskati tiste kroge, ki imajo interes na politični izpremembi v zeleni Štajerski. Opozarjamo samo na znane spore mladonemške skupine poslanca Einspinnerja z radikalno Wastianovo skupino in drugimi svobodomisleci in opozarjamo na zadnjo nadomestno deželnozborsko volitev iz mestne skupine Murau, kjer se je kakor znano, potegoval za ta mandat. ki ga je poprej zastopal deželni odbornik dr. pl. Link, agrarec pl. Pantz, ki je ob priliki te kandidature zahteval z vso odločnostjo obnovitve celega deželnega zbora. Naj bo temu tako ali tako, na vsak način so vesti, ki se jih razširja o razpustitvi deželnega zbora, tačasno povsem deplacirane, ker je nespodbitno dejstvo, da se na primer Slovencev že tričetrt leta ni poklicalo k nobenim pogajanjem. Ker pa deželni zbor ravno vsled obstrukcije Slovencev ni bil sklican, bi se morala samoobsebi umevno v prvi vrsti z njimi vršiti pogajanja, da bi se napra-ilo dež. zbor delazmožen. To se pa ni zgodilo, kar lahko tukaj pribijemo vsled poizvedovanj, ki smo jih imeli
družino zbjano pri mizi, ki naju je takoj povabila, naj prisedeva:	ker
sva bila že utrujena in izmučena, se nisva dala prositi, najmanj pa moj mladi vodnik, in sva takoj segla po jedi in pijači. Med jedjo sem natančno opazoval vedenje svojih gostiteljev. Ti so imeli še nekaj ogljarskega na sebi, toda poslopje, — vi bi ga gotovo smatrali preje za arzenal ne-go ogljarsko kočo. V nji ni bilo drugega kakor: puške, samokresi, meči. noži in drugo orodje. Nič mi ni ugajalo in videl sem, da jim tudi jaz ne ugajam. Moj tovariš pa je bil vedno pri družini in se je z njo mnogo pomenkoval. Povedal je tem našim smrtnim sovražnikom, odkod prihajava, kam greva in — da sva Francoza.
Večerja je minula. Najini gostitelji so odšli na dvorišče, midva pa sva ostala v v visoki sobi, kjer smo jedli. — Široka deska, sedem do osem črevljev dolga, nekatero se je prišlo po lestvi, je bila postelja, pripravljena za naju. Moj tovariš si je dal pod glavo svojo dragoceno potno torbo in je takoj zaspal; jaz pa sem se odločil stražiti, zato sem zakuril na ognjišču ogenj in sem sedel poleg.
V	sobi je vladala mrtvaška tihota 'vi le tik-takanie stare ure. katere
pri vseh merodajnih osebah. Ker se ni tedaj deželna, pa tudi ne centralna vlada pogajala radi delazmožnosti dež. zbora, kar se potrjuje tudi od krščansko-socialne strani, ie očitno, da so vse vesti o razpustitvi dež. zbora septembra ter o razpisu novih volitev v novembru docela iz trte izvite. Naravnost smešno pa je, če te vesti zatrjujejo, da bo deželni zbor brez vsega nadaljnega kar sklican k seji, v kateri se mu bode naznanilo, da je razpuščen. Pred takim, pozornost vzbujajočim korakom bi se vendar morala poprej vršiti pogajanja in v istini je zelo verjetno, da bode v začetku meseca septembra sklicala vlada novo konferenco, ki bi naj bila zadnji poskus, omogočiti sklicanje deželnega zbora. Da so se lansko jesen ta pogajanja razbila in se Se situacija še poslabšala, je bila kriva znana nezmožnost deželnega glavarja grofa Attemsa za tozadevno posredovalno akcijo, kar priznavajo še celo nemški svobodomisleci. Nato sledeči koraki cesarskega namestnika grofa Claryja pa niso bili nič več, kakor nekaj previdnih poskusov za stik med strankami, in ga je bržčas splašil odpor, na katerega je naletel takoj pričetka pri Wastianovcih in deloma tudi ljudeh Einspinnerja. da se ni lotil intenzivnega zasledovanja akcije. Vkljub temu se bo še moral, kakor rečeno, storiti zadnji Posredovalni poskus, predno se bo odločila vlada do težke odredbe, za kakoršno je smatrati razpust deželnega zbora in nove volitve.
Tako znana «Pius Korrespon-denz«. Da je članek v tej inspiriran od dr. Korošca, ali pa njemu blizu stoječe osebe nemško-krščansko socialne stranke, bodo gospodje slovensko klerikalni deželnozborski poslanci pač komaj Poskušali zatajiti. Kajti eno tudi mi danes pribijemo najširši javnosti v vednost, namreč, da ne odgovarja zanikavanje — in to absolutno, kot je vidimo v zgorajšnjem
—	pogajanj med vlado, nemškimi strankami in slovensko obstrukcijo v tako popolni meri resnici, kot bi to hoteli — klerikalci obeh narodnosti na Štajerskem. Res je. da obveznih pogajanj — kot smo že parkrat poročali -• do danes še ni bilo. Res pa je, da so se vršila razna pogajanja recimo: »neobvezna«, na eni strani med slovenskimi klerikalci na drugi med nasprotnimi nemškimi poslanci raznih frakcij, s pomočjo tretjih faktorjev. In kdo so bili ti poslednji? Nočemo jih imenovati direktno, osebno. vsekakor pa jih le iskati med nemškimi krščansko socialci in tem blizu stoječimi osebami. Zgodilo se je to s pomočjo mimoidočih vizit, posetov, tako, kot je že kaj tacega običajno, na videz površno, brez najmanjših obveznosti, v politično-pri-jateljskem razgovoru, le s politično sondo. Zakaj se potem tako trdovratno to zanikava, je jasno: uspehov in zbližanj do danes še ni bilo. To pomeni, pa na eno, kot na drugo stran neuspeh in radi tega ravno »ni bilo nikakih pogajanj«. Da je temu res tako, kot zgoraj trdimo, nam priča tudi vedenje naših obeh klerikalnih slovenskih štajerskih listov in ono naših slovenskih klerikalnih de-želnozborskih poslancev, ki se krčevito ogrinjajo v togo molčečnosti, kakor hitro se jih vpraša po njihovem mnenju k zadnjim časniškim vestem.
Graška »Tagespost« je prva zopet ustrelila in ta njen strel je prišel očito, klerikalcem v zelo neljubem trenotku. Vrh vsega pa jih je presenetil popolnoma. Baš ona nepričakovanost, s katero se je zopet pričela baviti najširša javnost z vprašanjem štajerskega deželnega zbora.
tfh le docela zmedla, osupnila tako, da1 si ne upajo črhniti niti ene Javne in jasne besede. Da je temu res tako, priča zadnja »Straža«, ki je prinesla goraj omenjeni članek, »Pijeve Kor-respondence«, a ga ni niti v najmanjšem komentirala. Tako ravnanje je postalo v »Straži« že ves ta čas sem vporabno: prinašajo se prevodi nemških dnevnikov in korespondenc dobesedno, prepušča pa se čitajočemu samemu, da vanje verjame — ali pa tudi ne ... Store pa to zato, da bi pri vsem tem prikrili vsako, tudi najmanjšo besedico, ki bi jih bila v stanu izdati, kar bi bilo za nje dvakrat neprijetno. Morali bi pač povedati, da so njihovi poskusi bili docela brezuspešni in morali bi tudi povedati, kako daleč da so šli pri tem od svoje strani, t. pr., kaj da so oni ponujali
V	drugo pa bi »padla« potem ona zavesa, ki »zagrinja« posredujoče — a povdarjamo: oficielne — faktorje, kar bi bilo zopet seveda tudi tem silno neprijetno.
Z molkom na eni strani m s ta-Jenjem na drugi ^tcsni si hočejo pomagati. Lemu? Ce je bila stvar poštena. je to nepotrebno, in niti enemu, niti drugemu, ki pride v poštev, bi se ne moglo kaj očitati. Tako pa nastajajo mnenja da ta molk in to absolutno zatajevanje hoče prikrivati stvari prav dvomljive vrednosti. Sicer pa upamo, da nam bo tudi o tem poslednjem že v kratkem mogoče kaj določnejšega pisati. Za danes nam je šlo le za to, da zavrnemo ono popolno zanikavanje, s katerim je prišla »Pius Korrespondenz«. Klerikalcem pa dajemo to v pre^ sojo: Kaže li stvari, ki so se koneč-no le vršile, kratkomalo zatajevati? Ne! In tudi takrat ne, če niso imele zunanje forme obveznosti. Cas. ko se s kategoričnim zanikanjem hoče obstoječe spraviti s sveta — je že davno minil. In to bi lahko vedeli!
—a
Slov. vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1913, v dneh 15., 16. in 17. t. m.
Slovenke!! Slovenci!!
V gori omenjenih dneh, t. j. danes, jutri in pojutrišnjem bi se imel vršiti naš vsesokolski zlet, ki ga je vlada prepovedala iz znanih političnih ozirov.
Ker se bo zlet vršil brez dvoma prihodnje leto in vemo, da Slovenska Sokolska Zveza potrebuje zanj mnogo mnogo denarja, poživljamo vse zavedne Slovenke in Slovence, naj v teh nameravanih zletnih dneh nabirajo prostovoljne prispevke za sokolski zletni sklad in jih naj pošiljajo naravnost Slovenski Sokolski Zvezi v Ljubljano, katera naj potem objavi imenoma vse darovatelje.
V Ljubljani, dne 15. avgusta 1913.
Zavedni Slovenci.
Štajersko.
Slaba prede našim klerikalcem
z njihovim klerikalnim ljubljanskim shodom. Cim bolj se »Straža« in »Sl. Gospodar« trudita, da bi za oni shod čim več le mogoče ljudi spravili pokonci, tim manj kažejo naši ljudje za to volie. Kolikor nam Je do-sedaj znano, se bo iz Dravske doline udeležilo shoda silno malo ljudi, do-čim v nekaterih občinah pq Ptujskem polju delajo ljudje naravnost z vso odločnostjo proti temu shodu. So kraji, v katerih ne bodo naši klerikalci našli niti enega človeka, da bi šel z njimi. Drugodi zopet so pričeli klerikalci — deliti denar in brezplačne vozne listke, pa še tu se oglašajo večinoma samo ljudje, ki se dela boje, a videti hočejo enkrat brezplačno Ljubljano. Ker Jih bo vseeno v Ljubljani videti dosti iz naše Zelene Štajerske, smo radovedni, odkod jemljejo naši klerikalci za te potrebni drobiž? Ali ga daje morda »Slovenska Straža«? Nemogoče bi ravno ne bilo. Gotovo pa prispeva k temu tudi oni sklad, ki ga zbirajo naši klerikalci za ta popolnoma nepotreben sklad. Pri vsem tem nas pa najbolje veseli, da spoznavajo naši štajerski kmetje brezpotrebnost te vožnje in potrebo, obdržati denar, ki se ga na tak dan potroši, doma, za lastne gospodarske potrebe. Vrh yse-ga pa je videti, da začne večina teh ljudi uvidevati, kako pomilovalno vlogo bodo igrali vsi oni, ki se bodo shoda vendarle udeležili, svetu v
kazalci so se pomikali počasi naprej, jo je motilo. Bilo me je skoro strah in ob vsakem šumu sem napel ušesa... Kaj je zopet to? — Tam pod uro je bila nekaka odprtina in skozi isto ie prihajal šum, podoben šepetanju. Mitro stopim tja in nastavim ušesa na oprtino, ki je peljala na dvorišče, kamor je odšla ogljarjeva družina. Ko sem čepel tam nekoliko časa, sem slišal, kako je rekel mož ženi: Torej pojdiva! Ali naj zakoljem oba? — Da, mu je odgovorila žena in ničesar več nisem slišal.
Kaj bi vam še govoril? Ostal sem na mestu in sem si komaj upal dihati; moje telo pa je bilo mrtvaško mrzlo in belo ko marmor; ako bi me videli, ne bi mogli razlikovati ali sem živ ali mrtev. Moj Bog! kaj bi si mislili, ako bi bili vi takrat na mestu mene!... Na prvi strani dva, skoro brez orožja, na drugi strani pa dvanajst do petnajst dobro oboroženih oseb! fn moj tovariš še popolnoma utrujen in izmučen od dolgega pota! Nisem se ga upal zbuditi, ker bi to povzročilo prevelik ropot; ubežati nisem mogel, četudi je bilo okno za to pripravno, zakaj na dvorišču sta prežala dva psa, velika kakor volka.. Predstavite si, če si morete, v kaki stiski sem bil!
Nekako čez četrt ure. ki se mi je zdela zelo dolga, sem zapazil skozi špranjo v vratih ogljarja. ki je držal v eni roki svetilko, v drugi pa enega izmed daljših nožev. Prvi je stopal on, za njim pa njegova žena; pred vratmi je oddal svetilko ženi ki mu ie dejala: Pojdi tiho in previdno. Ko je prišel do lestve je vtaknil nož med zobe, in ko je prišel v višino postelje je prijel z eno roko nož, z drugo pa je — kdo popiše moje začudenje — prijel gnjat, ki je visela med drugim mesom nad posteljo, jo odrezal jn odšel z njo tiho iz sobe. Vrata so se zaprla in bil sem zopet sam v sobi, kjer je vladala nočna tema...
Ko se je začelo daniti, so naju prišli budit, kakor sva jim naročila. Nato so prinesil veliko jedi in dobre jedi, med drugimi tudi gnjat in dva dobro rejena kapuna.
Ko sem videl ta dva na mizi. sem takoj vedel, kaj pomenijo besede Ali naj zakoljem oba?
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* l
posmeh sebi pa v splošno škodo. Tudi pri nas se pričenja — daniti!
Očeta je hotel umoriti. (Rogaška Slatina.) Stari črevljar Medved la bil s svojim sinom vedno zelo strog. Fant je 18. let star in učil se je pri svojem očetu črevljarstva. Ker pa je imel zelo malo prostosti, je nastalo med njim in očetom zelo napeto razmerje iz katerega se je konečno razvilo pravcato sovraštvo, tako. dat sta se večkrat tudi sprijela. To je dalo fantu misel, da bi svojega očeta' odstranil. V noči dne 9. t. m. se je fant splazil s sekiro v roki v spaj nico starišev ter parkrat z vso sik. zamahnil po očetovi glavi, tako, da je ta težko ranjen in 'nezavesten obležal. Izprijenega dečka so seveda prijeli in oddali celjskemu okrožnemu sodišču, koder bo delal pokoro.
Drzen rop. (Šmarje pri Sevnici. 1
V	noči 6. t. m. se je zbudil posestnik in krčmar Matijia Marki iz spanja.5 Zdelo se mu je, da sliši v sosednjih prostorih ropot in hojo človeka. KjJ je stopil na to v glavno sobo krfcme. ie zapazil moža, ki mu je bil z nekim železnim drogom odpri predal miz-nice in iz nje vzel 60 K denarja v gotovini ter zlato uro z verižico. Ko se mu je Marki ustavljal, je potegnil samokres, češ, da bo njega in vsakega druzega takoj ustrelil, če bi se mu zoperstavljal. Ropar je na to prehodil vse ostale sobe in konečno prišel še v spalnico obeh Marklnov. koder se še polastil še ene ure z verižico ter gotovine v višini 40 do 50 K, na kar se je baje zelo uljudno
—	ironično priporočil in — odšel ne ve se kam. Marki pravi, da je drznež govoril hrvaško. Vsa zasledovanja so dosedaj ostala brezuspešna. Ropi. poboji i. dr. od Hrvatov povzročeni, so v teh krajih že v pravem pomenu besede, na dnevnem redu. Predno pa se kdo zadostno zgane, jo zlikovci vedno še dosti pravočasno pobrišejo preko meje. Ljudstvo bo konečno prisiljeno, poskrbeti za samov&rstvo.
Zopet avtomobilska nesreča. (Celje.) Pred par dnevi se je peljal šofer trgovca Stiegerja po poti v Novo vas. Spotoma je srečal avtombil dvo-vprežen voz, na katerem je sedel hlapec Al. Mlakar. Ko sta bila konl« avtomobilu navštric, sta se nenado-ma splašila in Mlakar je padel pod avtomobil, ki ga je vlekel več metrov daleč. Smrtnonevarno ranjenega. je šofer prepeljal v bolnico.
Posurovel oče. (Sv. Magdalena' pri Celju.) Pred nekaj dnevi je oral posestnik Peter Sirk svojo njivo, pri čemer mu je 151etni sin vodil vole. Ker tega dečko ni bil v stanu storiti dovolj hitro, se je stari Sirk tako razljutil, da je z ostrim delom svoje motike udaril fanta s tako močjo po levi gornji lakti, da mu jo je do kosti presekal. Fant je moral nemudoma v celjsko bolnico.
Nevaren tat prijet. (Ptuj.) V noči dne 10. t. m. je prebudilo posest-
’ vTsefmerS | Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. | kSf“SeS.
I stavbni okraski
........... Telefon 8t. 296.	/c\
barvaste plošče
itd.
Telefon St. 296.
Ljubljana.
Pisarna, delavnica fn skladišče na TržaSkl cesti.
itd.
o
Inika Jurija Čebeja od Št. Janža na Ptujskem polju proti drugi uri zjutraj glasno kričanje kuretnine. Cebej, nič dobrega sluteč, se je takoj napravil in šel v spremstvu svojcev gledat v kurnik. Tamkaj pa se je ravno napravljal nek moški, ki je imel v veliki korbici 7 kur »na odhod«. čebej in njegovi pa so ga prijeli, zvezali in oddali orožnikom. Ko so ga prepeljali v ptujske zapore, so v tatu spoznali nekega brezposelnega Juga, ki je presedel že celo vrsto let po zaporih. Pravijo, da je Jug oni ki je pred meseci v Teznu pri Mariboru pokradel nekemu krojaču blaga in obleke za več kot 800 K. Jug ie šele par mesecev vžival sladko svobodo.
Nesreča v planini Rax. V nedeljo zvečer je šel dunajski trgovec Karl NuBbaum v planino Rax. Ker ga pa ni bilo od nikoder več, so ga šli iskat in našli so ga v nekem 40 m globokem prepadu s popolnoma razbito lobanjo. NuBbaum je bil kljub svojim 64 letom baje še vedno zelo čvrst turist. Domnevajo, da mu je na pečinah izpodt stiilo, kar je povzročilo njegov padec v globino.
Dnevni pregled.
Opozarjamo na dopis našega posebnega poročevalca iz Bukarešta, ki ga priobčujemo na uvodnem mestu. Naš bukareški poročevalec
—	znani hrvatski publicist gosp. Milan Marjanovič — je bil ves čas bukareških pogajanj izborno informiran, nobena vest, ki jo je poslal, ni bila dementirana in vsako njegovo napovedovanje se je točno izpolnilo, ker pač črpa svoje informacije iz prvih virov. Z današnjim dopisom pojasnjuje naš poročevalec marsikaj kar je našemu občinstvu bilo nejasno.
Skader in Drinopolje. Kako so se podvizale evropejske velesile, ko so Črnogorci zavzeli Skader. Kar pet jih je šlo nad malo Črnogoro in Avstrija je bila pripravljena na vse morebitnosti. Kakšno zmagoslavje, ko je petero velesil zasedlo Skader. To je bilo takrat, ko se je šlo proti Črnogorcem. »Skader mora postati albanski, ker v Londonu se je tako sklenilo,« to je bilo utemeljevanje junaškega pohoda peterih proti mali črnagori. — Pod patronanco velesil na njihov pritisek se je sklenil londonski mir, ki prepušča Drinopolje Bolgarom. Turku se je pa — ker ga ni nihče oviral — posrečilo Drinopolje zavzeti; Drinopolje. ki so ga evropske velesile priznale Bolgariji. Toda sedaj se ne gane Evropa niti s prstom, da bi spodila Turka tja, kamor spada. Na malo Črnogoro sc jih je upalo pet; na Turčijo si ne upa nihče. Prvič se je šlo proti Črnigori, proti Slovanom, sedaj so pa zopet Slovani oškodovani. Zato je stvar v redu. In menda si tako tudi Rusija misli.
Sedaj so se Pa celo na cesarjeve telegrame spravili. Ni še dolgo vega, kar je državni pravdnik v »Volksstimme« 12. aprila 1913 kon-fisciral doslovno priobčeno pismo cesarja Franca Jožefa, ki ga je poslal kralju Nikoli 1. 1910. za petdesetletnico, že se je zgodil nov lieza-slišati cin državnega pravdnika na Hrvatskem. PredsinoČnjim so udrli policaji v uredništvo »Obzora« in konfisciraH 5000 izvodov radi priobčenega brzojava cesarja Franca Jožefa' rumiunskemu kralju Karolu. In potem se pa še kdo čudi, da je ta ali oni list tolikokrat konfisciran, ko celo cesarjeve brzojavke niso varne.
Jasno govori In odgovarja na vsa vprašanja o reviziji brzojavka avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki je poslal rumunskemu kralju Ka*-rolu sledeče besede: »Prosim Te, da sprejmeš moje iskrene čestitke povodom sklenitve miru pod Tvojim vodstvom, kar pripravlja konec prelivanju krvi na Balkanu in zagotavlja Tvoji deželi mir. Kakor dosedaj,
bo tudi v prihodnje živahno zanimalo vse. kar bo v korist Tebi in v blagostanje Tvoje dežele.«
Indeks knjig, kj jih je prepovedalo notranje ministrstvo avstrijskim državljanom. Dosedaj smo imeli indeks knjig, ^ ki jih je prepovedalo rimsko papestvo. 1 avgusta nam jc tudi naše notranje ministrstvo sestavilo zapisnik knjig, ki jih avstrijski državljan ne sme čitati. Knjige so sledeče (posnemamo po »Laibacher Zeitung«) Boj kod Novog Pazara 1 Buianovca; Boj na Kumanovuj
(Rajkovič in Tinkovič, Belgrad); Begstvo Turaka i balkanski rat; Bitka kod Merdara; »Pesma ranje-nika«, izdal srbski Rudeči križ; Skopl[e je palo; in še več drugih.
Ponosni so lahko avstrijski narodi na svojo modrokrvno diplomacijo. Sedaj, ko bodo rezervisti z južne meje odpuščeni domov, ni odveč omeniti še enkrat, da Avstrija ni zastonj potrošila ogromne milijone in da rezervisti niso čepčli zastonj rnescce in mesece ob srbski in črnogorski meji, ker — Ogrska je dobila donavski otočič Ada - Kaleh, s par sto turškimi prebivalci. To je edina pridobitev, ki si jo gros Bercli-told lahko zatakne za klobuk, ker Albanija vendar ni nobena pridobitev, ker ni postala avstrijska iti Avstrija ima samo »prijetno« pravico diržati v Skaidru en bataljon naših Savinjčanov, ki gotovo ne morejo razumeti, zakaj in čemu so prišli v Skader.	°-
Slovenski ne znajo. Dobili smo pritožbo od slov. izletnikov, ki na večkratno zahtevo niso bili postreženi v hotelu »Rodica« v Boh. Bistrici. Torej slovenski hotel — vsaj po imenu — na slovenskih tleh, pa se šopiri tuji jezik. To presega že vse meje! Prosimo slov. izletnike, da nam sporoče vsak tak slučaj, da sc napravi neka statistika onih hotelov in gostilen, ki nočejo slov. denarja. Slov. izletnikom pa hotel »Rodica« prav toplo priporočamo!
V	Spodnjih Lazah pri Novem mestu se nahaja za časa zgradbe železnice, boletni urad. Upravitelj tega urada je. kakor znano, prava klerikalna korenina. To človeče postopa s strankami prav po znani klerikalni metodi. Izključeno je, da bi on imel predpise stranke tako pogosto obiskovati, pri tem ko morajo konsumenti čakati, da se omenjeni upravitelj zadovolji s stranko. Vprašamo, ali ima on nalog, da se pri zgradbi železnice tako izvanredno in pogosto kontrolira stranke? Omenjenemu upravitelju pa toliko na znanje, da naj pazi, da mu ne bodo tla pregorka, kakor so bile njegovemu predniku, ker je bil baje zato prestavljen, ker se je bal, da bi kako gorko tie odnesel, ako bi stranke izgubile potrpežljivost.
Flegeričeva slavnost. Oni p. n. udelženci Flegerkieve silavnosfi. M bi se hoteli morebiti iz Središča na slavnostni prostor v Vodrance (tri četrt ure od postaje Središče) ali pa k Sv. Bolfenku (1 uro in en četrt peš hoda), voziti, se prosijo, da to blage-volje sporočijo odborovemu tajniku nadučitelju A. Kosi-ju v Središču, da jim priskrbi vozove. Gostom iz Hrvaške je dana ugodna prilika, da sc udeležijo cele, torej tudi predpoldan-ske slavnosti v cerkvi in na pokopališču pri Sv. Bolfenku, ker prihaja vlak že ob 7. uri zjutraj v Središče; za goste od zgornje strani je priložnost prisostvovati celi slavnosti nekoliko otežkočena. ker pride popoldanski vlak še Ie ob tri četrt na 11. uro v Središče. Kdor se namerja udeležiti samo slavnosti na Flegeri-čevem domu, za tega je ta vlak na-vlašč. Da ne bode kakega nespora-zumljenja, se opomni še enkrat, da so vsa narodna društva dobro došla In da se posebej ne vabi nobeno društvo, tem manj pa posameznik.
—	Odbor.
»Slovensko planinsko društvo« opozarja na veliko ljudsko veselico, ki jo priredi radovljiška podružnica S. P. D. v nedeljo dne 17. avgusta v Boh. Bistrici v parku kopališča »Danica« s koncertom in prosto zabavo. Začetek ob 3. popoldne. Turisti in izletniki si lahko pri tej priliki dopoldne ogledajo krasno Bohinjsko jezero in novi planinski dom »Zlatorog« v Ukancih.
Brata }e reševal izpod inlatilne-ga stroja In pri tem prišel ob roko.
Jože Skubic, 141etni sin posestnika s Police pri Višnji gori, je pomagal pri mlatilnem stroju, pri katerem je delal tudi njegov brat. Naenkrat pride brat v nevarnost, da ga stroj raztrga, tu skoči Jože Skubic bratu na pomoč, pri tem mu je pa stroj raztrgal desno roko v komolcu in zlomil do podpazduhe. Ni bilo nobene pomoči, morali so revežu, ki je otel brata, odrezati roko.
Ko je spal, ga je sunil v oko. 81etni otrok Rekar, sin bajtarce iz Čirčic pri Hrastju je sunil svojega 41etnega spečega bratca po nesreči s prstom v desno oko.
Zopet nesreča pri mlatllnein stroju. 191etna dekla Ana Herle iz
Koritnega pri Radečah se je te dni ponesrečila pri mlatilnem stroja. Stroj ji je poškodoval desno roko. Dannadan se dogajajo sedaj ob tem času mlatitve nesreče pri mlatilnih Strojih. Ponesreči pa se največ mladina. Tu se mora zahtevati od staršev največje pozornosti, da se preprečijo take nesreče. Kaj je treba malih otrok pri mlatilnem stroju! Vsa krivda, ako se pripeti otroku kaka nesreča pri mlatilnem stroju, pade na starše, katere bi se moralo za to strogo kaznovati. Drugače ne gre.
Poročnik na bolniškem dopustu hotel posiliti deklo. Poročnik Friderik Kaucky, ki je na bolniškem dopustu v Kranju, je hotel te dni posiliti 211etno kavarniško deklo »pri Kranjcu« v Kranju. Marijo Dušič. Pri tem jo je klofutal, vlekel za lase in jo poškodoval na desnih prsih. Duši-čeva je morala iskati zdravniške pomoči v deželni bolnici v Ljubljani. Kaucky službuje kot poročnik pri cesarskem in kraljevem 70. pešpolku v Esztergomu.
Neurje na Ogrskem. Kakor se iz Budimpešte poroča, prihajajo še vedno dan na dan poročila o velikanskih povodnjih na deželi, ki so napravile grozno škodo.
Predsednik ruske dume se je zastrupil. Predsednik ruske dume Kom-jakov je dne 14. t. m. pomotoma namesto nekega leka zavžil raztopljen sublimat in se je s tem zastrupil. Njegov položaj je zelo slab. Trije profesorji iz Moskve so se odpeljali v nje-.govo bivališče, v Sipevko.
Dvoje skladišč za šrapnele eksplodiralo. Iz Rima prihaja poročilo, da je dne 13. t. m. v Tiberski bateriji eksplodiralo dvoje malih skladišč za šrapnele. Trije vojaki, ki so bili zaposleni z napolnjevanjem bomb, so bili na mestu mrtvi.
Velika železniška nesreča. Blizu Ristila v državi Nabraska je dne 13. t. m. tovorni vlak s 40 vozovi zadel y osebni vlak. 13 oseb je težko poškodovanih. Vlak je vozil mena-žerijo. V splošni zmešnjavi je ušlo mnogo zverin. Iz Ristila so odposlali stotnijo milice na lov.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Radi ženitve prepovedano Izvrševanje zdravniške prakse. Nekaj nepričakovanega se je zgodilo nekemu zdravniku, ki je kot Avstrijec dovršil svoje študije na dunajskem vseučilišču. Izvrševal je že nekaj let na Nižjem Avstrijskem zdravniško službo. Bil je tudi za izvedenca pri dotičnem sodišču. Slučaj je hotel, da se je mož zaljubil v neko ločeno katoličanko. Ker se v Avstriji ni mogoče s tako osebo poročiti, sta si oba izposlovala ogrsko državljanstva, da sta se mogla na Ogrskem civilno poročiti. Ko se je zdravnik vrnil na svoje mesto, da bi nadalje izvrševal svojo službo, mu je avstrijska oblast to kratkomalo prepovedala. češ, da je inozemec, ki v Avstriji nima pravice do zdravniške službe. Možu ni kazalo nič drugega, kakor ponižno prositi, ali pa poginiti. Vložil je res prav ponižno prošnjo na cesarja. Prošnji se je po daljšem izjemoma in milostnim potom ugodilo, tako da bo nesrečni »z ločeno ženo poročeni inozemec« smel izvrševati zdravniško službo. Pa naj reče kdo, da Avstrija ni napredna država!
Usih!!' m
—	Naše Sokolke. Pišejo nam: Gospod urednik, preskromni smo in premalo se postavljamo s svojimi vrlimi Sokolkami. Čehi so upravičeno zelo ponosni na svoje ženske telovadke in tudi Nemci priobčujejo slike svojih teIoyadk v vseh svojih neštevilnih ilustriranih listih. * Slovenci pa omenjamo naše izborne in požrtvovalne Sokolke le kar tako mimogrede. Kdor pozna žensko telovadbo drugje, mora biti vesel, ker plesne telovadne vaje naših Sokoik nadkriljujejo vse, kar se je doslej do, seglo z ženskami na telovadnem polju. Niti Čehi še nimajo toli kompliciranih ženskih vaj! Zato pa naš dr. Viktor Murnik zasluži, da se mu izreče še prav posebno priznanje. Kdor je gledal mesece dolge, večer za večerom in celo ob nedeljah in praznikih brezkončno trajajoče vaje njegovih navdušeno vztrajnih telovadk. ta mora občudovati dr. Murnika in njegove čile Amaconke. Nastopi naših Sokoik so že v Ljubljani zbujali viharno priznanje, kar pa smo gledali v Novem mestu, je bilo višek dosedanje ženske telovadbe,
Iz Ljubljane (Sokol, Sokol I. in Sokol II.), iz Idrije, Litije, Celja, Ribnice in Novega mesta se je sešlo 81 mladih, čvrstih in živih naših deklet in telovadile so z gracijo. točnostjo in preciznostjo, da je bilo veselje. Že pri skušnji jih je premočil dež do kože, a vseh 81 telovadk je nastopilo s prostimi vajami za vse-sokolski zlet 1913 v svojih slikovitih modrih oblekah z belimi našivi in 2 rdečimi robci. Izvrstno telovadišče na loki je bilo podobno njivi, na kateri maje veter rdeče makove glavice, ko so. nastopile naše telovadke. Zal. da so bila betonirana tla zaradi dežja že polna luž in blata. A jedVa so začele, že se je vsul dež. Vkljub plohi pa so dekleta izvajala svoje vaje precizno in elegantno. Protli koncu je lilo kakor iz škafa, a vztrajale so pogumno! Žele so burno odobravanje. in prisotni Srbi so klicali navdušeno:: »Živele sestrice!« Vrhunec ženske teloyadbe pa so bril telovadni plesi, ki jih je izvajalo 13 So-kolik s 13 Sokoli. Gavoto in valček 1 godbo Gounodovega »Fausta« je sestavil dr. Murnik sam. A zopet je začelo liti in telovadke §0 bile že tretjič premočene, Vzllc plohi so vzrajale do konca, dasi Je brizgalo blato visoko okoli njih in ]e vse teklo z njih. Venec, ki ga je dobil dr. Murnik, je bil sijajno zaslužen! Če Je človek gledal te naše pogumne telovadke, mu je moralo igrati srce od veselja. Sokolska ideja je prešla v kri tudi našemu ženskemu naraščaju, zato se nimamo bati za bodočnost našega naroda. In to Je glavno! Iv. K.
— Proč z delavskimi knjižicami, da »e prepreči paševanje raznih Oražmov. Včeraj je prišel v uredništvo neki delavec, ki je pripovedoval da mu Oražem iz Most noče dati duplikata delavske knjižice in da mu s tem onemogoča že 4 tedne zaslužek. Pač ni častno, na tak način kazati svojo mogočnost.
— Schtrenck ferboden fiir Mlli-terr in Valit stojii pisano na vojaškem vežbališču pri Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani. Pa ne mislite, da je to »na-kraclano«, ne, ne prav lepo čedno je naslikano, da bi vendar nihče ne dvomil, da je to resno mišljeno.
— Na našo notico o mestni ubožnici smo k sreči sprejeli informacije, ki je pa takšna, da bomo drugič kljub svoji najboljši volji takšne pritožnike z brco vrgli skozi vrata.
— Sv. Rešnje Telo je bilo celi dan izpostavljeno ob priliki 601etnice prednice usmiljenih sester v ljubljanski bolnici. Maševalo se je ob 10, ob navzočnosti vseh bolnikov.
— Hiša bi se bila skoraj podrlai gostilničarju Bankotu na Martinovi cesti, pa so Jo pravočasno na odredbo zidarskega mojstra Černeta »pod-šprajcali«.
— Poroka. Magistratni konci-pist Vladimir Breskvar se danes poroči z gdč. Valči Skuškovo.
— Ker je bil pijan te dni 421etni premogar Anton Kropar, ga Je ponoči neki avtomobil podrl na tla in ga poškodoval na glavi in na levi nogi. Kropar je moral iskati pomoči v deželni bolnici.
— Hlod je zmečkal te dni desno nogo 18letnemu delavcu Tireliju Albertu, ki je bil zaposlen pri delu v Ljubljaničim strugi. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico.
— Dobrodelne gledališke prireditve v parkhotelu »Tivoli«. Začetek ob 5. uri popoldan. Pri dramski vprizoritvi »Knez Semberijski« bode nastopilo preko sto oseb. Med njimi tudi jezdeci na konjih. Posebna vabila se niso razposlala. Med varietetnimi vprizoritvami bo godbo oskrboval orkester na godala in pihala..
— Dobrodelna gledališka prireditev (»Knez Semberijski« in varle-tetne predstave) se danes, 15. avg. če bo deževalo, ne bodo vršile v Tivoliju, marveč v deželnem gledališču. Začetek ob 5. url popoldan, cene ostanejo Iste. Če bo lepo, se bodo prireditve seveda vršile pod »Tivolijem«.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 3. do 9. t. m. je bilo 13 novorojencev, umrlo je 18 oseb in sicer 8 domačinov in 10 tujcev. Za jetiko so umrle 4 osebe, med njimi 3 tujci, vslecl nezgode sta umrli 2 osebi. V zavodih je umrlo 11 oseb. Za infekcijoznimi boleznimi sta zbolela 2 vojaka za le-garjem, oba se nahajata v vojaški bolnišnici, za vratico je zbolela' 1 oseba.
— S trga. Včeraj so na trg pripeljali trije Vipavci 93 škatulj sadja in grozdja, ki je bilo naglo razproda-
no. Dva Hrvata, erd!en iz Varaždina, drugi' pa iz Krapine, sta postavila n$ trg 180 puranov in gosi. Purane sta' prodajala po 4—8 in 10 K. gosi pa po 8 K in sta obojih precej spečala.
— Umrli so v Ljubljani. Hildegarda Orožen, vdova Brahtl. roj. Zeschko, profesorjeva1 vdova in hišna posestnica, 43 let. — Marija Breščak, delavčeva hči, 20 let. — Ivan Palovec, dninar, 66 let. — Tomaž Hribalr. hlapec, 45 let —< Ivan Cu-zak, delavec, 43 let. —1 Oton Grebenc, davčni nadUpravltelj v pok., 60 let. — Matilda Krasna, branjevka, 40 let.
— C. kr. priv, avstrijski kreditni zavod za trgovino ln obrt. Bilance te"- zavoda za prvo poUiletfe 1913 izkazuje vštevši prenos dobička lanskega leta K 12,703.999.41 čistega dobička, proti K 11,899.026.24 za isto dtobo pretečenega leta. V kolikor so z dnem 30. junija 1913 kon-zorcijalne kupčije popolnoma obračunane, so upoštevani njih uspehi. Dobički in sindikata za delnice ctelr niške družbe Franc Xav. Brosche sin niso vštete v dobičku in tvorijo tako še znatno rezervo.
— Srbska artlljerlia, ki vživa že svetovno slavo, vzbuja sedaj zanimanje Ljubljančanov, ki Jo Obir skujejo — v kinematografu. Dobri so posnetki, vidijo se čisto lepo srbski topovi na položajih — tudi en velik top — ki bljuje ogenj iz svojih žrel, vidijo se pa tudi učinki srbskih granat in šrapnelov. Razun tega se vidi življenje srbskih vojakov: v taborišču in v strelskih jaTkth, kjer so vedno pripravljeni na boj, druge slike pa pokazujejo zaplenjeno bolgarsko orožje V bel grajski trdnjavi, kjer se nahajajo tudi turški in bolgarski vjetniki lepo skupaj, Ker v vjetništvu ni sovraštva, med njimi se pa sprehajajo s puškami najstarejši srbski vojaki, med 45. in 50. letom, iz t. zv. poslednje bram-be. Lepe in zanimive so te slike, za katere se zelo interesirajo tudli — avstrijski oficirji, kar se je splošno opazilo.	R.
— Vojni film »Bitka ob Bre* galnlcl« je že~dospel in se bo predvajal do pondeljka. Posnetki tega filma, posebno nekateri deli, so naravnost izborni in še do sedaj ni bilo videti v filmu. Žal pa je, da Je cenzura črtala strašen prizor mrtvih in ranjenih Bolgarov. Danes Je popolnoma nov spored z Nordlsk drahmo »Žaga«. V soboto zopet nov spored z vojnim filmom.
Trst.
Državna železnica v Trstifc
Lani ali predlanskem sem doživel čuden m skoraj neverjeten slučaj nai tržaškem državnem kolodvoru. Pripeljal sem se iz Buj v Istri popoldan okolu tri četrt na 5. uro na tržaški državni kolodvor, hoteč s« takoj odpeljati z dirugim vlakom, kateri je odhajal par minut po prihodu tega, v Herpelje - Kozino. Ko sem izstopil in vprašal mojega sprevodnika, v kateri vlak naj bi šel. ml ga je pokazal in omenil, da naj kar. čez progo tja skočim, sicer bom ztth mudil. Hitel sem tja in v tem tre. notku pa zatrobi vlakovodja, v Heis pelje namenjenega vlaka in sprevodnik tega mi je z roko migal, čeS, da ne smem več vstopiti, nakar se je vlak odpeljal'. Jaz sem šel v prometno pisarno, povedal dogodek in zahteval pritožno knjigo. Prometni uradnik me je hotel pregovoriti in krivdo na mene zvaliti, ker sem baje prepočasi na vlak šel. Povedal sem mu, da mi ni bilo mogoče hitreje iz istrskega vlaka v namenjenega priti,1 akoprav sem celo čez progo letelj Komaj sem to povedal, je pa takoj; zrasel za par centimetrov in samo-j zavestno mi je rekel, da bom zato še kaznovan, ker sem čez progo le-i tel, ako se zve. Zopet se je za pasi centimetrov skrčil, ko sem mu reketj da mi je to svetoval sprevodnik tržaškega vlaka, toda pritožne knjigo le ni mogel najti. Odšel je in prišel nazaj s postajenačelnikom, kateri! me je sprva pregovarjal, ker itak nf nič za pomagati, tudii s pritožno knjigo; ko pa le nisem odjenjal, me je začel še ta strašiti, da bom imel same sitnosti in da bom kaznovan, ker sem šel čez progo. Navzlic moji trdnosti nisem dobil pritožne knjige' in sta me navsezadnje s tem pregovorila, da se v prihodnje ne bo več kaj takega zgodilo. — S. V.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Za vsa ljubezniva sočutja povodom težke bolezni in smrti našega ljubega in nepozabnega soproga oziroma očeta, tasta, starega očeta, gospoda
Miha Kalan-a
nadučitelja v pokoju
kakor tudi za prekrasne darovane vence ter za mnogoštevilno častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in posebno slavnemu učiteljskemu zboru za lepo petje našo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, 15. avg. 1913.
Žalujoči ostali.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Utrujenost.
Odgovorni urednik Radivoj Rorenfc. Last Jn tisk »Učiteljske tiskarne«.
s-tp Ljubljanska sokolska župa
naznanja, da se je preložil
IP Zlet na Vrhniki
na dan 7. septembra t. 1.
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	„	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	„	40—50	„	„	14	„
prašne plašče	„	„	„	„	18—20	„	„	10	„
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
o. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5.
Glede bukareškega miru in njegove revizije se je tu pa tam še razgrel kakšen državnik in razlaga potrebo ali nepotrebo revizije. Ker pa v tem vprašanju ni bilo mogoče doseči enotnosti, so se tudi revizijske neste kaj kmalu prenehale. Glede Drinopolja in Tracije se pa že nihče nc razburja. Par not Porti, na katere je Porta komaj odgovorila — to je vsa akcija one Evrope, ki je s takšnim junaštvom hitela nad zmagoslavne Črnogorce, ki so po krvavem šestmesečnem boju osvobodili nekdaj srbski Skader. Za Driiiopolje se ne gane niliče: kdo se bo tepel za Slo-vane — za Albance bi se še, ampak za Slovane... Posianiška konferenca v Londonu je šla raje na počitnice, s katerih se ne povrne.
Čemu tudi, saj je dovolj dosega: iztrgala je Črnogorcem Skader za Albance: diktlrlla Balkancem mirovne pogoje londonskega mira, ki se mu danes Turek ošabno reži ob orgijah s krščanskimi ženami in ob pošiljanju brzojavk o bolgarskih grozovitostih. Z eno besedo: Turek, ki Je junaško zasedel prazno Drlno-poije, ostane za toliko časa njegov gospod, dokler ga Bolgari zopet ne nakrešejo po njegovih dolgih prstih. To bo seveda mogoče le, če se bo Bolgarija od sedaj korektno obnašala napram bivšim zaveznicam in po možnosti s svojo dobro voljo prispevala za novo Balkansko zvezo, ki vsnrlčo pomembnih pogovorov In akcij v BukareŠtu ni danes nikaka fantaterlja. Do zveze pride, kar bo presenečenje za Evropo, ki o zakulisnih dogodkih v Bukareštu ni bila ravno bogvekako dobro informirana.
PASIVNOST RUSIJE.
Petrograd, 14. avgusta. K vesti, da je Rusija Bolgariji obljubila osvojiti ji Drinopolje in TraciJo, prinaša »Rieč« poročilo, da je razpoloženje merodajnih krogov sledeče: Če dobi Rusija soglasno naročilo (mandat) Evrope, da spodi Turke iz Drinopolja ali iz Evrope, in če se da Rusiji garancija, da ne bo Imela iz tega nobene škode, tedaj bi Rusija nastopila. Če pa ne dobi soglasno mandata. tedaj se pa ne bo vtikala v to zadevo, zato, da ne Izzove kakšne Intervencije. (Takšno razpoloženje Je že v naprej nepotrebno, ker ob znanem obnašanju yelesiJ, ne bo nobene soglasnosti.)
SLAVNOSTNI VSPREJEM BEL-
GRAJSKE DIVIZIJE.
Belgrad. 14. avgusta. Mestni svet je sklenil, da pripravi prestolonasledniku Aleksandru, ki se vrne na čelu svoje zmagoslavne armade v najbiižnjih dneh v Belgrad. Postavljeni bodo slavoloki; na glavnem trgu bodo razpostavljeni turški In bolgarski topovi.
ANEKSIJA.
Belgrad, 14. avgusta. Justlčno ministrstvo je izdelalo zakonsko predlogo o aneksiji osvojenih dežel. Kakor poroča »Pravda«, bodo v vseh deželah takoj velja?e vse srbske postave razven volilnega zakona. Predloga bo prihodnji teden predložena skupščini.
KRALJ FERDINAND NA ČELU SVOJE ARMADE.
Sofija, 14. avgusta. Jutri vkoraka v Sofijo sofijska divizija, ki jo prebivalstvo z veliko svečanostjo
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pr) malib oglasili d! nič popusta In se plačuiejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek maliii oglasov ob 6. url zvečer.
Mal lokal se takoj odda. Kje
pove »Prva anončna pisarna«.
727-4
Posestvo
na deželi blizu Ljubljane se s proste roke proda. Natančneje se poizve pri Ivanu Kemšiču, Novi Vodmat št. 61.
Učenka, zmožna slovenščine in nemščine, se sprejme v trgovino s čevlji v Ljubljani. Ponudbe pod »L H.« na »Prvo anončno pisarno«.
Dobra gostilna, tudi na deželi, se išče v najem. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	746-6
Skoraj nov harmonij, pisalni pult, umivalnik z mramornato ploščo se ceno proda. Mestni trg štev. 10., I. nad.	  745-2
Učenko sprejme takoj krojačica Pavla Tavčar v Hrenovi ulici št. 17.
732-4
1BBRIE
Prvovrstna in najboljša
kolesa
sedanjosti.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1, oktobra.
Postaja dolenjske železnicc Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgijl (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr Konstantin Konvalinka. Zdravo podneb e, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Specialna trgovina s kolesi in deli
Aita Goreč, Ljubljana
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja).
Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej, —......1 Izposojevanje koles. ...
gKSj	RMB
9 Izšla je znamenita strokovna knjiga 9
v Ljubljani, Židovska ulica
neobhodno potrebna za hotele in gostilne, natakarje in natakarice, sploh za vsako hišo, ki ;■	- mora kedaj postreči gostom. — -
Knjigi je dodano v pojasnilo razprav 96 tabel z raznovrstnimi vzorci in :: ::	338 nazornim! slikam!. :: ::
V platno vezana knjiga stane K 5*—, po pošti K 5*50, proti povzetju K 5*70.
Naroča se le pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem" ali pri upravništvu „ Gostilničarskega Vestnika", Ljubljana, Gradišče 7. — Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali proti povzetju.
w Predafa
radi pozne sezije po zeio znižani ceni slamnike za dame in deklice. .*.
Modni salon
Žalni klobuki vedno v zalogi
v Ljubljani, Zidovska ulica
ltabllaKSliakr®iafoaliaiika¥i.i': ipus. ^
Stritarjeva ulica štev. S3, (lastna lii&a)
Podružnice v Spljeti?, Celovcu, Trstu, Ssrajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na kuj’žice )n na tekoči račun ter jih obrestuje od cine vloge po čistit*
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
Telefon štev. 58
Telefon štev. 53
V sodčkih in
- steklenicah.
priporoča - -
svoje izborno