t-^r*miiia plačana t cotovfnL Leto LXIV., št. 283 Ljubljana, ponedeljek 14* decembra 1931 Cena Din 1.— Iznaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din S.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN DPBAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica AL 5 Telefon ŠL 3122, 3123. 3124, 3125 ln 3126. POD B02N1CE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, K ocen ova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska tel. SL 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — « Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani SL 10.351. , IZPMEMEMBE V AVSTRIJI? Zvezni kancelar dr. Buresch grozi z ostavko vlade — Nesoglasja med krščanskimi socialci — Možnost koalicije socialnih demokratov, velenemcev in Kmetske zveze Dunaj, 14. decemlhra. Pogajanja med vlado in strankami v zvezi s Sanjcijo Creditanstalta in avstrijskih zveznih železnic niso rodila zaželjenih u&pehov. S tem je postal tudi položaj Bureschove v!ade *kraj. no kritičen. Zvezni kancelar dr. BureSch je snoči obvestil voditelje vseh parlamentarnih strank, da bo takoj podal ostavko, čim bi parlament odklonil od vlade predlagane ukrepe. Vlada bo že v teku tedna postavila vprašanje zaupnice. Zdi se, da se pripravljajo v Avstriji ve-levažne izpremembe. Sooiaini denotkratje fio se na -3ociailne stranke za Tirolsko Pri tej priliki se je znova poikazalo, da alpske dežele še vedno niso premostile starega antagonizma proti Dunaju, ki se je posebno jasno pokazal zlasti v prvih povojnih letih. Na kongresu se je izkazalo, da osrednje ■vodstvo stranke nikdar ne more zanes j;-vo načurati na podporo svojih prusiašev v provinci. Ti ro Viki poc?lanec Ko!b je v ervo- iem referatu na kongresu izrazil obžalovanje, da je največja meščanska stranka v Avstriji krenila na pot kompronv.sa. v kr-šćan sko-90ci a ln i strarfei vlada kriza zaupanja Stranka je po sanacijski akciji Društva narodov napravita več velikih po-£rešk. zlast; z redukcijo uradnišrva v provinci, doč'm je na Dunaju trpela hipertrofija bankarstva W:ka afera Cred'tinsta!-ta j' bila le logična posledica te /^rešene smeri. \T6e to je poostrilo razredno borbo na škodo krŠL'ansko-socia'ne stranke, ki ni izrazito razredna 3'ra r.fc a. Vodstvo stranke tud: ni znalo preprečiti odcepitve Heim-\vehra od stranke Na kongresu c?o celo odkrito grozili z odcepom tirotekega krila stranke. Tirolski krščanski socialci se zlasti protivi jo vsakemu sod S.^van ju s socialnimi demokrati. Ta položaj največje vladne stranke spretn ) izkoriščajo ve'enemoi. ki hočejo za vsi o ceno izzvati krizo vlade Čimbolj se v krščansko-Sodalni stranki pojavlja vpliv prelata Seipla. tembolj narašča nasprotje med njimi in dosedanjimi vele-nemskimi zavezniki. Zdi se, da bo prišlo do koalicije med socialnimi demokrati velenemci in Kmetsko zvezo, g čimer bi bila krščansko socialna stranka /a daljšo dobo Dr Pfrimer pred sodiščem % Danes se je pričel v Gradcu proces proti heimvvehrovskim prevratnikom na Štajerskem Gradee, 14. decembra. Danes se je pričel pred porotnim sodiščem v Jakoministrasse prores proti voditeljem štajerskega Heiin-wehra zaradi po zkusenetja državnega prevrata dne 13. septembra t. L Na zatožni klopi je osem obtožvneev. Na skrajni levici sedi dr. VValter Pfrimer, ki se je nedavno vrnil m inozemstva ter se sam javil oblastem, nato pa sede po vrsti Konstantin Kammerho-fer, R taard Flechner, Viktor Hofer, Frano Harter, Karel Harant, Franc Seitner in Jo-ban Riedlechner. Sodnemu dvoru predseduje predsednik deželnega sodišča dvorni svetnik dr. Spanner. Obtožnico zaslopa državni tožilec dr. Seelig. Dr. \YaItherja Pfrt-merja zagovarjata dr. Pramer iz Linza in dr. Kles z Gradca. Ostale obtožence zagovarjajo dr Busson. dr. Delpin. dr. Glaser, dr. \Vi-ditz in dr. Ruckensleiner. Za proces vlada v javnosti izredno zanimanje. Ker so se ob- lasti bale, da bi prišlo med razpravo do demonstracij, je bilo pripušteno k razpravi le omejeno štev lo poslušalcev. Vstop je dovoljen samo s posebno izkaznico. Najštevilnejše so zastopani novinarji. Prišli So skoro iz vse Evrope. Posebno številno so zastopani novinarji z Dunaja, Berlina in Bu-d mpešte. Policija ie uvedla za dobo procesa, ki bo bržkone trajal teden dni. posebno varnostno službo na sodišču in v bližnji okolici. Vsako zbiranje pred sodno palačo je prepovedano. Razprava se je pričela dan^ ob 9. dopoldne. Po ugotovitvi personalij se je pričelo Čitanje obtožn ce, ki je trajalo ves dopoldan. Obtožnica obsega nad 120 s strojem pisanih strani ter se obširno bavi 6 heiui\vehrovskim pokretom in njegovimi cilji. Obtožene so mirno poflusali čitanje obtožnice, nakar je bila razprava prekinjena ter se bo nadaljevala pojoldne. Sestava nove španske vlade Azana dobil mandat za sestavo socialno - republikanske koncentracijske vlade Madrid, 14. decembra. Po prevzemu predsedniških dolžnosti je novoizvoljeni predsednik Alcala Zamora sprejel najprej razne deputacije, ki so mu čestitale k izvolitvi ter se mu poklonile. Takoj nato mu je ministrski predsednik Azana predložil ostavko celotne vlade. Zamora je najprej smatral to ostavko za golo formalnost ter je hotel takoj zopet poveriti Aizani sestavo vlade, kar pa je ta odklonil. Zaradi tega je predsedn:k Alcala Zamora včeraj sprejel voditelje vseh parlamentarni strank in se z njimi posvetoval o političnem položaju. Vsi konzultirani voditelji «o mu predlagali sestavo socialno-republikanske koncentracijske vlade kot ed:no možno. Na podlagi teh konzultacij je predsednik Zamora zvečer ponovno sprejel Azana in mu poveril tak mandat. Azana je mandat sprejel in takoj pričel z razgovori z voditelji strank. Pričakuje se, da bo kriza vLade rešena še danes. Pariz, 14. decembra. A A. Predsednik: republike Dourner je poslal novo imenovanemu predsedniku španske republike Zamori pozdravno brzojavko. Zamora se je Dou-merju brzojavno zahvald. Trinajsta žrtev celjske avtobusne katastrofe V celjski bolnici je snoči umrl trgovec Andrej Šepec iz Donje Pušče pri Zagrebu -- Stanje učiteljice Potočnikove in Antona Oblaka še vedno kritično Celje, 14. decembra. Strahovita avtobusna katastrofa v Levcu pri Celju je zahtevala trinajsto žrtev. Snoči okrog 10. je namreč po večdnevnem trpljenju v celjski bolnici podlegel težkim poškodbam 521et-nl trgovec Andrej Šepec iz Donje Pušče pri Zagrebu. Pri nesreči si je prebil lobanjo in pretrese! možgane, hudo je bil poškodovan tudi na desni roki ter je ves čas tožil o silnih notranjih bolečinah. Zdravniki so se trudili na vse načine, da bi mu rešili življenje, toda vse njihove prizadevanje je bilo zaman. Stanje težko ranjene učiteljice Matilde Potočnikove iz Griž. ki ima poškodovano lobanjo ter pretrgano žilo na levem sencu, je še vedno kritično. Tudi stanje Antona Oblaka, 311etnega posestnikovega sina iz Vrbja pri Žalcu, kl mu je izbilo zobe ter je bil poškodovan na levem licu in levi roki in si je pretresel možgane, je zelo resno in se je celo poslabšalo. Revež je začel blazneti, vsak čas začne kričati in besneti. Zdravniki so izgubili upanje, da bi mu rešili življenje. Odlikovanje Beograd, 14. decem?bTa. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja je bilo odlikovanih mnogo zaslužnih mož. Iz dravske banovine je odlikovan cev okrog 300. potisnjena v opozicijo. Zaradi tega poskušajo krščansko-socilni krogi z vsemi sredstvi vplivati na zveznega fcancelarja dr. Bure^cha, naj bi ne tiral položaja na ostrino in preprečil kri/o vlade, tri bi pomenila obenem tudi krizo krščansko-csocialne stranke. Aretacija ravnatelja Creditanstalta Dunaj, 14 dec. Dana.snj.-i 'isti poročajo, da je bi! pobegli ravnatelj Creditanstalta dr. Fritz Ehrcnfest v Lizboni aretiran v trenutku, ko se je hotel vkrcati na prekooceanski parnik, da bi odpotoval t Ameriko. Aretiran' direktor bo izročen avstrijskim oblastem. Zaplemba pobeglega avstrijskega kapitala Dunaj. 14. decembra. Današnji listi izročajo, da se vrše med Avstrijo in inozemstvom noofici jelni razgovor o sodelovanju inozemstva pri zaščiti avstrijskega šilinga. Avstrijska vlada predlaga zaplembo v inozemstvu naloženih kapitalov avstrijsk h državljanov, ki so kljub strogim devizn m odredbam iztihotapili velike kapitale iz Av->trije. Ti kap tali naj bi služili v prvi vrsti za kritje kuponskih obveznosti avstrijske republike. Delo poslancev Beograd, 11. decembra. M, Danes (je b'.Lo narodnim poslancem razdeljeno tiskano poročalo viAiifikaciJskega odbora v zadevi verifikacije poslanskih mandatov. Poročilo j-e precej obširno in navada podrobno vse vložene pritožbe in utemeljitev njihove zavrnitve. Verificirani so vsi mandati razen enega. Seča Narodne skupščine bo najbrže skaicana že za jutni, tako da bo po vsej verjetnosti verfiikac.ljska debata v plenumu xa.rodne skupščine končana že v teku tega tedna. Dopoldne se j-e sosta-I t udri glavni odbor poslanskega kluba, M je razpravljal o važnih vprašam;'h v zvezi z delom Narodne skupščine. Za popoldne je sklicana seja gospodarskega odbora, jutai popoldne pa se sestane prosvetna sekcija, lrJ bo razpravljala o v.pa-ašanju sre-injih šol. Socialna sekcija je dmela danes se;o. na kateri je na.dalj-ova.la razpravo o prehrani pasivnih krajev. Na sedi je bila sprejeta resolucija, ki bo .izročena nred.sedni.ku poslanskega kluba in zainteresiran j m ministrom. Socialna sekcija bo stopila v stike z zastopniku posameznih korporacij in ustanov, ki dim je poverjena naloga za zbiranje in razdeljevanje hrane za pasivne kraje ter bo šele nato sprejela definitivne sklepe. Na svoja jutrišnji seji bo socialna sekoija razpravljala o vprašanju brezposelnosti, pozneje pa so na dnevnem redu splešn-i sooialni problemi. Nova japonska vlada London, 14. decembra. AA. Reuter poroča iz Tokia, da je nova vlada, ki jo sestavljajo člani stranke »sejukaj« sklenila prepoved izvoza zlata. Pričakujejo, da bo v zvezi s tem Japonska objavila danes ukinitev zlate podlage. Predsednik nove vlade je Inukaj, ki je prevzel istočasno zunanje zadeve. Notranje zadeve ie prevzel Nakahan, finančno ministrstvo Takahazi. mornarico Osumu, vojsko pa general Araki. Politika nove vlade bo šla predvsem za tem. da prepreči na-daljno padanje zlate rezerve japonske Narodne banke. V političnih kropih smatrajo, da se bo nova vlada dosedanje opozicijo-nalne stranke *sejukai« mogla vzdržati na površju le z gospodarsko pol:tiko. ker šteje v parlamentu le malo poslancev. Vendar pričakujejo v najkrajšem času imenovanje široke koalicijske vlade, ki naj bi popravila v državi finančno in gospodarsko situacijo. Pomen poseta Zaleskega v Londonu Pariz, 14. decembra. AA. >Temps< komentira obisk poljskega zunanjega min stra Zaleskega v Londonu ter pravi, da je ta poset posebno važen, ker je bil izvršen takoj po obisku jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Marinkoviea v Varšavi. List naglasa dejstvo, da je obisk v zvezd z ukrep tvijo medsebojnega zaupanja, posebno zaupanja dveb držav, s katerima sodeluje Francija najtesneje na polju evropske politike. Varšava. 14. decembra. A A. Minister za zunanje zadeve Zaleski se ie danes vrnil tz Londona. Novi zakon o monopolih Službeno pojasnilo o novem zakonu o državnih monopolih Beograd, 14. decembra. AA. O priliki sprejetja zakona o državnih monopolih smo dobili na merodajnem mestu to-le pojasnilo: l'o zediGJenju je bilo v poedinih pokrajinah Jugoslavije v veljavi pet raznih zakonov. Ker se tedaj ni moglo sprejeti enotnega zakona, je bil s finančnim zakonom za leto 1919-20 razširjen zakon o državnih monopolih prejšnje kraljevine Srbije za vse ozemlje Jugoslavije. Po teh zakonih ustanovljeni in organ zi-rani državni monopoli so bili v Srbiji začenši od 90. leta minulega stoletja glavni regulator državnih financ n najsolidnejša podlaga za zaključitev državnih posojil. To je bil razlog, da so tudi za novo kraljevino bili najiprimernejši srbski monopolski zakoni. Z nj novim sprejemom imajo dr-žavn monopoli tudi v Jugoslaviji isto važnost in vlo'jo. kakor so jo imeli pred vojno v Srbiji. Po lOletni :uporabi teh zakonov ee je pokazala potreba, da se sprejme enoten zakon o državn h monopolih, v katerem naj bi bili v omanski celoti vsi dosedanji monopolski zakoni z njihovimi izpremembami m dopolnitvami, sprejetimi s finančnimi tn drugimi zakoni. Na podlagi tega ni v novem zakonu o državnih monopolih, objavljenem v »Službenih Novinah« dne 5. decembra t. 1., velikih izprememb. Treba je vedeti, da smo s posebnimi zakon o zunanjih državnih posojili}] (zakon o konverziji državnih dolgov, Blair. Švedsko posojilo in stabilizacijsko posolilo), vezani clede uprave zastavljen h monopolov in razpolaganja z monopolski ml dohodki. Po teh zakonih se brez pristanka upnikov ni' bi niti motrle izvršiti take zpre-membe, ki bi lahko zadele .presežke zastavljenih monopolskih dohodkov, kakor je to v omenjenih zakonih izrecno povedano. Novi zakon ma osem poglavij. L Uvodna odredbe. II. Tobačni monopol. III. Monopol cigaretnega papirja. 'IV. Monopol vžigalic, umetnih vžigalnikov in kreatL V. Monopol foli. VI. Monopol petroleja. VII. Kazenske r>dredbe. VIII. Prehodne in končne odredbe. 1'voclne odredbe. Z zakonom o konverziji državnih dolgov je regulirano vprašanje, kako naj država vrši pravico monopola. Predpisan je poseben Drgan za upravljanje državnih monopolov. Odredbe tega zakona se v tem pogledu v zvezi z dan mi jamstvi za zunanja posojila ne morejo menjati in so morale priti v novi zakon. Na podlagi teh odredb upravlja državne monopole Samostojna uprava državnih monopolov«, ki je samostojna ustanova in stoji pod nadzorstvom finančnega ministra. Sestavo in pr stojnost predpisuje posebna uredba. Pri uvodnih naredbah je t^eba omeniti kot važno odredbo paragraf S., točko 3., s katero so vsi maloprodajalci oproščeni plačil neposrednih davkov, samoupravnih do- klad in drugih državnih taks n dajatev za dohodke od nadrobne prodaje monopolskih predmetov z določeno prodajno ceno. Prav tako niso podvržene plačilu državnih ali samoupravnih taks tablice mnloprodajalcev, izdane od monopolske uprave in tudi ne objave ali oglasi za prodajo monopol ziranih predmetov. Tobačni monopol. Odredbe o tobačnem monopolu so v novem zakonu v glavnem iste, kakor so bile v dosedanjih zakonih glede saditve, odkupa, predelave, prodaje, uvoza in izvoza tobaka. Na podlagi tega zakona uprava državnih monopolov "proizvajalcem lahko dovoli saditev tobaka za 'zvoz. leti proizvajalec lahko sadi tobak ali samo za izvoz ali samo za državni monopol, oni pa, ki producirajo tobak za izvoz, se morajo v svrho graditev skupnih skladišč in tobačne trgovine orga-n zirati v zadruge tobačnih proizvajalcev za izvoz in to po določenih rejonih. Kontrolo nad proizvajanjem tobaka za izvoz vrši zaradi preprečitve tihotapstva samostojna uprava državnih monopolov istotako kakor pri proizvajanju za monopol, v pogledu trgovine m prodaje tobaka za izvoz pa se prepušča zadrugam svoboda akcije pod nadzoi-stvom monopola. Ve? tobak v listih, bodisi da je iz monopolskih ali zadružnih skladišč, je oproščen dodatnih carinskih taks, kaldr-mine n vseh samoupravnih taks. Novi zakon daje upravi monopolov pooblastilo, dajati velezaktipnikom in malo-prodajalcem tobačne izdelke tudi za poznef-še plačilo pod pogoji in jamstvi, ki jih bo predpsal finančni minister na predlog monopolske uprave. Monopol cigaretnega papirja. Paragraf 75. novega zakona pravi, da se kot cigaretni papir smatra svilen papir s težo 30 gramov na kvadratni meter, ki je po svoji sestavi in izdelavi pr kladen za kajenje tobaka. V državi se sme cigaretni ali podoben svilen papir izdelovati samo po odobritvi monopolske uprave. Vžigalični monopol. Po paragrafu R2. morajo jugoslovenski državljani ter inozemski državljani, ki stalno bivajo v Jugoslaviji, ko pridejo iz inozemstva in prinesejo seboj vžigalnik ali njegove dele ali kresi 1 a, v roku 15 dni od dneva prehoda meje iste poslaiti ali odnesti na carinarno zaradi plačila monopol ske takse. Pra/viico prodaje na drobno vžigalnikov iz navadne kovine ter kresilmih kamnov Imajo samo maloprodaj)alci tobačnih lzdel kov na podlagi posebnega dovoljenje monopolske uprave. Uvoz vžigalnikov da dragocenih kovin v orodanne svrhe bo dovoljevala mono- polska uprava samo lastnikom trgovin, pooblaščena h za prodajo predmetov iz dratw> con,ih kovin. Monopol sati. Za sol se v smislu i s pomočjo navadnih svetilk Plačilo monopolskih taks za petrolej, izdelan v domačih refiinonijah, se lahko kreditira najdalje lo dni po koncu meseca, v katorem Je bol petroled rz'vo&eri ix rafinerije ali njenih skladišč. Pogoje in jamstva za tako kirediitiiranje prodpAse tW nančni mlnist-er na prollog monoj>citak«i uprave. Ce bi (prodajna cena petroherj«. w ra*-nvvni s cenami na tujih tržiščih brila nesorazmerno velika, rima finančni mAnieter pravico na ptre*i.Log monopolske upraiv« maiks'mirati prodajno ceno petroteia veV.ko. Kazenske odredbe. Kazonske odredbe, ki so bole do&leđ brez .preglednega sistema raztresene v materijalnih določilih poedinnh monopolskih zakonih ter v zakonih o fpoda.lrtšamjn veljave odredb dosedanjih zakonov in zakonov o proračun s kiih dvanajstima h, ao adađ zbrane in dodane na koncu zakon a. Prehodna določila. Sparne v Kreki dn SJmln-hann preloe> jo z vso svojo imovino 1. aprila 1932 ff upravo diTŽavnih monopolov. Zakon stopi v veljavo ln dobri obivezno moč štiri mesece po razglasitvi t »Službenih Nov.mafK. Protijaponski izgredi v šanghaju Šanghaj, 14. dec. Včeraj so je vršilo tukaj veliko zborovanje dijaštva, ki se ga je udeležilo več desettisoč ljudi. Na tem zborovanju so dijaki sklenili pohod na Nanking, kjer bodo zahtevali takojšen odstop zunanjega ministra Vvellingtona Cooa in vojno napoved Japonski. Po zborovanju je prišlo do velikih nemirov. Dijaki so priredili demonstracije proti Japonski, ker pa so hote-le oblasti preprečiti. Prišlo je do krvavega spopada med demonstranti in policijo. Na obeh straneh je bilo več ranjenih in mrtvih. Demonstranti so naposled zasedli policijsko postajo in šele vojaštvo s strojnicami jih je prisililo, da so se zopet "rnnknili in razpršili. Samomor madžarskega eenerafa Budimpešta, 14. decembra. AA. Kor-biro poroča, da je madžarski general in bivši inspektor žandarmerije Feremcz Sizil, ki je bil aretiran v zvezi z nedavno zaroto, izvršil v zaporu samomor. General Szil se je obesil na vodovodni -cevi z brisačo. Oblasti vodijo v zvezi s samomorom preiskavo. Pogreb Takp Jonesca Bukarešta, 14. decembra. AA. V soboto popoldne je bil pogreb bivšega zunanjega ministra Take Jonesea. Ob grobu sta govorila zunanji minister Chica ln bivši minister Duca. Oba govornika sta nagla&ala pokojnikove zasluge na Malo antanto. V imenu jugo slovenske vlade je pokojni kovd rodbini izrazil sožalje jugoslovenski poslanik v Bukarešti čolak-Antič, ki je poloZil venec na pokojnikov grob. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 2278.04 _ 2284.88, Bruselj 783.86 — 788.22, Curih 1097.85 do 1101.15, London 188.11—195.61, New York 5609.93—5626.93. Pariz 221.10_221.76, Praga 166.87—167.37, Trst 287.54_293.54. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.05. Pariz 20.135, London 17.45, Nevr York 513, Bruselj 71.40, Milan 26.40, Madrid 42.75, Amsterdam 207.40, Berlin 122, Sofija 3.72. Praga 15.20. Varšava 57.55, Bukarešta 3.07. Stran >8tOVEN8KI NAROD«. 6*ne 14. decembra 1931 Revščina je strašna. •. Žalosten Je pogled v mestno ogrevalnico, kjer so naili zavetje največji reveži Ljubljana, 14 deccmbra, Ljnbljana de nima delavskega azila, ima pa ogrevalni©© za brezposelne. Ta >azil« je skrit, da bolj ne more biti. Stoji v ozadju Kralja Petra vojašnice v Kosov •ki ulici, ob Gruberjevem prekopa. Dohod je samo od Poljanske ceste ln ker ni tam nobene druge hi&e ter ne moreš priti drn-?am kot do Gruberjevega prekopa, ne hodi nihče mimo. Edino poleti se v bi.ižin! vežbaoo vojaki m včasih so tudi nekateri vozniki vozlu mirno smeti ln gnoj v bližnjo, nekaj korakov od ogrevalnlce oddaljeno gramozno jamo. Poslopje Je zidano, pritlično ln neometano zunaj. Vbod Je od končne strajii. Najprej vstopiš v tesen predprostor, lz katerega drže vrata nara/v-nost v postom o ogrevalnico, na levil v sobo, ki je bila namenjena za upravitelja, na desni so pa smrdeče prltlkilne. Upraviteljeva soba je tesna ceHca, kar se čuti Se tem bolj, ker v nji stanuje vdova s štirimi otroci. Soba je jx> priliki velika 6—7 m2. Pri vratih je pločevinast prostostoječ Stediimik, ob njem okrog En okrog m' prostega prostora, ostali prostor pa zavzema pohištvo, omara, mri za, stoli, postelja. — Na Cankarjevem nabrežju sem stanovala, v tisti hiši, ki Jo zdaj popravljajo. Stanovanja nisem mogla nikjer dobiti, 400 Dim na mesec ne morem plačati. Mož se je ponesrečil, zdaj sem sama brez vsega čakam na nezgodno rento. Ta stvar se vleče mesece in mesece. Otrok ne morem puščati tako samih. Dva hodita v šolo. punčka v peti, fant pa v drugi razred. Samo, da bi me pustili čez zimo pod streho! Tako našteva križe in težave brez konca. Hrano jim daje neko dobrodelno društvo. Dobila je tudi nekajkrat magistratu© podporo. Toda. ljubše bi jim bil©, če bi si kmalu našla drugo stanovanje. Tudi na mestnem fizikatu zahtevajo... In pristojna ni pod mestno občino. Mož je bil sicer dolga teta v Ljubljani, pristojni so pa v Moste. Zato ji dopovedujej©, da Imaj© svojih rearežev preveč. Seveda, pr©sila je že neštetokrat, da bi jI ©dkazali cenen© stanovanje. Toda vsem prošnjam ne morejo ugoditi. Nekaterim baje n strežejo, tisti pa imajo prednost zaradi tehtnih razlogov. Revež je revež. V ©grevalnicj je čuden vzduh. Vzd©lž dolge stene so gole prične, visoko nad njimi polica. Takoj pri vratih na levo je žeiezna peč, na desnu pa železna postelja. Na koncu sobe v desnem kotu je družinsko gnezdo. Da, pranro družinsko gnezdo, le z nekaterimi značilnimi razlikami. Miza, ležišča in železna peč, pa nekaj ropotije — dovolj za življenje štiričlanske dru zine Mati z nedoraslima ©tročičema, ki se skrivata pod prlčnami. Med brezposelnimi in nenavadnimi sostanovalci ni španske stene. In čemu tudi, revščine drug pred drugim itak ne more skriti. Peč pni vratih obkrožaj© brezposelni. Eden suši na kolenih srajco, ostali strme koščenih obrazov predse. — Ne zamerite mL rad M videl kako živite. Gostov niso vajeni, gledajo me napol nezaupljivo, napol radovedne, skoraj sovražno. Dva starejša, ki sedita na pričnah, me sploh ne pogledata. Težko jim je govoriti. Končno spregovori tisti, ki Je ©čividno bolan. Bled Je, votlo kaši ji. Pravijo, da ima odprto tuberkulozo. Bil je 14 dni v bolnici, kjer mu pa niso mogli pomagati. I Zdaj čaka, na raSHev prošnje, da bi šel na Gomuik. Oglasi se mož, zelo shujšane-ga ln zaraščenega obraza udrtlh oči, ki ga vidim večkrat hoditi p© mestu drsajoči h korakov. Na prvi pogled se mu pozna, da Je posten© sestradan — sicer so drugi tudi, toda ta Je takšen kot bičan Kristus. — Prosim, vas, če ste od časopisov, po prosite gospode, naj podare vsak dan po eno števiLko >Jutra« ali »Naroda« od prejšnjega dne, saj Jim menda ostane kakšen Izvod, ki ga ne prodajo. Obljubil sem. Dolgočasno je pač tako sedeti le s črnimi mislimi kot v ječi. Saj Je ta ©grevalnica prav za prav le ječa. samo s t© razlik©, da njeni' prebivalci ne dobivajo hrane in da leže na trdih pričnah. S svobodo pa Itak ne vedo kaj počet' Povedo mi, da jih je zdaj 10 v ogreva 1-niti. Letos sprejemajo samo v Ljubljane pristojne brezposelne. Kdor hoče vstopit.5, se mora tud: izkazati s potrdilom, da so mu desinfecirali oblek© v bolnici. Prejšnja leta so sprejemali vse brezposelne in baje ni bila baš posebna snaga v ogrevalnlci. bili so prav p© vojaško ušiv!. Vem dar st primeri še zdaj, da nalezejo uši ter v.h prineso v ogrevalnico. Podnevi se namreč družijo tud! z drugimi brezposelnimi pr kuhilnjah, na borzi dela in drugod. Potem je kmalu ušiva vsa »družina«. In prati se morajo sami kot se vedo In znajo TMsti.n pa ki so jim že večkrat desinfeeiraH obi*1 ko, jim bo kmalu razpadla. Druarih nimajo razen teh, ki jih nosijo. — Kako je pa s hrano? — Kdor kaj ima, proda, pa si kur*, kruha. Nekoliko nam pomagajo dobrode na društva z nakaznicami za hrano, nt kateri dobivajo tudi občinsko podpor© in kdor ima prav posebn©. srečo, dobi včasih tudi kakšno priložnostno del©, da n. p zn©Si premog s ceste v klet. Na takšm delo se seveda ne moremo zanašati. Pr: siljeni smo tudi beračiti. Sicer je nevarno, ker Je prepovedano, če je pa človek lačen, mu je vseeno, če ga takoj zapro. Tolažimo se samo še s snegom Vemo. da bo š< hujše. Povedali so mi tudi, da je med njimi revež iz ubožnice. Mlad Je še, kakšnub 3* let star, suši se mu mozeg. Sama kost in koža.. . štiri leta je bil v ubožnici. Pa je baje začel mešat; neko dekle — pomisli te, strašen greh! _ ter so ga zaradi tega vrgli na cesto. Hodi zelo težko in zdravniki se čudijo, da ga uoge sploh še nosijo. Zdaj so ga vzeli pod gostoljubno streh o ogrevala ice Na dan prejema 7.50 Din za kosilo in večerjo. Sicer stane 7.50 Din sam-o kosilo, toda denar je treba pametno razdeliti, da Je želodec potolažen vsaj nekolike dvakrat na lan Zajtrk si mora pribe-račiti, če hoče jesti tudi zjutraj Hod! se veda težko In beračenje je prepovedano Nedavno so ga zaprli zaradi beračenja Dejal je, da je v zaporu še boljše kot v ©grevalnici. Jetnik' dobe trikrat na dan hrano. G©le prične v ogrevalnici so tudi precej trde, zlasti za njegove suhe kost:. Tako se pokori ubog! siromak, zaradi dav ne ljubezni . . . Pravi, da bi se že zdavnaj zastrupil, ima pa mater. Mati je tudi ne-srečnica. Gluhonema je In prejema neznatno podporo s katero plačujejo stanovanje v Trnovem Jest hodi v ubožnico. — Tako je, gospod, tako, je dejal nekdo. Revščina je strašna. Vidite, ta revež nima niti suknjiča, srajce pa ima samo pol. Vedno pravi, da ?a je sram. ker je Ljubljančan. Zborovanje mariborske Zadružne zveze Včeraj dopoldne so zborovali zadružni delegati Sp.osne zveze obrtnih zadrug v mariborski mestni posvetovalnici, kjer se je rbralo okrog 100 zastopnikov obrtno-zađružn-ih organizacij iz cele bivše mariborske oblasti pod vodstvom predsednika zveze g. Bureša. Zbor so počaistili 6vojo navzočn ostjo narodni poslanec g. KrejeL, ki je v to s vrbo prispel iz Beograda, mestni načelni.; g. dr. Lipold, finačni inšp. g. Sedlar /- višjim upraviteljem g, Prelojom. mag. svem k g. Rodošek, obrtnozadružni nadzornik g. Založnik, tajnik ZTOI g. Žagar, tajnik gost zadružne zveze g. Petem in drugi. Na zborovanju sta predavala g. Žagar o afctuafLnih davčnih vprašanjih in g. Za-rožniik o novem obrtnem zakonu. Sogasno so bile sprejete po pouprede. zveze g. Zu občnih zborov pravočasno obvestijo rvezo, katera bo skrbela, da se obrništvo pri takih prilikah, čimbolj seznani z novimi obrtnimi predpisa, 7. predsedstvo zveze pripravi spremenjena pravila z upoštevanjem novih predpisov za redni zbor zveze, ki se skliče meseca februarja 1932, ob varovanju načel da v novih pravilrih pride do izraza solidarnost vsega obrtništva zveznega področ- Danes ob 9 zvečer premiera! i VKSEtOKJU 1 Mg« Sijajna šaloigra! Zopet se boste smejali od vsega srca, ko boste videli, kako je lepo, sladko dekle spreobrnilo zagrizene sovražnike žensk in jim vcepilo v srce šlager „Brez ljubezni se živet4 ne da" Najnovejši Foxov _zvočni tednik! Nabavite si vstopnice v pred-proda ji! ELITNI kino MATICA Telefon 2124. <2 do imajo naši čitatelji Razmere na Ižanski cesti IN OBČINSKI PROKACUN V >Slov. Naroduc z dne 9. t m. se dopisnik pritožuje, da je bilo včasih — ob sejmskib dnevih — voz©v po cel kilometer drug za drugim in da se zadnje čase tb vej ne dogaja, ker kmet nima kaj prodati in če ima, ne gre v denar. Jaz pa pripominjam, da je bilo res talko in da sedaj ni več tako, je največ kriva mitnica, ki pobira tako visoke pristojbine za uvoz. Največ je bilo voznikov z lesom, ki so ga voz li v Ljubljano trgovcem in žagam prodajat. Plačevalo se je od voza lesa (tra mov ali hlodov) pred vojno po 10 do 20 vinarjev -- nekaj let pa ^pluu nič. Sedaj pa mora plačati od voza po 20 do 25 Din, če tudi je cena lesu tako nadla, da je prav za prav nič ni, ker stane delo več kot se za le& dobi. Zato kmetje raje vozijo na okoliške žage svoj les prodajat, ker jim ni treba nič pn-stojb ue plačati, imajo bliže in za tifiti denai ki bi ga imel na mitnici plačati, lahko doma cela družina živi. Zato ni pametno, da mestna občina pobira tako visoko larifo na les. Predvsem bi pa moral b ti okrogel les za žage sploh prost, da bi mogle mestne žage z okoliškim konkurirati. Saj kmet itak ves denar, kar Qa vtrži v mestu pusti, ker si nakupi raz nib potrebščin. Ce pa pelje na okoliško žago prodat, pa tudi tam kupi >voje potrebščine. V interesu Ljubljane je. da se čim vec kmetov privabi v mesto, ne pa da se jih odganja iz mesta in obenem tudi industrijo, ki se seli tja. kjer ji bolje kaže. V zadnj h letih je zrastlo v neposredni ljubljanski okolici več novih žag, kot jih je v Ljubljani in vse radi tega, ker tam les ceneje dobe. Sedaj, ko se pripravlja obcinsk proračun, naj se pravočasno misli na to, da s« mestne uvoziiine okrogel le> za žage > me stu sploh »prosti. Sedaj pa je ravno narobe, da dobi voznik, ki pelje svoj les skozi celo mesto, na izhodni mitnici ves denar povrnjen, kot nekako nagrado zato. ker sc n v mestu ustavil. Ljubljani**11- Hotel Tivoli O preureditvi Trvotsfcega pa.rka ste pisali neštetokrat in vsako klopico vestno notirate, a o hotelu, ki je ob županovanju ministra Ivana Hribarja vzbujal toliko veselja in nad, skoraj ne čitamo niti vrstice. Čeprav je hotel sredi nasadov na najlepšem prostoru s krasrrm razgledom mestna last, vendar ne beremo o njegovi usodi niti toliko, kakor o mestni pristavi in o mestnih hlevih, ki so o njih na zadnji občinski seji metstni očetje prav obširno razpravljali in pisali podrobno vsi dnevniki. Pred kratkim smo sicer izvedeli, da je podaljšana najemnina in da ga bo vodil mladi podjetni hotelir Slavko Dolničar, o kakih predlogih glede njegove preureditve ali pa adaptacije pa /e leta in leta ni bilo čuti besedice. Podobno je torej, da je mestna občina pozabila na svoje posestvo v tivolskih gajih in se premalo briga za njegov obstanek, še manj pa za njegov napredek in razvoj. Z-Iasti se o tej trditvi lahko \sakdo preveri zvečer, če hoče iti v hotel po drevoredu, kjer je dovoljena vožnja s kolesi, vozovi in avtomobili. Po razsvetljeni aleji pridete skoraj do pod hriba in nenadoma se od drevoreda odcepi lepa in dobro razsvetljena cesta na desno proti Koslerjevemu zidu in Šišenskemu hribu ter vas zložno pri-pelj- do podjetja, ki pa ni mestna last, zastonj pa v temi iščete ceste, ki bi vas pripeljala v mestni hotel Tivoli. Vsakemu davkoplačevalcu privoščimo svoje vendar je pa pravični bog ustvaril brado najprej sebi, kakor bi tudi mestna občina mora a I razsvetliti tudi cesto proti lastnemu hotelu. Šele zadnja leta ni ta cesta razsvetljena, čeprav kandelabri še vedno staje, morale bi pa žarnice iz njih razsvetljevati ta del parka vsaj iz varnostnih ozirov, saj vemo, da ni prav varno v tivolski hosti ponoči. Zaradi vsakega drevesa v javnih nasadih se javnost razburja, nikdo pa ni omenil, da so samo zaradi dveh predstav »Gorenjskega sla veka« posekali vse akaci.ic p© sredi hotelskega vrta, kjer je bila že prav priletna senca, strnjene vrste okroglh kron akacij so pa tudi prav dekorativno detO-va-le. Kdo bo pa sedel na vročem sobicu? Odstraniti drevesa je bilo potrebno zaradi teatra, škoduje pa mestnemu hotelu. In vendar se hotel Tivoli prenavlja, kakor «110 videli ob otvoritvi prenovljen in lokalov. Zaradi a rh i teli tonske razdelitve sicer 6 temi prostori ni m ^oče delati čudežev', vendar so pa sedaj restavracijski prostori prav lepi in vabljivi ter tud" tako opremljeni, da nam jih ni treba zatajiti za mestno last. Podjetni najemnik je moral mnogo žrtvovati za rešitev čast j mesta Ljubljane, ker so bili po krivdi mesta ti prostori zaradi svoje zapuščenosti naši občini res že v sramoto. Že poleti smo *neU v hotelu Tivoli krasne beneške noči, ki so napolnile prostorni ▼rt saj so bile te razsvetljave za Ljubljano nekaj novega in za park tudi potrebnega. S temi krasnimi prireditvami se je Tivoli zopet ožrvel in vstal iz dolgotrajne pozabljenosti. Te dni so bili pa otvorjem in s prijetno zabavo posvečeni preurejeni prostori, ki gotovo postanejo prav pri! mijeno zbirališče Ljubljančanov Dvorana je preslikana v rjavkastih tonih v narodnem slog1 in bo zaradi svoje mirne barve naj-j primernejši okvir pestremu vrvenju svetlih j živahnih barv, ki tvorijo vedro harmonijo, plesišče samo pa središče vseh prostorov. Nekdaj tako slavna kmečka soba, ki so jo posvetili Ivan Cankar in polno naših sedanjih veljakov na kulturnem polju, je zopet najintimnejša in najbolj domaČa kamrica v Ljubljani, za zaključene družbe v smokmgih in velikih toaletah pa čaka elegantna posebna soba, ki je opremljena z vsem modernim rafinmanom Vsak Ljubljančan si v hotelu Tivoli res Lahko izsbere prostor, kakršen mu najbolj prija Star gost. Obrtni zakon Članek pod gornjim naslovom, ki je bil pi-občen v >Slov. Narodu' 9, t. in., opozarja na nezadostno upoštevanje absolventov elektro - deiovodskih šol po novem obrtnem zakonu. Dovolite mi kot absolventu omenjene šole. da to vprašanje nekoliko pojasnim. Predno se je ustauovila državna obrtna šola v Ljubljani, so bili delovodje in mojstri v naših obrtnih in industrijskih obratih v veliki večini Nemci, med njimi tudi nekaj Cehov. Slovenec se je pa dokopal na delovod. mesto le. ako je bil več let v tujiui ali, če je absolviral delovod. šolo v kakem nemškem mestu. Ko je pa uspelo našim zaslužnim narodnim in kulturnim delavcem ustanoviti takratno državno obrtno šolo v Ljubljani, se je pokazalo da imamo dovolj tikaželjnega obrtnega naraščaja, tako da je vodstvo zavoda lahko izbiralo le med najbolje kvalificiranimi obrtnimi pomočniki, ii prvi absolventi -o danes vsi nastavljanj :ia deiovodskih mestih, so ugledni samostojni obrtniki, ali tehn čni uradniki. J;oskrblje:io je bilo tudi za razne javne ugodnosti absolventov, med drugim dijaški rok in 111. čin. kat. v državni službi. Predpisi za sprejem v delovodsko šolo so bil takratnim razmeram primerni. Omeniti je, da je bila prvo leto po ustanovitvi zavoda samo delovodska Šola strojuo - mehaniške : meri, nakar se je šele drugo leto osnovala elektro - delovodska šola. Sprejemni pogoji so bili za r.be strok enaki, ki veljajo še danes. Kazmere so se pa v tem času precej spremenile. Absolventov je že lepo število. Praksa je pa tudi pokazala, da imajo zelo težko stališče oni absolventi, kateri niso imeli že pri vstopu v šolo do\olj strokovne podlage, ker se taki absolvent boje delavnice, za pisarniška dela pa je dovolj moči med absolventi drugih Šol. Iz skušnje pa lahko trdim, da je ustroj delovodske šole tak, da ima le oni kaj od učne snovi, ki ima že pri vstopu v šolo dovolj praktičnega znanja n si hoče to znanje še praktično in teoretično utrditi, ne pa oni, ki isce v »vodovi delavnici začetnega, vajeniškega pouka. Naša obrt in industrija zahtevata od strokovnega osebja vedno več. Obrtne zadruge eo se že prilagodile razmeram n predpisujejo kot predizobrazbo vajencev, nekaj razredov nižje srednje šole in štiriletno učno dobo. Temu primerno bo treba spremeniti tudi sprejemne pogoje za delovodsko šolo in st-cer v glavnem, pravilno izučena obrt, uspešno končana obrtno - nadaljevalna šola ter v slučaju krajše učne dobe tud enoletno pomočniško dobo. Pri tem bo morala odpasti tudi klavzula, da nadomešča delovodska šola učno dobo. Ti sprejemni pogoji so nujna potreba časa, ako hočemo da postane delovodska šola res to kar že pove ime, namreč, da vzgaja in pripravlja obrtne pomočnike za delovodska in mojstrska mesta. Temu primerno bo treba nudit absolventom tudi javne ugodnosti. Absolventi 6trojne delovodske šole so imeli tudi ugodnost trimesečnega prakticiranja pri parnih napravah za položitev strojn škega in kurjaške-ga izpita, raztegnila se je pa ta doba na 6 mese-cei in B tem mnogim onemogočila prakticiranje. Zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov v Ljubljani, je storila vse, da ostane absolventom elektro - delovodske šole pravica na konees jo za samostojno izvrševanje elektrotehnične obrti ter je predlagala k osnutku obrtnega zakona potrebno besedilo, ki je bilo sprejeto po delegaciji zadrug koncesr:-joniranib elektrotehnikov v Beogradu. Zakaj je besedilo pozneje izpadlo, mi ni znano. Preprčan sem pa, da se bo na mero-dajnih nn^stih storilo vse, da ostane delovodska šola na višini, na katero so jo p>-stavli njeni zaslužni ustanovitelji. Dolžnost mojstrov pa je, da opozore svoje boljše vajence in pomočnike na delovodsko šolo, da bo /avodovo vodstvo zopet lahko izbiralo med najboljš mi. Ab^olveut delovodske šole. Iz policiiske kronike Ljubljana. 14. decembra. Včeraj popoldne se je nekdo splazil v stanovanje zakoncev Levičnik v I. nadstropju hiše št. 31 na Poljanski cesti in odnesel Pavlu Levičniku lepo. skoraj novo zimsko suknjo, vredno okrog 2000 Din. Suknja je imela kožuhovinast ovratnik, v njej so bile usnjate rokavice vredne 80 Din. - Delavec Vinko Makek je pustil v soboto zvečer pred Jančevo gostilno v Društveni ulici v Mostah kolo, ki mu ga je nekdo odpeljal Kolo je še dosti dobro ohranjeno m vredno okrog 900 Din. Včeraj je policija aretirala brezposelnega pekovskega pomočnika Antona F., doma iz Ritoznoja, ki bi moral nastopiti enomesečno kazen, poleg tega je pa tudi poneveril nekemu pekovskemu mojstra manjšo vsoto denarja. Podjetnega Tončka so izročili sodišču. — Policija zasleduje Josipa Gošteta, rojenega 1. 1904 v Trbovljah, ki je bil kot potnik uslužben pri »Elektronski družbi z o. z. v Ljubljani«. Goste je namreč neupravičeno inkasiral pri raznih strankah denar in kupnino na račun tvrdke. poleg frega je pa r>n>dal tudi gramofon in plošče v vrednosti 2734 Din, last neke stranke. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 14. decembra, katoličani: Sp ridijon, Dušan, Vojmir; pravoslavni, 1. decembra: Naum. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica. Ljubavni regiment ob 16. in 19.15; ob 21.15: Nič vec ljubezni (premijera). Kino Dvor: Gorski vraL'. Kino Ideal: Na življenje in smrt. ZKD: Na robu Sahare ob 14.30 in ob IS. v k nu Matici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoezv. Mestni trg 4 in Itamor, Miklošičeva cesta 20. Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek. 14. decembra: Zaprto. Torek, 15. decembra: Dve nevesti. Red C. Sreda, 16. decembra: Zaprto Četrtek, 17. decembra: Vest, Red A Golurjeva vaška šala »Dve nevesti« se ponovi v torek, 15. t. m. za red C Ljubljanska drama pripravlja v režiji g Milina S'do, dne lo. L m. za abonma reda B. V naši operi se vrše priprave in skušnjo za popolno novo vprizjoritev BLze-tove opere »Ga mi en«. Delo študira režiser Kreft in ravnatelj Polič. Premijera hn> v kratkem. Danes 2 predstavi ZKD Na robu Sahare TRIPOLIS — CIRENAJIKA — TUNIS v Elitnem kinu Matici ob pol 3. popoldne in ob 6. uri zvečer Napadi se množe Ljubljana^ 15. decembra. Snoči se je vračal prodajalce slaščic Iinre Domirali, rojen 1. 1911. v Tetovu in zaposlen pri slaščičarju Ešrefu Kalimanoviču na Trža&ci cesti št. 4, iz D. M v Pafrju, kjer je prodajal slaščice, po Zaloški cesti proti domu. Blizu hiše št. 140 na Zaloški cest/ je dohitel dva neznanca in ju prijazno pozdravil. Naletel je pa slabo. Neznanca sta p'a-nila nanj, e>dan ga je zagrabil, stisnil čez prsa in krepko držal, drugi 2a je pa s k »n-nom dvakrat močno udaril po giavi ter a u prizadejal dve rani. Demirali je bil prepričan, da £re za roparski napad, ves prestrašen je spustil zaboj 6 slaščicami na tla in zbežal proti Studencu. Prvi napadalec mu je tudi grozil z nožem. Kmalu se je proti Studencu pripelj
S L O V E N S K T NAROD«, dne 14. decembra 1031 Stran 3 Nevi prevod opere „Carmen" Pesnik Oton Župančič in dirigent Niko Stritof sta napravila močno zarezo v slovenski operni literaturi Ljubljana, 14. decetnbra. Z razvojem našega gledališča po vojni se je seveda tudi nujno razvila prevodna dramatska literatura. Celo serijo v tej literaturi tvorijo predvsem Zupančičev prevodi Shakespeareja. Prevajanje za gledališče ima povsem svoje zakone. Prevajalec mora pisati živo besedo, ker edino potem jo bo lahko igralec prednašaL Isto velja za dramatik" sploh. V romanu, noveli in pesmi je mnogo več svobode. Tam lahko pišeš tud sicer gladek, a hladen jezik, v gledališču pa bi bi J tak jezik nemogoč. Zato je prevajanje gledaliških del še prav posebna umetnost, kakor je tudi sicer prevajanje sploh. Dan^s lahko trdimo, da ima naša drama že lopo knjižnico dobrih prevodov, k so jih poleg Župančiča prispevali še drugi. Nasprotno Je v operi. Naža predvojna opera je bila po- kriljuje najslabše tekste Koseškega. Carmen« je močna muzikalna drama. Kako naj igralci igrajo, če nojo tak tekst, da ga ni mogoče prednasati? Kajti osnovno pravio opernega teksta je: če ga z lahkoto predna-šaš tudi brez muzike, edino potem je to dober gledališki prevod. Jezik mora biti živ In mora biti slovenski. Ko se je uprava Lan odločila, da postavimo tudi pri nas novo, reformirano »Car-men«, kakor so to že storila dru a a gledališča, se je moralo misliti predvsem na novi prevod. Danes, s prav posebnim navdušenjem poudarjam, ga imamo. Ustvarila sta ga pesnik Oton Zupančič in d rigent Niko Stritof. (Radi pomanjkanja prostora žal ne morem podrobno analizirati prevoda). Poleg jezikovne uglajenosti mora imet vsak gledališki prevod tisto živost v 6ebi. da karakterizira ljudi, ki ga govore. Zato je tekst tihotapcev preživet in karakter ziran z živimi primerami. Tihotapci nikakor ne morejo govoriti >salonskega< jezika. Sploh so vsi ti ljudje v >Carmen< ljudje iz Sevillske pro-letarske četrti. S periferije. Razen oficirja Zunige. Tudi toreadorja ni mogoče prištevati dosti višje, kajti toreadorji izhajajo povečini iz siromašnih slojev in bikoborba n" zanje nobeno herojstvo radi herojstva — ampak glad in nastopanje v areni sta v tesni zvezi. Najlepše točke novega prevoda so Caba-nera, duet Micaele in Joseja, seguedilla, Josejeva ar ja v II. dejanju itd. Ves prevod ni samo jezikovno lep in jezikovno sočen, ampak je tudi dramatičen. In to je končna in največja dobrina, kajti beseda da priliko igralcu, da osebo, ki jo igra, lahko v Sebi dož vi in predstavlja. In to je za igralca najvažnejše. Vsakdo bo razumel, da nikakor ni vsem v epigonsko - diletantskih smereh, kar je razumljivo, ker se je takratno slovensko gledališče osredotočilo v dramo. Po svetovn- vojni smo dobili tudi Slovenci svoje operno gledališče. Položaj te »nove« gledališke nstitucije je zahteval obsežni repertoar iz preteklosti in sedanjosti. Delalo se je v sili in zato ▼ naglici. Na prevode se sploh n gledalo. Pelo se je zato mnogokrat naravnost »absurdnem stvari. Na slovenščino se sploh nI pazilo. Mislilo se je, da je glavna stvar, če pevec dobro zapoje — kaj poie — to si na) občinstvo pogleda v libretu, če ga ima. Ce ga pa nima, bog pomagaj! Razumljivo je, da je moralo prit do reakcije, kajti opera, ki je prav tako gledališče kot drama, potrebuje dobri b prevodov, čistega jezika. Nikakor namreč ni dovolj, če pevec samo poje, ampak on mora igrati in prednasati svoj tekst tudi jezikovno čisto in jasno, človek, k- sedi v parterju, ga mora razumeti, ker sicer bi lahko pel samo samoglasnike po predpisanih notah, če bi tekM ne bil važen. Tako pa se je zgodilo, da pevec mnogokrat sam ni razumel teksta, ker je bil prevod skrpucalo in ne slovenščina. Sele zadnja leta se je krenilo s tega stranpota, četudi samo delno in postopoma, ker od danes na jutri tud ni mogoče ustvariti serije dobrih prevodov, ki bi lahko izpolnili repertoar naše opere. Glavni novi prevajalec je postal Niko Stn-toL On je ustvaril v zadnjih sezonah lepo serijo opernih in tudi operetnih prevodov. Prevajanje operp je še prav posebna umetnost, ker je tr^ba prevajati po partituri in zato je svoboda prevajanja močno omejena. V serij nemogočih in absurdnih prevodov je bila tudi do zdaj opera >Carmen<. To je bil nestvor, kakršnega si je težko pred-sta^liaJi. Slovenščina taka, da mogoče nad> lahko naučiti se za isto delo novi tekst, če ET prej gral leta in leta starega. Toda moramo reči, da so sodelujoči i veseljem sprejeli novi tekst, četudi Bi b lo zanje lahko, da so ubili v sebi starega. Ce bi nova predstava >Carmen< ničesar drugega ne prinesla, kot samo novi prevod, bi bilo že to zanjo dovolj, kajti Zupančič - Str tofov prevod Je močna zareza v slovenski operni literaturu Zato naj bo mejnik med preteklostjo, ki Je izpolnjena z mnogimi nemogoč mi teksti, in bodočnostjo, ki nam mora prinesti v slovensko operno literaturo čim več takih tekstov. Zato prijazno apeliram na gospoda intendanta, da poskrbi, da bosta pesnik Oton Zupančič, poleg Cankarja, najmočnejš oblikovalec >!ovenske besede, in Niko Štritof oskrbela slovenski operi še vec takih prevodov, kot je prevod >Carmen«. Seriji Župančičevih prevodov Shakespeareja, naj sledi še serija opernih prevodov, da bo čista n lepa slovenska beseda tudi v petju mogočno donela v ljubljanski operi. B, K. Sokolski zvočni kino v Mostah Svečana otvoritev kina, ki dela iznajdljivim in požrt vovalnim Moščanom vso čast Ljubljana, 14. decembra. Prav vsi, kd so bili v soboto zvečer pri otvoritvi, so bili presenečeni. Na obrazih se jim je videlo, kakor tw jim bilo malo neprijetno. Ljubljana je bila vajena hoditi v Moste protektorsko in Ijudomilo, kakor hodi obiskovat velik gospod svojega prijaznega ubogega sorodniika. Z viška je Ljubljena sprejemala poklone in spoštljivo postrežbo ponižnih in skromnih mo ščanskih sosedov. Seveda, mi — glavno mesto in preprosta soseda — vasica! Naj imajo veselje dobri ljudje! Tudi v soboto smo misliJi, da bomo sedela na dolgih klopeh, protektorsko odzdravljala, širokogrudno pohvalili in — mi-tflžli svoje. Ampak eo nas. da smD komaj prišli do sape. Zastave in venci so še zunaj na sokol-skem domu, kakor se jc tudi prej vedno okrasila ponižna stavba nam v Čast. No, tudi vhod so nekaj preuredili in očed'lri, pa smo si kakor prej pustili sleči plašč in 6e dovolili peljati v dvorano. Dvoranar kakopak, naj bo, čeprav je le zapuščen magazin ___ Saj jdh ne smemo žaliti, revežev, ki irtis-lijo tako dobro in bi nam tako radi postregli,.. Po pravica povedano: kar za malo se nam je zdelo, tako so nas potegnili. Dvorana, kakršnih je malo v Ljubljani! 21 metrov je dolga, 8 m široka m 270 elegantnih črnih naslonjačev je amfiteatrailno razvrščenih v njej. Okrog ooVa crn o zla t obod, »tene pa rdeđcasto-oranžno nijan9>anc ka- kor v Daj-damu. In kmalu smo 6c privadili, da nismo več na Selu, temveč sredi moderne, velemestne Ljubljane prav tam pod nebotičnikom nekje. Narodna himna kakor pri slavnostni predstavi v svečano razsvetljeni operi, potem pa ponosni starosta g. Pavčič pozdravlja goste: gospo dr. Tavčarievo s .spremstvom, zastopika vojske gg. podpolkovnika Kneza in ordonančnega oficirja komandanta divizije kapetana l ki. Zdko Stanojeviča. ©rezkega poglavarja g. Zni-deršiča, župnoga starosto g. dr. Pipenbah-herja s prosvetarjem Peharcem, domačega župana g. Seme ta z občinskimi odborniki, nato se pa brez fraz in bobnečih besedi zahvaljuje za delo in trud bratom, ki so se res izkazali kot bratje: inicijatorm zvočnega kina br. Juhu, podžupanu in :znaid-ljivemu blagajniku br. Mahariču :n njegovemu namestniku br. Lapajnetu ml., br. Kel-Mu, pleskarskemu mojetru, ki ie ves dom brezplačno tako lepo preslikal, še posebno br. LenardiČu, ki je kino v gotovini prav krepko podprl, in pa seveda predsedniku kino-odseka. agimem/u br. Rozmanu ter vsem, ki so pomagali pri velikem delu. Pošteno so si zaslužili tako topea aplavz kot jih je pozdravil. P ros ve ta r in predsednik kino-odseka br, Viktor Rozman je v svojem slavnostnem govoru brez lastne hvale razložil pomen sokolskoga kina za Moste z vseh strani tako prepričevalno in govorniško popotno, da so vsi poslušalci društvu v duhu česti- tali k takemu proevetarju. Kakor nalašč za slavnostni večer je bil film z našim: kraljeviči pri smučanju na Bledu, nato pa gledali velikomestno plesno revijo ter se čudili zvočnemu in čistemu tonu Lehar-Tfiuberjeve »Zemdje solnca«. Čeprav je bila zaradi dolgega uvoda skoraj ura že 11.. vendar bi bili gledalci še radi posedeli, tako so se dobro počutili med prijaznimi domačini. Novi zvočni itlvn bo s svojo moderno aparaturo lahko dosegel svoio misijo in razširil obzorje prebivalcev naše periferije. S kol Moste je 6 svojo veiiko žrtvijo pekazal tudi globok socija-lni čut. ker je določil vstopnino tako nizko, da bodo lahko v kino hodili tudi na jsiromasnejši sloji. Razen velikih modernih zabavnih filmov namerava društvo posvečati posebno skrb. da bodo v kinu predvajali predvsem kulturne in otroške filme, kar je tudi prosve-tar v svojem govoru podčrtal, češ, da jc vse delo društva le za telesno in duševno zdrav in krepak naraščaj. Vsa dela pri preureditvi doma in opremi dvorane so i zgotovili domači obrtniki in 6e pri delu kosali, kdo bo nalogo izvršil najlepše in najceneje, najtežja naloga je bila pa gotovo blagajnika br. Jožeta Mahniča. ki je prevzel nase te>Jko financiranje okrog 200.000 Din. Za Sokola je to visoka vsota, vendar pa društvo lahko mirno gleda v bodočnost, saj so prijeli za delo samo resni in požrtvovalni možje. Starosta br. Pavčič, ki je vse vodil, je lahko ponosen na svoje odbornike Moste in tudi Ljubljana sta pa upravičeno ponosna na tako sokolsko društvo. Manifestacija dobrega srca Ljubljana, 14. decembra. V soboto zvečer je bil organizatorju naših zobotehnikov, še bolj pa plemenitemu možu g. dr. Alojziju Praunseisu svečano izročen red sv. Save TEL razreda. K intimni in prijateljska večerji so se v Zvezdic zbrali najboljši prijatelji in če- stilci odlikovan ca, da je v*©6er postal prava manifestacija prijateljstva, obenem pa tuda main.ifest*acttja dobrega srca. Malo Je namreč v Lo ubijani Jjjudri, ki bi toliiko žrtvovala za akademsko mladrimo kakor dr. A loj zid Praunsels in zato vsa Ljubljana smatra odlikovanje Nj. Vel. za kraljevsko priznanje slavijenčeve dobrote. Predsednik Zdravniške zbornice g. dr. Mavrica j Rus je izročil odi i kovancu visoki red s toplim govorom, kd je v njem slikal zasluge splošno priljubljenega in spoštovanega delavca na humanitarnem polju ter orisal tudi vse njegovo veliko naoijo-nalno delo. kakor tudi njegove zasluge za društvo zobozdravnikov, ki ga je izvolilo za častnega člana, in pa za novo Zdravni -ško zbornico, fci je slavJjesnec med najagil-nejšimi njenimi odborniki. Ginjani odIrikovanec se je .prisrčno zahvalil govorniku, češ, da je kraljevo priznanje najlepši trenutefk v njegovem življenju, ter z navdušeniimii besedami zakli-cal kralju trikratni >Živio«, ki so se mu pridružili vsi navzoči. V imenu ožje prijateljske družbe je govoril dvomi svetnik g. Mišfko Gabrijeloič, za društvo zobozdravnikov g. dr. Kalay, dr. Metod Dolenc je slavil dr. Praunsaisa kot požrtvovalnega dobrotnika slovenskega dijaštva, a narodni poslanec Rast o Pustoslemšek je s poetič-riimri besedam! slikal 40-letno sodelovanj* in prijateLjstvo z od»l)ikovancem. Največji vtis je pa na slavljenca napravil govor odposlanca mlajših naprednih akademskih starejših g. Golouha, kri se mu je zahvalil za vse mladini izkazane dobrote, kar je odlri.kovanec sprejel z zagotovilom, da bo rndrf v bodoče ostal prijatolj naših študentov in s pozivom, naj ga tuda vsi prirja.telji nodpirajo z ljubeznioo do naše mlade inteligence. Odlikovanju tudri naše najti skrenejše česta tke! OTROŠKt NOGAVICE V počastitev Gregorčičevega spomina Svečana akademija delavskega prosvetnega in podpor* nega društva „Tabor44 Ljubljana, 14. decembra. Pet in dvajset letni ca Gregorčičeve smrti bi šla skoraj povsem neopažena mimo nas, če bi ne bil Gregorčič tako globoko usidran v neštetih srcih in zlasti, če bi ga ne vedeli ceniti tako tisti, ki so izšli z njim iz iste. SKrfočrie domovine. Snoci je priredilo delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« res svečano akademijo v počastitev Gregorčičevega spomina. »Tabor« je še zelo mlado društvo, saj je bilo ustanov.jcno šele 23. aprila, zato si more »teti v posebno čast snoc-njo prireditev. Spored je bil tako bogat, izbran in pester, da bi bil iahko v Čast vsaki podobni prireditvi, /le koncertni del je bil tako lep. da bi zadostoval za sam koncert Zato je bil moralni uspeh nad vse pričakovanje popoln, gmotni pa še precej zadovoljiv, čeprav so zevale prazne vrzeli v prvih vrstah sedežev. Akademijo so počastiiti s svojo udeležbo predstavniki naše javnosti. Opazili smo gg: zastopnika bana prosvetnega načelnica Mazija, župana dr. Dinka Puca z gospo soprogo, ravnatelja konservatorija M. Hu-bada. go. Mašo Gromovo kot zastopnico Kluba Primork, predsednika NSZ R. J tavana in V. Kravosa kot zastopnika NSZ botoo. Osnova Gregorčičevih pesmi je pesimizem. Gdasnik je trpljenja, bole^rnc K)iž-njega, pa tudi vsega človeštva. 2ivlijenske prilike so občutno vplivale na njegovo pesni o iaždvijanje. Prestajal je nešteto viharjev, skoraj neprestano se je moral boriti, pa tudi sicer je težko živel. Vse to se izraža več ali manj v njegovih pesmih. fas njegovih najlbolj objektivnih pesmi zveni pesimizem. Svet ga je razočaral Zato si je ob koncu življenjske poti zaželel nazaj v planinski raj, v svet Icjer se je rodil, preživel naj- Učiteljski koncert v Novem mestu Na Marijin praznik 8. t. m. je sprejela naša dolenjska metropola ženski učiteljski pevski zbor JUU, sekcije za dravsko banovino, ki je na svoji pevski turnef po sav-sk: banovina m Belokrajini priredil tudi tu v Sokolskom domu lepo uspeli koncert Dvorana sicer ni trla polna, kar pripisujemo tragičnemu smrtnemu slučaju priljubljenega profesorja Jožeta Kovača, ki je ta dan preminul, vendar so bile pevke zadovoljne. Po pozdravnih besedah učitelja g. Vilka Menar-da, predsednika novomeškega učiteljskega društva, je zbor pod vodstvom svojega neumornega pevo vodje g. Srečka K uma rja podal lep program iz naše jngoslovenske literature od Slavenskega do Adamiča, lr je zlasti užgal s 6 narodnimi, ki jih je priredil ravno za ta zbor. Šopek cvetja in buren aplavz, ki se je stopnjeval od pesmi do pesmi, je pokazal, da so pevke, sicer v majhnem številu 25 — odnesle lovor zmage iz Novega mesta. Ob klav rju in pri pultu smo opazila tudi g. učitelja Cenita, ki je dobro izvršil svojo nelahko nalogo. Vsa čast in priznanje pa g. Srečku Kumarju, ki bo s takim zborom v Novem mestu vedno dobrodošel. Po poldrugo uro trajajočem koncertu se je vršil v hotelu pri g. Polajnarju sestanek učiteljstva, na katerem je bilo izrečenih mnogo lepih ;n toplih besed našim vrlim učiteljicam - pevkam, ki se ne strašijo žrtev, pa tudi njihovemu voditelju. Želimo jim še mnogo takih uepehov! Hvala še enkrat m do svidenja v Novem mestu! —ar. Nedelja v znamenju smučanja Včeraj je bila prva nedelja, ki je biki že v znamenju zimskega sporta, /iasti — smučanja. PTejšnji teden je namreč povsod, zlasti na Gorenjskem, zapadlo nekaj svežega snega-pršiča in smuka je večinoma že prav ugodna Zato so si mnogi smučarji, zlasti izurjenejsi m pa številni fek-movaicć že v soboto oprtali smuči in jo ubrali iz Ljubljane. Gorenjski vlak je že v soboto odpeljal več sto smučarjev, ki so jo ubrali v razne kraje, največ v Kranjsko goro in pa v Planico, središči našega zimskega sporta. Običajni vlak, ki se vrača ob pol 9 zvečer v Ljubljano, je bil snoči poln smučarjev. Večinoma so prihajali iz Kranj«, k e gore in Planice, deloma tuda iz Bohinja lepše svoje dni in kjer ni poznal varljivega življenja. Govornik je zaključil, da bodo Cire^ur-čiocve pesmi ogrevale srca še po/nim rodovom, ker so tako "jlobniko 5k>ve5kc Pesem, polno živepa hrepenenja. »Na/*\j v planinski raj!« je zapel društveni mešani zbor. Po pravici rečeno, nas je ta tJ o mladi zbor izredno prijetno presenetil. Pevci so sami mladi (33 žensk in 36 moških), večinoma delavci in nekaj Studentov, pojo pa s takšnim ognjem in čuvstvom ter polno in homogeno, da se lahko merijo s poklicnima pevci. In občinstvo jih je tudi priznalo s splošnim odobravanjem. Največ zaskhig pa gre gotovo pevovodji g. Ventu-riniju, ki je v tako kratkem času .ustvaril iz teh mladih ljudi prave pevce. Gregorčičevega »Siromaka« je doklami-ral g. J. Košuta prav živo, efektno. Dober tenor je g. A. Simčič, ki je zapel z močnim, metalnim in prijetnim glasom »Pogled v nedolžno oko«. Posebno presenečenje nam je pripravila gdč. I. Moljkova, Ivi je nastopiia v narodni noši in recitirala kleče Gregorčičevo »Dekletovo molitev«. Bila je deležna izrednega priznanja. Drugič je zaigTaA orkester »Sloge« dve krasni ruski pesmi (A. Ljadov, op. 58, ruske narodne pesmi za orkester). Vsa tista značilna mehkoba, melodičnost in otož-nost ruske pesmi je prišla uJkrat do polne veljave, kar je seveda zasluga orkestra. Po odmoru je recitiral akademik g. V. Hrovatin eno na^imočnejših Gregorčičevih pesmi, »V pepelnični nočd«, iz katere ne zveni le ljubezen do naroda (da je njegov vstajenja dan, ne pepelni). temveč močna socijalna nota (»vi grešniki maziljeni, proč krono hi skrlat, vsi boste mi prisiljeni kloniti smrti vrat!«). Cel glasbeni dogodek zase je pa bil nastop celotnega mešanega /ibora z orkestrom »Sloge« z mogočno pesmijo »O nevihti« (H. Sattnerjeva skladba). Pesem jo težka, prednašanje pa je bilo izvrstno ter je silno učinkovalo. Gdč. Nepužlanova je /apela ob sprem-ljevanju klavirja toplo pesem »Zaostaill ptič« (Sattner) čurv-stveno z lepim g^as* >m. Učinkovita recitacija je biia »Soči« « ^premtljevanjem klavirja. Luči so ugasm-le k z odra je zadonela silna pesem ter učinkovala kot sama, neposredno. Recitiral je g. V. Bratina pri klavirju je pa biil g-M. Kogoj. G. Simčie je rwe*topfl drugič s pesmnjc* Srce sirota« prav tako s popolnim ufipc-hom kot prvič. Zbor je pa nastop r! tretjič s Pa voće vo pesmi"jo »Sam« enako zmagovito kot prej. 1'evo vodja je prejel lep sopefc nageljnov. Akademijo je zaključil orkester »Sloge«: z ruskima pesmima (Ljadov. narodne pesmi), Uspavanko in s Kolodnioo, ki razodevata prav tako kot prednji Hogaito m-elo-diiko in toplino. Priznanje prirediteljem in vsem sodeVu- jočžmj ter od Sv. Križa nad Jesenicami. Razigrani in dobre voije bili, saj so imeli izredno lepo vreme, smuka pa ni bila bns najboljša. Na Gorenjskem jc sicer prejšnjn teden snežilo, pa je veter večinoma odpihni 9vedai sneg 6 pobočij tako, da je ostala sj.mo stara podlaga, ki je pa bila zamrzmj«. na. Ugodna smuka je biLa samo v Planici pri Tamar ju, dedoma tudi pri Sv. Križu nad Jesenicami, povsod drugod je pa bil teren za smučanje neugoden. V Planico je pri* spelo že v nedeljo zjutraj več sto smučarjev, ki so jo mahnili v razne kraje: k Tamarju, na Podkoren, v Kranjfcko goro itd. Kot rečno je bilo vreme zelo lepo in pritiskal je občuten mraz. V Planka sami so imeli —7 stopinj Celzija pod ničlo, na Slat-ni, kjer stoji dom SK Ilirije, je bilo 12 stopinj in pri Tamarju celo krog 15 stopinj pod ničla Mraz pa ni seveda pokvaril veselja smučarjem. Elitni Kino Matica Samo še ob 4»* in ^8. danes nepreklicno zadnjikrat regiment Kdor gra še ni videl, naj si nemudoma nabavi vstopnice in si ogleda ta film! lO.OOO ljudi je videlo ta film v Ljubljani in vsi so bili navduSeni! Danes ob 4. in V* 8. zvečer je zadrta prilika da si ogledajo film vsi tisti, ki ga doslej še niso videli! Hitite in poglejte si ta spored! Zvečer ob 9 l,+ premiera šaloigre •Vf e rec liith Lilian Harvey Felix Bressart Telefon 2124 Stran d >SLOVENSKT NAROD«, dne 14. decembra 193$ StCV ?M Dnevne vesti — Z banske oprave. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič jutri 15. t. m. zaradi službene odsotnosti ne bo sprejema! strank. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnik v Ljubljani dr. Joža Bohinc in zdravnik sanitetni poročnik v Celju dr. Oskar C i č i n. — Iz notarske službe. Notar g. Anton Zevnfk konča 31. t m. v Višnji gori svojo službo in jo nastopi kot notar v K: nniku 1. januarja 1932. — Raz Id društva. Društvo učiteljic odnosno društvo Dom učiteljic v Ljubljani je na občnem zboru 6. t. m. likvidiralo. Društveno premoženje pripada fondu za dom učiteljic v Ljubljani. — Tz državne službe: Vpokojeni so: višji nadzornik policijske straže okrajne policije v Ljubljani Henrik Lotrič nadzornik policijske straže preoNtoiništva mestne policije v Mariboru Ivan Kra!j in poverjenik finančne kontrole pri f:nančni direkciji v Skopljn ; Mavrin. slednu na lastno prošnjo. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega poljedelcev sin iz Brezovice Jožef Zver. ki je zadnnč Dišal v februarju 1915 iz Bridgeporta. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bila v dravsk; banovini svinjska kuga na 52 dvorcih, steklina v 6 primerih, svinjska rdečica na 6 In perutninska kolera na 7 dvorcih. — Iz »Službenega lista«. ^Siužben^ list kr. bj.iskc uprave dravske banovine št. 79 z dne 12 t m. objavlja zakon o kovanju srebrnega denarja no 10 in 20 Din, uredbo o prejemkih civilnih^ državnih uslužbencev v naravi, poslovnik za obča upravna nblastva in navodila za pobiranie banovinsko trošarine na pnevmatike. Nove telefonske zveze. 10. t. m. E bil ot\oijcn telefonski promet med Podčetrtkom in vsemi mesti na Madžarsken Taksa za običajni telefon?k: nogovor znaša i no 7y 7 Ufm 'rt-' bil otvoren telefonski promet na progi Radeče pri Zidanem mostu — Milano. Taksa znaša 3-15 zi. fr. — Iz »Službenih Novin«. službene Novine št. 291 z dne 12. t. m. objavljajo splošno uredbo o univerzah. _ Smučarski tečaj na Veliki planini odpovedan. Smučarski tečaj na Veliki planini, ki bi ga bil vodil g. Badiura, je zaen-; •< ker ie premalo <^eea. — Gospodinje. Nabavite si pravočasno -Gospodinjski koledar? za leto 1932. Vsebuje preko 100 novih kuhinjskih receptov, razna zanimiva poročila in številna praktična navodila za hišo in dom. Naprodaj je po vseh podmžnicah Jugoslovenske Matice in po vseh knjigarnah. Pismena naročila sprejema uprava Gospodinjskega koledarja* v Ljubljani, šelenburgova 7-n. Cena Din 20.— s poštnino Din 21.75. — Za božična In novoletna voščil« uporabljajte nove razglednice Jugoslovenske Matice po osnutkih Daše mlade umetnice Ksenije Prunkove. Naprodaj so po vseh trafikah in knjigarnah. Kjer ji nimajo, jih zahtevajte. Cena 1 Din. _ Muzejsko društvo za Slovenje je •oklenilo, da osnuje zbirko spominskih in društvenih znakov, kokard, znamk, svetinj HA. kar se ilh je kedau izdalo In nosilo po Sloveniji ter da jo odda, ko bo zbrana in ^podeHena, Na rodnemu muzeju. V to zbirko spadajo tudi fotografije in snke društvenih krojev vseh slovenskih društev, trato!. sponvin-ske igle, spominski obeski, izdani ob posebnih prilikah, znaki prK-n«' topografije. Zbirka bi bi4a tako v malom agoxk>viinski pregled važnejših doh na sesa narodnega irvljjenja in bi a&-»om blagovoldik> naslovit! na ime predle--In-i'- a Muzejskega društva: Dr. Rudolf Andrej ka. Narodni muzej. BleIweieova ee-Ma v Izubijani. _ Dobave. ;Strojn»i oddelek darekcide tezav^nih železnric v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbo elede dobave 2000 kg mašila: dO 16. t. m. glede dobaive 400 komadov lopa* in 2000 komadov samotne opeke; do 19. t. m. pa glede dobave 200 komadov acetllenskjh morilcev in 3500 komadov vložkov za gorilce. _ < Pogoji so na vpogled pffj : steni oddelku). —Direkcija državnega rudnika Velenja sprejema do 21 t. m. ponudbe glede dobave 1100 kg železa, 300 q apna. 200 m* rečnega gramoza in 100 m* plohov. — Direkcij« državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 31 t. m. ponudbe elede dobave mineralnega olja to bencina. - Predmetni oglas' z natančnejšimi poda,tki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljuhlja.ni interesentom na vpo-eled. _ Direktna radiofooska zveza z Varšavo. Odslej bodo naše radiopostaje enkrat al: dvakrat na m^sec prenašale direktno telefonskim potom večje glasbene prireditve dz Varšave preko Zagreba v Reosrad in Ljubljano — Pavle Flere: Pravljice. Ljubljana. 1031 Natisnila in založi^ Učiteljska tiskarna Str. 169. Cena v poiplatno vezani knjigi 36 Din. v celo platno 45 Din. — Snov /a pravljice, ki jih je 6 spretno in srečno roko v tej knjigi zbral Pavie Flere, ie vzeta največ iz narodnega blaga, ki iso 'J.u prk>bčevflM v »Slovenskem Glasniku« in »Slovanu« Matija Valjavec in drugi — Pravljice so po vsebin! razvrščene v šest razpredelkov, k? sovore o vilah in drugih čudežnih bitjih, o svetih na zemlji, o zakletih in i zp remen jen i h. o la-žeh in drugih premetenostih^ o vragu in VTagohjah 'm končno o živalih. — Pisano bujno življenje se razvija pred nami. nanizano v bogato kito narodove fantazije, da ne moreš odložiti knjige, dokler je ne prečitaš do konca. Zanimiva, privlačna zbirka ijudsike poezije, duhovitosti, šaie in dovtipa budi v enafo meri pozornost in nudi užitek vsakemu — ne samo mladini — kdor si zaželi 'vairvedrila. Knjigo je okrasil s slikami Maksi m Gaspari, ki je tudi to pot odlično pVr-gO&fl duha narodne poezije in narodnega sloga, ki sta tako obilo izražena njej. Vse v vsem: knjiga, ki je vredna čitanja, ^ato jo priporočamo v nabavo vsem javnim, uradnim in zasebnim knjižnicam. Priporočata pa jo najbolj vsebina in >prema. Za te praznike ne more biti lepšega darila od nje. — »Gospodinjska pomočnica« štev. 9 :n 10 je izšla v skupnem zvezku. Posamezen izvod stane Din 2.50. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, tla bo stanovitno vreme. Včeraj je bih) po •seh krajah naše države oblačno Tempe leratu.ra je znašala včeraj v Ljubljana so imeli 4 stopinje nad ničlo Najvišja tem ' atura je padla pod ničlo, samo v Spiftu -0.7, v Mariboru —1, v Beogradu —1.2. v Sarajevu —2.4. Iz Zagreba in Skoplja n; vremenskega poročila. DarvI je kazal baro meter v LJubljani 772.8, temperatura jf znašala —7.8 — Smrtna nesreča zagrebškega moto-cik lista. Včeraj popoldne se je pripetila v Remetincu težka nesreča. Ubil se je poslovodja v mesnici Mokrovič Franjo Remiš, ki se ie bil odpeljal s svojo svakinjo Re-ziko Lendič z motociklom na izprehod. V Remetincu je na ovinku tako naglo zavil na levo. da ie za vozi! na kup gramoza. Remiš n njegova spremljevalka sta odletela v velikem loku na tla. Remis »e priletel z srlavo v brzojavni drog in si razbil lobanjo, njegova svakinja je pa obležala težko ranjena ob cesti. Remiš ie bil seveda takoj mrtev. — j Obleke in klobuke kemično čisti barva, ollsira in lika tovarna JOS. REICH. —lj Tvrdka klavirje* in glasbil Alfonz Breznik ie *edaj na Aleksandrovi cesti 7. Pri bolesnih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franc Jožefo-va« grenčtca prebavo na naravnost popoln način Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franc Jo-žefovo« vodo posebno dobro, Če jo mešano 3 toplo vodo izpijemo zjutraj na tesč želodec. »Franc Jožef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro prerijah in špecerijskih trgovinah. Otvoritveno naznanilo Cenjeno občinstvo obveščam. 4n sem otvori! v svoji hiši v Ljubljani. Staničeva ulica it. 6, za Bežigradom DROGERIJO V največji izfetri je con j. odjemalcem na razpolago raznovrstno in prvovrstno blage po najnižjih cenah. Cenjeno občinstvo hočem postreča točno ter prosim za obilen, stalen obiek! Z odličnim spoštovanjem Drogerija GUSTIN MILAN, LJUBLJANA, Staničeva ulica štev. 6 za Bežigradom Fotoamaterjetn je temnica brezplačno na rai?polago. A rami s: Štediti! V vsej rodbini z močno razprede* rrim sorodstvom gospode Kritickvh je veljal stari stric Kritickv za najbistrej* so glavo v finančnih vprašanjih. Zato sta ga mlada zakonca Kritickv takoj pova* bita na važno posvetovanje, oim je prišlo to grozno znižanje plač državnih uradnikov; rešiti je bilo treba težak gospodarski problem: kako shajati? Stric je bil previden. Oba sta mu morala svečano obljubiti, da ga ne bo* sta prosila na posodo, niti naj se pod* pi5e na menico. Šele potem je obljubil, da pride drugi večer na posvetovanje. Za žive i-n mrtve sta trdila, da jima gre samo za zlat nasvet, kako v bodo* če omejiti in urediti domači proračun. Prišel je strog, kakor je bil vedno, m že na pragu je vprašal: — Kaj pa prav za prav hočeta od mene? m — Gre za to, da nikakor ne moreva živeti s temi dohodki, p« naj še tako štediva in računava. A postranski za* služek je izključen, o kreditu ne more biti niti govora. — Hm . . . Da štedite? To bomo šele videli. Vedno se da še bolj štediti. — Će bi nama dragi striček le sve* toval, pri čem? — sta dejala oba željno. — Takoj vama povem. Na primer: ne trošiti za avto. niti za tramvaj. Peš je treba hoditi. — To že delava. Vsem znancem zatrjujeva, da hodiva peš zavoljo svo* jega zdravja, na zdravnikov nasvet. — Hm ... Že dobro. Kaj pa tele* ton? Tudi ti izdatki so odveč. — Telefona že davno nimava več. Pred dvema mesecema so ga nama odnesli, ker za tri mesece ni bil plačan. — Pa nadaljujmo: rudi pri rzsvet-ljavi se da mnogo prihraniti. Električ= nega toka rabita čim manj, pa se bodo Iz Ljubljane —JU Trgovine na praznik. V zmislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic smejo biti trgovin« v zmislu čl. 27. v nedeljo, dne 20. t .m. to je nedeljo pred božičem ves dan odprte. Glasom nove uredbe o praznikih, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, mora delo počivati ves dan na praznik kraljevega rojstnega dne, to je v četrtek, dne 17. t. m. in na praznik Sv. Štefana, dne 26. t. m, Načelstvo gremija trgovcev. —lj Rojstni dan NJ. Vel. kralja Aleksandra proslavi naša mladina, udružena v »Preporodu« v sreoc, dne 16. t. m. s slavnostno akademijo v Trgovskem doma. Pokroviteljstvo so prevzeli: g. direktor Anton Jug in častni damski komite, ki ga tvorijo najodiičnejše ljubljanske dame. Pričetek prireditve bo točno ob 20. uri. na kar cenjeno občinstvo opozarjamo. Na programu so orkestralne, deklamatske in pevske točke, violina solo i. dr. Novost bo vsekakor Gangelbergerjeva kompozicija za saksofon solo s spremi je van jem orkestra. Spored bodo usvajali dijaki, ki so dosegli že odlične umetniške uspehe. Brez dvoma bo to prireditev, ki bo zadovoljila vsakogar. Po akademiji bo ples ob zvokih priznanega Sonny-boy jaaz-orkestra. Poskrbljeno bo tudi za dobro založeno okrepčevalnico. Posebnih vabil ne bo. čisti dobiček akademije je namenjen fondu za kolonijo revnih. In bolehnih Preporodašev ob morju. Apeliramo na našo javnost, da s polnošteviinim posetom podpre to hvalevredno akcijo. _J(J Včerajšnja nedelja je txHa v polnem pomenu aportna. Skoraj vse, »kar leze Ino gre« se je oborožijo s smučmi in drugo potrebno ropotijo ter jo mahniio ▼ aimsko naravo. Na>vec teh nadebudnih športnikov je bilo po bližnjih hribih, »senior j-i« so pa odrinili proti Gorenjski. Mestna številna mladež Je uživala zimske radosti v Tivoliju. Ostal! športni privrženci so manifestirali] za sport ter zeleno poide na igrišču Udrrje, kjer so so >dmker51« pošteno razgreli kljun preced ostremu mrazu. Ker je bHo lepo vreme In ker zopet vzbujajo pozornost privlačne izložbe, so bili uJsoe vos dac še precej živahne. —lj Tromostovje. V soboto so začeli betonlratii pri desnem mostu mostišča! tlak. asfaltno podi ago. Ako ne bo prehudega mraza, bodo nova mostova lahko otvorili še pred božičem, sicer hi pa beton zmrznil ter bi tudi apeoijalne primesi, ki jih mešajo v beton kot sredstvo proti zmrzovanju ndč ne pomagale. In obeta se nam hud mraz —Predavanje v »Pravniku«. Društvo ^Pravnik« vabi na predavanje, ki bo t torek, dne 15. t. m. Predaval bo g. namestnik višjega državnega tožilca dr Munda Avgust: »Zaščita časti po novem kazenskem zakonu in sodna praksa«. Pmlavamje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljand soba št. 79 in v«*M k obilni udeležbi odbor. —lj Pred otvoritvijo drsališča SK Itfri-ie. Ker je pritisnil precej hud mraz. bo športno drsališče SK Ilirije otvori eno že danes al? pa jutri. Uprava je drsališče uredila, odstranila sneg in danes ponoči so zamrznjena tla že polivali. Zanimanje za drsališče in za drsalni sport je v Ljubljani zelo veliko in drsalci bodo gotovo z veseljem pozdravili otvoritev drsališča, zlasti ga bo pa vesela mladina, ki bo imeia med božičnimi počitnicami dovolj časa za drsanje. —Jo Božična drevesca na trgu. Davi so kmetje i« okoliice prepeljali na trg prva božična drevesca, ki na po njih seveda še ni bik) povpraševanja, kajti do božiča je še deset dal. —lj Kolašice v Mostah imajo polne roke dela. Kakor v tovarni se vse vrti v stanovanju požrtvovalne predsednice ge. Marice Kruharjeve in izpod spretnih rok od-bornic in njih pomočnic kar lete lepe oblekce za pridne siromašne otroke, Id jih ni nikjer toliko, kakor na tej strani Ljubljane. Požrtvovalno Kolo Moste - Sv. Peter namreč v nedeljo popoldne ob 15. priredi v tamkajšnji šo^li božičnico, kjer obdaruje nad 70 revnih otrok s toplo obleko, perilom in tudi obutvijo, pa tudi posladkali se bodo mali varovanci dobrosrčnih Kola-šic. K božičnici so povabljeni tudi ljubljanski prijatelji vzornega društva. —I j Danes dve predstavi »Na robu Sahare« v Matici. ZKD si je 3 svojimi kulturnimi filmi vzgojila že velik krog zvestih pristašev. To se je videlo tudi včeraj pri predstavi zvočnega kulturnega filma »Na robu Sahare*, saj je bila dvorana ob 11. uri dopoldne popolnoma razprodana in mnogi so morali oditi, ker ni bilo več vstopnic Film »Na robu Sahare« je v vsakem pogledu zanimiv in poučen. Kaže nam kraje, ki nam jih film doslej še ni pokazal, to ''e obalo in zaledje severne Afrike, po- I izdatki znižali. — Tudi to že delava. Že štirinajst dni električnega toka sploh ne rabiva Tudi elektrike nisva pravočasno plača^ la, pa so naju izključili. Tako hodiva vsaj prej spat ali pa sediva v temi — Odpovejta radio in novine. — Radio sva že davno odpovedala, na novine pa sploh nisva naročena. SI* cer pa, čemu bi se naročala? — je pri* pomnila ona kot v opravičilo — mož prečita novine v pisarni, pri sosedih, doma mi pa pove, kaj se godi po svetu . . . — Reducirati shižinčad! — O jej, — je posegel v pogovor mož, — kuharice že od zime nimava. žena kuha in pospravlja sama . . To, rej vidite, striček, da prav za prav štediti bolj že ne moreva več. — Še vedno se najde kaj, kar ni nujno potrebno, — je dejal stric Kri* tickv prepričevalno. Čakaj ta ... Še en nasvet bi imel. krajine Tunis, Tripolis in Cirenajiko. Nudi^ nam tako točen vpogled v življenjske razmere teh krajev, opiše nam jih tako živo. da ima vsak. ki je videl ta film, nepozaben vtis o tamkajšnjih razmerah, ljudeh in o njihovem življenju. Slike se vrste druga za drugo, nepozabni pri-zon iz življenja Arabcev in beduinov so nanizani kot drobni kamenčki v krasnem mozaiku. Ta film si mora človek ogledati. Že kot nem film bi bil izredno zanimiv, sedaj pa, ko nam je zvočna kamera ujela še govorico teh ljudi, je pojm o teh kraim in ljudeh Še mnogo bolj Živo predočen. »Na robu Sahare« naj si ogleda vsak. ki ljubi zanimive poučne potopisne filme. vsak. ki se zanima za tajnosti življenja v Orientu. predvaja f'lm danes pri dveh predstavah v Matici, prvič ob 14.30 In drugič oh 6 zvečer. Vstopnice se dobe že v predpro- dali. Cene so zelo nizke. —U J. A. D. Triglav. V ponedeljek lt t. m. se bo vršiJ ob 20 uri v KaziiLi II tretji članski sestanek. Predaval bo g. A. L*ajovic o temi »Stranka, narod in država kot vrednote v našem političnem življenju«. Starešine vVjud.no vabljen:!, ndeie#ba za članstvo obvezna. Odbor. —Jj Tovarlsice pevke, udeležite se polnost evimo vaje fcenskeara akad. pevskvei zbora, ki bo, kot običajno, drevi točno on 19. v balkonsk.1 dvorani na univerzi. Od bor. —lj Slavnostna produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo v četrtek, dne 17. t. m. ob pol 18. uri pop. v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci iz šole prof. Janka Ravnika, ge. prof. Wistlnghausnove, g. prof. Jana šlaisa in tz dirigentske Šole prof. L». M. Skerjanca Vstopnina je prosta, pri blagajni si lahko omisli vsak obiskovalec podroben program, ki stane S Din. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trencnooate, suknje, obleke, perilo L dr. Ju Presker Ljubljana, Sv« Petra c. 14 —I j Simfonični koncert. V petek, dne 18, t. m. bo v veliki unionski dvorani zopet simfonični koncert z bogu tim sporedom, ki je za Ljubljano deloma nov. Nastopi orkester Slovaške Filharmonije iz Bratislave pod vodstvom dirigenta Fol-preehta. Kot prvo točko sporeda tvori .simfonična pesnitev Usoda in ideal, katero je napisal slovaški komponist Jan Le-voslav Bella. Skladatelj je bil rojen leta 1845 v Liptovskem Svetem Nikolašu in živi še dandanes v Bratislavi. Izmed njegovih simfoničnih del je Usoda in ideal najbolj zanimiva. Spada k starejši literaturi ter je bila prvikrat izvajana leta 1876 na simfoničnem koncertu v Pragi. Večkrat jo je pozneje izvajal tudi slavni dirigent in skladatelj Rthard Strauas po raznih koncertih v Nemčiji. Zatem sledi Marši kov Seherzo capricioso, Smetanova VItava in Dvofakova simfonija Z novega sveta. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni Ker je to edini koncert slovaškega simfoničnega orkestra v Ljubljani, vabimo občinstvo na poset —lj Delavsko pevsko društvo Cankar ima v ponedeljek, dne 21. t. m. v Filharmonični dvorani svoj zborovski koncert v proslavo 10-letnice društvenega obstoja. Koncert obsega vrsto narodnih pesmi in pa vrsto umetnih zborov, izmed katerih velika večina še ni bila peta v Ljubljani na javnem koncertu. Zbor vodi z veliko ljubeznijo in veščo roko g. Kristo Perko. —lj Obveščamo člane, da se vrši koncert v proslavo 40-letnice Glasbene Matice v Ljubljani definitivno dne 4. januarja 1932 v Unionu. Uprava Hubadove župe JPS. _lj Umrli so v Ljubljani od 5. do 11. t. m.: Heren Mirko, 41 let, viš. uradn. drž žel. Cerkvena ul. 5; Korenčan Matko. 38 lat, uradnik drž žel.. Topniška ul.; Mrak Jožef, 70 let, trgovec. Gradišče 14; Pojo Jožef, 27 let. Trava, srez Čabar; šešek Marjan, 10 mesecev, sin čevlj. pom.. Ger-bičeva u.1.; Portuna Marija, 8o let, zaseb-nlca. Gradišče 15; Strle Jože, 69 let, fcrgo vec in posestnik. Na Kodetjevo 9; Schrev Marija, roj Bahovec. vd. posestnika. Gle dališka ul.: \ftinarič Ema, sestra Marta, usuiiljenka. Vidovdanska c. V bolnicah: Zamuda Km-iliia 34 let žena nrivatneara — Le hitro na dan z njim. — Čemu prav za prav rabita tri obe? Eno bi prav lahko odrinil v pod= najem, podnajemnik bi vama plačeval skoraj vso najemnino. Mar ne? — Res je, striček. gotovo bi plačeval . samo če . . . če bi bil. — Kako to? Ce bi bil? — Tudi to sva že poskusila, dragi stričko. Danes teden sva naročila mali oglas, trikrat zapored, skoraj deset zlo-tov sva plačala, toda zanan. Nihče se og'asil, niti pogledat *ii prišel nihče sobe. — Nihče? Potem takem pa res ne vem, kaj bi vama še svetoval . Pod« najemnik je bil doslej edina zanesljiva pot k zboljšanju položaja ljudi, kakršna sta vidva Će so pa začeli tudi podnajemniki izumirati, zares ne vem, kaj bi vama še svetoval In striček Kritickv je obupano skomignil z rameni. uradn., Sp. Hud-inja; Polajnar Zorko, 4 mesece, hči uslužbenca cestnega odbora, Logatec; Božič Jože, '62 !et, dnevničar, Ižanska c 60; Knitic Ivan, 52 le*, premogovni delavec. Podnart; Dremelj Terezija. 9 let, boi poststnika, Laverca 18; Ptanlniak Marij«, 81 let, obč uboga. Llovca C2; Pajk Ivan, 81 let. bivši ptik pom.. Kom^nsk.-^ii ul 14; Jersek Pavel, 32 let, krznar. F'or jaoska ul 13; Perko Josip. 17 bet, čevlj. vajenec. Zg. Veter no; Stopar Frane, 3 dni. U>ka; Leskovoc Janko, 5 let. sin spi-vvoi'). •1 ž., Moste; Rus Jože, 4 dni, *u kroj. m-vi-stra in posestnika, črni potok pri L:; , Kalan Vinko, 26 let. obč. ubogi, Zbitje pri Medvodah; Zidar Ana. 37 let. žena rudarja, Zagorje; Mara Frančiška, roj. Pavšek, žena plesk. pom.. Hradeckega vas; Som Mirko, zasebnik. 43 let, Gruberjevo nabr.: VVeiss Marjeta, roj Goršič vd. Beden, 47 let, vd. pismonoše. Celovška c.; Belič Ivana, roj. Selan, 74 let, vd. strojnika. Jerne-:eva c. 13; Debevee Ivanka, roj. Speil. *2 let, vd. mag uradnika, Križovniška ul. 6; Vogla.r Roza. 42 let. učiteljica. Hrastnik: KrnoŽnik Rudolf, 27 let. posestnik, ž.r —lj Mestno načelstvo v LJubljani potrebuje za mestne urade in podjetja za leto 1932 ca 150 beležnih, 180 stenskih in 50 skladnih koledarjev. Ofertf In vzorce je predložiti do 19. t. m. ob 12. uri v mestnem ekonomatu. soba 12. kjer se dobe tudi event. pojasnila. —lj Sokol If Ljubljana - Tabor ponovno in slednjič opozarja svoje članstvo, da poravna do najdalje 20. t. m. svojo zaostalo članarino za leto 1931. ker bo sicer primoran vse take člane brez izjeme črtati iz članstva Zdravo! Uprava. —lj Tragična smrt 2-letne deklice. V soboto opoldne se je pripetila na Gltncah težka nesreča, katere žrtev je postala 2-letna Mihaela Oerne. hčerka delavca Mihe Č>erneta. zaposlenega v Golobovi kemični tovarni in stanujočega na Tržagk." ce*rt: St. 3? Otrok je sam doma, mati je odšla 7 doma in vzela 8 seboj 4-Ietmega «*»nčka TV»-klica se je sukala okrog štedilnika, i-z katerega je padla žorjarvica in se (W je vnelo krilce. Hipoma je bil nesrečni otrok r plamenJh. Obupno jokanje so čuli sosedje, fcf so deklici hiteJri na pomoč. Naglo je bila obveščena reševalna postaja, na kar je reševalni arvto otroka prepeljal v bolnico. 2e med prevozom je pa dete opeklinam podleglo. —U Pod tramvaj Je padef. Bnočd se fm prtpeblla manjša tramvajska nesreča bM-zu mitnice v šistoi. Tam je namreč pad*l pod tramvaj 52-letni trgovski potnik Ivan Homan, zastopnik neke ^ubrjanske ainsči-čarne. Tramvaj ga je btrtnM v stran 'n |e Homan nezavesten obležal na cesti. 2 r<*-SevalnAm avtom so ga prepeljali v bol oo. Njegove poškodbo pa n-ieo težke. Ho-man se de že zavedel in se prav n'č n/. spomAnta, kaj se je zgodilo z nj-Im. —lj Nesrečen padec. Snofti so prepeljati t ljubljansko bolnico 62-letnega MvfcoTa knjigovodjo Po kleta Gorjanca V Šiški se je pozno zvečer vračal domov, pn mu )e spodrsnilo in je padel tako nesrečna. -»» se je močno potolkel po glavi. —Jj 8 palico po glavi. Vlađdslfl areale, 2>6-letaii elektrotehnik v mest.ni elektrarna, je bil snoči v neki okoliški gostill-nd. Pozno zvečer se je vračal domov, pa ga je napadel neznan moškii in ga za s palico obdelovati po glavd. Prizadejal mu je tako težke poškodbe, da so ga mora M nrepeljati v bolnico. —lj Kupujte Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto, kajrti s tem pomagate družbi, ki je podpore zelo potreh-na! 678-n -lj V spomin na pokojno teto gospo ranjo LahoVo darujeta n odpornemu društvu slepih Din 200.— Milka in Jože. —lj Prihodnja številka »Športnega lista« izide jutri 15. decembra. —M Zelo lopa In praktična božična darila nabarvAte pri tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu (nasproti Nunske oankve). 117^n Iz Celja —c Celjani! Drevi vsi ob 20. v risalni, co tukajšnje deške meščanske šole t Vodnikovi ulici, kjer bo na Ljudskem vee-učMrišču predaval tatfnik ljubljanske Narodne galerije in zmani naš umetnostni kritik g. Janez Zor man o nastanku muzejev ln umetniških galerij ter posebej se o slovenski umetnosti. Nad ne izostane nihče! —c Smrtna kosa. V soboto je umrla v celjski javni bolnici v starosti 83 l«t ga. Marija Vajda, vdova po sreskem tajniku. Pogreb bo danes ob 15. iz bolniške kapele na tukajšnje okoliško pokopališče. N. v m. P.! —c Prijateljski večer častnikov celjske cjarnizije. Po priporočilu vojnega ministra se običatfna zabava v počastitev rojstnega Lne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. letos v vsej državi ne bo vršila, vendar pa bodo '•ustniki celjske gamizije v gornji namen >r.redfiti v četrtek 17. t. m. s pričetkom ►b 21. v nrostorih Narodnega doma prijateljski večer. —c Uradni dan Zbornice za TOI v Izubijani za mesto Celje ln okolico bo jutri lopo Kine od 8 do 12., v posvetovalnici mestnega Gremija trgovcev v Celju, Raz iagova uKča št 8, pritličje, levo. —c Propagandni teden za sokolsk tisk se bo vršil od 13 do 20. t m. V tokotakil milnicah se bodo vršila vsak dan predava-□ja pred vsemi vrstami o pomenu t'sia La zlasti o velik; važnosti sokolskega oi.ska za razvoj Sokola in sokolske »avesti. —C Posnemanja vredno dejanje. Cit- karna d. d. v Celju, ki je nedavno darovala za revne in s številnimi otroki udarjene družine v mestu Celju 25.000 kg . r?-moga, je te dni v isti namen obdarovala enake družine tudi v celjski okoMSki občini s 30.000 ks premoga »bdaro n»h bo 60 družin, vsaka s 500 kg premoga Posnemajte! L O V F! V S K T \T A H O D«, dne 14. decembra 1931 Stra 5 Emile Gaboriau: 10M (D Komaii — Paul. drago dete. bo kmalu zopet zdrav. In glej-re. če boste pametni, vam obljubmi, da pride jutri k vam. Ta argument je odločil. — Naj bo! — se je udala Plavila, — ubogala vas bom. Ah. nikar ne recite, da sem trmasta. Povem to Paulu in odidem. Na s vid en ie. Zdravnik ie odŠsi presenečen nad tako lahkim uspehom in ne sluteč, da se mora zan; zahvaliti sumu, ki se je bil oglasil v Flavijinem srcu. — Igra jc dobljena, - je dejal zdravnik sv* jetrni pajdašu; — požuriti se morava, ker pojde za nama. š^ie na ulici se je oćka Tantaine pomiril. — Igra je dobljena. - je ponoviU... recimo, toda samo za danes... Naj me bi-ane KarKoii. Paulovo ženitev pospešim. Zda.; lahko storim to brez vsake nevarnosti, tdina ovira, ki loči tega fanta od milijonov rodu Champdoce, izgine v dveh dneh. Doktor Hortebize je pri teh besedah prebledel. — Kaj? — je zaječijai... Andre ...? — Andre je težko bolan, dragi doktore. Zasnoval sem nacrt in njegov najtežji del uresniči nocoj naš mladi prijatelj Toio. Pajdaša sta še nekaj časa govorila na oglu ulice, skrita za vozom. Zadrževala iu je enaka skrb. Je bila Flavi-iina obljuba iskrena? Ali se ni hotela s tem samo odkrižati dr. Hortebiza? To sta hotela vedeti. Plavi j a je govorila resnico, kajti čez nekaj minut je prišla za njima iz hiše. — Zdaj se pa že pomirim, — je dejal Tantaine. — Jutri na svidenje, doktore. ln naglo je odšel proti rue Montor-gueil. Toda v trenutku, ko je že hotel prestopiti prag Mascarotove hiše. ga je ustavil Beaumarchef. — Čakal sem vas, — je dejal bivši podčastnik. — Pomislite, markiz de Croisenois je pri šefu. Govoriti hoče z njim; dejal sem mu. naj pride drugič, pa mi ie odgovoril, da ga bo že počakal. To je očeta Tanta-ina razjezilo. — Po;Ji gori in skušaj pregovoriti markiza. Gospod mora priti vsak čas. Potem, ko je bil že prepričan, da ga Beaumarchef ne more več videti, je smuknil v stransko ulico in izginil v J\iariin-r\ igalo vo hišo. — Beaumarchef naj si le misli, kar hoče___Cez štirinajst dni bo že daleč. Toda bivšega podčastnika je sumničil po krivem. Mož je skušal storiti samo to. kar mu je bilo naročeno. Bilo mu je rečeno: Pojdi gori! — in šel je gori. Bilo mu je rečeno: Potrudi se pregovoriti Groisenoisa — in vpregel je vso svojo zgovornost v to. Toda niti najtehtnejši razlogi niso omehčali markiza, ki je bil mnenja, da ie pod njegovo častjo pustiti ga čakati bako dolgo v pisarni. Toda slednjič so se le odprla vrata ravnateljevega kabineta in na pragu se j c pojavil Mascarot. — Netočen nisem jaz. gospod marku, — je dejal smeje. — Točnost je v tem, da pridemo pravočasno, ne pa prezgodaj. Izvolite pogledati na uro in vstopiti ... Markiz, napram Beaumarchefu samozavesten, je postal plaho otroce, ko je sedel v kabinetu pred lastnikom agenture« Niti toliko poguma ni imel. da bi izpregovoril: boječe ie spremljal z očmi vse Mascarotove kretnje, ki je iskal nekaj v kuou tiskovin na mizi. Ko ?e našel, kar je iskal, je dejal: — Poslal sem po vas. gospod mar-| kiz. — je začel. — v zadevi tistega sijajnega trgovskega pndjetja. ki ga morate ustanoviti. — Da. vem ... pomenili se morava o tem. proučiti to vprašanje in spora* u meti se ... — Zdi se mi. dragi gospod markih da me ne poznate... Cesar se lotim, mora iti gladko od rok. Dočim s:e 'i skrbeli za zabavo, sem jaz s prijateljem Catenacom delal za vas. In zdaj je vse pripravljeno ... — Bože moj. da! Vaše pisarne so najete v rue Vivienne: pravila vaše družbe so pri notarju; člani vašega upravnega sveta so izvoljeni; včeraj j so mi prinesli iz tiskalne tudi delnice, prospekte, okrožnice, plakate; jutri začnemo z reklamo. — Toda to je neverjetno! To je... — Čitajte! — ga je prekinil Mascarot in mu pomolil list papirja. — Ckaj-te in prepričajte se! Presenečeni Croisenois je vzel papir iu čita] glasno: RUDNIKI MEDI V TIFILI (Alžir) Myz de Croisenoise et Cie Kapital: Štiri milijone frankov Rudniška družba v Tifili se ne obrača na drzne verižnike, ki se radi pehajo za nesigurnim dobičkom. Naši podpisniki morejo računati v najboljšem primeru s šest — ali sedemprocentnimi obrestmi... — No, kaj porečete k temu začetku? — je vprašal lastnik posredovalnice. Markiz ni odgovoril, na tihem je prečrtal okrožnico do konca. — Da se mi zdi vse to verjetno, — je mrmral, — zelo verjetno, zelo realno. Mascarot ni pokazal, da mu je to priznanje prijetno. — Delam, kar znam, — jc odgovoril skromno. — Najti moram kakršno koli pretvezo za te dobrodušne ljudi, iz katerih hočem izžemati denar; izbral sem si najboljšo .,. — Pretveza je res imenitna, — je pritrdil Croisenois, — in prepričan sem, da se bodo ljudje kar trgali za delnice, kajti lahkovernežev je na svetu vedno dovolj. Toda kaj bomo počeli z njihovim denarjem? — Odklonilno jih torej! Ah, Cate-nac je mojster v zakonih. Prečitajte pravila. Člen 50 pravi izrecno, da se glase delnice na ime in da si pridržujete pravico sprejeti ali odkloniti podpisnike po lastnem prevdarku... Markiz je pogledal v pravila in res je našel v njih člen, ki je o njem govoril Mascarot. rvi prezident španske republike Alcala Zamora je v petek popoldne svečano prevzel svoje funkcije V četrtek je bil izvoljen za prvega prezidenta španske republike Alcala Zi-mora. Niceto Alcala Zamora Torres je bil rojen 1. 1866 in je andualskega porekla. Študiral je pravo, postal je odvetnik in pristaš liberalno-moiarnisLie-ne stranke. V parlament je il .voljen prvič leta 1900. Bil je dvakrat ojni mi- kortesov. Prezident je vstopil v palačo kortesov skozi »levji portal«, ki ga rabijo samo ob svečanih prilikah. V veliki sejni dvorani kortesov je sedel Zamora pri predsedniku kortesov Donu Julianu Besteiru. Desno od prezidenta je sedel diplomatski zbor, levo pa vojaški dostojanstveniki, predsednik vrhovnega sodnega dvora in predsednik državnega sveta. Klopi poslancev so bile zasedene bolj, kakor na katerikoli svečanosti od otvoritve kortesov. Posebna novost v ceremonijelu je bila, da prezident republike ni bil zaprisežen. V duhu protiklerikalne smeri nove španske ustave se je prezident omejil na to, da je ustavi zvestobo samo obljubil. Po teh ceremonijah se je odpeljal prezident v orijentalsko palačo, Id tranda. Ker se pa mož ni hotel vrniti k nJi» se je zatekla k sodišču. Svveenson je bil obsojen na tri mesece, Bertrand pa na dva, in ko odsedita kazen, bosta lahko zahtevala ločitev in se znova oženila. Taki poskusi v zakonskem življenju torej tudi po ameriškem zakonu niso dovoljeni. Jabolko ali banana? Jabolko igra po svetem pismu v zgodovini človeštva zelo važno vlogo, ker je spravilo Adama iz raja in s tem neposredno zakrivilo, da se tudi nam ne godi na svetu tako, kakor bi si želeli. Jezimo se pa po krivici kajti prepovedani sad, ki ga je Adam s toliko slastjo jedel, baje ni bilo jabolko, temveč banana. Znani naravoslovec R. H. France dokazuje, da stari Židje prav tako niso poznali jablane, kakor Babilonci, ki ^ stopinj Celzija miju, kakor v Verhoiansku. Celo v iuViu je v OfmeJooaa 10 mrzlih dni. dova žena navdušena športnica, on sam i ko padi temperatura ped ničlo. V av- pa raje sedi doma in posluša radio. Skratka ,imela sta ženi, ki z njima nista bila zadovoljna in začela sta razmišljati, kako bi si pomagala iz zagate. In Bertrand je predlagal S\veensonu, naj vzame njegovo ženo, ker sta oba navdušena športnika, on pa rad sedi doma in zato je Sweensonova žena kot nalašč zanj. Napisala sta pogodbo, ženi sta bili tudi zadovoljni in zamenjava se je izvršila skrivaj. Toda komaj je minilo mesec dni, že je Sweensonova spoznala, da je njen mož boljši od Ber- gusbu je pa že lo mrzlih dni. To je več nego v Sagastiru in Ruskem Ustjtu, ki veljata za najhladnejša kraja severne Srbi rije v poletnem času. Meteorološka opazovanja v tej mrzli kotlini bodo nedvomno prinesla se marsikaj novega. Jakuti že davno vedo, da v Oimekonu niti utrjeni verhojanski konji ne morejo vzdržali, ker jim začno zmrzovati glave. Zato si lahko mislimo, kako huda je borba za obstanek ljudi v talcih razmerah in kaki) težko je delo meteorologov v tej strašni zimi. da sem prevzela DAMSKI In MO&RI FRIZERSKI SALON nasproti Ljub-Ijanskemu dvoru. Izvrševala bom vsa v to stroko spadajoča dela z modernimi aparati. — Postrežba točna, cene solidne. Priporoča se za obilni obisk V nedeljah FRIZERSKI SALON dopoldne MILA P AN. odprto. Kolodvorska ulica 35 4i a j se kupujejo naši domači proizvodi: prašek za pecivo, vanilin - sladkor/ ^rumenilo in puding praški znamke »ADRIA« DNEVNO SVEZE PRAZENA : KAVA ^VODNIKOV TRG SrS^H I&CEM POSOJILO Din 50.000.—. Cen j. ponudbe na upravo lista pod ^Garancija/3454«. POSESTVO v izmeri 9 oralov prodam. Sredi posestva je novo zidana, z opeko krita hiša. Posestvo je v enem kosu, obstoji iz travnikov, gozda, njiv in vinograda, nahaja se poleg rudarskih kolonij. S posestvom naprodaj živ in mrtev inventar in pridelek za ceno Din 70.000 Din. Ignac Margon, Malikamen Rajhen-burg. 3473 NAROČAJTE MESEČNA NAROČNINA DIN 12.- POSEBNA NOVOST za Rožno Cenjeno občinstvo prosim, da se prepriča o kako-voti pristnih štajerskih in dalmatinskih vin. Posebno specijalno črno viško vino in knč, priporočljiv za slabokrvne se dobi po izredno nizkih cenah v gostilni kavarni in točilnici „POD KLANČKOM" Cesta v Rožno dolino štev. 36 Cela kranjska klobasa s kruhom Din 3.—. hm s ki bl&jgoui Kaiamteu« čit»t*»vomeu« moške in damske blagove z m d u 1 1 b n o v u n t 1 x » je*eii*ko in zimsko režijo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice »okna SI I, INHOf, BKNO PaiMcUeho tt. 12. l>ftko«lov»*ka. NajveCja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najao lidnejša Izvrši ter vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj tn poštnine prosto. BUKU V A DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu > Telefon 34-34 POHIŠTVO Lepe spalnice Din 2.500.— Omare • > 450.- Postelje > 250.— Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > 1.000.— Kuhinjske kredence > 500— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna aaročila ln popravila — p:- mizarstvu »Sava«. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18. GOSTILNA TOMSIC Ljubljana, šentjakobski trp: toči novodoSli cviček po 1?. P>in liter. Istotam zopet muškate le** 3477 SEPARIRANO SOBO oddam boljšemu gospodu v centru mesta. Prilika: ncmSka konverzacija. Naslov v upravi »Slov. Naroda*. 3476 francoski. Nemški, angleški, češki, vsi domači ter inozemski dnevniki, ilustrirani tedniki pri Elinko SaUsu \ Mariboru. — Podružnica SI .en-skega Naroda« in >Službenega lista«. 116'L VAJENCA 2 razredoma srednje šole in iz dobre hiše sprejmem z novim m v trgovino mešanega )la-ga. Ponudbe na naslov: j »sip Lah, Osluševci pri Ptuju '^474 L Miku Ljubljana, Mestni trg is priporoča s vo jo za I < i • t < ov in solnc*niko\ ter sprehajalnih palic Popravila se izvršuje it •: točno in solidno KLAVIRJI Predno kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pribitra ali vračunanja kakršnih koli obresti. — Najcenejša izposojevalnica! Warbfnek, Ljubljana, Rimska eesta 2. H472 TRGOVINO na zelo prometni točki v Preval jah (Koroško > vsled rodbinskih razmer takoj oddam v najem. Potreben kapital za prevzem zaloge se lahko plača s hranilno knjižico. Povprašati pri: Janko Kramžar, Preval je. 3475 Premog suha dn-i Izkoristite naše znižane cene obutve za božično darilo. Opremili smo nase prodajalnice z vsakovrstno obutvijo in smo pripravljeni« da Vas strokovno postrežemo in da Vam dobro priporočimo praktično darilo vsakega razveseli Vrsta 240 Ceveljćld za Vašo bebo iz enobarvne itlo-bučevme to z mehkim podplatom Za Vaše ljubljenčke, ko so v vozičku in za po hi si. Vrsta 2861-0! Gumaste deške snežke s toplo podlogo. Vašim otrokom vsekajo potrebne za blatno in deževno vreme. za tisoč Zelja tisoč daril Vrsta 205 J&ko lahki in udobni domači čevlji iz klo-bučevine z usnjatim podp atom. Za Vašo udobnost po delu. Vrsta 3661-00 Visoki čevlji iz finega 3oksa z gumastim podpetnikom. Imamo jih črne in rjave barve in v kombinacijah raznih barv. Vrsta 1075-25 Jako lahki in obenem topli zimski gumasti čevlji Pozim: so Vara neobhodno potrebni. Najbolje Vam čuvajo zdravje Vrsta 2851-05 Praktični Čeveljčki tz laka ali rjavega telečjega boksa. Dovršeno se prilegajo nogi Hoja v njih je jako udobna. St. 9 = 1^ Vrsto 3762-22 Za živahnejše dečke čevlji iz mastnega kravjega usnja z usnjatim podplatom. Trpežen čevelj za vsak Strapac. Vrsta 9315-03 Evo Vam za neverjetno nizko ceno lepih ženskih čeveljčkov iz klofa 7,a mai0 denarja velik luksus. Vrsto /047 Ta gospode smo pripravili udobne copate mikada. Za prijeten od poči tek po delu. V njih se Vam bodo noge najbolje odpočile. Vrsto 9817-41 Po največjem dežju in največjem blatu Vam bodo noge v njih vedno suhe Prodajamo jih z jamstvom po samo Din 69.—. 129'- Vrsta 3945-03 Za vsakdanjo nošo so najbolj pripravni ženski čevlji s spono, iz črnega boksa. Udobni so. imajo široko obliko in nizek podpetnik. Vrsta 218 Po delu obujte te tople in udobne copate. Bodo Vam neprecenljive koristi z& prijeten odmor. Vrsta 3657-00 Tistim, ki so po svojem poklicu prisiljeni delati ob vsakem vremenu, so te meltonke vsekakoi potrebne. Vrsto 9775-03 Vedno so elegantni ln vedno moderni preprosti čevlji s spono. Imamo jih iz svilnatega črnega ali belega atlasa, ki jih barvamo v istem tonu Vaše toalete. Isti iz pa-volnatega atlasa ali žameta za Din 69.—. 229,- Vrsto 3967-23 Evo za Vas neobhodno potrebnih čevljev za delo. V njih lahko hodite po blatu in ob vsakem vremenu, pa Vam bodo noge vedno suhe. Vrsto 9837-21 Elegantni moški čevlji šiljaste oblike. Čevlji iz laka so Vam potrebni za ples in za zabavo, iz črnega ali rjavega telečjega boksa za promenado za samo Din 199._. Preglejte naše MofteJTam doHte najlepša in najkoristnejša darila za vsakega člana Vaše družine. Da imate vec udobnosti in vec časa za izbiranje, Je najbolje, da nas obiščete dopoldne/ Vrsto 9977-27 Čevlji iz finega te'-čjega boksa z močnim uanjatim podplatom. Polšiljasta oblika dajo Sevljem oooblto eleganco. Nosijo se navadne dni in ob praznikih. danes lahko obujemo vso dru2ino za denar, ki ste GA PRED devetimi leti morali dati za en PAR čevljev 249.- Otrokom: Tople volnene copate • «*•«• Gumaste snežke........ Usnjati čeveljčki z gumastim podpetnikom ..........■ Din 49. 3 pare skupaj . . _._Din 127.- Din 29. Din 49. Mami: Tople mikade......... Din 39.— Snežke iz gabardena...... Din 69.— Čevlji iz lastina........ Din 69.— 3 pare skupaj . . - Din 177. — Vrsto 3267-00 Model športnih čevljev iz rjavega dul boksa z močnim dvojnim podplatom. Ne propu-Sčajo vode. Zlasti dobri za lovce in za vse vrste turizma. Očku; Copate za doma....... Din 59, Galoše........... Din 69, Čevlji iz boksa z gumastim podplatom.......... Din 169. 3 pare skupaj . . . Din 297. ČEVLJI Ure,«* JM1p Supaneu, _ 2. upravo „, ^erutn, de, usta. Oton Za »Narodno usKaroo« Fran le2er**. -Ufcmtot. - v* , ut^i^U