UBEDNUTVO IM llFUTAi UOBUUU EKATUIM ULICA MEST • TELEFON Ul DO IMS ROKOPISI 8E NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA uimtm ODDELEK LJUBLJANA TELEFON M »41 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST SO «045 M OGLASI PO C EN ISO MESEČNA NAROČNINA U DIN + GLASILO OS TOBODILMB PBOMTB 8LOVBNIJB ★ Narodi Jugoslavije in Bolgarije bodo šli v svoiem sodelovanju, v skupnem razvoju obeh bratskih držav v smeri socializma z varnimi koraki iz uspeha v uspeh Govor podpredsednika Ljudske skupščine FLRJ Moše Pijada na slavnostni akademiji v B eogradu ob bolgarskem narodnem prazniku Beograd) 9. sept Na slavnostni akademiji ob bolgarskem narodnem prazniku, ki je bila sncči v Narodnem gledališču v Beogradu, je imel podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mosa Pijade nasled nji govor: il7- junija leta 1942. je objavila radijska pcstaja »Hristo Boter« program Domovinske fronte za rešite? Bolgarije. Od tedaj je bilo treba nad dTe leti vztrajne in požrtvovalne borbe belgarskih antifašistov, da je Domovinska fronta, oprta na osvobodilno delo Rdeče armade, rešila Bolgarijo: strmoglavila fašistični režim, odtrgala Bolgarijo od vazalstva Hitlerjevi Nemčiji in povedla bolgarski narod na pot ljudske demokracije in slovanske solidarnosti. Ta usodepolni trenutek tako za Bolgarijo samo. pa tudi za odnose bolgarskega naroda in ostalih narodov na Balkanu, je nastopil 9. septembra leta 1944. Danes se v Beogradu’ glavnem mestu FLR Jugoslavije in glavnem mestu LB Srbije, pridružujemo bratskemu bolgarskemu narodu slavec . skupno z njim trilftnico tega velikega preohratnega datuma njegove zgodovine.. Ko se spominjamo tega dneva, imamo pred očmi pomembne uspehe triletnega razvoja ljudske demokracije v Bolgariji, gledamo in aktivno pospešujemo tudi stalni razvoj pristnega prijateljstva ter vedno bolj popolnega in vsestranskega tesnega sodelovanja naših dveh. točneje rečeno, naših 7 bratskih republik, sodelovanja, ki je dobilo nore neporušiiiTe temelje v blejskem sporazumu. Bolgarski narod slavi danes obenem s triletnioo 9. septembra tudi prvo obletnico proglasitve Ljudske republike. slavi ga pa tudi kot praznik svoje ljudske armade. Če bi hoteli z eno mislijo pa vendarle popolnoma zajeti pomen 9. septembra. tedaj lahko rečemo: 9, september — osvoboditev Bolgarije iz krempljev hitlerjevske Nemčije in domačih fašističnih izdajalcev, □stvaritev domovinsknfrontovske Bolgarije — ki izpopolnjuje z zmago narodnoosvobodilne borbe Srbov> Hrvatov. Slovencev. Makedoncev in Črnogorcev nad zunanjim sovražnikom in domačo reakcijo, je prispevek bolgarskega nareda k onemu Telikemu zgodovinskemu preobratu, ki je južnoslovanske narode povedel iz mračne in žalostne preteklosti, iz dobe njihov« zaostalosti, medsebojnih razdorov in odvisnosti od imperialističnih grabržljivrev. v novo epoho močnega in hitrega napredka in razvoja v ljudski demokraciji, v dobo popolne zagotovitve njihove stvarne narodne in gospodarske neodvisnosti. Z zmago ljudske demokracije v Jugoslaviji je bila zmaga ljudske demokracije T Bolgariji zgodovinska nujnost. zgodovinski interes vseh južnoslovanskih narodov; ustvarjeno bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov sta morala nujno zajeti tudi bolgarski narod. Eno je bilo pogoj drugemu eno je drugemu dopolnilo in jamstvo in si danes ne moremo zamisliti enega brez drugega. Nova Jugoslavija in nova Bolgarija sta se grabili na enakih temeljih ljudske demokracije. =ta nujna zgodovinska enotnost, celota’ globoko odvisna od enakega in enotnega razvoja vseh jenih delov. S Titovo Jugoslavijo gre po poti zgodovinske nujnosti tudi Bolgarija Georgija Dimitrova- To je tudi vzrok, zaradi katerega je nemogoče govoriti o 9. septembru kot dogodku. ki bi bil omejen no svojem pomenu na Bolgarijo samo- Tudi ni nek popolnoma notranji bolgarski dogodek. Zrasel ni samo iz notranjih pogojev Bolgarije, marveč ie po svojem bistvu zrasel iz danih mednarodnih pogcjeT in iz pogojev splošne borbe demokratičnih narodov proti fašizmu, pogojen z zmagoslavnim pohodom demokratične politike in borbe Sovjetske zveze ter osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Bolgarski dogodek, delo bolgarskih antifašistov in bolgarskega naroda- nastal iz določenih mednarodnih pogojev. 9- september. je preokrenii v novo smer razvoj Bolgarije v skladu in v enotnosti s temi mednarodnimi pogon. Domorinska fronta, ki je prišla na oblast z antifašistično ljudsko vstajo dne 9. septembra’ je osvojila Bolgarije v času. ko je grozila bolgarskemu narodu strahovita narodna katastrofa. Potrebna je bila skrajna smelost. da se je Bolgarija ustavila pred prepadom, do čigar roba so ga pripeljale vladajoče fašistične klike in fcoburška monarhija. »Zgodovinski akt. 9. septembra, — je rekel decembra leta 1945. v Narodnem sobranju organizator Domovinske fronte slavni antifašistični borec in voditelj nove Bolgarije tovariš Georgij Dimitrov. __ nas je dvignil iz sramotne in tragične usode. Ljudstvo je — je nadaljeval tovariš Dimitrov — z železno m®tio odstranilo iz bolgarske države izdajalsko protiljndsko fašistično oblast m ustvarilo z vlado Domovinske fronte svojo ljudsko oblast. Bolgarija Je odločno stopila na stran protihi- tlerjevske koalicije ter aktivno sodelovala pri dokončnem uničenju zakletega tevtonskega sovražnika slovanstva in vsega naprednega človeštva. Sramotni žig je bil opran z velikimi dragocenimi žrtvami in ljudsko krvjo. Ta žig so nam prilepili na čelo našega naroda monarhizem in oblastniki — tuji agenti in ljudski izdajalci« Ko je govoril ob tej priliki o vge-bini 9. septembra, je tovariš Dimitrov naglasil globoke izpremembe. ki jih je prinesel 9. september v življenje Bolgarije. Izprmemha ni bila samo v tem, da je bila fašistična vlada zamenjana z drugo demokratično vlado. To je bila globoka izpremem-ba režima- »Izvršena je bila radikalna izprememba v odnosu družbenih sil tako v njihovi vlogi v državi« kakor tudi v družbenem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju države. Najznačilnejše v tej izpre-membi je dejstvo, da je bila z ljudsko Tjfajo državna oblast sama iztrgana iz rok špekulantskih, roparskih in velekapitaJističnih skupin, zdrnže-nih okrog dvora in dvorske kamarile bi se novi Bolgariji priznal položaj sobojujoče stranke? To zahtevo so podprle samo slovanske delegacije. Pokazalo se je, da je bilo zaman prizadevanje. naj bi to neizpodbitno dejstvo priznali tudi predstavniki zapadne pseudodemnkracije. ki so pri podobnem vprašanju kazali posebno naklonjenost do Italije. To dejstvo je bilo za zapadne imperialiste zelo neugodno. Preveč globoko so že zašli pri podpiranju in nasilnem vsiljevanju monarhofašizma ▼ Grčiji. Priznati to zgodovinsko dejstvo, bi pomenilo priznati nove ljudske demokracije na Balkanu. Priznati vsaj to dejstvo, bi pomenilo hkrati priznati in sprejeti enega izmed najpomembnejših rezultatov in enega največjih naukov, ki jih je prinesla narodom druga svetovna vojna po zaslugi osvobodilne borbe narodov proti fašizmu, torej proti imperializmu« namreč nauk. ki ga je posebno jasno in ostro podala osvobodilna borba balkanskih narodov. Ta nauk je v tem, da so lahko, ko so se osvobodili imperialističnega pritiska in varnštva. ko so delali zares samostojno, ko e« dobili Maršal Tito Dimitrovu Beograd, 9. sept. Ob narodnem pravniku nove Bolgarije je poslal maršal Tito predsedniku ministrskega sveta Ljudske republike Bolgarije Georgiju Dimitrovu naslednjo brzojavko: »V imenu ljudstva in vlade FLR Jugoslavije, pa tudi v svojem Imenu, vam čestitam, gospod predsednik, k narodnemu prazniku nove Bolgarije — 9. septembru, z željo, da bt bratska domovinskofrontovska Bolgarija čim hitreje dosegla največji razcvet in napredek na srečo svojega ljudstva in v korist ohranitve miru na svetu, za čigar ustvaritev se naši narodi tako vztrajno prizadevajo.« in povezanih k popku nemškega imperializma. da bi prešla v roke borbene zveze delavskega razreda, kmetov, obrtnikov in ljudske inteligence. Novj ljudje, ljudje iz ljudstva so stopili na čelo države. Po 9. septembru ie bila izvršena izprememba v sami družbeni in gospodarski strukturi naše države.« Danes, tri leta po tem preobratu, mora vsak nepristranski opazovalec, vsak prijatelj miru in napredka priznati» da je bila izprememba, ki jo je prinesel 9. september, temelj velikih uspehov v razvoju nove Bolgarije na vseh poljih. Mislim, da ni potrebno posebej spomniti, s kakšnim veseljem so narodi Jugoslavije, ki so jeseni 1.1944. stali pred še dolgo in še težko borbo za dokončno osvoboditev države, takoj pozdravili izpremembo. izvršeno v Bolgariji 9. septembra. Z voljo bolgarskega naroda, na čigar čelu so bili njegovi najboljši sinovi, je bilo presekano in sicer enkrat za vselej sovraštvo, v katerega so fašistični voditelji vrgli Bolgarijo proti ostalim balkanskim narodom. Bolgarija, ki so jo njeni fašistični voditelji pognali v sovražni tabor, je postala naša zaveznica pri končnem obračunu g hitlerjevsko Nemčijo, ko je prišla na oblast Domovinska fronta. To je izzvalo globoko in splošno veselje pri vseh narodih Jugoslavije. Ta srečni trenutek so ie dolgo pričakovali s popolnim zaupanjem» da mora priti. Takšno pričakovanje je nujno izviralo iz samega značaja njihove lastne osvobodilne borbe- Med vso vojno in preko krvave pregrade, ki je bila med našimi narodi in bolgarskim narodom umetno napravljena, niso naši narodi nikdar nehali smatrati bolgarskega naroda kot svojega brata in naravnega zaveznika. Samo narodi, ki so se resnično zavedali svojih življenjskih interesov in ki so vzeli svojo usodo v svoje roke, so si zavarovali po ljudski oblasti svoje interese, samo tisti narodi. ki so se zares nekaj naučili iz drage in krvave cene, ki so jo tako dolgo plačevali za zločine svojih šovinističnih voditeljev, agentov, raznih imperialističnih grabežljivcev in osvajalcev. so sposobni odločno kreniti po poti družbenega napredka k socializmu in so lahko s takšno lahkoto in radostjo izvršili tako korenit preobrat v svojih mednarodnih odnosih in s tako ostrim in radikalnim zamahom preokrenili fronto medsebojne borbe na tuj račun v borbeno fronto proti skupnemu sovražniku- Nekaj dni po uspešni ljudski vstaji» že 5. oktobra, preden je vlada Domovinske fronte podpisala pogoje premirja v Moskvi, je bil podpisan prvi bratski sporazum med novo Jugoslavijo in novo Bolgarijo o skupni borbi za dokončno zmago nad hitlerjevsko Nemčijo. Na temelju tega sporazuma se je obnovljena in z ljudskim duhom prežeta bolgarska vojska aktivno udeležila bojev za izgon Nemcev iz Jugoslavije in Madžarske ter si je z zavestno danimi žrtvami odkupila grehe strmoglavljenega fašističnega režima. Ali se'je torej mogel še kdo čuditi, če se je prav jugoslovanska delegacija na pariški konferenci z veliko vztrajnostjo prizadevala, naj bi se važno dejstvo, da je Bolgarija stopila v skupno borbo pred podpisom premirja. zapisalo v prid nove Bolgarije v uvodni del mirovne pogodbe in naj vlade, ki zares zastopajo življenjske ljudske interese, v resnici spremenili balkansko smodnišnico v trdnjavo miru. balkanski razdor v balkansko bratstvo in prekrižali vsakemu imperializmu možnost, da iib zasužnjuje in izkorišča enega proti drugemu. Ta nauk pa ima danes kakor vsi drugi veliki nauki naše osvobodilne borbe silen vpliv tudi na mnoge narode, ki se po vsem svetn bore preti imperialističnemu varuštvu in osvajanju za svojo svobodo in neodvisnost. Priznati ta nauk. bi pomenilo pomiriti se z dejstvom neodvisnosti balkanskih narodov in odreči se politiki vmešavanja v tuje zadeve, odreči se izkoriščevalskim in osvajalskim težnjam, skritih pod lažno krinko zaščite demokracije. Tega pa zapadni imperialistični krogi ne morejo storiti. Težnje po zasužnjevanju sveta izbirajo drugo pot. pot drznega vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov, vsiljevanja svoje volje in izkoriščanja, sejanja državljanskih vojn in krvavega zatiranja narodnoosvobodilnega gibanja prerojenih narodov. Že od konca vojne se prizadevajo zapadne reakcije, da bi Balkan vrnile v status smodnika. Ni prenehala klevetniška kampanja proti balkanskim ljudskim demokracijam. Svetovna reakcija, ki išče opore pri reakcionarnih in izdajalskih elementih v neodvisnih balkanskih državah, še ni opustila naporov, da bi motila mir in napredek, da bi naše svobodne narode motila pri njihovem veličastnem delu mirne graditve in napredka. Vendar so zaman vsi ti napori, zaman tudi Grčija in v najnovejšem časn podpirana turška pustolovščina, kajti ves svet vidi vsak dan bolj v državah ljudske demokracije vedno večjo konsolidacijo, hitrejšo obnovo, obvladanje bede in zaostalosti, veli- častne uspehe v gospodarski graditvi, splošni napredek in razcvet, vedno bolj globoko, vedno čvrstejšo in vedno širšo povezanost osnovnih ljudskih množic z novo resnično demokratično ureditvijo. V teh treb letih je tudi nova Bolgarija mnogo trpela zaradi najrazličnejših poizkusov, da se izpodkoplje njena nova ureditev, da se vnese razdor v Domovinsko fronto, da se razbije enotnost bolgarskega naroda» Kakor pri nas so se tudi tam našli izdajalci, pripravljeni, da služijo kateremu koli proti svojemu ljudstvu. Bolgarija se je morala neprestano braniti pred najbolj čudovitimi poizkusi vmešavanja v njene notranje zadeve. pa tudi boriti se proti poizkusom domačih izdajalcev, da bi podprli in izzvali tuje vmešavanje- Bolgarija je bila v težjem položaju pri obrambi pred tujim vmešavanjem kakor mi. vendar pa je Domovinska fronta častno in uspešno branila interese neodvisnosti bolgarskega naroda. Neomajno je šla po poti uresničenja programa Domovinske fronte, «ar odi Jugoslavije delijo danes z bolgarskim narodom čustvo ponosa in sreče za dosežene uspehe» Tri leta oblasti Domovinske fronte so bila tri leta stalnega in predanega razvijanja in utrjevanja bratskih odnosov med bolgarskim narodom in narodi Jugoslavije, med našimi ljudskimi republikami. Danes smo po blejskem sporazumu zbližani in zedi. njeni bolj kakor kdaj koli prej ter vedno bolj razvijamo naše tesno sodelovanje in odnose resničnega iskrenega bratstva. Za to trditev imamo trdno in neomajno osnovo. Naučili smo se in do. kazali srno» da zna ljudska oblast, resnična ljudska demokracija, ustvariti možnosti za nesluten razvoj proizvajalnih in ustvarjalnih sil ljudstva, da zna vzpodbuditi k aktivnemu de-hi gospodarske, družbene in kulturne izgraditve velikanske, prej uspavane sile delovnih množic. Napraviti moramo še mnogo in mnogo, šele prav se, daj moramo zasukati rokave na vseh poljih dela in življenja. Imamo še popolnoma odprto polje dela za naše resnično kulturno dviganje, za učinkovito bratsko združevanje, imamo še mnogo dela za dokončno odstranitev slabe dediščine preteklosti. Učbeniki narodne zgodovine in šolske čitanke so bili pri vseh Južnih Slovanih to. rišče zgodovinskih potvorb in viri šovinističnega zastrupljevanja. Novi duh bratstva in enotnosti naj tudi to razčisti. zajeti mora vsak kotiček in vsako panogo življenja naših narodov. £ Vse. kar je bilo v treh preteklih letih napravljenega za bratsko zbli-žanje slovanskih balkanskih ljudskih republik, trdna volja naše Ljudske fronte in bolgarske Domovinske fronte, vodstvo naših narodov v rokah Tita in Dimitrova, tesno sodelovanje s sosednimi državami» posebno z vsemi slovanskimi državami, a v prvi vrsti z veliko močno bratsko Sovjetsko zvezo, — vse to je za narode Ju-grslavije in Bolgarije jamstvo, da bodo šli v svojem sodelovanju, v sknpnem razvoju obeh bratskih držav v smeri socializma z varnimi koraki iz uspeha v uspeh, iz zmage v zmago. Slava žrtvam, ki so padle za ustvaritev bratstva in enotnosti, svobode in neodvisnosti Južnih Slovanov! Živela ljudska republika Bolgarija! Živelo bratstvo in enotnost bolgarskega naroda in narodov Jugoslavije! Živela velika voditelja Južnih Slovanov, Tito in Dimitrov!« Proslava bolgarskega praznika v Ljubljani Ljubljana, 9. sept. V proslavo bolgarskega nacionalnega praznika dne 9. septembra je priredilo predsedstvo vlade LRS in IOOF v veliki unionski dvorani na predvečer slavnostno akademijo, ki so se je udeležili predstavniki ljudske oblasti s predsednikom Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozakom, popredsednikom vlade LR Slovenije dr. Marijanom Brecljem in člani vlade na čelu. Navzoči so bili tudi češkoslovaški konzul Stanislav Brandajs, zastopniki JA in kulturnih ustanov, predsednik MLO Fran Albreht ln zastopniki množičnih organizacij. Po odsviranju bolgarske ln jugoslovanske himne je Imel slavnostni govor podpredsednik vlade LR Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je v svojem govoru orisal pot, ki je privedla bolgarsko ljudstvo do zgodovinskega 9. septembra ter poudaril, da praznuje slovenski narod nacionalni praznik bratskega bolgarskega naroda s še prav posebno radostjo In zadovoljstvom, ker je na eni strani narodno osvobodilna borba jugoslovanskih narodov, na drugi strani pa zmaga demokratičnih sil v Bolgariji enkrat za vselej pretrgala nenaravne pretekle odnose ln povezala naše narode v prijateljstvo s bolgarskim narodom na osnovi skupne borbe za boljšo bodočnost delovnega ljudstva obeh držav. Letos, ko je to jugoslovansko-bolgar» sko bratstvo dobilo svojo realno in konkretno podlago v zgodovinskih sklepih na Bledu, praznujemo 9. september še posebej kot resnično skupni praznik bolgarskega in Jugoslovanskih narodov. Po govoru podpredsednika vlade LRS dr. Marijana Breclja je sledil koncertni del, ki so ga izvajali violinisti Ali Dermelj, pianist Marijan Lipovec in simfonični orkester Radia Ljjibljane pod vodstvom Jakova Cip-cia. 214 novih učilnic v Bosni in Hercegovini Na ozemlju LR Bosne in Hercegovi» ne je v minulem šolskem letu obiskovalo šole 40°/» šoloobveznih otrok. — Glavni vzrok za to je pomanjkanje šolskih poslopij. Da bi 6e letos izboljšali pogoji za nemoteno poučevanje, so zgradili 214 novih učilnic. Poleg tega so tudi znatno povečane knjižnice osnovnih šol. Natisnili so tudi nove čitanke za drugi in četrti razred, v tisku pa je Uidi čitanka red in abecednik. tretji raz- PRVI KMETJE - UDARNIKI V PREKMURJU V Murski Soboti — središču našega dobrega Prekmurja — ie bil preteklo nedeljo kmečki festival. Ta. prvi kmečki festival Prekmurcev je sijajno pokazal pot. na katero je stopil prekmurski kmet Po povorki nazorni sliki nekdanje zaostalosti in današnjega napredka prekmurskega kmeta, je bila v mestnem parku proslava v čast in ponos udarnikom-kmetom. ki so največ pripomogli s svojini delom, da je zemlja tako obrodila, da je Prekmurje preseglo vse obveznosti pri oddaji žita! Vesela Murska Sobota je v nedeljo sprejela kmete, iib povabila v park. kjer so bili proglašeni ta udarnike naslednji: Janez Čuček iz Kuštanevcev, Jože Berglez iz Šaiamencev. Jože Ritu per iz Tešanevcev, Franc Sračnjek iz Sv. Jurija. Anton Pajžlar iz Petanjcev, Bernardi iz Beltincev. Jože Grah iz Korovcev. Štefan Benko iz Pertoč. Rudolf Kiselak iz Gor. Lendave. Aleksander Kerčmar i» Gor. Petrovcev. Rudolf Rogan iz Sodilemcev, Jože Jovančič iz Fikšicev. Ludvik Kerčmar iz Križevcev. Štefan Perkič iz Gradišča. Fran Fornetič iz Predanovcev. Martin Pozderec iz Melincev, Aleksander Kuhar iz Puževcev. Ludvik Lulik iz Strukovcev, Janez Svetec iz Šalovcev, Koloman Voroš iz Prosenjakovcev. Peter Lukač iz Krplivnika. Mirko Lončar iz Rakičanov, Štefan Kerčmar iz Murske Sobote. Štefan Vurkič iz Moravcev. Franc Gorza iz Markovcev, Aleksander Bohar iz Lucove, Janez Kolar iz Sotine. Ludvik Solar iz Fokovcev. Matija Šanatvec iz Moščaneev in Ludvik Be-znec iz Bodoncev. Proslava, katere so se udeležili tisoči in tisoči kmetov iz vsega Prekmurja. bo ostala še dolga leta v spominu srečnih udeležencev. Ko ie bil prebran prvi kmet-udarnik. je ljudstvo, ko je hotel tovariš iz Okrajnega ljudskega odbora, nadaljevati z imeni, odločno zahtevalo, da mora udarnik.kmet priti na oder! Kmet-udarnik je prišel na oder. Skromen in ves v zadregi ie vrtel črn klobuk v roki in se nerodno skrival v kot odra za zastaTo. Vendar ie bil ponosen. ponosen nase. ponosen, da je izpolnil svojo dolžnost. Če ie bila kdaj solza sreče v človeku, je bila aa ta dan in ob tem velikem dogodku v ljudeh, ki so to gledali. Jože Berglez. Jo-že Rituper... Ime za imenom. Polje, ki je prav zaradi poštenosti in ljubezni teh kmetov-udarnikov tako obrodilo, je v tem času počivalo. Cvetoča ajda se je poljubila z zorečim lanom. Ptič je veselo poletel v nebo in začuđeno pogledal onstran meje v Avstrijo, kjer je vse tako temno in nič veselo! Franc Sračnjek! Glava za glavo se obrača, da vidi junaka dela. Navdušeno ploskanje, vzkliki in čestitke ga spremljajo na oder. Zavest prekmurske žene je prišla do izraza, ko je nekje iz množice zahteval ženski glas: »Žene naj gredo z možmi na oder!« Žene so šle z možmi na oder in še več: svoje otroke je pripeljal na oder udarnik-kmet. Petnajst, dvajset, net in dvajset udarnikov z družinami je krasilo ta dan mestni park. Nekaterim ljudem. ki so se ob začetku proglasitve zbirali pri baraki, kjer je bila pijača in jed. je razpoloženje vzelo iz rok celo kozarec z vinom. Ko je prišel »na oder trideseti udarnik prekmurskega polja in ko jim je bilo vsem tridesetim povedano, da so za nagrade prejeli obračilne pluge, navadne pluge, travniške brane, luščilce za koruzo, drobilce za koruzo, reporez-nice. gnojnične črpalke, izkopalnike krompirja, plemenske svinie. obroče za vozovna kolesa in vedra za vodo. je ljudstvo še bolj dojelo, kaj so v resnici kmetje-udarniki. Zastopstvo trboveljskih rudarjev je v svojih rudarskih oblekah prišlo na oder in čestitalo udarnikom za njihovo pomembno delo. »Mi rudarji — saj nas poznate — rijemo po zemlju sonca malo vidimo, verjemite pa nam. da toliko sonca kot danes, že dolgo nismo občutili! Kmetje-udarniki. to je...« »... pot v socializem, v našo srečo!« Glas i* ljudstva ki je bil glas večine. je povedal, da je prekmurski kmet res na pravi — lepi poti! »Če kdo,« — j« nadaljeval rudar, »občutimo mi rudarji vaše delo. ker vemo. da je po vaši zaslugi izboljšana naša prehrana. Ne vem. ne poznam polja bogve koliko, mislim pa da zemlja ki ima take ljudi, kot ste vi — mora obroditi in dati z veseljem tista kar nam je potrebno!« Prekmurske žene in dekleta so obdarile rudarie z vrtanki fbel, mlečen kruh). V črnih oblekah so rudarji sprejemali dobroto prekmurske zemlje. Rumeni, z ljubeznijo spečeni prekmurski 'Ttanki so se čudovito lepo na ta kmečki praznik v Prekmurju odražali od črnih oblek trboveljskih rudarjev. V imenu vseh trboveljskih rudarjev je povabil zastopnik rudarjev prekmurske kmete, naj obiščejo Trbovlje in naj pridejo na rudarski praznik, ki bo 20. in 21. tega meseca v Trbovljah. Prekmurski kmet bo vrnil obisk in mislim, da bo takrat njegovo prijateljstvo z delavcem še bolj utrjeno. Medtem ko se je neki rudar pogovarjal s kmetom, v čem je njegovo udarništvo in ko mn je slednji povedal. da v tem. da je do zadnje pedi obdelal zemljo, da io je obdelal sodob. no. kar mu je pripomoglo, da je pri oddaji pridelka lahko v celoti izpolnil svojo dolžnost, je prišel na oder, kjer so bili zbrani kmetje-udarniki in rudarji iz Trbovelj, mladinec z mladinske proge Šamac—Sarajevo. »Ko se je naša prekmurska mladinska delovna brigada poslavljala od proge, kjer ie postala udarna, si nismo mogli zamisliti sreče, ki nas je danes v Soboti pričakala. Vidimo kmete. ki so z delom dokazali, da razumejo naš petletni gospodarski plan. vidimo jih. združene s trboveljskimi rudarji in — ali ni res — da je «o naj-lepši trenutek, da na tem mesta proglasimo tudi udarnike-mladince s proge Šamac—»Sarajevo?« Prekmurje je v mestnem parku v Murski Soboti ob teh besedah pokazalo svojo največio željo: željo po miru. delu in pravici. Navdušeno vzklikanje progi, napredku in bratstvu z vsemi naprednimi narodi sveta ie mladinca, ki ie razdeljeval nagrade in pohvale graditeljem te tako važne proge — pripeljalo v objem kmeta in rudarja. Stiski rok. čestitke in poljubi — so povedati vse! Murska Sobota je na ta dan imela v svoji sredini ljudi, kakršnih je sreča videti: po proglasitvi so kmetje ponos, no bodili z napisanimi poh-alami po mestu. Otroci in starci, vsi — so se ozirali in gledali te skromne in vendar tako bogate ljudi. In ko sem vprašal enega izmed njih. zakaj je postal udarnik, me je premeril od pete do glave in rekel: »Pridi na moje nolje — pa boš videl!« SPOMENIK ZMAGE Pred spomenikom zmage v Murski Soboti, kier so položiti čez petdeset vencev, ki so jih spletle prekmurske kmečke roke v spomin Rdečearmeicem in partizanom, je bilo razstavljeno kmečko orodje — nagrada udarnikom. Udarniki-kmetie so op-izovali in z rokami otipavali vrednost nagrad. Lesk v očeh je odkril, da je nagrada dobra, prava in — dovoli mi. dragi Berglez, da ponovim tvoje besede: »Orali bomo. preorati našo zemljo tako. da ne bo plevela- Še nikoli v svojem življenju mi ni bila zemlja lako blizu kot danes!« Veličasten spomenik je bil priča tem besedam. Rdecearmejci. ki so dati svoja življenja za našo svobodo, grobovi po Goričkem — nam govore, da je vse to. kar danes delamo dobro in v srečo vsakega, ki mu je ljub mir in delo! Če ima kdo pravico, da položi cvetje pred ta. za nas taki» lep spomenik — so to prav gotovo prekmurski kmetje. Z udarniškim kmečkim delom so zmagovalci polia praT gotovo položiti junakom zmage nailepši venec: zvezo kmeta z delavcem! Nekje visoko na nebu je zažarela zvezda, nekje na Goričkem je cvetoča ajda — objeta z lanom veselo gledala udarnika, ki se je vrnil na dom. T« bo lepo! Pridne roke. ki vedo. kaj je zemlja — so blagoslov! Narezan črni bor. ki jih je na Goričkem nič koliko, je utrnil smolnato solzo v lonček in prikimal ajdi — objeti z lanom. Jože Bon. čestitke Vseslovanskega komiteja za bolgarski praznik Beograd, 9. sept. Ob bolgarskem narodnem prazniku je poslal Vseslovanski komitet začasnemu predsedniku LR Bolgarije Vasiln Kolorovu tole brzojavko: Na dan slavnega narodnega praznika bolgarskega naroda — 9. septembra pošilja Vseslovanski komite Vam in po Vas vsemu bolgarskemu narodu plamteče pozdrave in želje za nove še boljše uspehe pri graditvi močne. in neodvisne LR Bolgarije. Brzojavka predsednika ministrskega sveta LR Bolgarije Georgijo Dimitrovu se glasi: Vseslovanski komite Vas prosi, spoštovani Georgij Dimitrov, da sprejmete iskrene pozdrave ob narodnem prazniku bratskega bolgarskega naroda — 9. septembra. Vsi svobodoljubni narodi sveta in vsi iskreni poborniki demokracije in napredka vidijo, da stvar Domovin- ske fronte zmaguje in da bolgarski narod krepko koraka po rn<' ----°:,i ljudske demokracije v svoji državi, po poti gradiDe močne. .. ».i srečne Bolgarije. Živela LR Bolgarija in njeno hrabro ljudstvo! V brzojavki Slovanskemu komiteju Bolgarije je rečeno: Vseslovanski komite v Beogradu pošilja Slovanskemu komiteju in vsej slovanski javnosti LR Bolgarije prisrčne pozdrave ob narodnem prazniku hrabrega bolgarskega naroda. Želimo Slovanskemu komiteju uspeha pri delu za utrditev ljudske demokratične _ Bolgarije in pri uspešnem razvijanju prijateljstva bolgarskega naroda z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta. Živel 9. september, — rojstni dan nove Ljudske demokratične bolgarske republike! Natis ljudstvo ne daie samo žrtev za uresniči aie petletnega plana, temveč doživlja že unpehe, ki bodo izboljšali njegovo žiljeme N * veliki otvoritveni slovesnosti nove sladkorne tovarne v županji Je govoril tudi zvezni minister za Industrijo Boris Kidrič PorcJaM smo že, da je bila v nedeljo v slavonski vasici Županji pomenih ia slovesnost, ko je začela obratov? ti 15 dni pred rokom na novo zgrajna sladkorna tovarna »Slado-rana*. Ta sladkorna tovarna je tretja na trvatskem in osma f Jugoslaviji. Po svoji zmogljivosti je največja in najmodernejša na Balkanu. i'o govoru direktorja tovarne je potret besedo minister za industrijo '.vezne vlade m predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič, ki jfc . b splošnem vzklikanju množice delal: »Tovariši in tovarišice! Prijetna mi je dolžnost, da se lahko v imenu zvezne vlade zahvalim delavcem, inženirjem in voditeljem gradbenih podjetij ter naše živilske industrije, ki so se trudili, da lahko ta velika in Tažna tovarna naše industrije prične obratovati. Prav tako mi je prijetna dolžnost zahvaliti se češkoslovaškim monterjem in njihovemu vodstvu, ki so s svojini sodelovanjem tukaj na terenu določno pokazali, kakšna naj bo medsebojna pomoč in sodelovanje med bratskimi narodi in prijateljskimi državami. Tovariši in tovarišice! Že to prvo plansko leto nam s svojimi uspehi dokazuje, da narš petletni plan ni samo pesem bodočnosti, temveč da se ta plan že uresničuje v tem prvem letu, da že v prvem letu vidimo uspehe našega dela. dela, k) ga izvršujemo pod vodstvom našega ljubljenega maršala Tita. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Ni to prva tovarna, ki jo letos dajemo v obrat. Letos smo že imeli podobne slovesnosti, šlo je za elektrarne, nedavno pa je pričela obratovati naša največja tovarna »Litostroj« v Liuhljani. Ob tej priliki se je znova naglasilo, kaj je najosnovnejše T našem petletnem planu: izgraditev težke industrije, ki nam bo omogočila, da naša država ne bo reč odvisna od vseh mogočih zaje-daicev. kakor je bila odvisna v zadnjih desetletjih pred osvoboditvijo, preden smo izvojevali našo ljudsko oblast. Težka industrija nam zagotavlja. da se bo na menih temeljih zgradila tudi lahka industrija in zagotovilo srečno življenje našega delovnega ljudstva, Tseh državljanov FLRJ. Hkrati, ko je naše državno in politično vodstvo naglasilo, da je težka industrija temelj naše gospodarske izgraditve, srečne bodočnosti naših narodov in obrambne sile naše države, smo naglasili, da ne bomo samo šli po poti naporov in žrtev, ki jih seveda ob začetku zahteva izgraditev težke industrije, temveč da gremo od vsega pričetka tudi po poti, ki bo vodila do vedno večjega in večjega izboljšanja življenjskega standarda našega delovnega ljudstva. — Prav dejstvo, da hkrati skrbimo za lahko industrijo in živilsko industrijo, dejstvo, da danes lahko ugotovimo ta uspeh z zgraditvijo odnosno z začetkom obratovanja te važne tovarne. dokazuje, da naše delovno ljudstvo ne daje samo žrtev za izvršitev petletnega plana, temveč, da hkrati letos doživlja tudi že prve delovne uspehe za izboljšanje življenjskega standarda. Nobene velike stvari v zgodovini ne moremo izvojevati brez truda in tudi žrtev. Vse velike stvari v zgodovini imajo med drugim tudi to lastnost, da zahtevajo napore, da zahtevajo požrtvovalnost. Naš petletni plan ni malenkost v zgodovini, ni malenkost niti v zgodovini borbe za napredek človeštva. Po vsem tem. tovariši, je jasno, da zahteva petletni plan požrtvovalnost in napore in da bo teh naporov še zelo nyiogo, hkrati pa lahko rečemo, da bomo z izvojevano zmago na področju borbe za petletni plan zagotovili tudi srečno bodočnost, boljši življenjski standard. Zgraditev te tovarne, ki je ena izmed največjih tovarn naše lahke industrije. je dokaz, da se že borimo za življenjski standard in da bo ta borba trajala neprestano. Tovariši in tovarišice! Še enkrat se zahvaljujem vašemu delovnemu kolektivu in njegovim voditeljem ter jih pozivam, naj opravljajo svojo dolžnost tako, kakor so jo izvrševali doslej tudi v bližnji kampanji za naš sladkor, kar obenem pomeni za izboljšanje življenjskega standarda v vsej Jugoslaviji. Prav tako želimo, naj bi bila ta tovarna, ki bo pričela obratovati, čeprav še ni popolnoma dokončana — predvsem niso popolnoma dograjena delavska stanovanja — kmalu dovr-vršena, da bodo kmalu dograjena tu- d| delavska stanovanja, ki bodo tako znotraj, kakor zunaj vzgled, kako se v osvobojeni domovini skrbi za tiste, ki si zares prizadevajo, da bi bili naši narodi srečnejši in da bi ge v naši državi dobro živelo. Živel naš petletni plan, živel njegov veliki inspirator in voditelj v borbi za njegovo uresničenje, tovariš Tito!« (Dolgotrajno odobravanje.) Za ministrom Kidričem in za za-topnikom GO Enotnih sindikatov Jugoslavije ]e epregovoril tudi monlei Zapetal, ki je izrazil veselje 75 češkoslovaških monterjev, da se jim je nudila prilika delati v novi Titovi Jugoslaviji, kjer so pomagali zgraditi svojim tovarišem to veliko tovarno. Njegov govor so zborovalci neprestano prekinjali z vzklikanjem maršalu Titu in predsedniku češkoslovaške vlade Gottwaldu. Prebrana je bila nato odločba, s katero je bilo 18 tovarniških delavcev proglašenih za udarnike, 42 pa javno pohvaljenih. Vsi so bili tudi nagrajeni. — Brigada češkoslovaških monterjev je osvojila prehodno zastavico. Tovarniška uprava je razdelila med češkoslovaške monterje lepa darila. V neposredni bližini tovarne je zgrajeno pravo delavsko mesto. Do konca leta bo zgrajenih 60 velikih poslopij z modernimi in udobnim' stanovanji. Zgodaj spomladi bodo z gradnjo delavskih stanovanj nadaljevali. Zgradili bodo tudi dom kulture, fizkulturni dom, stadione za vse panoge fizkulture in druga javna poslopja. Ker so presegali normo za 20 do 30n/o. je bilo tudi 30 najboljših gradbenih delavcev in delavk proglašenih za udarnike, medlem ko jih je bilo Sl pohvaljenih. Vsi so prejeli obenem denarne nagrade. V imenu delavcev se je zahvalil za priznanje trikratni udarnik Djuro Klen. Nato so gosti z ministrom Kidričem stopili v tovarno. Minister Kidrič je prižgal ogenj v apnenici in proglasil, da je tovarna izročena obratovanju. Nekaj trenutkov kasneje so pričeli ropotati 6troji, ogromna dvigala pa razkladati sladkorno peso v bazčno, odkoder nato odhaja v 'stroje. Popoldne so bile kulturno-prosvetne in fizkulturne prireditve Obrtne nabavno prodajne zadruge in naši obrtniki Izid natečaja za zidavo palače Ljudske skupščine LRS V zvezi z natečajem Ljudske skup-Ž5ne LR Slovenije z dne 1. maja 1947 Ja zidavo palače Ljudske skupščine LR Slovenije je predsednik Ljudske »kiipščine LRS dr. Ferdo Kozak .imenoval strokovni svet za presojo in ocenitev idejnih osnov. Strokovni svet je bil sestavljen iz priznanih strokovnjakov in so v njem: ing. arh. Rohr-jnen Stanislav kot predsednik, ing. Arh. Grabrijan Dušan kot poročevalk cer člani: ang- arh. Ulrih iz Za-prV-'- ing-arh. Sever Milan, ing-arh. Glag* Vinko in ing. Smrekar Danijel. DoÜL'ost strokovnega «veta je bila, da 'presodi in oceni predložena dela ter izdela strokovno poročilo za širšo ocenjevalno komisijo. Skupno je bilo predloženih 18 del. Strokovni svet je đek'l od 22. avgusta do 8. septembra 194V ter se je istega dne sestala širša ocenjevalna komisija, v kateri so: dr. Ferdo Kozak- predsednik Ljudske skupščine LRS, Josip Vidmar, predsednik Prezidija Ljud- ske skupščine LRS, dr. Marijan Brecelj. podpredsednik vlade LRS. Ivan Maček, podpredsednik vlade LRS in minister za gradnje, ter člani že navedenega strokovnega sveta. Po vsestranski presoji je komisija v celoti osvojila predlog strokovnega sveta, da se prva nagrada ne podeli, ker niti eden izmed predloženih osnutkov ne ustreza v celoti zadani nalogi. Zato sta se na mestu prve nagrade ustanovili dve enakovredni drugi nagradi po 100.000 din in na mestu šestih odkupov osem odkupov po 30.000 din. Vrstni red nagrad in odkupov je naslednji: II. nagrada 100.000 din: geslo >7491« — projektanti: arh. Edvard Ravnihar, stud- arh. Grohar Ervin, stud- arh. Liza Kanič, stud- arh. Jože Osojnik- stud. arh. Vida Urbančič; 100.000 din: geslo »55« — projektanta: ing. arh. Juraj Neidhardt, ing. arh. Branko Simčič. III. nagrada 75.000 din: geslo >1199« — projektanti ing. arh. Vlado Antolič, ing. arh. Bahovec Franjo, ing. arh- Božo Tušek. Odkupi po 30 000 din: geslo »128812« — projektant:- ing. Nikolaj Bežek; geslo »15847« — projektantu: ing- Oton Gaspari, ing. Marko Župančič, ing. Drago Derkovič; geslo »Trst« — pro iektant: ?; geslo »8139« — projektanti: arh. Tone Bokal. arh. IvoSpin-čič, arh. Pavel Gesti; geslo »T< — projektanta: arh. Tone Bitenc- Branko Kocmut; geslo »Rog« — projektanti: Jaka Accetto, Mira Robič, Olga Černič. Kos-t a Stoimenov, Marijan Amallieli, Tine Bešter, Stane Jerman: geslo »Tivoli« — projektant: Neven Šegvič: geslo »ATV« — projektanta: ing. arh. Riko Marasovič, majo* Aljoša Žanko. Razstava predloženih del bo odprta od srede 10. septembra do vključno ponedeljka 15. septembra 1947 od 8. do 12. dopoldne ter od 15. do 19 popoldne v Jakopičevem paviljonu. Vstop na razstavo je prost. 31 stoyih udarnikov pr! Splošnem gradbenem podjetju ^Projekt4 v Kranju eptemüra so v sindikalnem domu v Kranju proglasili 53 udarnikov delovnih kolektivov gradbenega podjetja »Projekt«. Pred proglasitvijo so delavci iz gradilišča Jarše izvajali kulturno-prosvetni program, nakar je direktor podjetja ing. Brillv proglasil udarnike in v svojem govoru poudaril pomen udarništva v naši borbi za izvedbo plana. Razdeljenih je bilo 90.000 din nagrad. Po zaključku svečanosti je vodstvo podjetja priredilo udarnikom večerjo v hotelu Evropa. mer neredno dovažanje potrebnega materiala, nezadostno število strojev ln slabo poznavanje posla s strani brigadirjev, vendar so ta vprašanja že v glavnem rešena ln ustvarjen prvi pogoj za pravilno razvijanje del. S3 novih udarnikov pri Splošnem gradbenem podjetju »Projekt« v Kranju. Na fotografiji v sredini prve vrste peti od leve z belimi gumbi je zidar Škofič Mirko, ki je v tekmovanju po novem načinu zidanja dosegel v osmih urah najboljši uspeh v Sloveniji. Proglasitev udarnih brigad v Železniku V četrtek je bil na dvorišču to-. Ze drugič sta btli pohvaljeni 12 vame težkih orodiuh strojev v Ze- ljubljanska in 2 višegrajska, prvikrat lezniku pri Beogradu slovesen miting, na katerem so bile proglašene udarne brigade in dame naloge za nadaljnje deio. Mitinga se je udeležilo 32 brigad z nad 5000 brigadirji, ki so tekmovali v 10 dnevnem tekmovanju od 20. do 30. avgusta. 10 dnevna prehodna brigadna za-'■'.avica je bila podeljena 14.. srbski brigadi, hkrati pa je biia brigada proglašena za udarno. Brigada je pri vseh delih prekoračila normo za 114 odstotkov. 10 dnevno prehodno zastavico najboljše strokovne čete v Železniku je dobila prva četa prve tesarska brigade. Za udarne brieade so bile proglašene: 10. srbska, 23. dalmatinska, 5. srbska in 1. -—— mladinska delovna brigada. pa 4. strokovna, 23. kosmetska, 27. osiješka ,3. bosanska (bačanska), 1. vojvodinska in 2. beograjska mladinska delovna brigada. Brigade v Železniku gradijo že poldrugi mesec poslopja tovarne in bodočega industrijskega naselja. Do 1. avgusta je bil plan pri zemeljskih delih izpolnjen 110% no, pri betoniranju 51%no, zidanju temelja 58 % no in zidanju zidov 78%no. V mesecu avgustu je bil pri zemeljskih delih izvršen plan 79 % no, pri betoniranju 162%no, pri zidanju temelja 150%no in pri zidanju zidov 113 % no. Ce zberemo rezultate, bomo videli, da je bil plan pri nekaterih delih prekoračen V ladjedelnici »3. maj« na Reki so zgradili največje doslej v naši državi zgrajeno dvigalo V ladjedelnici »3 maj« na Reki je bila dokončana gradnja 50 tonskega električnega dvigala. Po svoji tehnični konstrukciji je to eno izmed najmodernejših dvigal na Balkanu, po svoji zmogljivosti pa največje doslej v naši državi zgrajeno. Prednost njegove konstrukcije je, da njegov tovor »plava«, odnosno da se dviga na stalno isti višini. Dvigalo lahko dvigne v razdalji 43 m tovor 25 ton. in kolikor se njegov radij zmanjšuje, tovor ostane na isti višini (»plava«), nosilnost pa narašča do 50 ton. Dvigalo so izdelovali 11 mesecev. Uporabljali ga bodo za dela v ladjedelnici. Z racionalnim izkoriščanjem ogromne moči tega dvigala bo delovni kolektiv ladjedelnice lahko znatno povečal svoje uspehe. Tekmovanje v premogovnikih timoške kotline Z geslom »Premog za naše sladkorne tovarne« je bilo v nedeljo enodnevno tekmovanje v premogovnikih timoške kotline. Delovni kolektivi vseh rudnikov so nakopali tega dne 1192 ton premoga za sladkorne tvornice. Velik tekmovalni polet delavcev in dobra organizacija dela sta prispevala, da je rudnik »Dobra sreča« nakopal 80 ton nad običajno dnevno proizvodnjo in s tem dosegel prvo mesto pri tem tekmovanju. Drugo mesto je zasedel rudnik »Srbski Balkan« z 22 tonami, tretje pa rudnika »Ivanovo« in »Soko« z 20 ton nad dnevno proizvodnjo. Rudnik »Hajduk Veljko« je nakopal tega dne 10 ton premoga nad povprečno dnevno proizvodnjo. Kljub povečani proizvodnji je bil i pri nekaterih pa ni bil dosežen. Bile prevoz premoga, ki so ga prejšnji dan l so tudi razne težave, kakor na pri-| nakopali, reden. Tovariš maršal Tito se je v svojem govoru r ive*i s petletnim planom dotaknil tudi vprašanja obrtništva in ob tej priliki poleg ostalega dejal: »Ne zanemarjanje in odprava obrtništva, temveč njegova vključitev v naš splošni gospodarski plan, dajanje podpore, organiziranje obrtništva v proizvajalne zadruge, da bi kar najbolj koristilo splošnemu gospodarskemu razvoju naše države — to je naša politika glede obrtništva in tega se mora vsakdo držati.« S tem je tov. Tito dal jasne smernice razvoju našega obrtništva in v smislu teh je petletni plan postavil tudi obrtniku velike naloge. Predsednik Zvezne planske komisije tov. Hebrang je takole očrtal pot, ki jo naj naše obrtništvo prehodi v svojem daljnem razvoju: »Delovne obrtnike moramo vključiti v naš petletni plan proizvodnje In graditve ter jih oskrbeti g surovinami in orodjem. Njihove zmožnosti, strokovno znanje in spretnost nam bodo mnogo koristile. Izdelali bodo mnoge lepe in potrebne stvari. Do leta 1951 se bo povečala vrednost njihovih izdelkov in storitev za 1.5X nad letom 1939.« Iz prednjega jasno sledi, da bo naloga naših odborov OF in njenih organizacij, dalje ljudskih odborov in ostalih ustanov, da bodo storile vse, da se bo dvignila naša obrtniška proizvodnja na predvideno stopnjo, ki bo pn planu daleč presegala vrednost predvojne proizvodnje. S povečano obrtniško proizvodnjo ne bomo •losegli samo večje količine proizvodov, ampak bomo obenem dobili ludj večji |n bogatejši asortiment izdelkov. S povečano količino prniz-odov/ poleg industrijskih tudi obrtniških. bomo še bolj povečali kupno moč našega dinarja, poleg tega bomo povečanjem asortimentov izdelkov izpopolnjevali našo industrijsko proizvodnjo v tistih artiklih široke potrošnje, ki jih še danes industrija ne me.re izdelovati v zadostnih količinah, ali jih še sploh ne izdeluje. S tem bomo v večji meri krili potrebe na-ega delovnega ljudstva, kar je tudi cilj proizvodnje v naši novi ekonom-ki stvarnosti. Za dosego te stopnje obrtniške proizvodnje odreja naš petletni načrt veliko pomoč obrtništvu. Tako se bo a. pr. obrtništvu v tej petletki zagotovilo orodja in strojev v vrednosti 750 milijonov poleg vseh surovin, k) so za njegovo dejavnost potrebne. Poleg tega bomo morali za dvig našega obrtništva napeti vse sile, da bomo čim bolj dvignil) strokovno kvalifikacijo obrtnikov s pomočjo raznih strokovnih tečajev, predavanj, razstav itd., da bodo lažje in z večjim uspehom izdelovali čim več ln Čim boljše! Obrtno proizvodnjo bomo usmerjali prvenstveno v izdelavo takih predmetov, ki niso predvideni za nadaljnjo industrijsko predelavo in tudi takih, pri katerih bomo lahko do največje mere izkoristili tudi surovine, ki niso primerne za izdelke industrijske proizvodnje. Veliko pomoč predvideva naš pet-ietni plan posebno našemu obrtno-produktivnemu zadružništvu v pogledu surovin in ostalega tako. da bo obrtno zadružništvo lahko dvignilo vrednost svoje proizvodnje za 4 milijarde dinarjev, vrednost popravil pa ua 1.5 milijarde, kar pomeni ogromen porast našega obrtuega zadružništva. Po planu moramo dvigniti tudi našo domačo obrt, ki je v raznih krajih Jugoslavije, kot v Sloveniji, zelo razvita in je zaradi dobre kvalitete in specifičnosti svojih izdelkov znana daleč po svetu. Vse to so naloge, ki nam jih poleg ostalih določa naš petletni plan, katerega izpolnitev je častna obveza za vsakega našega državljana, tako tudi za vsakega delovnega, poštenega obrtnik.-j. ki je voljan delati za izpolnitev in prekoračenje nalog, ki jih plan postavlja. Če pogledamo, kako se je do sedaj reševalo vprašanje obrtniške proizvodnje, bomo videli, da je ljudska oblast naredila vse, kar je mogla. Treba pa je vzeti v obzir vse težave, ki jih je imela v času obnove naših industrijskih objektov — tovarn, ki so v prvi vrsti važne za dvig naše proizvodnje, in tako odločilne za dvig standarda našega delovnega ljudstva. Zato tudi obrtništvo do danes ni dobivalo surovin v dovoljnih količinah, to pa ne zaradi tega. ker bi jih ljudska oblast ne hotela dati, kot to govorijo razni sovražniki ljudstva, ampak jih ni dobilo zato. ker surovin ni bilo. Gotovo pa so se v tem pogledu delale tudi napake, kar je položaj dostikrat še poslabšalo. Da bi v bodoče odvrnili vse napake pri oskrbovanju naših obrtnikov s potrebnimi surovinami in, da bi na ta način omogočili vsem delovnim obrtnikom proizvajati čim več in jih s tem uspešno vključiti v izpolnjevanje plana, je treba takoj začeti z organiziranjem obrtno-nabav-nih zadrug. Te zadruge bodo kot množične, demokratične organizacije zajele, razen špekulativnega eksplo-atatorskega dela obrtništva, vse naše delovne obrtnike in bodo tako lahko nudile svojim članom vso po moč. Obrtniške-nabavno-prodajne zadruge. ki jih bodo ustanavljali in upravljali sami obrtniki, bodo imele v glavnem sledeče tehnične naloge: Nabavljale in oskrbovale bodo svoje člane s potrebnimi surovinami. Od svojih članov bodo sprejemale njihove izdelke in jili prodajale. Skrbele bodo za dobro kakovost izdelkov. s čimer bo trg še v večji meri zagotovljen zadrugarjem, na drugi strani pa bodo potrošniki dobili do bro blago. Skrbele bodo dalje, da bo v naš plan vključen vsak obrtnik in da bo planirana res celotna proizvodnja. l;i io naš obrtni sektor zmore pri 100% izkoriščanju svoje kapari-tete. kar bo v korist skupnosti, prav tako pa v korist vsakemu po.samez nemil obrtniku. Zato liniln zadruge dolžne voditi potrebno evidenco in vanje potrebni. Prav tako bodo imele zadruge kontrolo nad izvrševanjem dodeljenih proizvodnih nalog, o dodeljenih surovinah in o proizvodnih možnostih vsake posamezne obrtniške delavnice. S tem bodo obrtnn-nahav-ne zadruge imele popoln pregled nad vsem delovanjem svojih članov in bodo zato lahko tudi uspešno sodelovale pri izdelavi kalkulacije, da bodo te res pravične, to se pravi, da bodo na eni strani dale vse priznanje in plačilo obrtnikom za njihovo delo, na drugi strani pa bodo na ta način onemogočene razne špekulacije od strani izkoriščevalskega-špekulant-skega dela privatnega sektorja, kar bo privedlo do realnih stalnih cen. ki bodo omogočile našim potrošnikom potreben nakup, poleg tega pa bodo zaščitile našega delovnega obrtnika pri prodaji, saj mu bodo nudile stalen trg in se mu ne bo treba bati raznih kriz in ostalih motenj, od katerih je bil odvisen v anarhičnem kapitalističnem gospodarstvu. Tako se našemu delovnemu obrtniku ne bo treba zadolževati in garati za visoke obresti raznim bankarjem in ostalim kapitalistom, temveč bo trud svojega dela užival sam. Ne bo se mu treba bati. da bi mu zaradi njegove prezadolženosti prodali ali odvzeli delavnico, kar se je neredko dogajalo v stari Jugoslaviji. Z ustanovitvijo obrtnega nabavno prodajnega zadružništva pa bodo člani zadrug — posamezni obrtniki obdržali svojo samostojnost. To je potrebno podčrtati, saj bodo razni špekulanti gotovo začeli s svojim protiijudskim delovanjem in bodo hoteli z raznimi govoricami za sebe mobilizirati delovne obrtnike, jih odvračati od vstopanja v nabavno-prodajno obrtniško zadružništvo, češ da naj ostanejo izven zadruge, da je to v njihovu lastno »korist«. S tem se bodo skušali poslužiti našega delovnega obrtnika za zavarovanje svojih špekulantskih, eksploatatorskih teženj, ne oziraje se na škodo, ki jo bodo povzročili vsem tistim, ki v zadrugo ne bodo vstopili1, pa bi jim zadruga omogočila polno proizvodno dejavnost. Takim izkoriščevalskim »prr-jatelhjemc ene smejo nasedati naši obrtniki in dolžnost vseh aktivistov OF in vseh nas bo, da jim bomo pomagali otresti se takega »prijateljstva«! Obrtne nabavno-prodajne zadruge bodo organizirane po vrstah, odnosno sorodnih skupinah obrtnikov, tako da lio lahko v enem okraju več takih zadrug. V manjših okrajih ali v tistih, kjer je manjše število obrtnikov, se bo organizirala le ena mešana zadruga, ki bo imela svoje odseke za posamezne vrste obrtnikov. To predvsem zaradi tega, da ne bi organizirali preveč takih zadrug, ki bi vsled maloštevilnega kadra ne bile 'posobne uspešno vršiti svojih nalog, na drugi strani pa bi bili stroški za vzdrževanje potrebnega aparata za malo število obrtnikov preveliki. Kot vrh vsem obrtnim nahavno-prodajuim zadrugam se bo formiral republiški organ, ki bo tudi voljen, in sicer od posameznih delegatov obrtnih nabavno - prodajnih zadrug. To se pravi, da bodo tudi to usta-uovo vodili sami obrtniki. Republiški organ bo urejeval vprašanja kreditov, bodisi obratnih, investicijskih itd. Dalje bo sodeloval direktno pri razdeljevanju potrebnih surovin in ostalega materiala za posamezne zadruge, sprejemal bo »kupna naročila, načrtoval Im delo zadrug itd. Vodil bo skratka vso skrb, da bo vsak član — obrtnik v okviru plana polno zaposlen. Naše obrtne nabavno-prodalne zadruge bodo slonele na demokratičnih načelih, to se pravi, da bo njihov vrhovni organ zbor obrtnikov — članov, ki bodo kot v ostalih zadrugah izvolili svoje upravne in nadzorne odbore. Tako bodo z ozirom na šte-n svojih članov te zadruge ena v vrsti ostalih množičnih organizacij, ki bodo vključevale večino naših obrtnikov in bodo strokovno vezane na Republiško poslovno zvezo obrtnih nabavnn-prodajnih zadrug, politično pa. kot vse ostale množične organizacije. tesno na Osvobodilno fronto, saj bodo tudi i* nje in v okviru nje nastale. Trav zato pripravljajo organiziranje teh zadrug pripravljalni odbori, ki so sestavljeni iz poštenih delovnih obrtnikov, ki so pripravljeni stopiti v zadrngo in delati za njo z vsemi silami. Sestavljeni iz poštenih ljudi imajo ti pripravljalni odbori ne samo zaupanje pri obrtnikih, ampak tudi pri naši ljudski oblasti. Oni bodo pri pripravljanju ustanovnih občnih zlxirnv teh zadrug najtesneje sodelovali z odbori Osvobodilne fronte, ker zadruge ne bodo imele samo svojih tehničnih nalog. ampak morajo biti take organizacije. preko katerih bo lahko OF mobilizirala poslednjega delovnega obrtnika za izvršitev nalog, ki jih postavlja petletni gospodarski plan. Pri organiziranju teh zadrug b« potrebna največja budnost, da se ▼ zadruge ne bodo vtihotapili ljudje, ki bi rabil' samo »firmo« zadruge za svoje špekulantske cilje in bi poizkušali ovirati razvoj zadrug. Takih poizkusov bo gotovo precej — nikakor pa ne smemo dovoliti, da bi taki špekulanti izrabljali široko demokracijo v zadrugah, kajti rezultat tega, bi bil. da hi zadruge ne bile demokratične organizacije delovnega nhrt-ništva in ne bi mogle izpolniti tistih nalog, ki jih postavlja petletni plan-To bi pomenilo oviranje razvoja obrtniške proizvodnje», bi pomenilo, da zadruge ne bi doprinesle svojega deleža k industrializaciji in elektrifikaciji naše zemlje, ne bi doprinesle srnjega deleža k dvigu standarda našega delovnega ljudstva vobče. n'tt k dvigu samega delovnega nhrtništva. Zato se bodo naši driovni obrtniki borili za prave, demokratične obrtne nabavno - prodajne zadruge, se jih z veseljem oprijeli in bodo ustanorite-r vsake iskreno pozdravili, zavedajo* se. da jim bodo te zadruge omogočile vsestranski razvoj. Elektrifikacija Slovenskih goric Sočne jagode v polnih grozdih zadovoljno mežikajo v jesensko sonce in nestrpno pričakujejo vesle trgatve. Gorice se pripravljajo na svoj vsakoletni praznik, vse je veselo, poskočne pesmi plavajo z griča ua grič, spremljane z glasnim ukanjeni. Toda letos doživljajo Gorice še drugi, mnogo večji in pomembnejši praznik, ki so si ga sicer želeli in pričakovali že dolga leta, a pričakali šele sedaj. Te dni je prvič zagorela električna luč v središču Slovenskih goric — v Trojici, ki je znana kot tujsko-promefma točka naše zelene Štajerske- S to zmago je dana Trojičanom vsa možnost za njih nadaljnji kulturni gospodarski napredek. Težko so Trojičani verjeli, da bo uresničena njih dolgoletna težnja-kajti le premnogokrat so bili razočarani. Ko 6e je gradila elektrarna Fala tako rekoč njim pred nosom, se tedanjim oblastnikom ni zdelo vredno in premalo rentabilno, da bi razpeLi električno omrežje preko Goric, čeprav so imeli potrebnega materiala več kot dovolj. Danes pa je kljub občutnemu pomanjkanju materiala zagorela pri Trojici luč, kajti oblast je v rokah ljudstva, kmet in delavec sta si segla v roke ter dosegata gospodarske uspehe s svojim delom, ue pa z lažnimi obljubami, kot so to delali poslanci v stari Jugoslaviji. Ti so tudi tukaj merili, delali načrt za načrtom — a naredili ničesar, čeprav so domačini vložili velike vsote denarja za elektrifikacijo. Preteklo nedeljo je v tem trgu prvič zasvetila električna luč. V stari kmečki, še s slamo kriti hiši, nam babica z veseljem in ponosom razkazuje »modernizacijo« prostorov. Neprestano se ji vrača pogled na blestečo žarnico-ki razsvetljuje njeno mračno in od petrolejke zasmrajeno kamro. Odpre okno, da bi topel jesenski zrak za. brisal zadnje sledove temne preteklosti, ter hvaležno stiska roko ljudem, ki niso nergali, temveč z zaupanjem govorili o elektrifikaciji — in jo tudi izvedli. Omrežje Trojice je priključeno na 17 km dolg daljnovod, ki vodi od Pesnice preko Zamarkove, Marjete in Lenarta do sem. Z gradnjo tega daljnovoda so pričeli lani in bo prihodnje leto podaljšan preko vseh Goric, kar bo v teh krajih odločilne važnosti za njih bodoči razvoj. Krajevno omrežje v Trojici so pričeli delati v septembru leta 1946. Dela so se vršila predvsem pri postavljanju daljnovoda in betoniranju transformatorske postaje. Pri delih je sodelovalo povprečno 180 mladincev, ki so napravili 2710 ur prostovoljnega dela. Junija 1947 so z delom nadaljevali, postavili so transformatorsko postajo. nappli žico in izvršili priklon. Prebivalstvo Je vložilo v graoujo umu, go truda, domači obrtniki so pomagali nega materiala s tem. da so ga sami izdelovali v svojih delavnicah. Zelo so se izkazali člani ZMS- OF. AFŽ in gasilci v Trojici- Skupno so naredila 1932 ur. Da je bilo omrežje priklopljeno že v nedeljo, pa imajo največ zaslug tečajniki pri DES Maribor, ki so v zadnjih dnevih pod vodstvom tovariša Maslinska naredili 2050 ur prt instalacijskih delih. Brezplačno eo napeljali elektriko v šolo ter gasilski in prosvetni dom, kakor tud.i priklop pri treh siromašnih, a delavnih in zavednih domačinih ler uredili cestno razsvetljavo. Skupno torej je bilo pri delih za elektrifikacijo Trojice izvršenih 6692 prostovoljnih delovnih ur. Glavni odbor za elektrifikacijo Lenarta in Trojice se ne bo razšel, dokler ne bodo elektrificirane vse okoliške vasi v območju trojiške transformatorske postaje. Velike zasluge za izvršeno delo imata tov. Križnič Ježe, upravitelj šole, in agilni Deo Bojan. Prebivalstvo ostalih vasi v Slovenskih goricah z živim zanimanjem sledi napredovanju elektrifikacije, ustanavljajo elektrifikacijske odbore, zbirajo denar in material, ker so prepričani, da bodo tudi pri njih tako še prej zažarele prve električne žarnice. B. B. Sklepanje pogodb za odkup krompirja v mariborski okolici Okrajna odkupna komisija v Mariboru je doslei kontrahirala s posestniki ter krajevnimi Naprozami že 37V» predvidene količine krompiria za odkup. Ponekod ovira gladek polek kon« trahirania počasno delovanje Naproz, ki nimajo v redu svoje administracije. Pri kontrahiramju sta doslej dosegli najboljše rezultate vas Sv. Jurij ob Pesnici, kjer ie kontrahiranega 10*/» več, kot ie bilo predvidenega in vas Selnica ob Dravi, kier je doslej predvidena količina prekoračena za 15*/» Kontrahiranie bo v mariborskem okraju predvidoma zaključeno z 10. oktobrom. Obnovitvena dela v Planini pri Ajdovščini Prebivalci vasi Planina pri Ajdovščini so s prostovoljnim delom_pri obnovitvenih delih popravili že TO0/» porušenih ali napol porušenih stanovanj. Za množično prostovoljno delo kažejo vsi prebivalci veliko zanimanje. Skupina 25 ljudi, v kateri so skoraj =-~>f mladinci, pa se že več mesecev udeležuje vsak dan prostovoljnega dela. Poleg stanovanj je obnovljena tudi šola, sjeda i na ureiaio mladinci svoja zbirat) vse podatke, ki so za načrte- rešiti problem pomanjkanja potreb- VREMENSKA NAPOVED ta sredo t. septembra Po veSmi iaarvb to tw>l tudi jesenska setev pravočasno opravljena. V resoluciji, ki so jo poslali maršalu Titu, obljubljajo, da bodo predčasno izvedli vse priprave za proslavo priključitve Primorske k Jugoslaviji, ki naj bo mogočna manifestacija predanosti vsega prebivalstva Jugoslaviji in Ljudski fronti. Konferenca v Slov. Bistrici V nedeljo je bil sklican okrajni plenum OF v Slovenski Bistrici. Navzočih je bilo okrog 130 delegatov krajevnih odborov OF. Na sestanku so podrobno proučili politični in gospodarski položaj v okraju ler sprejeli potrebne sklepe v zvezi s pripravami za drugi kongres Ljudske fronte. Poglobitev političnega dela ie že rodila uspehe, ki se kažejo tudi na gospodarskem področju. Ljudstvo ie zelo zadovoljno z letošnjim odkupom sadja, za katerega j« dobilo že doslei nad 3,000.000 din. 'Aktivisti OF radgonskega okraja so si postavili predkongresne naloge Gor. Radgona, 8. sept. V nedeljo je bila v Mladinskem domu dobro obiskana okrajna plenarna skupščina aktivistov radgonskega okraja, katere se je udeležilo nad 100 članov. Navzoč pa je bil tudi odposlanec izvršnega odbora tov. Edo Turali er. Izvajanjem govornikov, posebno to\. Turnherja, so aktivisti pazno sledili in burno odobravali politiko našega političnega vodstva. Izvoljena sta bila delegata za 2. kongres Ljudske fronte Jugoslavivje in to tovariša okrajni sekretar OF Stanislav Škof ter član okrajnega OF odbora Alojz Markon iz Apač. Na konferenci so bile sprejete nove obveze, ki jih hočejo izpolniti do pričetka kongresa. Aktiv si je zadal nalogo razširiti in utrditi OF v našom okraju in budno zasledovati vse negativne elemente, ki zavirajo napredek in izvedbo petletnega plana. Zaktivizirati hoče naše vasj pri izvajanju vseh političnih in gospodarskih akcij, posebno kar «e tiče odkupa krompirja in setvenega plana. Aktivisti bodo dalje stremeli za dvig članarine OF, ter za ideološki dvig članstva z drobnim političnim delom Aktiv gornjeradgonskega okraja se zaveda, da bo kongres krona in izreden političen dogodek za vso Jugoslavijo. Zato je sklenil, da v svojem delu in poletu nikakor ne zaostane za ostalimi kraji Slovenije, odnosno Jugoslavije. temveč se bo skušal postaviti v prve vrste. Na koncu so z navdušenjem odobrili resoluciji, podani izvršnemu od-lwtrtt OF v Ljubljani in Ljudske fronte v Beograd. Predkongresno tekmovanje v Beogradu Beograd. 8. septembra. Na konferenci Ljudske fronte za II. rakm Beograda so bile postavljene obveznosti za predkongresno tekmovanje. Fron-tovci so se zavezali, da bodo pospešili prostovoljno delo na gradiliščih v stanovanjski koloniji, pri klavnici ter pri sindikalnem domu. Poleg tega bodo zbrali kniižnice s potrebnimi omarami za kmečke delovne zadruge. Podobne sklepe so sprejeli tudi ostali rajoni. V vseh podjetjih in ustanovah prirejajo sestanke in konference, na katerih postavljajo obveznosti v predkongresnem tekmovanju. Razpis volitev v ljudske odbore v Črni gori Cetinje, 8. sept- Prezidi) Ljudske skupščine LR črne gore je razpisal volitev odbornikov za krajevne in mestne ljudske odbore na ozemlju Črne gore, ki bodo 19. Ln 26. oktobra letos. Napad na lad|0 (1944) T mali, skriti zaliv na enem od tisočerih jadranskih otokov sta pripluli ob prvem jutranjem svitu dve majhni, leseni motorni ladji. Ponosno se vije na njima jugoslovanska zastava s peterokrako zvezdo, ki oznanja novo življenje in svobodo na našem morju. Ti dve ladjici sta majhni po svoji tonaži, toda veliki po sovraštvu, ki gori v srcu njihovih mornarjev in po žplji za maščevanje zločinov, ki so jih Švabi počenjali na naši obali. Ladji se vračata v zaliv na odmor po naporni nočni vožnji, ko sta iskali sovražnika v kanalih med otoki in ga čakali v zasedi. Precej mesecev je že minilo, odkar je sovražnik iz bojazni pred našim in zavezniškim letalstvom prenehal z vsako plovlvi po dnevi. Kakor hitro hi se namreč pokazal na odprtem morju sovražni parnik, že bi imel na vratu brenčeče se sršene s partizansko zvezdo na krtlih, ki se naekrat prikažejo na sinjem. brezoblačnem nebu in s svojina: strojnicami toliko časa sekajo po sovražniku. dokler ne obnemore. J.e ponoči s; še upa iz utrjene luke na odprto morje, toda tudi takrat pluje v neprestanem strahu, da ne bo izza kakega rta napaden od partizanskih ladij. Navidez so prav neznatne te partizanske ladjice, prve znanilke naše nove mornarice, toda če «i jih ogledaš malo natančneje, boš odkril na njih zelo zanimive stvari. Paluba, ki je v mirnih časih služila za zlaganje ribiške mreže, ima sedaj popolnoma drug videz. Izza jeklenih ščitov grozeče molijo topovske cevi in 20 mm strojnice. Mirno lahko trdimo, da si pred to vojno nihče ni mogel zamisliti majhne lesene ladje tako močno oborožene. Neizprosen boj je tudi naše mornarje naučil izkoriščati v največji meri vsako sredstvo, s katerim lahko udariš po zakletem sovražniku. Tudi našim mornarjem je sveta Stalinova zapoved: »Postanite mojstri svojega orožja!« Krntarska hišica in drugi občutljivi deli ladje so obloženi z lesenimi bunkerji, napolnjeni s peskom, da bi bila ladja zavarovana pred potopitvijo, posadka pa pred nepotrebnimi žrtvami. Marsikatero življenje partizanskih mornarjev so /e rešili ti bunkerji. Ponosni smo na to, da kljub temu. da nimamo na razpolago ladjedelnic' in velikih po-pravljalnic, ki so potrebne vsaki mornarici, plujejo na Jadranskem morju naše ladje in prizadevajo sovražniku občutne udarce. Ladji <:ta pristali na pomolit. Komandanta in politkomisar ja sta odšla v štab. da odneseta poročila o novostih v teku noči. mornarji pa so začeli razprostirati po palubi obleko, zmočeno od valov med vožnjo. Drugi se spet naglo pripravljajo k čiščenju topov in orožja, da se sol morske vode ne bi posušila na orožju in onemogočila njegovo pravilno delovanje. Toda nenavadr' hitro se vračala danes komandama in politkomisarja iz štaba. Moralo se jp dogoditi nekaj izrednega, da tako hitita nazaj na ladji: in res. komaj «o na palubi, že skličejo zbor posadk in jim sporočilo. da bodo v najkrajšem času odplul; na akcijo. Naši opazovalci so namreč javili z otoka. oddaTje.nega kakih 40 morskih milj (okrog 75 kam), da se je zatekla v zgodnjih jutranjih urah v strahu pred našimi patrolnim! letali v zaliv na severnoza-padnetn delu otoka sovražnikova ladja, oborožena z enim topom in več 20 mm strojnicami. Na otoku je samo ena vas. prebivalci so nezavarovani pred Švabi, ker je vse, kar je bilo sjKisobno nositi puško, odšlo v vojsko; doma so. ostale le brezobrambne ženske in oiroci. V štabu je bil takoj. ko je bila sprejeta vest o sovražni ladji, sestavljen načrt za napad. Ladja ima gotovo namen ostati čez dan v zalivu, nato pa v varstvu noč: nadaljevati pot v sovražno pristanišče. loda Švabiči, partizanska mornarica vam lxi danes prekrižala vaše . načrte! Ujeti je treba ladjo z njenim dragocenim tovorom, po možnosti nepoškodovano, saj so nam ladje tako zelo potrebne in.prav tako top in težke strojnice — fp misli so vodile štab pri sestavu načrta za napad. Pomorska pehota se Ito izkrcala na jugovzhodni obali otoka in neopazno obkolila zaliv, v katerem je sovražna ladja. Na ta način bo preprečen beg posadke v grmovje na otoku. Obe patrolni ladji pa bo=ta ob določenem času. ko lw> pomorska pehota že zasedla svoje položaje, z. nenadnim napadom izza rta presenetila sovražnika, da ne bo imel časa odpluti. Ako presenečenje ne bi uspelo, bi ladja prav gotovo pobegnila, ker inta mnogo večjo brzino. To je moderna !a-dia 120 ton tonaže in grajena iz jekla._ ladje pa. ki jo bodo napadle, imajo le no 15 do 20 ton in so lesene. Posadkam topov in strojnic je dano povelje, naj pri streljanj it pazijo. da sovražno ladjo čim manj-poškodujejo. davni cilj naj jim bodo posadke topa in težkih strojnic ter krznarska hišica. Sonce se je že dvignilo na vzhodu morja, ko sta partizanski ladji, ua katere se je vkrcalo 30 tovarišev pomorske pehote, izpluli v severno zapadni smeri. Veselo odmevajo zvoki harmonike, te nerazdru/.ne tovarišice naših mornarjev, od strmih skalnatih bregov zaliva. Daleč je še sovražnik in mornarji lahko brez strahu, da bi izdali svojo prisotnost, dajejo duška veselju nad bližajočim sc bojem, ki se bo brezdvomno iztekel uspešno zanje. Topničarji in posad-ke strojnic čistijo in ponovno pregledujejo svoje orožje ter postavljajo municijo v neposredno bližino. Po večurni vožnji sta ladji okoli poldneva prispeli do svojega cilja. Izkrcali sta pomorsko pehoto na jttžnovzhod-nem delti otoka, sami pa obkrožili severno obalo otoka vse do zadnjega rta pred zalivom, v katerem je so vražnik. Do trenutka, ko bo treba izvršiti napad, manjka še 15 minut. Časa je torej dovolj, da se izkrca eden od funkcionarjev z ladje in se neopazno popite na greben rta, kjer si z daljnogledom natančno ogleda oborožitev in položaj sovražne ladje. Opazovalec se je brž vrnil; podatki, ki so bili sporočeni zjutraj, so b:!i točni. Ladja je še vedno na svojem mestu. Presenečenje torej mora uspeti in presenečenje je že t>>! dobljene bilke. Natančno ob minuti, ki je bila odrejena za napad, se pokažeta ladji izza rta. druga za drugo v oddaljenosti kakih 100 m. Ves ogenj naših je nenadno osredotočen na presenečenega sovražnika. Vendar se njegove straže pri orožjtt precej hitro znajdejo in tudi one odprejo ogenj na naše. Posadke na sovražni ladji so dobro zavarovane z bunkerji in ni jim tako lahko priti do živega. Prednost naših je v ten* da je 6amo del sovražnikovega moštva pri orožju in da je onim, ki so bili v kabinah in na palubi, zaradi dežja krogel iz naših ladij odrezana pot do orožja. Boj se vodi na oddaljenost 1000 m! Sovražnik. ki se je delno opomogel od pr rega presenečenja, odgovarja z ognjem, toda po njegovi jakosti se vidi. tla orožju ne streže celotna posadka, kajti poedinim rafalom sledijo preeej dolgi odmori. Del sovražnikove posadke v brezglavem strahu poskače v morje in odplava na obalo kjer se poskuša rešiti v grmovje. Te bo polovila pomorska pehota. Drugi del poskuša najti zaklon na sami ladji v njenih dol j njih prostorih, a hra-brej.ši med njimi plezajo po lestvah: da bi prišli do orožja, ki }e postavljeno na vzvišenih podstavkih. Ti so odličen cilj za naša dva Šarca. Nekaterim se posreči, da se vzpnejo jto lestvah in se skrijejo za bunkerje ki ščitijo 20 mm strojnice, preostali pa so napol poti zaradi krogel, ki so jim žvižgale okoli ušes, spremenili svoj namen, poskakali na g’avo v morje in odplavali na obalo Tam so delili usodo tistih, ki so se takoj zatekli na obalo. Čeprav vidi sovražnik pred seboj gotov poraz, ne preneha streljati. Edina pot za beg mn je crasekana. ker naši dve ladji križarila ob vbodu v zaliv in s točnimi zadetki iz lopov rušita bunkerje na sovražnik vri ladji Ta je od neprestanih eksplozij že vsa ovita v dim in prah rušečih se bunkerjev. Naposled je «pazili pojemanje sovražnikovega ognja. Tn kolikor je njegov ogenj slabši, toliko bolj se približujeta naši ladii. Pri tem vozita tako. da sta z boki obrnjeni proti sovražniku, da bi mogli izkoristiti vse^svoje orožje za boi. Nazadnje se le še sem in tja oglasi, kak strel sovražne ladje. Nastopil je trenutek, ko se je treba tesno primakniti k so-vražniku in iz neposredne bližine uničiti njegov poslednji odpor, še nekoliko dobrih zadetkov In njegovo orožje obmolkne popolnoma V nekaj trenutkih pristaneta naši ladji ob sovražniku in mornarji se urno popno na ladjo, katere paluba nudi sliko popolnega razdejanja. Kosi železa in lesa so raztreseni vsepovsod — toda sedaj ni časa za ogledovanje. Na nekaterih mestih je nastal požar. Tega je treba eimprej pegas ti. Obenem pa pregledati podvodne dele ladje in zamašiti vse luknje, skozi katere vdira voda. Z lesenimi čepi, ki so jih mornarji imeli že vnaprej pripravljene za tak primer, se kaj kmalu zamaše vse luknje, izvrtane iz naših topov, in tudi začetki požara so kmalu tidušeni. Po opravljenem delu spustijo mornarji z jantborja hitlerjevsko zastavo in na njeno mesto dvignejo jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo, pod nio pa ponovno dvignejo zastavo s kljukastim križem v znamenje. da je ladja ujeta. Pogonski stroj ladje je nepoškodovan Strojnik je sicer ranjen, toda sposoben voditi stroj, dokler ladja ne nrspe do luke na osvoboieno ozemlje. Vsi ttjelniki so kmalu na varnem v posebnem prostoru. Plett je ogromen. Poleg orožia. ki je delno nepoškodovano, tn bo z majhnimi popravili spet ti 00 rab no. je padel v naše roke popolnoma nov drobilnik za kamen ter 70.000 kg na i razno vrs.t-nejše hrane. Sovražnikove izgube, znašajo 10 mrtvih, vsa ostala posadka je ujeta. Od naših je le enemu izmed merilcev pri topu odneslo pol ušesa. Ob sončnem zahodu so že vse Tri ladje na noti v partizansko boino luko. Major B. S., »Naša vojska« Obletnica splošnega upora v Istri Na planoti pod samim vrhom U&«, na tistem zgodovinskem kraju, kjer Je bila leta 1044 formirana prva istrska brega da »Vladimir Gortan« in kjer je bil prvi kongres antifašistične mladine Istre, so proslaviti v nedeljo obletnico splošnega ljudskega upora Istre proti fašističnemu okupatorju. Pred štirimi leti, 9. septembra 1943-v času kapitulacije fašistične Italije se je dvignilo ljudstvo vse letre k vseljudskemu uporu in osvobodilo vso Istro, razen Reke in Pulja. Letošnja proslava Istranov je potekala v posebnem veselju in bila zla- sti pomembna, ker Je MU lik pred samo priključitvijo Istre k FLRJ. 2e zgodaj zjutraj m je z vseh dirani zbiralo ljudstvo, prihajajoč z vozovi in ladjami vse do podnožja Učke. od koder ao s kamioni odhajala na kraj proslave. Na slovesno okrašeni tribuni pred 20.000 glavo množico so bili podpredsednik vlade LR Hrvatske Franjo Ga-ži, član Izvršnega odbora Ljudske fronte Hrvatske Marko Relinič, predstavnik JA podpolkovnik Mirko Le-nae, dalje predstavniki oblastnega odbora SIAU-a za Istro in predstav- niki javnega ter kulturnega Hvljenja Istra In Reke- Proslavo je začel predsednik SIAU-a za Istro Josip Sesrtan, ki je najprej pozdravil navzoče goste, nato pa prečital pozdravno brzojavko predsednika Sabora LR Hrvatske Vladimirja Nazora. Nato sta govorita podpredsednik vlade LR Hrvatske Franjo Gazi in član Izvršnega odbora Ljudske fronte Marko Belič- nato pa je bila z navdušenimi ovacijami sprejeta pozdravna brzojavka maršalu Titu- Slovesnost se je zaključila s tizkul-turnimi. kulturnimi in folklornimi prireditvami Poročilo Socialnega fonda OF pri 100F Slovenije za mesec Julij 1947 Na podlagi člena VHI. Statuta Socialnega fonda OF In čl. 14. Poslovnika o poslovanju Uprav SFOF, Izpolnjujoč načelo javnosti, izdaja glavna USF OF pri IOOF Slovenije za mesec julij 1947 naslednje poročilo o stanju podpornikov SFOF: PODPORNIKI SFOF Okra] S St©’ F i 1 o : % zajetega prebi- valstva J retini h KUSF j jiotlpor I ni kov 1. Maribor-mesto 3 11.280 22.16% 2. Celje-mesto 17 4.353 21.44% 3. Trbovlje 45 7.974 18.41% 4. Jesenice 42 6.696 16.37% 5. Ljubljana-m. 6 14.647 13.8150 6. Kranj 45 5.728 12.56% 7. Mozirja 25 2.900 9.73% 8. Škofja Loka 38 2.176 8.70% 9. Rakek 22 1.318 6.59% 10. Maribor-ok. 40 3.650 5.82% 11. Ljubljana-ok, . 48 2.759 5.01% 12. Kamnik 16 1908 4.90% 13. Celje-okolica 40 3.429 4.76% 14. Ljutomer 54 1.259 4.49% 15. Ptuj 26 3.242 4.41% 16. Slov. Konjice 13 993 4.18% 17. Šmarje p. Jel. 34 1.132 3.82% 18. Slov. Bistrica 12 990 3.47% 19. Novo mesto 19 1.177 2.67% 20. Grosuplje 33 700 2.57% 21. Gor. Radgona 6 495 1.69% 22. Murska Sob. 16 920 1.55% 23. Krško 7 883 1.46% 24. Črnomelj 10 320 1.36% 25. Kočevje 2 162 0.80% 26. Dol. Lendava — 198 0.64% 27. Prevalje* — — — 28. Trebnje* — — — Skupaj 619 81.289 7.00% * Niso poslali poročila Iz poročila ugotavljamo naslednje: 1. število krajevnih uprav Socialnega fonda OF (KUSFOF) je v mesecu juliju padlo za 12. Delovalo ni 115 KUSFOF, na novo ustanovljenih in oživljenih pa je bilo 103 KUSFOF. Ce vračunamo, da okraja Prevalje In Trebnje nista poslala poročila (Prevalje 33 uprav), je občuten padec uprav v okrajih: Mozirje (—19), Radgona (—14), Maribor - okolica (—9), Jesenice ln Lendava (—8). Novoustanovljenih In oživljenih je bilo največ v okrajih Trbovlje in Ljutomer ( + 19), Grosuplje in Črnomelj (+10) in Šmarje, ki za mesec junij ni poslalo poročila (+34). 2. število rednih podpornikov SFOF je padlo za 9.778 podpornikov, kar znaša —10.73% padca. Največji je v okraju Ljubljana-mesto (—5.067 podpornikov), Mozirje (—3.450) in Prevalje (—3.614 podpornikov). Višje število podpornikov pa so dosegli okraji Kranj ( + 2.628 podpornikov), Šmarje (+ 1.132), Ptuj ( + 995), Trbovlje (+665) ln Celje - okolica ( + 565 podpornikov). 3. Odstotek zajetega prebivalstva v SFOF znaša v mesecu juliju 7%, t. j. le vsak 14 Slovenec v LRS je danes redni podpornik SFOF. Zaradi velikih nalog, ki nam jih nalaga prva petletka, moramo stremeti, da vključimo kot aktivne podpornike čim več ljudi, Istočasno pa jim prikazati ogromne potrebe za reševanje posebnih in splošnih nalog socialnega skrbstva in pomoč naši ljudski oblasti za odstranjevanje težkih posledic, ki jih je zapustila vojna in ki so dediščina protiljudskega družbenega reda prejšnje Jugoslavije. UPRAVA SOCIALNEGA FONDA OF PRIIOOF Petletni plan razvoja narodnega gospodarstva Vojvodine V Novem Sadu je bilo te dni VIII. zasedanje Ljudske skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine, na katerem so razpravljali o petletnem pianu razvoja narodnega gospodarstva avtonomne pok ra pi ne Vojvodine. Plan, ki ea je skupščina soglasno sprejela, določa, da se bo vredncet proizvodnje pokrajinske industrije z lokalnim gospodarstvom dvignila od 422 milijonov v letu 1940. na 2.850.000 v letu 1951. in bo tako prekoračena proizvodnja leta 1946. približno sedemkratno. Vrednost proizvodnje živilske industrije, ki ie znašala 1. 1946. 185.000.000 se bo dvignila na 1.216,000.000 v letu 1951. Vojvodina bo izdelovala na tisoče ton testenin, mleka, koncentrirane živinske krme. suhomesnih izdelkov. kruha, špirita itd. V tem cilju bodo zgradili več tovarn za koncentrirano živinsko krmo. modernih pekarn y velikih mestih, tovarn špirita Itd. Vrednost proizvodnje Industrije gradbenega materiala se bo dvignita od 106,000.000 v letu 1946. na 656 milijonov v letu 1951. Vojvodina bo izdelala 265 milijonov kosov opeke v letu 1951. proti 65 milijonov v letu 1946. V letu 1951. bo izdelala 67 milijonov kosov strešne opeke, med tem ko jo ie v letu 1046. izdelala le 15 milijonov. Doslej Vojvodina sploh ni proizvajala apna. V letu 1951. pa ga bo izdelala 24.000 ton. V Vrdniku bodo zgradili moderno apnenico, v drugih krajih pa podjetja za izdelovanje betonskih izdelkov. Nadalje predvideva plan, da se bo povečala posejana površina od 1 milijona 653.000 ha v letu 1939. na 1 milijon 700 tisoč ha. Površina, posejana z žitom, se bo zmanjšala od 1.436.000 ba v letu 1939. na 1,360.000 ha v letu 1951. To zaradi tega, ker določa plan povečanje površin, posejanih z industrijskimi rastlinami od 93.000 ha v letu 1939. na 150.000 ha v letu 1951. Posebno se bodo povečale površine posejane s sončnicami, konopljo in sladkorno peso. Površine, posejane z vrtninami, se bodo povečale od 42.000 ha v letu 1939. na 80.000 ha v letu 1951. Skupna proizvodnja žita bo kljub Uspešno delo Ljudske fronte v Zagrebu Zagreb. 8. septembra. Na konferen-ei aktiva Ljudske fronte v Zagrebu je sekretar MLO Branko Padjen poročal o delu Ljudske fronte in Mestnega ljudskega odbora od osvoboditve do danes. Obširno je govoril o doseženih uspehih na prosvetnem polju. Osnovane so bile štiri nove osnovne šole, ena popolna in dve nižji gimnaziji ter srednja glasbena šola. Odprti so biti 4 dijaški domovi. 6 dečjih domov, 21 zavetišč. 4 dijaške kuhinje in 4 domovi za učence v gospodarstvu. Letos je bilo poslanih na počitnice, po večini na morje. 7000 otrok iz Zagreba. Velik uspeh so dosegli tečaji za nepismene. Brati in pisati se je naučilo 2495 poprej nepismenih. Prirejenih je bilo »e 545 raznih drugih tečajev. — Razširjene so bile bolnišnice in zdrav st ve ni zavodi. Zgrajenih je bilo 1200 novih stanovali, popravljenih pa 407 poslopij. Veliki stadion v Maksimiru bo če letos dograjen. Zgrajena je bila zmanjšanju posejanih površin f%rasla pri pšenici na 108.800 vagonov v letu 1951. v primeri z 93.880 vagoni v letu 1939. pri koruzi od 184.220 vagonov proti 166.640 v letu 1939. itd. Petletni plan Vojvodine določa tudi likvidacijo nepismenosti do 45 let starosti v prvih treh planskih letih. Samo za novogradnje bodo investirali 343 mili ionov dinarjev: za 110 osnovnih šol, za 38 gimnazij, za 1 madžarsko gimnazijo, za muzej in knjižnico v Novem Sadu. Zasedanje Ljudske skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine Novi Sad, 8. sept. Včeraj se je pričelo redno zasedanje Ljudske skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine. Na dnevnem redu je poleg drugega predlog uredbe o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva, dalje predlog za izpremembo upravne razdelitve A. P. Vojvodine in spremembe naziva mest, ustanovitev novih poverjeništev v glavnem izvršnem odboru Ljudske skupščine A. P. Vojvodine in izvolitev novih članov Glavnega izvršnega odbora Ljudske skupščine A. P. Vojvodine. Glavna točka zasedanja je predlog uredbe o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva Vojvodine. Orjaški dvig proizvodnih sil na splošno, posebej pa preusmeritev zastarelega načina obdelovanja zemlje, intenzivno pospeševanje kmečkih zadrug in njihovo dviganje na višjo stopnjo, zgraditev novih tovarn in kombinatov različnih industrij, dvig obrtništva na stopnjo dopolnilne industrije, vsestranski razvoj prometa, likvidacija nepismenosti in kulturne zaostalosti na sploh — to so pogledi razvoja A. P. Vojvodine v petletnem planu. Petletni plan predvideva Vojvodini zgraditev kanala Donava-Tisa-Donava. Poleg velikanskega po mena kanala za vojvodinsko gospodarstvo. se v njegovi gradnji izraža Pidi skrb LB Srbije za razvoj in razcvet A. P. Vojvodine. prva pionirska železnica v Jugoslaviji Člani fronte so skupno opravili 3 mi Ujone 632.448 prostovoljnih delovnih ur. Mestno gospodarstvo ie bilo temelja reorganizirano in razširjen mestni vodovod, cessna železnica in plinarna. Na avtostradi ie delalo samo zadnjih pet dni meseca avgusta 14.688 prostovoljcev, ki so opravili 45.868 de lovnih ur. Prehodno zastavo si ie osvojil peti rajon. Gradnja zdravstvenih naprav v Bosni in Hercegovini V LR Bosni fn Hercegovini so pričeli letos graditi vrsto zdravstvenih objektov ter obnavljati večje število bolnišnic in zdravstvenih postaj. V Sarajevu grade medicinsko fakulteto. Gradbena dela se že zaključujejo. V splošni državni bolnišnici dovršujejo kirurgičnl paviljon. V tej bolnišnici je bilo postavljenih 10 aluminijastih lop, s čimer se je število postelj povečalo na 1420, Prav tako je bila razširjena bolnišnica za prsne bolezni v Pofaličih v Sarajevu. H koncu gre gradnja protituberku-loznega sanatorija v Travniku. Sanatorij bo imel 150 postelj. V Banjaluki grade prvo otroško bolnišnico v Bosni in Hercegovini. Končana pa je gradnja nove bolnišnice z 288 posteljami. Obnovljene so bolnišnice v Mostarju, Brčkem, Travniku, Tuzli, Bihaču, Bjelini in Livanu. V Stoču grade zdravilišče za kostno tuberkulozo za 150 postelj. Gradnja srednje medicinske šole v Banjaluki je končana do strehe. Kar se tiče zdravstvenih postaj, se gradbena dela zaključujejo na postaji Rogatici in Sokoču, obnovljene so, ali pa jih še popravljajo postaje v Bugojnu, Glamošu, Jajcu, Duvnu, Liv-nu. Kladnju, Vlasenici, Srebrnici, Bosanskem Petrovcu, Bosanskem Ora-hovcu, Bosanski Dubici, Bosanskem Novem, Gackern in Ključu. V Sipo-vu in Ostrožcu grade vaški ambulanti. V Jagomiru pri Sarajevu grade bolnišnico za duševne bolezni. Letos so zgradili tudi otroška letovišča v Mrakovici in Ozrenu ter odprli tri otroška zavetišča v Sarajevu. Ti objekti bodo končani do načrtno določenega roka v zunanji gradnji, medtem ko bodo notranja dela zaradi pomanjkanja pomožnega ln Instalacijskega materiala končana pozneje. Voditelji mladinskih organizacij kolonialnih dežel na mladinski progi Beograd, 8. sept. Skupina voditeljev mladinskih organizacij kolonial-ih dežel, v kateri so Vu Ven Tao iz osvobojenega dela Kitajske, Victor Vincent Mbobo iz Južne Afrike, Satiapal Dang iz Indije, Vong Sok Mili iz Hongkonga, Čua Siu Ngan in Cen Tien iz Singapora in Rona Bejli iz Nove Zelandije je odpotovala na ladinsko progo Samac — Sarajevo. Za časa svojega dvodnevnega bivanja Beogradu je skupina voditeljev mladinskih organizacij kolonialnih dežel obiskala gradilišče tovarne težkih orodnih strojev v Železniku, pionirsko progo vv Košutnjaku in beograjsko univerzo. Skupina se bo zadržala na progi okrog 6 dni, nato pa bo obiskala Sarajevo in Zagreb. 3ismo predsednika sindikatov svobodnega ozemlja Kitajske Beograd, 8. sept. Predsednik zveze sindikatov svobodnega ozemlja Kitajske Liu Min» Ji, ki je pred kratkim obiskal Jugoslavijo, je poslal predsedniku ESJ Djuri Salaju pismo, v katerem praviv med drugim: Iz vsega srca se vam zahvaljujemo za sprejem. S seboj nosimo slike Beograda v polnem poletu obuove in razvoja, vaše borbene mladine, vaših delavcev, ki tekmujejo pri delu, da bi presegli predvideni plan izgradnje in proizvodnje. Naravne krasote Srbije, Bosne, Slovenije, Vojvodine so nas očarale, vendar pa nas je najbolj navdušilo delo vaših sindikatov pri dviganju blagostanja delavcev in kmeiov: menz, zavetišč, okrevališč, bolnišnic itd. Vaše delovno ljudstvo ve, da dela zase in je ohrabreno zaradi doseženih uspehov. Prepričani smo, da bo v bodočnosti še srečnejše. Vaš p rimer nam bo dragoceno iskustvo, sindikati v osvobojenih področjih Kitajske pa že delajo v tej smeri. Za nas je bila velika čast, ker smo imeli priložnost pozdraviti vašega velikega maršala Tita in ne bomo nikoli pozabili njegovega prisrčnega sprejema, ki nam vliva upanje v veliko bodočnost bratskih odnosov med našima dvema državama. Balistični zločinci pred sodiščem v Skoplju Pred skopeljskim okrožnim sodiščem se je te dni zagovarjalo šest članov skupine ostankov razbitih balističnih tolp na čelu s Fetom Raufom in Izakom Ilodžom iz Skoplja. Obtožnica obremenjuje obtožence, da so med okupacijo sodelovali z okupatorji. Po kapitulaciji Bolgarije so se povezali s tolpo Sulje Otlje, v kateri so mnogi izmed njih postali tudi komandanti posameznih sektorjev — kakor je to primer z Džemajlom Sminovim in Ferhatom Ibarimovim. V tein času so bili člani Sulinove tolpe, ki se je borila proti partizanom. V teh borbah so ubijali ujete partizane in jih prodajali Nemcem! Na isti način so tolpe postopale tudi z ujetimi zavezniškimi piloti. Po osvoboditvi so ustanovili skupino na čelu s Fetom Raufom, prirejali ilegalne sestanke in so se povezovali z ostanki balističnih tolp in teroristično organizacijo »Nationale demokratik šip-tare« in širili propagando proti ljudski oblasti in vesti o bližnjem vojnem spopadu med Jugoslavijo in Ameriko. Po končani razpravi, na kateri so številne priče potrdile krivdo obtožencev, je sodišče izreklo sodbo, po kateri se obsojajo: Petar Ravs na 7 let, Riza Dželodin, trgovec iz Koca-nika na 1 leto, Memdu Amet iz Skopita na 3 leta, Memed Sadik iz vasi Grušino na 4 leta, Ozemalj Šmajli na 6 let ter Fenaz Mamidi bodža iz vasi Nikuštak, na 6 let odvzema prostosti i prisilnim delom. KULTURNI PREGLED Pismo iz Prage Poletni meseci v Pragi in v češkem kulturnem življenju letos ne pomenijo počitnic. Deloma je to v zvezi s svetovnim festivalom mladine, ki je v to mesto ob Vltavi prinesla svežega diha in ga razgibala, deloma je to značilna poteza novega življenja na Češkem, ki se ni ustalilo in ni še našlo enotne struge. Preko ČSR, zlasti skozi Prago, pihajo vsi svetovni vetrovi in kulturno življenje kaže videc iskanja, prizadevanja, pa tudi zaustavljanja in oziranja nazaj. Nikakor ni res, da so zdravi in uspešni vsi vetrovi, ki potegnejo od koder koli. Vsekakor Praga napravi vtis zelo razgibanega in na vse strani odprtega mesta, kar v resnici je, vendar se človeku ob daljšem in globljem spoznavanju dejstev *>dkrijejo tudi senčne jn napačne »tram take »odprtosti« v svet. Hočeš knjigo na počitnice? Potem si lahko vzameš ameriški roman Wal-da Franka ali Simonovo epopejo o Stalingradu Dnevi in noči. Če te zanima lirika, dobiš antologije poljske, španske, ameriške poezije iz letošnjega leta. Sovjetska Zgodovina diplomacije pravkar izhaja in dobiš že tretjo knjigo, ki je izšla prva iz tiska. V novi izdaji dobiš Ajshilovo Orestijo in ruske biline v novem Kričkovem prevodu. V oknih vidiš ogromno literature, ki obravnava leta okupacije in boj proti nemški okupaciji doma in na vseh frontah. Knjigarne stalno meniavaio svoje izložbe. Po izložbah vidiš, kateri politični stranki pripada knjigarna ali založnik: ta ima v oknu ameriške znanstvene in leposlovne knjige, sosednji razstavlja sovjetske, tretji švicarske, četrti češke s sliko Beneša. peti češke s sliko Goitwalda itd. Tiidi v izložbenih oknih je videti podtalno borbo, ki jo v celoti doživlja CSR, borbo proti podtalnim, zavirajočim in nazadnjaškim silam in boj za napredno prihodnost. Hočeš videti jugoslovanske knjige? Te razkazuje Na Priko-pich posebna jugoslovanska knjigarna. vendar ima malo in ne zadovoljuje. Pražani jugoslovansko literaturo poznajo in se ne morejo zadovoljiti z nekaj knjigami, ki večkrat tu slučajno pridejo v prodajo in so zelo drage. A v izložbenih oknih vidiš tudi n. pr. Nazorjevo knjigo S partizani, Bartolov Alamut, Kozakov Šempeter, tudi Adamičev Razgovor v Beli hiši, vse v najnovejšem češkem prevodu. Hočeš knjige o češki umetnosti? V kakšnem jeziku? Dobiš, kar hočeš. Dalje dobiš v svetovnih jezikih monografije o Ležakih, o Lidieah — in spet v obsegu, kot si ga želiš: brošuro, album, bibliofilsko knjigo, politično-pravno delo itd. Dr. Arnošt Kolman je izdal Predavanja o temeljih znanstvene filozofije, ki jih je imel na jugoslovanskih univerzah, tudi v Ljubljani, letošnjo pomlad. Pravkar je prišla iz tiska Božene Nemco-ve Babica — v stenogramu! Evropski literarni klub, ki je izdal n. pr. tudi Kozakov Šempeter, je lani dopolnil deset let svojega izdajateljskega dela in kritika mu priznava prodorne uspehe v prganiziranem izdajanju domačih in tujih del. Vodili so ga odlični kritiki (Tille, Pražak, Foerster) in ima danes čez 50.000 čla nov. Njegova zasluga je: velike naklade v enotni, kvalitetni in obenem ceneni vezavi, izbor izdane literature na svetovni višini. Razen podobnega kluba Družstevni prače ni uspel noben podobno kakor Evropski literarni klub. medtem ko se je tak sistem izdajanja pri Slovencih že pred vojno, posebej pa po vojni vsevprek uveljavil. Na vidiku je posebna Slovanska knjižnica, ki bo izdajala izbrana dela iz slovanskih književnosti v novih čeških prevodih in 'zanesla nekaj organiziranosti in smotrenosti v divje založniško delo na Češkem. Od založb se je razmahnila po osvoboditvi najbolj Svoboda v Pragi, ki zasleduje izrazito napredne cilje. Stare založbe tako rekoč vse delujejo na starih temeljih in v duhu trgovske konkurence. Tako zvana svobodna konkurenca se najbolj vidi v povodnji tednikov in magazinov. Tega blaga je toliko, da se v n jem nihče ne spozna. In vendar to blago uspeva, gre v denar. Večkrat se pojavljajo v časopisih ln revijah glasovi, ki kličejo po hrambi dobre knjige in poštenega založnika pred plažo in brezvestnimi špekulanti. Vendar korenitih sprememb doslej še ni bilo. Poleg magazinske plaže so najbolj nevarne brošure s senzacionalnimi reportažami in romani, ki gredo v stotisoče, kvarijo okus in rušijo delovno moralo ter spodrivajo dobro literaturo, ki ne najde dovolj tržišča. To je pojav, ki je bil značilen za dobo prve republike. Sedanje stanje se je v primeri s predvojnim časom znatno izboljšalo, dasi večkrat skrite sile izboljšanje razmer ovirajo — v korist špekulantov. Za regulacijo književnega trga 'obstoji pri ministrstvu informacij oddelek za publikacije. Obstoji posebna Državna komisija za publikacije, v kateri so složno zastopani sindikati umetnikov, organizacija knjigarnarjev in založnikov, kulturne institucije in državne oblasti. Ta komisija prepreči izid marsikaterega povprečnega dela, vendar nima ali dovolj avtoritete ali pa jo zahrbtno in strankarsko spodkopavajo različni politični in drugi vplivi. Tudi reakcionarni tisk mora priznavati, da bi brez delovanja te komisije bile razmere na knjižnem trgu mnogo slabše. Napredni tisk se strinja v tem. da bi bilo bolie, zabraniti izid nekaterih povprečnih romanov in ne. kakor dela komisija, dovoljevati dobri knjigi papirja samo za 5000 izvodov, da se more tiskati tudi povprečno delo. Vsekakor kulturni in politični krosi prihajajo do prepričanja, da je knjižna produkcija v sedanR meri nezdrav pojav. Veliko založnikov, veliko izdaj — to pomeni majhno število izvodov in drage knjige in to spet razrast »revolvereke«, cenene plaže za najširše sloje. Poglejmo o tem nekaj številk! V enem mesecu, od srede junija do srede julija, pravi uredništvo nekega časopisa, je dobilo uredništvo 193 knjižnih novosti, to je, če ne štejemo nedelj in praznikov, osem knjig dnevno. Pri tem je treba še pomisliti, da so ti poletni meseci v kn jižni proizvodnji vedno najbolj mrtvi in da uredništvu ne pošiljajo izdanih novosti vsa založništva. ČSR je v enem letu izdala več knjig kakor Združene države Amerike. Češkoslovaški zavod za preiskavo javnega mnenja je na anketo »Koliko knjig ste prebrali v marcu« dobil odgovore od skupine ljudi, ki po svoji sestavi predstavljajo češko javnost v malem: 50% jih je prebralo nad dve knjigi, 35•/» nobene, 16% dve in 19% eno. Največ so brali uradniki, najmanj kmetje. Od knjig so najrajši brali zgodovinske romane (29%), dalje kmečke (28%), družabne (21%), socialne (19%) in psihološke romane (10%). Povprečna naklada čeških knjig je v celoti vzeto 7.600 izvodov. Nadpovprečno naklado se dosegla beletri-stična dela čeških pisateljev E. Bas-sa, K. Capka, J. Drde, J. Havlička, J. Kopte, J. Kubke. M. Majerove, 1. Olbrachta in V. Vančure. Od poezije je izreden uspeh dosegla Vitezslava Nezvala Manon Leseaut (44.000) in zbirka Švabi (= Švabi in ščurki; 20 tisoč izvodov), dalje še pesniške zbirke Petra Bezruča. Horovi Zapiski iz bolezni, Halasov Torzo upanja, Ho-lanova Panihida in Tauferjev prevod Majakovskega Lenin. V letu 1946. je bilo knjig prodanih za okoli 70 milijonov, medtem ko je bilo porabljeno za alkohol devet milijard in pol, za tobak pa šest milijard in pol. Povprečen Čeh spije v enem letu, kolikor investira za knjige v 17 letih, spije in pokadi pa, kolikor investira za knjige vse življenje. To kričeče nesorazmerje je bilo v poletnih mesecih predmet kritike in razpravljanja tako rekoč vseh čeških časnikov in časopisov. Gotovo je treba veliko krivde pripisovati splošni demoralizaciji evropskega človeka po tej strahotni vojni, zlasti človeka, ki je pet in šest let trpel pod nacističnim tlakom, pa zdaj v živčni sproščenosti padel v ekstrem neke anarhičnosti. Svojo krivdo pa tu nosijo tudi strokovne, sindikalne, prosvetne, sploh množične organizacije, ki svojim članom ne postavijo dovolj jasnega cilja v delu in življenju. Razen izredne razgibanosti na knjižnem trgu kaže Praga enako razgibanost tudi na področju likovne umetnosti. Za svetovni festival mladine so bile prirejene nekatere specialne razstave, vendar je za večino treba reči, da bi se vršile tildi, če ne bi bilo tega slavnostnega okvira in priložnosti. Naj izmed razstav omenim pač samo nekatere! V poletnih mesecih so se vršile na primer naslednje umetniške razstave in priložnost ne razstave ob jubilejih in podobno: V dvorcu Belvedere na Hradčanih se je vršila razstava Praški grad v renesansi in baroku. Na različnih krajih so bile razstave kot razstava italijanske knjige, razstava otroške risbe, M. Aleš in češke knjiga, nizo zemsko slikarstvo od Van Gogha do Sluytersa. Angleška mesta jutri, razstava francoske arhitekture, poletje v umetnosti, Sliko v malo stanovanje. Monumentalne naloge sodobne upodabljajoče umetnosti ali družba in upodabljajoča umetnost, Josef Hora v življenju in delu itd itd. Seveda so poleg teh dvo ali trotedenskih ali tudi dvomesečnih razstav odprti še vsi številni muzeji in vse galerije. Naj posebej omenim še posmrtno razsta vo dela češkega arhitekta Josefa Go-čarja (1880—1945), ki prikazuje v načrtih, modelih in fotografijah življenjsko delo tega najpomembnejšega češkega arhitekta modeme dobe in v njegovem delu prav za prav štirideset let razvoja češke arhitekture, katera je v tem obdobju dosegla sve tovni sloves. Prav tako je posebej vredno omeniti, da je Češka proslavljala stoletnico smrti Mateja Kopec-kega. ki so ga včasih imenovali >na triarha. ustanovitelja in očeta češkega lutkarstva«. V njegov spomin so odkrili spomenik ob navzočnosti najvišjih državnih predstavnikov in s tem poiidarili veliki narodno-buditplj-ski pomen češkega lutkarstva, za katerega delovanje imamo dokaze že iz začetka 17. stol. V zvezi s tem je Praga tudi priredila tri lutkarske razstave: Od indijskega norčka Vidušaka do češkega Gašprčka. spominsko razstavo Mateju Kopeokemu in Češk grafika, slikarstvo in plastika lutkam. Izredno bogata je bila razstava »Žr tve nacizma« v Muzeju narodnega osvobojenja na Žižkovu. Zgrnila je vse bogato gradivo o žrtvah okupacije doma. v ječah in v konceiracijskih taboriščih. Razstavljeno je morilsko orodje, vešala, peči za sežiganje itd., gradivo, ki so ga Čehi za svoj muzej odpeljali iz taborišč in ječ v Nemčy: takoj ob osvoboditvi. Gledališča v poletnih mesecih večinoma niso delala, le v nekaterih je bilo mogoče v začetku julija ali konec avgusta ujeti nekaj predstav. Gledališča so polna. V juliju je še igralo kratek čas gledališče na Vino-hradih, od katerega pravi kritika ob koncu sezone, je mogoče pričakovati v bodoče lepih uspehov. Imelo je 12 premier, od katerih je imela največ repriz Wildeova Pahljača lady Windermere in Werflova drama Jaku-bowsky in polkovnik. Za Werflovo dramo pravi kritika, da spađa_ med najboljše sodobne igre po drugi svetovni vojni. Od klasičnega repertoarja je bil zastopan Shakespeare s tremi deli (Macbeth. Sen kresne noči in Troilue in Kresida, prvi dve režiral J-. Freyka, tretje obnovljena Kvapilova režija). Od domačih del so uprizorili samo Tylovo Fidlovačko in eno Lomovo igro. V vsej sezoni ni bila uprizorjena niti ena sovjetska igra. V Komornem gledališču je največ repriz doživela površna in plehka francoska veseloigra (77 krat), na drugem mestu je Makropulos K. Capka (56 krat) in na tretjem Moliereov Skopuh (51 krat). Kritika očita vodstvom. da ne daje občinstvu sodobne žive dobre drame. Ker gledališče daje vsevprek dela brez odnosa do sedanjega človeka, si gledalec izmed predstav pač izbere veseloigro, ker ga vsaj zabava, če mu že ne more dati ničesar. Mestno komorno gledališče je igralo dramatike Anouilha, Shellevevo, Sarmenta, Satra, Narodno gledališče, zlasti opera igra stalen repertoar. Zelo razgiban je češki in že tudi slovaški film. Časniki o filmu sploh zelo veliko pišejo — skoraj vsak film je ocenjen v vsakem časopisu, ko pride na platno. Ker prihaja v ČSR veliko filmov od vseh koncev sveta, primerjajo tehnično popolnost, igralsko kvaliteto in idejno vsebino predvajanih del in so dovolj kritični, dasi sami ugotavljajo, kako lepim spoznanjem pri njih produkciji še ne slede boljši uspehi. Prirejajo tedne angleškega, sovjetskega, francoskega, italijanskega filma. V avgustu se je vršil svetovni filmski festival v Ma-rianskich lažnih, o katerem so nekatere kritike^ predlagale, naj se v bodoče spremeni v slovanski filmski festival, kar je zelo lepa in zdrava misel. Prav za prav bi bilo treba reči besedo tudi o znanosti. V tem oziru se sicer izdajateljska dejavnost še ni tako razmahnila, vendar so na češki knjižni trg prišle nekatere dobre znanstvene in popularizacijsko-znan-stvene knjige s področja narodna zgodovine, literature, jezika in realnih ved. Ne bi podal prave podobe letošnje poletne Prage tudi v kulturnem oziru, če ne bi omenil pomembnega deleža, ki ga je prispeval veliki svetovni festival mladine. Po vseh ulicah, po vseh hišah, po vseh izložbah, po vseh časopisih, po kinih, po gledališčih, po vseh razpoložljivih razstavnih prostorih — povsod je več kakor mesec dni neprestano valoval živi duh demokratična mladine sveta, ki je tudi in morda prav v kulturnem oziru pokazala prekrasne sadove svojega kulturnega prizadevanja in prizadevanja svojih narodov. Kulturnih prireditev različnih narodov in jezikov je bilo toliko, da je bilo popolnoma nemogoče obiskati vse, da. celo vse zasledovati. Demokratična mladina sveta je prinesla v Prago in tu razstavila etnografske zanimivosti svojega naroda. Dalje je posredovala kratke filme, da so se drugi soudeleženci seznanili z njihovo domovino, narodom in domačimi aktualnostmi Prišli so pevski zbori in baletne skupine, najboljši virtuozi na klavir in gosli. V Pragi so slišali avstalski jazz. zamorske tamtame, kitajsko pesem in indijske popevke. Gledališča, kjer «o narodi prikazovali svoj plesni folklor, so bila prenapolnjena vedno in ob vsakem času. V sokolskem domu in gledališču na Vinobradib. na starem razstavišču na Stromovki, v naravnem gledališču v Riegrovib nasadih, pa po ulicah samih in po Vac-lavskem velikem trgu — povsod je plesala in pela mladina 60 narodov vseh kontinentov. Na istem večeru so nastopale moravske, plesne skupine, srednjefraneoska «kupina, sestavljena večinoma iz rudarjev, skupina romunska in bolgarska. Na istem pozorišču so plesali in peli Mongoli, Palestinci in Romuni. Sovjetska delegadra je pokazala pevsko zborsko kulturo, umetnost solistov — pevcev in pevk, narodne plese LTzbekistana in Gruzije. Italija je na posebnem koncerta pokazala moč svoje glasbe (neznane skladbe Antonia Vivaldija. Monteverdi jevo pantomimo Tancred in Cio rida in Pergolesijevo opero Serva pa-drona). Jugoslavija je poslala folkloristično skupino, pevski zbor, balet in soliste. Anglež Allan Bush iz Londona, ki je pred kratkim koncentriral tudi po vsej Jugoslaviji, je pripeljal pevski zbor, ki je prepeval pesmi iz XTTL, XVI. in XVIT. stoletja, delavske pesmi iz minulega stoletja in nekaj pesmi iz današnjih dni. Francozi so poslali simfonični orkester, vrhunec pa je na tem francoskem koncertu dosegla Suzanne Beriliou v simfoničnih varijacijah za klavir in orkester, skladatelja Cezara Francka. Tn tako bi mogli navajati še in še celo vrsto najzanimivejših in na umetniški višini stoječih prireditev, koncertov. nastopov, plesov itd. V resnici kulturne prireditve v okviru svetovnega kongresa mladine pomenijo v teh poletnih mesecih za Prago čudovito pomladitev in obogatitev. Mladina, ki je na teh slavnostih pokazala vse, kar je najbolj plemenitega, lepega in dobrega, bo iz Prage v svoje dežele odnesla vtis in prepričanje, kako ie prav ona tisti novi temelj, na katerem se gradi novi svet miru, demokracije in napredka. V teh dveh letih po osvoboditvi, je videti, da se je skoraj docela izčistilo češko kulturno življenje in nastopilo tudi nova pota. V tem kulturnem življenju ie sila in veliko prizadevanje po boljšem in popolnejšem. Bolezenski morebitni pojavi so prehodnega značaja in temne sile reakcije izgubljajo korenine. Iz vsega vrenja bo zraslo novo kulturno delo. o zmagi naprednih sil ne more biti dvoma. Smolej Viktor N!ove knjige ln revije Vladan Dimič: Sredstva za bruše- nje. Izdanje »Rad«. Beograd 1947. Str. 87. I. Bljlnkov: Kako sovjetski radnik povišava svoju kvalifikaciju. Preveo Dragi äa Živkovi ć. Izdanje »Rad«. Beograd 1947. Str. 79. Slavjani. Ježemeječnij žurnal Slav-janskavo komiteta SSRS. Odgovorni urednik S. N. Pilipčuk. St. 6. Moskva, Junij 1947. Neue Zelt. Izdanje lista »Trud«. Odgovorni urednik: B. Berezin. St. 34. Moskva. 20. avgust 1947. Gospodarski in socialni program Komunistične partije Madžarske ki naj bi ga nova madžarska vlada osvojila In čim hitreje Izvedla Obnova Poljske mora napredovati hitreje kot angioameriška obnova Nemčije Kongres industrijskih delavcev Iz zapadnih področij Poljske Budimpešta, 9. sept. (Tanjug). Glasilo komunistične partije Madžarske »Szabad Nep« poroča, da zahteva Komunistična partija od nove vlade čim hitrejšo izvedbo naslednjega programa: L Za Izvedbo triletnega plana: Podržavljenje narodne banke in velikih privatnih bank do 31. oktobra 1917; v interesu pravične razdelitve bremen je treba zapleniti imovino vseh, ki so sestavljali lažne proračune, ki poizkušajo vtihotapiti v inozemstvo svoje vrednostne papirje in izigrati uredbo o plačevanju davkov na imetje; med triletnim planom nima nihče pravice na mesečni dohodek, večji kot 3000 forintov. Dohodki nad to vsoto se morajo uporabiti v obliki prisilnega kredita za investicije v triletnem planu; zaplemba Imetja Izdajalcev, ki so pobegnili v tujino; največje varčevanje pri državnih in samoupravnih telesih; zmanjšanje števila ministrstev od 18 na 12; znižanje plač in reprezentaeij-skih stroškov osebju predstavništev države v tujini; ukinitev luksuznih banketov, ki se prirejajo na breme javnih sredstev; omejitev avtomobilov v državnih in samoupravnih uradih, ki naj se uporabljajo Izključno v uradne namene; zmanjšanje direkcij m članov uprav državnih in občinskih podjetij; odstranitev brezposelnosti z izvajanjem takih del v okviru triletnega plana, kjer bo šlo vsaj 50% uporabljenega denarja za mezde; sklenitev kolektivne pogodbe do 15. oktobra 1947; ureditev statuta službenih odnosov javnih uslužbencev do konca leta- li. Za zagotovitev preskrbovanja in borbo proti draginji: Zagotovitev preskrbe oseb, ki ne proizvajajo dovolj hrane za sebe; pomoč krajem, ki so trpeli zaradi suše s semenom za setev, koruzo in živinsko krmo; uvedba dveh vrst cen za najvažnejše življenjske potrebščine in obleko — za bogate višje, za nameščence pa nižje cene za iste predmete; razširjenje izdelovanja cenenega tipiziranega blaga dobre kakovosti; uvedba sodišč. sestoječih iz delovnih ljudi, ki bodo navijalce cen v 14 dneh pravomoćno obsodili. III. V interesu moralne čistosti demokracije: Do konca leta morajo politične stranke in družbene organizacije likvidirati svoja gospodarska podjetja, razen podjetij, ki so v neposredni zvezi s politično-prosvetnim delom dotične organizacije (izdajanje časopisov knjig itd.); proučitev imo-vinskega stanja vseh, ki imajo položaje v javnem življenju; kdor ne more dokazati, da je prijel do svojega imetja po pošteni poti, je treba njegovo imetje zapleniti, njega pa odstraniti s položaja v javnem življenju; 3. ukinitev položajev, ki so ustvar jeni za zadovoljitev strank. IV. Na področju splošnih političnih nalog: Reforma administracije, nov zakon o volitvah občinskih predstavništev; ustanovitev kmetijskega predstavništva z izdajo zakona do konca leta; sporazumna ureditev odprtih vprašanj s cerkvami; priprava pogodb o prijateljstvu z demokratičnimi sosednimi državami; pogajanja s češkoslovaško o zagotovitvi demokratičnih pravic Madžarov na Slovaškem. Dr. Groza o aktualnih vprašanjih Prijateljstvo med ČSR in Romunijo bo še psisrčnejše, ko bo sklenjena pogodba o vzajemni pomoči Praga. 8. sept. (ČTK) »Rude Pravo* objavlja razgovor s predsednikom romunske vlade dr. Petra Grozo o nekaterih aktualnih vprašanjih. Predsednik romunske vlade je pri tem izjavil. da ni pričakoval» da se bodo uresničila njegova največja upanja, čeprav je mnogo pričakoval od svojega obiska v Pragi. Prijateljstvo med Romunijo in Češkoslovaško bo postalo še pristnejše po bližnjih pogajanjih • sklenitvi pogodbe o prijateljstvu, »odeiovanju in vzajemni pomoči. Na vprašanje glede notranjega položaja v Romuniji je dr- Groza odgovoril, da se položaj v Romuniji stalno izboljšuje. Letošnja dobra žetev bo prispevala k odstranitvi posledic lanskoletne suše. Denarna reforma je trdna podlaga za gospodarski procvit- Ko se je dotaknil nedavnih političnih dogodkov v Romuniji, je dr. Gro- za poudaril, da so sebične pobude bile glavni cilj dejavnosti Mania in liberalcev, in da ne bi Maniu brez pomoči tujine ničesar pomenil v Romuniji Ko je prešel na razlaganje vprašanj zunanje politike, je predsednik romunske vlade dr. Groza dejal: »Prijateljstvo s Sovjetsko zvezo je prvo in glavno poroštvo svobode in srečne izgraditve Romunije, kajti Sovjetska zveza se ni nikoli vmešavala v notranje zadeve Romunije, Kar se tiče pariške konference o Marshallovem načrtu, je imela le ta za nalogo, da vsaki državi predpiše, kaj sme in kaj ne sme proizvajati. Romunija bi morala gojiti samo koruzo in ne bi smela imeti nikakršne industrije. Brez industrije pa ni neodvisnosti.* Sofulits bo lahko vsili samo politiko svojega prednika Caldarisa Aten©, 8 sept- (Tass). V grškem parlamentu je bilo uradno objavljeno, da je bil dosežen sporazum med liberalci in populistično stranko o osnovanju vlade dveh strank. Listi obširno komentirajo sestavo nove liberal-no-populistiene vlade Temiistoklesa Scfulisa- Desničarski »Eta-ikos Kiriks« piše: »Ta sporazum ni želja obeh strank, temveč so bili glavni igralci in režiserji Američani. Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve sedaj dobro ve, v kašnem jeziku je treba govoriti» da ga bodo razumele politične stranke. Tako je bilo doseženo sodelovanje med liberalno in populistično stranko točno 4 dni po Sofulisovi izjavi tujim novinarjem, da bo prej konec sveta, kot da bi pristal na sodelovanje s Caldarisom.* »Elinikon Erna* ostro kritizira s per razum in pravi med drugim: »Dragi desničarski listi, ki imajo dobre zve- ze s populistično stranko, pozdravljajo sporazum, prerokujejo pa, da bo Sofulisova vlada vodila populistično politiko.* Glasilo grškega generalnega štaba »Embros* piše: »Sofulis bo lahko vodil samo politiko svojega predhodnika.* »Akropolis* pravi, da Američani lahko sedaj do konca izvedejo svojo politiko v Grčiji. Levičarski listi opozarjajo na nezadovoljstvo, ki je nastalo zaradi sporazuma s populisti v vrstah liberalne stranke in navajajo izjavo nekega voditelja liberalcev, da je Sofulis po sporazumu s Caldarisom postal »kandidat za voditelja Xitosov«. »Rizospastis* in» Elefteria Elada* poudarja, da je bila nova grška vlada osnovana na podlagi prevare. ZDA želijo z zvijačo doseči česar niso mogle doseči s siilo.* Stavka fes©.©©© agrarnih delavcev v severni Italiji Rim, 8. »erpt. (Do. P.) 600.000 agrarnih delavcev v vsej severni Italiji je pričelo danes stavkati, ker so se pogajanja med ministrom za kmetijstvo Segnijem in predstavniki sindikata agrarnih delavcev v Milanu izjalovila. Predstavniki sindikata so zahtevali, naj _se zaradi povečanja življenjskih stroškov takoj povišajo mezde. Riž je na poljih severne Italije zrel za žetev in pričakujejo, da se bo žetveni pridelek naglo poslabšal, ako ne bodo kmalu ugodili zahtevam agrarnih delavcev Stavke so se razširile tudi na Kalabrijo in Lukanijo v Južni Italiji, kjer so agrarni delavci odklo- nili delo, dokler jim ne povišajo mezd in ker je prišlo do zastoja v pogajanjih, ki so bila v Neaplju med posestniki in delavci. Protestni dan proti draginji v Italiji Rim. 7. sept. (AFP). Dne 20. septembra bo na pobudo Komunistične partije Italije in socialistične stranke po vsej Italiji protestni dan prebivalstva proti draginji. Ta protest — pravi skupno obvestilo Centralnega komiteja Komunistične partije in glavnega odbora socia- listične stranke — ima namen- seznanit ideželo z ekonomskimi težavami in nevarnostmi, ki grozijo narodnemu gospodarstvu. 200.000 sumljivih tujcev v Italiji Milan» 8. sept. (Reuter) Danes je v Italiji 200.000 iujcev, ki se niso prijavili ob nedavnem popisovanju. Med njimi so tudi sodelavci okupatorja iz Srednje in Vzhodne Evrope, Židi, nemški fašisti, ki so pobegnili iz koncentracijskih taborišč, francoski kolaboracionisti in dragi. Mnogim izmed teh tujcev je uspelo dobiti potrebne dokumente in se ukvarjajo s črno borzo, deloma v taboriščih za »razseljene osebe«, ki so pod italijansko ali zavezniško kontrolo. »Razseljene osebe« v taboriščih pod zavezniško kontrolo se sploh ne registrirajo pni italijanskih obiastvih. Gospodarska kriza na obeh straneh Atlantika London. 8. sept. (Reuter) Ta teden se bo pričelo v Londonu letno zasedanje mednarodnega denarnega fonda in mednarodne banke. V zvezi s tem je priobčil londonski časopis »Financial Times* uvodnik, v katerem med drugim poudarja, da je na obeh straneh Atlantika splošno prepričanje. da bo velika ekonomska katastrofa nastopila, še preden bo uresničen Marshallov načrt. Ako še niso ameriški predstavniki uvideli, da je za rešitev dolarske krize pred uveljavljenjem Marshallovega načrta potrebno več kot so samo njihovi politični upi glede Evrope in njihova skrb za ameriško izvozno trgovino, tedaj bi jim bilo treba dati to na znanje, čim prispejo v London. Za enotnost Palestine Jeruzalem, 8. sept. (AFP) Arabska »narodna osvobodilna zveza« se je izjavila za poročilo manjšine anketne komisije Združenih narodov za Palestino, v katerem se predlaga enotnost Palestine in njena popolna neodvisnost. Zveza 6matra, da je izdelava bodoče ustave Palestine naloga njenih prebivalcev in se bo borila proti razdelitvi Paletine. Glasilo organizacije »Al Itihad* obsoja upornost arabskega vrhovnega komiteja, ki hoče razdelitev Palestine. Gotovi ljudje smatrajo — piše list — da nacionalna vloga Arabcev ni v borbi proti imperializmu, temveč v izzivanju rasnih spopadov. Novo povečanje cen premoga v Avstriji Dunaj, 8. sept. Avstrijski tisk piše, da je pričakovati novo povečanje cen premogu. Cena premogu, ki ga uvažajo iz Porurja, se bo povečala za 50%, ostalemu premogu pa za 25% Posledica bo posušeno zmanjšanje avstrijske rezerve dolarjev, ker plačujejo rurski premog v dolarjih, kar bo imelo resne posledice za avstrijsko zunanjo trgovino. Ščečin, 8. 6ept. (Tass) V Sčečinu se je začel III. kongres industrijskih delavcev v zapadnih področjih Poijske. Kongresu prisostvujejo tudi predsednik vlade Cirankiewicz, minister za zapadna področja Gomulka in minister za industrijo Mine. Kongres je otvoril pomočnik ministra industrije Ručanski, ki je poudaril, da je čim prejšnja obnova zapadnih področij življenjskega pomena za poljski narod. Predsednik vlade Cirankiewicz je naglasil, da odpira vrnitev poljskega naroda v zapadna področja široke perspektive gospodarskega in političnega razvoja, nakar je izjavil: »Usoda zapadnih področij je tesno povezana z notranjo in zunanjo politiko poljske demokracije. Ako je na področjn zunanje politike naša "lavna naloga utrjevanja zveze in prijateljstva s Sovjetsko zvezo, potem je glavna naloga naše notranje politike naslonitev na ljudske množice. Pred vojno je bilo 8 milijonov poljskih kmetov, ki jih ni bilo mogoče zaposliti in so zaradi tega bedno životarili. Danes so poljskim kmetom dane široke možnosti za dvig blagostanja in procvit. Nova Poljska «e krepi, koraka naprej in to kljub spletkam notranje in mednarodne reakcije.« Minister zapadnih območij Gomulka je govoril o ogromnih vojnih opustošenjih in o nemški okupaciji ter df^al: »Za rešitev problemov obnove države sta bili dve poti: čakati na dolarska posojila, ali f)a se nasloniti na lastne sile. Če Poljska ne bi izbrala druge poti, ne bi mogla podr-zaviti industrije in voditi nacionalne politike, kar bi pomenilo izgubo neodvisnosti države. Kot osnova za razvoj gospodarstva v državi je bila vzeta industrija premoga in kovin. Toda to ne pomeni, da bi Poljska ne potrebovala posojila. Mi se trudimo, da bi ga dobili, vendar ga ne želimo plačati z našo nacionalno neodvisnostjo. Danes ni namen velekapitala obnova držav, ki so trpele v vojni, ampak obnova bivšega napadalca — Nemčije. Čeprav bi morale po potsdamskem sporazumu vsa vprašanja, ki so v zvezi z gospodarsko in politično obnovo Nemčije, reševati 4 velike sile — Sovjetska zveza. Velika Bri tanija, ZDA in Francija, sprejemajo ZDA in Velika Britanija enostranske sklepe o gospodarski obnovi Nemč'te. Težko da bo kdo verjel, da se pri tem Anglosas: zanimajo samo za gospodarske probleme. Težko bo kdo verjel, da je obnova evropskega gospodarstva možna samo s pomočjo obnove Nemčije, ne pa s pomočjo obnove države, ki so trpele zaradi nemškega napada. Vsa prepričevanja služijo samo kot krinka, da bi prikrili dejanske težnje za obnovo nemškega imperializma. Ob takih okolnostib moramo gledati, da bo ritem obnove Poljske prekosil ritem obnove Nemčije. Tretja obletnica preporoda poljskega letalstva Varšava, 8. sept. (Tass) Poljski narod je slavnostno proslavil 7. sept. tretjo obletnico preporoda poljskega letalstva. Letalskega mitinga v Varšavi so se udeležili poleg desettisočev prebivalstva poljskega glavnega mesta predsednik Boleslav Bierut, podpredsednik Sejma Barczikowsk-, člani vlade in generali, veleposlanik ZSSR Lebediev. sovjetski vojaški ataše general Maslov, češkoslovaški veleposlanik Hejret, bolgarski pooblaščeni minister v Poljski Tagarov, vojaški atašeji ZDA, Francijo in Jugoslavije. Predsednik Bierut je imel ob tej priliki govor in je izročil nagrade najboljšim pilotom. .Na koncu je bila letalska parada. V Franclji je treba sestaviti vlado, kakršno si želi ljudstvo Pariz, 8. septembra. (Tanjug). Na tradicionalni proslavi »Humanitčja«. ki ie bila včeraj v Vincenskem gozdu, ie sodelovalo več kot milijon Parižanov, ki so manifestirali svojo privrženost Komunistični partiji Francije. — Govorila sta Marcel Cachin in Andre Marty. Tajnik Partije in narodni poslanec mesta Pariza Andre Marty ie podal pregled sedanjega položaja v Franciji in poudaril, da ije sedanja bistvena značilnost nizek življenjski standard delavcev. Komunisti so bili izključeni iz vlade, ker so podpirali predloge Generalne konfederacije dela za povečanje proizvodnje in izboljšanje živ-Ijenskib pogojev delavstva, ker so se zoperstavili ekonomski politiki vlade, posebno glede žita in preskrbe, ker so zastopali misel, da mora biti Francija zveza narodov in ker so zahtevali sklenitev mira z Vietnamom in reparacije od Nemcev. Komunisti so bili odstranjeni iz vlade. ker so hoteli uresničiti voljo svojih volivcev. Govornik ie nato opisal porazne rezultate vladne politike usmeritve na desno: odklonitev pogodbe, sklenjene med delavci in poslodajalci; zmanjšanje obrokov kruha; izvoz moke in mesnih proizvodov v Nemčijo; skok cen; katastrofalna finančna politika; povečanje izdatkov za vojsko (vsakih 6 dni gre za vojno v Indoneziji in na Madagaskarju milijarda frankov), od-stopitev od pravic do reparacij, itd. Ko je pozval socialiste na enotnost akcije, je Marty izjavil: »Kadar zguibi kakšna vlada zaupa- Berlin, 8. sept. (Tanjug) V svojem govoru na kongresu krščansko-demo-kratske unije sovjetske cone Nemčije je predsednik unije Jakob Kaiser predlagal ustanovitev nemškega nacionalnega predstavništva Izrazil je obžalovanje, da je ustvaritev takšnega telesa, ki bi zastopalo splošno nemške interese, dosedaj vedno preprečil Schumacherjev veto. Noben nemški politik ,ki se zaveda odgovornosti, ne more zanikati potrebe za sodelovanje in izvedbo načrtov, ki bi lahko preprečili cepitev Nemčije in Evrope. Zaradi tega njegova stranka ne more in ne želi odstopiti od poskusa ustvaritve nemške enotnosti. Ko je apeliral na zaveznike in na vse odgovorne nemške sile, je Kaiser predlagal ustanovitev vsenemškega posvetovalnega sveta, kakor je bilo nje, mora oditi in odstopiti mesto novi vladi. Treba je ustvariti vlado, kakršno želi ljudstvo. Komunistom je treba dati mesto, ki mu ga je zaupalo ljudstvo na splošnih volitvah. Vlada, ki bi ustrezala volji francoskega ljudstva, bi morala sprejeti program nacionalnega komiteja gibanja odpora.« Na koncu je Andre Marty naglasil krepitev in uspehe demokracije na svetu in zaključil svoj govor s pozivom k enotnosti vseh republikanskih in naprednih sil Francije. Več kot milijon poslušalcev je pozdravilo z dolgotrajnim odobravanjem govor sekretarja Komunistične Partije Francije. Francija za ameriški monopol nad atomsko bombo Pariz, 8. sept. (Tanjug). »Huma-nitč« je objavil na vidnem mestu članek z naslovom »Francija se izjavlja za ameriški monopol nad atomsko energijo«, kjer poudarja, da je v komisiji Združenih narodov, ki mora sestaviti načrt za omejitev oboroževanja na svetu, Francija ena izmed šestih držav, ki je sprejela ameriški predlog, č»jgax cilj je, izključitev vsake kontrole nad atomskim oboroževanjem. Delegat ZSSR — pravi »Hu-manitč« —je odklonil ta predlog, ker je njegov edini neunen, obdržati ameriški monopol nad atomsko bombo. List na koncu vprašuje, ali je sprejem Marshallove politike — celo tedaj, ako bi prišel v nevarnost mir na svetu — tudi eden izmed pogojev ameriške »pomoči« Franciji? določeno tudi na moskovski konferenci Zaradi prebrodenja nasprotnosti, ki so se pojavile na moskovski konle-renci glede sestave posvetovalnega sveta, je predlagal Kaiser, naj pride na vsak milijon prebivalcev v posameznih conah po eden predstavnik v svet, ki bi imel po Kaiserjevem načrtu štiri glavne naloge: izdelavo predloga za oblikovanje nemške centralne uprave za vse organe gospodarstva; priprave za volitve v parlament, ki ga bo ustvarila vlada in dat) ustavo; izdelavo predloga za vzpostavitev nemške komisije za načrtno gospodarstvo in reparacije: določitev stališča o važnih vprašanjih javnega življenja, bodisi na zahtevo zavezniškega kontrolnega 6veta, bodisi na lastno pobudo. Ustanovitev posvet. 6veta bi po Kaiserjevem mnenju preprečila cepitev Nemčije in bi bilo ustvarjeno nemško telo, ki bi imelo vsaj posvetovalno pravo pri razpravljanju o pogojih kreditDe pomoči. Kreditno pomoč smatra Kaiser za neobhođno potrebno .vendar dodaja, da »politični pogoji, s katerimi so vezani takšni krediti, ne dajejo ravno povoda za veselje«. Nemčija bo dokončno razdeljena na dva dela, ako bo načrt o pomoči sprejet samo za en del Nemčije. Ko se je dotaknil politike bloka strank sovjetske cone, je Kaiser izjavil, da je to ena izmed mogočnih oblik lojalnega sodelovanja strank. Ko je kritiziral na koncu predsednika socialno-demokratske stranke Schumacherja, je Kaiser izjavil: »Njegovi težnji, da bi bili na vseh odločilnih mestih za vsako ceno predstavniki njegove stranke, se mora pripisati totalitaristični značaj. Njegovo stališče do našega dela v vzhodni coni 6pada v borbene metode, ki niso običajne pri nosilcih politične odgovornosti v demokraciji.« Angioameriška uprava porur-skih rudnikov London, 8. sept. (Reuter). »News Chronicle« piše, da bodo Američani na podlagi novega angloameriškegi sporazuma o Porurju neposredno udeleženi v upravi rurskih rudnikov, ki je bila do sedaj izključno v britanskih rokah in da bo britanska uprava rudnikov zamenjana z angloame-riško upravo. Stavka v industriji jekla Belgiji Bruselj, 8. sept. (Reuter) V vsej industriji jekla v Belgiji je zaradi stavke 16.000 delvacev prekinjeno de- lo. Delavci zahtevajo izpolnitev njihove zahteve do izplačila letne nagrade, ki so jo poslodajalci sprejeli, Spaakova vlada pa je prepovedala izplačevanje. Holandija namerava razširiti trgovinske odnose s Španijo Haag, 8. sept. (Tass) Po pisanju holandskih listov se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja s Francovo Španijo o obnovitvi trgovinske pogodbe, ki poteče v oktobru. Holandija namerava razširiti trgovinske odnose s Francovo Španijo. Amerika oborožuje tudi Iran Teheran, 8. sept. (Tass) »Arde Em-raz< poroča, da je ameriška vlada izdala posebno odločbo o preskrbova-nju Irena in Turčije z enotnim orožjem. Medtem pripravlja ameriška vlada pošiljke orožja za Iran in Turčijo. Samo ustanovitev narodnega predstavništva more preprečiti razdelitev Nemčije Krašovec Jurček: Ješčo Polska nezginjela Med nedavno minulo vojno sem srečaval ljudi, s katerimi me vežejo najrazličnejša doživetja, a katerih imen se morda ne spominjam več. Mladi Ceh Janoša je poleg mene prelil svojo mlado kri za svobodo zasužnjenih narodov. Spominjam se svojega prvega srečanja z rdečearmej-cem pri Virovitici, spominjam se še mnogo drugih, vendar ljudi ne bi spoznal, če bi jih zopet videl. Na Mladinski progi Samac—Sarajevo sem se nedavno srečal z mlado Poljakinjo, ki se je na naši zemlji s svojimi tovariši-borci borila proti fašističnemu okupatorju. Nisem jo poznal ne po imenu in ne po videzu, 6poznal sem jo po petju, po stari poljski borbeni pesmi... * Bitoljska brigada je priredila taborni ogenj. Predmestne hiše Sarajeva so vtonilev temo. Taborni/ogenj je zažarel in še bolj zatemnil obrise niš, medtem ko so ob svetlobi ognja vstale iz teme nizke, lesens barake. Ob ognju je bilo nad vse živahno. V večerni mir je prekipevalo vzklikanje brigadirjev. »Trikrat hura za bratsko poljsko brigado! Hura... hura...« Poljska brigada je odločno in krep ko prikorakala k ognju z veliko rde-če-belo zastavo. Še bolj je zašumelo v taborišču. Brigadirji so se pomešali med sabo in posedli po travi. Govorili so v takozvanem »slovanskem esperantu«, kakor so to mešanico slo- vanskih jezikov nazvali građ'telji. Govoril je komandant poljske brigade. Malokdo ga je dobesedno razumel, vendar so vsi tiho in z vso dušo prisluhnili njegovim besedam in č'tali z njegovega nasmejanega obraza besede o bratstvu in večnem prijateljstvu naših bratskih narodov. Ogenj je do kraja objel suho vejev. je in prasketal, da so iskre švigale visoko nad glavami vedre m'.adine. Začeli smo peti. Peli smo domala vsi. Makedonci so lepo peli 6voje tihe, nežne narodne pesmi, a vsi skupaj smo peli pesem graditeljev: »Šamac —Sarajevo, to je naša meta...« Nekje v temi je nekdo na ves glas zaklical: »Hočemo poljske pesmi!« Njegovemu klicu se je pridružilo na stotine drugih: »Hoo-čemoo! Poljski, poljski...« a za tem se je vse umirilo, da se je čulo le pokante gorečih vej. Vsi sn\o prisluhnili. Udarce ob strune na kitari je začel spremljati čist glas lepega svetlolasega dekleta z velikimi modrimi očmi: — Ješčo Polska nezginjela ... — Nehote sem prisluhnil, morda bolj kot ostali. Bil sem prepričan, da sem to pesem nekje že čul. V mislih sem preletel nedavno preteklost. Pred menoj je vstalo žumberško hribovje, videl sem težke nočne pohode, spopad na progi in oni ledeno-mrzli predbožični večer. Nisem več dvomil... Po tem, ko smo v Črnomlju zaman čakali na letala, smo v začetku zime štiri in štiridesetega leta krenili s štiristo ranjenci na pot v Pisarovino. Od tu 60 kolono ranjencev spremljali v osvobojeni Split. Bilo nas je okoli osemdeset mladih fantov iz vseh slovenskih brigad. Dobili smo nalogo, da se prebijemo do svobodnega Beograda za častno službo v Titovi gardi. Krenili smo po zamrznjenih gorskih poteh po visokem snegu. Težavna je bila pot z vozovi. Neprestano smo se morali upirati v vozove, ker je konjem drselo na zamrzli poti, ki je bila naporna za zdrave in mlade ljudi, kaj šele za onemogle ranjence. Potovali smo nekoliko dni in noči brez spanja in tople hrane. Želeli smo. da čimprej pripeljemo kolono v Pisarovino, kjer bi se vsaj za silo spočili. Dremali smo kar med hojo. naslonjeni na vozove. Nekaj dni pred božičem smo prispeli v Žumberk. Tamkajšnji partizani so nas prijazno sprejeli. Dali so ranjencem toplo hrano, mi pa smo dobili koščke kruha in prespali pol ure v toplih izbah. Med partizani je bilo mlado dekle svetlih las z velikimi modrimi očmi. Njena majhna postavica je bila kar otročja v vojaški obleki. Neumorno se je sukala med rr-jenci, previjala rane in stregla edo nam. zdravim borcem. Njen preresen obraz je preletaval nežen nasmeh. Ni vedela, kaj naj bi vse naredila^ da bi bolj ublažila trpljenje tovarišev. »Z nami pojdi,« so govorili ranjenci, bolje nam bo. »Ne morem. Tudi tu *em potreb- na... Vi boste kmalu v lepih bolnišnicah v Splitu. Privoščim vam vse najlepše.c Govorila je o lepotah Jadrana. katerih sama gotovo ni poznala, samo da bi ohrabrila nesrečneže. Še pozneje, ko smo zopet krenili na pot, je šla z nami in nam dajala nasvete za nego ranjencev in nam želela veselo svidenje. Kmalu smo se zopet videli, a to svidenje je bilo vse prej ko veselo. Tiho je prišla naša izvidnica do proge. Izkopani položaji so bili nezasedeni, zato smo se hitro vgnezdili y luknje in čuvali kolono vozov, ki je ropotaje vozila preko svetlih tračnic. Končno... Zadnji voz je bil onstran proge. Že smo se hoteli priključiti zaščitnici, ko je na čelu kolone zaropotalo. Stotine svetlečih krogel fe presekalo nočno sivino. Mesec je izdajalsko obsvetil kolono z več kot tristo vozovi z ranjenci Spredaj je bil pravcati ognjen zid. Kolona se je vračala v redu. Po progi se je približala še kolona ustašev. Zaseda se je krčevito borila, dokler se ni zadn ji voz vrnil čez progo. Čela osemdesetih gardistov je mirila snlašene konje in odbijala sovražnika. V zadnjem trenutku smo prešli veljko cesto, po kateri so se že bližali^ nemški.»Tigri«. (Kakor smo pozneje zvedeli, smo padli v klešče ustaški diviziji in nemškemu tankovskemu oddelku). Do Žumberka so nas spremljale topovske granate. Izmučeni smo popadali k počitku. Ko sem se zbudil, smo ležali na slami poleg ognja, kier so se nam sušili premočeni čevlji. Zopet sem ugledal svetlolaso dekle, ki je klečalo poleg Poldeta, ranjenega v nadlakt. Pri slovesu ni nihče mislil na tako svidenje. Po njenih bledih licih, ki ni bilo nič manj belo od Poldetovega, so drsele debele solze. Polglasno je šepetala: »Ubogi fantje... ubogi fantje...« »Tovarišica! Nikar tako žalostno,« je šepnil Polde — »bomo vsi zajokali. Rajši zapojmo...«, se je delal zdravega in tiho zabrundal: »Kam pa greš črnolaska ...« Dekle je sedlo na poleno in prekrižalo roke ne kolenih. Začudeno je gledala Poldeta, a njeno začudenje se je mešalo s solzami sočutja. »On vedno poje,« sem ji skušal pojasniti. »Rad ima pesmi.« »Junak.« je zašepetala. ^ »Jaz nisem junak,« se je branil Polde, »ti si junak, ker živiš v tem peklu iD pomagaš tovarišem.« — Odkimala je z glavo: »Vsa moja sreča, da sem tu, drugače morda ne bi bila več živa.« , »Od kod pa 6i?« »Iz Varšave.« »Poljakinja?« »Da. Bila sem v taborišču, pa so me partizani rešili,« je skromno dejala. V njenih očeh se je svetlikala hvaležnost. Nismo silili v njeno zgodbo, vedeli smo. da so njena mlada leta polna ^bridkosti in težav, kakor so bila naša. Strmeli smo v plamen in mislili na dom, na šolo, na 6tarše in prijatelje. Njen blagi glas je prekinil tišino: »Kmalu bo konec te vojne. Potem bom šla domov. To bo lepo, kajne?« nas je po vrsti vprašujoče pogledala. Verjeli smo njenim tolažilnim be- sedam in nemo prikimali Zopet je bilo vse tiho. Poldeta je zasüeleia rana, da je zaječal. Dekle je priskočilo in ga dvignilo. Polde se je nasmehnil in šepetaje zaprosil: »Tovarišica, zapoj nam poljsko pesem.« Vprašujoče nas je pogledala, kot da bi hotela reči, ali 6e spodobi peti v takih trenutkih? Sedla je in 6 tresočim glasom zapela: »Ješčo Polska nezginjela...« 'liho smo poslušali lepo pesem. Poljska ni uničena. Z nami vstaja k lepšemu življenju. Prepeljali smo ranjence, se prebili v Beograd in dočakali zaželeno svobodo. Pozabljali smo težke trenutke, ki smo jih preživeli in začeli živeti za bodočnost. Sedaj je to dekle zopet pri na«, kjer se je borilo za svobodo. Zopet sem slišal isto pe6em kot nekdaj v Žumberku. Prerinil sem se do nje. »Tovarišica, 6e me spominjaš?« Pogledala me je zmedeno in odkimala z glavo. »Spomni se Žumberka in ranjenca, kateremu si pela isto pesem... se zdaj spominjaš?« »Ah, da! Kje je ranjeni in ostali, sle vsi živi? Kje, kje...« Zmanjkalo ji je besed. Stiskala mi je roko. Oči so se nama orosile, ne od dima, od veselja. Ostali^ so se nama pridružili. Morala sva pripovedovati in pripovedovati vedno znova. Ob ognju so spet zadonel’ klici- »Živelo bratstvo naših narodov — skovano v borbi za osvoboditevl.., Živelo-... živelo večnol...« FIZKULTURA IN SPORT Svečana otvoritev prvenstva Jugoslovanske armije v košarki in odbojki Včeraj popoidae je bila na telovadišču Tivolija svečana otvoritev prvenstva JA v košarki in odbojki. Pred več eto gledalci in v prisotnosti naj višjih predstavnikov armije in ljudskih oblast: se je začelo tekmovanje za armijsko prvenstvo. Razen višjih oficirjev Jugoslovanske armije na čeiu s polkovnikoma Gatom Vojvod ičem 'm 'Volom Popovičem so bili na svečani tribuni prisotni minister financ LRS in predsednik Fizkultume zveze Slovenije Zoran Polič, predsednik MLO Fran Albreht, predsednik komisije za fiz-kulturo pri vladi LRS dr. Danilo Irou-gan in predstavniki množičnih organizacij. Po svečanem mimohodu nastopajočih tekmovalcev je tov. polkovnik Gajo Vojvodič sprejel raport od komandanta fizkulturnega bataljona in izvršil pregled bataljona ter v kratkem govoru pozdravil goste in tekmovalce. Po odigranju himne in dviganju zastave so se pričele tekme. Kot prvi par sta nastopila v odbojki garnizon Skoplje proti garnizonu iz Zagreba. Borbeni Škorjanci so zasluženo premagali Zagreb z 2:1 (10:15. 15:13, 15:12). Drugi par odbojke Janški prvak K NOJ : Novi Sad. v košarki pa Niš : Beograd. Lahkoatletsko prvenstvo Balkana v Bukarešti V soboto se je na stadionu ONEF v Bukarešti pričelo balkansko prvenstvo v lahki atletiki. Zanimanje za prireditev je bilo veliko in se je slavnostne otvoritve in tekmovanja udeležilo 12 tisoč ljudi. Svečanost se je pričela * mimohodom tekmovalcev. Na čelu so stopali Jugoslovani kot lahkoatletni zmagovalci, za njimi pa so korakali lahkoatleti Trsta. Albanije. Bolgarije, Madžarske in Romunije. Tekmovanje, pri katerem sodeluje 350 tekmovalcev in tekmovalk, je s pozdravom navzočim otvoril namestnik ministrskega predsednika Trajan Savulescu. Prvi dan tekmovanja štirje novi balkanski rekordi Uspeh jugoslovanske reprezentance je bil že prvi dan tekmovanja izredno dober. Čeprav so mnogi 6matrali Madžare za velike favorite letošnje balkaniade, so naši atleti prvi dan zaostali za njimi samo za tri točke. Vrstni red držav je bil naslednji: Madžarska 78 točk. Jugoslavija 75. Romunija 49, Bolgarija 13, Albanija 4. Tekmovalci iz Trsta sodelujejo le kot gostje. Že prvi dan tekmovanja so bili postavljeni trije novi jugoslovanski rekordi. in sicer v teku na 100 m za ženske, v metu kopja in v štafeti 4 X 400 m. Nadalje so bili postavljeni 4 novi balkanski rekordi, od katerih so dosegli Jugoslovani 2 in Madžari 2. V disciplinah prvega dne ie Jugoslavija zasedla štiri prva mesta in prav tako Madžarska 4 prva mesta, medtem ko so Romuni zmagali v dveh disciplinah. Rezultati so bili naslednji: ŽENSKE: 100 m: But.ia Alma (Jugoslavija) 13 sek. (na nredte-kmovaniu 12.8). 2. Tol-lai (Madžarska) 13.1. 3. Šentjurc (J) 13.3. 4. Ernst (Romunija) 13.4. 5. Bu-čerska (R) 15.5, 6. Bobai (M) 13.5: skok v Tišino: 1. Rohonci (M) 1.50 m. 2. Radič (J) 1.45. 3. Veko-nv (M) 1.40. 4. Kiš (R) 1.40. 5. Jovanescu (R) 1.35. 6. Dorotič (J) 1.35. MOŠKI: 100 m: 1. Moina (R) 10.8 sek., 2. Goidovani (M) 11.2. 3. Stevanovič (J) 11.4. 4. Barta (M) 11.4. 5. Slanac (J) 11.5. 6. Žeku (R) 11.6: troskok: j. Kalistrat (R) 14.42 m. 2. Dagorov (B) 14.15. 3. Puskas (M) 1385. 4. Serčič (J) 13.71. 5. Horvat (Ml 13.38. 6. Ruža (R) 13.19: S00 m: 1. Marosi (M) 1:57 min.. 2. Cerai (D 1:57.3. 3. Oberšek (J) 1:57.8. 4 Pop fR) 1:58.1. 5. Pandreja (R) 1:58 7. 6. Almasi (M) 1:59.1; 5000 m: 1. Szegedi (M) 15:11.88 min.. Stefanovič (J) 15:12.2. 3. Mihalič (J) 15:32.2. 4. Spasov (B) 15:42.6. 5. Izsof (M) 15:44.8. 6. Cristea (R) 15:46: met krogle: 1. Nemethwary (M) 14.12 m. 2. Gurai (R) 14.01. 3. Jevtovie (J) 13.S7. 4. Sarčevič (J) 13.80. 5. Šu-lerj (R) 13.39. 6. Voki (M) 13.28; 110 m zapreke: 1. Srp (J) 15.5 sek., 2. Kis (Ml 15.6. 3. Lipai (M) 16.1, 4. Kiš (R) 16.2. 5. Hatibi (A) 16.6, 6. Savčev (B) 16.8; met kopja: 1. Vuiaoič Mirko (J) 66.22 m, ‘2. Varszegi (M) 63.36. 3. Szat-mari (Ml 58.45. 4. Urbič (J) 57.95. 5. Beiba (R) 54.30, 6. Desideriu (R) 52.36: štafeta 4 X 400 m: 1. Jugoslavija (Račič. Jankovič, Miloševski. Sabolo-vič) 3:22.6 min.. 2. Madžarska (Ba-logh. Salmosi, Marosi. Banlialfyl 3:23.8. 3. Romunija (Moina, Žeku. Markeš, Domitrescu) 3:26.6. 4. Bolgarija 3:40.8, 5. Albanija 3:52.4. Drugi dan 9 rekordov V nedelio dopoldne se je tekmo-vanie pričelo z deseterobojem za tekmovalce in trobojem za tekmovalke. Po prvih petih disciplinah je vodil Jugoslovan Marčelja s 3343 točkami pred Jugoslovanom Rebulo s 3254 točkami. V troboju je zmagala Jugoslovanka Milena Sejvullč, ki je dosegla 1980 točk. Na popoldanskem tekmovanju je bilo postavljenih 9 novih balkanskih rekordov, izmed katerih so jih Jugoslovani dosegli na 3000 m z zaprekami in v skoku s palico ter pri ženskah v troboju, v skoku v daljino, metu krogle in teku na 80 m z zaprekami. Rezultati so bili naslednji; ŽENSKE: 80 m zapreke: 1. Lasel (R) 12.1 sek.. 2. Madjarova (J) 13.1. 3. Varmu-ža (J) 13.2, 4. Rohonci (M) 13.5, 5. Varlea (R) 13.6; skok T daljino; 1. Koledin (J) 5.47 m. 2. Rohonci (M) 5.17, 3. Tolnai (M) 5.15, 4. Ernest (R) 5.10, 5. Šentjurc (J) 5.04, 6. Zaikina (B) 4.90; met krogle: 1. Radosavljevič (J) 12.30 m. 2. Marinček (J) 11.51. 3. Puš (R) 11.28 (romunski rekord), 4. Feher (M) 10.94. 5. Regdau9ki (M) 10.84. 6. Ernest (R) 10.31; met kopja: 1. Rohonci (M) 37.26 m, 2. Regdanskj (M) 36.21, 3. Radosavljevič (J) 34.51. 4. Rehar (J) 34.01. 5. Hrietov (B) 28.60. 6. Medrea (R) 28.09. MOŠKI: 200 m: 1. Moina (R) 22.3 sek, 2. Goidovani (M) 22.7. 3. Csany (M) 23, 4. Sabolovič (J) 23, 5. Merianov (B) ‘23.2.. 6. Miloševski (J) 23.7; 3000 m z zaprekami: 1. Stefanovič (J) 9:26.6 min., 2. Biro (M) 9:33.6, 3. Jesensik (M) 9:39.4. 4. šegedin (J) 9:48. 5. Fiera (R) 10:00.4, 6. Grigo-rov (B) 10:02; met kladiva: 1. Nemeth (M) 57.50 m, 2. Gubiian (J) 51.05, 3. Petike (M) 46. 4. Biro (R) 45.01, 5. Genov (B) 43.61 (nov bolgarski rekord); 1500 m: 1. Garai (M) 4:01.6 m'-n., 2. ViLasi (M) 4:02.0. 3. Ceraj (J) 4:03, 4. Pandrea (R) 4:03.4. 5. Pop (R) 4:04.4. 6. Mikuška (J) 4:05.6; skok s palico: 1. Dragomir (R) 4 m, 2. Zsitvai (M) 3.90. 3. Lenert (J) 3.80, 4. Bačiu (R) 3.80, 5. Homnai (M) 3.80, 6. Samardžič (J) 3.70; štafeta 800 X 400 X 200 X 100: 1. Madžarska 3:21.4 min., 2. Jugoslavija (diskvalificirana). 3. Romunija 3:23.0, 4. Bolgarija 3:26.8, 5. Albanija 3:40; skok T višino: 1. Seter (R) 1.90m, 2. Vukovič (J) 1.S6. 3. Horvat (M) 1.SQ, 4. Rohonci (M) 1.80. 5. Šram (J) 1.S0. 6. Georgijev (B) 1.75; partizanski marš: 1. Bolgarija 3:47.7 ure, 2. Romunija 3:54.15, 3. Jugoslavija 4:07.39. 4. Albanija 4:09.24, o. Madžarska 4:10.14. Trst 4:15.15. Po prvih dveh dnevih tekmovanja -,-odi Madžarska s 165 točkami pred Jugoslavijo s 157, Romunijo s 112. Bolgarijo z 39 in Albanijo s 13 točkami. Tretji dan tekmovanja V ponedeljek so Jugoslovani dosegli nov velik uspeh na tekmovanju v Bukarešti. Osvojili so prvi mesi v deseteroboju. Balkanski- prvak v tej disciplini je postal Davorin Marčelja, ki je dosegel 6495 točk. Tudi drugo mesto je zasedla Jugoslavija po Otonu Rebuli, ki je dosegel 5987 točk. S svojim uspehom sta oba prekosila državni rekord, ki ga je na letošnjem državnem prvenstvu postavil Marče-lja. Tretji v deseteroboju je bi! Tavs s 5139 točkami, četrti Agocs (M) 4605 točk. ostali tekmovalci so odstopili. V disciplinah zadnjega dne so bili doseženi prav dobri rezultati, ki jih v naslednjem podrobno navajamo: MOŠKI: 400 m zapreke: 1. Ludu (R) 55.5 sek. (romunski rekord), 2. Kiš (R) 55.6, 3. Takev (B) 55.7, 4. Kis (M) 56.2, 5. Karacsoni (M) 56.3. 6. Bulič (J) 5/.7; skok t daljino: 1. Lenert (J) 6.91 m, 2. Juriča (R) 6.85, 3. Rrojič (J) 6.70, 4. Puskas (M), 5. Vermes (M) 6.59, 6. Mihajlov (B) 6.35; 10.000 m: 1. Silagy (M) 31:41.2 min., 2. Nemeth (M) 32:06.6, 3. Mihalič (J) 32:32.0. 4. Spasov (B) 32:59.0, 5. Cristea (R) 33:18.0, 6. Bašič (J) 33:41.0: 400 m: 1. Moina (R) 47.8. 2. Marosi (M) 49.4. 3. Sabolovič (J) 49.5, 4. Banhalmi (M) 49.8, 5. Žeku (R) 50.3. 6. Račič (J); Sabolovič je postavil nov jugoslov. rekord; met diska: 1. Klics (M) 45.89 m, 2. Žerjal (J) 45.49. 3. Jozsa (M) 45.01, 4. Marčelja (J) 41.44, 5. Gurai (R) 41.30, 6. Biro (R) 38.83; štafeta 4 X 100 m: 1. Madžarske 42.5 sek.. 2. Romunija 43.3, 3. Jugoslavija 43.5, 4. Bolgarija 44 (bolgarski rekord), 5. Albanija 47; met bombe: 1. Mirko Vujačič (J) 77.46 m (nov rekord), 2. Dangubič (J) 71.76. 3. Ročev (B) 68.20, 4. Traj-kov (B) 65.30, 5. Jančar (R) 65.70, 6. Lič (A) 64.68. ŽENSKE: disk: 1. BaLas (M) 36.6 m, 2. Ne-drea (R) 35.28 (romunski rekord), 3. Matej (J) 34.46, 4. Puš (R) 34.44. 5. Csolnay (M) 33.36, 6. Fokol (J) 32.61; štafeta 4 X 100 m: 1. Madžarska 50.5 (madžarski rekord), 2. Jugoslavija 51.6 (jugoslovanski rekord), 3. Romunija 51.8 (romunski rekord), 4. Bolgarija 54.3 (bolgarski rekord), 5. Albanija 61.0 (albanski rekord); 800 m: 1. Trevbal (R) 2:23.7 min., 2. Zubek (M) 2:25.6, 3. Fičor (M) 2:27, 4. Canadi (J) 2:30, 5. Repovš (J) 2:31.4. 6. Ivanova (B) 2:33.6; Romunke so postavile nov rekord. Po tridnevnem tekmovanju je v skupnem placementu na prvem mestu Madžarska z 251 točkami pred Jugoslavijo z 229, Romunijo s 179, Bolgarijo s 67 in Albanijo c 20 točkami. V placementu moških je prva Madžarska s 180 »očkami pred Jugoslavijo s 150, Romunijo s 132, Bolgarijo z 59 in Albanijo z 18 točkami. Ženske ekipe so dosegle naslednje število točk: Madžarska 71. Jugoslavija 69, Romunija 47, Bolgarija 8. Albanija 2. V te rezultate pa niso všteti uspehi deseteroboja in troboja. Za zaključek je govoril o pomenu balkaniad predsednik romunske vlade dr. Peter Groza. Po njegovih Izvajanjih je bil mimohod tekmovalcev in svečani zaključek letošnje balkaniade v lahki atletiki. Crvena zvezda s Ujpest 2:o (2:o) V ponedeljek je bila na stadionu Centralnega doma JA v Beogradu odigrana prijateljska mednarodna nogometna tekma med »Crveno zvezdo« iz Beograda in »Ujpestom« iz Budimpešte. Po živahni in na trenutke zelo razburljivi igr, se je tekma končala z zasluženo zmago »Crvene zvezde« 2:0 (2:0). Igra se je pričela z mirnimi potezami igralcev obeh moštev, vendar is bilo mogoče že v začetku opaziti, da igra »Crvena zvezda« urejeno in da igralci »Ujpestac niso točni pri podajanju. V 6. minuti je Mitič iz razdalje 20 m neubranljivo poslal žogo v vogal poleg madžarskega vratarja. V 11. minuti je dal Jezerkič prisebno drugi gol in s tem že v začetku postavil končni rezultat tekme. Napeti položaji pred madžarskim golom niso prenehali. Bobek je trikrat iz bližine poslal žogo poleg gola. Djajič je pa zamudil sigurno možnost, da bi zvišal rezultat. Napad »Crvene zvezde« je igral s polnim poletom, pogosto menjajoč prostor, s čimer je zmedel »Ujpestovo« obrambo, ki tudi sicer ni bila na višini. V 30. minuti je ranjenega Kašanina zamenjal boljši Veljkovič. V začetku drugega polčasa je igra zgubila na živahnosti. »Crveoa zvezda« je poslala na igrišče Djurdjeviča in Šečerova namesto Drakul'ča in Šerpenca. V tem delu igre so Madžari imeli nekaj terenske prednosti, venidar pa je »Crvena« zvezda« izvršila nekaj zelo nevarnih predorov, toda brez uspešnega strela na gol. Po 20 minuti drugega polčasa so Jugoslovani prevzeli igro v svoje roke in stalno oblegali vrata gostov. Menjavali so 6e nevarni položaji, ki jih pa napad »Crvene zvezde« ni izkoristil. Z obrambno igro sta Mitič in Bobek oslabila svoj napad. Djajič je proti koncu tekme zamudil še dve priložnosti, iz katerih bi lahko dosegel gol »Crvena zvezda« j» večji del igre odlično Igrala. Pohvaliti je treba Stankoviča, Jezarkiča, Drenovca, Drakuliča in Petroviča. V moštvu »Ujpe-eta« je bilo nekaj izrazito slabih točk. Na splošno je moštvo igralo brez sistema, nepovezano, tako da je V60 tekmo igralo podrejeno vlogo. Igra je bila v športnem duhu. Številno občinstvo je često ploskalo madžarskim in jugoslovanskim nogometašem pri njihovih uspešnih podvigih. V začetku igre so madžarski in naši nogometaši izmenjali šopke cvetja. sekretar fizkulturnega društva »Crvena zvezda« pa je izročil voditelju »Ujpeslaf okusno izdelan pokal kot spomin na tekmo. Z zmago nad splošno znanim moštvom madžarskega prvaka »Ujpesta«, ki je pred kratkim premagal »Spar-to« iz Prage, se je uvrstila »Crvena zvezda« med prvorazredna evropska moštva in še enkrat potrdila visoko kakovost jugoslov. nogometa. Sodil je avtoritativno mednarodni sodnik Matančič. Slovensko nogometno prvenstvo V nedeljo, 14. septembra: 1. skupina Rudar : Kladivar. ob 16«. službujoči Mlakar iz Ljubljane: Trijrlav : Krim, po sporazumu, službujoči Vajsbacher; Železničar : Polet, ob 15., službujoči Pre-sinper Riko: G. Ljubljana : Nafta, ob 15-. službujočega delesrira Maribor, igrra «e v Lendavi po sporazumu* 2. skupina Litija : Škofja Loka. ob 15.. službujoči G.iuran; J. Gregorčič : Udarnik, ob 16 . službujoči Slamič; M. Sobota : Elan. ob 10-30. službujočega določi Maribor: Postojna : Adrija. ob 15.. službujočega do. loči Ajdovščina. V nedeljo. 21. septembra: 1. skupina Rudar : Nafta, ob 15.. službujočega določi Celje; Polet: G- Ljubljana, ob 15., «lužbujočega določi Maribor: Krim : Železničar. ob 10.30. službujoč» Šefic Vinko: Kladivar : Triglav, ob 15-30. službujoči Hartman iz Trbovelj. 2. skupina Škofja Loka : Adrija. ob 15.. službujoči Grm: Elan : Postojna, ob lfi.. službujoči Slamič: Udarnik : M. Sobota, ob 15*. službujoči Stankovič; Litiia : Gregorčič, ob 14*. 6lužbujoči Novak Emil. Igra se na igrišču prvoimenovanih. razen tekme Garnizon : Nafta, ki se igra v Lendavi. Službujoči naj pošljejo poročila takoj po končani tekmi. FZS Poživimo tekmovanje za fiz-kulturni znak Bliža se konec prvega roka tekmovanja za fizkul turni znak. Fizkul turni ki! Manifestirajte svojo predanost Titovi .Jugoslaviji s tem da tekmujete in si skušate osvojiti znak. Mladinski in sindikalni aktivi, izpolnju.te vaše fizkultur-ne obveznosti, pošiljajte svoje članstvo na tekmovanja, da ne bo noben prijav-ljeneo ostal brez znaka. Referentom za fizkulturnl znak. Dne 14- 6ept. ob 10. dopoldne bo v Ljubljani na T«aboru sestanek vseb odgovornih za f-izkulturni znak pri okrajnih, mestnih in iniciativnih fizkulturnih odborih. Udeležba je za vse navedene strogo obvezna. — Republiški center. RAZPORED TEKMOVANJ Ponedeljek: plavanje od 16. do 17. na centralnem ljudskem kopališču v Tivoliju. Potidilo za prosti vstop dobi vsak tekmovalec v Narodnem domu. Torek: tek čez zapreke. Tekmovalci naj se zberejo ob 17. pred cerkvijo sv. Krištofa na Tjrševl cesti (Dunajski). Sreda: lahka atletika od 17. do# 19. na letnem telovadišču Enotnosti v Tivoliju. Četrtek: zapreke istotam kot v torek-Teoretični izpiti iz namena fizkulture v FLRJ in higijene telesnih vaj. Plavanje po istem razporedu kot v ponedeljek. Petek: Lahka atletika na letnem vadi- šču v Tivoliju. Sobota: streljanje ob 16-30 na strelišču na Dolenjski cesti. Tekmovalci naj se javijo tov. Bukovniku. Nedelja: streljanje od 7. zjutraj dalje-Mestni center tekmovanja za znak naproša vse funkcionarje in sodnike ljubljanskih druš-iev, da s 6vojim delom prispevajo k uspešni završitvi roka. LJUBLJANA NAPOVEDUJE TEK3IOVAN J E MARIBORU V svrho. da se tekmovanje za fizkul -turni znak čim bolj poživi ter pospeši in da bomo tekmovalni rok zaključili z uspehom, napovedujemo mestnemu centru tekmovanja za fizkul turni znak v Mariboru 14 dnevno tekmovanje od 8. do 22. sept. 1947 v naslednjih točkah: 1. število v tem času osvojenih znakov. . .... 2- Število v tem času izpolnjenih norm. 3. Število izvedenih tekmovanj. . 4. Kateri center bo bolje populariziral tekmovanje za znak. Mestu! center tekmovanja za znak v Ljubljani Finale sindikalnega nogometnega prvenstva Danes popoldne nastopita v finalnih tekmah na igrišču FD Triglava ob kamniški progi nasledn.ia dva para: ob 16. ECZ : DES, sodi Gvardjančič; oh X". Napreza : Zeftznica, sodi Kolarič, službujoči Tomšič, blagajna EC2- V prvem kolu finala, ki je bilo odigrano prejšnji teden, je v prvi tekmi moštvo Železnice prepričevalno zmagalo nad enajsterico DES-a z rezultatom 4:0 (3:01. Železničarji so si z nadmočno igro že v prvem polčasu zasigurali zmago in čeprav so Desovoi v drugi polovici pred-vedli boljšo igro in večkrat nevarno napadali nasprotnikova vrata, jim vendarle ni uspelo rezultata zmanjšati ali izenačiti. DES je nastopil nekoliko oslabljen. pa tudi Železnica ni dala od sebe igre. ki smo je sicer vajeni videti. V drugi tekmi, ki se je končala neodločeno brez gola. sta aktiva Naproze in Cestne železnice predvedla proti pričakovanju mlačno igro. Sele v drugem polčasu sta se moštvi nekoliko razgibali. toda ašti eno alti drago ni moglo beležili uspeha, čeprav je imela D&proza nekoliko več od igre. Gledalcev je bilo na obeh tekmah zadovoljivo števil«. K. J. Nogometna tekma sindikalnih aktivov ministrstva za trgovino in preskrbo (MTP) in »Železnino, bo na Stadionu danes ob 17.. predtekma »B« moštev pa še ob 16. Flzkulturnim aktivom pri KSS-u v Ljubljani Treningi za V6e ekipe, ki bodo nasto-pde pri sindikalnem deseteroboju, bodo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 18. dalje na Stadiona, vhod t Vodnikove c-este. Bodite točni! — Pokažimo, da smo člani sindikata, fizkulturniki. ki skrbimo za čim boljšo in čim hitrejšo izvedbo petletnega plana. Preložitev »Tedna čistoče« »Teden čistoče«, ki «a prireja oddelek ca zdravstveno prosveto ministrstva ca ljudsko zdravstvo LRS skupaj c glavnim odborom Rdečega križa Slovenije, je iz tehničnih razlogov preložen na čas od 19. do 26. oktobra. GLAVNI ODBOR RKS. Dober fizkulturnik — dober delavec! Zaveden član sindikata., fizkulturnik, bo z delom v tovarni, delavnici, uradu in na fikulturnem polju lahko največ doprinesel za čim boljšo izvedbo petletnega plana- KSS —komisija s* fizkulturo* Kdo bo odnesel lovorike v Opatiji? Po doslej prispelih prijavah imajo zastopniki Hrvatake precej izgledov, da si osvoje največ prvih mest. Že Itak je bila njih reprezentanca izredno skrbno sestavljena, tako da Je bilo videti, da so vložili vse sile v to, da bo šla večina lavorlk v Zagreb. Zbrali so svoje rutinirane vozače Babiča, brata Jakšiča, Metza. Jungflajša in druge. Tej že itak dovolj močni reprezentanci so se pridružili še vozači z Reke, ki imajo z mednarodnih dirk mnogo rutine. Slovenija je postavila reprezentanco, ki menda nič ne zaostaja za Hrvatsko, kajti Imena Mrak, Puhar. Mlakar. Hren. Trampuž, Šiška, Ing. Vidmar, Štefe, Miklavčič» Hren Itd. jamčijo, da bodo od Slovencev na startu vsi najboljši. Neznanka na tem prvenstvn so Madžari in^ Makedonci. O obeh madžarskih zastopnikih in njuni formi ne vemo dosti. Dejstvo pa. da nastopa Puhony v dveh kategorijah in to enkrat s kompresorjem DKW 250, enkrat pa v kat-350. da slutiti, da gre za vozača Izcednih sposobnosti, na katerega Madžari gradijo. In kakor so povsod v športu presenečenja največja gonilna sila vsake prireditve, je pričakovati, da nas bodo presenetili prav tako tudi zastopnik! Makedonije, ki bodo prvič startali na naših prireditvah. O formi Srbov ni vredno govoriti, ker so bili Srb! vedno najnevarnejši konkurenti tako Hrvatom kakor Slovencem. Številna nova imena dajo slutiti, da so svojo ekipo temeljite pomladili in da bodo privedli v Opatijo vse, kar imajo najboljšega z rutiniranim Bogosavljevičem na čelu. Naš dopisnik je včeraj prisostvoval seji Avtoir.oto društva Ljubljana in ugotovil. da so podrobnosti organizacije do zadnjega izdelane in da bo prireditev v organizacijskem pogledu Slovencem v čast. Udeleženci so že prejeli propust-niee za cono B preko društvenih in krož-kovih starešin. Skupinske odhode pripravljajo za soboto popoldne. Funkcionarji in dopisniki odpotujejo že r četrtek, deloma pa v petek po razporedu, ki ga bo dajal dežurni uradnik v pisarni avtomoto društva Ljubljana v Narodnem domu in to vse dni do nedelje. Vsi tisti, ki še nimajo dovoljenja na so se odločili za Onatijo, naj se obračajo po nahodila r pisarno osebno ali telefonično (47-72). Tsto velja za skupine, ki pridejo preko Ljubljane iz ostalih predelov naše republike. Motoristi oddajo vozila pr! prihodu v Opatijo v park. ki bo zastražen In zavarovan proti požaru. Vožnja po Opatiji z odprtimi Izpuhi ni domlfena. Vsi funkcionarji oz. vodje sektorjev pri prihodn v Opatijo javijo v dežurni pisarni FD Opatija, da tam poročajo a stanju prevzetih obvez. Vsa ostala navodila dobe na licu mesta. Velike konjske dirke v Ljubljani V nedeljo 14. septembra bodo v Ljubljani prvič po osvoboditvi velike konjske dirke. Zanimanje, ki vlada za prireditev med rejci konj in med prebivalstvom. jasno kaže. da ta panoga športa dobiva vedno večji razmah. Prijavilo se je že leno število tekmovalcev iz vge Slovenije, sodelovali pa bodo tndi jahači Iz Zagreba in kasači iz Beograda. Vredna je poudariti to. «la bo sodelovala na dirkah tudi zemunska vojaška jahalna šola, s katere sodelova- njem bo tekme brez dvoma veliko pridobila na kvaliteti. Vse ljubitelje konjskega športa opozarjamo na to veliko dirko in jih vabimo k udeležbi. Udeleženci naj Izkoristijo popust na železnicah v smislo nove potniške tarife z dne 1. septembra 1947. na podlagi katere je odobrena polovična Toznina skupinam 39 oseb. oziroma manjšim skupinam 33Tozadevna pojasnila dobite na železniških postajah. Nastop irfeske teniške reprezentanc® Kakor smo že včeraj na kratko poročali. ho v Ljubljani od četrtka do nedelje oflcielna teniška tekma medrepo-bliškega značaja med LR Srbijo in LR Slovenijo. Srbska teniška ekipa, sesto-ječa iz 5 Članov, 2 članic in 2 Juniorjev. prispe v Ljubljano z današnjim opoldan skiin brzovlakoni. Tekmovanje bo obsegalo 5 moških iger. 2 ženski. 2 igri mladincev, 2 igri moških parov. 2 Igri mešanih parov. 1 igro ženskih parov in eno Igro mladinskih parov. V kolikor je do sedaj javljeno, nastopa Srbija v svoji prvi postavi In Jo: Bojovič, Radovanovič. Ristič. Cveji? in D»kič za moške, za juniorje prvak Srbije in državni prvak Pavlovič ter Di-vild. žensko ekipo pa tvorita Laslova in juniorska držama prvakinja Leovičeva-Bojovič, Radovanovič in Ristič ter Cve- jič so se na državnem prvenstva ▼ Beogradu plasirali med prvih osem najboljših jugoslovanskih igralcev. Za Slovenijo bodo nastopili Mubltarski in mariborski Igralci, in sicer prvak Slovenije Razboršek. ki se je na državnem prvenstvu uvrstil »ned šestnajsterico n?j* boljših igralcev. Banko. dr. Škapin, dr. Krstič (»TA Maribor) in Čebular. lug. Maire Eza-Sernec in Voglarjevc (Maribor) bosta tvoril! slovensko žensko ekipo. Za mladince pa bosta nastopila slovenski mladinski prvak Urbanc in Suhar. Obe republiki sta zastopani po svojih najboljših igralcih in je zato pričakovati zelo napetih borb v posameznih irrrah. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Borec In na teniških igr;ščih Enotnosti. Šah Moštveno prvenstvo FLRJ je osvojil Partizan Po sedemdnevni zanimivi borbi se je končalo v Zagrebu drugo moštveno tekmovanje po osvoboditvi. Letošnje prvenstvo 6i je osvojil FD Partizan (šahovsko moštvo CD»JA) pred Crveno zvezdo iz Beograda. Oba sta nedvomno predstavljala najmočnejši moštvi in je le malenkostna prednost boljšega rezultata na peti deski odločilna, v kolikor Crvena zvezda dobi prekinjeno partijo, ki je poslana v oceno. Obe moštvi bosta namreč v tem primeru enaki po točkah in tudi enakega rezultata na prvih štirih deskah. Ker je pa bolj verjeten remi» bo obdržal Partizan pol točke naskoka. Skoraj do konca je bila nevarna novosadska Sloga, medtem ko FD Krim iz Ljubljane ni izpolnil vseh pričakovanj, ker so nekateri člani igrali pod svojo formo. Tolaži se pa lahko» da je krepko odločal, kdo bo prvak. V predzadnjem kolu je namreč premagal Crveno zvezdo s 5:3, a v zadnjem kolu Izgubil s Partizanom 2 In pol : 5 in pol. Nevarni moštvi sta bili tudi zagrebška FD Mladost in FD Dinamo, a poslednji dve sta le na prvih deskah nudili enakovreden odpor. Končni rezultat je torej: I. Partizan 39 točk, II. Crvena zvezda 38 (1). III. Sloga 31 (1), IV. Krim 30 in pol. V. Mladost 29 ln pol, VI. Dinamo 29. VII-Torpedo (Sarajevo) 13 ln pol ln VIII. Vardar 12 in pol točke. Tekmovanje je pomenilo pravi kongres šahlstov — samo igralcev je bilo- 80, med njimi večina najboljših mojstrov, mojstrskih kandidatov in prvokategornikov — In pomeni nadaljnji velik uspeh jugoslovanskega šaha. Vse kaže, da bi pri tem načinu tekmovanja tudi v bodoče ostali. JESENIČANI GOSTUJEJO NA SUŠAKU V nedeljo 14. t- m. bo šahovsko moštvo FD Jože Gregorčiča z Jesenic gostovalo na Sušaku in odigralo s tamošnjo reprezentanco povratno tekmo. Obenem bodo Jeseničani ponovili uprizoritev Ša- j hovske partije z živimi figurami ob j spremljavi godbe. To bo torej ponovi- 1 tev nedavne uspele šahovske prireditve v okviru fizkulturnega festivala na Je- . senicah, na kateri so sodelovali tudi j bratski gostje 6 Sušaka. Dvoboj med reprezentancama Sovjetske zveze in Velike Britanije bo od 29. do 23. t. m. v Londonu, kar bo obenem prvi nastop sovjetskega moštva v inozemstvu. V okviru proslave 890 letnice Moskve bodo v kratkem tudi zanimive šahovske prireditve. Tako bo v mošt- enem tekmovanju nastopilo 25 moštev, vsako z 200 igralc-i, med njimi vsi najboljši moskovski mojstri z Botvinnikom na čeiu, kar da skupno 5000 šahistov. Ni dvoma, da bo to obenem največja šahovska prireditev na svetu. V SZ pripravljajo radijski dvoboj med najbolj zahodnim velemestom iyalinm-gradom (prejšnji Königsberg) in najbolj vzhodnim — Vladivos okom. Velemojstra Smislov in Kotov sta prispela na Madžarsko na povabilo Madžarske šahovske zveze. Igrala bosta simultanke in predavala o sovjetskem šahovskem življenju. * FZS — strokovni odbor za tenis V reprezentanco Slovenije za dvoboj s Srbijo so postavljeni naslednji tovariši: Razboršek. Banko, dr. Krstič, dr. Škapin, Čebular, Urbanc, Suhar, ing. Maire-ova in Voglarjeva. FD Krim — nogometna sekcija. Obveščajo se igralci nogometnega odseka, da so po sklepu odbora treningi ioče.no in to: v torek in četrtek I. in II. moštvo, v sredo in petek mladinci in pionirji, vselej od lfi. dalje. Obenem sa pozivajo vsi. ki imajo veselje do nogometa, da se javijo ob teh dneh na igrišču. Treninge vodi strokovni trener tov. Tomaševič. Iniciativni odbor Športno brodarskega društva Ljubljana ima sejo v sredo 10. sept. ob 20. na Trnovskem pristanu 12- Tekmovanje vaških aktivov t Srbiji* V soboto iu nedeljo je organiziral krajevni odbor v Fožarevcu tekmovanje med na. boljšimi vaškimi aktivi v ljudskem mnogoboju Sodelovalo je 40 najboljših fizkulturnikov s podeželja. Tekmovanje je pokazalo, da je tizkulturno gibanje zavzelo širok obseg v pezare vaškem okraju. Zmagovalec v tem tekmovanju je fizkuiturni aktiv «Trifunovič« iz Aleks2ndrovca. Na nogometnem turnirju v Batovanih na Slovaškem je Slaven iz Borova z zmago fi:2 (3:1) nad domačim moštvom SK Batovany ohranilo pokal kapetana Tro. jana. ki ga je osvojilo že lansko leto. Na plavalnem prvenstvu ZSSR v Bakuju je Vanilje va postavila dva nova vsezvezna rekorda, in sicer na U-a m z 12 : 11-9 in na 1000 m prosto s 15 : 14-4. V Prekmurju komo izboljšali 20.000 hektarov zemlje Od liiše do hiše. od vasi do vasi si ljudje v Prekmurju pripovedujejo. Preko trideset jam so izkopali po prekmurskem polju. Kdo jih koplje? Zakaj jih kopljejo? Videli so inženirje ob teh jamah. Videli so jih na bregovih Mure in Ledave. Videli so jih pastirji na pašnikih, kjer gioje živina korenine redki travi. Povedali so jim na krajevnih odborih: Začela se bodo dela na Muri in Ledavi. Koliko prostovoljnih dni dela bo dal kraj. ko bodo začeli gradit: varovalni nasip na Muri?... Vsi kmetovalci, vsi krajevni odbor' so obljubili pomoč. Povedali so jim. da je to začetek velikih izboljševalnih del. regulacije Ledave in njenih pritokov, uresničitev melioracije, zapisane v našem petletnem planu. Inženirji za regulacijska dela so se posvetovali s pedologi. Kakšna je semlja v Prekmurju? Doslej ni še nihče pogledal v notranjost te zemlje. Zdaj pa so pedologi izkopali preko trideset jam po Prekmurskem polju. da preiščejo in določijo vrednost te zemlje. Izboljševalna dela bodo zahtevala mnogo dela in stroškov. Zato moramo vedeti, ali se vse to izplača. Pedologi so jim pokazali jame. Do dveh metrov so globoke. V mnogih :e talna voda. Rodna zemlja je 15, ponekod nekaj več cm globoka. Mno-gokje ji primanjkuje apna. Inženirji so se ustavili prostorih Vodne zadruge, ki že od začetka tega stoletja obstoja v Prekmurju. Vzdrževati ie morala 206 km nasipov ter čistiti in vzdrževati korita 103 km vodotokov. Poplavno področje je merilo 12.195 k. oralov, dohodki zadruge pa so bili tolikšni, da je odpadlo letno na 1 km nasipov malo več kakor 3 din. Inženirji so razgrnili po dolgi mizi v zadružni pisarni zemljevide, na katerih je zarisana vsaka steza, vsako križišče, vsaka vas, vsak potok. Nekje ob avstrijski meji bomo vzeli Muri nekaj vode. Od tam pa vse do Ledave in mimo nje bomo izkopali namakalni jarek. To bo glavna namakalna žila za zgornjo polovico prekmurskega polja. Vila se bo po obronkih goričkih gričev, vzpo-ledno s cesto M. Sobota—Bogojina— Dobrovnik — Dol. Lendava. Od tod bomo v sušnih mesecih namakali sto in sto hektarjev zemlje. Tam so danes travniki, kakor n. pr. pri Teša-novcih — dplgi. ravni, nekoliko nagnjeni. Z namakanjem bodo dajali mnogo boljše pridelke. Zemljišče je ravp^) kak Moniuv«! mt Aannml S» a. — OAA I» .. I _ .1 • T 1 ' f 1 I _ .1 ; .. Papirnica Vevče uresničuje obveznost! novembrskega tekmovanja Že meseca julija smo na masovnem sestanku delavcev in nameščencev soglasno sprejeli obveznosti za novem-bersko tekmcKanje, ki smo ga s spontanim navdušenjem pričeli 1. avgusta. Zavedajoč se pomembnosti našega produkta za gmotni in kulturni dvig delovnega ljudstva, smo si postavili za eno poglavitnih obveznosti tekmovanja prekoračenje plana in zlasti kvalitativno izboljšanje produktov. ^ primeri z januarjem smo v avgustu presegli plan za 25 odstotkov, čeprav s emoramo boriti z raznimi iežko-čami. Odstotek bolnih delavcev in nameščencev je še vedno znaten, približno 7.5 odstotkov, nasprotno pa se nam je posrečilo popolnoma odpraviti zamujanje. Dopuste imamo po načrtu, tako da bo večina delavcev in nameščencev mogla izkoristiti svoj redni letni dopust še do jeseni. Ves delovni kolektiv se z nepomembnimi izjemami udeležuje udarniškega dela pri demonfaži železniškega tira na postaji Zalog. Tračnice tega tira so namenjene gradnji industrijskega tira za novo tovarno celuloze v bosanskem Prijedoru, ki bo prva celulozna tovarna, zgrajena v obdobju petletnega plana. Fizkulturni aktiv je živahen. Odigral je že precej nogometnih tekem z aktivi iz Goričan, Krškega, Količevega, Kamnika, Vrhnike in generalne direkcije iz Ljubljane. Pripravlja se tudi na turnir v odbojki in nogometu z vsemi papirnicami Slovenije in tudi Hrvatske. Kulturno prosvetno življenje se bo v jeseni okrepilo. Preuredili smo knjižnico, odstranili vse manj vredne knjige, ki ne ustrezajo zahtevam novega časa, ki tudi sicer nimajo nobene umetniške vrednosti. Knjižnico smo poživili z nakupom mnogih novih Knjig, zlasti ruskih mojstrov: Turgenjeva, Gogolja, Gončarova, Tolstoja, Čehova in Gorkega. Prosvetni aktiv se pripravlja na prireditev, delo v študijskih krožkih pa postaja intenzivnejše zlasti po množičnem zborovanju vseh pododborov. Podjetje ne zaostaja tudi glede zboljšanja prehrane in preskrbe svo- jih uslužbencev. S 1. oktobrom bo odprlo industrijski magazin, v katerem se bodo delavci, nameščenci, upokojenci in njihovi svojci bolje oskrbovali z vsem potrebnim, kakor prej. S podporo sindikalne podružnice bomo nakupovali proste presežke pri kmetih, da ho delavec in nameščenec za svoje delo tudi primerno oskrbovan. Tako bomo po svojih močeh uresničili besede tov. Tita, da je potrebno že vzporedno z gospodarskimi napori v petletki vsestransko dvigati življen.sko raven delovnega človeka, na katerem je glavno breme gospodarske obnove nove Jugoslavije. Iz sredstev 6klada vodstva ustanavljamo v tovarni obratno menzo, ki bo bolj ustrezala svojemu namenu kakor sedanja. Iz istih sredstev smo zgradili tudi kopalni bazen za otroke pri nas zaposlenih delavcev in nameščencev. Do zime bomo na tovarniških stanovanjskih hišah izvedli nujno potrebna popravila. Pred nedavnim smo sprejeli poziv »Zagrebačke tvornice papira« k tekmovanju za čimprejšnjo in smotrenejšo organizacijo tovarniške evidence. Vse sile bomo založili za to. da bomo opravičili že stari sloves našega podjetja. Dobro se zavedamo važnosti dnevne evidence in ne-obhodnosti statistike, ker nam bo z njima možne pravočasno izslediti in iztrebiti vse napake, ki škodljivo vplivajo na racionalno gospodarjenje v podjetju. Na splošno moremo z veseljem ugotoviti, da se razmere v našem podjetju očitno zboljšujejo. Oduosi med delavci in nameščenci so zdravi. Posrečilo se nam je zdramiti iz dremavice tildi tiste, ki so doslej dremali. Slednjič tudi oni uvidevajo, da spričo nezadržnega ustvarjalnega poleta svojih tovarišev in delovnih množic vse države ne morejo več stati ob strani s prekrižanimi rokami. Uspehi tekmovanja bi bili kajpak še prodornejši, če bi tekmovalna komisija, ki ima nalogo nepristransko oceniti dosežene uspehe in stopnjo tekmovalnega duha, začela z večjo in vnetejšo delavnostjo. an. S. Uspeh! načrtnega dela v delavnici državnih železnic v Mariboru Vsakomur je znano, da v delavnici drž. železnic v Mariboru, grade lokomotive, osebne in tovorne vozove. Ko smo pričeli z obnavljanjem in gradnjo lokomotiv, ki smo jih zelo potrebovali za naš promet, se je pojavilo vprašanje nabave nekaterih delov lokomotiv. Tako n. pr. napajalne naprave, ki smo jo prej dobivali izključno iz tujine. Vlivanje in obdelovanje te naprave je zelo komplicirano in je za tako delo potrebno res temeljito strokovno znanje. Tovariša Franc Podpečan, strokovni modelar in Franc Senekovič, struga r-skupinovod ja sta izdelala načrt za izdelavo take napajalne naprave. Oba sta dokazala svoje strokovne zmožnosti. Za to mojstrsko delo so bili nagrajeni z udarništvom poleg imenovanih dveh še tov. Franc Ribič, modelni mizar in tov. Franc Gruber, modelni mizar - skupinovodja, ki sta izdelala modele za vse dele napajalne naprave, tov. Jože Zavernik, livar in Ivan Božič, livar-skupinovodja, ki sta vlila iz brona surove dele. Tov. Senekovič je izdelal napajalno napravo. Vso izdelavo je časovno znižal od 5 ur na 25 minut. Potek izdelave ^a se stalno izboljšuje. Od točnosti struženja, pri katerem je važna desetinka milimetra, je odvisno dobro delovanje aparata. Preizkušnje so dokazale, da so naši strokovnjaki vredni udarniškega naziva. Predvsem aeto, ker so nadomestili nujno sestavino lokomotive z domačim proizvodom, drugič pa zato, ker so s tem prihranili ogromne vsote denarja. Aparati, nabavljeni v tujini, so bili dragi. Naša izdelava pa je za 20 odstotkov cenejša. To delo zopet dokazuje, da je načrtno delo edino pravilno in da ima nova Jugoslavija vse možnosti gospodarske neodvisnosti. To pa je glavni pogoj politične samostojnosti. To nam jamči, da ne bomo potrebovali pomoči finančnih mogotcev iz tujine, ki streme za izkoriščanjem delovnega ljudstva. Zupanič A. Več s^moimciative, pa tud! nabava drv ne bo vprašanje Maribor, 6. sept. 1947 Ko sačme teči voda v grlo, se človek navadno spomni, da bo treba nekaj ukreniti. Zima se bliža — pri mnogih so pa prazne drvarnice. Ljudje s praznimi drvarnicami pa se zanašajo na druge, da jim jih napolnijo, ali pa da se diva izdelajo sama kot Kolji v filmu »Na ščukino zapoved«, vendar s to razliko, da se je naš Kc-Ija vsaj sam potrudil v gozd. Krivi bodo pa vsi drugi, samo ne on. Drv za kurjavo je dovolj. V Sloveniji jih segnije in propade toliko, kolikor bi nam zadostovalo brez pomanjkanja za kuhinje in ogrevanje. Ogromno škodo si deianio, ko kurimo les, ki bi se dal uporabiti v tehnične in industrijske svrhe. Za ta le3 dobivamo od drugih držav drag materia! In dragocene surovine. Za ta les dobivamo iz inozemstva tudi stroje, ki s0 nam potrebni pn izvedbi našega peLetnega plana, mi ga mečemo v peči, da neznaten del teh kalorij izkoristimo. Pretežna večina kalorij nam pa uide skozi dimnik. Ker imamo relativno velike površine gozdov, smo zato preveč razvajeni, zbirčni in neekononrični. Poglejmo si nekatere države, v katerih cele pokrajine zaradi pomanjkanja gozdov nimajo drv, pa kurijo stebla solnčnic, vrbovo šibje, slamo in celo sušijo za kurjav© hlevski grroj. Z elektrifikacijo si bomo prihranili ogromne količine lesa in drv. Preglejmo doma vse štedilnike in peči požeruhe, ki so pokvarjene ali neekonomične. Popravimo jih pravočasno ln preuredimo, saj se nam bodo izdatki v najkrajšem času poplačali. Nabavimo si po možnosti električne kuhalnike in ogrevalnike. Lani sem v Koprivni na Koroškem na višini 1330 m prenočeval pri kmetu, ki si je nabavil električno peč, čeprav ima sam velike površine gozdov, vendar pa. zma ceniti les. Mariborske sindikalne podružnice so letos organizirale akcijo zaradi pomanjkanja gozdnih delavcev, da si bodo pomagale same in s svojimi čla ni ter s pomočjo ostalih množičnih organizacij izdelale drva ter jih prevozile do. potrošnikov. V ta namen po do odkazane potrebne gozdne površine v državnem, zadružnem in privatnem sektorju. Na teh površinah ležijo velike količine lesa, vetrolomi, snego-lomi, vrhovi m vejevje posekanega lesa, panji, sušice, ter drva od čiščenja gozuov in kultur. Vsa ta velika količina lesa bi po večini ostala ne-' izkoriščena v gozdu, po zimi pa nam bo vsaka vejica dobrodošla. V prostem času si bodo na teh gozdnih površinah pripravljali drva elani simiikalnih organizacij deloma sami, deloma njihovi rodbinski člani in člani množičnih organizacij. S temi drvmi bodo krili primanjkljaje pn dosedaj že izdelanih trdih Urvih. Idi tern delu jim bo v pomoč vse področno gozdarstvo in strokovno osebje. Krajevni ljudski odbori se pa naprošajo, da nudijo za prevoz teh drv dü najbbžjih avtomobilskih cest vso razpoložljivo vprežno živino in vozila. Od avtomobilskih cest pa bodo ta dr va prevažali v primerna skladišča, kjer jih bodo razdeljevali potrošnikom. Lepi Jesenski dnevi bodo privabili v prostem času v odkazane gozdove elane sindikalnih podružnic z njihovimi družinami ter Jim bo pri tern hvaležnem delu to tudi v duševni odmor in razvedrilo. A. F. Tečaj za zdravstvene aktiviste v Celju Na pobudo Glavnega odbora Rdečega križa se je pričel v Celju 1. t. m. tečaj za zdravstvene aktiviste, ki ga obiskuje 22 tečajnikov iz vseh krajev celjskega področja. Naiueu tečaja je usposobiti kader, katerega naloga ni le nuditi prvo pomoč, temveč predvsem vršiti zdravstveno propagando in pomagati pri zdravstveni prosveti ljudstva. Zdravstveni aktivist bo sodeloval v soeialno-zdrav-stvenem aktivu zdravstvenega sveta. Z ozirom na važne naloge bodočih aktivistov so zbrale množične organizacije iz svoje srede 22 najboljših delovnih ljudi, ki bodo vestno vršili «svoje naloge. Tečaj bo trajal štiri tedne in je predvideno 10U ur predavanj in 100 ur praktičnega dela ter ponavljanja. Predavatelje-zdravnike in medicinsko sestro, ki je tečajnikom na razpolago pri ponavljanju snovi, plača Glavni odbor RK za Slovenijo. Za vsakega tečajnika je predvidena mesečna vsota 1000 din. Di bi mogel Rdeči križ zadostiti vsem nalogam, ki so mu postavljene na zd ra vsi venem sektorju, mora Slovenija v letu 1947 usposobiti najmanj 960 zdravstvenih aktivistov. V najkrajšem času se lxido pričeli te vrste tečaji tudi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu. Delo pionirjev v radgonskem okraju Enomesečni načrt dela pionirjev okraju Radgona za avgust je obsegal naloge, ki naj bi pritegnile id zainte resirale vse pionirje našega okraja. Imel pa je poleg tega tudi namen nuditi pioniciem potrebno razvedrilo. Okraj smo razdelili v 8 centrov, po katerih naj bi bile prireditve s sodelovanjem pionirjev iz vseh vasi. Ta nieloda dela se ie izkazala za precej dobro. Z žalostjo moramo pri tem pripomniti le to, da se teh s tolikim trudom in veseljem pripravljenih prireditev pionirjev ne udeležujejo od rasli. V veliko veselje pio«iiriev smo organizirali tudi izlete. Poleg manjših smo organizirali izlet v Mursko Soboto za 94 pionirjev iz Apač. Pionirji iz Murske Sobote so nam priredili pri srčen sprejem. Skupno smo se udele žili filmske predstave, ki je bila lepo doživetje radgonskim pionirjem, iz med katerih marsikateri še nikoli ni so videli filma. V parku smo potem skupno nastopili z raznimi točkami s katerimi smo drug drugemu poka zali, kaj znamo. Ker so se pionirji iz Murske Sobote zelo dobro izkazali, so jim bili pionirji iz radgonskega okra ja zelo hvaležni. Zelo zadovoljni so se vrnili domov. Najboljši radgonsk' pionirji pa so taborili v Sv. Juriju ob Ščavnici. Pri našem delu so se prikazale tudi razne napake in pomankljivosti. ki jih sprva nismo opazili, pa smo jih potem takoj popravili. V bodoče jib gotovo ne bomo več zagrešili. Malenšek Vida. žita: Naprozi v Črnomlju 65.000 kg pšenice in 10.000 kg rži, Naprozi v Metliki 10.000 kg pšenice, kmetijskemu magacinu v Novem mestu 20.000 kg pšenice' in 10.000 kg rži,-'kmetijskemu magacinu v Brežicah 10.000 kg rži, Naprozi v Grosuplju 30.000 kg pšenice in 20.000 kg rži, Naprozi v St. Jerneju 20.000 kg pšenice, Naprozi v Žužemberku lo.uou kg rži, Naprozi v Straži pri Novem mestu 15.000 kg nšeuiee, Naprozi v Škocjanu 10.000 Kg pšenice, Naprozi v Kamniku 10.000 pšenice, Naprozi v Kočevju 15.U0U kg pšenice- okrajni poslovni zvezi v Šmartnem ob 1’aki 7000 kg pšenice in 5000 kg rži. Kmetijski magacin v Slovenskih Konjicah je prejel 3000 kg ječmena, kmetijski uiuguci v Šmarju pri Jelšah 1000 kg ječmena, Nuproza v Rogatcu 2000 kg ječmena, okrajna zadružna posloMia zveza v Postojni >0.000 kg pšenice, 9000 kg rži m 28.000 kg ječmena, Napreza na Ra keku 15.000 kg pšenice, okraj pa zadružna poslovna zveza v Ilirski Bistrici i 0.000 kg pženice in 3000 kg rži, okrajna zadružna poslovna zveza v Herpelju-Kozini 15.000 kg pšenice, 5000 kg rži iu 1000 ‘ g ječmena, Naproza v Prevaljah 19.500 kg rži. okrajna [polovna zveza v Tolminu 5000 kg pšenice, 5000 kg rži in 1400 kg ječmena, Naproza na Jesenicaii 500 kg ječmena, KLO v Žirovnici 270 kg ječmena, Naproza v Gorenji vasi 480 kg ječmena, Naproza v Žireh 190 kg ječmena, Naproza v Železnikih 478 kg ječmena in Naproza v Škofji Loki 670 kg ječmena. Državna posestva pa so dostavila zadružni -poslovni zvezi ▼ Herpel ju Kozini 1500 kg rži, Naprozi vv Kostanjevici 1000 kg pšenice, kmetijsko obdelovalnim zadrugam v Livoldu-K očev ju 600 kg pšenice, Kočevski Reki 400 kg, Črnem potoku-Kočevju 800 kg, Dolgi vasi-Kočevju 400 kg in Nemški Loki-Koeevju 800 kg pšeuice, šmartnu pri Litiji 1000 kg pšenice, 200 kg rži in 200 kg ječmena, Naprozi v Vačah |)ri Litiji 200 kg rži, kmetijsko olxlelovalnim zadrugam v Žepovcih 2600 kg pšeuice, 2600 kg rži in 500 kg ječmena, v Apačah (E. Kardelj) 1600 kg pšenice, 1200 kg rži in 1400 kg ječmena, v Negovi 800 kg pšenice in 100 kg ječmena, v Podgorju 1000 kg pšenice in 200 kg ječmena, v Za potoku 700 kg pšenice, Naprozi v Postojni 10.000 kg pšenice in 3000 kg rži, Naprozi v Murski Soboti 2800 kg pšenice in 4000 kg rži, kmetijsko obdelovalni zadrugi v Se-govcih pri Apačah 500 kg ječmena. Naprozi v luruišeu 2200 kg pšenice, kmetijsko obdelovalnim zadrugam v Vrbju pr Žalcu 2400 kg pšenice in v Lulverciii 1000 kg pšenice, okrajni zadružni ipeJmni zvezi v Ptuju 9800 k gpšenice, 56.000 kg rži in 4900 kg ječmena, Naprozi v Dolnji Lendavi 6000 kg rži, Naprozi v Krškem 6500 kg pšenice in 3500 kg ječmena, kmetijsko obdelovalnim zadrugam v Gornji Radgoni 8100 kg rži in v Apačah (M. Gubec) 2900 kg rži. Kolikor posamezna naročila ie niso izvršena po naročenih količinah, bodo pošiljke še sledile. Opozarjamo, da je vse žito očiščeno in razkuženo, zato naj nikjer ne uporabljajo zn hrano ljudi ali živine, ker je škodljivo, Odlsčba o s kupnih cenah grozdja, mošta in vina letine 1947 Na podlagi 7. člena zvezne uredbe določanju in kontroli cen z dne 24. oktobra 1945 (Uradni list FLRJ št. 803/34). in na podlagi zvezne odločbe o premiranih odkupnih cenah za vino letine 1947 urad za cene pri predsedstvu vlade LRS zaradi odkupa in prometa z grozdjem, moštom in vinom letine 1947. določa: 1. člen. Vina- letine 1947 in prejšnjih letin^ pridelana v LR Sloveniji, sepo kakovosti (barva, okus cvetlica, ekstrakt, kislina in harmonija) in po alkoholni stopnji se dele na izbrane vr-ste — sorte in tipe, razvrščene v sedem skupin pod pogojem, da dosegar jo tisto najnižjo stopnjo alkohola (maliganov), ki je za posamezno skupino določena. Ista razvrstitev velja tudi za njihovo grozdje in mošt, če dosegata za skupino določeno najnižjo stopnjo sladkorja. I. skupina: Rdeči in dišeči traminec, ruiandec, muškati, renski rizling, sovinjon (muškatni silvanec) in beli burgundec. . •II* skupina: Laški rizling, silvanec, šipon, modri burgundec, ranina, malvazija, bela klevna, rebula, pekrčan in jeruzalemčan. III. skupina: Kraški ln Istrski teran, refoško, zeleni silvanec, zelenec in metliška črnina, blzeljčan in Haložan. IV. skupina: Neuburgovec, modra frankinja, veltlinec, zelena pinela, žlahtnina, portugalka, žametna črnina, bric, beli in rdeči metličan, belo dolenjsko vino in cviček. V. skupina: Modra kavka, k&včlna ln kraljevina. VI. skupina: LlpovSčtna, vrbovec, peček in javor. VII. skupina: Belina, zelenika iu 3lankamenka. Kolikor posamezna sorta ali tip vina ne doseže najnižje alkoholne stopnje oziroma pri grozdju in moštu najnižje stopnje sladkorja, določene za skupino po gornji razvrstitvi, se sama po sebi razvrsti v tisto nižjo skupino, ki ustreza po predpisani najnižji alkoholni oziroma sladkorni stopnji. Za vina oziroma mošte iz raznih sort (mešana vina in moštl), velja cena prevladujoče sorte oziroma skupine, če dosegajo za skupino predpisano najnižjo stopnjo alkohola oziroma sladkorja., 2. člen. Določajo se naslednje najvišje odkupne cene za grozdje, mošt ln vino po skupinah ln stopnji sladkorja oziroma alkohola. Cene v absolutnih zneskih za 100 kg grozdja oziroma 1 hi mošta in vina so izračunane z upoštevanjem najnižje stopnje sladkorja oziroma alkohola, določene za posamezno skupino. DNEVNE VESTI KOLEDAR Sreda. It toptembra: Nikolad TVriedsM četrtek, U. septembra: Milan SPOMINSKI DNEVI 10. IX. 1943. — Ustanovljena Jugoslovanska vojna mornarica. — Primorski partizani vdrli v Gorico. 1Ö. IX 1581. — Začetek pohoda kozaka Jerin» k a v Sibirijo. 10- IX. 1756. — Ustanovljen Ruski teater v- Peterburgu. 10. IX 1898. — Ustanovljen prvi delav. ski lii-t v Srbiji »Radničke novinec. 10. IX. 1915- — Avstrijci bombardirajo v prvi svetovni vojna srbsko prestolnico Beograd. DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Kmet. Ciril Metodova 43; lekarna Ustar. Šele*iburgOva ulica 7. • POZIV V soboto, 13. septembra ob 9. uri dopoldne imajo L, II. in III. LPĐB /bor na Kongresnem trgu. Zbora naj se udeleže tudi štabi brigad in brigadirji. MO LMS Brigadirjem 5. LMUDB! Zbirališče ra naš Izlet v Bohinj bo v soboto 13 septembra ob 10. pred glaviu-m kolodvorom-Tz Ljubljane odpotujemo z vlakom ob 11., prej pa bomo razdelili značke in diplome. Za prenočišče in delno tudi za hreno je preskrbljeno v hotelu Zlatorog. _Prl-leoite s seboj glasbila. Komandant. 3794-n Pevski zbor LŠM — ljubljanske univerze. Sklicujem nujen sestanek vseh v Ljubljani bivajočih Članov-ic v sredo lft. sept. ob 19. ▼ balkonski dvorani. Pevovodja 2455-fl Koncert. Koncert kulturno umetniSke-ga društva poStnih uslužbencev v Ljubljani. določen za 4. sept. t. 1. bo dne 11. t. m ob 20. uri v bivši frančiškanski dvorani. 7.e nabavljene vstopnice ostanejo v veljavi. Gospodinjske pomočnice podr. štev. 1! Množični sestanek bo v četrtek 11. sept ob 20. zvečer v kavarni T«*jbor- T«ti dan gremo na udarniško delo. Zbirališče ob *4 na 13. t podružnični pi6ami. Pridite! 2452-n Pisan večer Radia Ljubljana. Pisan večer Rnd.ia Ljubljana, ki bo v petek 12-septembra ob pol 21. v Unionu, bo po raznoliki sestava svoje-pra sporeda izredno zanimiv in tudi nov v okviru^ naših kulturno umetniških prireditev. Na wy>-redu «O: soliwti, orkestri, ansambli, pianist, recitatori»! i.n nova godba na pihala. Vsi z Radia, poleg: še Zbor grafične mladino pod vodstvom tov. Miheliča. Vstopnice so naprodaj v knjigarni v kipu Matici. 24 53-n Enotnega knjigovodstva, oboj. del tev dobička, «o temeljito naučite po praktični metod.?. Prijave: Instrukcije. Koustp«-ni trg 2/II. (Tel. 23-91 ) 2454-n KINEMATOGRAFI LJUBLJANA. UNION: francoski film « ž.Tvlienju francoskega komponista — H. Berlioz-a: »Fantastična ft:mfonHa«, slovenski filmaki »Obzornik«. Pred«tav* ob 16-15. 1*.15 in 20 15. - M ATTC A: francoska film komedija »Oosnnd Rektor*. tednik. Predstave ob 16-15, IMS in 20 15 — SLOGA: sov. film. komedija »Štiri ftrca». tednik Predstave ob 16 15, 18 1-5 ln 20.15. - TI VOLT: sovjetska filmska pravljica »Na ščnk;no zapoved«, tednik. Predstave ob 20 in 21-39 MXRTBOR. ESPLANADU: sovjetski film ♦ Bogata nevesta«, tednik. — GRAJSKI: francoski film »Svetla bodočnost* tednik- Predstave ob 16.30. 18.30 in 20 30. —» LETNI: sovjetski film »Glasbena komedija«, tednik ELJE. METROPOL: sovjetski film »Ho. vek s puško«, tednik. — DOM: sovjetski film »Morski bataljon*, tednik PTUJ: francoski film »Kavarna v pristanišču«. tednik Šolstvo Sku- Najniž. stopnja 100 kg M hi vina cena za cena za cena za pina s tail- alko-kurja hots grozdja mošta po prvem pretoki 1 g sladk v kg grozdja X g slad ' v 11 moÄta X maligan (I*/. alk.) v 11 vina din din din din din din I. 20 12 1.520,— 2.180,— 2.280,— 0.76 1.09 1.90 n. 19 11.5 1.312.— 1.862,— 1.955,— 0.68 0.98 1.70 m. 18.3 11 1.171,— 1.693,— 1.760,— 0.64 0.92 1.60 IV. 17 10 1.037.— 1.479,— 1.550,— 0.61 0.87 1.55 v. 16 9.b 832,— 1.184,— 1.235,— 0.52 0.74 1.30 VI. 15 9 720,— 1.035.— l.OSO,— 0.48 0.69 1.20 VII. 13.4 8 590,— 844,— 880,— 0.44 0.63 1.10 Pri višji stopnji sladkorja oziroma alkohola se cena sorazmerno poviša. Nepovreti sladkor se priračuma k alkoholu. Te cene.veljajo za prevzem pri pridelovalcu, za mošt izpod stiskalnice,.1 za vino po prvem pretoku in sicer kot nagrajene (premirane) za tiste količine, ki jih bodo pridelovalci prodali najkasneje do 31. decembra 1947. Za vino, ki bo prodano od 1. januarja 1948 dalje, bodo določene nižje odkupne cene. 3. člen. Cene te odločbe veljajo tudi za vino letine 1946 in prejšnjih letin in sicer v razvrstitvi po skupinah 1. člena te določbe. 4. člen. Vina v jakosti z manj kakor 8% alkohola, vina trt samorodnic (hibridna vina), skisana in pokvarjena vina ne smejo, priti v promet za ljudsko potrošnjo niti ne kot samostojna, niti ne kot mešana vina. Odkupovati se smejo samo za industrijska podjetja in uporabljati za industrijske namene. Cene zanje bodo določene s posebno odločbo. 5. člen. Kalo za prvi pretok se določa vključno s kalom pri prevozu na 4.59o, za katere je cena mošta izpod stiskalnice nižja napram ceni vina po prvem pretoku. Sam kalo, ki nastane pri prevozu, pa se-določa z 1.5%. Će se prevzem opravi na zbirni postojanki kupca, pripada ta kalo pridelovalcu. Razmerje med cenami grozdja, mošta in vina se ravna po naslednjih ključih: 100 kg. grozdja izda 70 1 mošta; 1. % sladkorja velja za 0.6 % alkohola. 6. člen. Državna podjetja za promet z vinom, ki vino negujejo ln predelujejo, In zadruge smejo po nagrajenih cenah te odločbe sklepati neomejeno v naprej pogodbe za dobavo vina g pridelovalci (kontrahi-ranje). Vsa gostinska podjetja smejo sklepati pogodbe v naprej po cenah te odločbe le za. tiste količine vina, ki jih bodo za svoje potrebe od pridelovalca kupila in prepeljala ter v svojih kleteh vskladiščila do 3l. decembra 1947. 7. člen. Vse druge podrobnosti sklepanja pogodb v naprej urejajo predpisi zvezne odločbe o odkupnih cenah vina letine 1947, ki velja tudi za ostali promet z vinom, v kolikor ta odločba nima drugih predpisov. 8. čl. Ta odločba velja takoj. Sočasno prenehajo veljati predpisi odločbe o prodajnih cenah vina tega urada z dne 7. julija 1947 (»Vestnik urada za cene« z dne 9. avgusta št. 107/23-26), v kolikor nasprotujejo predpisom te odločbe in zlasti glede odkupnih cen in razvrstitve v skupine. Zbirajmo sadne pečke Državna semenarna za Slovenijo mora zbrati večje količine pečk divjih jabolk in hrušk, ki jih bodo potrebovali za seme- Sadjarske zadruge in l»družnice Sadjarskega in vrtnarskega društva naj organizirajo nabiranje pečk v krajih, kjer je sadje letos dobro obrodilo. Vabimo tudi vse druge sadjarje, da zbirajo pečke divjih jabolk in hrušk. Seme mora biti od svežega, popolnoma zrelega sadja, zdravih, rodovitnih dreves srednje starosti- Pečke najlažje zbiramo iz tropin s presejevanjem na situ ali z izpiranjem z vodo. V poštev prihaja tudi seme tistih sort jabolk in hrušk, ki imajo dobro razvite- pečke. Te so: zlata parmena, Ontario, ananas, lepo-evetka, baumanova, koksova, oranžna, šampanska reneta, boikovo jabolko, rdeči sčetinec, carjevič, gdanski robač. šarlamovska- tafelček in druge ter hruške: viljamovka, kleržojka, a vran- ska, angolenka, gaietovka, boskovka in druge. Cene bodo najbrže enake kakor lani, ko so bile pečke lesnik po 200 din, divjih hrušk pa 250 din. Kdor želi zbirati pečke, naj se takoj javi Semenarni za Slovenijo v Ljubljani. Nekatere državne drevesnice pa zbirajo koščice breskev po ceni 15 din za kg- Zbirajo jih uprave državnih drevesnic: Boštanj, Grm, Holemež. Kapela, Konjice- Kostanjevica, Pekre, Podgradje, Podlehnik, Rakičan, Rogatec, Vinomer in mariborska šola. Koščice breskev naj pošlje ali prinese vsak nabiralec sam najbliižji upravi državne drevesnice, ki mu jih bo takoj izplačala. Tovariš, tovarišica, ali sl že redni podpornik Socialnega fonda OF? Dom Igre In dela na Prulah V-plao'va- aje bo dne 11- iu 12. sftpt. od 8. do 18. Na i »ml a rs k ih Šolah v Ljubljani M prične redni pouk v ponedeljek 22. senrt. oh 8 Vpisovanje v TI.. TIT. in IV. razred Srednje «rosp. Sole itn v IT- razred Dvoletne gospodarske Sole bo dne 15. aejp-tembra ob 8. V TI. razred Dvolelne gospodarske Sole lahko vstopijo dijaki, ki so opravili zaključni? izpit na Nižji gospodarski šoli. Ta razred »e odpre samo tedaj, če se zanj priglasi najmanj 80 dijakov (inj). Kandidati, k? »o se v jn-nii'ju mesecu vpisali v N:žjo gospodarsko Solo. se morajo brezpogojno zbrati v torek dne 16 sept. ob 8. nri v šolski dvorani, da «e vpišejo v T. raz^-d Droleto« «•oMpodarske Sole ali pa Ekonom «kv^ra tehn.iknma. ki trnja tri leta. ker je Nižja gospodarska Sola odpravljena. Ravnateljstvo -priporoča dijakom predvsem vpis na Ekonomski tehnsikum, k*M* bodo v prvi vrsti dijaki Ekonomskega tehn/ikuma dobili Štipendij« Mimatrotva za trflravj-no ln preekrbo. Radio Ljubljana, Maribor In Slovensko Primorje I 'red za sredo 6.00 Budnice. 6.15 Iz naših ffasopteov. Dnevni spored. 6 25 Veder jutranji spored. 7.00- Pesmi slovanskih narodov. 7.15 Napoved porovila. objave in radij- ski koledar. — 12-30 Napoved časa in porodila. 12-45 Lahka glasba, mali oglasi in objave 13-00 Oddaja za pionirje. 13.30 A. Glazunov: Stenjka Razim — sirafondčna pesnitev. 13-45 Ruski tečaj Društva z% kulturno sodelovanje Slovenije s SZ: Članek sVažno sredstvo za vzgojo pionirjev« — II. del (Ruski list. 6. zvezek, str. 87). 1.4-00 Slovenske narodne pesmi po;« Božo Grošelj, pri klavirju spremlja Av-ffust Stanko 14-15 Napoved časa in poročila.— 19.00 Radijski dnevnik. 1910 Terra saksofonist Srečko Draž;l. pri klavirju spremlja Boris Borštnik- 19-30 Napoved čaesa in poročila. 19 45 Lahka grlasba. msU ogiasi i.n objave. 20.00 Zdravstvena ura — dr. Iva.n Bonač: Preskrba z zdravo pitno vodo. 20.15 Slovenske narodne pelini pojo Fantje na vasi. 20.45 Milenko Filipovič: Naša industrija in petletni plan* 21.00 A. Lort-riner: Baletna srlai-ha iz opere »Undlne«. 21-10 P. T. Čajkovski: Godalni kvartet op. 11 v D-dnru. Tzvaja Tržaški eodalni kvartet. 21-35 f^pek pe-srni in drobnih skladb 22 00 Pre-pos vestt Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Pi-an spored orkestralne in solistične elasbe- Po daljši mučni bolezni — posledici fašistične ječe — nas je zapustil v starosti 49 let, naš nepozabni mož, skrbni oče, sin, brat, svak in stric Franc šfeblaj tovarniški delavec in posestnik Pogreb pokojnega bo v četrtek 11 t. m. ob 15.30 na župnem pokopališču na Jesenicah. Jesenice 9. septembra 1947. Žalujoči: Marija roj. Režek, žena; FRANC, sin; MARIJA, hči; mati, ln ostalo sorodstvo Preskrba DELITEV MILA Gospodarski odsek okraja Ljubljana-okolica obvešča vse maloprodajalce, da delijo milo za mesec avgust na avgustove živ. nakaznice v tem mesecu, v kolikor ga potrošniki še niso prejeli, m »ioer po obrokih, ki jih je razpisalo MTP-Milo za september se deli na septembrske živilske nakaznice. Službene objave UBADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE prinaša v Številki 37. letnik IV-, z dne 8. septembra 1947. naslednjo vsebino: 207. Uredba o stroških državnih odkupnih podjetij republiškega in lokalnega pomena 208. Dopolnitev navodil o nagradah za oddajo kož domače klavne živine. AVTOBUSNA PROGA VAČE—LITIJA—TREBNJE Avtobusna proga Vače—Litija—Trebnje bo na novo vzpostavljena 12. t- m. po na. slednjem voznem redu: 15.55 od h. Vače prih. 15-45 15.20 prih. odh. 15-20 Litij* 6- 45 odh. prih. 14.10 7- 40 prih. Sv. Križ odh. 13.15 7-43 odh. pri Litiji prih. 13.12 8.40 prih- Trebnje odh. 12-15 Opomba: Med Sv. Križem In Litijo avtobus ob nedeljah ne vozi, na ostali progi vozi v^ak dan. Avtobus ima v Litiji ugodne zveze z vlaki v obe smeri. DAPPS. MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO LRS OBVEŠČA: Navodila ln odrezki živilskih nakaznic za oktober 1947. Obroki raoionirane hrane Ln mila so za vse potrošnike enaki kakor v mesecu septembru. Moka: potrošniki prejmejo enotno krušno moko {vmes šteje tudi zmesna sor-žična in ržena moka do največ 20 odstotkov). Noseče žene prejmejo kot dodatek po 500 g bele moke na odrezek »1«. Dojenčki in otroci od 2 in pol leta do 14. leta prejmejo mlevske izdelke v količini in na število odrezkov {kruh »a«) kakor v mesecu septembru. (Kot že objavljeno se odvzemajo za kruh in moko samo odrezki »a*, odrezki »b« so razveljavljeni. Sladkor: deli se na sledeče odrezke: TD n5 in 116. SD 213 in 214. LD 311 in 312, Nav 410, Do.i 513. Om 613. Nos 2-Maščoba: za meßec oktober je bila razdeljena že v mesecu septembru, zato razveljavljamo odrezke za maščobo oktobrskih živilskih nakaznic v celoti. Meso se deli na sledeče odrezke: TD SD LD Nav Do j Om 4. oktobra 101 201 301 401 501 601 11- oktobra 102 202 302 402 502 602 18. oktobra 103 203 303 403 503 603 25. oktobra 104 204 304 404 504 604 Milo se deli na odrezke: TD 117, SD 216. LD 314. Nav 412. Doj 515. Om 615 Pri enodnevnih in tedenskih nakaznicah nd nobena h sprememb. (Iz pisarne MTP) j diaiC ag£aii Oglasni oddelek telefon štev. £8-83 vodja oddelka tel štev. 88-58 SLUŽBU IŠČEJO MESTO za trgovsko vajenko, da bi se izučila v trgovski stroki, če mogoče v Čim večji bližini doma, iščem. Šolo sem končala z odličnim uspehom- Marja Skale. Celovnik 21. Loka pri Zidanem mostu. 22.383-1 ŽELELA BI SE izpopolniti v fotografski stroki, nekoliko prakse že imam-Paula Pudgar, Mežica št. 10. pri Prevaljah. 22-334-1 MLAJŠA NATAKARICA išče zaposlitve v solidnem lokalu — lahko krajevnem-Pavla Pudgar. Mežica 10. 22.264-1 SLUŽBO DOBE POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO. ki zna kuhati, sprejme takoj petčlanska družina (samo odrasli). Plača 800 din. Predstaviti se med 14. inl5. Ivo Lubej. Hrenova 16/1 22-379-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe in eno brez kuhe takoj sprejmem. Gale. Stiška ul. 1/1 (Sv. Jakoba trg). 22.359-2 POSTRE2NICO parkrat tedensko iščem-Klemenc, Gregorčičeva 29IV. mala vrata. 22-331-2 RAJONSKI LJUDSKI ODBOR MOSTE —• III išče za svojo mizarsko delavnico 6 mizarjev in za alumil 10 delavcev. 22.281-2 POMOČNIKA, dobrega za velika dela, sprejme modna krojačniea. Karlin Marjan, Ljubljana. Beethovnova ulica štev 15- 22.004-2 IŠČEMO OSKRBNIKA za stalno planinsko postojanko na Mrzlici (1119 m)- Ponudbe s karakteristiko poslati na SFD Rudar — planinska skupina Trbovlje 22.334-2 SPOSOBNEGA POSLOVODJA za opekarno takoj sprejmemo. Pojasnila daje OGRAD. Maribor. Gregorčičeva ulica St 19 22.333-2 FANTA, ki bi opravljal vsa hišna dela in delo v točilnici, z začetno plačo 1500 din in vso oskrbo v hiši vzamemo v službo. Prav tako sprejmemo pridno dekle z začetno plačo 1200 din in oskrbo. Upoštevale se bodo le poštene tn vestne osebe. Gostilna Mrak. Rimska c. št. 4. 22-369-2 SLUGA, ki ima veselje tudi do tehničnih del sprejme delavnica za pisarniške stroje. Pismene ponudbe^ z opisom dosedanje zaposlitve poslati na ogl odd. pod: »Takoj«. 22-365-2 DOJILJO za pomoč 1—8 krat dnevno za takoj iščem- Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 22-322-2 IŠČEM POSTRE2NICO od 8. do 14 dnevno. Pogoji po dogovoru. Oglasiti se med 16. in 18* Mejnik. Ribniška ul. 8, Moste. 22 34G-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO v popoldanskih ali dopoldanskih urah iščem-Wiidman. židovska ßteza 2/II 22-388-2 PKODAM PRODAM: lepo posteljno pregrinjalo, skoraj nove namizne prte, serviete, nekaj zaves, blago za moško suknjo, volneno in svetle barve. Naslov v ogl odd. 22.385-5 PRODAMO: kombinirano omaro za dnevno sobo.mahagonovo nizko kredenco za jedilnico, kuhinjsko mizo, kompletuo jedilnico, spalnico ter dobro ohranjen tricikel, ABC. Ljubljana. Puharjeva ul- 3. 22-378-5 GINEKOLOŠKO MIZO. popolnoma novo prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod: *Mi.za« 22.377-5 GLOBOK VOZIČEK in košarico prodam. Subič. Koroška ulica 10 (za stadionom)- 22-376-5 MOŠKO ZIMSKO SUKNJO, črno, predvojno blago, skoraj novo, prodam. Slomškova 17/1, desno. 22.373-5 JEDILNI PRIBOR za 12 oseb, rje pro-t, nov. prodam. Naslov v ogl. odd. 22.372-5 MOTORNO KOLO 10U cm* v brezhibnem stanju prodam. Košir pri Margan, Vič - Brdo. 22-344-5 PRODAM: violini, cela in polovična, mandolino, kuhinjsko tehtnico in po steljo z vložkom Ogled popoldne. Rožna ul. 37. 22.343-5 11) LITERSKO STISKALNICO za sadje prodam za 1500 din. Prodam tudi Weck kozarce za vlaganje- Naslov: Moste, Ciglarjeva 20. 22-342-5 BLAGO s podlogo za moško obleko prodam Ogled od 13. do 15. Naslov v ogl odd. 22-341-5 VOLNENO TEMNOMODRO blago za ženski plašč in moško sivo snknjo za manjšo postavo prodam- Naslov v ogl. odd. , 22-338-5 MOŠKO KOLO, novo. nemške znamke, zamenjam za žensko oziroma poceni prodam. Naslov v ogl odd. 22-335-5 STOJEČO SVETILKO in ndoben naslonjač prodam. Gogala. Gregorčičeva 29 TV mala vrata. 22 352-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov: Kristina Slak. Gosposvetska 10/III. 22 .370-5 CEVL.TE ŠEVRO. štev. 36. nove. nizke, predvojne, prav lepe, prodam Križev-niška 5/1- desno. Zvoniti od 11. 22 324-5 LAROSTIDIN INJEKCIJE prodam Ogled od 1. do 3. popoldne- Naslov v oglasnem oddelkn. 22 323-5 SREBRNO LISICO, krasno ln ženski zimski plašč prodam. Ogled od 11. do 15. Naslov v ogl- odd 22-316-5 DVE MECESXOVE KADI. novi. za približno 10-000 1 ugodno proda Franc Bergant, Medvode. 22.290-5 POCENI RAZPRODAJAMO' stražnice u» Jermena 180 mm oklopne blagajne ir omare, pohištvo za pisarne, pihalne šivalne, pletilne, čevljarske mesarska m druge stroje tehtnice od 5 do 5000 k2 bencinske fcn druge motorje, diname agregate, aknmnlatorske postajei ben oinsk* In električne kompresorje, kom oletne autogene aparate, kalnpe za c* mentno opeko, razno orodje za »vto mobile in stroje, avtomobilske dele Dieselove črpalke, dvigala vseh vrst bicikle itd. »Starina« — Novakovič V Zagreb Vlaška 101 Tel 24-589 21 066 5 MAČEHE, krepke, pikirance za vrt in grob po 0 50 din kom prodam T. Ja nežič. Lj.. Sv. Jerneja 47 a. 21.761-5 PRODAM: polstabilno lokomobilo R Wolfa. Magdeburg. 12 Atm. 40—50 HP. prav dobro ohranjeno: dvakrat kombi, niran valjak. 600 x 200 mm. tvornice Amme Gi-seken: dvodelni plansichter. enodelni stroj Gris - futz ln stroj za robkanje. A. Perrin, Vrboveo kod Za greba. 22-2S5-5 PRODAM lepo zakonsko spalnico. Naslov v oglasnem oddelkn. 22 298-5 OTROŠKI VOZIČEK, lep globok, ugodno prodam. Zarnikova 15. 22-314-5 TRICIKEL za invalida, lahka jeklena konstrukcija, prodam. Mestni tre šte vilka 12/1. 22-313-5 FRIGTDATRE »ELEKTROLUX« na plin in elektriko, žepno uro Tissot. črn žen ski plašč, prodam Naslov v oglasnem odd. 22-312-5 SPALNICO, perzijsko preprogo, sobno kredenco prodam. Zrinjskega c. 7/TI. vrata 6. 21-998-5 USNJEN PLAŠČ zamenjam za kolo al» prodam. Naslov v ogl. odd. 22.304-5 PISALNI STROJ, pisarniški, koncertni klavir, kratek, skoraj nov. proda Za vec, Maribor. Gosposka 20. 22.308-5 V MATERSKI RADIO, skoraj nov, ugod no prodam. Poljanska c- 47. pritličje, levo. 22 309-5 PSA VOLČJAKA. 6 mes. staTega prodam. Naslov v ogl. odd. 22-310-5 TRT KRASNE PALME (pahljače), oleandre, evonimus. vrtne jagode, razne trajnice, čebulice tulipanov, narcis, muscari. crocua. prodaja Polše. Mala vas 40. Ježica. 21.447-5 PRODAM: 4 postelje, 2 spodnja rabljena m od roča in rjavo hrastovo mizo. Naslov v ogl odd. 22-246-5 CRNO HRASTOVO JEDILNICO prodam- Naslov v ogl. odd. 22-244 5 PRODAM: šotor za dve osebi, aparat, za sobno veslanje, filmsko platno, pribor za razvijanje filmov, moške žepne ure. čevlje, klobuke, ovratnice razno automobilsko in mehanično orodje in pleč (gašperček). Ogled popoldne. Na «lov v ogl. odd- 22 321-5 PRODAM 2 beli. skoraj novi halji. Droržakova 3TL levo. 22 318-5 OTROŠKT VOZIČEK, globok dobro ohranjen. ter go.izarje št. 43. pocei»i prodam- Dobovšek Ivan. Turnarjeva 20 a. Stožioe, Ljubljana. 22 338-5 BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE, rjavo in zeleno prodam Naslov v oglasnem oddelku. 22 337-5 RAZNA VOLNENA OBLAČILA napro daj v trafiki, Ambrožev trg- 22.332-5 ANTIK- SALONCEK prodam. Ogled pri Levanič Olgi. Lepodvorska 14- 22-331-5 RABLJENO KUHINJSKO OPRAVO in nekaj kosov moških oblek po zelo ugodni oerrn prodam. Naslov v oglasnem odd. 22-328-5 MOŠKO KOLO, rabljeno, štrapacno, ugodno prodam. Zrinjskega cesta 6/n, levo- 22 336-5 ZIMSKO SUKNJO za srednjo postavo prodam. Sv. Jakoba trg 8/II., 1. 22-363-5 MOŠKO KOLO prodam- Trstenjakova 3 klet. 22.350-5 BRILJANTNI PRSTAN prodam Naslov v ogl. odd. 22-349-5 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO, malo rabljeno, prodam Naelov v oglasnem oddelku. 22.340-5 KOKOSOV TEKAČ. 7 m dolg, lepo preprogo, moško sivo obleko, zlat križec z verižico, zavese ln drugo prodam Naslov v ogl. odd- 22-389-5 KUPIM LINOLEJ, nov, brez vzorca, kupim. Naslov v ogl. odd. 22.386-6 TO POLI NO. DKW. Škoda ali Opel kupim Ponudbe na ogl. odd. pod: »Topo lino. 22-382-6 OTROŠKO BANJO, emajlirano ali cinkano in poševno mizo takoj kupim-Belak. Medvedova 5 a/II. 22-371-6 t.VJiUAK.NA IN ANUKVAKIAI Can kar.ier«. taiužbe Miklošičeva cesta lt capn.ie in nrodaja antikvarične knjiu. r vsrh jezikih SP 34 f KUPIMO STROJ za seštevanje na ročn5 ali električni pogon. Ponudbe poslati-Medič Id Zanki Maribor Glavni trg št 20 21 859-6 PLOČEVINASTE SODE za olje ln razne cisterne za petrolej ponuditi Naprozi, Sevnica. 22-182-6 WTO GUME. 19X5.00. nove ali dobro ohranjene knpim Naslov: Muzejska ni 3, pritličje, levo- . 21 792-6 PORCELANASTE školjke, dobro obra njene, za angleška stranišča kupi V. drž- gimnazija — Poljane 22-305-6 KUPIMO majhen pisalna stroj, pisalno mizo in pisarniško omaro. Ponudbe na ogl odd. pod: »Pisalni stroj«. 22.335-6 PUŠKO BOCK-HAMERLES z ali brez daljnogleda kupim. Najraje kaliber 16 X 8. vendar ni pogoj. Puška mora biti res dobro ohranjena m čiste cevi Cev za šibre mora biti najmanj 60% Ponudbe z opisom In ceno poslati na podr. Slov. Por. v Trbovljah. 22-325-6 MOTORNO KOLO 259-350 cm», v dobrem stanju, solidnih pnevmatik takoj kupim. Ponudbe na: Štrkalj Branislav Studenec 1 ali na Papirnico Vevče, telefon štev 40-58. 40-59 p- Polje -Ljubljana. 22-347-6 ŠTUDENT - KIPAR s podeželja, ki je ves dan odsoten, išče sobo v bližini cestne zelenice- Po želji plača s hrano. Pouuabe na podružnico SP v Celju. 22.327-10 DVOSOBNO STANOVANJE v Kranjski gori zamenjam takoj z enakim ali manjšim v Ljubljani. Zelo ugodno — zaslužek z letoviščarji. Naislov v ogl-odd- 22-366-10 PRAZNO SOBO v velikosti približno 20 m* brez štedilnika išče zakonski par. oba drž. uslužbenca, najraje v četrti Moste ali kjerkoli Naslov: Stane Žitnik. interna ki.. Zaloška 2. 22-348-10 OPREMLJENO SOBICO oddam starejši solidni ženski, ki bi pomagala 3 ure dnevno v gospodinjstvu. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Obema pomagano«. 22-339-10 RAZNO /AMKIMJAM ZAMENJAM čez 2000 kosov strešni ko \ za zidno opeko. Naslov v oglasnem od delktr 22-381-7 ZAMENJAM svetlo- ali temnorjave hi a če za sive. Naslov v ogl. odd. 22 245-7 ZIMSKT KRATEK POVRšNTK zame n.iam za trenčkoi la balon svile- Na slov v ogl. odd. 22.330-" Nhl’KhMICNINF MAJHNO DOBRO OHRANJENO HIŠICO z nekaj zemlje in sadnega vrta kupim na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek pod: »Upokojenec«. 22-361-8 POLOVICO TRTSTANOVANJSKE VILE z vrtom v Zeleni jami nanrodaj za cenA 170.000: polovico enodružinske vile v strogem centm z velikim vrtom in garažo za 750.000; večstanovanjsko hiše v Šiški z delavnico za 240 000. in razne lene parcele v vseh delih Ljubi iane proda Al- Planinšek, realitetna pisar na. Tvrševa 23. Ljubljana. 22.360-^ PARCELO do 500m* ali majhno hišico proti takojšnjemu plačilu ali na obroke v bližini Ljubljane ali Brožič kn pim- Ceno in naslov poslati na ogl odd pod: »Upokojenec. 40.000« 22-367 * SOBI* STANOVANJA ■’OPOLNO OSKRBO za nižješolca iščem v Ljubljani. Ponudbe na ogl oddelek pod: »Nižješolec«. 22 384-K’ GOBICO — lahko tndi Izven mesta — 'ščem Posteljnino imam- Cenjene po nndbe na ogl. odd- pod Štndent 22.375 H »PREML.TENO SOBO v centm ali bli žini išče mirna študentka Plačam tud v natnralijab- Naslov v oglasnem od delkn. 22-374-1 r EPO PRAZNO SOBO. n posebnim vhc dom in souporabo kopalnice išče sa lop *.Tniči*. Resljeva e 8. 22-260-11’ -ORO išče dijak osmošolec 1* Gorice. Na slov v ogl. odd. 22.306-1« ‘TUDENTKA AGRONOMIJE išče sobo pri dobri družini. Lastna postelj orna Ponudbe na oglasni oddelek pod »Breda*. 22-307-1(1 •SCEM SOBO (tudi pra-zno). Naslov v oglasnem oddelku- 22.319-10 •*ORO IŠČETA kjerkoli v Ljubljani di iaka 3. letnika TSŠ. Pomagala bi tnd: pri učpnjn. Ponndbe poslati na ogl odd. pod: »Skromno*. 22 317-10 'VOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako. Naslov v ogl. odd 22-329-10 V BRZOVLAKU na progi Maribor—Ljub ijana z odhodom iz Maribora ob 5., je bila dne 8 sept. na postaji Zidan.i most odnešena iz kupeja moška drap-suknja z vsemi dokumenti. Tista o»-eba. ki je suknjo odnesla, naj jo skupaj z dokumenti vrne proti nagradi 1000 din na naslov: Gerl Fjodor, hotel Soča. Ljubljana- 22.380-14 IZGUBIL SEM OCALA z rumenimi okviri od Magistrata do Tivolija Najditelj naj jih odda proti nagradi na: Kulovec. Miklošičeva 14/1II- 22 315-14 ZATEKLA SE JE PSIČKA, foksterier bela s črnimi lisami, stara 3 mes-, 8- t m- na živilskem trgu v Ljubljani. Sliši na ime Mini. Javiti proti dobri nagradi Kotnikova 19/IT. Jošt. 22 311-14 IZGUBILA .TE 8-letna punčka od Tržaške ceste št 4 pa do Tobačne tovarne 2 navadni živilski nakaznici Prosim poštenega najditelja, da jih vrne na naslov: Ivana Hariš. Tržaška cesta št. 4- 22.320-14 MAJHEN PES fox-terrier, kodrast, sivkast. 3 mes. star. se je izgubil 8. sent dopoldne na Vodnikovem trgu- Naidi-telj naj se javi v Kotnikovi ulici številka 19'TT-6. 22 362-14 MODRA OTROŠKA JOPICA je bila izgubljena 8. sept. od Kongresnega trga do Sv Jakoba- Prosimo poštenega najditelja. da jo proti plačilu vrne na naslov: Rudi Oven. Ljubljana Hrenova 17 22-387-14 Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri mož, brat ter stric STANISLAV HRASTNIK Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 10. avg. 1947 ob 16. na mestnem pokopališču v Celju. Celje, 8. avgusta 1947. Žalujoča žena PAVLA in ostalo sorodstvo. Tistemu, ki jo v nedeljo shranil kovčeg, ko sem ga pozabila na mariborskem vlaku, dam 1000 din nagrade. Knjigo, ki je bila v kovčegu, mu pa še posebej plačam. Naslov v ogl. odd. Glavna direkcija Zvezne Industrije oe-nja in game razpisuje NATEČAJ sprejem učencev in učenk v Industrijsko šolo v Domžalah pri Ljubljani. Direkcija otvarja svojo triletno indn strijsko-usnjarsko šolo v Domžalah pri Ljubljani, ki bo nastanjena pri Industrijskem usnjarskem podjetju kar bo omogočilo da se bodo učenci , brez velikih težav poleg teoretičnega lahko udeleževali tudi praktičnega Donka. V I razred te Sole bodo sprejeti nčen-«l. ki so končali tri razrede srednje alJ njej podobne šole ln oiso starejši od 17 let. Učenci, ki dovršijo to šolo. postanejo pomočniki usnjarskih mojstrov vn bodo vključeni v pogon usnjarske industrije Učenci bodo imeli možnost, da svoje šolanje nadaljnjejo- Do začetka pouka v šoli. bodo nčenel razporejeni do podjetjih kjer se bodo pri praktič nem delo spoznali z nsnjarsko industrijo Pri šoli bo organiziran internat. Prošnje za sprejem v šolo je treba poslati " najkasneje do 20. septembra t- 1-Glavni direkciji- V Solo bo sprejetih 50 učencev iz vseh republik. Kandidati naj prošnji, ki jo je treba kol kova ti s 20 din. priložijo naslednje listine: 1 Izpolnjeno splošno vprašalno polo, ki mora biti potrjena od pristojnega LO. 2. Spričevalo o končanem tretjem razredu srednje ali njej podobn© šole. 3- Zdravniško spričevalo kolkovano s 5 din. 4. Davčno spričevalo. O sprejemu v šolo bodo učenci pravočasno in posamezno obveščeni. Praktično delo se prične 1. oktobra t- 1. Glavna direkcija Zvezne industrije nsnja in gume Beograd. Dositejeva. št 26. t Po dolgi bolezni nas je danes zapustil v 72. letu starosti naš dragi oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Anton Tonsfc kavamar Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 10. septembra ob 16.30 z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 8. sept. 1947. Žalujoči: Silvija, Varićak roj. Tonejc, Maruša Stojič roj. Tonejo, hčerki; dr. Vladimir Var ričak, dr. Bogdan Stojič, zeta; Veljko Varićak, Mirjana Varićak, Irina Stojič, vnuki; tn ostalo sorodstvo. Dotrpel Je naš najdražji mož, nenadomestljivi oče, stari oče, tast, svak tn stric Janez Miklavčič drž. upokojenec Pogreb našega nepozabnega očka bo v sredo 10. septembra ob 16. iz kapele sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Vrhnika, Kamnik, Kranj, Ljubljana, 9. septembra 1947. Žalujoče rodbine: Miklavčič, Korenčan, Stanišič, Perko, Peneš Večje število tulih (stročnic) lz slame in papirja zal pakiranje steklenic kupi »SRBIJA« tovarna likerjev za rum in konjak BEOGRAD, Francuska 75. »SRBIJA« tovarna likerjev, ruma in konjaka BEOGRAD, Francuska ulica št. 75 kupi stroje za pranje, za polnjenje in za zapisanje steklenic, čistilne aparate, črpalke in rabinske stroj« Ponudbe pošljite na gornji n; dov. Za takojšen nastop iščemo: več pisarniških moči I n karespondentako z znanjem stenografije OKRAJNO SKLADIŠČE CELJE OKOLICA Celje * • Zapustil nas je naš predobri mož in očka dr. Ivo Lulik advokat Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 11. septembra 1947 ob 14.30 z Žal, kapele sv. Andreja, nakar bo prepeljan v Ajdovščino k večnemu počitku. Ljubljana, Ajdovščina, Gorica, dne 9. septembra 1947. Žalujoči: ANDREJA, žena; BREDA, hčerka; IVAN, sin in ostalo sorodstvo VISOKOŠOLCI, ABITURIENT!! DIREKCIJA TANJUG-A V BEOGRADU bo oktobra t. 1. cMfc>rla šest mesečni novinarski tečaj v Biogradu Upoštevali se bodo absolventi gimnazije in visokošolci, ki imajo veselje sa novinarski poklic. Udeleženci tečaja bodo prejemali primerno štipendijo in jim bo omogočen njihov študij, če so že vpisani na kaki fakulteti. Interesenti naj se do 15. septembra 1947 javijo pismeno ali osebno TANJUG-u za Slovenijo, Komenskega ulica 7, kjer bodo prejeli natančnejša pojasnila. TANJUG za Slovenije INDUSTRIJSKO PODJETJE v bližini Zags-efsa sprejme takoj : 6 IZVEŽBAMH UPRAVNIH URADNIKOV. i STROJNA TEHNIKA s srednjo tehnično šolo in l PERFEKTNO STENOGRAFINJO. Plača po uredbi. — Vsakdanji prevoz z avtobusom iz Zagreba v tovarno in nazaj ter plača sta zagotovljena. Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: TOVARNA MLINSKIH STROJEV, STUPNDK kraj ZAGREBA, telefon 04-04. POZOR! POZOR! MESTNO TRGOVSKO PODJETJE Mleko MARIBOR, Partizanska cesta Sl priporoča vsem Mariborčanom in tujcem, da obiščejo njegove ZAJTRKOVALNICE na PARTIZANSKI CESTI ŠT. 18 in KOROŠKI CESTI ŠT. 10 Postreženi boste s TOPLEM in MRZLIM MLEKOM, BELO KAVO, MASLOM, SIROM, JAJCI, PECIVOM L T. D. ! t i ♦ A i Martin Andersen Nexö: 89 V božji deteti žeto, trava prekmalu košena, in oboje je odhajalo naravnost na postajo in na vagone; skednji so bili prazni, velikih stogov sena, ki so sicer kot priče rodovitnosti stali po košnji okrog studenške domačije, ni bilo več, a v hlevih je bilo tako, da bi človek jokal. Izmed številnih krav mlekaric, ki so jih leta in leta tako skrbno in z ljubeznijo gojili, jih je bilo le še nekaj pri hiši; vsak dan pa so prihajale k jaslim nove živali in se spet umikale drugim. Domačija je bila podobna odprtim vratom, skozi katera prinašajo in odnašajo viharni vrtinci živali in pridelke. Da, viharni vrtinci so pustošili po deželi; bili so podaljšek neurja v drugih državah; vse je drgetalo, se je vrtilo, obračalo in dvigalo v zrak; kakor da je nekje v vesoljstvu zleknjena nenasitna pošast, ki vse sesa k sebi. Ne, ni bilo dobrol In kam je šlo vse to? Nenadno je začela nesreča človeku kljuvati srce in si jo je hotel razjasniti. Marija je morala vedeti, zakaj se je začela vojna. Zato gotovo ne, da bi strla moč Nemčije in da bi Danska dobila spet Južno Jyllandijo — to je Marija že vedela. Niti pastor Vraa, ki je spočetka vojno tako razlagal s prižnice, ni več verjel tega. Toda zakaj sicer? Imeti je morala vendar svoj vzrok! V tem pogledu je skoraj zavidala Jensa in njegove tovariše, ker so bili tako otroški. Ti niso prav nič premišljevali ali se žalostili, ampak so se s svetovno vojno sprijaznili kot z dejstvom, kot z nečim, česar pač ni mogoče spremeniti, in se jim je zdelo, kakor je bilo videti, še najbolj verjetno, da je Bog — če ga je že treba vmešavati v to — zanetil vojni požar zato, da bi dal kmetom zadoščenje za vrsto hudih let. Zato je Jensa Vorupa popadla včasih skoraj krščanska jeza do vsega, kar bi mu utegnilo pokvariti to ali ono možnost Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica št. MI — Telefon uredništva tal uprave št 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike št 38-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modlu Roman • »Kakor koli nameravaš, Jens, glej, da ne zapraviš svoje čiste vesti!« je dejala. »Te si ne moreš nikdar več spet kupiti.« »V tem pogiedu si lahko brez skrbi, mamica,« je odgovoril. »Vsak trenutek natanko vem, kaj delam.« Šesto poglavj e »Nihče ne more služiti dvema gospodoma,« je dejal nekoč Jens Vorup v jezi, ko se je Marija sklicevala na očeta in brata proti njemu. »Odločiti se moraš, ali za svoje sorodnike ali zame.« Toda za Marijo to ni bilo lahko. Na Jensa je bila navezana z mnogimi in močnipii vezmi. Že samo otroci, ki sta jih imela, so bili zanjo dovolj velik vzrok, da ga je imela rada. K temu moramo prišteti še navajenost na vsakdanje skupno življenje, to, da sta se morala neprestano prilagajati drug drugemu in da je bil on dober do nje in do otrok. Nikoli ni zahteval kaj zase! Marija ni vedela zagotovo, ali ga je kdaj ljubila ali ne. Toda imela ga je rada in je bila zaradi njegovih sposobnosti ponosna nanj. In tudi hvaležna mu je bila, ker je bil dober in nezahteven. Znova in znova se ji je zdel kakor veliki petelin na dvorišču, ki brska in se muči, da kaj izbrska, in potem ponosno gleda, kako se ona in otroci maste. Sam ni imel prav za prav nobenih drugih potreb, kakor delati. Toda popolnoma mu ni pripadala. Bistvenega v njej Jens Vorup ni mogel sprostiti. Zdelo se ji je, kakor da je globoko v njeni duši nekaj, česar se ni nikoli polastil, bodisi ker za to ni bil sposoben, bodisi ker ni potreboval tega; in to nekaj je bilo najboljše v njej, bilo je njeno jedro. Zakaj je bila do tolikih stvari, ki se jih je lotil ali počel, kritična? Zenska, ki popolnoma pripada svojemu možu, ni nasproti njemu nikoli taka! Jens je ni mogel tako do dna prežeti, je tako razbeliti, ,da bi vse prejšnje v njej zgorelo v pepel. Ni znal storiti, da bi glas rodne krvi utihnil v njej. Očetovi in bratovi nazori — pa naj se jim je še tako izmikala in se poiskušala okleniti Jensa — so imeli vedno nenavadno moč nad njo. Njej sami se je zdelo, da je v zakonu z Jensom hrabro vzdržala. Izravnavala je razlike, kolikor jih je mogla, in vedno si je prizadevala, da bi omilila nasprotja med njim in svojima sorodnikoma. In bila je na njegovi strani celo tedaj, ko ji je srce drugače velelo. Ali zdaj, ko je bil toliko zdoma in ko se ji je tako malo zaupal, je bilo to dostikrat zelo težko zanjo. Neznosno ji je bilo, da je morala samevati doma in da ni imela nikogar, s komur bi se lahko pogovorila; naj se je kakor koli notranje usmerila, življenje se ji je zdelo vendarle nekako nenaravno. Utegnila se je na primer odkritosrčno veseliti z Jensom njegovih uspehov, toda nenadoma se ji je zazdelo, kakor da je temelj, na katerem je zgrajena njena sreča, postal prozoren in da vidi skozenj v brezno nesreče in trpljenja. Jens jo je imel za histerično, kadar je nenadno iz veselega razpoloženja zapadla v mračno potrtost — to mu je brala iz pogleda. A kaj, ko pa je bilo vendar celotno življenje tako; vse, kar se je zgodilo, tudi največja sreča je bila samo izrodek strašne katastrofe. In nobena stvar ni mogla tega več omiliti, nič ni moglo pomiriti srca; leto je iztirilo iz svojega starega teka, letni časi se niso več enakomerno menjavali. Žito je bilo prezgodaj