• POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV 
• 
IZPUŠNI SISTEMI 

• 
AVTODIAGNOSTIKA 

• AVTOVLEKA 

• 
POMOČ NA CESTI 







POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO 




Si želite prenoviti kopalnico, ali le zamenjati obstoječe 
kopalniške elemente in armature? Renovirate stanovanje 
oz. si urejate mansardo in želite prestaviti oz. 
zamenjati ogrevalno in vodovodno napeljavo? 
Potrebujete vzdrževalca vašega objekta? 

Odgovor na vaše želje je: 
Domen – DHS hišne storitve s.p. 
mojster za vodovodne in ogrevalne instalacije 
ter ostala manjša hišna popravila. 
POKLIČITE na tel. št. 051/864-601 in ne bo vam žal, 
saj pridem točno, naredim hitro in natančno. 




Spoštovani bralci Našega kraja. 

Bojan Novak 
Poletje se počasi, a zanesljivo kot vedno preveša v jesen. Po poletnem premoru se vrača tudi naše občinsko glasilo. V juli­ju in avgustu se je nabralo precej novic, ki jih boste lahko prebrali na naslednjih straneh. 
V tej številki boste našli razpisa Obči­ne Dobrepolje za sofinanciranje ukrepov na področju kmetijstva in turizma. Pod­jetniki boste lahko našli veliko priložno­sti za sodelovanje na raznih izobraževa­njih in sejmih, medobčinski inšpektorat pa podaja nekaj pomembnih informacij 
o vlogi in pristojnostih redarjev. 
Zelo pomembni so sklep Okrajne vo­lilne komisije Grosuplje o določitvi volišč za zakonodajni referendum o izgradnji drugega tira Divača-Koper in navodila za glasovanje. Volivci bomo na volišča povabljeni v nedeljo, 24. 9. 2017. 
Otroci pa se čez nekaj dni podajajo nazaj v šolske klopi, mnogi bodo prvič okusili šolski vsakdan. Nikoli ni odveč prebrati prometnih napotkov in osveži­ti svojega ravnanja v prometu. Bodimo v naslednjih tednih res še pozornejši na najmlajše udeležence v prometu, saj še prehitro pride do kakega neljubega do­godka. Tudi prispevek ravnatelja naše osnovne šole govori veliko o varnosti. Sicer pa je v poletnem času v polnosti stekla gradnja novega vrtca na Vidmu. Ob tem pa je kar nekako potihem v bli­žini šole zrasla še ena nova zgradba, nova kotlovnica, ki bo nadomestila dotrajani ogrevalni sistem v šoli in v vrtcu. 
Za mnoge od vas bo dobrodošla in­formacija Telekoma Slovenije o name­ravanih korakih in časovnici  izgradnje 


N aš kr a j 
optičnega omrežja v naši občini. 
Nekaj poletnega zatišja je bilo čutiti v naših društvih. To zatišje se še pose­bej neugodno čuti v poletnih nedeljskih večerih, ko tudi letos ni bilo poletnih večerov. Žal pa so bila spet med najde­javnejšimi gasilska društva, ki so mora­la nekajkrat posredovati. Dejavni so bili tudi v Gobarskem društvu Štorovke in v društvu upokojencev, pestro pa je bilo kljub počitnicam tudi v knjižnici. 
V Strugah so imeli dva razloga za ve­selje in praznovanje. Gospod Zdravko Pogorelc je med svojimi rojaki prazno­val zlato mašo, otroci pa so se družili na oratoriju. V Tisovcu pa so na praznik dneva državnosti odprli tudi novo špor­tno igrišče, prispevek o tem pa si lahko preberete v tej številki. 
Prvo desetletnico uspešnega delova­nja so pred dnevi praznovali v Folklorni skupini Ponikve. Pripravili so res odlič­no prireditev s plesom in glasbo. Člane skupine sem v času priprav na dogodek povabil na intervju. Pogovor je nekaj po­sebnega, saj je bil delno opravljen kar s celo skupino naenkrat. Mlada zasedba je lahko vzor številnim mladim v naši ob­čini, ki polni mladostne energije čakajo na to, da se dejavneje vključijo v javno življenje. 
V naslednjih dneh bodo spet zaživela nekatera športna igrišča. Ob petkih se vrača dobrepoljska futsal liga, ŠD Do­brepolje pa bo to nedeljo pripravilo tra­dicionalni Športni dan v Bruhanji vasi, izvedbo katerega je junija preprečilo vreme. Podobno usodo sta pred mese­ci doživeli tudi Golažijada in Podgorsko rajanje in tudi za ti prireditvi boste našli novo vabilo. 

Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. 
Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. 
Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. 
Lektoriranje: Mojca Pipan. 
Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. 
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. 

Naslednja številka 
Naslednja številka izide v petek, 29. septembra. Rok za oddajo prispevkov je 19. 9. 2017. 
O koncu vas moram povabiti k branju zanimivega poročila našega občana Ro­berta Žlajpaha z olimpijskih iger gluhih športnikov. Tako kot nas je lansko leto velikokrat spodbudil uspeh Veselke Pe­vec, so nam lahko zdaj naši gluhi špor­tniki svetilnik, ki prižiga luč optimizma v vsakodnevnem tarnanju. 
Naj bo letošnji september uspešen za vse osnovnošolce in srednješolce, pred­vsem za tiste, ki stopate na novo pot. Dober začetek novega šolskega leta že­lim tudi vsem pedagoškim delavcem. Ob koncu pa zaželim veliko potrpežljivosti tudi staršem, ki boste svojega otroka pr­vič uvajali v vrtec. 
Srečno! ¦ 




Kaz a l o 

Iz občine .................................. 4 
Obvestila ................................. 13 
Aktualno .................................. 20 
Intervju .................................... 22 
Kultura ..................................... 25 
Iz dobrepoljske ambulante ....... 30 
Iz vrtca in šole .......................... 32 
Iz društev ................................. 34 
Šport ........................................ 51 
Pisma bralcev ........................... 57 
Zahvale .................................... 58 


Poletje je že v svoji drugi polovici in na­rava že naznanja, da tistih vročih dni ne bo več, čas za počitnice in dopuste pa se počasi izteka. Upam, da ste to res vroče poletje lepo preživeli in si nabrali dovolj pozitivne energije ter se tudi prijetno odpočili od vsakodnevnega tempa življe­nja. V občini Dobrepolje pa je pestro na raznih področjih in večje investicije lepo napredujejo. 
Največja naložba Suhokranjski vodo­vod, v vrednosti 3 mio EUR, poteka po terminskem načrtu in tudi s sofinancira­njem s strani države in EU ni težav. Dela sten iz opečnih blokov, pripravlja se ar­matura, v gradnji je vodohran za mete­orno vodo, ki bo uporabljena za sanitar­no vodo v straniščih, vgrajena je čistilna naprava … 


Občina se je s projektom vrtca prija­vila tudi na razpis Eko sklada za prido­bitev nepovratnih sredstev v višini pribl. 
280.000 €. Vrtec bo še energetsko učinko­vitejši, kar pomeni, da se bodo tudi obra­tovalni stroški v prihodnosti zmanjšali, kar je naloga občine, da projekte racio­nalizira in optimira. 
Ob šoli na Vidmu je v treh tednih zra­sel nov objekt – kotlovnica – in zaključena so vsa gradbena dela, tako kot smo načr­tovali, je to izvedeno pred novim šolskim letom. V mesecu septembru začnejo montažo strojne in elektronske opreme, v mesecu oktobru pridobitev uporabne­ga dovoljenja in začetek ogrevanja šole in vrtca na lesno biomaso. Kotlovnica je zgrajena v obliki javno-zasebnega par­tnerstva, torej občina v kotlovnico nič ne vlaga, plačuje le porabljeno toplotno energijo. Strošek občine je samo nadzor (gradbeni, strojni, električni), ki ga po zakonu mora imeti. 
Občina je pridobila vsa potrebna so­glasja za izgradnjo križišča na Vidmu proti Mali vasi, izbrala izvajalca in dela se začnejo v mesecu septembru. 
Prav tako smo pridobili vso projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste od železniške proge do središča vasi na Cesti, Elektro Kočevje bo izvedlo pre­stavitev transformatorske postaje in po­kablitev daljnovoda. Tudi tukaj se dela začnejo v septembru. 
V vasi Podgora bo izvedeno avtobu­sno postajališče, pridobljeni so projek­tna dokumentacija in potrebna soglasja. Izbran je izvajalec del in začetek gradnje je predviden na začetku meseca sep­tembra. 
V Predstrugah je izveden popis vseh del in poteka postopek izbire izvajalca za asfaltiranje ceste v ZN Predstruge, po izgradnji kanalizacije. 
Na železniški postaji v Predstrugah poteka izgradnja perona in podhoda za dostop na peron, izvaja se adaptacija same zgradbe in urejanja okolice oziro­ma prostor za parkiranje vozil. V planu sta tudi postavitev samodejnih zapornic in rekonstrukcija regionalne ceste čez 


Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci občinskega glasila Naš kraj. 
se izvajajo ob regionalni cesti iz Strug proti Kompoljam. Končno je pridobljeno soglasje za asfaltiranje oziroma doasfalti­ranje regionalne ceste Struge-Kompolje, v katero posegamo v času gradnje. Ob­čanom Strug se zahvaljujem za potrpe­žljivost, kajti ni preprosto živeti ob cesti, kjer se vsak dan dviga prah, posebno pa v vročih poletnih dnevih. 
Druga največja investicija je gradnja 8-oddelčnega vrtca na Vidmu. Tudi tu dela potekajo po terminskem planu in tudi suho vreme omogoča nemoteno gradnjo. Izvedena je več kot polovica prehod, da ne bo več pod tako ostrim kotom. Občina bo morala lokalno ces­to v Predstrugah ustrezno prilagoditi oziroma narediti rekonstrukcijo. Lahko smo veseli, da imamo v svoji občini vse prehode čez železnico zavarovane  z za­pornicami. Torej smo za varnost dobro poskrbeli, saj je bilo v zadnjem času v naši državi kar nekaj nesreč na železni­ških prehodih. Jeseni pa začnemo še do­končanje nadomestne poti ob železnici v vasi Cesta. Meritve so bile uspešno za­ključene, projekt je izveden. 


V obrtni coni v Predstrugah se kon­čujejo zemeljska dela in gradnja platoja. Septembra bodo začeli izgradnjo infra­strukture, ki bo zaključena do konca tega leta, ter pridobili uporabno dovoljenje. 
Letos poteka priključitev na optično omrežje v vasi Predstruge, na Videm­skem hribu in v Vodicah. 
Po vseh letih vlaganja napora v iz­gradnjo optičnega omrežja v občini Dobrepolje mi je končno uspelo, da bo Telekom naredil optično omrežje po ce­lotni občini v letu 2017/18. Načrt izgra­dnje optičnega omrežja v vsej občini je že izveden. Iz Grosuplja proti Vidmu že polagajo nov zmogljivejši optični kabel. V občini bo treba izvesti nekaj gradbe­nih del za položitev optičnega kabla, da bodo naši občani čim prej dobili to in­formacijsko tehnologijo. Ta projekt bo predstavljen vsem predsednikom vaških odborov, da bodo seznanjeni s potekom trase. V mesecu septembru bo Telekom imel tudi svojo predstavitev, ki se je ude­ležite v čim večjem številu. Končno bo občina Dobrepolje dobila informacijsko avtocesto, ki povezuje ves svet in brez ka­tere ni uspešnega poslovanja. ¦ 
Drage učenke in učenci, spošto­vane učiteljice in učitelji, dragi starši, 
šola je polna znanja, ki vam ga bodo pomagali pridobiti učiteljice in učitelji ter vaši starši. Res, da je učenje velikokrat lahko naporno in odvečno, vendar brez novega zna­nja ne moremo napredovati. 
Kakor koli že, sledite svojim sa­njam, poskušajte doseči tisto, kar ste si zadali, in si nikoli ne pozabi­te postavljati ciljev. Ciljev, ki so po godu vam in s katerimi boste dose­gli tisto, kar si vi želite. 
V novem šolskem letu vam že­lim veliko uspehov, veselja, dobre­ga druženja in prijateljstva. Bodite ali postanite tudi del zunajšolskih dejavnosti, ki bodo zapolnile vaš dan in vam le še dodatno prinašale znanje in razvijale različne sposob­nosti. 
Srečno in uspešno v šolskem letu 2017/18! 
Opozorilo: 
V tem šolskem letu je ob šoli na Vidmu gradbišče, gradi se vrtec, zato bodite še previdnejši in ne za­držujte se na mestu, kjer potekajo gradbena dela, ali na lokalni cesti. Posebej previdni bodite v prvih šolskih dnevih, ko prihajate z brez­skrbnih počitnic in se je treba nava­diti na nov režim v okolici šole. 



••• Iz občine ••• 
Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: 
• 	
pomoč za dejavnosti, povezane z izvo­zom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugi­mi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; 

• 	
pomoč, ki je odvisna od prednostne upo­rabe domačega blaga pred uporabo uvo­ženega blaga. 


(3) Pomoči po tem razpisu za ukrepe na pod­lagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. 
Spodbujevalni učinek 
(1) 
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbuje­valni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavno­sti. 

(2)
 Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: 


• 	
ime in velikost podjetja; 

• 	opis projekta ali dejavnosti, vključno z da­tumom začetka in konca; 

• 	
lokacijo projekta ali dejavnosti; 

• 	
seznam upravičenih stroškov; 

• 	
vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jam­stvo, vračljivi predujem ali drugo) in zne­sek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ; ter 

• 
izjave vlagatelja: a) da ne prejema oziroma ni v postopku pri­dobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega od­stavka 7. člena pravilnika. 


Kumulacija (8. člen Uredbe Komisije št. 702/2014) 
(1)
 Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določenih s tem razpisom za Ukrep 1, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v členih 14, 15, 21, 38 in 43 Ured­be Komisije (EU) št. 702/2014, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se del­no financira iz sredstev EU. 

(2)
 Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičeni­mi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže naj­višja intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. 

(3)
 Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. 

(4)
 Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira z nobeno pomo­čjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi 


stroški, če bi bila s tako kumulacijo preseže­na intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. 
A . UKREP 1: POMOČ ZA NALOŽBE V OPREDMETENA ALI NEOPREDMETENA SREDSTVA NA KMETIJSKIH GOSPODAR­STVIH V ZVEZI S PRIMARNO KMETIJSKO PROIZVODNJO 
(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj eden od naslednjih ciljev : 
• 	
izboljšanje splošne učinkovitosti in traj­nosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvo­dnje; 

• 	
izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne stan­darde Unije; 

• 	
vzpostavljanje in izboljšanje infrastruk­ture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, koma­sacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. 


(2) Pomoč se ne dodeli za: 
• 	
nakup proizvodnih pravic, pravic do plači­la in letnih rastlin; 

• 	
zasaditev letnih rastlin; 

• 	
dela v zvezi z odvodnjavanjem; 

• 	
nakup živali in samostojen nakup kmetij­skih zemljišč; 

• 	
naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kme­tom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; 

• 	
za že izvedena dela, razen za izdelavo pro­jektne dokumentacije; 

• 	
investicije, ki se izvajajo izven območja občine; 

• 	
investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturi­ranja vinogradov; 

• 	
stroške, povezane z zakupnimi pogodba­


mi; • obratna sredstva. 
A. PODUKREP 1.1: POSODABLJANJE KME­TIJSKIH GOSPODARSTEV 
(1) 
Višina razpisanih sredstev je 5.700 EUR, ukrep se izvede v okviru proračunske postav­ke 0411030. 

(2)
 Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živi­norejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetij­skih gospodarstvih. 

(3)
 Upravičeni stroški: 


• 	– stroški izdelave projektne dokumentaci­je za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih; 
• 	– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adap­tacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo pri­marni kmetijski proizvodnji ter ureditvi izpustov (stroški materiala in storitev); 
• 	
stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; 

• 	
stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; 

• 	
stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; 

• 	
stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugo dnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …); 

• 	
stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. 


(4) Upravičenci do pomoči so: 
• 	
kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na ob­močju občine oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; 

• 	
dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 4 ha kmetijskih po­vršin v lasti ali zakupu, ki ležijo na obmo­čju občine, 

• 	
na kmetijskem gospodarstvu redijo naj­manj 4 GVŽ, glave živine. 


(5) Pogoji za pridobitev*: 
• 	
predložitev ustreznega dovoljenja za iz­vedbo investicije, če je s predpisi s podro­čja gradnje objektov to potrebno; 

• 	
predložitev projektne dokumentacije za izvedbo naložbe ter dokazil o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; 

• 	
za naložbo, ki mora biti v skladu z določi­li 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; 

• 	
ponudbe oziroma predračun za načrtova­no naložbo; 

• 	
predložitev oddane zbirne vloge (subven­cijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v teko­čem letu še ni potekel; 

• 	
mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokov­na služba, regijska ali občinska pospeše­valna služba; 

• 	
drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpi­som. 


(6) Intenzivnost pomoči: 
• 	
do 15 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. 

• 	
Najvišji skupni znesek za naložbo na kme­tijskem gospodarstvu iz tega podukrepa lahko znaša največ do 3.000 EUR na leto na kmetijsko gospodarstvo. 


Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 
*Natančnejši seznam zahtevanih prilog je del razpisnega obrazca Ukrepa 1.1. 
A. PODUKREP 1.2: UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN PAŠNIKOV 
(1)
 Višina razpisanih sredstev je 3300 EUR, ukrep se izvede v okviru proračunske postav­ke 0411030. 

(2)
 Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja 


••• Iz občine ••• 

kmetijskih zemljišč in pašnikov. 
(3) Upravičeni stroški: 
• 	
stroški izdelave načrta ureditve kmetijske­ga zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); 

• 	
stroški izvedbe del za nezahtevne agrome­lioracije; 

• 	
stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; 

• 	
stroški nakupa opreme za ureditev napa­jališč za živino. 


(4) Upravičenci do pomoči: 
• 	
posamezna kmetijska gospodarstva ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …); 

• 	
kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na ob­močju občine oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; 

• 	
dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha kmetijskih po­vršin v lasti ali zakupu. 


(5) Pogoji za pridobitev*: 
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna do­kumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila 
o teh stroških, kadar so upravičeni do sofi­nanciranja; 
• 	
predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; 

• 	
kopija katastrskega načrta; 

• 	
dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; 

• 	
sredstva se dodelijo za novogradnjo pašni­ka (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 1 ha) ali obnovo pašnika, starej­šega od 10 let ; 

• 	
drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. 


(6) Intenzivnost pomoči: 
• 	do 50 % upravičenih stroškov (strojne ure in stroški materiala) za krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, odstranjevanje kamenja in drenažira­nja kmetijskih zemljišč), vendar največ 1.000,00 EUR na upravičenca; 

• 	
do največ 150 EUR/ha urejenega pašnika, vendar največ 1.000,00 EUR na upravičen­ca. 

• 	
Najvišji skupni znesek za naložbo na kme­tijskem gospodarstvu iz tega podukrepa lahko znaša največ 1000 EUR na leto na kmetijsko gospodarstvo. 


Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predlo­ži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi no­silci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. 
*Natančnejši seznam zahtevanih prilog je del razpisnega obrazca Ukrepa 1.2. 
B. DE MINIMIS POMOČI 
UREDBA ŠT. 1407/2013, EU 
Splošne določbe, ki se nanašajo za ukrepe pomoči de minimis 
(1) Do pomoči de minimis niso upravičena podjetja iz sektorjev : 
• 	
ribištva in akvakulture, 

• 	
primarne proizvodnje kmetijskih proizvo­dov s seznama v Prilogi I k Pogodbi o de­lovanju Evropske unije, 

• 	
predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi o  delova­nju Evropske unije v naslednjih primerih: 


a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne  proizvajalce. 
(2)
 Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustano­vitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvo­zno dejavnostjo. 

(3)
 Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. 

(4)
 Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. 

(5) 
Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro in majhna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi in­solventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedi­lo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapi­tala družbe. 

(6)
 Skupna vrednost pomoči, dodeljena is­temu upravičencu oziroma enotnemu pod­jetju na podlagi pravila de minimis v skladu 


z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 
18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis  (Uradni list EU L  352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. 
(7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prve­ga odstavka ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja še druge dejav­nosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s sle­dnjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejav­nosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. 
Kumulacija de minimis pomoči 
(1)
 Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičeni­mi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno ku­mulacijo presegla največja intenzivnost po­moči ali znesek pomoči. 

(2)
 Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, do­deljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. 

(3)
 Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). 


Obveznosti prejemnika pomoči in občine 
(1)
 Prejemnik podpore mora imeti za naka­zilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. 

(2)
 Prejemnik mora k vlogi predložiti: 


• 	
pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; 

• 	
pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zapro­šenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgor­nja meja de minimis pomoči ter intenziv­nosti pomoči po drugih predpisih; 

• 	
seznam podjetij, s katerimi je povezan, tako da se preveri skupen znesek že pre­jetih de minimis pomoči za vsa z njim po­vezana podjetja; 

• 	
izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stro­škov, vezano na sedmi odstavek splošnih določb de minimis. 


••• Iz občine ••• 
(3)Občina bo s sklepom pisno obvestila pre­jemnika: 
• 	da je pomoč dodeljena po pravilu de mi­nimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o upo­rabi členov 107 in 108 Pogodbe o delova­nju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013); 
• 	o odobrenem znesku de minimis pomoči. 
B. UKREP 6: POMOČ ZA GRADNJO IN OB­NOVO GOZDNIH VLAK 
(1)
 Višina razpisanih sredstev je 4000 EUR, ukrep se izvede v okviru proračunske postav­ke 0411049. 

(2)
 Namen/cilj ukrepa je zagotoviti dosto­pnost do gozdnih zemljišč na območjih, kjer ni zgrajenih gozdnih cest, in s tem zagotoviti možnosti za gospodarjenje z gozdovi. Gozdne vlake načrtuje Zavod za gozdove v sodelova­nju z lastnikom gozda in v tem okviru zagoto­vi tudi prenos načrtovane trase na teren. 

(3)
 Upravičeni stroški: 


• 	delo z bagrom ali rovokopačem (žlica ali udarno kladivo). 
(4) Intenzivnost pomoči: 
• do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za izvedbo tega ukrepa je 500 EUR na lastnika gozda oziroma kmetijsko gospodarstvo na leto. 
(5)
 Upravičenci do pomoči: Kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev z območja Občine Dobrepolje, ki imajo v lasti najmanj 2 ha goz­dnih zemljišč na območju občine. 

(6)
 Pogoji za pridobitev sredstev*: 


• 	
elaborat gozdnih vlak s strani pristojne OE Zavoda za gozdove RS, 

• 	
soglasja vseh lastnikov gozdnih parcel, preko katerih poteka gozdna vlaka, 

• 	
predračun stroškov, 

• 	
drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. 


*Natančnejši seznam zahtevanih prilog je del razpisnega obrazca Ukrepa 6. 
C. DRUGI UKREPI OBČINE 
C. UKREP 7: ŠTIPENDIRANJE PRIHODNJIH NOSILCEV KMETIJ 
(1) 
Višina razpisanih sredstev je 800 EUR, ukrep se izvede v okviru proračunske postav­ke 0411040. 

(2)
 Namen ukrepa: Namen ukrepa je finančna pomoč pri izo­braževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. 

(3)
 Pogoji za pridobitev pomoči: Upravičenci predložijo naslednjo dokumen­tacijo: 


• 	
izjavo, da bo prosilec* prevzemnik kme­tije; 

• 	
kopijo zadnjega šolskega spričevala; 

• 	
potrdilo o katastrskem dohodku prosilca*; 


• 	potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec* prejema). 
(4)
 Dodatni pogoji za pridobitev sredstev Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosil­ci*, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetij­ske dejavnosti, in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana. 

(5)
 Upravičenci do pomoči: 


• 	udeleženci izobraževanja kmetijskih pro­gramov, ki so predvideni za naslednike kmetijskih gospodarstev s sedežem na območju občine. 
(6) Finančne določbe: 
• 	do 500 €/dijaka ali študenta v tekočem letu. 
*Vlagatelj vloge je v imenu dijaka/študenta nosilec kmetijskega gospodarstva. 
C. UKREP 8: DRUGI UKREPI SOFINANCIRANJE NEPROFITNIH DEJAV­NOSTI IN MATERIALNIH STROŠKOV DRU­ŠTEV OZIROMA ZDRUŽENJ S PODROČJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽE­LJA 
(1)
 Višina razpisanih sredstev je 4300 EUR, 
ukrep se izvede v okviru proračunske postav­ke 0411037. 


(2)
 Cilj ukrepa: 
Omogočanje programov dela navedenih dru­štev in združenj. 


(3)
 Upravičeni stroški so: 



• 	
stroški, povezani s predstavitvijo oziroma promocijo dejavnosti društva, pomembne za razvoj kmetijstva, gozdarstva in pode­želja, kot so splošna predavanja, tečaji, krožki, strokovne ekskurzije, seminarji, udeležbe na posvetih, okrogle mize ipd.; 

• 	
stroški, povezani z organizacijo in izved­bo različnih dejavnosti društev oziroma združenj, ki prispevajo k prepoznavnosti občine, kot so priprava gradiv, zloženk, ob­jave v medijih, organizacija samostojnih prireditev ipd.; 

• 	
stroški, povezani z organizacijo in izvedbo različnih dejavnosti, ki izhajajo iz ohranja­nja kulturne in tehnične dediščine kmetij­stva in podeželja kot prikazi tradicionalnih domačih obrti in običajev, tehnične dedi­ščine, delavnice dobre prakse ali same predstavitve, razstave, tekmovanja ipd.; 

• 	
stroški, povezani s sodelovanjem in pred­stavitvijo društev in združenj na priredi­tvah lokalnega, regionalnega, državnega ali mednarodnega pomena ter na priredi­tvah drugih društev oziroma združenj in organizacij; 

• 	
materialni stroški, povezani z izvedbo pro­gramov društev oziroma združenj. 


(4) Pogoji za pridobitev/dokumentacija*: 
• 	
finančno in vsebinsko ovrednoten letni program dela društva oziroma združenja, 

• 	
seznam članov. 


(5) Pod predmet podpore za zagotavljanje tehnične pomoči spadajo: 
• 	usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti, 
• 	izobraževanje, usposabljanje in informira­nje kmetov in članov njihovih družin, na­domeščanje kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom. 
(6) Upravičenci do sredstev (izvajalci tehnič­ne podpore) so: 
• 	
registrirana stanovska in interesna združe­nja in zveza, ki delujejo na področju kme­tijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije; 

• 	organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. 

• 	
Upravičenci morajo k vlogi predložiti letni program dela in dokazila, zahtevana z jav­nim razpisom. 


(7) Finančne določbe/intenzivnost pomoči: 

• do 50 % upravičenih stroškov. 
Društvo ali interesno združenje lahko prejme 
največ do 1000 EUR za tekoče leto. 

*Natančnejši seznam zahtevanih prilog je del razpisnega obrazca Ukrepa 8. 
V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA 
1. Razpisna dokumentacija javnega razpisa na področju kmetijstva vsebuje: 
• 	
Razpisni obrazec 1: Ukrep 1, Vzorec ovoj­nice, Zahtevek za izplačilo sredstev ; 

• 	
Razpisni obrazec 2: Ukrep 6, Vzorec ovoj­nice, Zahtevek za izplačilo sredstev ; 

• 	
Razpisni obrazec 3: Ukrep 7, Vzorec ovoj­nice, Zahtevek za izplačilo sredstev ; 

• 	
Razpisni obrazec 4: Ukrep 8, Vzorec ovoj­


nice, Zahtevek za izplačilo sredstev. Razpisni obrazec: I. Podatki o vlagatelju, II. Podatki o naložbi (Ukrep 1, 6 in 8), III. Izjave vlagatelja ter IV. Priloge (seznam). 
2.
 Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine http://do­brepolje.si/razpis, prav tako se vsa razpisna dokumentacija v analogni obliki osebno pri­dobi na vložišču občine v času uradnih ur. 

3. 
Zainteresirani lahko pridobijo informacije v času uradnih ur občine na tel. št. 01/788 02 


84. Kontaktna oseba je Nevenka Grm Grego­rič. 
Prijavitelj mora oddati v celoti izpolnjeno pri­javo oziroma vlogo na ustreznih (predlože­nih) obrazcih v slovenskem jeziku, vključno s podpisanimi izjavami. Poleg izpolnjenih obrazcev mora prijavitelj priložiti tudi vse zahtevane priloge, ki so na­vedene na seznamu posameznega razpisne­ga obrazca. 
VI. ROK IN NAČIN PRIJAVE 
1.
 Rok za oddajo prijav je 29. september 2017. 

2.
 Način prijave: 


• 	
Vlagatelj vloži vlogo na naslov : Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Do­brepolje. 

• 	
Vlagatelj lahko odda vlogo priporočeno po pošti ali osebno na sedežu občine, pri 


••• Iz občine ••• 

čemer mora biti v primeru osebne oddaje vloga oddana najkasneje do 29. septembra do 11. ure. 
• 	Vlagatelj mora vlogo oddati v zaprti in ustrezno opremljeni ovojnici tako, da bo na njej nalepljen izpolnjen »Vzorec ovojni­ce« iz priloge ukrepov tega razpisa ter bo­sta navedena datum in čas (ura in minuta) oddaje vloge s strani vložišča občine, če je vloga oddana osebno na sedežu občine. 
V primeru oddaje vloge priporočeno po po­šti pa se šteje za datum oddaje podatek, ko je bila vloga oddana na pošto. 
VII. POGOJI PRIJAVE 
1. Projekt ne sme biti začet za: 
• 	
Ukrep 1 - pred datumom predložitve vlo­ge za pomoč na javni razpis na področju kmetijstva; 

• 	
Ukrep  6 - pred 25. 8. 2017, 

• 	
Ukrep 7 in 8 - pred 1. 1. 2017. 


2. 
Vsa dokumentacija ter priloge se morajo glasiti na prijavitelja, ukrep in prijavljen pro­gram/projekt. 

3.
 Vloga mora biti čitljivo napisana v sloven­skem jeziku, finančni zahtevek pa prikazan v EUR. 


VIII. OBRAVNAVA VLOG IN DODELITEV SREDSTEV 
1. Po izteku razpisnega roka strokovna komi­sija odpre vloge po vrstnem redu prispetja. 
• 	
Vloge, ki bodo vložene s strani vlagatelja, ki ni upravičen do sofinanciranja progra­mov in projektov na področju kmetijstva v Občini Dobrepolje po posameznih ukre­pih, bodo zavržene in se ne bodo obrav­navale ter se bodo vrnile prijaviteljem. 

• 	
Če ovojnica vlagatelja ne bo ustrezno iz­polnjena oziroma ne bo vsebovala zah­tevanih podatkov, bo strokovna komisija vlogo odprla ter jo zavrgla, če iz vsebine vloge ne bo mogoče ugotoviti namena prijave in prijavitelja. 

• 	
Za nepopolne vloge bo komisija v roku 8 dni od posameznega odpiranja vlog vla­gatelja pisno pozvala k dopolnitvi. 

• 	
Vloge, ki jih vlagatelj v zahtevanem roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne do­polni ali jih neustrezno dopolni, bodo kot nepopolne zavržene. 

• 	
Vloge, ki bodo prispele prepozno, se bodo zavrgle. 

• 	
Vloge, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem, bodo kot neutemeljene zavr­njene. 

• 	
Komisija bo enakovredno obravnavala vse popolne vloge, ki bodo prispele pravoča­sno oziroma bodo dopolnjene v predpi­sanem roku. 


2.
 O dodelitvi sredstev upravičencem, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba. Sklep bo prosilcem posredovan v 30 dneh po odločitvi. 

3.
 Zoper odločitev pooblaščene osebe lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 


dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. 
4.
 Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. 

5.
 Datum dodelitve pomoči je datum pravno­močnosti sklepa o dodelitvi sredstev. 

6. 
Višina dodeljenih sredstev je ob upošteva­nju razpisnih pogojev v okviru posameznega ukrepa odvisna od razpoložljivih sredstev in števila vlog prosilcev. 


IX. ZAHTEVKI 
1.
 Rok za oddajo zahtevkov je 30. 11. 2017. 

2.
 Način oddaje zahtevka: 


• 	
Vlagatelj vloži zahtevek z vsemi obveznimi dokazili in z izpolnjenim vzorcem »Zahte­vek za izplačilo sredstev« na naslov : Ob­čina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm 

- Dobrepolje. 

• 	
Vlagatelj odda zahtevek osebno na sedežu občine, pri čemer mora biti vloga oddana najkasneje do 30. novembra do 11. ure. 


3. Sredstva sofinanciranja iz proračuna obči­ne se upravičencem izplačajo na podlagi zah­tevkov posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: 
• 	
dokazila o plačilu obveznosti (račun, si­tuacija in potrdilo, dokazilo o plačanem računu); 

• 	
druga dokazila, določena z javnim razpi­som oziroma naročilom (poročilo oziroma dokazilo o opravljenem delu oziroma sto­ritvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukre­pov …). 


Pri oddaji zahtevkov je treba preveriti upra­vičene stroške posameznega ukrepa, ker ne­upravičeni stroški s strani Občine Dobrepolje ne bodo sofinancirani! 
4. Iz dokazil morajo biti razvidni ukrep, naslov prijavljenega programa oziroma projekta, do­kazila pa se morajo glasiti na prijavitelja. 
Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin l.r. 

Občina Dobrepolje, na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2017 (Ura­dni list RS, št. 86/2016 in 23/2017), 6. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/2008 in 14/2017) ter Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju turizma v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 76/2010; v nadaljevanju pravilnik), objavlja 
JAVNI RAZPIS 



za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v občini Dobrepolje v letu 2017 
I. NAROČNIK IN IZVAJALEC JAVNEGA RAZPISA 
Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm -Dobrepolje (v nadaljevanju občina) razpisuje Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju turizma v Občini Do­brepolje za leto 2017. 
II. PREDMET/NAMEN JAVNEGA RAZPISA 
Predmet oziroma namen javnega razpisa je sofinanciranje letnih programov in projektov za leto 2017 na področju turizma v Občini Dobrepolje. 
Predmet sofinanciranja so praviloma progra­mi promocijske dejavnosti, razvoj in urejanje turistične infrastrukture, spodbujanje razvo­ja turizma in celovitih turističnih proizvodov, organizacija in izvajanje prireditev, akcije na področju ohranjanja naravne in kulturne de­diščine, spodbujanje sodelovanja med društvi ter druge dejavnosti na področju turizma. 
III. VREDNOST RAZPISANIH SREDSTEV 
Vrednost razpisanih sredstev v višini 10.400,00 € je zagotovljena v proračunu Občine Dobre­polje za leto 2017 na ustrezni proračunski po­stavki. 
Proračunske postavke so: 
14039001 Promocija občine 0414011 Promocija občine 4120 Tekoči transferi ....................2000,00 € 
14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva 0414009 Pomoč turističnim društvom. ........................................400,00 € 
0414012 Sofinanciranje projektov turističnih društev 4120 Tekoči transferi ....................8000,00 € 
••• Iz občine ••• 
IV. RAZPISNA DOKUMENTACIJA 
1. Razpisna dokumentacija javnega razpisa 
na področju turizma vsebuje: 

• Razpisni obrazec 1, Vzorec ovojnice, Zahte­vek za izplačilo sredstev. 
Razpisni obrazec: I. Podatki o vlagatelju, II. 
Podatki o programu/projektu, III. Izjave vla­gatelja ter IV. Priloge (seznam). 

2.
 Javni razpis in razpisna dokumentacija sta 
dostopna na spletni strani občine http://do­brepolje.si/razpis, prav tako se vsa razpisna 
dokumentacija v analogni obliki osebno pri­dobi na vložišču občine v času uradnih ur. 


3. 
Zainteresirani lahko pridobijo informacije 
v času uradnih ur občine na tel. št. 01/788 02 



84. Kontaktna oseba je Nevenka Grm Grego­rič. 

Prijavitelj mora oddati v celoti izpolnjeno pri­javo oziroma vlogo na ustreznih (predlože­nih) obrazcih v slovenskem jeziku, vključno s podpisano izjavo. Poleg izpolnjenih obrazcev mora prijavitelj priložiti tudi vse zahtevane priloge, ki so na­vedene. 
V. ROK IN NAČIN PRIJAVE 
1.
 Rok za oddajo prijav je 29. september 2017. 

2.
 Način prijave: 


• 	
Vlagatelj vloži vlogo na naslov : Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Do­brepolje. 

• 	
Vlagatelj lahko odda vlogo priporočeno po pošti ali osebno na sedežu občine, pri čemer mora biti v primeru osebne oddaje vloga oddana najkasneje do 29. septembra do 11. ure. 

• 	
Vlagatelj mora vlogo oddati v zaprti in ustrezno opremljeni ovojnici tako, da bo na njej nalepljen izpolnjen »Vzorec ovoj­nice« iz priloge tega razpisa ter bosta raz­vidna datum in čas (ura in minuta) oddaje vloge s strani vložišča občine, če je vloga oddana osebno na sedežu občine. 


V primeru oddaje vloge priporočeno po po­šti pa se šteje za datum oddaje podatek, ko je bila vloga oddana na pošto. 
VI. UPRAVIČENCI 
1. Upravičenci do sofinanciranja 
Upravičenci do sredstev so izvajalci pro­gramov in projektov na področju turizma (društva, združenja in zveze), ki izvajajo de­javnosti, opredeljene v javnem razpisu, in ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 
• 	
imajo sedež v Občini Dobrepolje; 

• 	
so registrirani skladno z Zakonom o dru­štvih in aktivno delujejo najmanj eno leto; 

• 	
imajo urejeno evidenco o članstvu, plača­no članarino in drugo dokumentacijo, kot jo določa Zakon o društvih; 

• 	
imajo zagotovljene osnovne pogoje (mate­rialne, prostorske, kadrovske in organiza­


cijske) za izvedbo načrtovanih programov in projektov ; 
• 	
vsako leto občinski upravi redno dostavlja­jo poročila o izvedbi programov in projek­tov ter načrt dejavnosti za prihodnje leto; 

• 	
izvajajo redno turistično dejavnost na ne­profitni ravni in 

• 	
izpolnjujejo druge pogoje iz pravilnika in tega razpisa. 


VII. POGOJI PRIJAVE 
1.
 Projekt ne sme biti začet pred 1. 1. 2017. 

2.
 Vlagatelj odda ponudbo na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. 

3. 
Vsa dokumentacija ter priloge se morajo glasiti na prijavitelja in prijavljen program/ projekt. 

4.
 Vloga mora biti čitljivo napisana v sloven­skem jeziku, finančni zahtevek pa prikazan v EUR. 


VIII. UPRAVIČENI IN NEUPRAVIČENI STROŠKI 
1. Upravičeni stroški Redna dejavnost : 
• 	
najemnine prostorov, tekoči stroški (ko­munalne storitve, elektrika, voda, teleko­munikacije), materialni in drugi stroški; 

• 	
svetovalne storitve: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali ob­časne dejavnosti, kot so rutinsko davčno svetovanje, redne pravne in računovodske storitve ali oglaševanje. 

Promocijska in informativna dejavnost : 

• 	
publikacije, kot so časopisi, katalogi, kole­darji ali spletišča, ki predstavljajo podatke o občini, turističnih proizvodih in ponu­dnikih ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni ponudniki enake možno­sti, da so predstavljeni v publikaciji. 

Spodbujanje razvoja celovitih turističnih pro­izvodov: 

• 	
za tržne raziskave in oblikovanje turistič­nega proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznavanje geografskih 


označb, označb porekla ali potrdil o po­sebni naravi proizvoda, skladno z ustre­znimi uredbami skupnosti; 
• 	za uvedbo sistema zagotavljanja kakovo­sti, sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk, sistemov sledlji­vosti, sistemov za zagotavljanje upošteva­nja pristnosti in tržnih normativov ali pro­gramov presoje vplivov na okolje, vključno s stroški usposabljanja. 
Organizacija in izvajanje turističnih priredi­
tev : 
• 	organizacije forumov, delavnic, prireditev, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelova­nja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, tiskovin in promocijskih materialov, najemnine razstavnih prosto­rov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do skupne vrednosti 100 €, stroški pravnih in upravnih postopkov. 
Dejavnosti na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter spodbujanje trajno­stnega razvoja turizma: 
• 
materialni stroški. 
Dejavnosti na področju urejanja in varstva 
okolja: 


• 
materialni stroški. 
Ozaveščanje in spodbujanje prebivalstva k 
pozitivnemu odnosu do turizma: 


• 	
publikacije, kot so časopisi, katalogi, kole­darji ali spletišča, ki predstavljajo podatke o občini, turističnih proizvodih in ponu­dnikih ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni ponudniki enake možno­sti, da so predstavljeni v publikaciji. 


Sodelovanje pri turističnih projektih občine: 
• 	organizacije forumov, delavnic, prireditev, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelova­nja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, tiskovin in promocijskih materialov, najemnine razstavnih prosto­rov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do skupne vrednosti 100 €, stroški pravnih in upravnih postopkov. 
Sodelovanje pri turističnih projektih, ki po­vezujejo več turističnih in drugih društev ali organizacij: 


••• Iz občine ••• 

• 	organizacije forumov, delavnic, prireditev, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelova­nja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, tiskovin in promocijskih materialov, najemnine razstavnih prosto­rov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do skupne vrednosti 100 €, stroški pravnih in upravnih postopkov. 
Mednarodno sodelovanje na področju turiz­
ma: 
• 	organizacije forumov, delavnic, prireditev, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelova­nja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, tiskovin in promocijskih materialov, najemnine razstavnih prosto­rov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do skupne vrednosti 100 €, stroški pravnih in upravnih postopkov. 
Izobraževanje in organizacija delavnic s po­dročja turizma: 
• 	
stroški organiziranja programov usposa­

bljanja. Druge dejavnosti: 

• 	
jubileji, nagrade ipd. 


2. Neupravičeni stroški 
• 	
Sredstva za nakup, vzdrževanje nepremič­nin in opreme, ki jih imajo izvajalci pro­gramov v lasti, najemu ali upravljanju; 

• 	
stroški za isti namen, sofinancirani iz dru­gih proračunskih virov proračuna občine in iz drugih javnih virov. 


IX.
 MERILA ZA OCENJEVANJE 

A.
 REDNA DEJAVNOST 


A.1 Redna dejavnost – skupno do 30 točk : 
• 	
pregledno poročilo o delu preteklega leta 

– 10 točk, 

• 	
pregledna predstavitev programa tekoče­ga leta – 10 točk, 

• 	
sodelovanje z drugimi društvi v občini – 10 točk. 


B. PROGRAMI/PROJEKTI 
B.1 Promocijska in informativna dejavnost – 20 točk 
B.2 Spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov – 15 točk 
B.3 Organizacija in izvajanje turističnih pri­reditev – do 20 točk: 
• 	
manjše prireditve (do 100 udeležencev) – 10 točk, 

• 	
večje prireditve (več kot 100 udeležencev) 


– 20 točk. 
B.4 Dejavnosti na področju ohranjanja kul­turne in naravne dediščine in spodbujanje trajnostnega razvoja turizma – 20 točk 
B.5 Dejavnosti na področju urejanja in var­stva okolja – 15 točk 
B.6 Ozaveščanje in spodbujanje prebivalstva k pozitivnemu odnosu do turizma – 10 točk 
B.7 Sodelovanje pri turističnih projektih ob­čine – 20 točk 
B.8 Sodelovanje pri turističnih projektih, ki povezujejo več turističnih in drugih društev ali organizacij – 20 točk 
B.9 Mednarodno sodelovanje na področju turizma – 30 točk 
B.10 Izobraževanje in organizacija delavnic s področja turizma – 20 točk 
B.11 Druge dejavnosti – 10 točk 
X. VREDNOTENJE PROGRAMOV IN PRO­JEKTOV 
Vrednost posameznih programov in projek­tov je izražena v točkah. Vrednost točke se določi za vsako leto posebej, ko so ovredno­teni programi posameznih društev v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posa­meznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. 
XI. OBRAVNAVA VLOG IN DODELITEV SREDSTEV 
1. Po izteku razpisnega roka strokovna komi­sija odpre vloge po vrstnem redu prispetja. 
Komisija oceni program oziroma projekt 
glede na vsebino posameznih dejavnosti, 
pestrost programa, množičnost vključevanja, 
sodelovanje organizacije z okoljem, odmev­nost programov, ki jih izvaja v širši okolici. 
Sredstva za posamezne programe se razdelijo 
glede na: 
- doseženo število točk in 
- višino razpoložljivih proračunskih sred­stev. 

• 	
Vloge, ki bodo na podlagi 4. člena pra­vilnika vložene s strani vlagatelja, ki ni upravičen do sofinanciranja programov in projektov na področju turizma v Ob­čini Dobrepolje, bodo zavržene in se ne bodo obravnavale ter se bodo vrnile pri­javiteljem. 

• 	
Če ovojnica vlagatelja ne bo ustrezno iz­polnjena oziroma ne bo vsebovala zah­tevanih podatkov, bo strokovna komisija vlogo odprla ter jo zavrgla, če iz vsebine vloge ne bo mogoče ugotoviti namena pri­jave in prijavitelja. 

• 	
Za nepopolne vloge bo komisija v roku 8 dni od posameznega odpiranja vlog pisno pozvala vlagatelja k dopolnitvi. 

• 	
Vloge, ki jih vlagatelj v zahtevanem roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne do­polni ali jih neustrezno dopolni, bodo kot nepopolne zavržene. 

• 	
Vloge, ki bodo prispele prepozno, se bodo zavrgle. 

• 	
Vloge, ki ne bodo ustrezale razpisnim po­gojem, bodo kot neutemeljene zavrnjene. 

• 	
Komisija bo enakovredno obravnavala vse popolne vloge, ki bodo prispele pravoča­sno oziroma bodo dopolnjene v predpisa­nem roku. 


2. Vrednotenje programov in projektov vla­gateljev bo opravila strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Sestavljena je iz treh članov ; dveh iz Odbora za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo in enega pred­stavnika občinske uprave. Komisija na podlagi objavljenega razpisa in skladno s pogoji in merili iz tega pravilnika pripravi tudi predlog razdelitve razpoložljivih sredstev. 
3.
 O odobrenih sredstvih izda občinska upra­va sklep o višini sredstev sofinanciranja za posamezen program oziroma projekt. V pri­meru pozitivne odločitve bodo v obrazložitvi opredeljeni višina dodeljenih sredstev, na­men in upravičeni stroški, za katere so sred­stva namenjena. Sklep bo prosilcem posredo­van v 30 dneh po odločitvi. Zoper izdani sklep je dovoljena pritožba. 

4. 
Prepozno oddane vloge in vloge, ki niso od­dane na obrazcih iz razpisne dokumentacije, se s sklepom zavržejo. S sklepom se zavržejo tudi nepopolne vloge, ki jih vlagatelj ni do­polnil v predpisanem roku. 

5.
 Z upravičencem bo sklenjena pogodba, s katero se bodo uredile medsebojne obvezno­sti. Upravičenci do sredstev sofinanciranja morajo vrniti podpisani izvod pogodbe v roku 15 dni po prejemu. Če podpisana pogodba ni vrnjena v navedenem roku, se zadeva obrav­nava, kot da je upravičenec odstopil od zah­teve po sofinanciranju predlaganega projekta oziroma programa. 


XII. ZAHTEVKI 
1.
 Rok za oddajo zahtevkov je 30. 11. 2017. 

2.
 Način oddaje zahtevka: 


• 	
Vlagatelj vloži zahtevek z vsemi obveznimi dokazili in z izpolnjenim vzorcem »Zahte­vek za izplačilo sredstev« na naslov: Ob­čina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm 

- Dobrepolje. 

• 	
Vlagatelj odda zahtevek osebno na sedežu občine, pri čemer mora biti vloga oddana najkasneje do 30. novembra do 11. ure. 


3.
 Sredstva sofinanciranja se izplačujejo na podlagi verodostojne knjigovodske listine (računi, avtorske pogodbe, kupoprodajne po­godbe in dr. pogodbe), s katero upravičenec izkazuje obveznost za plačilo. Pri oddaji zahtevkov je treba tako za redno dejavnost kot tudi za posamezne programe oziroma projekte društev v skladu z 12. čle­nom pravilnika preveriti upravičene stroške posameznega področja (A, B), ker neupra­vičeni stroški s strani Občine Dobrepolje ne bodo sofinancirani! 

4.
 Posamezni program/projekt bo sofinanci­ran glede na predhodno točkovanje (in odo­breno višino sredstev) ter na podlagi dokazil 


o upravičenih stroških pri oddanih zahtevkih posameznih programov/projektov. 
5.
 Iz dokazil mora biti razviden naslov prija­vljenega programa oziroma projekta, dokazila pa se morajo glasiti na prijavitelja ter morajo biti izdana po 1. 1. 2017. 

6.
 Priloga zahtevka (če poročilo ni oddano prej) je tudi letno poročilo o izvedbi progra­mov in projektov z dokazili o izpolnitvi s po­godbo prevzetih obveznosti. 


Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin l.r. 

Telekom Slovenije širi optično omrežje na območju 

Vidma in okoliških krajev 
Telekom Slovenije v sodelovanju z Občino Dobrepolje gradi optično omrežje, ki bo prebivalcem omogočilo višje internetne hitrosti in boljšo izkušnjo spremljanja televizije. V Telekomu Slovenije sicer predvidevajo, da bo gradnja v sodelovanju s krajani in občino potekala tekoče, tako da bi izgradnjo celotnega novega optičnega omrežja na 
predvidenem območju zaključili do konca leta 2018. 
Nataša Osolnik, odnosi z javnostmi, Telekom Slovenije 
Glavna prednost optičnega omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hi­trejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov, saj je optična povezava manj občutljiva na elektromagnetne motnje in udar strele. Optično omrežje zagotavlja kakovostno uporabo širokopasovnih sto­ritev, kot so televizija, internet in interne­tna telefonija. 
V Telekomu Slovenije priporočajo, da se krajani za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. Dela se bodo predvidoma začela v mese­cu avgustu na območju Vidma in krajev Ponikve, Cesta, Zdenska vas, Hočevje, Mala vas, Zagorica, Podgorica, Kompo­lje, Četež pri Strugah, Tisovec, Potiska­vec, Kolenča vas, Tržič, Lipa, Paka, Pri Cerkvi - Struge, Podtabor in Rapljevo. 
Več informacij o ponudbi Telekoma Slovenije je na voljo v Telekomovih centrih Ljubljana v nakupovalnem sre­dišču Citypark, na Vilharjevi 25 ter na Pogačarjevem trgu 2 in ploščadi Ajdov­ščina 1 v središču mesta. Za dodatne informacije so vam svetovalci Teleko­ma Slovenije 24 ur na dan na voljo tudi na brezplačni številki 080 8000 ter na e-naslovu info@telekom.si, povpraše­vanje pa lahko pošljete tudi na e-naslov tc.ljcitypark@telekom.si. Sicer pa lah­ko vsi zainteresirani gradnjo optičnega omrežja Telekoma Slovenij e po vsej Sloveniji spremljate na spletni strani http://ts.si/gradnja-optike, kjer lahko pre ver ite tudi možnosti na posame­znih lokacijah in oddate prednaročilo za vzpostavitev priključka. ¦ 

Z Regijsko garancijsko shemo hitreje in ugodneje do kredita 
Odprte so nove možnosti za še hitrejše in lažje pridobivanje kreditov, namenjenih za pokritje stroškov materialnih naložb (nakup strojev in opreme, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta), stroškov nematerialnih naložb (prenos tehnologije z nakupom patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja), prav tako pa tudi stroškov najema poslovnih prostorov in opreme, promocijskih dejavnosti, priprave in izdelave razvojnih, naložbenih in drugih dokumentacij ter 
študij, pridobivanja intelektualnih pravic … 
Barbara Boh, vodja projekta 
Kredit lahko podjetniki pridobijo s po­močjo Regijske garancijske sheme v osrednjeslovenski regiji, v okviru katere je mogoče pridobiti garancije za bančne kredite mikro, malim in srednje velikim podjetjem, upravičeni prijavitelji pa so tudi socialna podjetja, ki delujejo in vla­gajo na območju občin statistične regije osrednja Slovenija. Statistična regija ob­sega naslednje občine: Borovnica, Bre­zovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Logatec, Log - Dra­gomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Me­stna občina Ljubljana, Moravče, Škoflji­ca, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika. 
Iz garancijskega sklada, v katerem je 
562.500 evrov, bo Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) izdajala garancije v višini 50 do 80 % vrednosti kredita, preostalo vrednost kredita pa bo zavarovala banka po svojih pogojih. Najnižji znesek kredita je 8000 EUR, najvišji pa 500.000 EUR za naložbe in 200.000 EUR za obratna sredstva. 
Rok za prijavo je odprt od dneva ob­jave v Uradnem listu RS št. 40/2017 do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15. 5. 2018. Vloge (obrazci in priloge) je treba poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali osebno oddati na naslov RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljublja­na. 
Javni razpis je objavljen na : http:// www.rralur.si/sl/projekti/2-javni-razpis­garancij-za-bancne-kredite. 
V času odprtja razpisa se lahko za do­datne informacije obrnete na RRA LUR, tel. št.: 01 306 1902 oziroma e-naslov : ro­man.medved@ljubljana.si. ¦ 




ZAKONODAJNI REFERENDUM 

o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper 
Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki je objavljen 
Andrej Struna, tajnik OVK Grosuplje 
Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: 
Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o iz­gradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Di­vača-Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji 8. maja 2017? 
Za dan glasovanja na referendumu je do­ločena nedelja, 24. septembra 2017. Gla­suje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«, ki bosta navedeni na levi oziroma na desni strani glasovnice. 
Pravico glasovati na referendumu ima­jo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor RS, to so volivci, ki bodo najpozneje 24. 9. 2017 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravice glasovanja nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, a mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslov­na sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njego­vo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov glasovanja in je sodišče posebej odločilo o odvzemu volilne pravice. 
Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi du­ševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popol­noma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. 
Na referendumu se lahko glasuje na vo­liščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, v katerega je voli­
v Uradnem listu RS, št. 34/2017. 
vec vpisan v splošni volilni imenik, v ne­deljo, 24. septembra 2017, od 7. do 19. ure, in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: 
• 	
Po pošti v Republiki Sloveniji, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravili­šču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje do srede, 13. 9. 2017, spo­roči okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, če OVK predložijo odločbo pristojnega organa 

o priznanju statusa invalida. 

• 	
Na predčasnem glasovanju na po­sebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 19. 9., sredo, 20. 

9. in v četrtek, 21. 9. 2017, med 7. in 
19. uro. 

• 	
Na domu na dan glasovanja 24. 9. 2017, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno srede, 20. 9. 2017, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način. 

• 	
Na volišču, določenem za glasovanje 


volivcev, ki nimajo stalnega prebiva­lišča na območju okraja (OMNIA), s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 24. 9. 2017. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do srede, 
20. 9. 2017, to pisno sporočiti okrajni volilni komisiji (tiste upravne enote, kjer ima prijavljeno stalno prebivali­šče), obrazec vloge je na voljo na sple­tni strani Državne volilne komisije. 
• 	Na diplomatsko konzularnih pred­stavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje 15 dni pred dnem glaso­vanja. 

• 	Volivci invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno in­validom, bodo lahko glasovali na voli­šču, ki je dostopno invalidom (to vo­lišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za ob­močje, za katerega so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komi­siji do srede, 20. 9. 2017. 
Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor RS, to so Državna volilna komisija, volil­ne komisije volilnih enot in okrajne vo­lilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. ¦ 
SESTAVA OKRAJNE VOLILNE 
KOMISIJE GROSUPLJE 
4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ 
sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, faks: 7810 919 

PREDSEDNICA: 
POLONA MARJETIČ-ZEMLJIČ 
NAMESTNICA PREDSEDNICE: 
ŠPELA JOVANOVIČ GABERŠEK 

ČLANICA: 
MILENA STRNAD 
NAMESTNIK ČLANICE: 
ANDREJ ŠTRUS 

ČLANICA: 
ANA ZUPANČIČ 
NAMESTNIK ČLANICE: 
UROŠ GRUDEN 

ČLANICA: 
NEVENKA ZAVIRŠEK 
NAMESTNIK ČLANICE: 
BOJAN NOVAK 

TAJNIK OVK: 
ANDREJ STRUNA 
NAMESTNICA TAJNIKA: 
DRAGICA URBAS 
Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno bese­dilo) in Odloka o razpisu Zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom 
železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 34/2017) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji 



S K L E P 


O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ 

Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki bo v nedeljo, 24. septembra 2017, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji 13. 7. 2017 določila naslednja volišča in njihova območja: 
I. 

zap. št.  oznaka volišča  ime volišča  sedež volišča  območje volišča  dostopno invalidom  
1.  403001  JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE  Videm 34, Videm - Dobrepolje  Bruhanja vas, Mala vas, Podgora, Podgorica, Podpeč, Videm  da  
2.  403003  GASILSKI DOM ZDENSKA VAS  Zdenska vas 59  Zdenska vas  ne  
3.  403004  GASILSKI DOM HOČEVJE  Hočevje 19  Hočevje  da  
4.  403005  GASILSKI DOM ZAGORICA  Zagorica 36a  Zagorica  da  
5.  403006  VAŠKI PROSTOR PREDSTRUGE  Predstruge 60  Cesta, Predstruge, Vodice  da  
6.  403007  GASILSKI DOM KOMPOLJE  Kompolje 60  Kompolje  da  
7.  403008  OSNOVNA ŠOLA PONIKVE  Ponikve 38  Ponikve (razen hišnih št. 75, 75a, 75b in od 75d do 86)  da  
8.  403009  DVZ PONIKVE  Ponikve 76  Ponikve – hišne št. od 75 do 86 (razen hišne št. 75c)  da  

II. 

Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: 
• 	
volišče št. 901 za predčasno glasovanje 19. 9., 20. 9. in 21. 9. 2017 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje, v II. nadstropju – dostopno invalidom, 

• 	
posebno volišče, dostopno invalidom, št. volišča 403010 oziroma (950) s sedežem: DRUŽBENI DOM GROSUPLJE, Taborska cesta 1, Grosuplje, 

• 	
volišče št. 970 – OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v II. nadstropju – dostopno invalidom. 


III. 

Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in za objavo v lokal­nih časopisih. 
Polona Marjetič Zemljič, univ.dipl.prav., PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 


Pristojnosti občinske inšpekcije 

Občinska uprava Občine Dobrepolje nas je obvestila, da se občani obračate na njih z željo po pojasnilu glede pristoj­nosti občinskega inšpektorja, zato vam v nadaljevanju predstavljamo pristojnosti in delo inšpektorata, ki deluje v okviru Skupne občinske uprave občin ustanovi­teljic (v nadaljevanju: MIR). Predstavitev organa, delovno področje ter podatke za stik najdete tudi na spletni strani: http:// www.ribnica.si/?page_id=2460 . 
Medobčinski inšpektorat opravlja za občine ustanoviteljice upravne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvaja­njem občinskih predpisov in drugih ak­tov občin ustanoviteljic s področja: 
• 	občinskih cest, 
• 	
prometne ureditve na občinskih ce­

stah, • oskrbe s pitno vodo, 

• 
ravnanja s komunalnimi odpadki, • odvajanja in čiščenja odpadnih voda, • oglaševanja in reklamiranja, 


• 	občinskih taks, 
• 	
pokopališke in pogrebne dejavnosti, 

• 	
urejanja in vzdrževanja javnih in zele­nih površin ter 

• 	
drugih odlokov in predpisov, ki po­oblaščajo inšpekcijo za inšpekcijski nadzor. 


Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja kot redni inšpekcijski pregled na podla­gi letnega programa dela ali kot izredni inšpekcijski pregled na podlagi obve­stila občinske uprave in drugih prejetih vlog. Prijave, pritožbe, sporočila in dru­ge vloge je mogoče dati neposredno na naslovu Medobčinskega inšpektorata in redarstva ali na sedežu občin ustanovi­teljic, pisno, po telefonu ali po e-pošti na naslov : inspektorat-redarstvo@ribnica. si. Če prejmemo prijavo, ki se ne nana­ša na naše delovno področje oziroma je nadzor v pristojnosti druge inšpekcije, jo skladno s 65. členom ZUP-a pošljemo pristojnemu organu, o čemer prijavitelja tudi pisno obvestimo. ¦ 

PODATKI ZA STIK in URADNE URE: 
NASLOV: 
Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo Gorenjska cesta 9 1310 Ribnica 
TELEFON: 01 837 20 00 

URADNE URE ORGANA: 
1.
 na sedežu organa in po telefonu: po­nedeljek in sreda: od 9. do 11. ure, 

2.
 na Občini Dobrepolje: vsak četrtek od 8. do 9. ure. 



Socialna aktivacija – nov pristop obravnave uporabnikov 


na centrih za socialno delo in uradih za delo 
Ekonomska kriza je močno vplivala na trg dela (gospodarstva so se na krizo odzvala z zmanjševanjem plač in ukinjanjem delovnih mest). Posledično se je v Sloveniji v času krize povečalo število prejemnikov denarne socialne pomoči. Socialni transferji preprečujejo absolutno revščino, vendar ne omogočajo izhodov iz brezposelnosti. Enega izmed odgovorov na to težavo nudi socialna aktivacija, ki z različnimi ukrepi krepi moč ljudi ter jih tako spodbuja in 
podpira pri približevanju trgu dela in reševanju socialne problematike. 
Sandra Nušević, koordinatorka socialne aktivacije 
Socialna aktivacija pomeni celovit pri­stop v socialni politiki, glavni cilj je opolnomočenje najranljivejših skupin prebivalstva. To je tudi eden ključnih pri­stopov v evropskem prostoru, s katerim države rešujejo težavo dolgotrajne brez­poselnosti ter tako zmanjšujejo tveganja ljudi, da zdrsnejo v revščino in socialno izključenost. Socialna aktivacija, ki bo od leta 2017 do leta 2022 sofinancira­na s strani RS in Evropskega socialnega sklada, vsebuje vzpostavitev celovitega modela socialne aktivacije ter razvoj ka­kovostnih in dostopnih programov. 
V Sloveniji je za namen vzpostavitve modela socialne aktivacije Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS zaposlilo prve koordinator­je socialne aktivacije, v mesecu oktobru pa bodo v programe socialne aktivacije začeli vključevati osebe, primerne za po­samezne programe. V regiji JZ Slovenije (Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Logatec in Vrhnika) bodo zaposleni trije koordina­torji. Prostori regionalne mobilne enote so v Kočevju na Trgu zbora odposlancev 2 (nekdanji prostori Urada za delo Ko­čevje). 

Pri projektu socialne aktivacije je ključno sodelovanje koordinatorjev so­cialne aktivacije, centrov za socialno delo in uradov za delo. Centri za soci­alno delo in uradi za delo predstavljajo enotno vstopno točko za vse, ki se želijo vključiti v programe socialne aktivacije. Strokovni delavci na CSD-jih in uradih za delo bodo glede na ciljne skupine pripra­vili sezname kandidatov za vključitev v programe. Naloga koordinatorjev bo, da osebam predstavijo programe, ki bodo na voljo v posamezni regiji, vsakega po­tencialnega udeleženca obravnavajo in usmerijo v ustrezen program socialne aktivacije. Udeležencem bodo nudili spremljanje, podporo in informiranje pred samim vstopom v program, ves čas trajanja programa in tudi po zaključku programa. 
Na voljo bosta dve vrsti programov : dolgotrajni in kratkotrajni. Dolgotraj­ni programi trajajo 11 mesecev. Njihov ključni cilj je razvoj in dvig socialnih in funkcionalnih spretnosti in znanj, ki bodo okrepili posameznika na osebni ravni in mu omogočili vključevanje v de­lovno aktivnost ter približevanje vstopu na trg dela. Ciljna skupina za dolgi pro­gram so osebe do 49 let, ki so prejemnice denarne socialne pomoči in so denarno socialno pomoč v zadnjih 24 mesecih prejele vsaj 12-krat. V času vključenosti v dolgi program bodo udeleženci prejeli povračilo potnih stroškov, plačilo stro­škov prehrane (3,70 evrov na dan) in na­grado za delo (0,80 evrov na uro). Denar bodo prejemali tedensko, izplačevanje bo v gotovini. 
Kratkotrajni programi trajajo pribli­žno 3,5 meseca. Njihov cilj je pridobitev funkcionalnih znanj in socialnih kompe­tenc. Ciljna skupina za kratki program nima starostne omejitve, vključijo se lah­ko osebe, ki so prejemnice denarne so­cialne pomoči s kompleksno socialno in zdravstveno problematiko, osebe, ki niso prejemnice denarne socialne pomoči, imajo pa kompleksno socialno in zdra­vstveno problematiko, ter osebe, vpisane v evidence začasno nezaposlenih oseb. V času vključenosti v kratki program bodo udeleženci prejeli povračilo potnih stroškov in stroškov za prehrano. Denar bodo prejemali tedensko, izplačevanje bo v gotovini. 
V času vključenosti v programe soci­alne aktivacije prejemniki denarne so­cialne pomoči to pomoč ohranijo; pre­jemanje nagrade, povračila stroškov za prehrano in prevoz pa ne vplivajo na vi­šino denarne socialne pomoči (v smislu, da bi se ta znižala). ¦ 


Koledar prihajajočih dogodkov 

Petek, 25. 8.  11. krog futsal lige (Kompolje, 19.00)  
Nedelja, 27. 8.  14. Športni dan v Bruhanji vasi (Bruhanja vas, od 10.00)  
Torek, 29. 8.  ogled kmetijsko-živilskega sejma (Gornja Radgona, 7.00)  
Torek, 29. 8.  usposabljanje iz varstva pri delu (Grosuplje, 15.00)  
Četrtek, 31. 8.  brezplačna delavnica – motnje hranjenja (Knjižnica Grosuplje, 16.00)  
Petek, 1. 9.  12. krog futsal lige (Struge, 19.00)  
Ponedeljek, 4. 9.  vpis v futsal šolo Futsal kluba Dobrepolje (Jakličev dom, 19.00)  
Ponedeljek, 4. 9.  začetek tečaja angleškega jezika za obrtnike (Grosuplje)  
Petek, 8. 9.  13. krog futsal lige (Videm, 19.00)  
Petek, 8. 9.  začetek tečaja ruskega jezika za obrtnike (Grosuplje)  
Nedelja, 10. 9.  2. Turnir v prstometu za občinsko prvenstvo (Podpeč, 14.00)  
Nedelja, 10. 9.  13. Dobrepoljska golažijada in Podgorsko rajanje (Podgora, od 10.00)  
Petek, 15. 9.  koncerti v sklopu prireditve Groš na ulici (Grosuplje, 17.00)  
Petek, 15. 9.  14., zadnji krog futsal lige (Predstruge, 19.00)  
Sobota, 16. 9.  prvi dan razstave gob DGŠŠ Hočevje (Hočevje, od 10.00 naprej)  
Nedelja, 17. 9.  drugi dan razstave gob DGŠŠ Hočevje (Hočevje, do 18.00)  
Nedelja, 17. 9.  izlet na Sv. Višarje (TD Dobrepolje) (z Vidma ob 6.30)  
Sobota, 23. 9.  frizerska delavnica za frizerke (Grosuplje, 16.00)  
Nedelja, 24. 9.  referendum o Zakonu o drugem tiru (volišča po občini)  
Sreda, 27. 9.  začetek tečaja Excel za eksperte (Grosuplje, 16.00)  



ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE 
KSS Dobrepolje 
Videm 36, 1312 Videm - Dobrepolje 
Tel.: 01 7867 150, 041310 169 
E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si 
www.lj.kgzs.si 


VABILO 
Kmetijsko svetovalna služba Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje organizira ogled kmetijsko-živilskega sej­ma v Gornji Radgoni. 
Ogled bo potekal v torek, 
29. avgusta 2017. 
Pred sejmom si bomo ogle­dali oljarno Šaruga v Meleh, kjer bomo imeli degustacijo njihovih izdelkov. Po ogledu sejma gremo na pozno kosilo na turistično kmetijo Roškar v Lastomercih. 
Lastna udeležba bo 22 EUR. V ceno so vključeni kosilo, mali­ca, ogled oljarne in vstopnica za sejem. Čas odhoda iz Strug ob 7.00, Kompolj ob 7.10, Vi­dem izpred avtobusne postaje ob 7.20. Prijave sprejemam do 28. 8. 2017 na telefonski številki 7867 150, KSS Dobrepolje. 
Terenski kmetijski svetovalec: Franci Omahen 
Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik 








SEE MEET SLOVENIA 2017 
Vsa podjetja, ki želite vzpostaviti nove poslovne stike s poslovnimi partnerji na mednarodni ravni, vljudno vabimo k udeležbi na mednarodnem B2B forumu SEE MEET Slovenia 2017. 
Tomaž Lovšin, podjetniški svetovalec 

SEE MEET SLOVENIA 2017 je mednarodni B2B forum, ki po­nuja edinstveno platformo za podjetja iz različnih panog. V zgolj dveh dneh lahko razširite svoje poslovanje na domačem in mednarodnih trgih z do 15 vnaprej načrtovanimi osebnimi sestanki, ki nudijo hitro in učinkovito prepoznavanje intere­sa za nadaljnje poslovno sodelovanje. Dogodek organizirajo Mariborska razvojna agencija, RRA Koroška, Razvojni center Novo mesto, Razvojni center Murska Sobota, RRA Posavje, RRA Zasavje, RIC Bela krajina ter RC Kočevje Ribnica, v sodelovanju z Ministrstvom RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, in SPI­RIT Slovenija. Naša želja je, da se nam pridruži čim več podjetij ter da na dogodku spoznate nove poslovne partnerje in razširite obseg svojega poslovanja. 


Termin: 24.–25. oktober 2017 
Skrajni rok za prijavo: 22. september 2017 
Lokacija: Maribor, Hotel Habakuk Prijava na dogodek: www.seemeet.si 
Dodatne informacije in pomoč pri registraciji: 
Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 Kočevje, tel.: 01 8950 610 
E-pošta: milena.glavac@rc-kocevjeribnica.si ali tomaz.lovsin@rc-kocevjeribnica.si 
Hrana ni težava, če z njo ne rešuješ težav 
Razširjenost motenj hranjenja v sodobni družbi, predvsem med mladimi, že dolgo kaže na dejstvo, da hranjenje lahko postane oblika zasvojenosti. Če je pri alkoholu in drogah povsem jasno, da gre za dve škodljivi substanci, s katerima mora zasvojeni človek za vedno prenehati, je pri hrani položaj veliko bolj zapleten, kompleksen in večplasten. Nujna je za preživetje, zato je ne moremo preprosto izločiti iz svojega življenja. Prav motnje hranjenja pa slikovito kažejo, da smo s hrano začeli zadovoljevati številne potrebe, ki nimajo telesne podlage. S hrano so povezana naša čustva, želje, odnosi, samopodoba in samoizražanje. 
Anja Murovec 
Hranjenje je eden od primarnih načinov navezovanja stika z drugim človekom, ki se začne v obdobju dojenčka. Predstavlja pristen in tesen stik matere in otroka, ki poleg mleka daje občutek topline, varno­sti in povezanosti. Nekateri dojenčki so lačni pogosteje, druge pa je treba k hra­njenju spodbujati. Temelje prehranjeval­nih navad torej razvijemo že na začetku svojega življenja – takoj po rojstvu. 
Z odraščanjem so razlike v prehranje­valnih navadah vse večje. Nekateri otroci imajo velik tek in pojedo veliko več kot njihovi vrstniki. Jedo večkrat na dan, med obroki in imajo lahko povečano telesno težo. Drugi so izbirčni in jih hra­na ne zanima, ne morejo pojesti celega obroka, zato jih morajo starši spodbujati in okus hrane prilagoditi njihovemu oku­su. Preskakujejo obroke in imajo lahko nizko telesno težo. Dejavniki vedenja, povezanega s hrano, so lahko različni in niso nujno fizičnega izvora. Nekateri otroci jedo zato, ker jim je dolgčas, imajo pomanjkanje družbe vrstnikov ali pozor­nosti staršev. Spet drugi jedo zato, da bi s hrano dobili občutke varnosti in prije­tnosti, ki jih v sodobnih odnosih pogo­sto primanjkuje. Otroci, ki so izbirčni, se lahko preko zavračanja in izbiranja živil naučijo pritegniti pozornost staršev. Ne­kateri grejo v skrajnost in začnejo hrano povsem odklanjati oz. hranjenje zreduci­rajo na zgolj nekaj živil. Skupno vsem je, da hrano uporabljajo kot sredstvo, ki ni namenjeno blaženju občutka lako­te, ampak zadovoljevanju družbenih potreb, ki jih ima otrok v razvojnem obdobju – torej iskanju občutka spreje­tosti, potrditve, varnosti in doseganju pozornosti staršev. V tem primeru hra­na lahko postane dejavnik, ki vpliva na kasnejši razvoj motenj hranjenja. 
V mladostništvu se začne razvoj lastne identitete, na katerega lahko vplivajo spo­ročila medijev in vrstnikov, ki s poudarja­njem vitkosti in oblike telesa povzročijo nezadovoljstvo. Še posebej deklice se v tem času začnejo ukvarjati s svojo tele­sno podobo in začnejo uporabljati diete, da bi izgubile nekaj kilogramov. Hujšanje lahko pripelje do anoreksije ali bulimije in s tem omejevanja hrane, nizke telesne teže, bruhanja, zlorabe odvajal ali diu­retikov. Za razliko od mladostnikov, ki omejujejo vnos hrane, se v tem obdobju pojavi tudi skupina, ki – nasprotno – iz­gubi nadzor nad občutkom lakote. Imajo povečan tek zaradi čustvenih razlogov, zaradi česar razvijejo kompulzivno pre­najedanje. 

Vsem motnjam je skupno to, da gre za zadovoljevanje čustvenih in druž­benih potreb preko hrane in na neki način reševanja težav mladostništva in življenja na splošno. 
Obdobje odraslosti prinese stres, ki močno vpliva na hranjenje. Pod vplivom stresa se sproščajo stresni hormoni, ki vplivajo na občutek lakote tako, da neka­teri pojedo veliko več, drugi pa vnos hra­ne omejijo. Poleg hormonov na hranjenje vplivajo tudi čustva, predvsem strah, jeza in tesnoba, ki povzročajo neugodje. Tudi v tem primeru je hrana lahko priročno sredstvo blaženja občutkov. Z omeje­vanjem hrane lahko dobimo občutek nadzora in moči, ki nam je bila odvzeta, z uživanjem hrane pa dobimo občutek varnosti, ugodja, celo sreče. 
Obdobju odraslosti sledi obdobje sta­rosti, v katerem se kažejo tako prehran­ske navade, ki smo jih razvili v zgodnjem otroštvu, kot škodljive posledice pre­hranskih vedenj celega življenja. Pride lahko do povečane telesne teže, visokega krvnega tlaka, podhranjenosti, krhkosti kosti in drugih bolezni, povezanih s po­manjkanjem določenih hranil. Seveda se telesne posledice pojavijo že prej v življe­nju, a je prav to obdobje tisto, ko škode ni več mogoče popraviti. 
Poleg številnih negativnih in skrb vzbujajočih vplivov motenj hranjenja je zanje značilno tudi to, da je okrevanje možno. Pogoj za to sta osebna odloči­tev in motiviranost, ne glede na to, kako huda je stiska. Kot že samo ime pove, so motnje hranjenja le motnje in niso trajno oz. naravno stanje. Stabilnost je ključna za zdravo in zadovoljno življenje in sku­paj z našo pomočjo jo lahko dosežete tudi vi. 
Da bi pravočasno ukrepali in prepre­čili škodljive telesne, duševne in čustve­ne posledice, je pri motnjah hranjenja pomembno, da pomoč poiščemo čim prej. Ker so motnje kronične, je večino­ma potrebna strokovna pomoč. Ko gre za motnje hranjenja ali prehranjevanja otrok, je najbolje, da se starši obrnejo na osebnega zdravnika oz. pediatra, ki bo otroka po potrebi napotil k psihologu ali pedopsihiatru, ki obravnava otroke do dopolnjenega 16. leta. Ključno je sode­lovanje celotne družine, saj starši veliko pripomorejo k okrevanju otroka ali mla­dostnika. 
V društvu Svetovalni svet se zavedamo težave razširjenosti zasvojenosti s hrano, zato nudimo različne oblike pomoči. 31. 
8. 2017 ob 16.00 bomo začeli svoje de­javnosti tudi na področju Grosuplja, in sicer v prostorih Mestne knjižnice Grosu­plje, saj se zavedamo potrebe po takšnih oblikah pomoči na tem področju. Pri nas se lahko vključite v brezplačne delavnice in skupino za samopomoč, ki jih bomo nudili tudi po drugih krajih Slovenije. ¦ 


Vozniki, pozor! Kmalu se začne šola 

Konec avgusta se vsako leto začnejo dejavnosti vseh tistih organizacij in posameznikov, ki želijo opozarjati na povečano tveganje v prometu ob začetku šolskega leta. Septembra se namreč na cestah pojavi veliko več peščev in kolesarjev, predvsem v jutranjih in zgodnjepopoldanskih urah. V prispevku želim opozoriti na pomen prometne 
varnosti v prvih tednih šolskega leta. 

Bojan Novak 
Za varnost naših cest smo odgovorni vsi udeleženci v prometu. Nihče od nas ne more zamahniti z roko ali prevaliti odgo­vornosti na druge udeležence v prometu ali na organizacije, ki se ukvarjajo s pro­metno varnostjo (Policija, Javna agencija RS za varnost prometa, nevladne organi­zacije, občinski svet za preventivo itd.). Trud vseh navedenih organizacij je za­man, če ni združen z zavestno odločitvi­jo vseh nas, udeležencev v prometu, da vedno ravnamo previdno in da smo vzor drugim udeležencem prometa. Le na ta način se bo izboljšala prometna kultura na naših cestah. 
Začetek šolskega leta je pomembna prelomnica v prometu. Če so ceste v naseljih v poletnih mesecih bolj prazne, predvsem zjutraj, pa se 1. septembra to zelo spremeni. Na cestah srečujemo več peščev, kolesarjev, šolskih kombijev in avtobusov, v okolici šol in vrtcev pa tudi veliko osebnih avtomobilov, s katerimi starši vozimo otroke v hrame učenosti. 
Predvsem na parkiriščih v okolici šol in vrtcev je potrebne veliko strpnosti, na Vidmu bo to v prihajajočem šolskem letu še nekoliko bolj poudarjeno, saj se bo na­daljevala gradnja novega vrtca. 


Posebno pozornost moramo nameniti prehodom za pešce in avtobusnim posta­jališčem, kjer moramo odrasli predvideti tudi kakšno morebitno napako otrok. 
Starši in učitelji moramo dodobra se­znaniti otroke s pravili v prometu, s pou­darkom na varnem obnašanju na šolskih poteh. V to kategorijo spada tudi pripe­njanje z varnostnim pasom v avtu in na avtobusu. Seveda brez lastnega zgleda ne bo šlo! 
Pomembno je opozoriti tudi tiste učence, ki bodo v prvih mesecih, ko vre­me še dopušča, prihajali v šolo s kolesom. Kolesarska čelada je rešila že marsikate­ro glavo pred hudimi poškodbami. Po drugi strani pa je bilo opuščanje vožnje s čelado večkrat razlog za trajne poškod­be glave. 
V nadaljevanju navajam še nekaj opo­zoril, ki jih v medijih vsako leto objavljajo pristojne organizacije. 
Policija svetuje naslednje: 


Starši! 
• 	
Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok! 

• 	
Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na ko­lesu ali v avtomobilu. 

• 	
Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! 

• 	
Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarova­ne v ustreznih sedežih. 

• 	
Tudi sami se vedno pripnite! 



Vozniki! 
• 	
Kot udeleženci v prometu bodi­te na otroke in njihovo nepred­vidljivost še posebej pozorni! 

• 	
Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. 

• 	
Še posebej bodite pozorni v bli­žini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). 


Vir: www.policija.si 



Ne pozabimo, da predšolski otroci: 

• 	
nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in kasneje vi­dijo vozila, ki prihajajo z leve ali z desne; 

• 	
dobro slišijo, vendar ne vedo natančno, iz katere strani pri­haja vozilo; 

• 	
ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj; 

• 	
ne razlikujejo dobro pojmov »levo« in »desno«; 

• 	
ne zmorejo dolgotrajne koncentracije; 


• 	
hitro preusmerjajo pozornost na objekte, ki jih pritegnejo, ob tem pa jih mimogrede kaj zmoti, zato včasih ne opazijo nevarnosti; 

• 	
ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot je npr. pravilo pravilnega prečkanja ceste; 

• 	
zaradi razvoja mišljenja pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo vozilo. A včasih ni tako. 


Zakon o pravilih cestnega prometa zato predpisuje, da otrok, mlajši od 7 let, ne sme samostojno sodelovati v prometu, am­pak mora biti v spremstvu odrasle osebe. 
Otroka zaradi njegove telesne višine v prometu hitro spre­gledamo. Kaj lahko ga skrije živa meja, parkiran avtomobil ali kak drug predmet ob cesti. Otroka vedno oblačimo v čim sve­tlejša oblačila, otroci v prvem in drugem razredu pa morajo celo leto nositi rumeno rutico, ki drugim udeležencem sporo­ča, da so v prometu začetniki in da je treba biti zaradi tega še previdnejši. 
Otroci morajo hoditi po pločniku, če ga ni, pa ob levem robu ceste. Cesto naj prečkajo po označenih prehodih za pešce. Pred prečkanjem se morajo dobro prepričati, če je prečkanje varno (pogled levo – desno – levo). Vir: www.avp-rs.si. 




Intervju s člani Folklorne skupine Ponikve 
V petek, 18. avgusta, je Folklorna skupina Ponikve pripravila praznični glasbeno-plesni dogodek ob 10-letnici delovanja. Mlada zasedba je ponovno navdušila, ob jubileju pa sem jih povabil na intervju. Ta je potekal nekoliko drugače kot sicer, saj sem se pogovarjal tako posebej z vodjo, Barbaro Brodnik, kot tudi s celo zasedbo. Skupina je zelo radoživa, zato sem jih vključil v pogovor po eni izmed zadnjih vaj za omenjeni nastop. 

V besedilu so odgovori Barbare Bro­dnik napisani z normalno pisavo, med­tem ko je zapis skupinskih odgovorov zapisan ležeče. Pogovor s skupino je zapisan tako, da povzema mnenja go­vorcev. 
Letos praznujete 10-letnico delova­nja. Korenine skupine torej segajo v leto 2007. Kdo je bil takrat pobudnik za ustanovitev folklorne skupine? Se spomnite začetkov? 
Seveda se še spomnimo začetkov. Začetki so bili bolj spoznavanje folklor­nega plesa, kar pa se je kar nadaljevalo. Na začetku je skupino vodila Martina Pr­haj, ki je postavila dobre temelje, da po desetih letih še vedno plešemo. Martini se zahvaljujemo, da nas je naučila prvih korakov zibenšrita, pokšotiša, štajeriša ... in še nekaterih plesov. V tistem času smo pripravili tudi celotno kostumsko podo­bo svoje skupine. 
V kakšni zasedbi ste bili na začetku? Je veliko plesalcev zraven že od samega začetka? 
Zasedba se je spremenila, kar je pov­sem normalno. Nekateri so se v tem času poročili in odselili, nekatere smo na novo pridobili. Vse se spreminja. Velika večina plesalcev je pa tu še vedno od vsega za­četka, torej 10 let. 
Si je bilo težko ustvariti dobro ime in sloves ene najboljših tovrstnih skupin, ki ga imate danes? 
S takšno skupino plesalcev in s takim koreografom, kot je dr. Tomaž Simetin­ger, je možno priti na tako visoko raven. Za zdaj to še vzdržujemo in upam, da bo še nekaj časa tako ostalo. 
Trenutno postavljamo take kore o­grafije, ki že premikajo meje v folklor­nem plesu, in morda je prav to cilj, ki si ga bomo zastavili za naslednje de­setletje. 
Verjetno ste na začetku potrebovali veliko vaj, da ste se naučili folklorne abecede. Kdo vam je takrat s strokov­nega stališča pomagal? 
Seveda je bilo na začetku potrebne ve­liko vaje. Plese nas je učila Martina Prhaj, koreografije pa nam je pomagal postaviti oziroma dodelati dr. Bojan Knific. 
Prav zanimivo in občudovanja vre­dno je dejstvo, da se toliko mladih iz ene vasi poveže v folklorno skupino. Se plesalci tudi sicer veliko družite? 
Seveda, smo prijatelji in družimo se tudi veliko, tudi že pred folklorno skupino smo se. Nekateri smo skupaj tudi pri pri­pravi pusta, pri gasilcih, v pevskem zbo­ru. Skupaj smo tudi na zabavah. Nekate­ri smo začeli plesati folkloro že v prvem razredu na podružnični šoli v Ponikvah pri Martini Prhaj. Ona nas je prva učila osnov in tudi nastopali smo že, in to tu­kaj, kjer je bila prej še stara dvorana. 
Mogoče je komu od mlajših bralcev težko razumljivo, da vam je zanimivo plesati povečini plese iz naše bogate zgodovine. Danes, ko pogosto govori­mo, da pogrešamo aktivne mlade … Da se mladina težko zares in dolgoročno posveti takim projektom … Nekateri pravijo tudi, da mladi živijo v nekem paralelnem virtualnem svetu. Vi ste dokaz za nasprotno. Je zmagovita for­mula povezava druženja, zabave in tudi spoznavanja novih krajev? 
Da, seveda. Vse to in še želja, da ne­kaj narediš skupaj, izpelješ nek projekt. In si potem na to ponosen in zadovoljen z odzivom gledalcev. In še nekaj drugega je, kar je treba poudariti: s folkloro so se ukvarjali že naši dedki in babice. Folklo­ra ima v Ponikvah bogato zgodovino, je neke vrste tradicija. V šestdesetih letih se je folklora v Ponikvah nehala. Nekdanja folklorna skupina se je imenovala po Fra­nu Levstiku. Nekaj plesov in glasbe je še vedno ostalo v spominu tedanjih plesal­cev in godca Bojana Zgonca. Tako ima­mo v svojih odrskih postavitvah izvirne ponikovske izvedbe plesov in glasbe. Zdaj pa so mnogi starejši ljubitelji ponosni na to, da smo jo znova obudili. Zanimivo, da so imeli v tistih časih v Ponikvah tudi tamburaško skupino. 
Morda nekateri še vedno folkloro do­jemajo kot nekaj zastarelega in nekaj, kar je iz l. 1900 ... Če malo podrobneje po­gledaš naše odrske postavitve in razvoj, je hitro jasno, da ni tako. Koreografije se spreminjajo, iščemo nove načine, kako folklorni ples postaviti v sedanji čas, na­čine, kako z glasbo ustvariti pravo razpo­loženje, načine, kako s plesnim gibom pokazati različna čustva ... 
Že zdavnaj ni vse v tem, da odplešeš npr. po tri ponovitve enega in istega ko­raka v različnih smereh. 
Lahko poudarimo največje projekte, ki ste jih v desetih letih izpeljali? Veliko je bilo tudi uspehov in priznanj. Na kaj ste najbolj ponosni? 
Predvsem na zlato državno plaketo za odrsko postavitev v celoti. To priznanje imajo v državi samo tri skupine. Poleg tega pa ima vsak še kak poseben razlog za ponos in zadovoljstvo – sodelovanje na festivalu Lent v Mariboru, turneja po Srbiji, številne revije na državni ravni, folklorni reviji v Čakovcu, Splitu. Kamor gremo, je zanimivo in zabavno in vsem ostanejo lepi spomini. Če nastopaš v neki drugi državi, občutiš še večji ponos, ko lahko zastopaš državo. Še bolj zaradi tega, ker v tujini predstavljaš nekaj po­sebnega iz majhnega kraja. 
Kdo je vodja in gonilna sila skupi­ne? 
Naša vodja je Barbara Brodnik, poma­ga nam tudi dr. Tomaž Simetinger. Tomaž je bil umetniški vodja pri Akademski fol­klorni skupini France Marolt. Takrat sta Barbara in Matevž Bukovec tam plesala in na ta način smo se spoznali. Tomaž je sicer prišel v Ponikve zaradi pusta, potem pa nam je začel pomagati tudi pri folklo­ri. Sedaj nam pripravlja nove odrske po­stavitve, za vsako novo postavitev pride tudi na vaje, kjer dodelamo vse detajle, ki so pomembni pri sami izvedbi plesa. 

Koreografije se spreminjajo, iščemo nove načine, kako folklorni ples postaviti v sedanji čas, načine, kako z glasbo ustvariti pravo razpoloženje, načine, kako s plesnim gibom pokazati različna čustva ... 
zaplesal. Bilo mi je všeč, zato sem ostal in nikoli mi ni bilo tega žal. Super družba smo, veliko se zabavamo. 
Sprejemate tudi plesalce od drugod, izven Ponikev? 
Seveda, sprejemamo vse. Zaradi pogo­stih vaj je sicer dobro, da so doma blizu. Bistveno je, da si pripravljen hoditi redno na vaje, vsaj eno sezono, da dobiš tisti pravi ritem. Potem je vse lažje. 
Zelo dobro bi bilo, da bi bilo nekaj več fantov, saj nas je le osem, in če dva manjkata, ne moremo izvesti nastopa. V osnovni šoli jih sicer veliko pleše folkloro, ampak potem ne pridejo k nam, kar je škoda, saj potem kar prenehajo hoditi na folkloro, čeprav imajo veliko znanja. 
Vabljeni vsi, ki vam je ples v veselje, ki vam je nastopanje v izziv, in tisti, ki ste radi v vedno veseli družbi! 
Imate za plese v parih stalne plesne pare ali plesalce menjavate? Kako se sploh dogovorite, kdo s kom pleše? 
Naša navada je, da se na vajah ple­salci stalno menjajo. Na nastopih pa je pomembna predvsem višina , zato po navadi združimo približno enako visoka plesalca. Čeprav imamo v skupini tudi fante in dekleta, ki so v zvezi, to ni razlog, da bi plesali skupaj. Vse je zelo prilago­dljivo. Dobra stvar tega je tudi to, da se ob plesu z različnimi partnerji več naučiš, ker se naučiš prilagajanja in gibanja. 
Koliko plesalcev trenutno šteje vaša skupina? Na vaši Facebook strani sem opazil, da vsako jesen povabite nove plesalce, predvsem moške? Verjetno se mladi fantje težje odločijo za vključitev kot dekleta … 
Res je, jeseni, ob začetku nove sezone, po navadi preko Facebook skupine po­vabimo nove plesalce. Vsake toliko časa se prikaže kakšen od fantov, medtem ko se dekleta po navadi ne odzovejo. Je kar velika razlika med dekleti in fanti. Punce, ki pridejo v skupini, tudi ostanejo, številni fantje pa poskusijo, a nato odidejo. Nau­čiti se vse plese je zelo zahtevno delo, in ko pridejo novi, je zanje težko. Mnogi zaradi tega odpadejo, tisti, ki vztrajajo, pa potem ostanejo v skupini. 
Tomaž pripoveduje: Na Facebook stra­ni skupine je bilo objavljeno, da vabijo nove plesalce. Zanimalo me je, zato sem prišel, malo pogledal in po pol ure sem že 
Sedanji člani Folklorne skupi­ne Ponikve: 
Ana Škulj, Simona Francelj, Eva Škulj, Jerneja Škulj, Tina Gačnik, Tajda Ahčin, Sara Gačnik, Hana Gačnik, Mojca Gačnik, Saša Škulj, Anja Gerzinič, Tanja Vasič, Kaja Prhaj, Matevž Bukovec, Janez Gač­nik, Aleš Gačnik, Matej Nose, Žiga Prhaj, Jernej Petrič, Jernej Gačnik, Miha Lampe, Klemen Cimerman, Tomaž Lenič. 
Brez glasbe ne bi bilo plesa! Naši godci so: Aleš Šmuc – bas, Miha Lampe – harmonika, Mark Ahčin – harmonika in Mojca Gač­nik – klarinet. 
Da, nekatere godce pa najdete tudi med plesalci ... 
Kako pogosto pa se dobivate na va­jah? Vadite v prostorih zavoda, kajne? 
Letos imamo res veliko nastopov, zato imamo tudi veliko vaj. Zadnji splet se učimo že skoraj celo sezono. Vaje ima­mo čez celo leto dvakrat na teden, zdaj, zadnji mesec pred nastopom, pa so vaje vsaj trikrat tedensko. Zadnji teden pred desetletnico pa bodo vaje vsak večer. Vaje imamo tu, v dvorani v Zavodu Prizma. 
Kako pridete do oblek, ki so nekaj posebnega in zelo prispevajo k celo­stnemu videzu vsakega  vašega nasto­pa? 
Prve obleke imamo narejene po sta­rih fotografijah Ponikovcev. Imamo dve izvedbi – »ta lepe« in »delovne«. Po fo­tografijah nam je obleke skrojil dr. Bojan Knific. To so res posebne obleke, zna­čilne prav za to območje. So drugačne od oblačil drugih folklornih skupin. To so zelo bogate obleke, narejene iz svile, volne, klota, prisoten je tudi že nakit. Fantje imajo na glavah klobuke, dekleta pa navadno nimajo pokrival. V lasti ima­mo dve peči – aptaha (posebni pokriva­li). Narejeni sta po originalu Jernejcove mame. Imamo pa ju samo za posebne priložnosti, z njima ne plešemo. Ena taka peča namreč stane kar 1800 evrov. 
Za plese, ki so iz časa pred 20. stole­tjem, smo prebrskali omare naših starih staršev in našli še lepo ohranjena obla­čila iz tistega časa. Letos smo ženske obleke nadgradili še s klobuki. Klobuke smo našli v Adamičevem skednju. Vse te klobuke je obnovil oziroma restavriral g. Sergej Pajk. Pri stiliranju nam je z nasve­ti pomagala dr. Katarina Šrimpf-Vendra­min. 
Če pride nov plesalec, dobi kakšno od obstoječih oblek. Kar veliko fantov se je že zamenjalo, zato novih oblek za nove plesalce ne damo delati, ampak jih malo prikrojimo. 
Vaše delo je projektne narave. Kako se odločite za naslednje projekte? 
Na začetku poiščemo idejo, ples, zgod­bo, na kateri gradimo celotno postavitev. Potem se prijavimo na revije in nastope. Zdaj ko smo že poznani, nas na različ­ne prireditve povabijo, zato imamo kar veliko nastopov. Festivalov se po navadi ne udeležujemo, ker so plačljivi, izjema so festivali, na katere smo povabljeni. Je pa zadnja leta malo večja težava z nastopi v tujini, zdaj ni več glavna težava zbiranje denarja, ampak predvsem to, da dobimo dopust v službi, saj zdaj nismo več vsi študentje. 
Opazil sem, da zadnja leta zelo ve­liko sodelujete z znanim Ansamblom Saša Avsenika. Kako to, da se vaše poti tako pogosto srečajo? 
Med nami se je stkalo dobro prijatelj­stvo. Lani je bila v Ponikvah veselica in smo jih povabili. Takrat so videli, kdo smo in kako plešemo, zato so nas pova­bili na njihov koncert ob izdaji nove plo­šče (Cerklje na Gorenjskem). Takrat smo z njimi plesali na koncertu, zdaj pa se veliko srečujemo na raznih prireditvah. Odlično sodelujemo. 
Ob zaključku prve desetletke se ver­jetno pojavljajo vprašanja, kako na­prej? Kako daleč v prihodnost sežejo vaši načrti? Česa si želite? 
Najprej si bomo po koncertu privoščili malce odmora. Za naprej za zdaj nima­mo konkretnih načrtov. Vsekakor pa že­limo plesati še naprej. To gre kar iz leto v leto. Če ne bi plesali, bi nam bilo kar dolgčas. Nekaj se mora dogajati. Ko ti publika med spletom ploska, ti da to en poseben elan za prihodnje delo. Ko vidiš, da obiskovalci naših nastopov uživajo in ti še potem po nastopu razlagajo, kako so se spomnili na svoj ples v mladosti, je to še en zagon za naprej. Želje in energije za naprej nam ne manjka. 
Bi se želeli ob koncu pogovora za­hvaliti komu, ki vam je na dosedanji poti kakor koli pomagal? 
Na prvem mestu so to vsekakor naši starši, ki nam že vsa leta pomagajo na vsemogoče načine. Zahvaliti se moramo tudi tistim starejšim ljudem, ki so nam prenesli bogato folklorno izročilo. 
Zahvaliti se moramo prav vsem ba­bicam in dedkom, ki smo jim iz omar odnesli njihove obleke iz mladosti. Upa­mo, da zdaj v nas vidijo lepe spomine iz mladosti. ¦ 


Mladi, povezani, inovativni … 
10 let Folklorne skupine Ponikve 
Topel poletni petkov večer 18. avgusta je pod krošnje košatih dreves v bližini Zavoda Prizma v Ponikve privabil veliko množico ljubiteljev glasbe in plesa. Folklorna skupina Ponikve je za zbrane pripravila čudovit večer, v katerem se je spomnila preplesanih 10 let. Za obletnico so v goste povabili Ansambel Saša Avsenika, ki je poskrbel za odlično 
vzdušje pozno v noč. 
Bojan Novak 
Krasen naravni ambient je bil ravno pravšnji za predstavitev vseh koreogra­fij skupine, s katerimi so v preteklosti nastopali na raznih revijah in nastopih. Spleti FS Ponikve delujejo nekako sve­že in naravno, saj so plod dela mladih koreografov, godcev in plesalcev. Tako navdušijo tudi tiste malo manj tradicio­nalne ljubitelje folklornega plesa. Skozi ples so v preteklih letih prikazali številne šege in navade iz ponikovske zgodovine, z zadnjim spletom pa so na humoren in iskriv način skozi ples prikazali tudi »fan­tovski ravs« za naklonjenost deklet. 
Župan Janez Pavlin je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen kulture, pe­tja in plesa kot enega izmed gradnikov današnje Slovenije. Ples in glasba prina­šata veselje in dobro voljo in obojega ni manjkalo niti med nastopom povablje­nih gostov iz Gorenjske. Vodja ansambla, Saša Avsenik, je povedal, da se jim poti s FS Ponikve pogosto križajo in da njihovo druženje vedno pripomore k veselemu razpoloženju. 
Po njihovem prvem nastopu je sledil premierni nastop folklorne skupine z novim spletom Moja bo!. Tomaž Sime­tinger, koreograf in nekakšen strokovni vodja skupine, je v napovedi spleta pove­dal, da je v Sloveniji malo folklornih sku-pin, ki bi si upale poskusiti nekaj novega in s tem premikati meje mogočega na tem področju. Prav inovativnost je do­dana vrednost skupine in v zadnjih letih ji prav tega ne manjka. V plese vnašajo nove elemente, tako glasbene kot plesne, lotevajo pa se tudi zahtevnih projektov, ki vzamejo veliko časa in energije. 


Nekako z ner vozo smo spremljali splet Moja bo!, ob tem pa uživali tudi v virtuozni glasbi treh godcev. Laično oko je moralo v spletu uživati, dolg aplavz pa je to potrdil. S tem vrhuncem, za katerega so garali zadnje mesece, se je plesni del prireditve končal. Skupina se ni pozabila zahvaliti vsem tistim, ki so veliko prispe­vali k temu, da je večer čudovito uspel, v prvi vrsti sta bila to Barbara Brodnik, vodja skupine, in Tomaž Simetinger, ko­reograf. Cvet v zahvalo pa sta dobili tudi sicer odstotna direktorica Zavoda Priz­ma, Špela Selan, ki jim omogoča prostor za vaje, ter poletno sproščena povezoval­ka programa Ana Škulj. 


Ob glasbi Ansambla Saša Avsenika pa so se zavrteli tudi tisti, ki so jih ob spremljanju folklorne skupine cel večer srbele pete. Lepa obeležitev prve dese­tletnice delovanja bo zagotovo skupini dala novih moči, da bo tudi v naslednji desetletki ostala mlada, povezana in ino­vativna. ¦ 




Ko je najbolj temno, z nami glej

Opazovanje luninega mrka in Perzeidov 
v nebo! 

V soboto, 8. 7. 2017, je nastopil delni lunin mrk. Zemlja je zakrila približno četrtino lune. Člani Astronomskega društva Pegaz Dobrepolje smo zanimiv astronomski pojav opazovali pri Barbari v Zdenski vasi. Marko je prisotnim predstavil, kako nastane lunin mrk. Lunin mrk nastopi v času polne lune, ko je luna v Zemljini senci. Sonce lune tako ne osvetli v celoti, del svetlobe zaradi loma žarkov pa jo kljub temu doseže in obarva v opečnate barve. 
Judita Oblak, za ADP Dobrepolje 
Lunin mrk je bil izredno lepo viden, saj je bila luna delno zakrita že ob samem vzhodu ob 20.30, ko se nam je v vsem sijaju prikazala na obzorju. Luno smo opazovali tudi s pomočjo teleskopa. Naj­mlajši so na njeni površini odkrili marsi­kaj, nekateri so bili prepričani, da vidijo celo avtoceste .. 
V času poletnih počitnic pa nam nebo vsako leto postreže z meteorskim rojem. 


med potovanjem skozi Zemljino ozračje zažarijo. Te delce je za sabo pustil komet Swift Tuttle. Jasna noč nam je omogočala čudovit pogled v nebo. Spoznavali smo ozvezdja. S teleskopom pa smo si pribli­žali Saturn, zvezdne kopice in meglice. 
Za izvedbo obeh večernih opazovanj se društvo zahvaljuje prijetnim gostite­ljem za povabilo in sladko pogostitev. V objektiv fotoaparata je dogajanje na do­godkih ujel Tamino Petelinšek. ¦ 
Perzeidi se pojavljajo vsako leto od 14. julija do 24. avgusta. Največ smo jih lah­ko letos videli v noči z 12. na 13. avgust. Meteorji prihajajo iz ozvezdja Perzej in jih zato imenujemo Perzeidi, znani so tudi pod imenom solze sv. Lovrenca, saj se pojav dogaja v času, ko goduje sv. Lo­vrenc. Člani društva smo se na skupnem opazovanju zbrali v torek, 15. avgusta, v Kompoljah pri Luciji. Jernej je na kratko predstavil pojav. Meteorje vidimo, ker drobni delci prahu zaradi velike hitrosti 



Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas:                                                                                          Ponedeljek in sreda: 12.30–19.00 Torek in  četrtek: 9.00–14.00 Petek: 12:30–20.00 
Živahno dogajanje v knjižnici tudi v času počitnic! 



Tudi med poletnimi počitniškimi dne­vi zagotovo ne moremo mimo knjige. Marsikdo ima ravno v tem obdobju čas za sproščeno ali spet drugi za bolj po­globljeno branje. Vsekakor z branjem doživimo številne avanture in zanimive dogodivščine, pa četudi med počitnica­mi ostanemo kar doma. Knjige nam pri­bližajo različne svetove in zgodbe, ki jih z branjem na nekakšen način posredno tudi sami doživimo. In ne nazadnje je za­četek vsake poti proti znanju obračanje strani. Seveda pa počitniški čas izkori­ščamo tudi za številne druge dejavnosti. V knjižnici Dobrepolje smo za otroke pripravili zanimive počitniške delavnice s pestrim programom. Delavnice so po­tekale v tednu od 7. do 11. avgusta vsak dan po dve uri. Trudili smo se, da delav­nice vključujejo raznovrstne dejavnosti in približajo različne tematike, zato smo k sodelovanju povabili tudi posameznike z različnih področij znanja. Ponovno je bila z nami naša Petra Krašna, ki je pri­pravila ustvarjalno delavnico »Hitri pr­sti«. Izredno zanimiva in poučna je bila angleška delavnica z Urško Oblak, kjer so otroci lahko osvojili nova znanja iz an­gleškega jezika ob pravljici »Jack and the beanstalk«. Inovativna delavnica slikanja z milnimi mehurčki je potekala pod vo­denjem umetnice Mete Mehle. Številne socialne spretnosti pa je podala socialna pedagoginja Nives Medved. Med drugi­mi so se otroci preko presunljive pripo­vedi »Požar« avtorice Neli Kodrič Filipić, ki spregovori o ljudeh, ki so izgubili dom, srečali s temami sobivanja, strpnosti in drugačnosti. Veliko je bilo družabnih in zabavnih iger, ustvarjanja z mnogoterimi materiali in tehnikami, glasbe ter pred­vsem druženja in zabave. Nekaj utrin­kov vsebin in dejavnosti, ki so jih otroci doživeli na počitniških delavnicah, vam prilagamo k prispevku. 



Z radostjo in optimizmom nas navdaja dejstvo, da si ne samo otroci, temveč tudi mladi in odrasli v času poletnih počitnic veliko izposojajo knjige in prosti čas izko­riščajo za branje. Med drugim je največ zanimanja za knjige, ki so tudi medijsko izpostavljene in so na seznamih najbolj branih knjig v Sloveniji in svetu. Čeprav je največ povpraševanja po lahkotnem in sproščujočem gradivu, pa je opaziti po­večano zanimanje za knjige, ki so prejele ali bile nominirane za številna literarna obeležja. Tako je med drugim trenutno med najbolj iskanimi knjigami v knjižni­ci »Figa« avtorja Gorana Vojnovića, ki je prejel nagrado kresnik 2017 za najboljše slovensko literarno delo preteklega leta. V oporo pri izbiri gradiva v knjižnici pa so vam lahko tudi izpostavljene knjige, ki smo jih prebirali v Bralnem klubu Do­brevoljci in jih priporočamo v branje. 




Izjemno zanimivo je bilo druženje s socialno pedagoginjo Nives Medved, ki je otrokom preko številnih socialnih iger približala različne življenjske vsebine, kot sta strpnost in drugačnost. 

Biti trezen ne pomeni samo to, da nisi pribit od alkohola. Za izraz trezno je naj­ustrezneje, če ga razširimo na pomen­sko podobne izraze, kot so: previdnost, doslednost, pozornost, premišljenost in prilagodljivost. To so lastnosti, ki nas lah­ko obvarujejo tudi pred poškodbami. To so lastnosti, ki so bolj ali manj pridoblji­ve, predvsem z učenjem in treningi. Če smo športniki, postajajo te lastnosti naša značajska nuja in predpogoj, da postane naša športna dejavnost pot do uspeha in zmag. In če gre naša pot športnih uspe­hov strmo navzgor, lahko nekega dne do­sežemo izpolnitev norme za olimpijado. Prava treznost in trud sta torej lastnosti, ki nas lahko privedeta na olimpijado. V nasprotnem primeru, če se ne držimo varnostnih načel, pa se v našem življe­nju odvija kandidatura za posebno vrsto olimpijade, ki jo zaznamujejo neuspehi in ji lahko rečemo polomijada. Polomija­do našega telesnega ustroja zaznamujejo poškodbe, predvsem polomljene kosti, zviti sklepi, rane, udarnine, tujki in ope­kline; žal velikokrat tudi kot posledica zanemarjanja elementov previdnosti, doslednosti, pozornosti, premišljeno­sti in prilagodljivosti. Ob ignoriranju teh elementov teče namreč strma pot navzgor proti dogodku, imenovanem poškodba. In s tem dosežkom si lahko zagotovimo nastop na polomijadi. Ka­kor olimpijada se tako tudi polomijada odvija na vsake 4 leta in letos, glede na množičnost poškodb, očitno v Videm -Dobrepolju. Vmes so seveda razna sve­tovna prvenstva v posameznih panogah, regionalna tekmovanja in lige v posame­znih poškodbenih panogah, ki jih bomo našteli pri poročanju s trenutnega mesta dogajanja 33. Polomijade Videm 2017, ki se odvija v prečudovitih objektih ob­čine Dobrepolje. Otvoritveni ceremonial za vsako poškodbeno panogo se začne v prostorih Zdravstvene postaje Videm, kjer športnika identificirajo in mu odpre­jo bolniško. Po uvodnih formalnostih pa 


Neželeni boji 
z gipsi in povoji 
se poda na tekmovališče, kjer poteka boj za ozdravitev kot glavni cilj vsakega ude­leženca polomijade. Kvalifikacijski boji potekajo prav tako v Zdravstveni postaji Videm, in sicer v prevezovalnici, ki je vsa­kič prizorišče uvodnih bojev s poškodbo. Tekmovalci, ki si izborijo napredovanje, merijo moči nadalje na polikliniki, final­ni boji pa potekajo v specialnih športnih centrih, kot so fizioterapija, Rehabilita­cijski center Soča in Zdravilišče Dolenj­ske Toplice. Malo je občin, ki podobno kot Dobrepolje dosegajo potrebno infra­strukturno razvitost in tako omogočajo izvedbo iger za vse polomijske pano­ge: zvin gležnja pri doskoku, poškodba hrbtenice pri skoku v plitvo vodo, zvin kolena pri nogometu na krtinah, udar­nina glave pri odrivu iz počepa, ureznina prstov pri sabljanju z nožem, izpah ra­mena pri metu kladiva na žebelj, vstop tujka v oko pri streljanju z radovednim pogledom na 10 metrov, zlom reber pri jadranju z drevesa, podplutbe pri boksu v kategoriji družinski prepiri, zlom ključ­nice pri dvokolesnih konjskih dirkah in še bi lahko naštevali. Zadnja leta sta se na polomijado uvrstili tudi dve novi po­škodbeni panogi, in sicer golf dizel ka­rambol ter odbojka z letečimi poleni in hlodi. Tekmovalci polomijade so vsako leto deležni velike pozornosti. O njih se govori med publiko, njihovi dosežki polnijo črnokroniške rubrike časopisov, žal pa je tudi pri poškodbah podobno kot pri vrhunskem športu; vse pogosteje gre namreč za povezanost z nedovoljeni­mi substancami, predvsem alkoholom, drogami in psihogenimi substancami v obliki tablet. 
Ker seveda letošnje polomijade še ni konec, se vključimo za nekaj trenutkov v neposredni prenos dogajanja, kjer se nam bo s prizorišča prelepega objekta fizioterapevtskega centra javil naš re­porter. To je seveda naš dolgoletni sode­lavec, doktor medicine, ki dokazuje, da je vsak dober zdravnik lahko tudi dober komentator. 
»Spoštovana publika, draga sloven­ska republika, drage dame, ki pred TV­jem nabijate kilograme, in gospodje, ki se držite za orodje. Spet sem z vami vaš nepredvidljivi, neponovljivi in govorno naelektreni Andre Mlade. Moje športno vandranje dosega v trenutku, ko se ja­vljam iz neposrednega prenosa finala v dvigovanju uteži po zlomu roke, enega izmed vrhuncev. Trenutno poteka nepo­sredni boj treh finalistk, predstavnice iz Zagorice, z Vidma in iz Ponikev. Vse tri finalistke se spopadajo z današnjo najve­čjo težo 0,5 kilograma. Do finala so pri­šle po hudem boju, potem ko so vse tri v prvem poskusu dvignile 0,3 kg in šele v tretjem poskusu 0,4 kg. Zaradi neodloče­nega izida se je nato sestala tekmovalna komisija v sestavi doktor, fizioterapevt in jaz kot predstavnik sedme sile. Sklenili smo, da naj odločitev pade na stopnji letošnjega polomijskega rekorda, to je neverjetna teža 0,5 kg. Prva je prišla na tekmovališče predstavnica iz Zagorice. Sodnica, fizioterapevtka, še enkrat pre­verja napotnico, opremo in zdravstveno kartico in v tem trenutku že daje znak za začetek. Oprijem uteži je uspel že v pr­vem poskusu. Tekmovalka se pripravlja na sunek, s katerim bo poskušala odle­piti to neverjetno težko fizioterapevtsko orodje od tal. Poglejte napetost bicepsa, poglejte izbuljenost oči in nihanje kolen zaradi obtežitve. Ali se bo utež dvignila, ali bo dosežen letošnji rekord polomi­jade? To boste morda, če vas režija ne vrne nazaj v prenos prepozno, izvedeli po oglasih. Če vam pa kaj ni prav, pre­klopite na hrvaški kanal, kjer boste lah­ko spremljali polomijado hrvaškega dr­žavnega seniorskega prvenstva iz Doma starejših Zaprešiči. Mogoče bodo pa v tem trenutku tudi tam reklame za Mer­cator, ki je itak hrvaški. Zaenkrat se od vas poslavlja vaš Andre Mlade, ki bom za razliko od vas videl, ali bo rekord padel ali ne ... No, pravkar so mi iz režije sporo­čili, da rezultata ne boste izvedeli niti po oglasih, zaradi poklicne skrivnosti ozi­roma varovanja zdravstvenih podatkov. Jaz pa to pravico imam, saj sem zdravnik. Zatorej bodi to zaenkrat dovolj, žal se je zgodilo na letošnji polomijadi podob­no kot na olimpijadi v Saporu davnega leta 1972, ko je zaradi premočnega vetra zmanjkalo elektrike in je bil prenos od­povedan. Lep dan še naprej, zdaj pa, kot že rečeno, oglasi.« 


No, kot vidimo, letošnja polomijada, podobno kot vse polomijade doslej, kaže na neuspeh. Polomijski komite na mini­strstvu za zdravje je zato sklical že tride­seto izredno sejo, na kateri so delegati opredelili nadaljnjo strategijo. Z absolu­tno večino so letos vendarle naredili ko­rak naprej. Sprejeli so namreč odločitev, da se začne polomijada postopoma uki­njati in da se poskuša v čim krajšem času vzpostaviti stanje, ko bo obstajala samo še olimpijada športa. Vsi udeleženci morajo v najkrajšem času presedlati na ukvarja­nje z olimpijskimi športnimi panogami, polomijski objekti, kot so zdravstveni domovi, bolnice, fizioterapije ter zdra­vilišča, pa postanejo sčasoma športno operativni, kongresni ter medijski centri športnih dogodkov. Zdravniki bodo glede na poklicni talent postali športni repor­terji, medicinske sestre mešalke športnih napitkov, fizioterapevti, psihologi, logo­pedi ter laboranti pa predpisovalci špor­tnih treningov, člani disciplinskih komi­sij ter nadzorniki antidopinških kontrol. Vsem, ki ste seznanjeni s to novo vizijo ukinitve polomijade in vključitvijo vseh njenih članov v sfero olimpizma, vizijo, imenovano tudi zdravstvena reforma, priporočamo, da si že v tem trenutku izberete svojo športno panogo. Če boste pri tem potrebovali strokovni nasvet, se obrnite na novega športnega reporterja, ki nam bo poročal z naslednjih zimskih olimpijskih iger OI Struge 2036, bivšega zdravnika Zdravka Mariča. Za začetek vam lahko že navedem nekaj njegovih ključnih načel, ki sem jih povzel iz inter­vjuja za glasilo anonimnih alkoholikov Drugačen svet, kjer kot predpogoje za življenjska napredovanja navaja: 
»Naj grejo alkohol proti niču, cigareti k hudiču, za drogo privzemi abstinenco strogo, nagnjenost k stresu pa skuri na kresu.« 
Če se že, upajmo, da res, polomijadam bliža konec, preletimo še malo njihovo zgodovino. V zgodovini človeštva je bilo veliko polomijad, največ v času narav­nih katastrof in vojn. A Bog je vselej v obdobjih velikega človeškega trpljenja in umiranja pokazal svojo dobroto in pomagal človeštvu. Na zemljo je poslal angele varuhe. Njihova naloga je bila preprečiti ljudem poškodbe, če pa že do poškodbe pride, pa vsaj, da te niso uso­dne. A kmalu je postalo jasno, da je tudi angelov varuhov premalo. Ni bilo jasno, zakaj, zato je gospod Bog sklical angelski svet, kjer je zahteval poročilo o vzrokih za neobvladljivost človeških nesreč. Glavni povzetek poročila, ki ga je Bogu prebral angel Gabrijel, je naslednji: »Angelske kapacitete so zadostne, da preprečimo in omilimo poškodbe, ki nastanejo zara­di neprevidnosti, delovnih obremenitev ter naravnih katastrof. Največje težave pa nam predstavljajo poškodbe zaradi med­človeških prepirov in vojn. Tam se angeli varuhi ne moremo postaviti na nobeno stran, saj bi se lahko zgodilo, da bi angel varuh, ki brani eno stran, prišel v konflikt z angelom varuhom, ki ščiti njegovega nasprotnika. Ker pa se angeli med seboj ne prepiramo, se v medčloveške konflik­te enostavno raje ne vpletamo.« Baje, ne vem, če je res, je Bog na angelskem sve­tu po prebranem poročilu samo namrščil čelo, globoko zavzdihnil in kratko odvr­nil: »Po svojih močeh pomagajte vsem, ki so pomoči potrebni!« 
A pustimo zgodovino, vrnimo se za konec spet k sedanjosti. Še zadnjič nocoj se nam namreč v živo oglaša naš poro­čevalec Andre Mlade, ki nam bo pričaral aktualno dogajanje s 33. Letnih polomij­skih iger Videm 2017: 
»Jej, jej, kaj si dovoli ta režiser. Ne bi rad spet govoril čez organizatorje preno­sov, ampak kar so si ta trenutek dovolili, je absolutno preveč. Namesto da bi nam pokazali dvig 0,5-kilogramske uteži, se je režiserju zdelo pomembneje prikazovati semafor z rezultatom domače tekmoval­ke, ki ni osvojila niti medalje. Ne vem, kaj bi na vse to porekel gospod župan, ampak kolikor ga poznam, bi se z režiser­jem vsaj resno pogovoril, če že ne sprožil postopek za njegovo razrešitev. Prejšnji teden, ko sem na predavanju dr. Mariča z naslovom Vpliv holandskih cokel na po­slabšanje platfusa z gospodom županom osebno pokramljal, mi je dal nekako slu­titi, da takih potez ne podpira. Predvsem pa ga moti ignoranca gospodov iz tistih držav, ki bi se ob tozadevnih anoma­lijah morali najbolj zamisliti. Ob takih poklicnih razočaranjih tudi sam osebno doživljam take travme, da se sprašujem, če ima sploh smisel nadaljevati s tem garanjem, polnem odrekanj in neštetih nadur izčrpavajočih poročanj. Saj ne da bi vam grozil, drage gledalke in gledal­ci, ampak če bo s temi prenosi šlo tako naprej, si bom poiskal lažje delo, morda se celo vrnem nazaj v zdravniške vode. Upam, da boste razumeli to mojo potezo in da vas ne bom razočaral. Obljubim, da bom kljub lagodju, ki me tam čaka, po­skušal narediti kaj koristnega. Če se vam bo zdelo, da vam z zdravljenjem pljuč­nic, sladkorne bolezni, poškodb, bole­zni srca, skratka vsega, kar sodi v sklop ambulante, ne bom koristil v zadostni meri, vam iz srca ustrežem še na pravi način: pripravljen sem vam komentirati dogajanje na vaših osebnih praznova­njih, kot so poroke, rojstni dnevi, birme, abrahami in še kaj. To bodi moj dokaz, da sem se resnično pripravljen žrtvovati za pomoč vsem, ki mi zaupate. Sledijo ponovno oglasi.« 
Pa še enkrat spregovorimo o današnjih priporočilih. Kot vemo, nesreča nikoli ne počiva. To pomeni, da je neumorna, prisotna vedno in povsod. Ljudje pa po­čivamo, saj počitek nujno potrebujemo. Vendar v izogib srečanju z neumornimi poškodbami poskušajmo ohraniti kljub počitku, dopustu in sprostitvi vsaj tiste elemente, ki nas lahko zaščitijo pred po­škodbami, to so previdnost, doslednost, pozornost, premišljenost in prilagodlji­vost. ¦ 

Ob začetku novega šolskega leta 

Ob letošnjem začetku imam poleg skrbi za dober začetek v naši šoli in vrtcu veliko neobičajnih skrbi. To delo je sicer naporno, vendar prijetno, ker nas navdaja upanje, da bodo prihodnjo jesen naši malčki in učenci imeli bistveno boljše 
pogoje za pouk in bivanje ter pridobivanje znanj v novem vrtcu. 
Ivan Grandovec, ravnatelj 
Med letošnjimi počitnicami sva z žu­panom 21. 7. 2017 postavila ob zaklju­čevanju betoniranja temeljev vrtca (po starem slovenskem običaju) temeljno listino s slovenskimi kovanci, bankovci manjše vrednosti in listi žegna iz cvetno­nedeljske butare v temelje. V tem trenut­ku gradnja lepo napreduje. Hkrati je med počitnicami zrastel tudi objekt nove ko­tlovnice, ki bo delovala na biomaso. 
Ob vsej tej gradnji se moram zahvaliti staršem otrok vrtca, ki opozarjate svo­je otroke na previdno gibanje v okolici gradbišča. Od naših vzgojiteljic še naprej pričakujem, da bodo kljub okrnjenim pogojem znale kakovostno, predvsem pa varno izpeljati vzgojno-izobraževalni program, v katerega vključujejo tudi vse­bine, ki jih vsakodnevno ponuja pogled na gradbišče. 
Hvala vsem sosedom, ki ste potrpe­žljivi ob močno povečanem prometu do gradbišča. Vaša strpnost me navdaja z optimizmom, da prebivalci naše občine še znamo potrpeti in žrtvovati del svoje lastnine za skupno dobro. Pogosto se do­gaja, da se vaša zemljišča tudi uporablja­jo za najrazličnejša dela ob gradnji. 
V novem šolskem letu, ki ga začenja­mo v petek, 1. septembra 2017, bo imelo še dodatno dimenzijo sodelovanje s star­ši. Starše, dedke in babice ter vse, ki vo­zite svoje otroke v vrtec in šolo, prosim, da se veliko pogovarjate o previdnosti pri gibanju okoli šole. 
Dragi učenci! Tudi vi boste morali še bolj upoštevati navodila učiteljev pri ča­kanju na avtobusne prevoze. Prav tako se morate učenci, ki hodite v šolo peš ali s kolesom, zavedati, da je na poteh v bližini šole močno povečan promet, zato na teh površinah ne kažite mladostne razposajenosti. V mesecu septembru se bodo gradili toplovod ter telekomunika­cije do novega vrtca, zato bo tudi na pro­storu pred šolo gibanje omejeno. Učenci iz Strug in Kompolj, ki ste v podaljšanem bivanju ali popoldanskih dejavnostih v telovadnici in šoli, bodite pozorni in pre­vidni na šolskem območju. 



Vrtec in šola sta ustanovi, ki morata in­dividualne potrebe vključiti v celoto, zato se lahko zgodi, da individualne želje ne bodo v celoti uresničene. Vaš zgled je go­tovo največji vzgojni dejavnik. 
Dragi otroci in učenci! Spremljajte našo spletno stran, kjer bodo objavljeni navodila za prvi šolski dan, urniki, vozni red in druge novice. Prepričan sem, da se po dolgih počitnicah že veselite sreča­nja s sošolci, z igralnicami, učilnicami in vsem, kar novo šolsko leto prinaša. Bo­dite pozorni drug do drugega, potrudite se pri šolskem delu in bodite aktivni tudi pri pomoči staršem ter raznih dejavno­stih izven šole. Naj bo leto, ki prihaja, v znamenju strpnosti ter medsebojne po­moči. ¦

Zaključna prireditev za zlate bralne značkarje na Muljavi 
Tudi letos, šestič zapored, je bilo za učence, ki so osvojili zlato bralno značko (pri nas četrto leto imenovano Jakličeva bralna značka), v četrtek, 22. junija 2017, še posebej slovesno, saj so bili povabljeni na zaključno prireditev v gledališče na prostem na Muljavi, kjer so bili prisotni bralci iz treh sosednjih občin: Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. 

 Matej Kalan 
Na prireditvi sta kratek program pripra­vili kitaristka Anja Klinc in violinistka Rebeka Jamnik. Za 9-letno zvestobo bralni znački (v Dobrepolju poimenova­ni Jakličeva bralna značka) so bili nagra­jeni s knjižno nagrado: Anja Klinc, Tjaša Grandovec, Rebeka Jamnik, Petra Bab­nik, Sara Blatnik in Nejc Prijatelj. Dobili so knjigo Gospa Mihaela iz Višnje Gore. V njej je predstavljena Mihaela Jarc-Zajc, najvidnejša ustvarjalka domoznanskega pisanja v naših treh občinah: Grosuplju, Ivančni Gorici in Dobrepolju. Odlikuje se tudi s pesništvom, prozo in dramsko ustvarjalnostjo. Zelo se je odlikovala tudi na narodopisnem področju, zato je za­služna za trajno vredne zapise ljudske ustvarjalnosti v svojem okolju. Zbira­la je ljudsko ostalino, ki je že izginjala; običaje, izraze, pregovore, spomine va­ščanov in višenjskih meščanov. Konec šestdesetih let je začela sodelovati kot zbiralka ljudskega izročila z Glasbeno­narodopisnim inštitutom in Inštitutom za slovensko narodopisje SAZU. Miha­elina navezanost na Višnjo Goro je bila pristna. Zato je bila vedno pripravljena na sodelovanje pri številnih prireditvah in proslavah v kraju, pri razstavah ljud­skega izročila, starih razglednic, starih listin in fotografij. V svoji gostoljubni hiši je uredila muzejsko sobo, kjer so razsta­vljeni stilno pohištvo, porcelan, stare fo­tografije, knjige, slike, spomini. 
Mentorji so dobili tudi odličen zbor­nik ob 232-letnici šolstva v Šentvidu pri Stični in 50-letnici obstoječe šolske zgradbe. Postregli so nam s sadjem, pi­jačo in sladoledom. Ko se je stemnilo, so nam domači igralci, ki že 37. leto zapo­red uprizarjajo Jurčičeva dela, uprizori­li povest Tihotapec. To je preprosta in napeta pripoved o življenju hrvaških in slovenskih tihotapcev, ki prenašajo to­bak čez slovensko-hrvaško mejo. Kmeč­ki fant France Štivrnik, ki se je pridružil tihotapcem, se da v svojih dejanjih ne­premišljeno voditi golemu sovraštvu do vodnika graničarjev, ki se je zaljubil v njegovo sestro, kar pripelje do poboja. 
Dogajanje v igri je napeto, kar do­datno stopnjujeta tihotapska strast in maščevalnost. Kljub resni tematiki pa je polna humornih trenutkov, za katere v sočni dolenjski govorici poskrbijo »mo­drijani« v krčmi ter zoprno klepetavi vaški posebnež Frnatek Tekmec. Nape-to dogajanje, sočna dolenjska govorica igralcev, ki so predani Jurčiču in ljubi­teljskemu gledališču, naravno obliko­van amfiteater, odlična scena, mojstrsko oblikovanje luči in tona zaslužijo oceno odlično. ¦ 

Gasilska olimpijada 

Tako kot vsaka športna ali podobna tekmovalna disciplina se tudi gasilstvo povezuje z mednarodnim tekmovanjem 
–
 gasilsko olimpijado, ki poteka vsaka štiri leta. Disciplina, v kateri tekmujejo slovenski tekmovalci, je vaja CTIF 

–
 spajanje sesalnega voda ter štafetni tek z ovirami na 400 m. Vstopnico za nastop na olimpijadi so si slovenski tekmovalci prislužili z odličnimi uspehi na državnem tekmovanju, z odličnim uspehom na pokalnih tekmovanjih GZS, 


na izbirnih tekmovanjih in tudi z izpolnitvijo predpisane olimpijske norme. 

Uroš Gačnik 
Od 9. julija do 16. julija je olimpijado go­stila sosednja država Avstrija, ki je v Vil­lachu (Beljaku) pripravila 21. mladinsko in 16. člansko olimpijado. Olimpijade se je udeležilo 232 tekmovalnih enot s pri­bližno tri tisoč udeleženci, vključno s tre­nerji, sodniki in spremljevalci iz 27 držav sveta, tudi Japonske. Približno dva tisoč pa je bilo vseh prostovoljcev, ki so skrbeli za nemoten potek olimpijade. Barve Slo­venije je zastopalo 16 tekmovalnih enot. 
Olimpijada je bila pravi spektakel, tako z otvoritvijo, mimohodom repre­zentanc in prižigom olimpijskega ognja kot s sobotno slavnostno podelitvijo in zaključkom, ki so mu prisostvovala zve­neča imena tako z gasilske kot z družbe­ne politične ravni. Tribune so bile nabito polne, energija, ki je bila več kot odlična, je bila prisotna čez celoten teden, tako pri tekmovalcih kot pri vodstvu reprezen­tance in sodnikih. Avstrijci so se potrudi­li in odlično izpeljali samo organizacijo dogodka. Tekme in druge slovesnosti si je ogledalo mnogo Slovencev, saj zaradi bližine Slovenije to večini ni predstavlja­lo velike težave. Olimpijado si je ogledalo tudi nekaj gasilcev iz občine Dobrepolje, sam pa sem bil sestavni del reprezentan­ce kot sodnik. 
Na zaključni slovesnosti gasilske olim­pijade v soboto zvečer je bilo tudi uradno proglašeno, da bo Slovenija organizatori­ca gasilske olimpijade leta 2021. Morda namig vsem tekmovalnim enotam, da imajo sedaj 4 leta čas, da se pripravijo in morda tudi sami sodelujejo in posežejo po Olimpu .. 
Dosežki slovenske reprezentance: 
Člani B – sodelovalo je 32 tekmovalnih enot: PGD Šmartno na Pohorju – 1. mesto PGD Hajdoše – 2. mesto PGD Kebelj – 5. mesto PIGD Krka Novo mesto – 19. mesto 
Poklicni A – sodelovalo je 5 tekmovalnih enot: PIGD Krka Novo mesto – 1. mesto 
Članice A – sodelovalo je 22 tekmovalnih enot: PGD Šmartno na Pohorju – 4. mesto PGD Hajdoše – 10. mesto 


Članice B – sodelovalo je 7 tekmovalnih enot: PGD Hajdoše – 1. mesto 
Člani A – sodelovalo je 76 tekmovalnih enot: PGD Žažar – 4. mesto PGD Starše – 5. mesto PGD Hmeljčič – 40. mesto PGD Tinje – 41. mesto PGD Oplotnica – 56. mesto 
MLADINCI: sodelovalo je 41 tekmovalnih enot 
4. mesto: PGD Drenov Grič - Lesno Brdo 
MLADINKE: sodelovalo je 18 tekmovalnih enot 
3. mesto: PGD Andraž nad Polzelo, 5. mesto: PGD Drenov Grič - Lesno Brdo 

Neurje povzročilo podrta drevesa 
in razkrite strehe 

Tudi v občini Dobrepolje se nismo izognili nevihti in močnim sunkom vetra, ki so naredili razdejanje v noči z 28. 6. 2017 na 29. 6. 2017. Tako se je primerilo, da je na južnem delu občine divjala močna nevihta, ki je podirala drevje in razkrivala strehe. Neurje z močnim vetrom se je razbesnelo na delu Kompolj in Strug. Ob 23:09 so bili alarmirani gasilci PGD Kompolj in PGD Strug. 
Uroš Gačnik, poveljnik Gasilske zveze vzdrževalci cest, vendar imajo v takih Dobrepolje primerih cestni delavci ogromno dela in 
težko pokrijejo celotno področje vzdrže-Skupno so gasilci z dvorišč in cestišča vanja. V prejšnji številki sem pisal o teča­
umaknili 6 podrtih dreves, umaknili raz-ju varnega rokovanja z motorno žago, ki bite strešnike s ceste ter tako sprostili so se ga udeležili operativci. Pridobljeno promet in povečali prometno varnost. znanje je bilo tokrat hitro postavljeno na 
Res je, da to delo običajno opravljajo preizkus. Delo so opravili z odliko. ¦ 
Obvestilo za vse občane 
Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prestavljen na zunanjo stran Jakličevega doma (prejšnja lokacija je bila v stavbi). Sedaj je na voljo 24 ur/dan. Takoj po prestavitvi je bil 9. 7. 2017 v nočnih urah uporabljen. Res je, da sem na nepravilno postavitev opozar­jal dve leti, sem pa zato sedaj še bolj vesel, da je urejeno tako, kot bi moralo biti že na začetku. V primeru npr. srčnega zastoja se lahko tako občani sami odpeljete po napravo, poprosite sosede za pomoč, preko številke 112 aktivirate reševalce in gasilce. V pri­meru uporabe aparata (AED) je treba obvestiti tajništvo Občine Dobrepolje, saj je aparatu po uporabi treba zamenjati baterije in elektrode ter ga tako pripraviti na naslednjo morebitno uporabo. 
Zahvala občini – županu – za financiranje nove ogrevane in alarmne omarice kot tudi Jani Zajc za korektno sodelovanje pri koordinaciji projekta. 



Prehrana čebel 
Večkrat me je kdo začudeno vprašal, kako to, da čebelarji čebelam dodaja­mo sladkor oz. sladkorno raztopino, in ali v tem primeru ne gre za ponarejanje medu. Delno trditev drži – do ponareja­nja medu bi prišlo, če bi čebelar čebele hranil s sladkorno raztopino v neustre­znem času: pred točenjem medu. Čebe­le namreč sladkor shranijo v satje prav tako kot prineseno medičino oz. mano. Vendar pa je dodajanje sladkorja čebe­lam po točenju medu nujno za njihovo preživetje. 


Kdaj hranimo čebele 
Čebele potrebujejo čebelarjevo pomoč v hrani zlasti ob koncu zime in začetku pomladi, če čebelar ugotovi, da je čebe­lja družina preko zime porabila vse svoje zaloge, v naravi pa še ni dovolj naravne paše. Takrat čebelam dodajamo slad­korno pogačo, gre za mešanico medu, mletega sladkorja in praviloma tudi cve­tnega prahu. Dodajamo jo v manjših ko­ličinah, le toliko, da ima čebelja družina za sprotno porabo. Dotok hrane hkrati spodbudi matico, da začne zalegati pri­hodnje generacije čebel, kar pomeni, da bo družina ob začetku paše (po navadi na sadnem drevju) že dovolj močna in razvita, da bo v panj prinašala presežek medičine, ki ga bo shranjevala v satje. Takšnemu krmljenju čebel pravimo dra­žilno krmljenje in ker gre za majhne koli­čine dodatne hrane, ki jo čebele porabijo sproti, se sladkor ne akumulira v medu. 
V času obilne paše, ki po navadi pote­ka od pomladi do začetka poletja, čebel ne hranimo. V tem času čebele satje na­polnijo in sledi točenje medu. Točenje pa pomeni, da smo čebelam odvzeli hrano, ki so si jo pripravile za zimo, zato je tre­ba med nadomestiti s sladkorjem. Sate iz medišča smo tako ali tako odvzeli iz panjev, med stočili, prazne sate ustrezno shranili za prihodnjo sezono in proti kon­cu meseca julija čebelarji začnemo hra­njenje čebel za zimo. V različnih panjskih sistemih obstajajo različni pitalniki, v katere nalijemo sladkorno raztopino (po navadi v razmerju polovica sladkorja, po­lovica vode). Čebele raztopino prenašajo v satje, jo predelajo in shranijo. Nekateri čebelarji v hrano dodajo še čaj zdravilnih rastlin, da bi čebele ohranili zdrave in da zmanjšajo verjetnost okužb. Posamezni čebelji družini postopoma dodamo 12 do 15 kg sladkorja, hranjenje povprečno poteka dva meseca. Čebelam bomo torej dodali ustrezno količino hrane, ki jim bo zadostovala do prihodnje pomladi. Veči­no hrane bodo do takrat porabile, satje, ki še vsebuje sladkor, pa ustrezno označi­mo in ga ne prenašamo v medišče, da ne bi prišlo do ponarejanja medu. 
Čebelarji torej skrbno pazimo, da toči­mo resnično neoporečen med, v katerem ni dodanega sladkorja. Čistost medu je mogoče testirati v ustreznih laboratori­jih, sicer pa kupcem medu svetujem, da naj jih ne zavede nizka cena medu na trgovskih policah – preverite sestavine (če se na spisku najdejo aditivi, kozar­ček medu pustite na prodajalni polici) in poreklo. Jamstvo za nakup čistega medu pa je kristaliziran med, ki je sicer neka­terim ljudem na pogled neprivlačen. Naj še pojasnim, da različne vrste medu raz­lično hitro kristalizirajo, zato ne sklepajte prehitro, da ste kupili ponarejen med, če vam dolgo časa ne bo kristaliziral. Po­membna je tudi temperatura, pri kateri hranite med. 
Pa še podatki, koliko hrane na leto po­rabi srednje razvita čebelja družina: 
• 
40 do 60 kg medu, 

• 
20 do 30 kg cvetnega prahu, • o 80 litrov vode. 


Naj medi! ¦ 


Dotik nebes – Oratorij Struge 2017 
Bližal se je eden najbolj vročih tednov v avgustu in v Strugah se nas je 13 animatorjev vestno pripravljalo na začetek oratorija. Začeli smo v sredo, 2. avgusta, z uvodno oratorijsko mašo, kjer so otroci že vstopili v svet življenja Matere 
Marije. Po maši smo se poslovili do naslednjega jutra. 

Maja Dernulc in Marjana Rus 
Animatorji smo že ob 7. uri zjutraj popi­li kavo in začeli priprave na dan. Ko se je ura bližala 9. zjutraj, so nas že čakali nestrpni otroci, polni pričakovanj, kaj jih čaka tisti dan. Prvič smo dvignili svo­jo zastavo, še prej pa je vsak dobil svojo izkaznico, na katero so vsak dan pridno zbirali nalepke. Naučili smo se svojo hi­mno, ki se glasi Marija, ti mati, seveda pa samo petje ni dovolj, zato smo animatorji otroke naučili še svojo koreografijo. Ker je bilo sonce že zjutraj zelo močno, smo se hitro premaknili v šolo in zmolili ju­tranjo molitev, medtem pa so se igralci že pripravljali na naslednji del zgodbe. Otroci so zgodbo budno spremljali, saj so nam po zgodbi znali odgovoriti na marsikatero vprašanje. Pridružil se nam je še župnik Marinko, ki je otroke nago­voril s svojo modrostjo. Zatem smo že hiteli na kateheze in nato takoj na de­lavnice. Letos so otroci svojo ustvarjalno žilico pokazali pri izdelovanju okvirjev za sliko, svoje urne prste pa so izkoris­tili za izdelovanje glinenih svinčnikov in zapestnic. Vsak udeleženec oratorija pa je svoj pečat pustil s tem, da je odtis svoje roke pustil na velikem plakatu, in s tem je nastal velik rožni venec. Seveda pa nismo pozabili na svoje najmlajše, ki so si čas krajšali z izdelovanjem želvic, zapestnic in okvirjev. Ura je hitro odbila 12, kar je pomenilo, da se vsi zberemo v cerkvi in zmolimo pred jedjo. Ko so bili naši želodčki polni, smo imeli odmor. Otroci so ga izkoristili za nogomet in banse, animatorji pa smo že pripravljali vse za svojo veliko igro. Prvi dan so otroci vestno nabirali bisere, ki so jih pripeljali po poti do nebes. Seveda pa to ni lahka pot, saj so imeli vmes težke preizkušnje: zbijali so keglje, skakali kot opice, pre­izkušali sokove, urili spomin, pomerjali novo garderobo, govorili brez glasu, se plazili skozi obroč in še mnoge druge. Petek je bil nekaj posebnega, ker so bile na vrsti vodne igre. Po malici smo poskr­beli, da so bili vsi otroci zaščiteni s sonč­no kremo, in se nato peš odpravili proti gasilskemu domu, kjer so nas že čakali struški gasilci, ki nas tudi letos niso razo­čarali. Tekmovali smo v štafetnih igrah. Otroci in tudi animatorji smo bili zelo tekmovalni! Močili smo se z gobami, ob­metavali z vodnimi baloni, prelivali vodo s kozarčki in še veliko drugih iger. Mor­da so te videti kot običajne vodne igre, vendar so bile naše nekaj posebnega, saj smo imeli celo bazen, ki so ga gasilci sami izdelali. Vročina nas ta dan ni ovirala, saj smo se prijetno hladili. Po koncu vodnih iger pa so gasilci poskrbeli za našo žejo in nam podarili hladno pijačo. Tudi v so­boto smo imeli opravka z vodo, saj smo pri veliki igri vodo spreminjali v vino. Ker pa je bil to predzadnji dan, smo med ka­tehezami pripravili vse za svojo zaključ­no mašo. Ob koncu dneva smo spustili zastavo, peli himno ter odšli domov. Za zaključek oratorija smo imeli zaključno oratorijsko mašo v nedeljo, 6. avgusta. Mašo smo v celoti pripravili sami, pope­strili pa so nam jo naši najmlajši, saj so z jem, na zaključni maši dokazali, da zna-teden preživeli lepše. Samo animatorji nasmehom na obrazu zaplesali na našo te biti tudi zelo pridni :). Za konec bi se vemo, koliko časa in dela je treba vložiti himno. Otroci, čeprav je bilo kdaj med radi zahvalili vsem staršem, ki ste nam v tak projekt, zato smo hvaležni svojim oratorijem treba izreči kakšno besedo zaupali svoje otroke, in vsem, ki ste nam staršem, da so razumeli, da smo bili bolj več glede discipline, ste nam, animator-na kakršen koli način pomagali, da smo malo doma. ¦ 



Morske dogodivščine na Debelem rtiču 
Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Grosuplje je že 21. leto zapored organiziralo zdravstveno, socialno in samoplačniško letovanje otrok. Letos se je iz občin Grosuplje, Ivančne Gorica in Dobrepolje letovanja udeležilo 177 otrok s 16 vzgojitelji, pedagoško vodjo in pomočnico pedagoške vodje. 
Tina Čampa in Urša Koritnik, pedagoški vodji letovanja 
Vroče poletne dni so preživljali v morju in bazenu, raziskovali morsko obalo, se preizkusili v igranju nogometa, odbojke na mivki in košarke ter odkrivali deželo škratov v borovem gozdičku. V petek so odšli na izlet z ladjico v Izolo, kjer so se posladkali z odličnim sladoledom. 
Popoldneve so si krajšali z različnimi ustvarjalnimi in gibalnimi delavnicami. Pletli so zapestnice, ustvarjali morske slike iz naravnih materialov, izdelovali živali iz papirnatih krožnikov in knjižne kazalke, risali na morske kamne in s kredami okrasili rtiške poti. Spoznali so osnove pilatesa in plesa, se igrali social-ne igre ter osvežili osnove prve pomoči. V vsakodnevnih pogovornih delavni­

rtiča, pokazali svoje talente, se našemili vse do trde teme. cah so dobili odgovore na najstniška v najbolj odštekan stil, tekmovali v kvi-Otroci so doživeli nepozabne počitni­vprašanja. Ob večerih so se udeležili zu Male sive celice, kjer so zasedli prvo ce, kjer so spoznali veliko novih prijate­
tekmovanja za miss in mistra Debelega mesto, in poplesavali ob poletnih ritmih ljev, s katerimi so stkali pristne vezi. ¦ 


Ustvarjalne počitnice 
Od začetka pa do konca julija so bile v Predstrugah prvič na voljo Ustvarjalne počitnice. Mišljene so bile za večjo skupino otrok, na koncu pa me je s svojo zvedavo in vedro prisotnostjo počastili mladi Miha Božič, ki je vztrajal 
vse do zadnjega dne. 
Peter Blatnik 
Skupaj sva tako pohajkovala, risala s kredami, obirala in varovala od delav­cev požagan ringlo, vsak dan telovadila, predvsem pa varovala našo vas pred ve­soljnim vdorom "rdečih", za kar sva tudi redno trenirala ter se učila nabirati nekaj zdravilnih rož, za najino čarobno moč. 
Sledila sva torej Mihovi bujni domi­šljiji, zgodbam ter jih smiselno umestila v početje, ki kultivira otrokovo ustvar­jalnost, iznajdljivost, predvsem pa stik z okolico, naravo ter samim seboj. 
Ne moremo mimo dejstva, da so otro­ci danes polni navideznih svetov, saj tudi človek, po principu osmoze, sprejme vase svojo okolico in vsebine, ki so na voljo. To pa je lahko problematično, saj so te vsebine nemalokrat polne nasilja in tekmovalnosti, to pa hitro privede do izpadov, nemirnosti ali pa po drugi strani zapiranja vase. 
Te vsebine morajo nekam iti, veste? Kar sejemo ... 
Po mojem mnenju je treba te vsebine zgolj smiselno umestiti ter jih uporabiti kot orodje za razvoj otrokovih ustvarjal­nih in praktičnih veščin. To sva z Miho tudi naredila prav s to zgodbo o vesolj­nem napadu, s tem pa sva tudi omislila tekanje okoli, telovadbo, naredila sva ro­bote iz lesa, risala "portale", ne da bi vse to dala na stran ali negativno označila, tisto, kar je v njem, ter ga s tem zaznamo­vala kot slabega ali porednega. 
To je že v njem, vprašanje je, kaj bomo storili s tem. Velikokrat namreč zasledi­mo, kako televizijske vsebine in raču­nalniške igre škodujejo. Tudi sam nisem njihov pristaš. Bolj iger, saj nista prisotna razmišljanje in dejavnost. 
Bi vas, bralce in sokrajane, vseeno povabil k razmisleku o tem, kako lahko vaši hitro odraščajoči otroci prav te vse­bine obrnejo v svojo prid,  domišljijo pa uporabijo za ustvarjalne in praktične de­javnosti. 
Naj bo on/ona vodja pri tem. Naj vas popelje v svoj magični svet, vi pa upora­bite svoje znanje ter v ta svet vpnite uče­nje praktičnih veščin, risanje, pisanje, matematične vaje, uganke, telovadbo, vse, kar vidite, da bi koristilo otrokovemu razvoju. 30 min na dan pred ali po šoli bo že dovolj. Če otrok ali vi ne premorete to­liko koncentracije, si vzemite najprej 10 min. Samo začnite. 

Primer takšnega ustvarjalnega druže­nja ter domača vaja za vas. 
1. 
Povabite svojega sina/hčerko, da vam pokaže svojo najnovejšo igro na tele­fonu ali računalniku. 

2. 	
Prisluhnite! Resnično prisluhnite, predstavljajte si sebe v njegovi/njeni vlogi. 

3. 	
Vprašajte, kaj ga tako pritegne in za­nima pri tem, kaj je tisto, kar je tako dobro. 

4. 
Po končani igri se dogovorite za sku­pni čas zunaj. 

5. 
Zdaj pa ste za uporabo svoje domišlji­je na vrsti tudi VI! 


Kako lahko to igrico prenesete v re­snično življenje? Igro, ki bo zajemala potrebo po ustvarjalnosti, razmišljanju, risanju, pisanju, predvsem pa uporabi telesa ter izražanju tistega, kar se dogaja v igrah. 
So to avti na progi? Tekmujte skupaj. Je to misija po gozdu? Še bolje, odpra­vite se v gozd, naj vodi to odpravo, vi pa poskrbite za ustrezno varnost. 

Če te možnosti za gibanje nimate, lahko vedno uporabite list papirja ter komplet barvic ali temper in dogajanje preprosto narišete in se vmes o tem po­govarjate. 
Če pa vaš otrok ne igra računalniških iger, lahko podobno storite tudi po sku­pnem ogledu risanke ali filma. Napišite dogajanje in vtise. Narišite. Tako bo po­stalo bolj oprijemljivo in resnično, mla­dega/mlado pa spodbudilo k iskanju in razvoju svojega lastnega izražanja. 
Glavni namen dejavnosti je bil torej ponuditi možnost druženja in sproščene igre z nekaj usmeritve na svežem zraku. Proč od računalnikov. Vse to pa lahko za svoje otroke naredite tudi vi sami. Že danes. 
Če vas zanima več o takšnem pristopu in bi morda potrebovali pomoč pri obli­kovanju dejavnosti, sem vam na voljo. 
Ostanite mladi in zdravi, Bog vas bla­goslovi. 
In kot smo rekli svojih ustvarjalnih po­čitnicah: UPAJTE SI ZDAJ! ¦ 


Odprtje igrišča v Tisovcu 

Petindvajseti junij je bil v Tisovcu trikratni praznik. Na dan državnosti smo praznovali še blagoslov in odprtje novega igrišča. 
Janko Nose  
Najprej smo pripravili vse potrebno, da je sveta maša v cerkvi  Potem sta nas nagovorila še župan in predsednik ŠTD Ti­ 
svetega Petra in Pavla lepo potekala,  potem pa smo skupaj z  sovec. Temu je sledil kulturni program, ki se je počasi prelil v  
župnikom v sprevodu odšli do igrišča,  zabavnega. Najprej so zaigrali tamburaši iz Zagradca,  



Ves čas so pridni dekleta in fantje skrbeli, da ni bilo lakote in žeje, na mizah so bile do­brote, ki so jih spekle pridne gospodinje, in ob vhodu stoj­nica z brezplačnim domačim sladoledom; bilo je 29 različ­nih okusov! Tudi iz bukovega likerja, belega vina, s čilijem, bezgom, rožmarinom, z oku­som smrekovih vršičkov, v barvi smrkcev … 

Otroci so si dali duška na napihljivem gradu, najpogumnejši pa 	Na plesišču je bilo živahno celo popoldne. Ko je ob pol sedmih 
so se podali tudi na oder, kjer so zapeli ob DJ Robiju. 	zvečer prihrumela nevihta, je nekaj ljudi odšlo domov, večina pa se je samo malo bolj stisnila pod velikimi dežniki in nada­ljevala veselo druženje pozno v noč … 

GROŠ na ulici 2017 
Študentski klub GROŠ že 5. leto zapored prireja dogodek GROŠ na ulici. To leto bomo v organizacijo dogodka vložili še več sredstev in predvsem navdušenosti! Upravičeno pričakujemo, da bo prireditev, če nam bo le vreme naklonjeno, prerasla pretekle. Prireditev GROŠ na ulici bo potekala po občinski prireditvi Grosuplje v jeseni, kjer se bomo že v petek, 15. 9. 2017, ogrevali ob 20-letnici Big banda Grosuplje. V soboto, 16. 9. 2017, pa vas bo čakalo pestro dnevno dogajanje za otroke, hkrati pa se bodo na stojnicah predstavljala društva in podjetja iz okolice Grosuplja. 
Patricija Kastelic in Urša Košak, ŠK Groš lje): Ice on fire, Buržuazija in Lumber-ne Elvis Jackson) – 20 za 20 –, v sklopu 
jack, sledili jim bodo skupina Zgrešeni katerega se zbira denar za nakup glas-Naš del prireditve se bo začel ob 17.00. primeri, raperja Nipke in Trkaj, kot glavni bil, primernih za eno glasbeno skupino. Ker stremimo k podpiranju kakovostnih nastopajoči pa bodo letošnji oder zasedli Nadejamo se, da nam bo tokrat uspelo manj uveljavljenih mladih glasbenikov, Happy Ol' McWeasel. opremiti eno izmed šol na svojem ob­bodo na začetku večera na naš oder sto-Dogodek bo imel tudi tokrat dobro-močju in tako spodbujali ustvarjalnost pile lokalne glasbene skupine s področja, delno noto, saj bomo na njem zbirali prihodnjih dijakov in študentov. ki ga pokriva naš študentski klub (občin prostovoljne prispevke za podporo pro-Prireditev je brezplačna, zato vsi lepo Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepo-jekta Marka Soršaka Sokija (člana skupi-vabljeni! ¦ 

Nova, sodobna bolniška postelja 

Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm 

Verjetno se še spomnite, da smo v lanskoletni akciji »Manj sveč za manj grobov« zbirali sredstva za nakup sodobne, električne bolniške postelje za Župnijsko karitas Dobrepolje (ŽK). Zbralo se je dovolj sredstev, da smo takšno posteljo res dobili. Postelja je kompletno opremljena, zraven pa smo dobili še servirno mizico in blazino proti preležaninam. 
Marta Šuštar 
Postelja je že v uporabi. Družina, ki si je posteljo izposodila, je zelo hvaležna, saj je tako nega bolnega družinskega člana lažja in bolnik se bolje počuti. 
V imenu ŽK Dobrepolje se še enkrat zahvaljujem Ambrožu Voleku, ki je v naši občini organiziral zbiranje sredstev in preko zavoda Škatla izpeljal naročilo in dobavo postelje z vsemi dodatki. Iskre­no se zahvaljujem tudi vsem mladim, ki ste kljub mrazu vztrajno in požrtvovalno dežurali na stojnicah, in seveda vsem ljudem dobre volje, ki ste darovali v ta namen. Naj vas razveseljuje zavest, da ste naredili dobro delo. 
Na ŽK si lahko izposodite tudi inva­lidski voziček ali sobno stranišče. Imamo tudi še eno bolniško posteljo, ki sicer ni 

Srečanje starejših in bolnih 
Zadnjo nedeljo v juliju smo tudi letos organizirali srečanje za starejše, bolne in invalide. Poletna vročina je morda koga odvrnila od udeležbe, vendar je popol­danska ploha kar dobro ohladila ozračje, v cerkvi pa je tako in tako prijetno hladno. Sveta maša in zakrament bolniškega ma­ziljenja, ki so ga lahko prejeli udeleženci, sta vsem navzočim nudila tudi duhovno električno krmiljena, vendar je možno mehansko, a zelo preprosto dvigati in spuščati ležišče, da je nega bolnika lažja. Postelja je lepo ohranjena. Tudi to poste­ljo si je možno izposoditi. Če kaj od tega potrebujete, sporočite v župnišču, pa se bomo dogovorili. Za izposojo postelj in drugih pripomočkov ne zaračunavamo uporabnine, želimo pa, da z njimi skrbno ravnate in jih po končani uporabi vrnete 

osvežitev. Druženje smo nadaljevali pod arkadami ob klepetu, prigrizku, zvokih harmonike in petju. Tistim, ki so se sre­čanja udeležili, gotovo ni bilo žal, da so prišli, saj smo lahko opazovali vesele in razpoložene obraze udeležencev. 
Zahvaljujem se sodelavcem ŽK in vsem, ki ste pomagali pri pripravi in iz­vedbi srečanja. Prav lepa hvala tudi do-v uporabnem in kar se da dobrem sta­nju. 


Veseli pa bomo vsakega daru, ki ga kdor koli prostovoljno in dobronamer­no prispeva v blagajno ŽK. Samo z vašo dobroto lahko v ŽK izpeljemo kakšno dobrodelno akcijo ali pomagamo kakšni družini ali posamezniku, ki se znajde v hudi življenjski oz. finančni stiski. 

mačim, ki ste starejše povabili na sreča­nje in jih pripeljali. Sami ste lahko videli, da ste jim napravili veliko veselje. Bog povrni vsem. ¦ 


IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE 


V torek, prvega avgusta, smo se poslovili od svoje dolgoletne članice ge. Marije VOLF iz Ponikev. Ko sem prejela obvestilo, da je umrla, sem ta dan zapolnila z mislimi na­njo. Bila je posebna žena, ki ji življenje ni naklonilo veliko lepega. Večkrat sem jo obi­skala na njenem domu, polnem rož. Vsakič mi je podarila kakšen vršiček, z navodili, kako je treba poskrbeti zanj. Ko jo je bole­zen tako prizadela, da ni mogla poskrbeti zase, je odšla v dom sv. Terezije. Tega kora­ka se je otepala, prav do zadnjega. 
V domu sva jo obiskala s podpredsedni­kom Strahom, kakšnih deset dni pred nje­no smrtjo. Razkazala nama je svojo sobo, poprosila me je, naj ji zalijem rože, kajti tudi tu jih je imela veliko. Okarala me je, ker je nisem prišla povabit na »piknik«, da bi bila v družbi prijateljev in znancev. Za­kaj to pišem? Zato da vam povem, kakšno pripadnost je imela do društva. Kaj ne, saj se je včlanila že leta 1994. Torej polnih 23 let nazaj. V tem času je bila prizadevna poverjenica za vas Ponikve, članica uprav-
Marija Tegel 

nega odbora, dolga leta je bila vključena v mešani pevski zbor »Škrjanček«. Rada je prihajala na vaje in nastope. Ne smemo po­zabiti na njeno dolgoletno delo v kuhinji, ko je pripravljala obroke za naša srečanja. Ko pomislim nanjo, se spomnim kletnih prostorov občinske stavbe, ki so bili name­njeni našemu društvu. Prostor za pripravo hrane je bil majhen in temačen, štedilnik in miza. Ne vem, kako ji je uspelo kljub temu pripraviti vse, da nas je dobro postregla. Po selitvi v Jakličev dom je delo nadaljevala v lepo opremljeni in lepi kuhinji. 
Hvaležni smo ji za ves njen trud, delo in ne nazadnje čas, ki ga je namenila za dobro delovanje društva. 
Hvala Vam, draga Mici! 


pravijo nekateri, kot »oljček«, da smo se nakopali in naplava-


li po mili volji. Osebje hotela nas je lepo sprejelo in streglo, Zdaj pa še, kaj se je dogajalo v teh vročih poletnih dneh. zakaj pa ne, saj smo že dolgoletni gostje. V glavnem dan je 
8. julija smo imeli tako imenovani piknik. Udeležba je bila bil popoln. številna, družba enkratna, čez vse pa sta bili hrana in glasba Pred nami je september, čas za jesenski izlet. Mahnili jo s petjem. bomo na Primorsko. Obiskali bomo šavrinske griče, Tonino 
11. avgusta smo odšli na kopalni dan v Izolo. Prijavlje-hišo in multimedijski muzej v Piranu. Datum še ni določen, nih je bilo veliko, pa so mnogi zaradi napovedanega slabega ker ga moramo uskladiti z datumom koordinacije društev v vremena udeležbo odpovedali. Pa nas je vseeno bilo 38. Naj Stični. Z nadaljnjimi informacijami vas bodo seznanili po­povem, da je bil dan prečudovit, ne prevroč, voda, tako kot verjeniki. ¦ 


Primožev pohod do gobarskega doma na Šentrumarju 
V prejšnji številki glasila Naš kraj smo vas povabili na tradicionalni Primožev pohod do gobarskega doma na Šentrumarju, ki ga gobarji tradicionalno organiziramo vsako leto, ko goduje zavetnik in sejalec gob, sv. Primož. 


Gerta Gregorka 

V nedeljo, 11. junija 2017, smo člani Društva gobarjev Štorov­ke Šetrumar Hočevje že tradicionalno organizirali pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. Pohod na hrib Šentrumar je bil organiziran z vodičem iz treh smeri. Pri trgovini Krka na Krki je zbrane pohodnike po gozdni poti proti Šentrumarju popeljal Milan. Dve uri prijetne hoje mimo Kotov nista bili za nikogar prenaporni. Pri Jakličevem domu na Vidmu je poho­dnike pričakal Jože in prej kot v dveh urah so prispeli do go­barskega doma. Izpred gasilskega doma v Hočevju pa ste se na Šentrumar lahko odpravili v družbi Gerte. Iz Hočevja mimo Kotov je pot do Šentrumarja najkrajša in nezahtevna. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, prijetno za sprehod po gozdu. Med potjo smo nabrali nekaj primerkov gob in jih pri gobar­skem domu na Šentrumarju skupaj s člani društva determini­rali. Pohodniki, ki jih je bilo približno toliko kot pretekla leta, so se okrepčali, se odpočili, pokramljali v prijetni družbi in se zadovoljni vrnili v dolino proti domu. 
Ko bo naslednje leto zopet godoval sv. Primož, in če vas bo zamikalo, da naredite nekaj zase in za dobro počutje, se nam pridružite na enem izmed zbirnih mest. Tisti, ki vam je pot do Šentrumarja že dobro poznana, pridite po svoji poti, med potjo pa ne pozabite pobrati kakšne gobice. Se vidimo naslednje leto na Šentrumarju. ¦ 

VABILO NA 




12. RAZSTAVO  GOB 

pod Štentovim kozolcem v Hočevju 
Odprtje razstave bo v soboto, 16. 9. 2017, ob 10. uri, s kratkim kulturnim programom. 
V nedeljo, 17. 9. 2017, bo poleg razstave potekalo tudi tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnejše oziroma najbolj domiselne gobje jedi, zato se nam ljubitelji kotlička, kuhalnice in gobjih jedi pridružite. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri in se zaključilo ob 
14.45. 

Kuha se v kotličku, na plin ali drva, pred gasilskim domom v 
Hočevju. 
Najizvirnejšo oziroma najbolj domiselno gobjo jed lahko 
prinesete na ocenjevanje tudi že doma pripravljeno. 

Ocenjevanje gobje enolončnice in najizvirnejše gobje jedi bo 
predvidoma ob 15. uri. 
Prvi trije v posamezni kategoriji tekmovanja prejmejo pokal. 

Prijave sprejemamo na tel. št.: 041 790 424, 
e-pošti: dg.storovke@gmail.com, 
na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru do 10.30. 

Razstavo si lahko ogledate v soboto od 10. do 18. ure in v 
nedeljo od 9. do 18. ure. 

V ponedeljek, 18. 9. 2017, je ogled razstave namenjen učencem 
osnovnih šol. 

Gobarji društva Štorovke bomo za razstavo nabrali pester 
izbor različnih primerkov gob. Oba dneva bomo poskrbeli za 
hrano, pijačo in gobji golaž. 


Vabljeni v Hočevje 

Veterani so se pomerili v streljanju 

V počastitev dneva državnosti je letos že četrtič zapovrstjo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje organiziralo tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Tekmovanje je potekalo 18. 6. 2017 na strelišču Strelskega društva Sonja Vesel v Ivančni Gorici. Tekmovale so tričlanske ekipe in posamezniki. 

Franci Zorko 
Vse navzoče je pred začetkom tekmova­nja nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Mirko Zupančič. V svojem nagovoru je poudaril pomen ohranja­nja spomina na prelomne trenutke v slovenski zgodovini ter dolžnost vetera­nov vojne za Slovenijo, da svetlo izroči­lo osamosvojitvene vojne prenašajo tudi na mlajše rodove. 
Najboljši rezultat v ekipni konkurenci je dosegla ekipa OZVVS Grosuplje v se­stavi: Edo Goršič, Jože Gorjanc in Aleš Štefančič. Drugo mesto je zasedla ekipa SDV Kamnik II in tretje mesto ekipa SDV Kamnik I. 
Tudi v konkurenci posameznikov so se najbolje odrezali grosupeljski vete­rani, saj je 1. mesto zasedel član ekipe OZVVS Grosuplje Jože Gorjanc, drugi je bil njegov sotekmovalec Edo Goršič, tretje mesto pa je pripadlo tekmovalcu SVD Kamnik Zdravku Vrankarju. 
Sicer pa niso pomembni le doseženi rezultati in osvojeni pokal ter medalje, še pomembneje je, da so kolegi – vetera­ni vojne za Slovenijo – preživeli prijetno nedeljsko dopoldne v tovariškem dru­ženju ter se tako poklonili domovini ob njenem 26. jubileju. ¦ 

Dnevi, ki ne smejo oditi v pozabo 

26 let je minilo od tistih dni, ko smo z orožjem v roki stopili v bran odločitvi o samostojni poti Slovenije. Tisti odločilni dnevi ne smejo oditi v pozabo. Kajti takšno neomajno odločnost, da uresničimo stoletne sanje, je treba ohraniti v zgodovinskem spominu. Zato je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje na dan pred letošnjim dnevom državnosti organiziralo Spominski pohod Viljema Podržaja in krajšo slovesnost. 

Franci Zorko 

Skupina pohodnikov, med njimi tudi člani sosednjih veteranskih združen, je krenila na pot izpred gasilskega centra v Grosupljem, mimo vojašni­ce v Kamni Gorici, skozi Duplice, do vasi Peč ter nazaj v Grosuplje. 
Po vrnitvi na izhodišče so udele­ženci pohoda ter drugi prisotni, med njimi tudi predstavniki policijskega veteranskega združenja Sever, pred spominskim obeležjem ob Gasil­skem centru Grosuplje prisostvovali krajšemu kulturnemu programu. V kulturnem programu sta sodelovala vokalna skupina Samorastniki pod vodstvom Draga Zakrajška ter reci­tator Franci Zorko. 
Prisotne pa je nagovoril tudi predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Mirko Zupančič. V svojem nagovoru je opo­zoril na pomen tovrstnih prireditev ter hkrati spomnil vse, ki poskušajo na vse načine zmanjšati pomen slo­venske osamosvojitvene vojne, da pred 
26. leti vendarle ni bilo tako preprosto, kot nekateri trdijo danes. Pohodnike je prav zato vodila pot mimo vojašnice v Kamni Gorici, ki je bila v tistih časih tempirana bomba, ki je predstavljala re­sno grožnjo tako Grosuplju kot njegovim prebivalcem. Trdna vojaška odločenost pripadnikov TO in pogajalski ter politič­ni razum sta pripomogla, da ni prišlo do katastrofe naslutenih razsežnosti. Zato je prav, da takratne dogodke ocenjujemo v kontekstu tistega časa in tistih razmer. 
Po končani slovesnosti so se udele­ženci še kar nekaj časa zadržali v prije­tnem druženju ob veteranskem bograču in osvežilni pijači. ¦ 



TRINAJSTA DOBREPOLJSKA 

GOL AŽIJADA 

Podgora, NVRC, Koča pri Koritu v Dobrepolju, 
10. september 2017 

Prijavnina za tekmovalno ekipo je 25 EUR. Vanjo so všteti 2 kg mesa, 2 kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve. 
Prijave sprejemamo do 9. 9. 2017. 
Zbor za tekmovalce med 10. in 11. uro, začetek tekmovanja ob 11.00. 
Za vse dodatne informacije pokličite na GSM: 
031 603 885 (Andrej Strnad) 
ali pišite na: td.podgora@gmail.com. 



Podgora, NVRC, Koča pri Koritu, 
nedelja, 10. september 2017 
Dan odprtih vrat konjeniške sekcije TD Podgora 
in lokostrelskega društva Turjak, 
nastop mladih harmonikarjev 
in brezplačne ustvarjalne delavnice za otroke, 
mladino ter družine. 

od 12. ure dalje. 
Prijave za sodelovanje na podgorskem rajanju 
sprejemamo do 8. 9. 2017 na: 
td.podgora@gmail.com ali na 
GSM-ju: 041 603 885 


Več informacij dobite pri organizatorju prireditve: 
Turistično društvo PODGORA, 
Podgora 28, 1312 Videm - Dobrepolje, 
e-pošta: td.podgora@gmail.com; 
GSM: 041 603 885 



Turistično društvo PODGORA 
Ponovno na Višarje 
Pravijo, da obljuba dela dolg. 
Na željo večine izletnikov bomo še enkrat obiskali Svete Višarje. Prvič nam zaradi nepredvidenega neurja, ki je onemogočilo vožnjo z gondolsko vzpenjačo, žal ni uspelo. 
Tako se bomo v nedeljo, 17. 9. 2017, ponovno odpravili na vrh Svetih Višarij. Odhod bo z Vidma (avtobusna postaja) ob 6.30, iz Grosupljega (pri domu upokojencev) pa ob 6.50. 
čebelarstva (Anton Janša), cerkvenih do­stojanstvenikih (škof Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski škof Janez Pogačar in prvi slovenski nadškof Anton Vovk – so­rodnik slikarske družine Kralj) in mnogih drugih strokovnjakih. 
Iz Žirovnice bomo pot nadaljevali mimo Most (l. 1914 zgrajena HE dobi­va vodo iz umetnega jezera, ki ga polni Završnica), kraja Potoki pod vzpetino Aj­dna, skozi železarsko-jeklarske Jesenice, Hrušico (železniški in cestni karavanški predor), Mojstrano, Gozd Martuljek in Kranjsko Goro, kjer bo krajši postanek (nabava vstopnic za gondolo 10 € na ose­bo). Če bo čas, se lahko odpravite tudi na krajši sprehod in ogled jezera Jasna. 
Iz Kranjske Gore se bomo podali na pot mimo Podkorena, Rateč – mejnega prehoda z Italijo –, skozi Fužine, Rute, Tr­biž (središče Kanalske doline) do Žabnic. Če bo čas, si ogledamo Žabnice, posebej cerkev sv. Egidija, v kateri so marmornati oltarji in prižnica, ki so jih na ukaz cesar­ja Jožefa II. morali odstraniti iz svetišča na Višarjah. Že leta 1106 so bile Žabni­ce fara in so najbolj slovenska vas, kjer so delovali zavedni dušni pastirji, veli­ki prijatelji Toneta Kralja, preganjani v času fašizma in nacizma samo zato, ker so vztrajali pri bogoslužju v slovenskem jeziku (Rafko Premrl, Viktor Kos – l. 1930 je povabil Toneta Kralja, da likovno ove­koveči svetišče na Višarjah). Zraven cer­kve v Žabnicah si bomo ogledali še dva nagrobna spomenika Toneta Kralja (or­ganistu in cerkovniku Tomažu Holmarju in družini Ehrlich). 
Od tu se bomo zapeljali do bližnjih gondol, s katerimi se boste povzpeli na vrh Višarij, opravili še nekaj 100 m peš in nato prišči v cerkev, kjer se ob 12. uri začela sveta maša. Po maši ob 13. uri pa sledi še koncert ženske skupine Galina, ki ga nikar ne zamudite. 
Ogledali si bomo tudi vse poslikave Toneta Kralja, ki jih je ustvaril l. 1930 na povabilo župnika Viktorja Kosa in l. 1960 na povabilo župnika Rafka Premrla. Za poslikave v svetišču na Višarjah je zna­čilno, da se je Tone Kralj prav tu najbolj približal ljudskemu okusu. 
Tudi primer Marije Zavetnice s pla­ščem je v Tonetovem opusu njegov edi­ni. Upodobitve nosijo veliko simbolike v slovenskih barvah, kot npr. Križani z modrimi žeblji, bela roka in rdeča kri. Podrobneje o poslikavah v svetišču. 

Na sliki Marija Zavetnica s plaščem, Tone Kralj, iz knjige dr. Egona Pelikana: Tone Kralj in prostor meje (foto Matjaž Prešeren) 
Pot bomo nadaljevali proti kraju, kjer bomo imeli kosilo. 
Po kosilu se po avtocesti odpravimo nazaj proti domu, predviden prihod v Grosuplje je ob 19. uri in na Videm okoli 
19.30. 
Prijavnina: 15 € na osebo 
Gondola: 10 € na osebo 
Kosilo: 10 € na osebo 
Doplačilo po želji na poti: 

ogled Avsenikovega muzeja 
4,50 € na osebo 

Vabljeni v čim večjem številu, 
z veliko dobre volje in smeha • 

TD Dobrepolje 

V nadaljevanju vam predstavljamo re­lacije in vsebine, ki jih bomo videli in obiskali: 
Prvi postanek bo tokrat v Begunjah, rojstnem kraju Slavka Avsenika, brata Vilka Ovsenika, ansambla in družine Avsenik. Ogledali si bomo galerijo oziro­ma muzej Avsenik, gostišče »Pri Jožev­cu«, družinski grob in se tako poklonili spominu na velikana slovenske narodne glasbe (vstopnina je 4,50 € na osebo – ogled po želji). V bližnjem lokalu bo nato tudi priložnost, da popijete jutranjo kavo ali kar koli drugega in uporabite WC. 
Ob 9. uri nadaljujemo po nekdanji stari furmanski cesti pod Karavankami, ki pelje skozi vasi, ki so znane po velikih možeh iz sveta književnosti (F. S. Finžgar, Janez Jalen, Matija Čop, France Prešeren), 


Zlata maša g. Zdravka Pogorelca v Strugah 

Visok mlaj sredi Struške doline, ubrano petje zvonov, slovesno pritrkavanje – vse to je že od daleč naznanjalo, da se v dolini dogaja nekaj posebnega. Pred vhodom v cerkev sv. Avguština je med dvema okrašenima mlajčkoma razpet napis "ZLATOMAŠNIK, BOD POZDRAVLJEN". 
"Življenje tvoje in njegova leta, v božji službi kakor zgodba kmeta, on sklonjen nad zemljo, Ti nad ljudi, s srcem polnim ljubezni vere in luči." ("Od brazd do kruha" – izrečene misli ob srebrni maši g. Zdravka Pogorelca) 
Fani Francelj 
Vsa župnija je že nekaj tednov prej živela za ta svečani dogodek. V petek in sobo­to pred zlato mašo g. Zdravka Pogorelca smo imeli duhovno pripravo. V petek je daroval sv. mašo in pridigal župnik Jože Rački, ki je bil ministrant pri župniku Antonu Pogorelcu, stricu zlatomašnika, v soboto pa lazarist Rok Gajšek, ki je bil dolgo misijonar na Madagaskarju. 


Prvi cerkveni prag, ki ga je s pomočjo nižja gimnazija. Skupaj s tremi bratranci, voredom ob cerkvi, je to name napravilo botrov prestopil zlatomašnik, ko so ga ki smo stanovali pri stricu Antonu Pogo-močan vtis. Podoben vtis je name napra­spomladi l. 1939 prinesli h krstu, je bil relcu v župnišču, sem štiri leta obiskoval vil Rimski misal – debela mašna knjiga v prag cerkve v Strugah. Niso vedeli, da so nižjo gimnazijo v Vasi. Ves ta čas nas stric latinščini, od zunaj okrašena z okovjem krstili prihodnjega duhovnika, lahko pa ni nikoli nagovarjal, naj bi kateri od nas in zlato obrezo, v notranjosti pa z veliki­so si to želeli in slutili, saj je Pogorelčeva postal duhovnik. To je bila modra poteza, mi inicialkami (začetne črke), ki so bile družina dala veliko delavcev v Gospodov saj so bili tisti svinčeni časi, ko je bilo za prave umetnine. Ob tem sem rekel: 'Kako vinograd. Cerkev in duhovnike najtežje. Kljub temu lepa knjiga!' In stričeva reakcija: 'Ko bi jo 
Danes, prav na dan nove maše, je pre-je to domače okolje, v katerem sem živel, le kdaj uporabljal.'" stopil prag svečano okrašene cerkve kot delovalo name. Ko sem gledal strica, ki je Šolal se je eno leto v Ljubljani, tri leta zlatomašnik in izpolnila se je prošnja, ki bil oblečen v talar, molil brevir pod dre-na škofijski gimnaziji v Zagrebu in po jo je nečakinja izrekla ob praznovanju njegove srebrne maše: "Dragi stric! ... Bog te čuvaj, da boš zlatomašnik, da boš gledal srečo zlatih dni ..." 
Pot, ki jo je g. Zdravko Pogorelc pre­hodil in ga je pripeljala do te svečane obletnice, je sam lepo opisal v pismu fa­ranom, kjer pravi: 
"Moj poklic. Postati duhovnik! Nihče si te časti ne prisvaja sam, ampak ga kliče Bog kakor Arona. Tako je v pismu Hebrej­cem (Heb 5,4) zapisal apostol Pavel. 
Moram priznati, da tega klica na za­četku nisem slišal zelo jasno in razločno. Očitno je bil poklic izmoljen ... V Stru­gah smo imeli takrat samo osnovno šolo s petimi razredi. S to izobrazbo pa nisi mogel nikamor naprej. V Fari pa je bila 



maturi odšel na dveletno služenje voja­škega roka. 
Takole nadaljuje v pismu faranom: 
"Po odsluženju vojaškega roka je na­stalo vprašanje, ali naprej po poti pred vojaščino ali kaj drugega. Takrat sem zelo čutil težo odločitve. Vedel sem, da se moram končno sam odločiti. Zato sem zelo težko prenašal, če me je kdo od do­mačih ali sorodnikov nagovarjal, naj bi bil duhovnik. Zelo pozitivno pa so name delovale besede mladega moža, domači­na, ki mi je obzirno omenil možnost, da bi postal duhovnik." 
Odšel je v Beograd v noviciat, kjer je spoznaval družbo lazaristov, imel čas preizkušnje in čas osebnega premisleka in odločitve. Po letu uspešno prestane preizkušnje je odšel v Ljubljano študirat teologijo. 
Sam pravi: "Dokončna odločitev je pri­šla z večnimi zaobljubami: vse življenje ostati v Misijonski družbi in po njenih pravilih živeti skromno, pokorno in čisto. Ta naloga mi je ostala do današnjega dne in mi bo ostala do konca življenja. Ti, o Bog, pa se me usmili!" 
V Ribnici ga je 29. junija 1967 nadškof Jožef Pogačnik posvetil v duhovnika. 
Na njegovi zlati maši se je zbralo v naši cerkvi veliko sorodnikov, faranov in vernikov od drugod, da se skupaj z njim zahvalijo Bogu za 50 let mašništva. 
Na začetku svete maše smo slišali pozdravni nagovor zlatomašniku. So­maševali so gospoda lazarista Pavle No­vak in Jože Zupančič ter naš g. župnik Marinko Bilandžić. V pridigi je vizitator lazaristov g. Pavle Novak izpostavil zla­tomašnikovo delavnost, saj je bil župnik, ekonom, superior in vizitator. Poudaril je njegovo skromnost, predvsem pa njego­vo modrost. Z branjem beril in prošenj so lepo sodelovali sorodniki, brat Edvard in žena Marija pa sta na daritveni oltar prinesla vrč vina in kruh. Maša je bila svečana, ob govoru zlatomašnika, ki se je spomnil svoje težke mladosti brez oče­ta, ganljiva, z mogočnim petjem našega mešanega pevskega zbora. 
Ga. Vanja Meglen je zlatomašniku v imenu faranov izročila darilo in rekla: 
"Vsakič ko prestopite prag naše cer­kve, smo veseli in ponosno povemo, da je gospod Zdravko 'Malnski' imel mašo ali sodaroval. Še posebej pa smo pono­sni danes, da smo dočakali in smo lahko navzoči ob vašem zlatem jubileju. 
Pot, po kateri stopate, ni bila in ni lah­ka, dostikrat težavna, naporna, trnova, vendar na njej niste nikoli obupali ali zašli. Ostajate duhovnik lazarist, misijo­nar, predan svojemu poklicu – ste pravi Jezusov učenec. S svojo ponižnostjo, skro­mnostjo ste kot svetilnik, luč sredi teme. Kažete nam pot, po kateri moramo hoditi in je edina pot, ki vodi v večno življenje k Bogu. 
Ste sejalec božje Besede, katere seme, ki ga sejete, velikokrat ne pade na plodna tla, vendar vseeno rodi. Čas žetve še ni prišel, a ko bo prišel ta čas, bodo skrinje polne, ampak ne žita, temveč vaših do­brih del. Naj bo vaša molitev še naprej klic k dobroti in božjemu usmiljenju. 
Blaženi Anton Martin Slomšek, vaš podpornik lazaristov, je zapisal: 
'Slovenščina, mila beseda naše matere, naj nam bo ravno tako draga kakor ze­mlja, na kateri je naša zibel tekla.' 
'Delaj veselo; delo je božji dar, ki nam zemljo polepša , živež poslajša , nam zdravje ohrani in nas greha obvarje.' 


Gospod zlatomašnik! S temi mislimi vam želimo povedati, da naj vam bo spo­min na mili dom in rodni kraj še naprej vzpodbuda za življenje, vaša dobra dela pa bogat zalogaj za božje plačilo. 
Naša molitev pa klic k Materi Božji, da vas ohrani v zdravju, vaših dobrih delih in podari še veliko bistrih misli, ki bodo vsem nam še kako koristne. 
Ob zlatemu jubileju vam farani Strug iskreno čestitamo in kličemo Bog Vas živi!" 
Po zlatomašnikovem blagoslovu se je dolga vrsta vernikov vila proti oltar­ju. Vsak je želel Malenskemu gospodu Zdravku podati roko in čestitati za zlati jubilej, mu s tem pokazati, da smo mu hvaležni za 50 let vztrajanja na težki poti duhovništva, za njegovo zvesto služenje Bogu in ljudem, da ga cenimo, spoštuje­mo in smo nanj ponosni. 
Sledilo je veselo druženje pred cer­kvijo, kjer je bila pestra izbira peciva, slastnih prigrizkov in hladne pijače. Po slovesnem kosilu so še najmlajši šolar­ji pokazali svojo plesno točko. Moški pevski zbor je zapel "struško himno" – "Pod skalovjem svete Ane mi dolinica leži ..." Sorodnici sta prebrali prva svojo pesnitev zlatomašniku, druga spomine na življenje v vasi Podtabor z družino Pogorelc. Zlatomašnikov brat Edvard je imel lep govor, skozi katerega se je vila rdeča nit klobčiča, ki ga vsak prejme ob rojstvu. Sprva se odvija počasi, potem pa je vedno manjši klobčič in se odvija vedno hitreje. 
Cela slovesnost je bila dolgo načrto­vana in vsa skupnost, še posebej družina njegovega brata, si je prizadevala, da bi se med nami počutil dobro in domače, čeprav že vrsto let živi daleč stran od svo­jega rodnega kraja, in da bi bil tudi on ponosen na nas in svoje korenine. 
Za slovo smo imeli v cerkvi pred Naj­svetejšim pete litanije Matere božje. S prošnjami, zahvalo in čaščenjem naše nebeške matere Marije smo najlepše za­ključili praznovanje. 
Spoštovani naš gospod zlatomašnik! Ponosni smo, da ste duhovnik, ki ga je Gospod izbral med sinovi naše doline. Naj vam Gospod nakloni obilo blagoslo­va in zdravja. Vaše služenje Bogu in lju­dem naj obrodi bogate sadove. ¦ 

Utrinki z olimpijskih iger gluhih 
Olimpijske igre gluhih (angl. Deaflympics) so veličasten športni dogodek, ki poteka vsaka štiri leta. Za razliko od običajnih iger so te namenjene konkurenci športnikov, ki so gluhi oz. imajo okvaro sluha. Na teh igrah lahko nastopijo športniki, ki imajo izgubo sluha nad 55 dB na boljšem ušesu. Tekmovalec/-ka na tekmovanjih ne sme uporabljati 
slušnih pripomočkov. 
Robert Žlajpah, predsednik Športne zveze gluhih Slovenije in vodja slovenske odprave gluhih športnikov 
23. olimpijske igre gluhih so potekale od 18. do 30. julija 2017 v Samsunu, v Turčiji, 405 km oddaljenem od glavnega mesta Ankare in 745 km oddaljenem od Istanbula. 
Samsun je mesto na severni obali Turčije, ki ima več kot pol milijona pre­bivalcev in vlažno subtropsko podnebje, kot večina vzhodne črnomorske obale Turčije, ter je pokrajinska prestolnica province Samsun in glavno pristanišče Črnega morja. 
Na teh igrah je nastopilo več kot 3300 gluhih športnikov in športnic iz 96 različ­nih držav, ki so tekmovali v 21 različnih športnih panogah. Med njimi so nastopili tudi slovenski gluhi športniki v 3 različnih športnih panogah. Slovensko odpravo so sestavljali Robert Žlajpah kot vodja od­prave, Anton Petrič kot koordinator, Ma­tjaž Juhart kot tolmač znakovnega jezika, gluhi košarkarji pod vodstvom trenerja Nejca Višnikarja in pomočnika trenerja Igorja Cesarja, gluhi igralec tenisa Mari-no Kegl s trenerjem Darkom Keglom in gluhi atlet Tadej Enci s trenerjem Gre­gorjem Doberškom. Naša reprezentanca je odšla s ciljem doseči dobre rezultate, po tihem je računala na kakšno meda­ljo. Projekt slovenske odprave gluhih športnikov je financiran s strani Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolim­pijski komite, ki je glavni financer med­narodnih tekmovanj za gluhe športnike, kot so evropska, svetovna prvenstva in olimpijske igre (Deaflympics). Njihova pokrovitelja sta trgovska znamka Lidl in Zavarovalnica Triglav. 



Celotna slovenska odprava se je od­pravila štiri dni pred začetkom olimpij­skih iger gluhih z letalom z letališča Brnik preko Istanbula na prizorišče olimpijskih iger v Samsun. Nastanjena je bila v enem izmed treh študentskih naselij v olimpij­ski vasi Deaflympics 2017. Naselje slo­venske odprave se je imenovalo Turgut Özal Kiz Ögrenci Yurdu. Od centra je oddaljeno približno 15 kilometrov. 
V torek, 18. julija, so se začele olim­pijske igre gluhih na novem stadionu 19 Mayis, na katerem je potekal kulturni program s slovesnim odprtjem. V mi­mohodu 96 različnih držav na prizorišče stadiona je zastavo slovenske države no­sil kapetan slovenske gluhe košarkarske reprezentance Miha Zupan. Igre je slo­vesno odprl turški minister za mladino in šport, g. Akif Çagatay Kiliç. Po prižigu olimpijskega ognja so se lahko začela tekmovanja v 21 različnih športnih pa­nogah. 

Zaživel olimpijski ogenj za gluhe športnike 
Mladi igralec tenisa Marino Kegl 


Nastopi slovenskih gluhih športnikov 
Slovenska košarkarska reprezentanca je bila uvrščena v tekmovalno skupino B, v kateri so bile še Rusija, Ukrajina, Ar­gentina, Kenija in Avstralija. V skupini A so bile domačinka Turčija, Venezuela, Poljska, Grčija, Tajpej in Litva. Za sloven­sko gluho košarkarsko reprezentanco so igrali Miha Zupan, Saša Lukić, Luka Ža­bot, Damjan Šebjan, Lukas Mord, Matic Makuc, Jan Orešnik, Domen Starc, Peter Ranković, Aleksandar Perić, Šime Mrša in Jurij Koderman. Trener te reprezen­tance je bil Nejc Višnikar s pomočnikom Igorjem Cesarjem. 
Slovenski gluhi košarkarji so v pred­tekmovalni skupini B dobili 2 tekmi, in sicer proti Avstraliji in Keniji, druge tek­me so izgubili. 
Prvi štirje uvrščeni iz dveh skupin so lahko napredovali v izločilne boje za me-dalje. Na koncu je slovenska košarkarska reprezentanca osvojila 4. mesto v skupini 



B. Za nasprotnico v četrtfinalu je dobila močno Litvo, zmagovalko predtekmoval­ne skupine A in favoritinjo olimpijskih iger za zlato odličje. 
Žal je v četrtfinalu kljub visokemu vodstvu z 21 točkami v prvi četrtini izgu­bila tekmo z razliko 6 točk. Tako so izgu­bili boj za medalje in šli v boj za 5. do 8. mesto. Dobili so tekmo proti Rusom, 
zadnjo tekmo za 5. mesto pa so igrali proti Argentini, ki so jo izgubili za 5 točk, in osvojili končno 6. mesto. 
Zmagovalka olimpijskega turnirja je Litva, ki je ubranila olimpijski naslov iz­pred štirih let v Sofiji v Bolgariji. V finalni tekmi je premagala reprezentanco Vene­zuele. Tretje mesto je osvojila Ukrajina, ki je premagala Grčijo. 
Gluhi igralec tenisa 
22-letni Marino Kegl je bil osmi nosilec olimpijskega teniškega turnirja, ki je bil po žrebu v prvem kolu prost. Najprej se je v drugem kolu pomeril proti igralcu Sercanu Yesilovi iz Turčije. Vse do pol­finala je nasprotnike premagal z 2 : 0 v nizih. 
V polfinalu je dobil nasprotnika iz Ekvadorja Vazqueza, ki je v četrtfinalu presenetljivo premagal branilca olimpij­skega naslova Matheja Gaborja. 
Polfinalna tekma med Keglom in Ek­vadorcem Vazquezom je bila zelo napeta do konca. Tekma je bila odigrana v dopol­danskem času, kar je še posebej napor­no, saj je bilo zelo vroče – že 32 stopinj z 90-% vlago. Tipično za turške vremenske razmere v poletnem času. Žal je Marino Kegl izgubil polfinalno tekmo z 1 : 2 v ni­


Igralec tenisa Kegl s trenerjem in očetom Darkom 
zih proti Ekvadorcu zaradi napačne so­dniške odločitve. Marino je namreč vodil v zadnjem nizu na servis Ekvadorca 40 : 30 v setu 4-3, ko je Ekvadorec žogo poslal v out. Žal sodnik ni priznal outa in igra je bila izenačena, v nadaljevanju pa je izgubil pomembno točko. Tekmeca sta v polfinalu igrala več kot 3 ure na žgočem igrišču z visoko vsebnostjo vlage, te raz­mere pa je izkoristil Ekvadorec. 
Na zadnji tekmi za 3. mesto je izgu­bil proti Rusu Panuškinu in osvojil zelo dobro 4. mesto. Na zadnjih olimpijskih igrah gluhih v letu 2013 je izpadel že v tretjemu kolu. Osvojeno 4. mesto je ve­lik napredek za mladega gluhega igralca tenisa. 
Zmagovalec olimpijskega turnirja v tenisu je 15-letni Čeh Smedek, ki je z 2-0 v nizih premagal Ekvadorca Vazqueza. 
Gluhi atlet 
V drugi, zadnji polovici poteka olim­pijskih iger gluhih so se začela atletska tekmovanja. 21-letni Tadej Enci je prvič nastopil na evropskem tekmovanju v letu 2015, kjer je v svoji disciplini v teku na 400 metrov osvojil presenetljivo 3. me­sto, v letu 2016 pa tudi naslov evropskega prvaka v dvoranski atletiki. Svoje celotne priprave pod vodstvom Gregorja Dober­ška je usmeril v letošnje olimpijske igre gluhih. Tekmoval je v disciplini tek na 400 metrov. V tej disciplini je bilo prija­vljenih 49 atletov, od teh jih je 39 tekmo­valo v teku na 400 metrov. 
Najprej so bile na vrsti kvalifikacije, gluhi atlet je bil uvrščen v 3. kvalifikacij­sko skupino od sedmih skupin. V svoji skupini je prišel na 2. mesto in samo­dejno je napredoval v polfinale. Bile so 3 

Vodstvo in snemalna ekipa Sletne TV ob maskoti Cakir 


polfinalne skupine. Enci je odtekel v za­dnji, 3. skupini in prišel v cilj kot četrti. Žal ni bilo dovolj za finalni nastop, kar ga uvršča na končno 12. mesto. Glede na to, da je bil to njegov prvi nastop med sve­tovnimi gluhimi atleti, je tudi to uspeh. 
Poleg tega je potekalo tekmovanje v tež­kih pogojih, ko je bilo popoldansko sonce zelo vroče, na 35 stopinjah z visoko vlago v zraku. Takšno vreme je bilo pisano na kožo zmagovalcu v teku na 400 metrov, domačinu Suezenu. 
Zaključek 

Nastopi slovenskih gluhih športnikov so postregli z dobrimi rezultati, kar je bil cilj Športne zveze gluhih Slovenije. Boginja sreče jim žal ni bila naklonjena, da bi dosegli še višje oziroma posegli po kakšni medalji. Najbližji medalji je bil gluhi igralec tenisa Marino Kegl, ki je nesrečno izgubil polfinalno tekmo zaradi napačne sodniške odločitve in ostal brez finalnega na­stopa. Čestitke vsem gluhim športnikom in vso srečo na na­slednjih olimpijskih igrah gluhih. Kje bodo, pa žal še ne vemo. Nobena država ni podala kandidature s podporo vlade. Sama organizacija teh iger zahteva tako ogromno finančnih stroškov kot tudi logistike in veliko osebja, ki skrbi za gluhe športnike. Resda obstaja velika želja po tem, da bi se vključili v vzporedne igre s paraolimpijskimi igrami, ki imajo tekmovanja 14 dni po končanih običajnih olimpijskih igrah. 
Mednarodni komite za šport gluhih je lanskega leta v marcu podpisal namero o sodelovanju z Mednarodnim olimpijskim komitejem (MOK). Zato je bila na teh igrah prisotna večina čla­nov MOK-a pod vodstvom dr. Sama Ramsaaya in si ogledala večino tekmovanj ter podprla olimpijske igre gluhih. 
Na splošno so na prizorišču olimpijskih iger vladali izredni varnostni ukrepi zaradi možnih terorističnih napadov v njihovi državi, žandarmerija in policija sta vsak dan po 24 ur na vsakem koraku varovali športnike in tehnično osebje. Na vsakem vho­du so postavili rentgen, da so policisti vse pregledali v celoti, od torbe do športnika. Brez akreditacije niso dovolili nikomur skozi športno dvorano ali v olimpijsko vas. Zelo pohvalno. 
Turški organizatorji so se potrudili po najboljših močeh, da so se športniki in tehnično osebje povsod dobro ter varno poču­tili. V organizaciji so sodelovali tudi gluhi prostovoljci, tolmači znakovnega jezika za sporazumevanje z mednarodnim zna­kovnim jezikom ter postavili most med slišečimi in gluhimi. 
Mesto Samsun ob Črnem morju, ki je v nekaj letih hitro zgradilo različne športne dvorane, preuredilo podobo mesta in postavilo tramvajsko povezavo s športnimi dvoranami, je prav zaradi tega lepo, mlado in sveže mesto, prijetno za oddihe in športna tekmovanja. ¦ 


ŠD Dobrepolje v sodelovanju 
z Zvezo športnih organizacij Dobrepolje 
in Občino Dobrepolje 

prireja 

DRUGI letošnji turnir v 


PRSTOMETU 

Tekmovanje šteje za občinsko prvenstvo, potekalo pa bo na športnem igrišču v Podpeči 
v nedeljo, 10. septembra 2017, od 14.00 naprej. 
Pravila in informacije: 
Kategorije: 

- ženske posamezno (če bo dovolj prijav), 
- moški posamezno, 

- dvojice (sodelujejo samo pari, izžrebani na prvem turnirju 
11. 6. 2017). 

Sodelujejo lahko samo občani in občanke občine 
Dobrepolje. 

Prijavnine ni! 

Žreb za posamično tekmovanje bo izveden neposredno 
pred začetkom tekmovanja. 
Igra se po uradnih pravilih Prstometne zveze Slovenije, 
dosegljivih na www.prstomet.si. 
Igra se do dosežene 13. točke. Vsak igralec igra s štirimi 
ploščki (posamično, pri igri dvojic pa s po dvema). Tekme 
se igrajo na določenem prostoru (5 do 10 metrov od 
izmetne črte), širine 2 metra. 

Najboljši posamezniki in dvojice bodo ob koncu sezone nagrajeni z medaljami. 
Predprijave (samo za posamično tekmovanje) in informacije na 031 536 121 (Bojan Novak) ali na novak.bojan1@siol.net. 

mesecih in v jeseni 
Poletje je bilo vroče. In prav je tako. Nekateri so šli na 
dopust, drugi so bili doma. Nekateri so bolj mirovali, 
drugi aktivno preživljali prosti čas. 
In med aktivnejšimi so bili tudi člani ŠD Dobrepolje. 
Tekači so pridno vadili in se udeležili različnih tekov po 
Sloveniji (Nočna 10-ka na Bledu, Tek štirih srčnih mož 
okoli Bohinjskega jezera, tek v Dolenji vasi pri Ribnici in 
še bi se kaj našlo). 

Alojz Kuplenk 

Srednja in malo starejša generacija sta se redno zbirali v Bruha­nji vasi in se dvakrat na teden podali na nordijsko hojo. Pred­vsem so bile to ženske. Ob tej priložnosti vabimo tudi moške, da se pridružijo, ne bo jim žal. Bodo v dobri družbi, garantira­mo pa jim tudi dobro počutje. 
Odbojkarji so se redno zbirali na odbojkarskem igrišču na mivki v Bruhanji vasi. Prav lepo je bilo pogledati družine, ki so se s kolesi pripeljale v rekreacijski park Gmajna in se v prijetni družbi zadržale tja do večera. 
Košarkarji so se zbirali v Podpeči in na Cesti. 
Je pa lepo število mladih, ki jim ni toliko do žoge, temveč hočejo narediti nekaj več na svojem telesu. To so pristaši fitnesa in aerobne vadbe. Ti so pridno vadili v fitnes centru na Vidmu in na novem uličnem fitnesu v Bruhanji vasi. 
NAČRTI ZA JESEN 

Vsi, ki se želite pridružiti organizirani vadbi, boste imeli dovolj priložnosti. Organizirane bodo različne vadbe: aerobne vad­be različnih težavnostnih stopenj, pilates, fitnes, tek, nordijska hoja, odbojka, košarka, futsal in morda še kaj. Vadbe bodo vodi­li izkušeni in uveljavljeni vaditelji, ki jih večina že pozna, drugi jih boste še spoznali. Večina vadb se bo začela 1. oktobra, vadbe z žogo pa malo kasneje. Pravočasno si zagotovite svoje mesto v skupini, saj bo število vadečih omejeno. 
Bo pa ŠD Dobrepolje organiziralo tudi nekaj športnih pri­reditev. 14. športni dan v Bruhanji vasi, ki je bil zaradi slabega vremena v juniju odpovedan, bo v nedeljo, 27. avgusta. 
7. dobrepoljski tek bo v soboto, 7. oktobra. V septembru in oktobru bosta organizirana dva turnirja v prstometu, ki štejeta za občinsko prvenstvo. 
Tekači se bodo organizirano udeležili Ljubljanskega ma­ratona; predvideva se več kot 30 tekačev v tekih na različnih razdaljah. 
NAŠ SLOGAN JE: »SE GIBAM, SMEJIM IN ZDRAVO ŽI­VIM!« ¦ 
ORGANIZIRAMO 

14. ŠPORTNI DAN 
V BRUHANJI VASI, 

ki bo v NEDELJO, 27. avgusta 2017, z začetkom ob 10. uri. 
TURNIR V NOGOMETU NA TRAVI: igra 6 + 1, prijavnina 30 €, obvezne prijave do petka, 25. avgusta, do 19.00, ko bo opravljen žreb v prostorih ŠD Dobrepolje v Jakličevem domu na Vidmu (število ekip je omejeno na 12, prijava je uspešna samo z vplačano prijavnino na TRR društva). 
TURNIR TROJK V ODBOJKI NA MIVKI: igra 3 : 3, prijavnina 15 € se nakaže na TRR društva, mo­žna prijava na dan prireditve do 12.00 (predprijave – število ekip je omejeno na 12). Izbrana bosta miss in mister miv­ke. Najboljše ekipe in posamezniki bodo nagrajeni s pokali oz. medaljami in praktičnimi nagradami. Vsak tekmovalec prejme praktično darilo. 
SPREMLJEVALNE PRIREDITVE: ŠTAFETNI TEK PAROV: štafeto sestavljata dva tekača, ki bosta vsak trikrat pretekla 1500 metrov dolgo razdaljo. Pare bomo pred tekmovanjem izžrebali. Prijave na samem startu. Prijavnine ni. Start ob 17.00. 
NOGOMETNA TEKMA VETERANOV (15.00) 
NORDIJSKA HOJA (10.00) 
Otroci se bodo ob spremstvu staršev lahko zabavali na otroških igralih. 
Prireditev bo dobila svoj pomen šele z vašo navzočnostjo, pridite in popestrite dan sebi in nam! 
INFORMACIJE NA TEL. ŠT. 041 669 227 (ALOJZ KUPLENK) ali 031 536 121 (BOJAN NOVAK – odbojka, tek). 
PRIJAVNINO LAHKO PREDHODNO NAKAŽETE NA NASLOV: 
Športno društvo Dobrepolje, Videm 34, TRR SI56 0204 6008 9621 158, s pripisom Bruhanja vas 2017 (nogomet/odbojka). 
PRISRČNO VABLJENI! 

Nadaljevanje futsal lige Dobrepolje 
Po približno dveh mesecih se v petek, 25. 8., s tekmami 11. kroga nadaljuje futsal liga, ki šteje za občinsko prvenstvo. Tekme bodo odigrane na športnem igrišču v Kompoljah. 
12.
 krog – petek, 1. 9.; igrišče v Strugah: 

13.
 krog – petek, 8. 9.; igrišče na Vidmu: 



19.00  GALLOP PUB  ­ ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK  
19.45  OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE  ­ BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  
20.30  ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON  ­ OUTSIDER ŠD STRUGE  

19.00  OUTSIDER ŠD STRUGE  ­ OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE  
19.45  ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON  ­ A´JE TO TEAM AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK  
20.30  GALLOP PUB  ­ BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  

14., zadnji, krog – petek, 15. 9.: igrišče v Predstrugah: 
19.00  OKREPČEVALNICA ZORA ŠD KOMPOLJE  ­ ŠD PREDSTRUGE - BAR NA ŠTACJON  
19.45  A´JE TO TEAM AVTOELEKTRIKA ANDOLŠEK  ­ GALLOP PUB  
20.30  BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE  ­ ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK  


Bojan Novak 

Na sporedu bodo tri tekme. Vodilna ekipa A je to!? Avto­elektrika Andolšek bo poskušala upravičiti vlogo favorita proti vedno neugodni ekipi Outsider ŠD Struge. Ko sta se ekipi srečali prvič, je ekipa A je to!? zmagala s 5 : 2. Sledila bo poslastica, saj se bosta srečali drugo- in tretje­uvrščena ekipa, Okrepčevalnica Zora ŠD Kompolje in ŠD Dobrepolje Veliki snežak. Pričakujemo lahko izenačeno tekmo. Tudi na njihovi prvi medsebojni tekmi je bilo tako, saj se je končala z 1 : 0 za ŠD Dobrepolje. Za konec se bosta srečali še dve ekipi, ki sta sosedi na lestvici – Bar Majolka ŠD Ponikve in ŠD Predstruge – Bar na Štacjon. 
Poleg tekem 11. kroga bodo v prvih treh petkih sep­tembra odigrani tudi zadnji trije krogi. 
Pred nadaljevanjem na lestvici vodi ekipa A je to!? Av­toelektrika Andolšek (20 točk na 9 tekmah), pred ekipo Okrepčevalnica Zora ŠD Kompolje (16 točk na 8 tekmah) in ekipo ŠD Dobrepolje Veliki snežak (15 točk na 9 tek­mah). Najboljši strelci so: Kristjan Čož (10), Gregor Klinc (9). Na lestvici fair playa vodi ekipa Gallop pub, sledi ŠD Predstruge – Bar na Štacjon. 
Dobrodošli na tekme zadnjih štirih krogov, rezultate pa lahko spremljate na www.zso-dobrepolje.si. ¦ 
FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 031 426 420 fsk.dobrepolje@gmail.com www.futsalklub-dobrepolje.com PONEDELJEK, 4. 9. 2017, OB 19.00 MODRA DVORANA JAKLIČEVEGA DOMA VABI K VPISU FUTSAL ŠOLA (U7–U19) Strokovno vodeni treningi potekajo v šolski telovadnici na Vidmu. INFORMACIJE VPIS  
URA PON TOR SRE ČET PET 15.45–17.00 U7 U9 U7 U9 17.00–18.15 U13 U11 U11 U17 18.15–19.30 U19 U17 U13 19.30–20.45 U19  


Spoštovani bralci Našega kraja. 

Pavlina Novak 
Vse pride ob pravem času. Tudi te moje besede. Nič ni takoj in zdaj. Potrpljenje je božja mast. Tako so me učili in tudi življenje je to potrdilo. Ne hvala in ne kritika nista sprejemljivi na kratek čas. Zato se v Našem kraju oglašam po dolgih dvajsetih letih. 
Časopis sem vedno spremljala – vča­sih z veseljem, včasih tudi z žalostjo. Od samega začetka izhajanja (v času žu­panovanja g. Jakopiča) sem spremljala nastavke tega časopisa. Ledino pri vseh teh začetnih problemih je orala gospa Mihaela Steklasa. Bila je začetnica osve­ščanja o vsem, kar se je dogajalo v naši dobrepoljski občini. Tudi sama sem sko­raj v sleherni številki sodelovala s svojimi pogledi in besedami. 
Potem so bila še druga urednikovanja, ki niso prinesla nič, kar bi lahko bodisi hvalila bodisi kritizirala. Samo mimo mene so šla. 
Potem pa se pojavi Bojan. Kolikor vem, ni niti novinar niti fant, ki bi imel neko slavistično izobrazbo. Pozitivno me je presenetil na vseh ravneh. 
Danes imamo Naš kraj, ki res prinese v vsako hišo življenje, bit našega kraja, na­ših lepih vasi, naših dobrih ljudi, naših mladih in še in še. 
Bojan, vem, da imava tam daleč na­zaj skupne korenine in gene, in resnično sem ponosna in hvaležna za vse, kar v tem Našem kraju pišeš in predstavljaš. Tvoji intervjuji s tako različnimi ljudmi so enkratni, vprašanja pa niso vnaprej napisana, temveč sledijo zgodbi in so­govornikovim življenjem. 
In ljudje, Dobrepoljci, ne imejte v svo­jih besedah samo kritike, ljudi je treba tudi pohvaliti. Le tako bomo vsi boljši. ¦ 




Sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki zelo boli. 
ZAHVALA 

Ob izgubi naše drage žene, mami, tašče in stare mame 
KRISTINE ŽNIDARŠIČ 
(1945–2017) 


se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 
vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih 
slovesa sočustvovali z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, 
darovali sveče, cvetje, darovali za cerkev in svete maše, 
zanjo molili, jo pokropili in jo v velikem številu pospremili k 
večnemu počitku. 
Hvala dr. Zdravku Mariču, Robiju Golobu in Urošu Gačniku 
za pomoč na domu. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen 
pogrebni obred, moškemu zboru Rafko Fabiani za lepo 
zapete pesmi, Godbi Dobrepolje in trobentaču za odigrane 
pesmi ter cvetličarni Lilija za organizacijo celotne 
pogrebne slovesnosti. 
Hvala vsem, ki ste jo v njenem življenju cenili, jo imeli radi in 
jo boste ohranili v lepem trajnem spominu. Bog vam povrni. 

Vsi njeni 



Helena, 
ostajaš biser v Božji slavi. 
Nisi nam rekla zbogom, 
nisi nam roke podala, 
le tiho, tiho si zaspala. 

... In zdaj je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj.                    (Po Tonetu Pavčku) 
ZAHVALA 

Za vedno je zaspala naša ljuba hčerka, sestra, teta, svakinja in nečakinja 
HELENA PRHAJ 
(17. 8. 1968.24. 6. 2017) iz Predstrug 14. 
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, 
prijateljem, sodelavcem, sošolcem in vsem drugim, ki ste Heleno 
z molitvijo in obiskom svete maše spremljali v času bolezni in 
nam ob njenem odhodu v večnost izrazili besede tolažbe in topel 
stisk roke. 
Hvala za cvetje, sveče, mašne in denarne darove. 
Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ob 
poslednjem slovesu in cvetličarni Liliji za vso organizacijo 
pogreba, pevcem za skrbno izbrane in sočutno zapete pesmi 
slovesa, Mateju Samcu za ganljivo zaigrano tišino, sosedom, 
prijateljem ter sodelavcem za tako iskrene, 
resnične poslednje besede. 
Hvaležni smo Anici Godec ter sosedam Stanki, Majdi, Jelki, 
Moniki za vso izkazano pomoč, Julki Draženovič za mnoge 
molitve na domu in v vežici ter Darinki Gačnik, ki se ji je 
pridružila pri molitvi v vaškem domu.
 Vera in Harry iz Nemčije, vsi Samčevi, posebno Jože z Vrhnike, 
Marija Zrnec, Sevškovi in drugi sorodniki, v neizmerljivi bolečini 
ste nam bili v posebno oporo. Hvala. 
Vsi, ki ste Heleno spremljali na prekratki življenjski poti, 
sodelovali z njo, ji izkazovali naklonjenost in prijateljstvo ter se 
tako spoštljivo in svečano od nje poslovili, prejmite izraze naše 
globoke hvaležnosti. 
Helena, pogrešamo te. 

Tvoji domači 





JANEZ POZNIČ s.p. 
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 
Hvala za obisk – se priporočamo! 



Matej    
Stane    




info@brata-tomsic.si 
www.brata-tomsic.si