Stenografični zapisnik
devete seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 29. marca 1892.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Njega ekscelenca knezoškof dr. Jakob M i s s i a, Hinko Kavčič, Josip Lenarčič, Janez Mesar, dr. Adolf Schaffer. — Zapisnikar: Deželni lajnik Josip Pfeifer.
Dnevni reci:
1.	Branje zapisnika VIII. deželno-zborske seje dne 24-. marcija 1892. 1.'
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 50. Poročilo deželnega odbora glede deželnega zakona o ugodnostih za nove stavbe s stanovanji za delavce.
4.	Priloga 48. Poročilo upravnega odseka o napravi ceste iz Podpeči do Dolgega grabna, oziroma do tje, kjer se združi z gospodarsko, z deželno-zborskiin sklepom z dne 22. novembra 1890 med okrajne ceste uvrščeno, v ozemlji mesta ljubljanskega in občine Tomišelj nahojajočo se cesto, z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 38.).
5.	Ustno poročilo upravnega odseka o preložitvi, odnosno delni popravi iz Vrhnike čez Staro Vrhniko v Podlipo držeče okrajne ceste (k prilogi 39.).
6> Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve Veliko-laško-Bloške okrajne ceste med deželne ceste (k prilogi 43.).
7.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji gospodarskega odbora v Sanaboru za podporo za napravo cestnih pod-rovov med vasjo Sanabor in Zavetniki.
8.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Vipavi za ureditev kanalizacije ob državni cesti skozi trg Vipavo.
9.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilo deželnega odbora in sicer o § 1.: Potrjenje zakonovih načrtov; o § 2.: Davki.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu de-deželnega zaklada za leto 1890. (k prilogi 41.).
11.	Ustno poročilo finančnega odseka glede razdelitve podpor, dovoljenih od države in dežele za stradajoče leta 1890. (k prilogi 47.).
der neunten Sitzung
tics bt tun if (fun Lan, (stages
in Kaibach
mit 29. Mcrvx 1892.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Se. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob M i ss i a, Heinrich Kavčič, Josef Lenarčič, Johann Mesa r, Dr. Adolf Schaffer. — Schriftführer: Landessecretär Josef Pfeife r.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der VIII. Landtagssitzmig vom 24. März 1892.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 50. Bericht des Landesausschusses wegen Erlassung eines Landesgesetzes, betreffend die für Neubauten mit Ar-beiterwohnungen zu gewährenden Begünstigungen.
4.	Beilage 48. Bericht des Verwaltungsausschusses, betreffend die Herstellung einer Straße von Podpetsch bis zum langen Grabe», resp. bis zum Anschlüsse an den zu Folge Landtagsbeschlusses vom 22. November 1890 in die Kategorie der Bczirksstraßen eingereihten, im Gebiete der Stadt Laibach und der Gemeinde Tomischl gelegenen Wirtschaftsweg mit Vorlage des diessälligen Gesetzentwurfes (zur Beilage 38).
5.	Mündlicher Bericht des Verlvaltungsausschusses in Angele-legcnheit der Umlegung beziehungsweise partiellen Correctur der von Oberlaibach über Altoberlaibach nach Podlipa führenden Bezirksstraße (zur Beilage 39).
6.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses iubetreff der Einreihung der Großlaschitz-Oblaker Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraßen (zur Beilage 431.
7.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Ortschaftsvermögens-Ausschusses in Sanabor um Subvention zur Herstellung von Straßendurchlässen zwischen den Ortschaften Sanabor und Zavetniki.
8.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes in Wippach um Herstellung der Canalisirung längs der Reichsstraße durch den Markt Wippach.
9.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses: § I. Sanction der Gesetzentwürfe: § 2. Steuern.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesfondes (zur Beilage 41).
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Vcrtheilung der aus Staats- und Landesmitteln bewilligten Nothstands-unterstützungen im Jahre 1890 (zur Beilage 47).
184
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung mn 29. Min; 1892.
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Vinceneijeve družbe v Ljubljani za podporo k stavbinskim troskom v Marijanišči.
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji sekundarija dr. Rudolfa Repiča za nagrado za večkratno nadomestovanje.
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji drd. Petra Košenine za dovolitev takse za medicinski rigoroznim
15. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posojilnice v Krškem za podporo.
Iti. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo.
17.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji treh glavnih odgonskih sprevodnikov v Ljubljani za zboljšanje plače.
18.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za nagrade učiteljem, kateri delujejo v šolskih delarnah.
19.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Helene Zarnik, soproge umirovljenega učitelja, za podporo.
20.	Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda deželnega poslanca viteza Frančiška Langerja in družnikov glede pridelovanja amerikanskih trt v trtnicah na Grmu.
21.	Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda deželnega poslanca Franc Šuklje-ja in družnikov ob uvrščenji cestnih prog Toplice-Valtavas in Toplice-Podturn v vrsto deželnih cest.
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Vinzenzvereines in Laibach um Subvention zu den Baukosten im Marianmn.
13.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Sekundararztes Dr. Rudolf Repič um Remuneration für Substituirungen.
14.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Drd. Peter Košenina um Bewilligung der Taxe zur Ablegung des medizinischen Rigorosurns.
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Darlehenseasse in Gnrkseld um Subvention.
16.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Centralausschusses der k. k. krainischen Landwirtschaftsgesellschaft in Laibach um Subvention.
17.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der drei Hauptschubführer in Laibach um Gehaltsaufbesserung.
18.	Mündlicher Bericht des Finanzausschüffes über die Petition des slovenischen Lehrervereines in Laibach um Bewilligung von Remunerationen für die in den Schulwerkstätten thätigen Lehrer.
19.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Helena Zarnik, pensionirten Schullehrersgattin, um Unterstützung.
20.	Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Landtags-abgeordneten Franz Ritter von Langer und Genossen, betreffend die Cultur von amerikanischen Reben in den Pflanzstätten in Stauden.
21.	Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Landtagsabgeordneten Franz Suflje und Genossen, betreffend die Einreihung der Straßenstrecken Töplitz-Waltendorf und Töplitz-Unterthurn in die Kategorie der Landesstraßen.
Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.
Beginn Oer Sitzung mn 10 Uhr 80 spurten Vormittag.
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung mn 29. Mürz 1892.
185
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvar-jam sejo. Gospoda zapisnikarja prosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika VIII. deželno-zborske seje dne 24. marcija 1892.
1.	Lesung des Protokolles der VIII. Land-tagssitzung vom 24. März 1892.
Tajnik Pfeifer:
(Bere zapisnik VIII. seje v nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der VIII. Sitzung in deutscher Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega pred-
sedstva.
2.	Mittheilungen des Laudtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Naznanjam, da je gospod poslanec Lenarčič zadržan, udeležiti se današnje seje.
Izročam prošnjo dr. Emila Klimeka, deželnega okrožnega zdravnika na Bledu za podporo letnih 200 gld. kot zdravniku v zdravišči na Bledu.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Dalje izročam prošnjo okrajno-cestnih odborov v Postojni in v II. Bistrici, da bi se cestna proga od sv. Petra skozi vasi na Pivki do Trnovega uvrstila med deželne ceste.
(Izroči so upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltuugsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča- prošnjo Legat Frančiške, udove ljudskega učitelja v Ljubljani, za zvišanje odgojnine svojim trem otrokom.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Kersnik izroča prošnjo Gostinčar Franceta iz Gostince za ustanovo svojemu slepemu sinu Jožefu za obiskovanje zavoda za slepe v Linču za izvežbanje v orglanji.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Dragoš izroča sledeči prošnji:
Županstvo občine Adlešiče prosi podpore za nakup dveh plemenskih bikov.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschnsse zugewiesen.)
Gemeindeamt Čeplah bittet um Belastung der jetzigen Landesstraße zwischen Bresoviz und Čeplah.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltuugsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Vošnjak izroča prošnjo županstva v Slavini, da pride deželni inženir in izmeri novo krajšo cesto iz Slavine čez Ravnik v Senožeče.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dear Verwaltuugsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo županstva v Cerkljah, da se z vrše predpreiskave za za-gradbo in uravnavo potoka Reke.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltuugsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Papež izroča sledeči prošnji: Društvo „Pravnik“ v Ljubljani prosi takojšnega izplačila dovoljene podpore 500 gld.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Občani vasi Vrhovo, Präpretno in Log, okraj Krški , prosijo pomoči glede občinskih doklad za zgradbe na Radeškem pokopališči.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschnsse zugewiesen.!
Gospod poslanec Murnik izroča prošnjo:	B.
Legetporer, Obmann des Gauverbaudes des often-. Alpenvereines in Veldes, bittet um eine Subvention zur Förderung seiner gemeinnützigen Zweke.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Točka 3. dnevnega reda je:
3.	Priloga 50. Poročilo deželnega odbora glede deželnega zakona o ugodnostih za nove stavbe s stanovanji za delavce.
3.	Beilage 50. Bericht des Landesausschusses wegen Erlassung eines Landesgesetzes, betreffend die siir Neubauten mit Ar-beiterwohnungen zu gewährenden Begünstigungen.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltuugsausschusse zugewiesen.)
Preidemo k 4. točki dnevnega reda, to je:
4.	Priloga 48. Poročilo upravnega odseka o napravi ceste iz Podpeči do Dolgega grabna, oziroma do tj e, kjer se združi z gospodarsko, z deželno-zborskim sklepom z dne 22 novembra 1890 med okrajne ceste uvrščeno v ozemlji mesta ljubljanskega in občine Tomišelj nahajajočo se cesto, z dotičnim načrtom zakona (k prilogi 38.).
4.	Beilage 48. Bericht des Verwaltungs-ausschnsses, betreffend die Herstellung einer
30*
186
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung nut 29. Mär; 1892.
Stratzc von Podpetsch bis zum langen Graben, resp. bis znm Anschlüsse an den zu r^olge Landtagsbcschlnsses vom 22. November 1890 in die Kategorie der Bczirksstratzen eingereihten, im Gebiete der Stadt Laibach und der Gemeinde Tomischl gelegenen Wirtschaftsweg mit Borlage des diessälligcn Gesetzentwurfes (zur Beilage 38).
Poročevalec dr. Tavčar:
Visoki zbor! V seji dne 22. novembra 1. 1890. se je sklenilo v deželnem zboru, da se uvrsti neka cesta, katera leži v ozemlji Ljubljanskega mesta in občine Tomišeljske in ki vodi tik Ljubljanice do „dolgega grabna“, med okrajne ceste. Proga od „dolgega grabna“ do" Podpeči je še neizvršena in želeti bi bilo, da se zgradi tudi ona. Ta proga od „dolgega grabna“ do Podpeči je ležeča posebno v interesu Preserske in deloma Borovniške občine in zaradi tega ste občini želeli že dolgo, da se cesta zgradi in da se tako naredi zveza iz Podpeči z Ljubljano. Občini ste že v zadnjem zasedanji predložili nekak načrt, ki je bil tudi odobren in visoki zbor je sklenil, da naj se deželni odbor bavi s to stvarjo in potem, če vidi potrebo te ceste, predloži načrt, da se zgradi nova okrajna cesta od Podpeči do dolgega grabna, tako da bodo imeli vasi in krajine, ki leže za Podpečjo, direktno zvezo skozi Podpeč, Lipljene in Črn o vas v Ljubljano.
Deželni odbor je preiskal v tem oziru vse potrebno in vprašal v zmislu določil § 22. zakona z dne 22. juilja 1. 1889., dež. zak. št. 17., pred vsem vojaško in politično oblastvo, ali se jima zdi umestno, če se zgradi ta proga. Deželni odbor je dobil tudi ukaz, da mora stopiti v dotiko z vrhniškim cestnim odborom, o katerem se je sklenilo, da mora donesti vsaj 1000 gld. Deželni odbor se je obrnil do vrhniškega cestnega odbora, ta pa mu je odgovoril, da ne da ne krajcarja, češ, da je cestni okraj Ljubljanske okolice dolžan zgraditi to progo, ker se nahaja v njegovem ozemlji in da je tembolj zavezan v to, ker je cestni odbor Vrhniški že pred več leti zgradil cesto pod Žalostno goro z namenom, da bi se z napravo cestne proge iz Podpeči do „dolgega grabna“ naredila zveza z okrajno cesto pri Lipi in dalje naprej z Ljubljano.
Deželni odbor je stvar preiskal in našel, da ta ugovor ni utemeljen in da cestni okraj ljubljanske okolice ni zavezan graditi te proge, kakor je trdil cestni odbor vrhniški. Če se pomisli, da bode cesta večinoma le v korist prebivalstvu vrhniškega cestnega okraja, je umevno brez ozira na sklep visokega deželnega zbora, da ima cestni odbor vrhniški pri-pomagati k tej zgradbi. Vsled tega se vnovič vrše dogajanja in ni dvomiti, da se bode cestni odbor vrhniški spokoril, in videč, da je cesta v korist prebivalcem vrhniškega okraja, dovolil oni donesek. Sicer ga pa imamo itak v rokah, ker bodemo v kratkem govorili o podpori za preložitev ceste pri Stari Vrhniki in ako se cestni odbor do tja ne bode
udal sklepu visokega deželnega zbora z dne 22. novembra 1. 1890., bodemo lahko rekli, da se od one podpore odtegne znesek 1000 gld. ter da cestnemu okraju Ljubljanske okolice v namen cestne zgradbe, katera je sedaj v razpravi. Dotična cestna zgradba je nujna, vrhniški prebivalci se potegujejo za njo že 20 let in torej je čudno, da dela cestni odbor opozicijo.
Ker se bode torej glede doneska, ki se ima naložiti cestnemu okraju vrhniškemu, dal doseči primeren končni uspeh, meni upravni odsek, da naj se takoj sklene zakon, da se ustanovi cesta, po kateri dotični prebivalci več kakor 20 let hrepene. Zaradi tega je stavil in sklenil upravni odsek nasvete, kateri so tiskani in predloženi visokemu deželnemu zboru.
V imenu upravnega odseka jih ponavljam še jedenkrat in v specialni debati bodem popravil nekatere tiskovne pomote v prilogi 48. Ti predlogi se glase:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	Priloženemu načrtu zakona se pritrdi.
2.	Deželnemu odboru se naroča. naj izprosi Najvišjo sankcijo tenm zakonu.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno debato. Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne. prestopimo v specialno debato in prosim gospoda poročevalca, da prečita § I. predloženega zakonovega načrta.
Poročevalec <lr. Tavčar:
V	§ 1. se imajo odstraniti nekatere tiskovne ali take pomote, katere bi z dosedanjo redakcijo deželnega zakonika ne bile v soglasji. V drugi vrsti pride besedica „je“ pred besedo „zgraditi“; v tretji vrsti odpade besedica „naj“, in v zadnji vrsti odpade vejica za besedo „ležečo“, ker se je reklo, da je ni potreba.
V	nemškem tekstu odpade v 1. vrsti vejica za besedo „Umgebung" in v 6. vrsti vejica za besedo „gelegenen". Po odstranitvi teh pomot se glasi § 1. tako-le:
V cestnem skladovnem okraji „Ljubljanska okolica“ je zgraditi novo okrajno cesto na progi iz Podpeči do „Dolgega grabna“, kjer se spoji z nekdanjo, po sklepu deželnega zbora z dne 22. novembra 1890. 1. mej okrajne ceste uvrščeno, v ozemlji mesta ljubljanskega in občine Tomišelj ležečo gospodarsko potjo.
§ 1.
Im Straßenconcnrrenzbczirke Laibach Umgebung ist die Straßenstrecke von Podpetsch bis znm „langen Graben", wo sich dieselbe an den, mit dem Landtagsbeschlusse vom 22. November 1890 in die Kategorie der Bezirksstraßcn eingereihten, im Gebiete der Stadt Laibach und der Gemeinde Tomischl gelegenen ehemaligen Wirtschastsweg anzuschließen hat, als Bezirksstraße neu herzustellen.
187
IX. seja dne 29. marca 1892. —
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
§ 2. se glasi:
8 2.
Mojemu ministru za notranje reči je naročeno z vršiti ta zakon.
§ 2.
Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Inner» betraut.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Uvod se glasi v slovenskem tekstu kakor je tiskan, v nemškem pa odpade v predzadnji vrstici pri „L. G. Sl." črka „l", in sicer tako, da se sedaj glasi:
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem na podstavi § 29. deželnega zakona z dne 28. julija 1889. L, dež. zak. št. 17., tako:
Ueber Antrag des Landtages Meines Herzvgthumes Krain finde Ich auf Grand des § 2t. des Landesgesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. B. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt:
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Pri naslovu popravi se beseda „zgradbi“ v „gradbi“, v sledeči vrsti odpade besedica „naj“ in v zadnji vrsti odpade vejica po besedi „ležečo“; v nemškem tekstu pa se ima v zadnji vrsti mesto „Wirtschaftsweg" glasiti „ehemaligen Wirtschaftsweg", tako da. se naslov glasi:
Zakon
z dne................,............................
veljaven za vojvodino Kranjsko,
o gradbi nove okrajne ceste iz Podpeci do „Dolgega grabna“, kjer se spoji z nekdanjo, po sklepu deželnega zbora z dne 22. novembra 1890. 1. mej okrajne ceste uvrščeno, v ozemlji mesta Ljubljanskega in občine Tomišclj ležečo gospodarsko potjo.
Gesetz
vom	.......................
wirksam für das Herzogthnm Krain,
betreffend die Herstellung einer neuen Bezirksstraße von Podpetsch bis zum Anschlüsse am „langen Graben" an den, gemäß dein LandtagSbeschlnffe vom 22. November 1890 in die Kategorie der .Bezirksstraßen eingereihten, im Gebiete der -Ttadt Laibach und der Gemeinde Tomischl gelegenen ehemaligen Wirtschaftsweg.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Deželni glavar;
8 tem je sprejet tudi 1. predlog upravnega odseka, in glasovali bodemo še o drugem predlogu ter prosim gospode, kateri pritrde 2. predlogu upravnega odseka, naj blagovole listati.
(Obvelja. — Angenommen.)
IX. Sitzung nut 29. März 1892.
Poročevalec dr. Tavčar;
Predlagam, da se zakonskemu načrtu pritrdi takoj tudi v tretjem branji.
Deželni glavar:
Ako nihče ne ugovarja? (Nihče ne ugovarja. — Wird kein Widerspruch erhoben), bodemo takoj glasovali o celoti in prosim gospode, kateri pritrde ravnokar v drugem branji sprejetemu zakonskemu načrtu tudi v tretjem branji, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Po naznanilu gospoda načelnika upravnega odseka je glede 5. točke dnevnega reda treba še nekaj poizvedeti od cestnega odbora Vrhniškega in ker ta točka torej v odseku še ni rešena, odstavim jo za danes od dnevnega reda.
Prestopimo torej k 6. točki, to -je:
6. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve Velikolaško-Blo-ške okrajne ceste med deželne ceste (k prilogi 43.).
6. Mündlicher Bericht des Berwaltungs-ansschttsses inbetreff der Einreihung der Großlaschitz-Oblaker Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraßen (zur Beilage 43). '
Berichterstatter Aaron Aechliach:
Hohes Hans! Der Bezirksstraßenansschuss von Großlaschitz hat im Jahre 1889 ein Gesuch um Einreihung der Großlaschitz-Oblaker Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraßen eingebracht und hat dieses Gesuch damit begründet, dass nach der Vollendung der Straßeunmlegung am Lužarje Berge der größte Theil des Verkehrs von der Reifnitz-Oblaker Landesstraße abgelenkt und den Zug nach der Großlaschitz-Oblaker Straße nehmen wird, indem dieselbe schon bisher den regen Verkehr ans den Bezirken Tscher-nembl, Gvttschee, Reifnitz und Großlaschitz, sowie ans dem ganzen Gurker Thale gegen Oblak und Rakek, überhaupt nach Jnnerkrain vermittelt hat. Ferner wird erwähnt, dass die genannte Straße zwar jenen Bewohner», welche sich unmittelbar an derselben befinden, einigen Vortheil gewährt, im allgemeinen aber für die Steuerträger des Bezirkes, welche die Last der Erhaltung der erwähnten Straße zu tragen haben, nur vom geringen Nutzen ist, indem sie vorwiegend dem Transitoverkehr dienlich ist, und nachdem sie den größten Theil Unterkraius mit Ober- und Jnnerkrain verbindet, wäre es wegen dieser ihrer Bedeutung für das Land Krain gerechtfertiget, dieselbe in die Kategorie der Landesstraßen einzureihen.
In Erledigung dieses Gesuches hat der hohe Landtag in der Sitzung vom 8. November 1889 den Laudes-ausschnss beauftragt, die Stichhältigkeit der in diesem Gesuche angeführten Gründe zu erheben und über den Erfolg in der nächsten Session zu berichten, beziehungsweise den entsprechenden Antrag zu stellen.
188
IX. seja dne 21). marca 1892. — IX. Atzung n m 29. Min; 1892.
In Befolgung dieses Auftrages berichtet mm der Landesausschuss, dass die Umlegung der Straße über den Lužarje Berg, welche einen Bestandtheil der Groß-laschitz Oblaker Straße bildet, erst im Jahre 1891 beendet wurde und daher in dieser kurzen Zeit nicht mit Bestimmtheit constatirt werden konnte, ob sich der Verkehr von der Reifnitz-Oblaker Straße zur Großlaschitz-Oblaker Straße gewendet hat, was schon aus dem Grunde zweifelhaft ist, als für den Verkehr von Gottschee und Reisnitz die Strecke Großlaschitz-Oblak um 0 km länger ist, als die Strecke Reifnitz-Obiak. Die Behauptung, dass die mehrerwähnte Straße nur einen geringen Nutzen gewährt, ist keineswegs stichhältig, nachdem das auf den vielen, im Karlovitzer, Rober und Raschitza Thale im Betriebe stehenden Sägewerken in großen Quantitäten erzeugte Schuittmateriale, sowie das in den dortigen Wäldern gewonnene Bauholz auf der Groß-laschitsch-Oblaker Straße verfrachtet wird und der tuv durch hervorgerufene Verkehr den Transitoverkehr noch überragt.
Der wichtigste Umstand bei Entscheidung in dieser Angelegenheit ist der bevorstehende Ban der Eisenbahn Laibach-Gotlschee, nach dessen Vollendung sich die Verkehrsverhältnisse aus beiden früher erwähnten Straßen wesentlich verändern und wahrscheinlich dieselben au Bedeutung verlieren werden.
Ferner wird bemerkt, dass der Einreihung der Großlaschitz-Oblaker Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraße» auch ein formelles Bedenken entgegensteht, da die gedachte Straße auch den Bezirk Laas durchzieht und der Straßenansschnss des letzteren Bezirkes um die Einreihung der dortigen Theilstrecke nicht angesucht hat.
Mit Rücksicht auf die dargelegten Umstände erachtet es der Landesausschuss nicht für zeitgemäß, dem hohen Landtage schon jetzt den Antrag auf Gewährung der besprochenen Bitte zu stellen, glaubt vielmehr, es möge die Entscheidung dieser Frage jenem Zeitpunkte vorbehalten bleiben, bis der Bahnbau vollendet und es möglich sein wird, über die Wirkung dieses neuen Com-municationsmittels auf die Verkchrsverhältnisse an der Großlaschitz Oblaker Straße ein klares Bild zu erlangen. Der Verwaltungsausschuss hat sich der Ansicht des Landesausschusses angeschlossen und stellt daher nachstehenden Antrag:
„Der Bericht des Landesausschusses über das Gesuch des Bezirksstraßenausschusfes von GroßlaZiö um Einreihung der Großlasiö-Oblaker Bezirksstraße in die Kategorie der Landesstraßen wird zur Kenntnis genommen und die endgiltiqe Erledigung des Gesuches jenem Zeitpunkte vorbehalten, bis der Bahnbau Laibach-Gottschee vollendet und es möglich sein wird, die Wirkung dieses Communicationsmittels auf die Verkehrs-Verhältnisse auf der genannten Bezirksstraße zu beurtheilen".
Deželni glavar:
Želi kdo besede P (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.!
Prestopimo k 7. točki, to je:
7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji gospodarskega odbora v Sanaboru za podporo za napravo cestnih podrovov med vasjo Sanabor in Zavetniki.
7. Mündlicher Bericht des Bcrwaltnngs-ansschusses über die Petition des Ort-schaftsvermögens-Ansschnsses in Sanabor mit Subvention zur Herstellung von Straßcndnrchläfsen zwischen den Ortschaften Sanabor und Zavetniki.
Poročevalec Povše:
Visoka zbornica! Gospodarski odsek vasi Sanabor, občine Vipavske, prosi za podporo iz deželnega zaklada v svrlio, da mu bode mogoče napraviti 7 kanalov na svoji občinski poti. V svoji vlogi pravi gospodarski odsek vasi Sanabor, kako neugodno leži vas med Kovskom in Nanosom, kako mora vas vzdrževati več potov, ako hočejo priti na kako javno cesto, in posebno, da imajo veliko troskov za vzdrževanje ceste od Sanabora proti Zavetnikom.
Upravni odsek se je posvetoval o tej prošnji in zdela se mu je opravičena iz sledečih razlogov. Nad dotično občinsko potjo je državna cesta, katera vodi iz Vipavske doline na Gol. Pred leti je bila državna cesta brez kanalov, in voda iz bregov se je razlivala bolj enakomerno po vsem prostoru, sedaj pa je državna uprava napravila podrove ali kanale in ti škodujejo občinski cesti, ker se voda v teh rovih zbira in potem pridere z vso močjo po tej občinski cesti. Odkar je pred par leti državna uprava napravila te kanale, trpi občina strašno, ker po teli nadrovih pri vsakem deževji voda pridere v nižavo in uničuje pota, tako, da so ljudje popolnoma odstriženi od drugih krajev. Tudi na polji imajo veliko škode, in kakor sem izvedel od gospoda poslanca tega okraja, imajo mnogo sitnosti in prepirov s cestarji, ki se v svoji oholosti za nič ne brigajo. Je-dina pomoč bi bila, da Občinarji napravijo tudi podrove, da se bode voda potem mogla enakomerno razlivati po nižavi. Sanaborska občina ima dohodka jedino le iz trtoreje, ljudje žive od vinogradov. Visoka zbornica pa tudi ve, da se je ravno v Vipavsko dolino priklatila ugonobilna trtna uš in da so ljudje tam v velikih stiskah. Ako ne bodo mogli dobro prodajati pičle pridelke, kar jih še imajo, bodo popolnoma ubožali. Dobra dovozna cesta je vele-važen faktor, da kmet izpeča svoje pridelke. Kdor je hodil po vinorodnih krajih, ve, da kupci zahajajo le v one kraje, kjer imajo dobre ceste, da zamorejo lahko odvažati vino.
Iz vseh teh razlogov je upravni odsek sklenil priporočati visokemu deželnemu zboru, da blagovoli tej podobčini, katera je podala tudi natančen načrt in proračun troskov, dovoliti podporo 150 gld., da bodo mogli pokriti troske za kamnosekarska dela. Formuliran predlog se glasi:
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Kihung am 29. Mär; 1892.
189
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Gospodarskemu odseku vasi Sanabor pri Vipavi se dovoli v svrho naprave cestnih kanalov med vasjo Sanabor in Zavetniki 150 gld. podpore iz deželnega zaklada“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Šuklje se je oglasil k besedi.
Poslanec Šuklje:
Gospoda moja! Obžalujem, da se ne morem strinjati z nasvetom upravnega odseka. Za to je za me merodajnih več razlogov.
Najprej moram reči, dosedaj sem mislil, pravilni odgovor na take prošnje, gospoda moja, mora biti le odklonitev a limine. No, v zadnjem času se je to moje prepričanje, ta moja naivna misel nekoliko omajala. Odkar smo onikrat dovolili občini Budanje tistih 500 gld. za popravo občinske poti, od tistega časa sem prišel do drugega prepričanja. Danes se sega že dalje, danes se nasvetuje, da dovolimo svoto za napravo kanalov na občinski poti. To je za me nov dokaz, kako resnična je francoska pri slo vica „1’appetit vient en mangeant “.
V prvi vrsti, gospoda moja, ugovarjam iz formalnega stališča. Dosedaj sem bil vedno tega mnenja, da imajo tako z van i „gospodarski odseki“ drugo področje. Po našem občinskem redu je tem gospodarskim odsekom gospodariti s premoženjem doti č n e p o d o b č i n e, nikakor pa se jim ni baviti s cestami.
Kdo pa je tisti organ, ki se ima baviti s cestami ? Naš cestni zakon govori po vsem jasno. Za ceste je po zakonu skrbeti deželnemu zboru oziroma deželnemu odboru, okrajnim cestnim odborom, in če gre za občinsko pot, je po §§ 28. in 29. kompetentni organ dotično občinsko predstojništvo oziroma občinski odbor, nikakor pa ne premoženjski odsek kake podobčine. Torej nima gospodarski odsek podobčine Sanaborske nikakoršne legitimacije, da se loti te zadeve.
Meni se potem vidijo tudi troski previsoki. Kaki pa bodo ti kanali na občinski cesti? Tukaj se nasvetuje prispevek iz deželnega zaklada v znesku 150 gld. Ja za božjo voljo, koliko pa stanejo ti kanali ? Bi si dovolil uprašanje, — vsaj pridemo menda enkrat vender do tega, da se bode gradil tudi železniški tir po lepi vipavski dolini, koliko pa bode stal kilometer dotične železnice, ako bodo za pohlevni kanalček troski tako neprimerno visoki.
Sicer pa, gospoda moja, to za me ni glavna stvar. V prvi vrsti naglašam razmere deželnega zaklada. Sedaj imamo v rokah že podroben proračun za tekoče leto 1892., in z ozirom na njegove številke ponavljam, kar sem že zadnjič poudarjal, mi ustvarjamo silno nevaren prejudic. Kako neugodno vpljiva tista radodarnost, s katero so se v zadnjih letih reševale razne peticije, kako se maščuje to radodarno postopanje, za to je najboljši dokaz vedno rastoče število peticij. Ge bodemo tako nadalje postopali, pridemo do tega, —- to rečem hladnokrvno
— da bode vsak, ki bode mislil napraviti — oprostite mi trivijalni izraz — kak nov svinjak ali kako gnojišče, vsak tak gospodar bode prišel s peticijo do deželnega zbora in bode zahteval deželno podporo. (Poslanca Višnikar in Kersnik: — Abgeordneter Viš-nikar und Kersnik' „Dobro, dobro!“)
Se več merodajni nego finančni oziri pa so za me drugi razlogi, katerim bi pripisoval moralno važnost. Ge si ogledamo narod naš, gospoda moja, vidimo, da ima pač mnogo dobrih lastnosti, pa tudi nekatere nedostatnosti, katere treba odstraniti, ako hočemo narodu svojemu ohraniti obstanek. Izražam to po vsem prostodušno. Navzlic temu, da se v nekaterih vprašanjih ne strinjam po vsem z večino svojih slovenskih tovarišev, čutim vender v sebi nesebično gorko ljubezen do domovine in naroda slovenskega. Med tistimi slabimi lastnostmi, ki nam branijo mirno gledati v boljšo bodočnost, poudarjam v prvi vrsti ono pomanjkanje zavednosti lastnih sil. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Dobro, dobro!“ — Poslanec dr. Tavčar: —• Abgeordneter Dr Tavčar: „Nikar mu ne kliči dobro!“) Gospoda moja, stvar je la, naše ljudstvo se premalo zanaša v svojo lastno moč, pri vsaki malenkosti se povprašuje, koliko bodemo dobili od države in od dežele (Poslanec Pakiž: — Abgeordneter Pakiž: „Ni istina!“), to je istina, žalostna istina, gospod Pakiž, in če bi poročevalec s takim nasvetom nastopil drugod ter ga podpiral s takimi razlogi, kakor smo jih danes čuli iz ust njegovih, recimo, če bi tako stvar nasvetoval na Angležkem ali sploh v kaki probujeni deželi, kjer ima ljudstvo več energije, kjer se bolj zaveda svojih lastnih sil, uverjen sem, da bi grdo propal s svojim nasvetom. V prošnji sanaborske podobčine razodeva se pomenljiva napaka našega naroda, mi pa to napako še pomnožimo in ojačimo s tem, da hočemo ugoditi takim prošnjam. Vidite, tukaj gre za stvar, katera je zgolj lokalnega pomena, katera zadeva le jedno občino, tukaj gre za trosek, katerega mora dotična občina sama prestirati ter ga tudi lehko prestira in vender pride upravni odsek s predlogom, da se dovoli dotični občini podpora iz deželnega zaklada. Ali bodete malemu otroku rhari tlačili birgle pod rameni, ako hočete, da se navadi hoditi ? Postopanje upravnega odseka v tem slučaji je kvarno in njegov nasvet neumesten v vzgo-jevalnem in moralnem oziru, zatorej se mu odločno upiram.
Vse to povedal sem sine ira et studio. Obžalujem, da se ne morem strinjati s predlogom poročevalca častitega gospoda tovariša Povšeta ter za svojo stran stavljam nasvet, naj se preko peticiji občine Sanaborske prestopi na dnevni red. (Poslanca Kersnik in Višnikar: — Abgeordneter Kersnik und Višnikar: „Dobro, dobro!“)
Poslanec Lavrenčič:
Visoki zbor! Zopet sem na tistem stališči, kakor v predzadnji seji, ko se je namreč razpravljalo o podpori za preložitev občinske ceste v Budanjah.
Finančni odsek je bil takrat prošnjo popolnoma odklonil in ko se je tukaj v zbornici od druge strani vender nasvetovala podpora, bilo je toliko upora
190
IX. seja dne 29. marca 1892. -
proti doti enemu nasvetu, da uboga občina skorej ne bi bila nič dosegla. Na notranjske občine se ne jemlje veliko ozira, med tem ko so se za druge kraje vedno in tudi letos dovoljevale mnoge podpore in sicer marsikatere po nepotrebnem. Podpora za letovišče na Bledu se je dovolila brez ugovora (Poslanec Višnikar: — Abgeordneter Višnikar:	„Pa
ne za občinsko pot!“ — Poslanec Šuklje: — Abgeordneter Šuflje: „To je bilo za kursalon!“) in koliko denarja se je po nepotrebnem izdalo za gledališče, za muzej in za druge zgradbe, o tem sem že zadnjič govoril. Grajale so se moje besede, češ iz ust slovenskega poslanca jih ni bilo pričakovati. Gospoda, vem, da so dotične zgradbe za deželo potrebne (Poslanec Hribar: -— Abgeordneter Hribar: „Dobro, dobro!“) ali tiste potratnosti ni bilo treba, izdalo se je preveč denarja in če sem o tem govoril, storil sem to v imenu svojih volilcev. Besede moje so bile torej opravičene, danes pa omenjam to zaradi tega, ker je bil zadnjič častiti gospod poslanec dr. Tavčar nasvetoval konec debate in jaz nisem prišel več do besede.
Kar se tiče prošnje Sanaborske občine, mi ni treba stvari na široko razpravljati, ker so razmere te občine ravno take, kakor- občine Budanjske, in ker je že častiti gospod poročevalec prav dobro utemeljil svoj predlog, Občinarji so prisiljeni, napraviti one kanale, če si hočejo ohraniti svoja pota, pa tudi varovati zemljišča. Ker pa na drugi strani pri-poznavam slabe naše finančne razmere in ker se troši za mnogo stvari že toliko denarja, da je kar čuda, da ga sploh še kaj imamo, usojal bi si nasvetovati, da se občini Sanaborski, kateri upravno-gospodarski odsek, z ozirom na potrebščino znašajočo blizu 700 gld. sklenil dati podporo 150 gld., dovoli vsaj 100 gld. podpore, za katero bodo oni reveži tudi iz srca hvaležni visokemu deželnemu zboru.
Kar se tiče besed gospoda poslanca Šuklje-ta, da bode tak sklep slabo vpljival na naše ljudstvo ter da bode prišel s prošnjo za podporo vsak, kdor bode mislil napraviti kak svinjak ali kako gnojišče, bi jaz rekel, naj se za prihodnje zasedanje sklene: s takimi prošnjami nimate priti pred deželni zbor, prepovedane so jedenkrat za vselej. Če bi se pa sedaj izključili Sanaborski Občinarji, morali bi pač misliti, da jih visoki deželni zbor smatra kot nekak izvržek kranjskega prebivalstva.
Priporočam torej prav toplo, da se, ako bi se ne sprejel predlog upravnega odseka, Sanaborcem dovoli vsaj 100 gld. podpore, in upam, da bodo častiti gospodjo z one (desne - - rechten) strani visoke zbornice, kateri so zadnjič glasovali z menoj, tudi danes glasovali za moj predlog.
Deželni glavar:
K besedi se je oglasil gospod poslanec Pakiž.
Poslanec Pakiž:
Nekako osupnen sem bil, ko se nam je danes gospod poslanec Šuklje predstavil kmetovalcem oziroma kmetskim občinam nekakega čudnega angeljca
- IX. Sitzung mn 29. M lir) 1892.
varuha. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Ob jednem, visoka zbornica, pa se je postavil še na drugo stališče in sicer na stališče profesorja nasproti kmetskim občinam ‘ter jih poučeval, kako imajo one postopati, na kako slabem stališči stoje, kako slabo so poučene in kako nesramne so z njihovimi zahtevami. Žalibog, gospod poslanec, mislim, da imate v svoji službi druge dolžnosti spolnovati. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Jaz še nikdar nisem hujskal na kmeta in tudi ne morem reči, da bi bile od kake strani prišle take peticije, katere ne bi bile opravičene. Če pa pride kak poslanec, kak krajevni poslanec in si drzne priporočati prošnjo kake občine svojega okraja, katera je silno potrebna podpore, proti vite se Vi dotičnemu predlogu.
Ko je šlo na primer za Vaš rojstni kraj, za Radence, če se ne motim, sem z veseljem glasoval za dotično podporo, ker ste rekli: občina je podpore potrebna, revščina je velika.
Danes pa ste dejali glede tistih bornih 150 gld., katere je gospodarski odsek sklenil podeliti revni kmetski občini, da bode vsled tega trpela dežela, da bodo uničeni vsi stanovi! (Veselost. — Heiterkeit.) To je žalostno! Jako težko sem se proti takemu učenjaku, proti tako gostobesednemu učenjaku oglasil za besedo (Splošna živahna veselost — Allgemeine lebhafte Heiterkeit), ali kot deželnega poslanca me veže dolžnost, da pojasnim to stvar in prepričani bodite, da ne govorim iz strasti, temveč le iz potrebe. Sam za svojo osebo še nisem in ne bi bil nikdar prosil nikake, niti najmanjše podpore, pa kot deželnega poslanca me veže dolžnost, gospoda moja, da sodim o potrebah našega ljudstva z gorkim in vnetim srcem, ne pa s politiko (Odobravanje mej somišljeniki — Beifall unter den Gesinnungsgenossen), kajti nas ne veže samo politika, temveč veže nas ljubezen. (Živahno odobravanje mej somišljeniki — Lebhafter Beifall unter den Gesinnungsgenossen; poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Žalostno, da ne tudi politika!“)
Prosim Vas torej gospode, ki ste zadnjič z mrzlim srcem glasovali proti oni podpori za ubogo vas Vipavsko, da danes vsaj z ljubeznijo in gorkim srcem glasujete za te borne groše.
(Občna živahna veselost; odobravanje mej somišljeniki in na desni. — Allgemeine lebhafte Heiterkeit ; Beifall unter den Gesinnungsgenossen und rechts.)
Deželni glavar:
Gospod poslanec Lavrenčič predlaga za slučaj, ako bi se odklonil predlog upravnega odseka, da se dovoli podobčini Sanaborski 100 gld. podpore. Prosim častite gospode poslance, ki podpirajo predlog, da izvolijo ustati. Predlog je zadostno podprt. Želi še kdo besede? Ako ne, gospod poročevalec?
Poročevalec Povše:
Skušal bodem zagovarjati predlog upravnega odseka v milejšem tonu, kakor se je to zgodilo do-sedaj. Obračam se najprej proti prvemu gospodu predgovorniku, kateri očita upravnemu odseku ali preveliko darežljivost ali pa lahkomišeljnost, da hoče
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung still 29. Min; 1892.
191
deliti podpore celo podobčinam. Pritrditi mi morate, da sem utemeljil svoj predlog s tem, da se doiična i podobčina oškoduje po podrovih na državni cesti, j iz katerih pri vsakem deževji prihrumi voda, se razlije v nižavo in razje in poškoduje občinsko pol ter preplavlja polje. Dalje sem poudarjal, da se nahaja ! prebivalstvo v silni bedi, da ima dohodka jedinc le ! iz vinoreje in to pa veste vsi, kako britkem stanu se la nahaja v Vipavski dolini.
Prvi gospod predgovornik je tudi omenil, da je troškovni preudarek previsok in zljubilo se mu je celo vplesti železnico. Kar ima človek v srci, to ima tudi rad na jeziku in zaradi tega je vpletel gospod predgovornik nekaj, kar ni bilo na mestu. Ako gospod poslanec Šuklje pogleda troškovni preudarek, videl bode, da je treba tudi kamenitih plošč, in laka sekanska dela so navadno draga. Prečastiti ! gospod poslanec Pakiž je omenil podpore, katero smo dovolili občini Radence v Črnomaljskem okraji, katera gospodu poslancu Šukljetu leži tako na srci. Mislim, da mi bode visoka zbornica dala spričevalo, da sem za dolenjsko stran vedno gorko govoril in branil njene interese, ali opozarjati moram gospoda predgovornika vender na to, da smo šele leta 1889. v seji dne 31. oktobra občini Radence dovoliti 1435 gld. podpore in vrh tega še neobrestno posojilo v jednakem znesku in sicer za občinsko cesto iz Rade n c proti Kočevji. Nadalje opozarjam gospoda predgovornika kot odličnega državnega poslanca, akoravno sem šele začetnik v tem poklicu, še na nekaj drugega. Ko sem prvič bral državni proračun, našel sem pri ministerstvu notranjih stvari podpore za deželne in okrajne ceste in mostove, našel sem pa tudi, da so se znatne svote, svote celo nad 10.000 gld. postavile v državni proračun za občinske poti, ceste in mostove. (Klici na levi: — Rufe links : „Čujte, čujte !“) Ako državna zbornica zavzema stališče, da se delijo podpore tam, kjer so potrebne, menim, da sme to stališče zavzemati tudi visoki deželni zbor, ki je takorekoč oče kranjske dežele. (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeorddeler Dr. Tavčar: ' „Višja dekliška šola! Ali ste nam bili očetje? Mačehe ste bili!“) Še jedenkrat poudarjam, podobčina Sanaborska je podpore silno potrebna, ljudstvo je silno ubogo, jedini njegov pridelek je vino, to pa se ne more spečati, če nimajo dobre ceste.
Eventualnemu predlogu gospoda poslanca Lavrenčiča se moram protiviti v imenu upravnega odseka, in za svojo osebo obžalujem, da se je stavil, kajti, ako se ravna za 100 gld. ali za 150 gld., uprašanje je le, ali je podpora potrebna ali ne, in ker je potrebna, naj se dovoli toliko, kolikor je nasvetoval upravni odsek. Drugo naj pokrijejo občani sami, vsaj jih bode stvar itak še stala nad 500 gld.
Kot poročevalec vzdržujem predlog upravnega odseka. (Živahno odobravanje na levi. — Lebhafter Beifall links.)
Deželni glavar:
Glasovali bodemo v prvi vrsti o predlogu gospoda poslanca Šukljeta, kateri sega najdalje, in ako se odkloni ta predlog, potem pride na vrsto
nasvet upravnega odseka, oziroma nasvet gospoda poslanca Lavrenčiča.
Prosim torej gospode, ki pri trde predlogu gospoda poslanca Šuklje-ta, da se preko prošnje prestopi na dnevni red, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in prestopimo k 8. točki dnevnega reda, to je :
8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Vipavi za ureditev kanalizacije ob državni cesti skozi trg Vipavo.
8. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsans-schnffes über die Petition des Gemeindeamtes in Wippach um Herstellung der Canalisirung längs der Reichsstraße durch den Markt Wippach.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor!. Županstvo v Vipavi se je obrnilo do deželnega zbora s prošnjo, katera bi se bila prav za prav morala vložiti pri c. kr. deželni vladi. V tej vlogi navaja županstvo, da imajo lepo državno cesto, da pa ta vodi skozi Vipavski trg deloma po ozkih ulicah in da manjka tam kanalov. Kadar pride kak naliv, razteka se po trgu gnojnica, kar v sanitarnem oziru ni koristno. Dalje je omenjeno, da se je županstvo obrnilo do deželne vlade s prošnjo, da bi napravila ob državni cesti 108 m dolg kanal, in da je obljubilo, da hoče cestni odbor po deželni, in trg i Vipava po drugi ulici zvršiti kanalizacijo, katera je pa odvisna od prve, ker se morata oba kanala iztekati le v kanal ob državni cesti. Ker županstvo do 16. marca že ni dobilo rešitve, mislilo je, da bi bilo dobro, ako se obrne tudi do deželnega odbora s prošnjo, da bi ta vpljival na merodajnem mestu:
(Bere: — Liest:)
„ 1.) da visoka c. kr. deželna vlada kanal ob državni cesti v severnem delu trga zvrši;
2.	) da se obstoječi kanal, ob državni cesti po srednjem delu trga sčisti;
3.	) da se šuta za nasipanje državne ceste napelje po trgu stoprv takrat, kadar je čas cesto posipati, ne pa 2 ali celo 3 mesece pred posipanjem.“
Iz petita te prošnje je razvidno, da prosilci sami priznavajo, da visoki deželni zbor ne more končno rešiti te zadeve, temveč le visoka c. kr. deželna vlada in vpravni odsek ni mogel drugega nasvetovati nego:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja županstva v Vipavi za ureditev kanalizacije ob državni cesti v Vipavi naj deželni odbor odda c. kr. deželni vladi“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sltznng mn 29. Jfliirj 1892.
192
Če ne, prosim gospode, kateri pritvde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in prestopimo k daljni točki,
to je:
9. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora in sicer o § 1.: Potrjen j e zakonovih načrtov.
9. Mündlicher Bericht des Rechenschafts-berichtsansschusics über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses: £ 1. Sanction der Gesetzentwürfe.
Werichterkatter Waran Wurzkach:
Hohes Hans! Im § 1 des vorliegenden Rechenschaftsberichtes für die Zeit seit 1. September 1890 bis Ende des Jahres 1891 berichtet der Landesausschuss über die Erledigung der der Allerhöchsten Sanction unterbreiteten Gesetzentwürfe und Beschlüsse.
Da der Red)ensä)astsbericht des Landesausschusses dem hohen Hause zur Hand ist, so glaube ich mich auf eine kurze Anführung der betreffenden Gesetze beschränken zu dürfen.
Seine Majestät geruhten folgende Landtagsbeschlüsse allergnädigst zu genehmigen:
1.) Mit Allerhöchster Entschließung vom 29. Dezember 1890 der Landtagsbeschlnss vom 24. November 1890, betreffend die Landesfonds-Umlagen pro 1891.
1.	a) und mit derselben Allerhöchsten Entschlies-suug der Landtagsbeschluss vom 24. November 1890, laut welchem der Landesallsschuss zur eventuellen Verpfändung von dem Landesfonde gehörigen Obligationen bis zum Betrage von 50.000 fl. den im Courswerte ermächtigt wurde.
2.	) Ferner mit Allerhöchsten Entschließung vom 8. Jänner 1891 der Landtagsbeschluss vom 31. November 1890, betreffend die Normalschulfvnds-Umlage pro 1891.
3.	) Mit Allerhöchsten Entschließung vom 29. November 1890 der Landtagsbeschluss vom 24. Oktober 1890, betreffend die Aufbesserung der Lehrergehalte
4.	) Mit Allerhöchsten Entschließung vom 4. März 189! der Landtagsbeschluss vom 25. November 1890, betreffend die Garantie eines Reinertrages für die Unterkrainer Bahnen.
5) Mit Allerhöchsten Entschließung vom 7 Februar 1891 der Laudtagsbeschluss vom 11. November 1890, betreffend die Ermächtigung des Landesaussä)usses zur Aufnahme eines Aulehens pr 100.000 fl. für den Theaterbau, und
6.) Mit Allerhöchsten Entschließung vom 28. November 1891 der Landtagsbeschluss vom 20. Jänner 1886 betreffend den Verkauf des ehemaligen Ballhauses.
Ferner geruhten Seine Majestät mit Allerhöchsten Entschließung vom 25. Dezember 1891 allergnüdigst zu bewilligen, dass vorbehaltlich der verfassungsmäßigen Feststellung der Landesvoranschlüge pro 1892, die zur Deckung der Landesbedürfnisse erforderlichen Landes-
fonds- und Normalschnlfonds-Umlagen in dem für das Jahr 1891 festgesetzten Ausmaße Provisorisch auch für das Jahr 1892 eingehoben werden dürfen.
Die Allerhöchste Sanction des Landtagsbeschlnsses vom 22. Oktober 1888, mit welchem der Landeshauptstadt Laibach bv- Aufnahme eines Anlehens per 500.000 fl. zur Deckung der Auslagen für die Wasserleitung bewilliget wurde, ist noch nicht herabgelangt, da das hohe Landespiüsidium in dieser Angelegenheit noch die Vorlage einiger Daten, insbesondere der seinerzeitigen Beschwerde gegen den Gemeinderathsbeschluss bezüglich dieses Anlehens verlangte, welchem Ansuchen entsprochen wurde.
Ebenfalls noch nicht herabgelangt ist die Allerhöchste Sanktion des Landtagsbeschlußes von, 22. November 1890, betreffend die Ausscheidung der Steuer-gemeinde Orle ans der Ortsgemeinde Dobrnuje.
Der Rechenschaftsberichts - Ausschuss beauftragt mich, das Bedauern über den Umstand auszusprechen, dass dieser Laudtagsbeschluss nicht rascher der Erledigung zugeführt werden konnte.
Schließlich berichtet der Landesausschuss, dass Seine Majestät dem Laudtagsbesch lasse vom 22. November 18o9, betreffend die seitens des Landes Kraiu, der Stadt Laibach und der Besitzer des Laibacher Moores zu leistenden Beiträge zu den Kosten der Entwässerung des Moores, die Allerhöchste Sanktion nicht zu ertheilen geruhten.
Die Gründe dieser Ablehnung das Landespräsidium in folge Erlasses des Ackerbauministericims von 18. November 1891 dein Landesausschusse mitgetheilt.
Das k. k. Ackerbaumstusterium erachtet es nun für nothwendig, dass vorerst das wasserrechtliche Projekt durchgeführt und über die Berechtigung der Entschädigungsansprüche entschieden wird.
Ferner hat das hohe Ackerbauministerium im Hinblicke auf die allseits anerkannte, hervorragende Wichtigkeit der Verbauung der in das Laibacher Moor einmündenden Wildbäche die Verfassung eines diesbezüglichen Projektes durch die forsttechnische Abtheilung für Wildbachverbauung veranlaßt.
Dieses Projekt wird dem Landesansschnsse in Kürze übermittelt werden.
Da nun der Entwarf des Gesetzes vom 22. November 1889, betreffend die Entwässerung des Laibacher Moorgruudes die Allerhöchste Sanktion nicht erhielt, so hat der Landesausschuss gemäss § 1 und 17 des Landesgesetzes vom 23. August 1877 den Morastkultur-ausschuss mit Zuschrift vom 28. Jänner dieses Jahres beauftragt, die erforderlichen Schritte behufs Einleitung des wasserrechtlichen Verfahrens im Sinne des Landesgesetzes vom 15. Mai 1872 zu thun.
Diese Gründe sind in Kürze folgende:
Das Finanzministerium hat erklärt, auf die Gewährung eines Staatsbeitrages von 50°/o der mit
I,	378.600 fl. veranschlagten Kosten der Morasteutwüs-sernug nicht eingehen zu können, weil es nicht thunlich ist, derartige Unternehmungen in anderer Weise, als mit den Mitteln des Meliorationsfondes zu unterstützen.
Ferner haben sich sowohl die zur Berathung der verschiedenen Entwässerungsprojekte abgehaltene Enquete, als auch die Landesvertretung zu Gunsten des Projektes
II.	ausgesprochen, welches bedeutend theuerer ist.
IX. seja dne 29. marca 1892. -
Das Straßen- und Wasserbau-Departement des Ministeriums des Innere» ist der Meinung, dass in einem Voranschläge wenigstens sämmtliche zuverläßig eintretenden Kosten berücksichtigt werden müssen, und berechnet den Aufwand für die Ausführung des Projektes II. auf 1,1)05.000 fl.; und wenn vorläufig — wie es in dem vorliegenden Gesetzentwürfe der Fall ist — nur die Vertiefung des Laibachflusses und des Grn-berkanales berücksichtiget wird, so stellen sich die bezüglichen Kosten nach Projekt II. ans 1,448.600 fl, also um 7(i 000 fl. höher, als sie in diesem Gesetzentwürfe angesetzt sind.
Allein auch mit Hinzurechnung dieser 70.000 fl. ist die Summe der zuverläßig entstehenden Kosten noch lange nicht erreicht; denn bereits haben einzelne Interessenten gegen die Durchführung der beabsichtigten Arbeiten Einsprache erhoben, und ist es kaum zu bezweifeln, dass die Durchführung der Entwässerung die Fah-lnng namhafter Entschädigungsbeträge an diese Interessenten und vielleicht auch an die Südbahn nothwendig machen miri).
Dies sind in Kürze die ans dem Berichte des Landesausschusses ersichtlichen Gründe, ans welchen dem Lanbtagsbeschlnsse vom 22. November 1889 die Allerhöchste Sanktion nicht zu Theil wurde.
Im Auftrage des Rechenschaftsberichts-Ausschusses spreche ich die Hoffnung aus, dass der Landesans-schuss ehethunlich einen den Intentionen des hohen Ackerbauministeriums entsprechenden Gesetzentwurf betreffend die Entwässerung des Laibacher Morastes dem Landtage vorlegen wird.
Der Rechenschaftsberichts - Ausschuss stellt den Antrag:
„Der hohe Landtag wolle den § 1 des Rechenschaftsberichtes genehmigend zur Kenntnis nehmen".
Deželni glavar:
Gospod poslanec dr. "Tavčar ima besedo.
Poslanec <lr. Tavčar:
Visoka zbornica! Ker se je stavil samo jeden predlog in sicer skupno glede celega deželno-odbo-rovega poročila pod § 1., prisiljen sem, oglasiti se k besedi že na tem mestu, akoravno ne bodem govoril splošno o celem paragrafu, temveč le o marginalni št. 3. V tej točki je obseženo poročilo deželnega odbora v tako mistični temoti, da se moramo čuditi, zakaj deželni odbor ni razjasnil, kaj prav za prav v tem tiči. Mi sicer vemo zakaj se gre, ali tukaj se nahaja samo, da je Njegovo Veličanstvo na prošnjo deželnega odbora dovolilo, da se smejo potrebne priklade provizorno pobirati za leto 1892. Kako pa je deželni odbor prišel na to, da je vložil tako prošnjo, o tem ni povedano ničesar in to se mi zdi prav čudno. Vprašanje, ali naj se skliče deželni zbor ali ne, je velevažno, pa deželni odbor o tem ni črhnil niti besedice, tako da si moramo iskati informacij v javnih listih in to se mi ne vidi pravilno. Pravilno se mi pa tudi ne vidi, da nam deželni odbor ničesar ne pove o tem, zakaj je storil ta korak, da je vložil dotično prošnjo. Ako je kdo
IX. Sjhung mn 29. ItliifJ 1892.	k93
poklican braniti ustavne pravice, poklicana sta v to deželni zbor in za njim deželni odbor. Natanko se vem spominjati, da je deželni odbor pri neki drugi manj važni priliki sklical poslance v skupno posvetovanje, ker se sam ni upal storiti kacega sklepa. Tukaj, ko je bil deželni odbor uprašan glede važne stvari, ali naj se skliče deželni zbor za leto 1891. ali ne, ni poklical nobenega poslanca, temveč rekel je na svojo pest, da je zadovoljen s tem. da se deželni zbor ne skliče. Mislim, da je to silno nevaren prejudic za prihodnje slučaje, kajti kdor pozna centralno vlado, ve tudi, kako nerada ima deželne zbore. Reklo se je, da se je deželi s tem prihranilo 2000 gld. Če deželni odbor naše pravice prodaje za 2000 gld., potem deželni zbor ni mnogo vreden, ako ima v očeh deželnega odbora tako nizko ceno. Mislim torej, da bi na vsak način smeli zahtevati nekaj več poročila, posebno če vidimo, da poročila o cestah in drugih malenkostih obsegajo cele strani. Nekateri deželni zbori so leta 1891. zborovali, zakaj torej ni bil sklican tudi deželni zbor kranjski? Mislim, da je skupščina poklicana, da brani svoje ustavne pravice, kajti sicer pridemo do tega — dunajska vlada ima že itak navado, da nas v poštev jemlje, kakor kako bagatelo — da se bode vsako leto do deželnega odbora stavilo jednako vprašanje, in da si dežela vsako leto prihrani 2000 gld., sešel se bode deželni zbor komaj vsakih šest let jedenkrat. Da se z lanskim slučajem ne bode ustvaril prejudic, usojam si staviti sledečo resolucijo:
Visoki deželni zbor naj sklene:
Deželni zbor Kranjski opazi v tem, da ga vlada za leto 1891. ni sklicala k rednemu zasedanju, prelom ustave;
izreka odločno svoj protest, da bi se s tega postopanja vlade izvajali v prihodnje kaki prejudici, ier
zahteva enako odločno, da se bode deželni zbor te vojvodine v letu 1892. ustanovnim potom še jednokrat k zasedanji pozval.
Deželni odbor ima nalog, da obvesti o ti resoluciji ininistersko predsedstvo na Dunaji.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki podpirajo resolucijo gospoda poslanca dra. Tavčarja, naj blagovole ustali.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Resolucija je zadostno podprta.
K besedi se je oglasil prečastiti gospod deželni predsednik.
C. kr. deželni predsednik baron Winkler:
Visoki zbor! Jaz se z mnenjem in s predlogom gospoda predgovornika ne morem strinjati. Očital je gospod poslanec slavnemu deželnemu odboru, da je on sam podal prošnjo, naj se deželni zbor v letu 1891. ne skliče, marveč morda šele v prihodnjem letu, in očita v drugi vrsti cesarski vladi, da je s tem, da je bil deželni zbor sklican šele leta 1892., in ne že leta 1891., prelomila — nič manj nego prelomila deželni red in pa ustavo. Jaz mislim,
194	IX. seja dne 29. marca 1892. —
da je ta trditev popolnoma neopravičena, in če sem te misli, sklicujem se lahko na § 8. deželnega reda, po katerem se deželni zbori sklicujejo „navadno po jedenkrat na leto“. (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „nemški tekst je avtentičen“: „in der Regel"!)	8 tem ni rečeno, da se deželni zbori ne
smejo sklicati več kot jedenkrat na leto, pa tudi ne, da bi se morali sklicati brez izjeme vsako leto, tudi ko bi bil kak poseben zadržek, da bi ne bilo mogoče jih sklicati. Saj ni to prvikrat, da se deželni zbori 'med letom niso sklicali, kakor je bilo to v letu 1891. Imamo dovolj prejšnjih slučajev, da se v jednem letu niso sklicali, vsakikrat pa so se potem sklicali v prihodnjem letu, in mislim, da vsled tega ni trpela deželna uprava.
Gospod predgovornik misli, da cesarska vlada nima nič kaj rada deželnih zborov. Jaz mislim, da je ta njegova trditev popolnoma neopravičena. Cesarska vlada gotovo spoštuje postavo, zlasti določila deželnega reda, in ravno tako se ustava spoštuje j tudi na Naj višjem mestu. Da se lani niso sklicali deželni zbori, to opravičujejo važni in nujni uzroki. Vsem častitim gospodom poslancem je znano, kako važne stvari so se razpravljale v državnem zboru. Namen cesarske vlade je bil gotovo, da se skličejo deželni zbori že v preteklem letu, kakor je razvidno iz dopisa gospoda predsednika ministrov, s katerim je izrecno naznanil, da se namerava sklicati deželne zbore še v letu 1891. meseca decembra; toda, kakor Vam je znano, vršile so se v državnem zboru tako važne obravnave, da ni bilo mogoče, za časa sklicali deželne zbore k rednemu zasedanju in zaradi tega je cesarska vlada povabila potom deželne vlade slavni deželni odbor kranjski, naj izreče, ali misli, da je neobhodno potrebno, sklicati deželni zbor že v preteklem letu, ali pa da bi se to morebiti dalo odložiti za nekoliko časa. za nekoliko tednov, namreč do meseca februvarija. Vsled tega povabila je deželni odbor, mislim, pravo zadel, da je pritrdil, naj se deželni zbor skliče šele meseca februvarija, in menim, da se po tem takem ustava ni prelomila, pa tudi se nikakor niso kratile pravice deželnemu zboru, ker je vender zdaj tukaj zbran in opravlja v lepem redu svoja opravila, kakor bi je bil opravljal morda meseca decembra, pa tedaj ne za ves čas, ampak le za nekoliko dni. Seje bi se bile namreč morale pretrgati, ker so se v državnem zboru morale rešiti prej važne in neodložne stvari. Kakor je gospod predgovornik sam omenil, prihranila je na tak način dežela nekoliko tisočakov, in mislim, da je to vender tudi nekaj vredno. Ne gre za to, da bi kdo hotel ustavo prelomiti s tem, da bi se morda deželni zbor sklical šele po nedoločnem | času, ampak šlo je za to, da bi se s pritrditvijo deželnega odbora sklical nekoliko tednov pozneje, kakor po navadi. Po tem takem mislim, zlasti če se oziramo na prejšnja leta, kako se je takrat postopalo, da predlogi gospoda poslanca dr. Tavčarja niso opravičeni.
Ich habe nur nod) eine Bemerkung bezüglich der Ausführungen des Herrn Berid)lerstatters vorzubringen; er hat nämlich — ich glaube, dass ich ihn richtig verstanden habe — dem Bedauern Ausdruck gegeben, dass
IX. Sitzung NM 29. März 1892.
die Angelegenheit der Trennung der (Gemeinden Orle und Dobrnnje noch nicht ansgetragen ist, dass nämlich der Beschluss des hohen Landtages, welcher am 22. November 1890 in der XIII. Sitzung gefaßt wurde, noch nicht der Erledigung zugeführt worden ist.
Ich muss in dieser Richtung zum Schutze der Regierung erklären, dass dieser Gegenstand der Landesregierung erst tun 17. Februar 1. I. vorgelegt worden ist; allein derselbe war noch nicht spruchreif, weil nock) einige Akten, welche dem löblichen Landesausschusse in früherer Zeit zugemittelt worden, der Vorlage nicht angeschlossen waren, und es wurde nun an den löblichen Laudesausschuss das Ersnck)en gestellt, diese Akten auch noch anzuschließen. Dieselben wurde» am 12 d. M. wieder vorgelegt und sodann von der Landesregierung weiter behandelt; allerdings konnte seit der Zeit die Allerhöchste Sanction oder eine Ablehnung des Gesetzentwurfes noch nicht erfolgen.
Deželni glavar:
K besedi se je oglasil gospod poslanec Murnik.
Poslance ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Častiti gospod poslanec dr. Tavčar očital je pri marg. št. 3., v kateri deželni odbor poroča o dokladah za deželni in normalno - šolski zaklad za leto 1892., da se je vsa ta stvar naznanila visokemu deželnemu zboru premalo obširno. Prosil bi, da bi visoki zbor v nekako opravičenje vzel te besede, da sem bil mnenja, da je ta stvar tako vsakemu gospodu poslancu znana, da bode tudi iz kratkega poročila vedel, pri čem da je stvar in to tembolj, ker se je že zgodilo, da nas deželni zbor v enem letu ni bil sklican — ne vem se natanko spominjali kedaj, ker nimam aktov pri sebi, pa bilo je med letom 1870. in 1880. Deželni odbor je stal popolnoma na stališči zakona. Zakon pravi, da se deželni zbori morajo sklicati vsako leto in vlada je bila v tistem dopisu, katerega pa nimam tukaj, tudi pripravljena sklicati naš deželni zbor, seveda le za toliko časa, da reši gospodarstvene stvari, to je, da sklene provizorne doklade za one zaklade, katerih potrebščine se pokrivajo z dokladami na davke. Priznavati moram, da je vlada stala na stališči zakona, in premišljati je bilo torej deželnemu odboru, ko se mu je to potom deželnega pred-sedništva naznanilo, ali bi se strogo držal zakona in tirjal, kakor so to storili nekateri drugi deželni odbori, da se deželni zbor skliče za dva ali tri dni v Ljubljano. Pri tem vprašanji je vsakemu izmed nas na prvi hip prišlo na misel, kaj bode visoki deželni zbor rekel, ako bi deželni odbor tako postopal. Jaz sem si odgovoril, da je prav, da mi rečemo, da ni treba sklicati deželnega zbora, ker je vlada pripoznala, da ga mora sklicati in je storila svojo dolžnost. Ona ga je hotela sklicati zal. 1891. za one stvari, katere sem poprej omenil, pa glede vprašanja, ali je vredno ga sklicati ali ne, sem bil mnenja, da venderle ne bi bilo treba stati strogo na stališči, da se mora sklicati le za to, da sklene one doklade, s katerimi ima dežela pokriti svoj primarijki jej. S tem pa ni rečeno, da bi se bila ta ustanovna
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung n m 29. Mm; 1892.
195
pravica cenila na toliko in toliko, ampak pred očmi smo imeli deželni interes.
Z ozirom na vse to prosim, naj visoki zbor izvoli na znanje vzeti te besede. Kar se pa tiče predloga častitega gospoda poslanca dr. Tavčarja, mislim, da je tako važen, da bi bilo morda venderle prav, ako bi se kak odsek o njem posvetoval, in zaradi tega bi prosil, da tudi gospod predlagatelj pritrdi temu, da se njegov predlog izroči kakemu odseku in sicer najbolje upravnemu odseku.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Murnik predlaga, da bi se resolucija gospoda poslanca dr. Tavčarja izročila upravnemu odseku. Prosim častite gospode poslance, ki podpirajo predlog gospoda poslanca Murnika, naj blagovole ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je podprt. Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo.
Poslance dr. Tavčar:
Visoki zbor! Ne bodem veliko odgovarjal niti prečastitemu gospodu deželnemu predsedniku, niti gospodu predgovorniku.
Kar se tiče visoke vlade, moram pripoznati, da vlade nisem napadel, temveč sem hotel le pojasnila od deželnega' odbora, kajti o tem, kako je 'postopala vlada, nisem ničesar vedel. Mnenje, da je zakon tak, kakor trdi prečastiti gospod deželni predsednik, se mi ne vidi opravičeno. Pravilo glede sklicanja deželnih zborov je to, da morajo bili sklicani vsako leto, „In der Regel" pravi avtentični nemški tekst. In če se deželni zbori ne skličejo, mora imeti vlada tako izjemne uzroke, iz katerih sama lahko reče: jaz jih ne skličem. Da pa lansko leto takih uzrokov ni imela, dokazuje to, da je uprašala deželni odbor, ali naj skliče naš deželni zbor ali ne.
Vlada je hotela sklicati deželni zbor in je stvar zavisno storila od mnenja deželnega odbora. Meni se vidi vprašanje velike važnosti in vredno, da se pretresa, ali sme deželni odbor sam preprečiti zasedanje deželnega zbora, kakor je to storil Jani. Kar se pa tiče častitega gospoda predgovornika, služijo mi njegove besede same v dokaz, da je poročilo deželnega odbora pod točko 3. § 1. pomanjkljivo. Vlada je hotela sklicati deželni zbor, pravi on sam, pa deželni odbor tega ni hotel. Če se kaj tacega ne postavi v letno poročilo, kaj pa naj potem pride v poročilo, če se tako važna stvar izpusti ? Da se je to zgodilo, vidi se mi graje vredno, v drugem oziru pa se strinjam s predlogom častitega gospoda predgovornika, da se moja resolucija izroči upravnemu odseku v pretres in poročanje.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, gospod poročevalec?
Berichterstatter Marorr Wurzbach:
Ich habe den Ausführungen des hohen Landespräsidiums und des Herrn Abgeordneten Murnik nichts beizufügen, da dieselbe» — wenn ich sie richtig aufgefaßt habe — die Ansicht widerlegen, dass ein Verfassungsbruch stattgefunden, und dass seitens des Landes-anssd)nsses incorrect vorgegangen wurde, und wiederhole den Antrag des Rechenschaftsberichtsansschnsses.
Deželni glavar:
Glasovali bodemo naj pred o odsekovem predlogu, in prosim gospode, ki pritrde predlogu odseka za letno poročilo, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sedaj je glasovati še o predlogu gospoda poslanca Murnika, da naj se resolucija gospoda poslanca dr. Tavčarja izroči upravnemu odseku, in prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prosim poročati o § 2. letnega poročila.
H 2. Davki.
8 L. Steuern.
Poročevalec Stegnar:
Visoka zbornica! V sporazumljenju s častitimi člani odseka za letno poročilo izročen mi je častni nalog, poročati o § 2., ki nam podaje vesti o davčnih razmerah na Kranjskem. Ves paragraf obsega štiri marginalne točke:
1.	Odpis davka vsled uim;
2.	izkaz neposrednjega davka s prikladami vred za leto 1890;
3.	stanarinskega davka odtegljej za vzdrževanje poslopij, in
4.	znižanje pristojbin pri izterjevanji neposrednih davkov.
Po izkazu o odpisanem davku, marginalna št. 1. znaša svota davkov, kateri so se davkoplačevalcem odpustili vsled elementarnih nezgod leta 1890. — 10.699 gld. V* kr.
V primeri z svoto iz leta 1889., ki je znašala 28.784 gld. 74 kr., bilo je odpisanega davka nienj za 18.085 gld. 731/-’ kr. Odpisa niso bili deležni okraji: Brdo, Kranjska gora, Ljubljansko mesto, Kostanjevica, Tržič, Radovljica, Radeče, Senožeče, Žali čina in Trebnje, torej deset davčnih okrajev. Najmanj davka se je odpisalo v postojinskem okraji, — namreč 31 kr., — zemljiščih h davkov, deželnih, okrajnih in zdravstvenih doklad. Največ davkov se je odbilo metliškemu okraju, in sicer 2393 gld. 91'/- kr., potem škofjeloškemu 1548 gld. 45 kr., in velikolaškemu okraju 1026 gld. 98 kr.
Da se odpisani davki morejo boljše presojati, umestno je, da primerjamo končne postavke z glavnimi svotami predpisanih davkov. Od zemljiškega davka v iznosu 630.485 gld. 2S'/a kr., odpisalo se je 6884 gld. 77 kr. Od 594.233 gld. 87'/- kr. priklati za deželni in normalno-šolski zaklad se je od-
190
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Mtznuy stili 29. Mili; 1892.
pisalo 2616 gld. 19'/- kr. Od 154.146 gld. 39 kr. priklad za okrajne blagajniee se je odpustilo 1064 gld. 131/-’ kr.; od 19.016 gld. 51/a kr. zdravstvenih priklad odpustilo se je 133 gld. 9(R/s kr.; od vseh davkov in priklad v skupnem znesku 1,397.881 gld. 601/s kr. se je odpisalo 10.699 gld. 1ja kr., ali v odstotkih 0‘007°/o, to je nekoliko več, kakor '/s kr. na 100 goldinarjev.
Druge podrobnosti so iz izkaza razvidne, h katerimi ni kaj pripomniti, zato se osojam, v imenu finančnega odseka nasvetovati:
„Visoka zbornica vzemi to marginalno številko na znanje".
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Pfeifer oglasil se je k besedi.
Poslanec Pfeifer:
Visoki zbor! Prav hvaležni moramo biti deželnemu odboru, da leto na leto poklada v letnem poročilu izkaz vseh direktnih davkov, katere naša dežela plačuje državi. Obžalujem samo to, da podoba, katero nam podajejo dotični izkazi, za davkoplačevalce ni vesela, ker nam kaže, da država davke vedno povikšuje.
V dokaz temu na podlagi podanih izkazov navedeni, da je bilo za leto 1888. predpisanega hišno-najemščinega davka 218.843 gld., za leto 1890. pa že 228.921 gld., kateri predpis bo za leto 1891. gotovo še večji, kar se bo razvidelo v prihodnjem izkazu.
Ravno to nahajamo pri dohodninskem davku, kateri je za leto 1889. znašal 358.589 gld., za leto 1890. pa že 394.720 gld., torej v teku enega samega leta več za 36.131 gld.
Človek, kateremu so naše razmere popolnoma nepoznane, mislil bi glede te prikazni, da se pri nas od leta do leta bolj širi blagostanje, da ste pri nas obrtnija in kupčija v najlepšem cvetu, tako da si že mali obrtnik v kratkem času gradi palačo in tem potom poinnožuje podlago za predpis hišnega, obrtnega in dohodninskega davka. Ali, gospoda moja, katerim so naše razmere v tej zadevi bolj poznane in tudi tisti, ki prebirajo nepristransko časopise, znajo, da temu žalibog ni tako, znajo, da ljudsko blagostanje in obrtnija vedno bolj in bolj propadata, bodisi vsled velike konkurence in nizke cene, radi katere se zemeljski in drugi pridelki spečati ne dajo, bodisi vsled pomanjkanja zaslužka ali drugih nesreč. Ko so druge, po raznih nezgodah poškodovane dežele deležne postale državne podpore, ostala je naša dežela pozabljena, dasiravno so jo obiskale pogo-stoma slabe letine, zlasti v pretečenem letu razne vremenske nezgode, mraz, povodenj, toča, potem še živinska bolezen, strupena rosa, trtna us št. I. in III., katerima se kmalu utegne pridružiti še trtna uš št. II. (Veselost. — Heiterkeit.)
Osupnilo me je, da se v načrtu, katerega je v preteklem mesecu predložila vlada državnemu zboru glede državnih podpor za posamezne poškodovane
dežele, naša dežela ne nahaja, kateri je po nekaterih pokrajinah lanski pomladni mraz vzel seme in kruh, povodenj in poletna toča pa jesenske pridelke živeža in vina, kar ga že ni vzela trtna uš št. I.
Namesto da bi se glede naše, po raznih nesrečah in nezgodah prizadete dežele — če že ne denarna podpora naklonila — vsaj pri odmerjanji dohodninskega davka kolikor mogoče ozir jemalo na gospodarski propad, nahajamo od leta do leta rastoče davke.
Z ozirom na dejanjske razmere, katere sem že večkrat obširno opisal, danes pa le mimogrede omenil, more se to le tako tolmačiti, da se pri odmerjeni i dohodninskega in hišnega davka ne jemlje ozir na dejanjske razmere, ter se sem ter tj e nepravilno postopa, skorej bi rekel samovoljno, vsaj kolikor je nam znano v enem delu mojega volilnega okraja, katerega mi je čast zastopati v tej visoki zbornici; enake pritožbe čujejo se tudi iz sosednega Mokronoga in bližnjih Radeč.
V dokaz tega navedem sledeče slučaje, ki so se meni kot popolnoma verodostojni podali:
1.	Od hiše št. 30, 31 v Krškem, ki je v pismeni pogodbi oddana v najem visokemu erarju za letnih 2000 gld., odmeril se je za leto 1892. hišni davek od najemščine na 2960 gld.
2.	Hiša št. 44 in še ena druga v Krškem, vsaka s 3 sobami, ste deloma oddani v najem, deloma v njih stanujeta dotična hišna gospodarja. Krško je deloma podvrženo hišno-najemnemu davku, torej omenjeni hiši v smislu § 1. drž. zak. z dne 9. februvarija 1882 nista podvrženi hišno-najemnemu davku — vender sta se obdačiii s tem davkom.
3.	Hiša št. 13 v Krškem je od 1. novembra 1891 neoddana in se je to tudi oblastvu prijavilo; omenjena hiša šteje 3 sobe.
8 plačilnim nalogom z dne 31. decembra 1891 t. st. 72 se je odmeril hišno-najemni davek za leto 1892. doslovno sledeče:
Skupno število sob 4; od teh niso v najemu 3. Določena najemščina 48 gld. Od teh se odmeri a) hišno-najemni davek 14°/o 6 gld. 72 kr.; b) kateremu se prišteje tisti znesek, ki bi spadal za neod-dane sobe po hišno-razrednem tarifo R. hot hišno-razredni davek na 2 gld. 10 kr., skupaj 8 gld. 82 kr.
Na kakšen način ima stranka plačati hišno-najemni davek za leto 1892., ko vender dotična hiša ni v najemu ?
In kako se je davek ad b) odmeril, je meni uganjka.
Na ta način je umljivo, da je v davčni občini krški hišno-najemni davek, ki je v letu 1890. znašal 1127 gld. 60 kr., narastel v letu 1891. na 1208 gld. 55 kr., torej v enem letu za 80 gld. 95 kr. Tako nepravilno postopa se pri hišnem davku, pri katerem so dane pismene ali ustne pogodbe oziroma podlage, ki so merodajne za davčno oblast, ob enem pa omogočijo davkoplačevalcu neko kontrolo o pravilnosti ali nepravilnosti odmerjenega davka.
Ako se torej take nepriličnosti gode pri hišnem davku, kjer je kontrola davkoplačevalcev mogoča, kako se more šele goditi pri odmerjenji dohodninskega davka, kjer taka kontrola ni mogoča, ker je
197
IX. seja dne 29. marca 1892. -
glavna podlaga za odmerjanje tega davka tako imenovani preudarek l Ermessen) davčnega oblastva in tako imenovanih zaupnih mož!
V tej zadevi izrazil sem svoje misli v državnem zboru in tukaj le konštatiram, da je — ne glede na notorični propad obrtnij in kmetij, naraste! dohodninski davek v davčni občini krški v letu 1891. na 1236 gld. 34 kr., «ločim je leta 1890. znašal le 1051 gl d. 95 kr., torej za 184 gld. 39 kr. več od prej. Posameznih slučajev tukaj ne bodem navajal — samo en slučaj, kako se hočejo pridobiti podlage za odmerjanje obrtnega davka v krški občini, sem primoran tukaj navesti.
Kolikor je meni znano, so bile uboge šivilje na deželi, ki v letu nekaj borne obleke ali par srajc izdelajo, vsakega davka proste, in sicer radi tega, ker je sploh znano, da si te reve za življenje premalo, za smrt preveč zaslužijo.
Tega upravičenega mnenja je tudi sedanji gospod finančni minister, ki je te šivilje v novem davčnem načrtu izrekoma oprostil obrtnega davka
—	in meni ni znano, da bi bile do sedaj take šivilje, — ki še šivalnega stroja nimajo — kakšnemu davku podvržene, vsaj v krški občini, kolikor jaz vem. dosedaj tega ni bilo.
Če je sedanja davčna oblast druzega mnenja
—	slobodno — vender tega ne sme pokazati v tako drastični obliki, kakor se je to zgodilo pred kratkim časom. Neka šivilja se je meni nasproti pritožila, da je okrajno oblastvo poslalo žendarmerijo v hišo take šivilje, da se prepriča, kaj in koliko taka šivilja dela, ali ima šivalni stroj itd., ter o tem ob-lastvu poroča.
Lahko si mislite, gospoda moja, kako je bila dotična šivilja prestrašena, ko vstopi v hišo žen-darm, o katerem je ona in vsi mi vajeni videti čuvaja javne varnosti, ne pa organ finančne inkvizicije. Gospoda moja! gotovo je to zloraba že udarni erije in preverjen sem, da bo deželni komandant žendarmerije, če o tem zve, skrbel za to, da se žendarmerija prihodnje ne bode zlorabila za stvari, ki ne spadajo v njen delokrog, niti v njeno kompetenco. Iz tega, kar sem tukaj navedel, se lahko tolmači prikazen vedno rastočih davkov.
Vsaj je javna tajnost, da se nahajajo nekateri davčni organi, ki so mnenja, da morejo zato skrbeti, da davki od leta do leta bolj naraščajo in da jim je le tem potom mogoče avanzirati, in ako imajo potrebne študije, celo postati finančni ministri. (Veselost. — Heiterkeit.) Jaz kakor vsak državljan sem prepričan, da je oilrajtovanje davkov dolžnost, ali kakor je gospod finančni minister v najnovejšem času izrekel, čast vsakega državljana.
Kakor pa na pravnem polji odgovarja vsaki dolžnosti tudi pravica, tako tudi v davčnih zadevah.
Vsak državljan ima pravico zahtevati, da se mu predpiše davek le v taki meri, kakor to postava veleva in dejanjske razmere. In ako se to ne zgodi, je to nepostavno, nemoralno in mora tako postopanje davčnega oblastva imeti naj slabši vpliv na pravni čut davkoplačevalcev, in sicer tako, da se bode — če bi se zanaprej tudi tako postopalo — že navedena nada gospoda finančnega ministra, da bode
IX. Sitzung NIN 29. Mär; 1892.
namreč vsakdo plačevanje davkov smatral kot čast, težko uresničilo.
Ge se mi ugovarja, da imamo sredstvo rekurza ali pritožbe pri višjem oblastvu zoper nepostavno odmerjenje davkov na razpolaganje, treba pomisliti, gospoda moja, kako pride ubogi davkoplačevalec do tega, da svojo pravico šele po mnogih troškili in drugih neprilikah pridobi.
Vsaj se vender ne more zahtevati, da bi bili davkoplačevalci glede finančnih postav, katere še zvedenim in izurjenim delajo mnoge preglavice, toliko znaj deni, da bi znali, kje, kdaj in kako pritožbe vložiti zoper nepostavno odmerjenje davkov.
Sicer pa višjemu finančnemu oblastvu ne more biti posebno prijetno, če se pritožbe zoper nepostavno odmerjenje davkov množe, ker imajo dotične višje oblasti gotovo dovolj druzega važnejšega posla.
V tej zadevi je torej neobhodno potrebno, da višje finančne oblasti poduče dotične organe, da je njih misel, po kateri morajo davki od leta do leta naraščati, popolnoma.ndpačna in da si dotični organi ne pridobe nobenih zaslug, če za pridobitev višjega davka nepošteno postopajo.
Te opazke na tem mestu izreči štejem si v dolžnost kot zastopnik davkoplačevalcev. (Klici: — Rufe: „Dobro L)
C. kr. deželni predsednik baron Winkler:
Visoki zbor! Gospod predgovornik je obžaloval, da v deželi Kranjski leto za letom davki naraščajo in se prebivalstvu nakladajo čedalje večja bremena. Potem je prišel do tega, da se pri ustanovitvi dohodninskega in hišnega davka ne postopa pravilno, temveč svojevoljno. Navajal je razne slučaje, v katerih se je tako postopalo, in zadnjič je prišel do zaključka, da treba davke nakladati po pravici in po postavi. Seveda, o vseh teh slučajih nisem poučen in bi moral obžalovati, če se je res tako godilo, kakor je on nam razložil, in da je celo žan-darmerija prišla v neko hišo dotično stvar poizvedovat od svoje strani. Meni vse te stvari niso znane, zagotavljam pa, da hočem ukreniti, da se vse dobro preišče, in če se najdejo pri tem kake napake, da se odstranijo ter da se bodo davki odmerjali tako, kakor veleva postava in pravica.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
Ako ne, gospod poročevalec.
Poročevalec Stegnar:
Iz suhoparnega poročila oziroma izkaza pod štev. 1. se pač ni dalo ničesar drugega posneti, nego primerjati sedanje davke z davki prejšnjih let, to tem storil in pri tem hotel naglašati, koliko smo sedaj na slabšem. Tudi častiti gospod predgovornik Pfeifer je s svojimi vestmi le podprl to mnenje, zakar sem mu iz svojega stališča hvaležen. V drugem oziru je segal njegov govor v točko drugo, kjer so izkazani davki za leto 1890., ker je pa hotel tudi naglašati, da bi bilo prav, ako bi se davki od-
198
IX. seja dne 29. marca 1892. -
piša vali v večji meri, opravičeno je, da se je oglasil že pri točki prvi in povedal britke skušnje iz sedanjega življenja davkoplačevalcev. Sicer nimam ničesar omeniti in le nasvetujem, da se točka 1. vzame na znanje.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in prosim gospoda poročevalca, da nadaljuje.
Poročevalec Stegnar:
V	drugi marginalni številki so bili običajno izkazani davki s prikladami vred za leto 1890. Vsota vseh cesarskih davkov je bila 1,584.312 gld. 33 kr., v primeri s prejšnjim letom z 1,534.213 gld. 56 kr. več za 50.098 gld. 77 kr. Vk-upna svota vseh priklati je leta 1890. znašala 774.723 gld. 66 kr., leta
1889.	747.258 gld. 3 kr., torej več za 27.475 gld. 63 kr.
Kranjska je bila torej leta 1890. obremenjena s cesarskimi davki in deželnimi prikladami v skupnem znesku 2,359.035 gld. 99 kr. to je več za 77.574 gld. 40 kr. mimo prejšnjega leta; davčna sila se je torej za 3/ioo°/o povišala.
V	razgovoru stoječi izkaz se je letos za jeden predelček pomnožil. Med domače priklade uvrstil se je izkaz o zdravstvenih prikladah, ki znašajo v letu
1890.	19.016 gld. Spa kr., in toliko samo za 21 okrožij. Za 10 okrožij niso še izkazane zdravstvene priklade.
Teh novih priklati je idrijsko okrožje nabralo največ, in sicer 2197 gld. 82 kr., zatem litijsko 1681 gld. 111/-' kr., kamniško 1638 gld. 12 kr., ljubljanske okolice 1226 gld. 73 kr., škofjeloško 1218 gld. j6‘/s kr., krško 1194 gld. 39 kr., novomeško 1123 gld. 97 kr., kostanjeviško 1001 gld. 91 kr. Drugih 13 okrožij ima manj kakor tisoč goldinarjev izkazanih; zadnje mesto zavzema žužemberško okrožje, kjer je vstavljenih samo 330 gld. 531/s kr.
Dve leti sem sta bili rubriki o „pristojbinah za izterjanje davkov“ in o „zamudnih obrestih od zastalih davkov“ povod razgovoru in sklepu, prositi c. kr. visoko vlado, da bi se olajšave pri izterjevanji davkov raztegnile tudi na one davkoplačevalce, katerim je plačati do 20 gld. neposrednih davkov, taks in pristojbin.
Daši je ta prošnja prinesla nekoliko sadu, vender znašajo izterjevalne pristojbine za leto 1890. 33.677 gld. 24 kr. V primeri z onimi prejšnega leta 35.323 gld. TD/s kr. za 1645 gld. 87'/s kr. manj. Isto tako je zamudnih obrestij za leto 1890. izkazanih 1892 gld. 24 kr., to je za 120 gld. 69 kr. manj, nego za leto 1889. Ni sicer veliko, a vender veselo znamenje, da so se ali davki nekoliko točneje plačevali in da je bila davčna sila plačevalcev ugodnejša, kar že kaže manjši odpis davkov zaradi redkejših nezgod, ali pa da so izterjevalne olajšave toliko zalegle.
IX Sitzung am 29. Miit; 1892.
Z ozirom na vesti v 4. marginalni številki tega paragrafa je ta opazka glede olajšav pri izterjevanji davka tudi opravičena. Poročilo namreč omenja, da se je deželni odbor vsled sklepa visoke zbornice v seji dne 4. novembra 1890 obrnil do visokega c. kr. deželnega predsedstva zastran znižanja pristojbin pri izterjevanji neposrednih davkov.
Deželno predsedstvo je na to prijavilo odlok visokega c. kr. finančnega ministerstva, da mu za zdaj ni mogoče, ustreči želji v vsem obsegu, ker so vkupni troški za davčne eksekutorje (?) višji, nego se je trdilo. Ako bi se eksekutivne pristojbine znižale, ne mogli bi se več popolnoma pokrivati ekse-kulivni troški z dohodki.
Troški za davčne eksekutorje so znašali za leto 1890. 28.774 gld., za leto 1889. 29.600 gld. in za leto 1888. 29.111 gld.
Visoka zbornica je prosila, da bi se dosedanje olajšave pri izterjevanji davkov raztegnile tudi na one davkoplačevalce, katerim je plačati do 20 gld. neposrednega davka, taks in pristojbin. Visoko c. kr. finančno ministerstvo pa je tej prošnji ugodilo samo na polovico, to je: do zdaj dovoljene olajšave raztegniti so bile počenši od 11. kvartala 1891 tudi na one stranke, katere plačujejo za kolke in neposredne pristojbine k večjemu 10 ali 12 gld.
Iz ministerskega odloka je razvidno, da je vlada voljna, samo presežek eksekutivnih pristojbin znižati, vsekako pa hoče vso potrebščino za davčno eksekucijo zagotovljeno imeti s pristojbinami.
Dotični prisežek znašal je leta 1888. še 7878 gld., leta 1889. 5989 gld., in leta 1890 5398 gld.; torej se je tekom treh let znižal za 2470 gld. Vlada izreka nado, da se bode ta presežek v bodoče še bolj znižal.
Poročati mi je še o izkazu o eksekutivnih olajšavah dovoljenih malim davkoplačevalcem na Kranjskem za leto 1891.
Iz tega izkaza je razvidno, da se je v vseh davčnih okrajih na Kranjskem znižala opominarina in rubežnina pri izterjevanji davkov, ki znašajo najmanj 6 gld. in ne več kakor 12 gld.
Davki se plačujejo, oziroma zapadejo s 1. dnem januvarija, aprila, julija in oktobra.
Vsled § 4. zakona z dne 9. marca 1870. leta državnega zakona štev. 23. morajo se davki, ako se v štirih tednih po določenem terminu ne poravnajo, šiloma izterjati z zamudnimi obrestmi do dne vplačila vred, ako se ni vložila prošnja za odpis davkov ali za podaljšanje plačilnega obroka.
Zakasnjene! torej dobivajo „opomine“ meseca februvarija, maja, avgusta in novembra, da svojo davčno dolžnost izpolnijo.
Z onim dnem, ko davkoplačevalec dobi „opomin“, začne teči „opominarina“, to je zamudnik mora vsak dan skozi en teden po 5 kr. opomina-rine plačati.
Ako osmi dan svoj dolg poravna, tedaj ima za sedem dni 35 kr. opominarine poleg davkov in zamudnih obrestij plačati. Ako pa davkov še dalje ne plača, računa se mu za drugi teden na dan po 10 kr. opominarine; zaradi tega naraste do 14 dne opominarina na 1 gld. 5 kr.; seveda ako prej ne izpolni svoje dolžnosti.
IX seja dne 29. marca 1892. — IX. Sihimg n m 29. M lir j 1892.
199
Kdor pa še zdaj ostane dolžan, tega zadene potem „ m bežen“, ki prizadene davkoplačevalcu poleg rubežnine včasih še drugih znatnih troškov.
Glede na opominarino dosegla je visoka zbornica s svojim sklepom v zadnjem zasedanji dne 4. novembra 1890. leta, če tudi ne vsega, česar je prosila, vender toliko, da je visoko finančno minister-stvo opominarino znižalo malim davkoplačevalcem, kakor je to razvidno na izkazu stran 20 in 21 letnega poročila.
K malim davkoplačevalcem se štejejo tisti, ki plačujejo skupnega letnega davka po 6, 10 ali 12 gld., in če taki davkoplačevalci pravočasno ne poravnajo svojih dolžnostij, ne plačajo za 14 dni oporninarine 1 gld. 5 kr. marveč za vsakoršno zakasnenje k večjemu 10 kr.
Vender ta olajšava ne velja za vse davčne okraje jednako. Pod zaporedno št. 15 je navedena v izkazu „Ljubljana“. Tu so deležni prej navedenega znižanja pristojbin samo davkoplačevalci, katerim je predpisano skupnega letnega davka do 6 gld. Kdor ima v Ljubljani do 10 ali 12 gld. letnega davka, ni več deležen olajšave.
Vsi davčni okraji postojinskega, kranjskega, ljubljanske okolice, logaškega, radovljiškega in kamniškega glavarstva in litijskega davčnega okraja uživajo opominarinsko olajšavo do 10 gld. predpisanega letnega davka.
Na najboljšem pa so v tem oziru kočevski, krški, novomeški in črnomaljski davčni okraji in davkoplačevalci, spadajoči pod litijsko davkarijo.
Znižano opominarino torej plačujejo v jednem okraji od davkov samo do 6 gld., v 17 okrajih do 10 gld. in v 13 okrajih do 12 gld.
Razven oporninarine je visoko finančno mini-sterstvo tudi rubežnino za polovico znižalo.
Normalna rubežnina iznaša:
do	5	gld.	—	10	kr.
„	10	„	=	20	„
.,	50	„	=	40	„
,	100	„	=	1 gld.
čez	100	„	=	2	„
Vsled olajšave je torej plačevati samo 5, 10 in 20 kr. pri rubežni malih davkoplačevalcev.
Tretja olajšava navedena v izkazu je ta, da proti davkoplačevalcem z letno pristojbino 5 gld. ni z vršiti nobeno drugo eksekutivno postopanje, kakor le eksekutivni opomin, in to v nekaterih davčnih občinah samo v drugem kvartalu, v nekaterih v prvem in tretjem, v nekaterih v prvem in četrtem, zopet v drugih pa v drugem in tretjem kvartalu.
Najnaravnejše pač je in bi za davkoplačevalce najbolje bilo, da bi se davki samo po drugem in po' tretjem kvartalu plačevali in izterjevali, kajti gospodar-poljedelec nima v prvem kvartalu nika-koršnih dohodkov, in dosti bolje se mu ne godi v zadnjem kvartalu. Koliko manj posla bi imela finančna uprava in eksekutivni troski bi zaradi tega menda ne bili dosti manjši, da bi se bilo bati primanjkljaja za pokritje eksekucijskih potrebščin.
Drug nedostatek za davkoplačevalce je tudi ta, da se raznovrstni davki enoliko ne vlagajo.
Tako se zemljiški in hišnorazredni davek plačuje vsak mesec za nazaj, hišnonajemniški davek za j četrt leta naprej, pridobnina za pol leta naprej in dohodnina zopet četrt leta za nazaj.
Kako lahko se pripeti, da kdo prezre jeden ali drug obrok za vplačevanje dotičnega davka in primeri se, da ga trikratna eksekucija zadene, ne da bi bil zanikern ali nezmožen davkoplačevalec. Zalo bi bila ureditev vplačilnih obrokov jako času primerna naredba, na katero naj bi visoka finančna uprava vso svojo pozornost blagovolila obrniti. Stvar je vsekako težavna, a uredba menda vender nemogoča ni, potreba je pa silna.
Po teh splošnih opombah v razjasnitev „izkaza“ imenom odseka za letno poročilo nasvetujem:
„Visoka zbornica naj vzame marginalna številka 4. in izkaz o eksekutivnih olajšavah, ki so se dovolile malim davkoplačevalcem na Kranjskem za leto 1891. blagovoljno na znanje“.
Ker je ta zadeva v zvezi z davčnim izkazom marginalna št. 2., zato sem se usojal št. 4. prej omenjati in izprosim si dovoljenja, da poročam končno še o tretji točki, ki se tiče odtegljaja pri stanarin-skem davku za vzdrževanje poslopij.
Soglasni sklep visoke zbornice dne 4. novembra 1890 naznanil se je visoki vladi s prošnjo, naj bi blagovolila izposlovati povišek, in sicer od 15 na 30 odstotkov odtegljajev pri stanarinskem davku v Ljubljani, oziroma na Kranjskem sploh za vzdrževanje poslopij.
Dobra stvar potrebuje dlje časa, zato izreka odsek za letno poročilo prijetno nado, da bode visoka vlada opravičeno prošnjo, katero je deželni odbor dne 20. februvarija t. 1. predložil, uvaževala in ugodno rešila, za kar zbornica svojo prošnjo ponavlja, sicer pa točko 3. in neljubo zakasnjeno predložitev v vednost vzame.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ge ne, prosim gospode, ki pritrde predlogu odseka za letno poročilo, naj izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet. Z dovoljenjem visoke zbornice poročalo se bode, pred n o preidemo k točki 10., o točki 11., ker je razdelitev podpor za stradajoče v zvezi z računskim sklepom deželnega zaklada.
(Ni ugovora. — Wird kein Widerspruch erhoben.) Ker ni ugovora, preidemo k točki 11. in prosim gospoda poročevalca, da uvede svoje poročilo.
11. Ustno poročilo finančnega odseka glede razdelitve podpor, dovoljenih od države in dežele za stradajoče leta 1890. (k prilogi 47.).
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Bertheilnng der ans Staats-ttnd Landesmitteln bewilligten Vtotlp
MO
IX. seja dne 29. marca 1892.
IX. Sitzung NIN 29. März 1892.
standsunterstiihungen im Jahre 1890
(zur Beilage 47).
Poročevalec Šuklje:
Častiti gospodje tovariši! Čast mi je poročati v imenu finančnega odseka o prilogi 47., katera zadeva poročilo deželnega odbora o razdelitvi onih podpor, katere so se bile dovolile od države in od dežele za stradajoče leta 1890. To poročilo nam razjasnuje. kako se je vršila ta razdelitev in kako so se dotične svote razdelile na posameznike. Tukaj kaže morda vzeti v roke tudi računski sklep de-
želnega zaklada, katerega nahajate v prilogi 41. in tu bodem moral najprej pojasniti neko navidezno razliko. Mi vidimo iz računskega sklepa na strani 21. priloge 41., da se je za take izredne podpore po ujmah poškodovanim dejansko potrosilo leta 1890. 70.589 gld. 18 kr. in če temu znesku prištejemo še onih 600 gld.. kateri so bili zastali koncem leta 1890., znašali so ti troski skupaj 71.189 gld. 18 kr. Priloga 47. pa nam kaže nekoliko manj dejanskega troska, namreč le 70.705 gld. 3 kr.
Razločka je torej za 484 gld. 15 kr., ali ta razloček je le navidezen in sicer navidezen zaradi tega, ker se je bilo kasneje nekaj povrnilo od kmetijske družbe, namreč skupaj 484 gld. 15 kr., in če Vi to odtegnete od tiste svote, katero nahajate v računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1890., potem pridete do tiste številke, o kateri govori deželni odbor v svojem poročilu v prilogi 47. namreč do zneska 70.705 gld. 3 kr. Še nekateri drugi zneski so se kasneje refundirali. Namreč deželni zaklad prejel je od tega. da se nekoliko blaga ni bilo razdelilo , temveč prodalo in sicer za prodano ajdo in koruzo za seme 1898 gld. 25 kr., dalje se je re-fundiralo od raznih železnic na povračilih pratežnine od krompirja 767 gld. 15 kr. in na povračilih zaloge 162 gld., vsega skupaj torej 2827 gld. 40 kr. Torej je bil deželni zaklad taktično izdal v to svrho 67.877 gld. 63 kr. Če se primerja ta svota s kreditom dovoljenim leta 1889. v seji deželnega zbora dne 22. novembra, vidi se, da je takrat bilo v proračun postavljenih iz deželnih sredstev v to svrho 20.000 gld. Poleg tega je deželni zbor takrat naročil deželnemu odboru, naj se potegne pri visoki vladi v ta namen, da se tudi iz državnih sredstev dobi primerna podpora in tako beda olajša stradajočim.
Deželni odbor je to storil in dovolilo se je iz državnih sredstev skupna svota 45.000 gld. Ako teh 45.000 gld. državnega prispevka, za katere mora biti dežela hvaležna visoki vladi, odtegnemo od tistih 67.877 gld. 68 kr. ostane nam znesek 22.877 gld. 63 kr., kateri gre na račun dežele. Iz tega se da sklepati, da se je dotični kredit prekoračil za 2.877 gld. 63 kr.
Ali z druge strani treba vzeti v poštev nek sklep, katerega je storil visoki deželni zbor v svoji seji dne 17. oktobra leta- 1890. Gospoda, blagovolite se spominjati onih velikih požarov, po katerih sta dve vasi, Brezovi Dol v novomeškem in Radoviča v črnomaljskem političnem okraji silno trpeli; pomagati je bilo treba in deželni zbor je sklenil, da
se v podporo tem pogorelcem dovoli, da deželni odbor sme prekoračiti letošnji kredit za „podpore po ujmah poškodovanim“ do maksimalnega zneska 4000 gld. V finančnemu odseku smo bili tega mnenja, da bi se dala stvar ko utirati tudi drugače in da ni bilo treba spraviti je v zvezo s tem kreditom 20.000 gld. za stradajoče, vender pa je to, kakor se razvidi iz navedenega sklepa, kolikor tol iko opravičeno, in če torej odtegnemo svoto 4000 gld. katera se je dala kot podpora pogorelcem v Brezovem dolu in v Radoviči, od onega zneska 22.877 gld. 66 kr., pridemo do zaključka, da se v primeri z dovoljenim kreditom 20.000 gld. pokaže naposled nek računski prihranek v znesku 1.122 gld. 37 kr. Proti načinu razdelitve podpor za stradajoče ni bilo nobenega ugovora v finančnemu odseku in zaradi tega mi je čast nasvetovati sledeče:
«) „Poročilo deželnega odbora o razdelitvi podpor, dovoljenih od države in dežele za stradajoče leta 1890. se jemlje v vednost.
/-) G. kr. kmetijski družbi se izreka zahvala za sodelovanje pri tej razdelitvi“.
Kajti iz poročila deželnega odbora je tudi razvidno, da je kmetijska družba z velikim uspehom bila podpirala deželni odbor pri nakupovanji in pri razdelitvi blaga. Priporočam, da visoki zbor blagovoli pritrditi tem nasvetom finančnega odseka.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, ki pri trde 1. predlogu, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prosim gospode, kateri pri trde 2. predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo sedaj nazaj k 10. točki, to je:
10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1890. (k prilogi 4L).
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschlnss des Landcs-fondes (zur Beilage 41).
Poročevalec Šuklje:
Priloga 41. obseza računski sklep deželnega zaklada in razkaz skupne im ovine za leto 1890. Temu računskemu sklepu je deželni odbor dodal tako motivacijo, da bode moje poročilo lahko raz memo kratko, kajti večinoma nahajate razjasnila itak v motivnem poročilu deželnega odbora.
V obče se sme reči, da je ta računski sklep nasproti preliminaru še dokaj ugoden. Na prvi strani motivnega poročila se vidi, da presega računski sklep dotični preliminar za 136.981 gld. 87 kr., namreč ako se od rednih prihodkov v znesku 893.329 gld. 51 kr. odtegnejo redni troski v znesku 756.347 gld.
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung tim 29. Min; 1892.
201
04 kr., potem se razvidi, da končni presežek znaša |
136.981	gld. 87 kr. Ako se tem številkam postavijo nasproti redni prihodki in troski v razmerji s proračunom, vidi se, da so prihodki bili večji za 115.165 gld. 93'/s kr., troski pa manjši za 18.216 gld. 66 kr. in tu imate na prvi pogled neko razliko, neko diferencijo, namreč, če to, kar se je več prejelo pri dohodkih in ono, kar se je manj izdalo seštejeta, potem pridete do zaključka, da je uspeh ugodnejši le za 133.382 gld. 59'/a kr. Diferenca znaša torej 3599 gld. 27 kr. Ali gospoda moja, stvar se takoj pojasni, ako ta uspeh primerjate s proračunom, oziroma s poročilom finančnega odseka iz leta 1889. Tam najdete na strani 449., da smo kontirali z nekim presežkom, kateri presežek znaša 4599 gld. 27‘/a kr. Ta presežek se je zmanjšal v tisti seji, ko smo rešili poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1890. s tem, da smo opravilnino deželnega glavarja za 1000 gld. povišali. Torej bi bil presežek ta znašal po proračunu le 3599 gld. 271 /2 kr. in to je ravno tista diferencija, o kateri sem govoril.
Tu ni ničesar opomniti, vender bi pri tej priliki neko svarilo izrekel. Nihče ni opravičen tako sklepati, da so zaradi tega deželne finance za celih
136.981	gld. 87 kr. na boljem, gospoda moja, to bi bila velika računska pomota in jaz moram odločno svariti pred takim zaključkom. Pri nekaterih točkah se pač vidi, da smo dejansko več prejeli, oziroma dejansko manj potrosili; tam imamo efektivno pomnoženje dohodkov, oziroma efektivni prihranek. Tu vidimo pred vsem pri dohodkih pod naslovom L, da imamo pri točki 1. „priklade na direktni davek“ višji dohodek za 25.662 gld. 99 kr. Vsakdo izmed gospodov poslancev ve, od kodi izvira ta višji dohodek. Država — in sicer po vsej pravici — preliininira jako previdno pri direktnih davkih. Vsled tega je tudi pri državnem računskem sklepu uspeh pri direktnih davkih vedno ugodnejši mirno proračuna; ker pa državni preliminar našemu deželnemu proračunu služi kot podstava v tem slučaji, je čisto naravno, da je uspeh glede deželnih priklad v računskem sklepu bolj ugoden mimo proračuna.
Pri točki drugi „priklade na užitnino“ vidimo, da smo manj prejeli za .1522 gld. 9 kr., ker se nekateri okraji niso mogli oddati tako ugodno, kakor se je prej računalo in vsled tega je efekt bolj neugoden. Zato pa imamo več prihodka pri 3. točki, namreč pri samostojni deželni nakladi na žganje in sicer več za 26.858 gld. 50 kr. Mi smo bili namreč postavili v proračun 145.000 gld. čistega dohodka, dejanski uspeh pa je znašal 171.858 gld. 50 kr. To je viden dokaz, kako pravilno je dežela ravnala takrat, ko se je odločila za to, da pobiranje te naklade prevzame v lastno režijo.
To so torej efektivno ali dejansko pomnoženi dohodki v skupnem znesku 52.521 gld. 49 kr. in če odtegnemo od tega zneska onih 1522 gld. 9 kr. kar smo manj prejeli pri užitnini, nam preostane še vedno pri I. poglavji za 50.999 gld. 40 kr. dejanskih dohodkov več nego smo proračunih.
Tudi pri izdatkih nahajamo nekoliko isti niti h prihrankov in sicer se je pri normalnem šolskem
zakladu za 16.772 gld. 61/-' kr. v isti ni manj potrosilo, kakor vidite na strani 19. priloge 4L, nego se je bilo preliminiralo. Ali gospoda moja, kar pa zadeva druge svote in druge točke, so one večinoma le, rekel bi, „buchhalterische Sache", imajo le računski značaj, ali pa so se dotični troski le odložili. S tem niso na boljšem deželne finance, kajti prej ali slej bodemo morali uporabiti dotične svote. Tako na priliko — ne bodem stvari nadrobno razkladal — vidite kredit 40.000 gld. za osuševanje ljubljanskega barja; če se ta znesek še ni potrosil, dežela ni na boljem, ampak prej ali slej bode treba izdati to svoto. Jaz se omejujem na te splošne opazke in preidem sedaj na detail.
Pri prihodkih vidite, da se pri poglavji 1. priklade na davke in deželna naklada več nesle 50.999 gld. 40 kr.; 11. dohodki iz deželnega posestva več za 126 gld. 75 kr. III. Prihodki iz javnih slovov 74 gld. 75 kr. Pri prihodkih iz deželnih zavodov pod naslovom IV. nahajate neko svoto, katero moram pojasniti, namreč po računskem sklepu na strani 9. bi se moralo soditi, da se je tu res manj dobilo proti preliminaru za 9481 gld. Na ta prihodek smo računali pri prisilni delalnici, prejeli pa nismo toliko, temveč dejanski prihodek je znašal le 1515 gld. 79!/ä kr., kar vidite v prilogi na strani 3. Ali to se ni postavilo v to točko kot deželni dohodek in sicer, kakor se meni vidi, po vsej pravici. — To se bode potem tudi pokazalo pri dotičnem proračunu — namreč, tu bode treba nekoliko drugače ko n tirati. To niso pravi dohodki, zaradi tega ne, ker je zaklad prisilne delalnice še na dolgu deželnemu zakladu in sicer je bil koncem leta 1890. na dolgu za
34.749	gld. 31 kr. in ta svota 1515 gld., katera se je v istini refundirala iz zaklada prisilne delalnice deželnemu zakladu, nahaja se ravno o tem zastanku
34.749	gld. 31 kr. ker za toliko se je bil pasivni zastanek tega zavoda zmanjšal. Končno imamo pri prihodkih pod naslovom V. pri „raznih prihodkih“ več dohodkov za 73.446 gld. 31/» kr. in sicer izvira to večinoma iz dveh številk, namreč iz tistih 45.000 gld. državne podpore za stradajoče, katera se o svojem času seveda ni mogla postaviti v proračun, pač pa figurica tukaj v računskem sklepu, poleg tega pa iz zdravstvene naklade pod št. 6., kjer se je prejelo 14.758 gld. 231/s kr. med tem ko ničesar ni bilo proračunjenega. Pri troskih nahajamo številko, katera koresponduje s tem prihodkom. Tu se vidi, da ima ta točka več ali manj le prehajalni pomen. Drugega nimam pri rednih prihodkih povedati. Pri izrednih prihodkih opozarjam le na to. da se svota 6300 gld. pod točko VI. „prihodki po kreditni operaciji“ nanaša na nek dolg, katerega je grof Lanthieri bil povrnil deželnemu zakladu.
Če pridem na redne troske, vidimo, da so bili troski deželnega zbora v skupnem znesku 15.156 gld. 51/-' kr., mimo proračunjenih 14.456 gld., večji za 700 gld. S1/^ kr. To povišanje je opravičeno in izvira od tod, ker je zadnje zasedanje dalje trajalo nego se je mislilo, in potem, ker so bili troski za papir in tisek večji za 451 gld. 93 kr. in ker se je več uporabilo za plače dveh pomožnih strežajev. Pri II. poglavji „administrativni troški“ vidite, da
202
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Kitzung mn 29. Min; 1892.
je znašala dejanska potrebščina 51.487 gld. 74J/s kr., torej proti proračunu v znesku 51.593 gld. 74 kr., manj za 105 gld. 99*/s kr. Vi imate na prvih straneh priloge 41. razjasneno, od kod izvirajo te diference in ako se želi. sem tudi pripravljen, stvar razjasniti še bolj natančno. (Klici na levi: — Rufe links: „Ni treba“!) Če ne, bodem takoj nadaljeval.
III. Trošti za deželno posestvo znašali so 5124 gld. 10'/ä kr., torej nasproti proračunu več za 1204 gld. S41/a kr. Največ je to prekoračenje provzročilo, ker je bilo skrbeti za vodovodne naprave v deželnih poslopjih, za katere deželni zbor o svojem časi ničesar ni mogel postaviti v proračun. Trošti za deželne kulturne namene so znašali 24.619 gld. 10 kr., proti proračunu več za 3259 gld. 10 kr. in sicer vpljivajo na to prekoračenje sledeče točke. Za vodne stavbe in melijoracije se je manj potrosilo 1854 gld. 85 kr. Na strani 5. k IV. naslovu je razjasneno, čemu se je dotična potrebščina porabila. Za la prihranek pa nahajamo v računskem sklepu precej zdaten presežek pri troskih za agrarske operacije, kateri so leta 1890. znašali že 5571 gld. 62 kr., ker je bil dotični zakon že pravno veljaven, j Pri tej priliki moram zopet opozarjati, da je breme ! izvirajoče iz onega zakona, ki ga že sedaj jako čutimo in ga bodemo čutili v prihodnje še bolj. Že v prvem letu so znašali troški za agrarske operacije 5571 gld. 62 kr., lani smo preliminirali 12.000 gld., letos pa 9000 gld. To so velike butare, katere smo naložili deželnemu zakladu in morda je torej vprašanje opravičeno, ali je gospodarski efekt teh operacij pač v pravem razmerji z dotičnimi troški.
Za javno varnost izdalo se je 26.162 gld. 34 kr., mimo proračuna več za 406 gld. 34 kr. Za zdravstvene troške smo bili izdali za cepljenje koz 4943 gld. 25 kr., za plače okrožnim zdravnikom 16.353 gld. 321/a kr. mimo proračunjenih 2000 gld. in za nagrado topliškemu zdravniku na Bledu 75 gld., skupaj 21.371 gld. 571 /-' kr., proti proračunjeni potrebščini v znesku 7157 gld. so znašali dejanski troški več za 14.224 gld. bi1.-' kr. Pri tej priliki opozarjam na to, kar sem bil povedal pri dohodkih, namreč tam se je pod naslovom V. med raznimi dohodki in sicer pod št. 6. dobilo od zdravstvene doklade 14.758 gld. 23'I-j kr. Iz tega se vidi, da ima ta trošek bolj prehajalni značaj in da je celo ] dežela bila nekoliko na dobičku.
Pri dobrodelnih napravah je znašala skupna S svota troskov 191.637 gld. 57 kr. Poleg šole se torej razvidi, da se največ deželnih dohodkov trosi za dobrodelne naprave. V tem naslovu se je proti proračunu 1. 1890. manj izdalo za 1974 gld. 53 kr. V razjasnili!l dodanih poročilu deželnega odbora je ta stvar zadosti pojasnena.
Pri javnih zgradbah se je izdalo 47.514 gld. 791/s kr., proračunjenih pa je bilo 133.000 gld.. tako da se je torej prihranilo 85.485 gld. 20'/s kr. Gospoda moja, tu moram zopet opozarjati, da je ta prihranek le navidezen. Pri podporah za uravnavo potokov se je prihranilo 15.000 gld.; mi smo namreč za Vipavske hudournike 10.000 gld., za uravnavo Pišence 3000 gld. in za druge manjše vodne zgradbe 2000 gld. več postavili v proračun, nego se je de-
jansko potrebovalo, ali to so večinoma s vote, katere prej ali slej pridejo na vrsto. Ravno tako se ni potrosilo 40.000 gld. za osuševanje Ljubljanskega barja, kar se pa tiče svote 35.000 gld. za Kamniško železnico. se ta znesek ni izplačal leta 1890., pač pa leta 1891. Kar se tiče troskov za priprego in vojaške namene, potrosilo se je mimo proračuna več za 1170 gld. IO1/-1 kr. in za domobransko vojašnico se je več potrosilo za 68.786 gld. 38 kr., kar se je pa deloma bilo pokrilo iz preostanka iz leta 1889., deloma pa se je pritegnilo v to svrho to. kar je bilo dovoljenega za leto 1891., tako da je tudi ta stvar v redu. Kar se tiče primanjkljaja deželnega posojilnega zaklada, sklicujem se lahko na sklep visokega zbora o deželnem posojilnem zakladu, iz katerega sledi, da je ta primanjkljaj v znesku 56.587 gld. 60 kr. opravičen, in pri raznih troskih končno nahajamo tudi pozicijo, s katero smo se že bavili.
Zaradi tega stavljam v imenu finančnega odseka predlog, da se potrdi računski sklep deželnega zaklada za leto 1890.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Torej prosim tiste gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole usta ti.
(Obvelja. -- Angenvinmen.)
Predlog je sprejet in prosim gospoda poročevalca, da poroča še o razkazu imovine.
Poročevalec »Snklje:
Preidem na razkaz skupne imovine koncem leta 1890.
Iz tega razkaza raz vidite, da se je gotovina deželnega zaklada, katera je znašala pričetkom leta 1890. 4178 gld. 511/a kr., koncem leta 1890. pomnožila na 39.550 gld. 7 kr. Pri gotovini splošnih depozitov in vrednosti papirjev v splošnih depozitih nimam napraviti nobene opazke in ravno tako ne pri zastalih prihodkih, kateri so koncem leta 1890. znašali 613.709 gld. 49 kr., katere nahajate razložene na strani 10. računskega zaključka.
V kapitalih imamo tisti privatni dolžni pismi kranjskih stanov imenom gledališkega zaklada v skupnem znesku 19.950 gld. Privatno dolžno pismo grofa Karola Lanthierija odpade, ker je dolg plačan. Raznovrstnih obligacij je bilo v imenski vrednosti 841.300 gld., kurzna vrednost obligacij dne 31. decembra 1890, pa je znašala 761.795 gld. 67'/-> kr.
Glede imovine v posestvih tudi nimam ničesar omeniti. Skupna imovina je znašala 1,732.620 gld. 50 kr., ako odtegnemo od te svote skupne dolgove v znesku 137.873 gld. 63^ kr., vidimo, da je imela dežela koncem leta 1890. čisto imovino 1,594.746 gld. 861/‘j kr. ali v primeri z imovino lanskega leta 1889. v znesku 1,459.751 gld. 11/g kr. več za 134.995 gld. 85 kr., kar se približno strinja z onimi svotami, katere sem pojasnil v uvodu svojega poročila.
Nasvetujem, da visoki zbor odobri tudi razkaz imovine deželnega zaklada za leto 1890.
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung n lit 29. Min; 1892.
203
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Ker ne, prosim gospode poslance, kateri odobre tudi razkaz iinovine, naj blagovolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Razkaz iinovine je odobren in s tein rešena 10. točka.
Prestopimo k daljni točki, to je:
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Vincencijeve družbe v Ljubljani za podporo k stavbin-skim troskom v Marijanišči.
12.	Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über die Petition des Vrncenzvereines in Laibach mit Subvention zu den Baukosten im Mariannm.
Poročevalec Kersnik:
Predstojništvo Vincencijeve družbe v Ljubljani prosi za denarno podporo k gradilnim troskom v Marijanišči. To društvo, oziroma sirotinski zavod obstoji že 10 let in se vedno vekša. Število gojencev znaša sedaj že nad 140 in treba je od leta do leta novih naprav in razširjenj. Tako je družba tudi zgradila nov stranski trakt in napravila kopelj, katera je bila v zdravstvenem oziru jako potrebna. Troski so znašali, oziroma bodo še znašali okolu 20.000 gld. Ne da se tajiti, da ima dežela od tega zavoda velike koristi in ako se pomisli, da je, kakor se nam poroča v marg. št. 1. § 9. letnega poročila, deželni odbor letos prejel za sirotinski zaklad iz dohodka XXVI1 državne dobrodelne loterije znesek 4000 gld. in da mu je obljubljen še daljni znesek 6000 gld., opravičeno je, da finančni odsek nasvetuje, da se z ozirom na ta izvanredni donesek dovoli Vincencijev! družbi primerna podpora.
Zaradi tega imam čast v imenu finančnega odseka predlagati:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Predstojništvu Vincencijeve družbe se dovoljuje za zgradbe v iVIarianišči podpore 2000 gld. iz sirotinskega zaklada, ki se ima izplačati v 1892. letu v delnem znesku 1000 gld., in 1893. leta ostanek za 1000 gld.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
Če no, prosim gospode, ki pri trde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Daljna točka je:
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji sekundarja dr. Rudolfa Repiča za nagrado za večkratno nadomestovanje.
IB. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Seknndararztes Dr. Rudolf Repic mit Remuneration für Substitnirnngen.
Poročevalec vit. dr. Bleiweis - Trsteniški:
Visoki zbor! Sekundarij dr. Rudolf Repič se je obrnil do visokega deželnega zbora s prošnjo, da bi se mu naklonila primerna nagrada z ozirom na to, da ni samo na kirurgičnem oddelku služboval, temveč da je nadomestoval tudi sekundarije na drugih oddelkih. Poprej je že vložil prošnjo pri deželnem odboru, pa ta je ni uslišal, ker je mislil, da je dolžnost sekundarjeva, pomagati tudi na drugih oddelkih. Prositelj navaja, da je bil nekaj časa edini sekundarij v bolnišnici, da je imel jako veliko posla in da gotovo zasluži nekoliko podpore.
Finančni odsek se je pečal s to prošnjo in se prepričal, da je istinito, da je dr. Repič nekaj časa v celi bolnici opravljal službo sekundarija in da mu za ta izvanredni posel po pravici gre nekaj podpore.
Zaradi tega predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja sekundarja dr. Repiča se odstopi priporočilno deželnemu odboru v rešitev“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, ki pri trde temu predlogu, naj blago vole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k daljni točki, to je:
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji drd. Petra Košenine za dovolitev takse za medicinski ri-gorozum.
14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Drd. Peter Košenina um Bewilligung der Taxe zur Ablegung des medizinischen Rigorosnms.
Poročevalec Kersnik:
Ker je v jednakih slučajih navadno deželni odbor reševal take prošnje in je dotična rešitev vselej bila odobrena po visokem deželnem zboru, bil je finančni odsek mnenja, da se ne spušča v meritorno rešitev te prošnje, temveč nasvetuje : Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja drda. Petra Košenine izroča se priporočilno deželnemu odboru “.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
204
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. §il;nng n ut 29. Min; 1892.
Če ne, prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Daljna točka je:
15. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posojilnice v Krškem za podporo.
15. Mündlicher Bericht des Finanzausschnfscs über die Petition der Tarlehenscasse in Gnrkfeld um Subvention.
Poročevalec Tisnikar:
Visoki zbor! Posojilnica v Krškem prosi za podporo 100 gld. za snovanje novih posojilnic na Dolenjskem in 150 gld. za ustanovitev centralne posojilnice. Prosilci se sklicujejo na to, kako važne so posojilnice za kmetsko prebivalstvo in zlasti kako dobrodejno vpljivajo s tem, da varujejo ljudstvo, kjerkoli poslujejo, pred oderuhi.
Posojilnica Krška je v zmislu zakona svoj delokrog omejila le na Krški sodni okraj, in ga ne more razširiti na sosedne okraje, kjer nimajo še posojilnic, na primer na Kostanjeviški, Mokronoški in Radeški okraj, akoravno se prošniki tudi iz teh okrajev oglašajo, pač pa bi tem sosednim okrajem rada pripomogla, da bi si ustanovili svoje posojilnice.
V ta namen bi bilo treba, da bi odborniki Krške posojilnice šli dotičnim domoljubom v Mokronogu. Kostanjevici, Radečah in drugod na Dolenjskem, kjer je še drugih 5 okrajev brez njih, na roke, da bi sklicevali zbore, dajali pouke v zadevi dotičnih postav, o poslovanji in uradovanji posojilnic. Odborniki Krške posojilnice bi to tudi radi storili, ako ne bi bilo to z velikimi troski združeno. Teh si pa podpisana posojilnica iz lastnih sredstev ne upa pokriti, ker so njena sredstva še majhna in le Krškega okraja lastnina.
Akoravno finančni odsek priznava važnost in korist posojilnic in priznava, da jih mnogo posluje jako dobro, vender ni mogel priporočati, da bi se dovolila posojilnici v Krškem kaka podpora iz deželnega zaklada. Omeniti moram tudi, da že obstoji neka zveza posojilnic in menim, da ne dela nobene težave, osnovati posojilnice tam, kjer jih je resnično treba ter da je tudi lahko dobiti potrebnega denarja, posebno če se v dotičnem kraji nahaja le nekoliko zaupnih mož.
Ložje je dobiti denar, nego ga varno naložiti. Opozarjam, da je iz letnega poročila razvidno, da posluje na Kranjskem že 10 takih posojilnic, pri katerih je skupaj vloženih 1,048.354 gld.
Z ozirom na te razloge nasvetujem v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnji posojilnice v Krškem za podporo za snovanje novih posojilnic se ne ustreže“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blago vole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 16. točki, to je:
16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo.
16. Mündlicher Bericht des Ainanzansschnsses über die Petition des (vcntralausschnsses der k. k. krainischcn Landlvirtschaftsge-scllschaft in Laibach um Subvention.
Poročevalec Hribar:
Visoki deželni zbor! Kakor doslej vsako leto, vložila je c. kr. kmetijska družba v Ljubljani tudi letos prošnjo, naj bi jej dovolil visoki deželni zbor podporo za pospeševanje njenega delovanja. Finančni odsek se je posvetoval o tej prošnji in je, priznavajo veliko važnost c. kr. kmetijske družbe za splošni gospodarski razvoj naše dežele in priznavajo nje izredno delavnost, sklenil predlagati visokemu zboru, naj jej, kakor prejšna leta, tudi letos dovoli izdatno podporo.
Med nalogami, katere si je postavil glavni odbor kmetijske družbe, omeniti mi je pospeševanja sadjarstva. Za pospeševanje sadjarstva, katero je bilo doslej v naši deželi na jako nizki stopinji, stori kmetijska družba zares jako veliko. Iz svoje drevesnice na poljanskem vrtu odda družba vsako leto deloma zastonj, deloma po tako nizki ceni, kakor bi jih ne bilo mogoče dobiti iz nobene druge drevesnice, po 12.000 lepih sadnih drevesc. Jaz sam sem se prepričal, da so ta drevesca tako lepa, da bi jih za drag denar težko bilo dobiti v drugih drevesnicah. Ako bode kmetijska družba tako naprej delovala, potem smemo prepričani biti, da se bode sadjarstvo pri nas na Kranjskem v nekaterih letih vse drugače razvilo.
Dalje hoče glavni odbor te družbe kolikor mogoče pospeševati izdelovanje sadnega mošta, kar bode tem važnejše, čembolj se bodo opuščali vinogradi uničeni po trtni uši in čembolj se bode razširjala prodaja italijanskega vina, katero v kratkem utegne priti v našo deželo.
Dalje pravi glavni odbor, da hoče kupovati dobra rastlinska semena in je oddajati kmetom za nakupnino ali pa še ceneje; da hoče v prospeh vinarstva, kakor dosedaj, kupovati modro galico ter jo oddajati vinogradnikom tudi za nakupno ceno ali pod njo. Obe te nalogi sta uvaževanja vredni in zlasti kar se tiče nakupovanja semen in sicer rastlinskih semen je želeti, naj se kar največ stori, da bi se travniki zboljšali posebno tarn, kjer so se zvr-šila osuševalna dela.
Jako važno v naši deželi je postalo mlekarstvo in na Gorenjskem planšarstvo. Dandanes imajo naši
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung n ut 29. Mär; 1892.
205
govejorejci že prav veliko dohodka od mlekarstva in sirarstva in želeti je, da bi se ta stroka kmetijstva vsako leto bolj razvila in zato hoče glavni odbor kakor v prejšnih letih, tudi letos kranjske sirarje poslati na Tirolsko, da se tam šolajo ob troskih kmetijske družbe v mlekarskih šolah, ker dosedanja skušnja uči, da se vrnejo od todi prav dobro poučeni.
Glavni odbor kmetijske družbe je obrnil svojo pozornost tudi na zboljšanje domačega ovčjega plemena in vpeljal novo pleme, katero se je dobro obneslo in ravno tako želi tudi pospeševati - prašičerejo z vpeljavo velike angleške pasme.
Delovanje kmetijske družbe je v istini pospeševanja vredno, razvija se pa družba tako, da jej ta razvoj sosedne dežele lahko zavidajo. Leta 1885. štela je komaj 600 udov, letos šteje jih že nad 24-00 ter ima jako veliko podružnic. Če bode kmetijska družba tako napredovala, kakor je napredovala do-sedaj, postalo bode zanimanje našega prebivalstva zanjo vedno večje; večja pa tudi njena korist za gospodarski razvoj naše dežele. Z ozirom na vse to je mislil finančni odsek, da je treba to prekoristno družbo podpirati kar najbolj mogoče.
Kmetijska družba je vložila do visokega deželnega zbora še posebno prošnjo, da bi se jej dovolila podpora za nakup bikov plemenjakov; pa ker bode stvar pozneje še prišla pred visoko zbornico, nimam za danes ničesar več opomniti, ampak stavim v imenu finančnega odseka sledeči nasvet:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„C. kr. kmetijski družbi kranjski se dovoli za leto 181)2. podpora 2000 gl d., ki naj se izplačuje iz deželnega zaklada pri naslovu IV“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
Če ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Presto)fimo k daljni točki, to je:
17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji treh glavnih odgonskih sprevodnikov v Ljubljani za zboljšanje plače.
17. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der drei Hanptschnb-führer in Laibach mit Gehaltsaufbesserung.
Poročevalec Kersnik:
Visoki zbor! Glavni odgonski sprevodniki Peter Millek, Matija Eppich in Jožef' Altman imajo plače vsak po 360 gld., potem male potnine za pota v Bel jak ali v Gradec oziroma v Sežano, in za obleko 22 ' gld. pavšala. Z ozirom na te pičle dohodke
prosijo, da bi se jim plače zvikšale. Finančni odsek je uvidel, da so plače premajhne in je sklenil predlagati visokemu zboru, naj se jim zvišajo pod pogojem, da temu povišanju pritrdita deželna odbora Koroški in Štajerski, ker ona skladata k tem troškom.
V imenu finančnega odseka imam čast predlagati :
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Plača glavnim odgonskim sprevodnikom zviša se od letnih 360 gld. na letnih 400 gld. pod pogojem, da bodeta tudi deželna odbora Štajerski in Koroški od te povišnine prevzela na ona dva odpadajoče kvote“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Če ne, prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 18. točki, to je:
18. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za nagrade učiteljem, kateri delujejo v šolskih delarnah.
18. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des slovenischen Lehrer-vereines in Laibach um Bewilligung von Remunerationen für die tu den Tchnl-werkstätten thätigen Lehrer.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Odbor slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani se je obrnil do visbkega deželnega zbora s prošnjo, v kateri navaja, kako se mora prava vzgoja šolske mladine vršiti na verski nravni podstavi, da pa je v drugi vrsti skrbeti tudi za telesni razvoj mladine. Praktična vzgoja mora gledati tudi na potrebe v življenji in v tem oziru meni odbor učiteljskega društva, da je za ženske že preskrbljeno, ker se uče ženskih ročnih del. dočirn za dečke glede moških ročnih del še ni skrbljeno. Šele v zadnjih letih so nekateri gospodje učitelji s pomočjo podpore kranjske hranilnice in dežele šli na Dunaj in se priučili onemu delu, katero morejo sedaj uspešno poučevati v šolskih delarnah. V svoji prošnji navaja učiteljsko društvo, da bi bil dotični pouk bolj uspešen, ako bi oni učitelji, kateri so sc izučili na Dunaji, uvcrjeni bili, da bodo za svoj trud nekoliko nagradam. Deželni odbor, kateremu je visoki zbor dovolil nek kredit za pospeševanje pouka v obrtnijstvu sploh, delil je že nekaj let iz tega kredita ne le podpore, da so se mogli učitelji na Dunaji izučevati, temveč je dajal podpore tudi učiteljem, kateri so napravili izpit, da so ustanovili šolske delarne. Deželni odbor in tudi kranjska hra-
206
IX. seja dne 29. marca 1892. — IX. Sitzung mu 29. Min) 1892.
nilnica dajala sta te podpore vselej rada. Kar se pa tiče pouka samega, opraviti imel je deželni odbor dosedaj šele jedenkrat s prošnjo za nagrado, in ta prošnja mu je došla od okrajnega šolskega sveta logaškega. Takrat je deželni odbor sklenil, da se sme nagradati to poučevanje in je dal dotičnemu učitelju, ki jako uspešno deluje, nekoliko nagrade. Tudi v deželnem šolskem svetu se je govorilo že o tej stvari in sprožila se je misel, da bi bilo primerno, ako bi se v proračun normalno-šolskega zaklada postavila kaka svota, da bi bil tudi ta pouk popolnoma urejen. Ali nekateri gospodje so mislili, da bi dotični kredit vender ne spadal prav v normalno-šolski zaklad, ker imamo dosedaj še premalo šolskih de-laren. -ledna je v Ljubljani, jedna v Idriji, katero pa vzdržuje poljedelsko ministerstvo. Tudi v drugih krajih so še nekatere, v Logatci, na Trati, v Grahovem, v Šmartnem, v Postojini, na Igu in v Krškem. Nadejati se je, da se jih bode v kratkem še več pripravilo. V finančnem odseku prevladalo je mnenje, da naj bi se to poučevanje nagradalo iz deželnega zaklada in sicer toliko časa, da bodo šolske delarne tako razširjene, da bode treba o njih se raz-govarjati in sklepati, kadar se bode razpravljalo o normalno-šolskem zakladu.
Finančni odsek je bil z ozirom na vse to mnenja, da naj deželni odbor tudi za naprej ravna kakor dosedaj ter da sme nagradati učitelje, o katerih se je prepričal, da uspešno poučujejo v šolskih delarnah.
Predlagam torej v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
„Prošnja učiteljskega društva v Ljubljani se odstopi deželnemu odboru s pooblastilom, da primerno nagraduje one učitelje, kateri uspešno delujejo in mladino vzgajajo v šolskih delarnah“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet fid).)
Ako ne, prosim gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Z ozirom na to, da upravni odsek zboruje danes popoldne in ker se gospoda poslanca vitez Langer in Šuklje strinjata s tem, da bodeta utemeljevala svoja samostalna predloga v prihodnji seji, bodemo sejo sklenili.
Prihodnja seja bode v četrtek 29. t. m. ob 10. uri dopoldne in sicer s sledečim dnevnim redom :
(Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Finančni odsek zboruje jutri ob 10. uri dopoldne , upravni odsek danes popoldne ob 1/a5. uri.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 2. uri popoldne. =— Schluss der Sitzung um 2 Uhr Unchinittstg.
—
Založil kranjski deželni odbor.
Tiskal R. Milic.