St. 29. Trst, pondeljek dne 29. januarja 1912. Ljubljana Leto I. 11111 sn NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d’Assisi 20, v Ljubljani: Hotel „Mali6“, Šelenburgova ulica. Posamezna Številka 4 vinarje. Naročnina v Trstu-Liubljani me sečno K 1.20; po pošti mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50; polletne K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Povečanje „Jutra“. Danes sporočimo našim prijateljem lahko nekaj veselega: s prvim februarjem začne izhajati „Jutro“ v znatno povečani obliki, tako, da bo z njim lahko vsakdo zadovoljen tudi v tem oziru. Prava nevarnost. V zadnjem času se v Ljubljani prav rado in zelo pogostoma naglasa, da vlada v vrstah narodno-napredne stranke sloga, da ni nobenega razdora, ali nesoglasja in ljudje se začudeno vprašujejo : kaj to neki pomeni, čemu to naglašanje sloge, ali je narodno napredna stranka razdeljena na dve ali več frakcij, ali vlada več struj v nji, ali kaj ? Ta vprašanja so opravičena, ker sloga se tako sumljivo naglaša samo tam, kjer je bojazen, da nje ni in ravno zato, ker ta bojazen ni opravičena, hočemo spregovoriti o razmerah v narodno-naprednistranki, ki so nam precej dobro znane. „ Mladini" ropotajo, oziroma Ribnikar in par njegovih prijateljev. Ljudje to družbo dobro poznajo in odkar ima Ribnikar svoj dnevnik je opravičeno domnevanje, da nima ravno najlepšib namenov z narodno napredno stranko, zato se govori od novega leta, t j. odkar izhaja «Dan« o predstoje-čem razdoru v narodno-napredni stranki, ki ga pripravlja ambiciozni Ribnikar, ki sicer nima nobenih političnih zmožnosti, ali živi v trdnem prepričanju, da je vstvar-jen za nekaj velikega, za voditelja slovenskega naroda, ali pa vsaj za voditelja kake velike stranke. Mi poznamo Ribnikarja s te strani prav dobro, ali znano nam je tudi to, da nima mož nikogar za sabo, da ni ljudi, ki bi mu sledili in izstopili iz narodno-napredne stranke, oziroma, ki bi mu pomagali strmoglaviti strankine voditelje ter postaviti na čelo stranke njega in neznatno številce njegovih prijateljev, ki jih lahko seštejemo na prstih obeh rok in bi ostal še kak prst na razpolago, in zato se čudimo, da raču- LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royal ele Beaurevers, IV. Neznani popotnik. Naenkrat pa je žvižg, ki ga je slišal tudi Royal de Beaurevers, vzdramil Nostra-dama iz njegovih premišljevanj. Vstal je, stopil na hodnik, sklonil se čez ograjo ob stopnicah in videl Beaureversa odhajajočega v skupno izbo. V. Hči velikega profosa. Razbojniki, ki so sedeli pri kaminu in si drgnili še vedno ta roko, oni prsi, tretji čeljusti ali glavo, ter se pomenkovali z občudovanjem o njem, ki jih je bil pozdravil najo 7 mladini kot z nekako frakcijo v stranki tudi oni, ki jih hoče Ribnikar strmoglaviti, četudi dobro vedo, da nima Ribnikar v naprednem občinstvu — ako izvzamemo Jako Dimnika in odgovornega urednika «Megle«, ki sta vanj vsa zaverovana — čisto nobene zaslombe in da ga napredno občinstvo samo tolerira iz strankarske discipline. T. zv. mladinov' sploh ni; so malkon-tenti v narodno-napredni stranki, ljudje, ki želijo več delavnosti, več življenja, ali ti ljudje so v stranki sami, oni hočejo delati v njej za njo, za razdorom stremi samo Ribnikar in peščica njegovih prijateljev, ki jih nihče ne jemlje resno h čemu dajati tem ljudem večjo važnost kot jo oni zaslužijo ? Kdor misli, da so čitatelji „Dneva Ribni-karjevi pristaši, ta se moti, ker »Dan« či-tajo sami naprednjaki, ki jim Ribnikarjevi načrti niso znani, kakor hitro pa vrže Ribnikar svojo hinavsko krinko, ki jo sedaj nosi, z obraza, ostane od »Dneva« samo dim in tudi ta odide kmalu v zrak skozi Dimnik, ki ga imajo za vsak slučaj tudi pri »Dnevu«. Največjo napako storijo merodajni či-nitelji v narodno-napredni stranki, ako bodo posvečali t. zv. mladinom večjo pozornost, kakor jo ti zaslužijo — kot vo-lilci. Niti kot volilci niso ti ljudje sigurni in zanesljivi, ali za danes se lahko še vedno računa z njimi kot z narodno-na-prednimi volilci. Več pa ne, večje važnosti ne zaslužijo, če tudi so znani kot izredni — intriganti. In radi par ambicioznih intrigantov ni treba smatrati narodno-napredne stranke kot nekako koalicijo vseh frakcij ker stranka je edina in Ribnikaijevci so pre-neznatni, da bi se jih resno vpoštevalo kot kako nevarnost za stranko. Nevarnost tiči v nečemu drugemu, ravno v tem precenjevanju važnosti »oštarijskega omizja«, ker ljudje bodo končno začeli misliti, da je to omizje več vredno kot je v resnici, da je Ribnikarja kaj več kot velika usta, posebno ako se bo dajala tem ljudem še potuha, kot se jim daje sedaj s tem, da «Slov. Narod« ne opozarja naprednega občinstva že sedaj, ko je še čas. na namene «Dninaijev«, ki so mu gotovo dobro znani. Mi nimamo z narodno-napredno stranko nobenih zvez in nobenih stikov, nasprotno, tako neusmiljeno, so planili pokoncu, ko so zaslišali žvižg. Krčmar je odpehnil hišna vrata. ,Čas bi bilo, da napravimo svoj bojni načrt*, je dejal Trinquemaille. „Vivadion!“ je menil Strapafar, .bolj ko mislini na to prokleto ekspedicijo, bolj se mi dozdeva, da imam že vrv okrog vratu!“ „Ja!“ je pritrdil Bouracan, „sti se mi, ta imam sanke na frat!“ „P...o dio !“ je godrnjal Gorpodibale. „Drzen človek pa ni, ta mladi Saint-Audrč, to se mu mora reči! Ugrabiti hčer messira Roncherollexa, velikega profosa pariškega, vrhovnega poveljnika straže!“ „Gospodje“, je povzel Trinquemaille, „našel sem rešitev: Royal mora iti z nami!.. Kaj pravite o tej ideji! Tako mi svetega Pankracija, Parižani smo duhoviti ljudje!“ Vzklik občega odobravanja je pozdravil te besede. Vsa četvorica junakov je bila takoj pripravljena, napotiti se skupno v Beau-reversovo sobo, Obrnili so se proti stopnicam. strankino vodstvo nas kot neodvisnega naprednega glasila nikdar ni rado gledalo, ali mi se dobro zavedamo potrebe obstoja enotne narodno-napredne stranke • in zato opozarjamo na pravo nevarnost, ki preti narodno-napredni stranki. DNEVNE VESTI. Zgradba belokranjske železnice zagotovljena stvar. Kakor smo že včeraj brzojavnim potom kratko omenili, je vprašanje glede zgradbe belokranjske železnice smatrati kot z gotovost o ugodno rešeno, železnica se prične graditi že sredi marca. In ne samo to! Iz zanesljivega vira se zatrjuje, da je dovoljeno tudi podaljšanie za dosedanji načrt le do Metlike idrče proge, tudi še od Metlike dalje do Kolpe, tedaj do državne meje. Podaljšanje znaša približno 2 in pol km. Tukajšnji stavbeni oddelek je dobil že povelje, da se načrt temu primerno takoj podaljša. Iz Metlike pa se semkaj poroča, da se tudi onostran Kolpe že pridno pripravljajo na zgradbo in zvezo proge s tostransko mejo. V Karlovcu so za to zvezo tako navdušeni, da so sklenili, da v slučaju, če bi ogrska vlada zoret skušala načrt do Dalmacije zavlačiti, se osnuje zasebno podjetje ki bi v družbi z mestno občino prevzelo zgradbo podaljšanja proge od Metlike naprej do Karlovca. Torej se na celi črti dela s polnim parom, da se posebno Belokranjcem uresničijo njih prisrčne želje. V Novomesto in okolico že prihajajo prvi delavci, ki se pripravljajo na začetek podjetja. Dela se bodo oddala že 1. februarja. Slab začetek. Novoimenovani hrvaški ban Čuvaj je že pričel izvrševati svojo mišim. Napredni časopisi so konfiscirani prek-inprek, prestavljanja raznih opozicijonalnih uradnikov so na dnevnem redu Misija bana Čuvaja je torej očividna. Mož bo nadaljeval Tomašičevo madjaronsko politiko do skrajnosti in če treba še podvodl persekucijski režim. Dvomimo, da bo na ta način dosegel kak vspeh. Novega bana so sprejele vse hrvaške stranke skrajno neprijazno. Celo v vladnem taboru je pričelo pošteno pokati. To dejstvo potrjuje zlasti korak vladnega poslanca Grandavca, ki je položil svoj saborski mandat. Stališče bana Čuvaja je tako zelo težavno, da mu listi že sedaj proroku-jejo samo kratko dobo banovanja. „Saj že prihaja!" so zamrmrali mahoma in se naklonili, Trinqueroaille s pobožnostjo, Bouracan z očmi razprtimi od strašnega občudovanja, Strapafar sklanjaje svoje dolgo hrbtišče v dve gubi, Corpodibale pometaje s svojo čepico tla pred Beaureversoni.' v> | j«Naj bo>, je dejal Beaurevers, „Odpu-ščam vam." Kaj jim je odpustil? Zoba, ki jim jih je izbil, ali rebra, ki jim jih je polomil ? Bilo je premalo časa, da bi se to pojasnilo. Kajti v tistem hipu, ko se je pojavil Royal, je pLnil v izbo od zunaj mlad mož pn zaklical : »Ali ste pripravljeni ? Moj jezdec pravi da pride gospodična čez dvajset minut tod mimo ; videl je kočijo odhajati iz Meluna. Na pot, da vas razdelim po vaših mestih.. » Bil je mlad mož kakih dvajsetih let, bledega lica, tenkih ustnic, trdih potez in blodnih oči. Navdajala ga je razburjenost, ki je niti ni izkušal prikriti. „Monseigneur“, je dejal Trinquemaille, ,preudarili smo tako, da je ta posel v na. Obstrukcija pravašev v dalmatinskem deželnem zboru. V dalmatinskem deželnem zboru so pričeli klerikalni poslanci z obstrukcijo. Vložili so že nebroj nujnih predlogor in hočejo na vsak način strmoglaviti sedanjega deželnega glavarja dr. Sočeviča. Namen pra-vaške obstrukcije je, doseči razpust deželnega zbora, kajti klerikalci si od novih volitev obetajo nenavadno mnogo. Upajo celo, da si pribore v saboru večino. Toda tudi napredna delegacija ne miruje. Ona je bila na klerikalno obstrukcijo že pripravljena in je zato vložila nujni predlog glede spremenbe deželnozborskega poslovnika. Na ta način skuša napredna večina streti pravaško obstrukcijo in prekrižati klerikalne načrte glede razpustitve zbornice. Čehi za vzgojo otrok. Te dni je praška »Narodni Politika* prinesla referat o sestanku „Društva za spoznavanje otrok", ki se je vršil 10. t. m. v Pragi ob prisotnosti velikega števila učiteljev vseh kategorij in vseh učiteljskih oficijalnih predstavnikov. Prof. dr. Čada je otvoril sejo in referiral o raznih nazorih glede spoznavanja otrok in študi-ranja njenih misli, glede reforme učenja in glede vzgoje v šoli. Sledilo je predavanje profesora Svojsika o skantih. Govornik je jasno razložil zgodovino reforme vzgoje na Angleškem in njen razvitek. Omenil je, kako je njen začetnik general Baden-Povella, ki je v večletni dotiki z majhnimi južno-afrikans-kemi Buri, kateri so bili v stanu tako dolgo se upirati veliki angležki vojni sili, spoznal n'ih telesne in duševne lastnosti in to ga je spodbujalo na vse, kar je pozneje podvzel in napisal za reformo vzgoje otrok. On bazira vzgojo mladine na posebnem sistamu iger in vaj v najožji dotiki z naravo. Vrednost njegovega sistema se najbolj opaža v tem, da je dosedaj že črez milijon skantov na Angleškem. Podobne organizacije vsta-nav jajo na Nemškem, Rusiji, v Zedinjenih državah in ponekod v Avstriji Poljaki in Nemci. Otroci se sestanejo zvečer v svoje klube ali v šole. V naravi se zabavajo v sobotah popoldne in v nedeljah. Razdeljeni so v male čete po 8. Vsaka četa ima svojega vodjo, ki dobrovoljno prevzame, to važno nalogo. Njih "glavne vaje obstoje v trajnem plavanju, poznavanju krajev, v dobri porabi mape, signaliziranju v daljino, v prvi pomoči pri nesrečah, v konštruiranju prostih predmetov in strojev in v pripravljanju nekaterih prostih jedi, v varovanju in vlaganju malih denarnih zneskov v hranilnice. Največja važnost se pa polaga na etično vzgojo, ki obstoji v debatah in razgovorih o vseh dolžnostih človeka, o potrebah domovine, delu za narod, o alkoholizmu, o delovanju tobaka na človeka, o spoznaji ljudi in običajev i t d. Razen tega se učijo otroci skrbeti sami za svoje potrebe. V drugem delu predavanja je poročal govornik o vsem, kar so Čehi dosedaj v tem oziru storili, in je obljubil, da se bo moglo bodoče pomladi stvarno začeti. Zato bo že marca meseca otvoril tečaj za vodje omenjenih čet. Ko z veseljem pozdravljamo brate Čehe v njih sprotstvu z vsemi zakoni našega gospoda Jezusa Kristusa". • Tako je, Dio b. .antel* je dodal Gor-podibale in se prekrižal. .Jezus ne dopušča ropati hčere velikih profosov.» „Eh, vivadieu, golobčki, Turki ali A-rabci bi morali biti, da bi pripravili to golobičko do joka!“ je menil Strapafar potrtega obraza. Royal 'de Beaurevers je poslušal ta razgovor in meril novodošelca z nezaupnimi očmi. A tudi zgoraj, na ograji stopnic, je slonel nekdo in prisluškoval... »Ohe, mojstri, je zarjul besno gospod, ki je bil stopil v izbo, nemara kanite izdajo? V tem slučaju pomislite, da lahko rečem svojemu očetu besedo, ki bo za vas usodepolna." „Monseigneuru, je dejal Trinquemaille, .groziti pa res ni vredno. Drugače smo v kruti neizogibnosti, da vas pustimo iz te krčme kvečjemu z nogami naprej". Mladi mož je prebledel in se ozrl proti vratom ; a že se je postavil Bouracan z go- kullurnem napredku zlasti, kar se tiče vzgoje mladine, obžalujemo, da ni pri nas še tako naprednih starišev, ki bi začeli odločno akcijo da se sedanji zastareli sistem vzgoje, kateri nikakor ne odgovarja času, čim prej poboljša. II. fedni občni zbor deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem se vrši v sredo dne 31 januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilniških prostorih ^Narodnega Doma* v Ljubljani. Dnevni red: 1. nagovor in poročilo predsednika; 2. čitanje zapisnika zadnjega občaega zbora; 3. letno poročilo tajnika o delovanju zveze v pretečenem letu ; 4. računski zaključek za leto 1911. poročilo pregledalcev in proračun za leto 1912.: 5. določilo letnega prispevka zvezi; 6. spre-memha pravil; 7. posvetovanje glede nastavitve zvezinega potovalnega tajnika ; 8. sklepanje o pristopu k državni zvezi gostilniških zadrug na Dunaju ; 9. posvetovanje o stališču gostilniearstva glede raznih za gostilničarje splošno važnih vprašanj in določitev nadaij-nega postopanja : a) glede odstatkov pri prodaji tobačnih izdelkov ; b) glede postopanja pri podeljevanju gost. koncesij; c) radi pre-vreditne policijske ure ; d) glede konkurence gostilniški obrti od strani nekoncesijoniranih prodajalcev; e) v zadevi nameravanega zvišanja državnega davka na pivo in druge pijače; f) splošno stališče napram pivovarnam; g) glede odpisanja užitninskih doklad za družine porabljenih pijač. Nenavadno vreme na Dolenjskem. Na Dolenjskem imajo nenavadno zimsko vreme, V četrtek je nad celo novomeško kotlino skozi ves dan ležala neprodirna megla, že zgodej zvečer se vsled megle ni videlo ne koraka pred seboj. V petek zjutraj pa se je nenadoma megla zopet razvlekla, pojavilo se je naravnost krasno šolnčno vreme, toplomer je opoldne kazal skoraj neverjetno temperaturo 25 Celzija, torej skorej kakor po leti. Izkušnje uče, da kadar Dolenjsko zadene taka gosta megla, je iz drugih južno-zapadnih krajev kmalu slišati o večjih pri-rodnih izgredih, dočim se doma vreme na-gloma izpreobrne. Novomeščani v blatu kakor v Ljubljani. Iz Novega Mesta se nam poroča; Vslad južnega vremena so postale ceste in pota blatna, da je joj. Zadnje dni so Novomeščani sredi trga kar plavali v luži in blatu. Geste se snažijo po receptu iz Ljubljane. Blato se namreč pograbi iz srede proti kraju in se ga čez noč pusti ob skrajoikih ceste. Ker pa je bila v četrtek večer naravnost neprodirna megla in ker so ob kraju ceste skozi ves glavni trg, kjer je največ prometa, ležale nagrabljene blatne kopice druga poleg druge je vsak, kdor je šel čez cesto zavozil do kolena v to ali ono kopico blata. No, vsaj kar se tiče nerodnosti cestne uprave, so Novomeščani že celo prekosili Ljubljano. Deželno gledališče v Ljubljani. Ivan Cankar: „Lepa Vida". (Premijera v soboto, dne 27. januarja). O delu samem smo že zadnjič nekolik« izpregovorili. Simbolistična pesem je to r obliki razgovorov. Te osebe so simboli: Vida je simbol slovenske literature, umetnosti sploh. — Kajti ’kaj je umetnost? Ona je prav tako, kakor religija ali filozofija izraz in utelešenje večnega hrepenenja, ki živi v naših srcih in ki nikoli ne bo utešeno, onega, morda nejasnega, mističnega hrepenenja po Neskončnem, po Bogu. Vsak resničen, velik umetnik je zavedr.o ali podza-vedno globoko religijozen : ,Če solnca ni, odkod to hrepenenje, ki v srcih burno nam kipi in vre ? O solnce je ! Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo". To je čredo umetnika Župančiča. In ravnotak čredo je „Lepa Vida" njegovega druga Cankarja. — Le da je Župančič kratek in pregnanten, Cankar pa hoče delovati z bujico lepih, ritmičnih stavkov in besed. A preveč je teh besed. Zanj bi bilo več! Že Mrva v 1. dejanju govori preveč. Tudi v drugem govori Dolinar preveč pa tudi Milena; pri prvem se je to bolj opazilo, ker je g. Nučič bil prepočasen, ga. Šetrilova pa je hitro čebljala. Tudi v tretjem dejanju govori Poljanec preveč, posebno mučno pa je bilo to vsled jokavega glasu g. Skrbinška, zdi se mi, da je ravno on s tem pokvaril ves utisk 3. dejanja. Tudi g. Nučič je preveč nenaturno patetično govoril in stokal. Ali je res tako težko na odru govoriti z naravnim glasom, s takim kakor se govori v življenju ? Zakaj znata pa to g. Verovšek in g. Danilo P Skrbinškovo govorjenje v zadnjem dejanju je bilo pa prava tortura za občinstvo. Reg je, da nima zvonkega organa, to je veliko krivo. Da naj bi bil govoril tiho. pridušeno, včasih pokašljevaje; kje bo pa jetičen človek tik pred smrtjo tako vpil ? In čemu tista jokavost ? Z jasnim licem, mirno zre smrti v obraz in daje pogum žalostnim študentom krog sebe. To naj oba igralca posebno g. Skrbinšek prihodnjič popravita! Najboljši izmed vseh je bil včeraj brez dvoma g. Šimaček, igral je virtuozno do vseh podrobnosti in govoril naturno; tudi njegova slovenščina je bila prav dobra. Čisto v svojem elementu je bila ga. Šetrilova, bili smo njene živahne naravne igre resnično veseli. Istotako se je vloga Vide prilegala gdč. Wintrovi, fino in z občutkom je izdelala vse nijance. Krasno figuro je postavil na oder g. Danilo, bil je med najboljšimi; prav tako neprisiljen in naraven je bil zdravnik g. Verovška. V resnici presenetil nas je pa g. Štrukelj kot mali Dijoniz, vsa čast, skoro bi ne mogel biti boljši. G. Drenovec pa deklamiranju obeh pesmi ni bil prav kos; bilo je malo. previsoko zanj. Vsa uprizoritev je bila zelo skrbna, predstava je tekla gladko, da je bilo kaj. lim rapirjem pred ta izhod. Zamahnil je v penečem srdu »Uh,* je povzel Strapafar, „vaš obup mi trga srce. »Nazadnje smo pravzaprav voljni, izročiti vam boginjo vašega srca, toda samo, če se tudi naš kapitan udeleži podjetja". ,Vaš kapitan ?“ „Slavni RoyaI de Beaurevers ki ga vidite tukaj v njegovi lastni osebi*, se je pridružil Trinquemaille. »Kapitan, evo vam žlahtnega gospoda, messirja Rolanda de SaintAndrč, sina monseigneurja Jakoba d’Albon de Saint-Andrčja.. On hoče ugrabiti gospodično Florizo de Roncherolles, hčerko našeg velikodušnega profosa.* Zgoraj se je oglasil vzdihljaj, podoben glasu divjega veselja; bleda glava Nostra-damova se je sklonila v temnem zatičju še bolj, da bi videla in slišala bolje... Mlada moža sta pogledala drug drugega od strani. „Dobro!“ je siknil Roland de Saint-Andr6. »Tako vas bo pet namesto štiri, še boljše bo. Ali ste mi pripravljeni pomagati nocoj s svojim rapirjem ?“ je dodal. ,To zavisi od cene, ki mi jo ponujate", je odgovoril Royal hladnokrvno. »Vašim tovarišem sem obljubil sto to-larjev“. „Kukor hitro sem jaz. zraven, je dvakrat toliko !“ je zarenčal Royal, in oko se mu je zasvetilo. Čudno I Isti mladi mož, ki se je v tem trenotku trdo pogajal, za kakšno ceno posodi svoj meč v zločinski namen, isti RoyaI de Beaurevers, razbojnik brez srca in usmiljenja, se je malopoprej branil seči v vrečo, napolnjeno z zlatom, ki jo je Nostradamus odprl pred njim 1 »Sto tolarjev 1“ je nadaljeval Royal, in namrdnil ustnice s krutim preziranjem. „Čeva papeževa! Sto jih porabim jaz sam, kadar se hočem zvečer nekoliko pozabaviti. Dvesto tolarjev boste odrinili, gospodine, ali pa vara jamčim, da pojde vaša punica nemoteno svojo pot! In prvi izmed vas, ki se gane zoper njo, bo imel posla z mano.8 Gledališče je bilo nabito polno, razprodano do zadnjega kotička, znamenje, kako privlačno moč ima že samo Cankarjevo ime. Posebno po 1. dejanju, ki je napravilo najboljši vtisk izmed vseh, je občinstvo burno ploskalo in aklamiralo avtorja, ki je sedel v loži; 2. dejanje je bilo predolgo in je utrujalo, tretje bi bilo najbrže napravilo ugoden utisk, ko bi bil Poljanec drugače govoril, tako pa je ljudi napravilo ^ervozne in zlovoljne. Pri sanjah je igral orkester; nimamo nič proti temu, posebno, če bo igral drugič bolje, pač pa proti onim banahrostim pred igro in pri pavzah. Ali spada to tudi k občutju .Lepe Vide* ? n. * * * Slovensko gledališče v Trstu. Včeraj popoldan se je ponavljal „Anato-lov dvojnik*. Zvečer je bila premijera V. Parmove operete „Caričine Amaconke* ob razprodanem gledališču in splošnem zanimanju občinstva za delo slovenskega skladatelja, katerega je večkrat živahno aplavdiralo. Ne moremo tu pisati obširne ocene o delu samem. ker včerajšnja premijera nam ni pokazala vseh onib, v delu skritih fines in point. Med občinstvom je bilo veliko zanimanje, katero je takoj izbruhnilo v buren aplavz, ko je bila končana ouvertura. Priznati moramo, da je ravno precizno izvajanje ouver-ture vzbudilo v vseh najboljše upanje, da opera konča s popolnim moralnim uspehom. Zato priznanje g. kapelniku, Z ouverturo je zsčelo rasli zanimanje, ki je pa boljinbolj pojemalo, čim bolj se je opera bližala svojemu koncu. Vzrok? Neprecizno in netočno delovanje vseh članov gledališča. Operetni ensemble bi moral ravno v zadnjem dejanju rliti vse svoje življenske sile v dejanje, da bi stem dejanje zadobilo večjo živahnost in večji efekt. Ravno premalo Pointiranje nekaterih prizorov in izrazov ni doseglo onega namena in efekta, ki leži v igri. Predvsem bi moral boljše izražati in povdarjati „Žid“ svoje nemške dovtipe v pravem židovsko-nemškein žargonu, ki je običajen med židovskim ljudstvom na Poljskem in Ruskem. Židova maska je bila drugače dobra in tudi njegove kretnje dobro uspele. — Dvorni ljudje se ne obnašajo tako, kakor naši kmetje v gostilni. Igralci z vlogami dvornikov in aristokratov ne morejo tako nastopati kakor kaki kmetavzi. Kdor hoče tedaj na odru pravilno karakterizirati, mora svoji vlogi dati vendar ono. tem dvornikom lastno „gran-dezzo". In te ,grandezze< smo pogrešali pri skoro vseh, ruske plemenitaše predstavljajočih igralcih. Dvorniki tudi ne govore kakega narečja, ampak kolikortoliko pravilni salonski jezik: Grajati moramo mimogrede intendanta Galganova, ki nam pači književni jezik in glasno govori' .,da dekret meni za podpisati1'. To ne gre. naporom in pridnosti posameznih igralcev opera tt; mogla doseči svojega popolnega uspeha iz ravno gori omenjenih vzrokov. — Ženski pevski zbor je v prvem dejanju „molitev** pel in čustveno izrazil dobro. Vlogo Židanskega je g. Pany še med vsemi dvorniki najelegant-nejše rešil. Vidi se mu, da se vedno pridno in skrbno poglablja v svoje vloge. Samo dva „malerjau sta mu pokvarila končni uspeh. Tudi vse tri glavne amaconke so bile krasne. Gorenje besede smo spregovorili v interesu tržaškega slovenskega gledališča, ker želimo, da bi se v resnici povzpel naš mali oder na vrhunec umetnosti in dramatične tehnike. \ • Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda. Razne vesti. * Cesarski manevri bodo letos na Sed-mograškem. Manevrov se udeležita 7. in 12. armadni zbor. Cesarja bo pri vajah nado-mestoval prestolonaslednik. * Italijanski in francoski žurnalisti. Zaradi tripoliškega klanja je bil v Tunisu te dni dvoboj med nekim italijanskim in nekim francoskim žurnalistom. Francoz je bil lahko ranjen na desni roki. * Srbski kralj Peter obišče avstrijskega cesarja. Iz Belgrada poročajo, da obišče začetkom meseca maja srbski kralj Peter cesarja Fran Josipa na Dunaju. Zadevni dogovori med obema vladama se bližajo končnemu zaključku. Kralj Peter baje tudi tekom polletja obišče Berlin. V angleških dvornih krogih pa zatrjujejo, da bo kralj Peter obiskal tudi angleškega kralja v Londonu. * K požaru nevjorškega kolosa. Predvčerajšnjim so odprli kletne shrambe new-jorškega hišnega kolosa, v katerem je imela svoje ura pravi PALMA kaučukov podpetnik. Ponte della Fabbra 2. Via Poste nuove 5. Prepričajte se obiščete velike zaloge MARIA SALARINI Ponte della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,Alla citta tli Londra“ Bogata Izbe k* se*, obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palto, Raglani in kožuhi. Ves tal j e za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili, Sufana domača in tuja Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modemih modah elegantno in natančen. ■......■- Gene brez konkurence. —.. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice i*. z. z n. z. /M Oj »Ljubljani 2 10 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranihiih vlog: dvajset milijonov. ^ Popolnoma varno naložen denar. ^ zfe -j£ Rezervni zaklad: nad fe© obrestuje hranilne vloge po • V>\''V .1' f l ■‘A*<."■ C-:. -V ' ' V-i Š‘ . . . • • < *Y‘ •' 'k-, . ... ■ V-'.-. ... >, •' ^•.•H .• *” ;/c< vsebuje splosne praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, Krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov ui društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke TJniversal v Ljubljani Cona lO.— K.. Naslovne označbe vsebine so trijezične in sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresar“, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem mserira, umen konsument išče v niem producenta. Naprodaj so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m2 je cena i ma K i’5o. Zelo j ugodni plačilni pogoji. Natančnejša po- ; jasnila se dobijo v pisarni gospoda j Konrada Karola Exner, Trst Piazza ! Caserma št. i, ali pa pri gosp. Karl : Čermak v Poli Via Dignano štev. 34. 1 XX>C05OOOOCKXXXXXx>CvXXX>OOC>q< Priporoča se za vsa v svojo stroko Citajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ojjnju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit., krasni gumbi za manšete, oviatnike in prsa, 3% double-zlato ; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328. Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vr i e nazaj in je torej vsak riziko izključen. Hfitel ..TRIGLST na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir. / Kavarna .Central« Ljubljana — Sv, Petra nasip št. 37. Danes in vsaki dan KONCERT spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster ===== v ‘LJUBLJANI 3^:-- damskega in moškega zbora Javo/ iz 22&>g5§s*el3ab. Začetek eb 9 uri. Za obilen obisk se priporoča Vstop, prost. Sta Mihalič. SŽ © * Sodnijska ulica št. 3. Dobe se [tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. >occc>oo< NI. RAUTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Export kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — številka telefona 291. — xxxxxxxxxxxxxx>oocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IKO iffl g. gUTTNEH, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 ©I NAROČAJTE NOVI ■ jubilejni cenik s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno! Zm ženine in neireste naj večja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UNION“, -------------------- Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve.