Leto LXVIii., št. 269 Ljubljana, torek 26. novembra 193$ Cena Din 1.- •zixa.ja vsak dan popoldne, izvzemš1 nedelje is praznike - Loaerati snopadov z oddevki iregu ar * \ abe-sin>k;h čet. ki se še vedrin skrivajo po gor?kih crlobelih in gozdovih. Abcsi^fi so v nenadnem napadu razkropii vecu odde'ek Italijanov, ki so se h»Mi bas zbrali okros: ražnja, da bi na n^em spekli vola. Napad je bil izvršen v Ho-lovi severno od Makale. S severne fronte poročajo, da ce dve veliki abosinski vojski pripravlia'a na ofenzivo. Po vesteh iz Desija, ki predstavim veliko vojaško taboriš"?, je prispelo tja še 12.000 vojakov pod voi-^•vom raTjn-n raso v. Pns.i so iz Addis Abebe. Pot meri 325 km. Tz Dejija bodo po krajšem odmoru odpotova.i dalje proti severu ^kozi gorate j^Kranne. Begunci iz Eritreje, ki so prispeli z orožjem in popolno opremo v glavn. stan rasa Sejuma. so se mu stav.li n« razpolago. Dezerter ji izjavljajo, da Italijani zelo trpijo zaradi slabe prehrane n da basni v niihovih vrstah malarija. Italijana so živčno malone že un^cni zaradi neprestanih nenadnih napadov abe-s;:i?k;h iregularnih oddek >/. Italijanska poročila Asma.ru. 26. r.o/cnibra. d. Vesti italj >n_ skih poizvedov ;:lnih letalcev in poročila italij-ins-kih patrulj, ki so r.a severni fronti prodrle na levi breg reke Takaze ter južno cd Makale preko Antala, pa tudi ahcsinske vesti z južne fronie. kjer so iVbesinci v dolini reke Fafan dosegi] več važnih uspehov, dokazujejo, da se čim dalje bolj približujejo veliki boji. Abesin-ska mobilizacija, ki se je zavlekla zaradi velikih ra/dalj in slabih prometnih razmer i:i ki jo ;e pospeševala preou Se ju mu v TembiJ-skib g-orah- asskeljski oii&of V Italiji že prav resno računajo s tesn, «fa hodo sankcije šc razširjene Rim. *\ novembra- o. Poostritev sankcij proti Italiji- ki bi imela vršiti s prepovedjo izvoza petroleja, premoga, železa in jekla v Italijo tako i? držav, ki izvajajo sankcije, kakor tudi iz nevtralnih držav, je izzvala v tukajšnjih političnih in gospodarskih krourih veliko ouorčenje. italijanski lisli trdijo, da bi imel pod pritiskom Anglije odbor za sankcije že 29. t. m. [>otrditi tozadevni amjle^ki predlog, ki hi lih for malno stavil zastopnik Kanado. Po diplomatskih razgovorih, ki so *e vodili tia eni strani v Rimu med Muškim: pm in an-Lrti':kini poslan ikon j Drumnioupri'o te^,» Stampa« piše ia ^e Anglija bas nosprotno pos»p<^eiu) pripravlja na poos»--:t-v sankcij dto* Italiji, kar -1oka-znje. da hoče Anglija 4o kraj-a iz\est- svoje nnSta;npa< n^mlaša v zvezi s tem, da je vprašaji e petroleja po»talo jedro sankcijtike politike, ker so v angleških krogih prepričani, da bo morala Italij-a v onem trenutku, ko ji snrefijfca petroleja in pre-mojo ustaviti svoje vojne operacije v Abe-siniji. Li.sl kJconžno za t r^ j v da je po informacijah iz m^rolainih krog^^v že dosežen sporazum mpsi Anglijo Nizozemsko in Ame-r;ko fTiode prepoved: izvoza petroleja v Tt-.li :o. Fdm: London Pariz. 20. novembra. AA. »I iforma-tion« priobvufe elmek DebriaTiona, v katerem pravi, da sta Mnssolini in angleški poslanik v Rimu Dnmmtftad na sestanku v soboto govorila o zasebni nori. ki jo je bil poslal predsednik angleške vlade RaMvvin zas°bn.> Mussoli-niiu. Pisec pravi, da je Baldwin zahte-\al od Miissolinija, naj pove, pod kakšnimi po s o ii bi prekinil sovražnosti v vzhodni Afriki in ali bi mogli biti ti predlogi praktična osnova za ponovno razpravo petčlanskesra odbora. Mapet©sf v Franciji Fred odločilnim spopadom med vlado in opozicijo — Fašisti pripravljajo baje državni prevrat in krvav pokolj med levičarji Pariz, 26. novembra, z. Danes dopoldne je imela vlada sejo, na kateri je razpravljala o notranje političnem položaju v zvezi s sestankom parlamenta. Vlada se je odločila za odločno borbo z opozicijo ter je v tej zvezi sprejela važne sklepe. Med drugim pripravlja zakon o omejitvi političnih zborovanj in sestankov s pooblastilom prefektom, da smejo politična zborovanja sploh prepovedati. Vlada je sklepala tudi glede nadaljnje usode desničarskih organizacij, vendar pa čuva sklepe v strogi tajnosti. Veliko senzacijo je zbudilo odkritje radikalskega glasila »Ouevra«, ki poroča danes, da pripravlja fašistična desničarska organizacija »Ognjeni križ« prevrat, ki ga namerava izvesti na dan sestanka parlamenta. Njihovi oboroženi oddelki nameravajo napasti parlament med sejo, zasesti vsa ministrstva ter aretirati vse ministre in vodilne levičarske politike. Na črni usti ljudi, Id jih nameravajo takoj umoriti, so tudi vsi bivši radikalski ministri. Razkritje lista je izzvalo v levičarskih krogih veliko razburjenje in je notranje politima napetost na predvečer sestanka parlamenta dosegla vrhunec. Nemčija in Francija V Berlinu mislijo, da še ni prišel čas za sporazum in da bo treba še čakati do pomladi Berl:n. 26. novembra. V nemških poli. tičnih krogih se zadnje čase mnogo razpravlja o morebitnem zbližan ju s Francijo, kaero si na tihem žele številni odločilni hitlerjevci. Iz teh krogov se neprestano zatrjuje, da obstoja v Nemčiji najboljše razpoloženje za sporazum s Parizom, ki bi pomenil tudi ureditev razmer v Srednji Evropi. Seveda pa ne more nihče pričakovati, da bi pristala na sporazum s Fran_ cijo brez primenvh dogovorov, ki ne bi upoštevali tudi nekatere nemške bitne inte" rese. Nemški krogi pa se tudi boje, da danes onstran Rena ni pohtiJca, ki bi imel dovolj avtoritete in korajže, da bi mogel speljati epoazum z Berlinom. Francija nima v»e od premirja 1918 sem človeka, ici bi b'l dovolj pouumen. da bi izpeljal do kraja vsaj eno veliko stvar. Tako je obtala na sredi poti z vereajsko mimovno pogodbo ter je ni izvedla v vseh posledicah do konca PoJeg teg 9e vprašujejo, kdo predstavlja damee prav za prav Francijo od jutri. Parlament s senatom, katerega večina članov je bite že med svetovno vojno tako stara, d« ni več shi-žila v vrstah vojske? Morda združenja biv-šth bojevnikov in udruženja fmaooske mla- dine, skupine izvem politike na levi ta desni, skupine, ki se danes oglašajo po francoskih ulicah? PvjJe« tega pa se boji Hitler tud?: posledic francosko-ruskega prijateljstva, katerega os je po mnenju Berlina v gikrvnem naperjena proti NemČ;p. Spričo vsega tega prevladuje mišljenje onih, ki pravijo, da je sedaj še prezgodaj za kake mtimnejše razgovore a Francijo in da je treba ftađca&l va*vj apooaSjuU. TaJcrat bo že najbrže položaj v Abeotnl.fi po nastopu nov« deževne dobe tako da bo Rerli^ ^o i2Z>regovorĐ tuđi o perecom vpra^ ^ usode Avstrijo, na k*_ tero misli danes sleherni hitlerjeve, najrt o tem sadnje 6aae vlada zapor edani molk Bolgarska politika ostane nespremenjena Danes bo objavljena deklaracija nove vlade — Nadaljevanje politike po smernicah kraljevega manifesta Sofija, 26. novembra- AA. Kralj Boris je včeraj dopoldne sprejel v avdijenci člane nove vlade s predsednikom Kju^eivanovoiii na čelu. Avdijenca je trajala celo uro. Ministri so se nato odbijali v predsedništvo vlade, kjer se je vršila seja ministr.-k^n sveta. Po seji je ministrski predsednik Kjuseivanov izjavil novinarjem: Jutri bomo objavili vladno dek!ara<-ijo. Za sedaj povem lahko le to da ostaneta zunanja in notranja politika neizpremtMijeni. Podrobnosti boste zvedeli iz deklaracije >ame. Kakor vse kaže, namerava vlada Kju-e-ivanova ostati zvesta programu, ki je bil ob- javljen s kraljevim manifestom dne '21. aprila. Nova vlada se ima vsekakor smatrati kot nadstrankarski režim. Popoldne je bil podpisan ukaz, s katerim je bil odstavljen dosedanji direktor sofijske policije Bakar-džijev, ki 90 ga pridelili vojnemu ministrstvu. Za novega direktorja je imenovan Lukov, načelnik ministrstva ia notranje i* deve, ki je snoči prevzel svoje p*&le. Vo] sk-j in policija *ta bili včeraj ▼ strogi pripravljenosti. Danes je kralj Boris sprejel ▼ avdijoneu bivšega predsednika vlade Tose^i in 2& odlikoval z velikim križem reda sv. Alo-ksandra- Deklaracija nove bolgarske vlade Sofija. 2o\ novembra. A A. Po snočnii -e-ji ministrskega sveta je bila objavljena obširna deklaracija vlade, ki pravi med drugim: Vlada, ki ji je Xj. Vel. kralj blagovolil poveriti upravo države, smatra za ^vojo glavno nalogo, da nadaljuje in zvesto izpolnjuje načela- na katera se oslanja manifest z dne 'Jt. aprila 1.1.. da l»i tako s poštenim, lakonskim, pravičnim in iniciativ« nim vodstvom uprave ustvarila po^ojo za normalni razvoj države tpr obnovo nonu d-nega in mirnega političnega ter gospodarskega življenja Vlada ho proučila vse možnosti za sodelovanj«- z narodom, ki naj 90-odioča pri upravi države. Vlada je z vso iskrenostjo zvesta načelom Društva narod u in bo vodila k>i dno politiko miru naprnm vsem državam. Ne-oniaino bo nadaljevala politiko ibtifanjjd z bratsko Jugoslavijo ter prijateljstva in >|^»-razuma z vsemi sosedi. V notranjem političnem pogledu bo zastavila vse svoje sile za popolno pomirje-nje v državi in bo skušala združiti vse zdrave nacionalne sile v službi vrhovnih interesov domovine. Vlada bo v prvi vrsti podpirala tata)« nr idništva, vzgojo mladine in duhovno m Kulturno delo bolgarske pravoslavne cerkve. Glede vojske je vlada i na piri rana po Ura-dicijonalnem mišljenju našega naroda o svrhi naših vojaških sil, namreč, da morajo biti za^čitnice naše narodne neoda Hi trdna opora za Nj. Vel. kralja in oblasti. Vojsk«, ki se popolnoma zaveda svojih odgovornosti in ki jo vodi velika ljubezen za kralja in domovino, uživa pri narodu naj večji ugled in zato bo vlada izdala vge od redbe. za njen materijalni razvoj in moder nizacijo njene opreme v okviru naših med narodnih obveznosti, da bo lahko se nad* Ije izpolnjevala svoje velike naloge, ki jih ji zastavlja domovina- V deklaraciji se končno cjovori o odr«xi hah, ki jih bo izdala vlada za povrdigo na rodnega gospodarstva in ozdravljenje dr žavnih financ. Vlada izraža nado, da bo lahko izvršila svoj program, računajoč na simpatije in podporo celokupnega bolgarskega naroda. Definitivni izid angleških volitev London. 26. novembra, z. Včeraj so b:ii objavljeni zadnji trije volilni rezultati z škotskih univerz, tako da je sedaj znan končnoveljavni izid angleških parlamen. tam i h volitev. Po definitivnih rezultatih ima vlaSLOVENSKI NAROD« torek, 26. novembra 1°35. Stev 960 Prvi sneg in prvi Dobili smo dve senzaciji naenkrat In obe ste povrhu še stovi Ljubljana, 26. no. embra. Težko je reči, kaj smo pričakovali težje, prvi sneg" aJi prvi pravopis. Sneg je pač dandanes prava dobrina, ki lahko služi tujskemu prometu in telesni vzgoji naroda ter splošnemu napredku. Zaradi snega, odnosno plamžke skakalnice smo zisloveli po vsem svetu. Sneg pričakujemo vsako leto nestrpno in ga blagrujemo k-ikor zasluži. — Kar se pa tiče slovenskimi pra. vopisa, bi lažje govorili o esperantu. Znana stvar je, da smo doslej pisali brez uradnega pravopisa ter da je uživala sjoven. ščm popolno svobodo, o kakršni se na5m (namreč organskem > jezikom ne sme niti sanjati, že zaradi tega nismo pričakovali pravopisne knjige tako težko, kakor snega. Svobodo znamo ceniti tudi mi. Reči pa moramo, da so t&kdog redke, kakor meteor, prikazni, kakor pravi n* si mislite, da sta nas preveč — sneg in oba nova, odnosno prva. cdji je sprejel naš reporter z grenkimi ob. čutki. O senzacijah je namreč treba pisati, toda v novem pravopisnem slovarju snega sploh ni. To je zdaj vprašanje: Kako se piše sneg po novem pravopisu? In kiko se izgovarja? In ati novi pravopis sploh dovoljuje, da se pise o snegu? Sicer je pa glavno zimski s(š)port_ Kaj nas briga novi pravopis, saj se pojde-mo smučat! Vendar je novi pravopis posegel usodno tudi v s(š)portne zadeve. knjige pri na s izpodnebne pis. Lahko nzaciji za in še ce:o obe senza- deti tudi Slovenci, ki imamo opravka z brateji. Brate p.i pomeni po pravopisu bo-genskega krošnjvrja. Dobro, da so nam vsaj to obrazložili, sicer bi morali zopet šlatati in bi si tak« belili glavo, da bi osivel; ter postali gizdalini, živio, brate in bravimi! Borne, jezikoslovje je zanim v branša, Še bolj kakor prvi sneg- Bagatelo baj*&i to in ono bagateliziraš, besede ba_ glas po slovarjih — nihče ne dve mi ^ da si dosegel 2e bakalavreat in da nisi bahulja. Ce kaže. tudi besede rvk oliko bastard:niš in nihče ne sme reči da bo iz tegr. nastrga basuTja (ptara prašiča). Nihče te ne sme častiti z banavzom (.rokodelec), saj nismo vsi ti ko učeni, da bi razumeli. kaj se pravi bacniti ali ha\kati. Več novih besed pa ne bomo bagiali (beračili ali nekaj podobnega), ker najbrž nimaie prt rokih slovarja tujfk in Miklošičevih jez kos'.ovnih del — morda bi vam služil tud' slovar očeta Pohlina — in ker se zanimite bolj za sneg. Skoda, da nam pravopLsci niso vedeli povedat: da pomeni baglanje v nekem slovenskem nftfeejb tudi šlatanje ali '^sijanje. Vahati ali vahlaniti pa pomeni grabiti, tega pa oni ne morejo šliitati ali vedeti. Opozarjamo br.-Iee pravopisnega slovarja, naj ne zamenjajo b-.kalarja z italijansko baecalo ali našo po'.^novko, sicer bo hud i zamera med dostojanstveniki. Kakor rečeno, brez slovarja tujk pa ne čitajte pravopisnega slovarja, kajti po njem Se De morete šmtlČkaft na eni nogi in le v eni hlač-' 'rnušU v 4r w»j Let^s *>omo imeli prvič savezno rrJa&i^sRo prveastvo isa sicer 1. m 2. Seb^isarjs aa i?^2xevcm LJubljana, 26. novembra. Zaradi rimskih olimpijskih i^er, ki oodo od 0. do Iti. februarja li)o6 v Gannisdr Partenkirchenu. je moral naš zimsko športni savez gledati, da bodo dotlej vsa njegova državna prvenstva pod streho. V ta namen je tudi j>o$peši! trening za olimpijske kandidate, o čemer smo že večkrat poročali. Tehnični odbor saveza, ki mu je poverjena skrb za trening tekmovalcev, je v na kajti odslej se bomo smučali na smuči ali I jih računih predvideval, da bo ie s 1. de- s smuč jo. Stroškov bo nedvomno manj, baš polovico. In če zadostuje za smučanje le ena deska, bo najbrž dovolj tudi le ena hlačnica ah mača. Taksno s(š)portno udejstvovanje se imenuje smućkan je- Prak_ tičali pismairji moramo biti celo hval,-.žrii tiskarskemu škratu, da nam pomaga pisati po novem prs.vopdsu, da nam rri treba neprestano listati po pravopisni knjigi. Smučkarjem pa je seveda novi pravopis potreben kakor so jim potrebni razni priročniki aa smuko. Zato tudi moramo pisati v end sapi o pravopisu. prvem snegu in smuči, odnosno o hlači. Nič ne porajtnite (Slovenski pravopis, str. 1S2), da je za_ padlo tako malo snega, da ga je celo za eno smuč premalo! Pravopis vas sicer ne more izvleči iz zadrege niti s svojo špago, toda saj lahko upate, da bo Se več izpod-nebnih pojavov ter da pri nas vseeno če-Sfte sneži kakor izhaja novi pravopis. cembrom mogoč treniim na terenu in kakor vse kaže, se ni u računal- v višjih le-i gab pnio že dobili nekaj snega in so prvi najgorečnejši smučarji že v nedeljo na Kr-. vavcu otvorili sezono. ^ne:^ bi torej imeli, j pojavile pa so se druge težave, ki gn ze. j da tehnični odbor ne t>o uioijol uresničiti j svojega načrta. Po kor.dhijski pripravi naj bi olimpijski kandidati s 1. decembrom za-: čeli trening za tek ki bi še ga morjli ude-j ležiti tekmovalci za tek in oni za kombina-i cijo. Slednjim bi bila to nekaka podlaga /a skakalni trening, ki bi sledil 15. aecem-! bra. Za trenerje je bilo po>krl-!je!io. Teka-; če naj bi prevzel Finec Eino Kuisma, tek-; movalce za kombinacijo pa Norvežan Gun-; nar Hagen. Počim bi bil slednji rafflnero-I ma poceni, so Finci zabtevali mnogo več,o • nagrado. Zaradi kratK«.-a ca?a pa savez ni niOLiel iskati drugega trenerja in je po sili razmer moral pristati. Toda kje vzeti denar? Savezni dohodki komaj zadostujejo za kritje upravnih stroškov. Nabiralnih akcij je pripravljeni dve progi, ena z višinsko razliko 440 m. druga s 400 DL V primeru dobrega snega bodo tekmovali na obeh in sicer na eni dojoldne. n-.j drugi popol če bo pa ttleg slab. !>odo vozili »amo eno pr.;uo. V CiarmiM.hu Ik> tekma v smuku 7. v slalomu pa 9. februarja i»i zato ^e ni go tovo. če bodo na državnem prvenstvu nastopili tudi olimpijd, ker l>odo morji biti zaradi treninga že nekaj dni preje v Gaiuii^chu. Zato !j0 savez že prej prei'ku-eil kan:li'kite in sicer na KoCet, kjer n., priredila jeseniška Skala< v začetku januarja tekmo za smuk in slalom Ta tek ma bo ludi odicčil.j. kate,-i tekmovalci te bodo udeležili olimpijskega treninga. 1. in 2. fe^ruarut bo iudi Savemo mladinsko prvenstvo. To tekmovanje bo prvič, obeta pa ogromno udeležbo, ker ie obvezno za vse kiube in podsaveze. ki morajo nastopiti s svojimi najboljšimi tekmovalci. Vršilo >e bo na Polževem v izvedbi »Slaloma 34« in SK Polžu. Na Polževem se z vnemo pripravljajo na to prireditev in odo v ta namen zgradili tudi skakalnico za skoke do 23 m. Zaradi ug\y-ne iege — ležala lo na strmem obronku med cerkvijo Sv. Duha in domom Siv Polža, — bo potreben maler.kc:sten odkop in bQ Šlo delo liitro od rok. Vse kaže- da bo letos dovolj snega in da bodo mladinsko tekmo na določeni termin lahko izvedli tudi Qa Dolenjskem. Ker smo že pri snegu, naj pobožno ! danes toliko, da od te strani ni računati vzdihnemo. da je silna škoda, ker ne mo_ remo izdelovati, odnosno proizvajati tako na debelo snega, kakor proizvajajo naši rrizerski saloni blondinke, ali po novem pravopisu glzdaltnke. To bi bil v recmici šlager sezone — todn ne tolkač temveč drajna (po SI. pravopisu). Da. zdaj nam pa niti šla tanje nič ne pomaga, saj ga ne moremo pošlatati — n mreC snega (pogovora oblika po pravopisu šlatat) Samo lahko rečemo: Kaj se gnocaš (obotavljaš) ? Pravopiscem se je namreč pripetila Se ena nesreča, ker so pozabili na prelepo txv zapasti. Kako na,j zdaj zapade sneg-, če te besede ni v novem pravopisu ? V novetm pravopisu ni niti snežinke, pač pa je ne-knksna snezilka, ki se izgovarja s srednjim 1-om, (čudež!), toda pravopisci nam niso razložili, če je kaj v žlahti s snegom. To je res čudno, ko je že nnš jozik tako okreten, da lahko pišemo tudi ukreten, snežiti pa noče v novem pravopisu. Uzakonjeno je pa vršenje, ki sq po njem zad_ nje čase v sloveščind vrši celo slabo vreme- Upajmo torej, da se bo vršilo tudi sneženje, odnosno padanje snega ali izpod-nebnih pojavov! To bo drajna! Res je treba v novem pravopisu marsikaj šlatati. toda home! božji dar je vseeno kakor prvi sneg. Morda njegov besedni zaklad ne bo skopnel tako hitro, kakor prvi sneg in bo celo južni bra*: našel v njem marsikaj poučnega. Ro&iln-k besede brate J€ brateja, kar moramo ve- na uspeh. JZSS ima sicer zgotovljeno pod' ! poro od našega olimpijskega odbora, ki pa \ seveda še daleč ne bo krila stroškov za I pripravo tekmovalcev. V ta namen je po-\ trebnih okoli oO do 70 . Brodnika, grobar, br. Kemperla, mizar br. Pačita, veliki hlapec br. Podloga rja konjski hlapec br. Ambroža, srednji hlapec br. Terpina in pastir br. \Villenparta so bile prav dobro podane. S svojim nastopom so prinesli na oder vsakokrat obilo smeha in veselega razpoloženja. Ledeni gruntar, br. Bronlja Battelina je bil odlično podan, zlasti sta ugajadi njegova izgovarjava in pa izvrstna maska Todi njegovi otroci Peterček, Jur-in Pepček so bih srčkani in so s svojim živžavom zelo poživili potek igre v posa moznih dejanjih Režija je bila v spretnih rokah br. Borštnika, scenerija je odgovarjala ? ravno tako razsvetljava, le red bi moral biti v dvorani boljši in rediteijstvo bi moralo paziti, da zakasneli posetnikj ne motijo ostalih gledalcev in seveda tudi igralcev. Po I. dejanju se je zbralo na odri vse igralsko osobje z režiserjem br. Borštnikom, ki je v lepem govoru čestital br, Dacarju k pomembnemu jubileju in mu v imenu društvene uprave poklonil lovorov venec s trobojni, co in krasno srebrno dozo s posvetilom. Jubilant je prejel še krasen šoepk redečih nageljev in srebrn venec. Občinstvo je burno ploskalo jubilantu, ki se je ves gi-njen zahvaljeval za ovacije. Marljivemu sokolskemu gledališkemu odru na Viču. ki opravlja veliko kulturno delo v viškem okolišu izrekamo naše iskreno čestitke! Zdravo: MARIJ S KALAN ROMAN Toda takrat som še vedno upal, da se bodo nekega dne odprla vrata v svobodo in se mi bodo popravile vse krivice, ki sem jih pretrpel. Polagoma, zlasti po očetovi smrti, je pa to upanje vedno bolj kopnelo. Z ginecim upanjem je gineval rudi moj razum. Premišljeval sem. če morda zares nisem nor in je bilo vse le privid norosti. Včasih sem se zalotil sredi čudnih zmed, in takr?* me ie obšla grozotna misel: »Da, zares sem nor. Ta misel me ie terala v resnično norost Postal sem prav tak. kakršni so bi-K tisti reveži, ki so živeli skupaj z menoj za visokkni zidovi in zamreženimi okni. Pričel sem si domišljati, da mi je Bog naložil trpljenje samo zato. da bi me preizkus:! l9i ntrdil ter pripravil za veliko poslanstvo. Ko je prišel zdravnik, sem mu dejai: »Pustite m^. da se pripravim ća odre-šenika svtna. Blizu je že čas. ko pride pome arhangel Mihael »p me lopelje ven, med ljudi, da Hm pokažem pravo, pot. Porušil bom vse in potem na novo zgradil. Morda postanete še vi moj učenec in apostol.« Zdravnik se mi je nasmehrril h* mo s svojim orrraluvnžuio^Trri nevemir^ ob-ĐR^žanjfgii Wjp&i da *eca ma prisolil krep- ] ko zaušnico. Pazniki so me /aradi tega j zgrsbili, oblekli v prisilni jopič in vrgli v samotno celico, kjer sem še dolgo besne!. Od tistega časa se je moj um vedno bolj meglil. Pazniki in zdravn'Ki jo se me bali. zato so postali sirovi. To je trajalo nekaj tednov, ali celo mesecev. Dejal sem že. da je bil čas v blaznici brez merila. Potem, bilo je spomladi, se mi je v glavi znova pričelo vedriti. Pomiril sem se in postal dober ter ves vdan v svojo usodo. Nehali so me oblačiti v prisilni jopič in zapirati v samotno celico. Pozneje so me pustili tudi na delo na vrtu in kmetiji, ki je obdajala norišnico. Pridobi! sem si tako zaupanje, da me nazadnje niso niti več nadzirali. Opravljal sem mirno svoje delo. obenem pa strme sanja' v daljavo. Zahotelo se mi je pohiteti v pomladanski svet in pripraviti na skrivaj, pretkano in zvijačno, vse za maščevanje. Prisegel sem si v duši. da moram izmučiti dc blaznosti svojega bra ta Simona in uničiti ves njegov rod. ako ga ima. Poginiti mora . . . Iz teh misli in načrtov se mi ie končno rodil tudi sklep za beg iz r^p~ rec Preudaril in pripravil sem vse dn podrobnost1 It! ko sem nekega nopoldne — bilo je žt- pmfi vc'eru ČasjJ zapustitve dela m vrnitve v celico — čistil sku- pino sadnega drevja čisto v kotu naT koncu obzidanega vrta, sem se dokončno odločil. Splezal sem z drevesa na zid. Na zunanji strani je tekla ob potočku samotna steza, po kateri je pravkar prihajal nekdo. Ozrl sem se na vrt. Paznik je bil zaposlen z nadziranjem drugih in je stal tako, da mojega počen.anja ni mogel videti. Neznanec ie na oni strani prispel nič slabega sluteč tik do pod menoj. Eden — dva: skočil sem z zidu nanj. ga udaril s pestjo po gb.vi in še stisnil za vrat. Od vsega tega, še bolj pa menda od strahu, se je onesvestil. To sem naglo izkoristi!: slekcl sem ga |n oblekel v svojo norišni-ško obleko. V njegovi sem nadaljeval po: ob potočku* seveda ne počasi, kakor prej on. Tekel sem, kar se je dalo. Ko je legel na zeml o mrak. sem bil že daleč zunaj na deželi. V tujčevi obleki sem na-nekaj denarja, s katerim sem si kupil i večerjo kruha in sira. Prenoč:šče sem si poiskal v praznem hlevu koncem vasi. Zjutraj sem se previdno napotil dalje, toda ne do ce^ti Hodi! sem po poljsk'h 'i in stezah, večinoma po logih ter gozđovin Ker nisem imel vedno prave sm?n. sem rab I do Jasniške doline dva tedna Še sedai se dobro spominjam ri-večera v mahi, ko sem po tolikih itai zo^et ob Jasmci m zrl pred c Hkj Silanovino tonečo v orv? mrak. "''•)šat'"a je bila v tem Času da je kaf * sefll več poznal 2age *o se raz?;-rite t.aioge lesa vzpele visoko proti ne-V.j. s:anovanjska in gospodarska pcs'op- ja so dobila gosposko lice. samo jaz, Jakob Silan, sem se bil med tem prezgodaj postaral. Stal sem tam s svojo sivo brado in sivimi lasmi, ves zamazan, raztrgan in utrujen kakor strašilo sredi žita. In rodilo se mi je nenadoma obupno vprašanje: »Kaj hočeš prav za prav, Jakob? Porušiti te mogočne stavbe s svojimi slabotnimi rokami? Kakšen pa si. da hočeš biti veliki maščevalec?c Pogledal sem po sebi in videl: zares, obupna e bila moja prikazen. Čakal sem zato. da se je popolnoma stemnilo. Tedaj sem se splazil do oken in oprezal. Zaele-dal sem brata Simona ... V meni je zavrela kri in če oi bil imel takrat pištolo ali puško, bi jo bil nameril skozi okno nanj in ga ustrelil kar ob ženi in sinu. Orožja pa nisem imel. zato sem se spomnil, da sem nekoč pri stikanju po Jasnici odkril neko majhno votlino in sklenil, da se v njej naselim, dokler ne iztuhtam do kraja svojih maščevalnih na črtov. Jamo sem našel in se takoj lotil dela. da jo za silo uredim. Pričel sem jo širiti :n uravnavati. To delo me je zaposlilo več dnv Ostali čas sem porabil za preskrbovanje živil. Odše' sem v Dravsko dolino in tam z denarjem, k; mi je še ostal od neznanca nakupil na:potrebrej-šega Ko sem se vrnil sem po naključju izvedel, da je brat že obveščen o mojem pobegu Okol: Silanovine, po Mrušnici io dolini Jasnšce so stikali za menoi orožniki. Ostaiat sem mora! podnevi *laloo svojem skrivališču. K0LEDA1 Danes: Tor.vk. liu. nuve"d)ra: katoličani' Jane« Peirlim. DAN\>N.U: VRHU 1MTVE Kino Matica; Divji tovor. Kino Ideal: Ljuo^tvnA trojka. Kino Slog«: Prigodi te - \\ e»norwa Kino Union: Pet4 Kino Siska: živi c tene. DEŽURNE LEKARNE Dar._„: i>r. Pkvoli, Tvraev« test* o, H-oćevar, Dalu viha cesta 62, in U*xti^. Mc«te — Z. :< ika ce**«. Metliški startni klub Metl.kn, 2.V MHMtub ViVraj je bi ustanovljen mothaki ftpMtfti klub. Pl ijiravij.iln: <*1t>or j* bi! izvoljen te 1. ma/J. PreJ>eiJ:itk mu jc bi Lovro £idu\ tajili :u blagajnik jui >>U.nk.o Cl<*rn;k. l*r<-«l-sevini'k se jt« na iicilano-vnem obonean ^boi u toplo zahvals! pre«js<' Weaaan na ia#Ma» aamlaaij«noal klubu. Na&a m «vd:na je no«\>hwena za ti|H>:-. Naloga itanfijMli \x\ je fv>lpirti!i io v lem 6-tremljenju. Pre i>Ovi:r.k je p»retllaiial. Ai\ ustanove V Iru^e At>ke:je. Zamkrat je biia ustanovljena t^i-no sniu-\.rska c*<'!•;•■■ ••>. .iri' — ♦ * bolo pa no»neje. Vol:l jo bo g. Tuir>k Z ustanrrfie^n obvno-ja /Iv-^-^a m» b ' :»•**' "" poadravi n. S erjemu poborniku i/n pr»;alel in nacilja 6porta in?. IvoiKlku. Potem je bil BoarlarfKM IsvoIJm olnika s. Jo&ko TrampuŠ, ta tajnika {?■ Jože Pin^ar v. ta btacrahvkn l'- Stanko Gonnik. za eo«f>>!iarja jj. Slavo Bru*. m olborn;ke gg. WT9nt ftlcfMaUh A_T*>-nre^ne sekciie p>rev7^ime 2. Karel Pavlin mt. Nm-i predse<1nik 2. Ivan MaileSn^ m.l. se ie zahivttUl za izkazano zaurmnie ponidarjajof, da ra^iina na krepko aod_ noriet Josip Rijavec. Tzv«n. 28. novenr.bra, četrtek: Ples v Savo ju. Red eetrtek SOKOL — Proslava. 1. decembra. Ljubljanska sokolska društva proslave 1. decembra praznuk ujedinjenja interno a kratko za. obljubo novega članstva, prevedbo deoe t naraščaj m naraščaja v članstvo in sicer: Ljubijajiski Sokol ob M: 11. url v Narodneim domu. Sokol I. ob M: 11. uri na Taboru. Sokolsko društvo Ljubljana II. ob Vj 12. uri v telovadnici I. dri. realne gimnazije. Sokolsko društvo UJ. ob 11. uri v svoji telovadnici ob TvrSevi cesti. Sokolsko društvo Ljubljana IV. ob 11. uri v šolski telovadnici na Prulah, Sokolsko društvo Ljub. Ijana—Moste, ob ^ll. uri v kino dvorani. Sokolsko društvo Ljubljana—Mflka ot> Vz 11. uri v svojem domu, Sokolsko društvo Ljubljana—Stopinja vas, ob 18. uri v svojem domu, Sokolsko društvo Ljubljana -Vič, ob 11. uri v svojem domu, Sokolsko društvo Ljubljana- Zg- SiSka, oJb %XL uri v risatnici Narodne šole. Skupno proslavo za vsa ljubijanaka Sokolska društva priredi župa na predvečer 30. novembra ob 20. uri v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu Vabimo članstvo in prijatelje Sokolstva^ da se teb svečanosti udeleži v čim večjem števikL Obleka civilna z znakom. Posebnih vabil društva za svoje proslave ne bodo razpošiljala. — Zdravo! Uprave rjuDljanskih Sokolskih društev. Škrlatinka in da vica Ljubljana, 36. novembra V zadnjem času se pojavlja v več primerih davica in škrlatinka in to vkljub vsem sanitarnim preventivnim ukrep« tn. Tekom preiskav in poizvedovanje je mostni fizikat dognal, da leže otroci, kri mc oboleli za angino, doma ter da staran ne kličejo zdravnika v svrho ugotovitve bolezni V te»n je vzrok, de ti dve bolezni širita, kajti angina je često le začetek ene izmed teh dveh nalezljivih bolezni. Cesto pa potekata tako davica kakor škrlatinka tako neizrazito, de laik nikakor ne mor« ugotoviti značaja bolezni Otroci, pri katerih poteka nalezljiva bolezen tako milo in sicer neopazno, okužujejo neizolirand ostale otroke. Zato je nujno potrebno, da pokKčejo starši, čijih otrok je obolel tb angino, zdravnika ter tako podpirajo oblast v zatiranju nalezlivih bolezni. 'i I NAJLEPŠI DOPUST Povem ti, prijatelj imel sem dopust, da nikoli tega. Bilo je krasno. K obedu sem prihajal, kakor mi je ugajalo, sobo sem imel veliko in hladno, toplo ali mrzlo kopel sem imel vedno brezplačno na razpolago. Sočivja in sadja sem hnei kolikor sem hotel. Napitnine mri sploh ni bik) treba dajati, pri te*n sem pa vsnk dan pdl najbolj&e vino. — To je pa res Idealno letovišče. Povej ml no, kje si bdi na počitnicah? — Doma. Stran 3 DNEVNE VESTI — Dna v a naj podpre privatno inicativo. Save* za pospeševanje turizma v Splitu je imel v nedeljo glavno skupščino na kateri je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Ivo Tartaglia. Na 3kupečini se je razpravljalo o nujni potrebi sanacije na5e.!a hotelirstva. Vse, kar se je doslej storilo za povzdigo tujskega prometa, je delo privatne iniciative. V resoluciji je rečeno, da je turizem v sedanjih razmerah v našem Primorju edina gospodarska panoga, ki kaže stalen napredek Zato je nujno potrebno, da država privatno iniciativo podpre. Treba to pravočasno urediti turistični klini*«; m devizne odnošaje z Nemčijo. Avstrijo in drugimi državami, ki prihajajo v postev za naš tujski promet. — Zim-kn turistična Sezona na našom Jadrnu. Po in form ar-ijah, ki jih dobivaio naše turistične ustanove v Primorju, vlada veliko zanimanje za nasa primorska letovima v inozemstvu tudi zdaj ko stojimo že na prapu 7*me. Savez za pospelevmje turizma v Splitu dobiva od oremožnih tujcev pisma, v katerih prosijo nai jim sporoči ali bi mogli najeti v Dubrovniku cele vile ali več i a stanovanja. Tudi v Angliji se kaže vedno večje zanimanje za naše Primorje in najbrž bodo prišli čez /\-mo k nam mnotri angleški letoviščarji, ki so sicer hodili v Italijo. Zaradi politične napetosti nifd Anglijo in Italijo so , se zaceli Angleži odvračati od Italije. Po uradni italijanski statistiki je bilo vsako zimo v Italiji nad ?0ono ancrl^kih letoviscaHev. a zdaj vse kaže, da bodo hodili tudi č^z zimo k nam. KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telefon T**Q ^anes ob 16., 19.15 in 21.1" nepreklicno zadnjikrat Prigodbe iz •AWienerwaldau Ne zamudite najlepše operete veselega dunajskega humorja! I — Podaljšanje roka za vložitev prijav dohodkov od zgradb. Finančno ministrstvo je podaljšajo rok za vložitev prijav dohodkov od zgra-.fb »a Leto 1936 do 30- novembra. Hi&ni po^^iPtjiiiki. to! še niso vl0-žl*i teh prijav, naj jih viože vsaj v tem podaljšanem roku, sicer 9e Jim mom predpisati da. vena kazen ril 37 zakone o ne-PosneKinih davk-Sh. — Zveza glasbenikov Jugoslavije. V §a- najeivai je bUl« metan« >\ i jene Zvcoa gtosbe-n Ukor/ RTnaJrje/vtne Jug plavijo. XJen nelo- — Se eno pojasu U o. Generalni tajnik Udruženja industrij?.!acn zn savsko bano. vtno g. Marko Bauer nam pošilja tole pojasnilo: V ^Slovenskem Narodu« z dne 33. t. m. je objavljena ni četrti strani notica o konferenc j ki je blln 16. t. m- v Trso\-ski industrijski zbornici v Zagr^b-u p xlom uvedba g"ospod \ rskih sankcij proti Italiji. Ker bi mogel po tej informacij: ni stati vtis, kakor da so vsi udeležen, ci te konference prikazali izredno škodljive posledice uvedbe teh sankcij za nnše gospodarstvo^ jaz pa da sem sani zavzemal drugačno stališče, moram nn glasiti. d;i to ni res. Kar je kdo govoril na tej konfe. resici, je prišlo v zapisnik. Iz tega zapisnika ie razvidno, kdo in kako je zanesel po_ htiko v obravnavanje tega vprašanja ter kdo in kako se je obenem priporočal me-rodajnim činiteljem s svojim sodelovanjem in nasvetom. — Na Polževem se že smučajo. Danes doPoldine ^o naim s Polzo/ei^a telefon K no sporočilli. da imajo tami okrog -*5 om snega. Sneg, ki je zajparJel v petek, je zmrznil tako, da je podfiaga precej dobra, zgoraj se je pa naprav ji ia pozneje zaa enega arež. Smučarji, ki so pnžli dane-s na PoKevo smučat i« Vjšroje gore. pravi-io, da So s smuko zelo zadovoljni. Torej tod: letoe je Dolenjska p-rehitefla Gorenjsko s snegom. Na Gorenjskem je zapadel smejg le v planinah in za smuko še ni ugo-dei, na I> »lenj-skem se pa že smučajo. — Gradnja banske palače v Novem Sadu. V Novem Sadu zgrade veliko reprezentativno palačo l>an-ke uprave. H raditi za-tno spomladi. Za zidarska dela bo določenih v novem proračunu lo.0G0.000 Din. PRIDU Madeleine Carml in CONRADT VEIDT v velefilmu Bila sem špijonk? po resničnih doživljajih. — Rudnik Trepča Mineš obsojen. Znani angleški rudnik Trepea Mineš, ki je spravil iz nase države že več milijard, je bil obsojen na 3&S.5/75 Din elobe navzlic mastnemu zaslužku. Rudnik ni plačeval ushiž-benskega davka od svojih uslužbencev, ki 5o seveda večinoma Angleži in dobivajo plače v funtih. Podjetje pa je mislilo, da ni treba taksirati popisov teh nameščencev. Tako je bila naša država oškodovana ta 84.977 Din in zdaj bo moralo podjetje plačati globo, ki bi bila sicer za katero-toli domače podjetje občutna, bogatim Angležem se pa ne bodo ti tisočaki nič poznali. — Dober lov. Uradniki šumarske direk-rije v Zagrebu so priredili v nedeljo lov ■a divje prašiče v Kalnikn. Zagrebški lo-rec Martin Polovnik je imel izredno lovsko srečo. Ustrelil je divjeCa merjasca, ki tehta okrog 250 kg. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da tx> hladneje, deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini. Zagrebu, Beogradu. Sarajevu in Splitu. Najvišja tem-aeratura je znašala v Splitu 15, v Skoplju ti. v Beogradu in Sarajevu 6. v Zagrebu i, v Ljubljani 4.6. v Mariboru 4. v Rogaški Slatini 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.4. temperatura je znašala —1-6. — Sneg v Hrvatskem Primorju. V nede-fjo ponoči je poslalo v Hrvatskem Primorju liadno in po hribih je zapadel sneg- Oble-ial je na Učki, Velebitu in po vsem Gor-*em Kotaru. — Smrtna nesreča rudarja- V rudniku ori Siveriču v Dalmaciji se je smrtno po-lesrecil rudar Špiro Mirčeta. V rov je pritisnila voda in Mirčeta je ostal v jami, ki jo je zalila voda- Poskusili so vse, da H nesrečnega rudarja rešili, pa ni šlo. Poskušati je najbolje. Več kot 6 milijonov ljudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo zobuo pasto Chlorodont, da ohrani svoje lepe bele zobe. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. Iz Ljubljane lj Tudi veselo bo v nedeljo zvečer na Taboru, kjeGospode«*ski napredek Slovaške in Podkamatake Rusije v dobi 15 1p-1 obstoja Češkoslovaške ~e publike*. Predavanje se bo vršilo dne 58. L m. ob pol 9. zvečer v dvoran; restavracije >Zve-zda«. pritličij d~-nr>. Opozar.Ta-mo našo javnost no to rvredaivnnje z iTrecnim poudarkom, da je predavanje pristopno vsakomur, če tudi n,: član Ju£ro5*lov.-českoslov. Kge ter da je vstop noosrt. Os^ba predavatelja nam nudi naiholjšo earanciio. dn bo oredavanip vocsfcmaiefco p^čno in tudi zanimivo, posebno ker bo isto snrem-1 ioilo 120 (tianoz-'r-ivov. Vsi prijatelji češk^ovasko-incro^lovenske \"yja'iemfnost so torej iskreno vablieni na to predavanje, kakor tudn na v^a »ostala. —I j Usoda spominske plo§čt. na rimskem zidu. Bila ^e vu&iaiim na vospetn BHrjtai in (roniTinvp iglice Ker ,1e bita tako nizko nji ete^.rvv^ii prs»te ns^i zlog'la-sni vaMUR, je bilo čednJjo mainj ko-vinsk:'b. <"rk. rniirlež rp«. da Se niso utorartl k om pi evi err^, rinns/kes-a zMn, Zk!a j pa pln-š^e sr>toh ni vW Odtrcmna .io. kakor ne -pi^i na snormnilcih. ki Postanejn pOitičr-anaiiron!Kem_ Morvlia bo/io popravili napi^ ^icpr pa kdo ve, kaj ie s ploščo kajti t>ro" ™ KINO UNION ™ Telefon 22-21 Dane? ob 16.. 19.15 in 21.15 Vas 2r»ka na splošno želio zadnjic FRANČIŠKA GA AL kot PETER Jutri: ANNY ONDRA MALA i) O F R II Film po nepozabnem romanu Sbar-lesa Dickensa —lj »Nabiralna dneva« mestne občine ljuibljanske bosta kakor smo že preje Poročali dne 30. novembra in 1. decembra t.l. Ob tej priliki bodo prodajali mestni n.cT.žbenci kupone po 1.5 Din in 10 D*n v korist >Pocnožne akcije^ za bretzposelme in dru^e poti"ebne Imbljansike občane in njihove mnogoštevilne rodbine, ki so njujn^) potrebni vsaj tnliko Po^-Pore, da jinn bo oimogočeno skroimno preživeti ter prebit: prihajajočo z"Iino. Trdno pričaknjemo. *a 'bodo tnVli sedaj pokazali Ljubljančani svoje vedno dobro srce in odprte roke, kada: je potreba pom&sati svojemu bližnjemu in da ne bo nobenega, ki ne bo odkupil nekaj kuponov po svoji zmožnosti. i [U Zvočni kino Ideal wmmm r>anes ob 4., 7. in 0.1" Premiera WALL»ACE BEBRV in RICARDO CORTEZ v filmu ljubezni in uspeha Ljubavna trojka Ljubezen atleta do nežne plesalke. Vstopnina 4.50, G.50 in 10 Din —lj Zastonj morete dobiti kompletno najmodernejšo opremo za spalnico, jedilnico ali kuhinjo, najfinejše damske in moške plašče, oblpke, čevli^ itd. ako kupite »reeko obrtnike loterije. Ta loterija se prireja izključno samo radi tega. da se požjvi domača obrtniška delavnost in zaposli čim večje število obrtnikov in dela/v~ ce*\ kajti ves izkupiček za srečke 6e bc uporabil za nabanro prvovrstnih, sodobuiii itn praktičnih dobitkov, katere bodo i^de lali naši domači obrtniki. Zato more biti načelo vsakogar, podpirati domačo dejavnost, kajti le tako bomo zagotovili sebi in »vojenuu bližnjemu stalno zaposflitev xt boldso bodočnost. —lj V počastitev spomina blagopokojne gospe Mile Snirkolj ter Ivanke ' Urbas je daroval gospod Rihard Torv, trgovski zastopnik v Ljuhljani, znesek 300 Din za Podporni sklad Trgovskega društva >Mer-kutr« v Ljubljani. Za podporni fond Trgovskega društva »Merkursfnik. Pokojni je bil zelo agilan član tamošnje gasilske čete ter ima tudi velike zaslug pri ustanovitvi Lsrte. N. v m. p.! — Težka poškodba, 35 letni posestnik Dolenc Anton iz Pongercev pri I^rag-er. skem je imel opravka na kolarnici. Po nesreči mu je spodrsnilo in je padel 4 m globoko na cementna tla ter zadobifl težje notranje poškodbe, da so ga morali prepe. Ijati v bolnico. Smuk na Pohorju Ljubljana. -G. novembra Mariborsko Tujsko prometna zveza, ki obenem vodi tudi Putnikov urad v Mariboru, je pravkar izdala smuško karto Pohorjn, ki je prva tovrstna publikacija v propagandni literaturi za naš zimski tu. rizeari. Karta >Smuk na Pohorju«, kakor ji je izdajatelji ca dala nasbov, je zelo pregledna, vsebuje vaa samica riska pota širom Pohorja, ki se vzpenja od 422 m nadmorske višine do 1.535 in je iz leta v leto bolj obiskano, dalje nudi jasen pregled vseh čez zimo oskrbovanih pohorskih planinskih domov in zavetišč, i kar je najvažnejše, je to, da je pri vsaki smučarski poti naznačen č;usi ki je potreben smučarju, da orje smučine med posajneznimi kraji ali kočami. Karto krase tudi slike najvažnejših pohorskih postojank: Mariborske koče. Pohorskega doma koče na Klopnem vrhu. Ruške koče, Hlebovega doma m pansiona Lobnice na Smolniku. Senjorje-vega doma koče na Pesku. koče na Kremzarjevem vrhu in planinskega doma pri Sv. Treh kraljih Ker karta obsega pregled celotnega pohorskega masiva med Dravogradom, Slo_ venjgradcem Konjicami. Poljčana,mi, SI. Bistrico, Mariborom in Breznom.Ribnico bo propagandi zn smučarski sport in zimski obisk našega lepega Pohorja nedvomno veliko pripomogla, saj je to obenem tudi prvit skrbno sestavljeni in res CKflioni vodnik širom pohorskih grudi. Bilo bi res nujno potrebnOj da tudi za vse ostale naše zimsko športne terene dobimo čimprej podobne karte, ker so iste najboljša propaganda. a obenem nudijo tujcem, ki ne poznajo naših krajev in jim je orientacija zlasti pozimi pogosto zelo otežkočena, najzanesljivejši pregled posameznih pokrajin, a obenem so jim tudi najboljši vodniki po naših krajih. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 SAMO ŠE DANES ob 4.. 7 % in 9»4 uri premiera prekrasnega filma DIVJI TOVOR Film, kakršnega Ljubljana še ni videla. Največja svojevrstna senzacija sezone 1'KKMIKKN! KINO Iz policijske kronike Ljubljana. 26. novembra V soboto ob 4. je od:e! mesarski pomoč* nik Kerl 2užek z doma na Poljar.&kcm nasipu na delo. Stanovanje je zaklenil in ključ pole/-' -x>d »j tm ----- " * " je prišel v s!*novanje postrežnica in vsa pre»w«ic<.w. . ... .. njeno in odtiototia vsa pomoćnikova obleka. Podjeten Tat je odnesel 2u/ku lopo novo sivo progast«, t Meko, vredno 1(XK) L>in, črno ponosen o obleko, vredno 800 Din, čr* no suknjo z žamcstasttm ^vratnikom, vredno 13X> L>in. nove modne hlače, zelene hlače, športni suknjič, pet srajc, dva para gojzerjev šatuljo z zlato uro. srebrno za-pestno uro, zlato zapestnico. ! itn oo s 1500 Ona gotovine in več dru4;h m k - vse skupaj v vrednosti 7000 Din. Kakor vse kaže, je bil na delu tat, ki je dobro pozna! razmere v hiši in stanovanju. Pred dnevi je prišel v trgovino Franca Bara na Cankarjevem nabrežju mladenič, ki se je i/dajal za Alojzija Bricmana. skladiščnika v pivovarni 1'nion. Naročil je naj mu prineso radio aparat Znamko S era 26 v stanovanje na Starem trgu k lel.ksu Pircu. Mož ie z aparatom vred izginil in ima tvrdka Bar 2250 Din šJcode. Prebr'sar.i pustolovec je popreje stanoval pri stranki Sever v Florijanski ulici 0. Tam se je i/dal za dijaka Alojzija Pirnata in je tudi odšel brez slovesa. Stranki je ostal dolžan za hrano 30 Din. Slepar je srednje postave, okoli 26 let star in nosi rjavo suknjo. Številni ljubljanski trgovci so za Miklavž lepo opremili svoje trgovine in lepe irložbe privabljajo mnogo gledalcev. To so včeraj spretno izkoristili žeparji, ki so v hudi <*neči okradli vec ljudi. \Ta policijo so včeraj prijavili tri ženske, da so jim bile ukra* dene denarnice z manjšimi vsot um; denarja. V nedeljo dopoldne je odila POgOOtotea; Lucija G rumova, stanujoča Pot na Fužine v Mostah, k maši. Ko se je čez poldrugo uro vrnila, je doživela dom:\ neprijetno presenečenje. V nieni odsotno«li >e je splazil v njeno stanovanje neznan tat. ki je najbrž tudi poznal razmere v hiši Vedol )e, kje Gnimova spravlja denar in odnesel ji je 4O00 Din. Za Orumovo je bil to že rjru-cn udarec v enom mesecu, sa i se je tudi 10. novembra, ko je bila pri maši nekdo oplazil v stanovanje in ji tudi odne-el 1180 Din. Takrat tatvine ni prijavila policiji, a v nedeljo je nemudoma javila, dn ie bila okradena. Iz Zagorja — Obrtno nadaljevalna šola. Letošnje leto se je pričela ohrtno-nadaljevalna šola že septembra nieseea in bo pouk trajal do konca maja. Po novem pravilniku, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo traja pouk 9 mesecev, šola ima 1 letnik trgovsko nadalievalne šole in 3 letnike obrtno-nadaljevalne šole. Vseh gojencev in gojenk je preko 10O. V šoli pouru-jejo učitelji topliške in zagorske šole. Pouk se vrši na narodni šoli v Toplicah pri Zagorju. — Glasbeno društvo je im^Io svoj občni zbor v Sokolskem domu. Zbor je otvoril njegov predsednik g. Kopriva i van, nakar je podala tajniško poročilo gdv. Berger Marta. Društveno delo se je v letošnjem letu precej omejilo. Društvo je imelo moški in mladinski pevski zbor. -aIonski orkester in mladinski salonski orkesler. Pevske zbore je vodil g. Kopriva, orkester pa g. Kuiot. ki je poučeval obenem tudi klavir. Vsi odseki so sodelovali pri vseh narodnih proslavah in prireditvah. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Stepišnik Franc je bil razviden malenkosten prebitek. Vseh članov, podpornih in rednih ima društvo okoli 70. Pri volitvah je bil izvoljen v novi odbor za predsednika g. Stepišnik Franc, za podpre^ednika g. Golob Franc. Novi odborniki so gg. Kalan Jože. Majer Ton Mrnuh Ivan in Godina Srečko. V nadzornem odboru sta gg- KoLec Lojze in Kren-čič Franjo. Novemu odrom žalimo obilo uspeha- — Hranilnici in posojilnici v Zagorju ob . Savi r.z. z n.z. je mini.-trstvo za kmetij-tvo dovolilo 1. odlog plačil na 5 let od 24. oktobra 1935 dalje. Odlog velja za dolerove Policija je Sla na na delo. Kriminalni agenti so zvedeli, da se je v bližini Oru-move hiše potikalo nekaj mladeničev is Most in te so opazovali. Že včeraj »e jim je posrečilo tatove prijeti. V zapor sta morala 321elni mizar Ivan Matjašič in -41et-ni brezposelni delavec Ivan Mihelčič. pri katerih 30 zaplenili 4e precej denarja. Med zasliševanjem je pa prišlo tudi na dan, da Sta Matjašič in Mihelčič okradla posesnl-co Marijo Snojevo v Mostah 180. o čemer smo nedavno [>oročali. Ko je odšla Snojeva 16. oktobra z doma in položila ključ od stanovanja na okno, sta se dva potepuha splazila v njeno hišo ter ji odnesla 4150 Din. Takrat sta bila tatvine osumljena brez-ix>-tdni delavec Atefan V. in delavei- Kran-ce S., ki sLa i^tetja dne tam okroii beračila. Policija iu je takrat aretirala« vendar jima tatvine, ki sta jo tudi vztrajno zanikala, ni bilo mostov«- dokazati. Zdaj sla Mihelčič in Matjašič priznala, da »t« tudi ona dva vlomila pri ^nojevi. Na Sv. Petra cesti je policii-ki stra/uik včeraj ustavil 2S-letnega Franceta Žagarja iz Most, ki je 23. novend n ukradel šolskemu slutfi na meščanski šoli kolo. £a-gar je nekaj časa šel s stražnikom, nenadoma >e je pa ix>tfnal čez plot in i*»b»*jjnil na MaM k ovo cesto. Dolgo se ITlHrulii ni veselil, kajti že popoldne so ga prignali na kriminalni urad. France je nepoboljšljiv ijfi-i-ŠTiik. že petnajstkrat je stal pred «>odni kom zaradi tatvine. Pri trgovki s sadjem Justini l>rob ničevi na t rja sta se nedavno pojavila dva MOflta in kupila 70 k-j jaU>lk. Nann-ita sta ji. nai jih prinese v neko trgovino v Sjmdnjo HI ško, kjer bo dobila denar. Trgovka je ja-l>ojka res odpeljala v trgovino, ko je pa ia htevala denar, so ji povedali, da »ta neznanca že popreje dvignila 140 Din. CH>« pfefriganea Bta izginila brez *ledu. Iščejo se dediči. Iz»seljeniški komisar v Zagrebu nam sporoča: Naše poslani M« v Buenoe Airesu je razglasilo. iia je 21. julija umrl za rakom Rudolf Adomek. ain Rudolfa in Marije, rojene Idahojk. star 4,s let. MUDSkii d<-l;;vec. Pokojnik {*> bil naš državljan. O njem j*a ni mogočo dobiti no-benui druizih iTOtlatkoA-. Naprošajo se vai ki bi ga pooaH, da sporoče izseljeniškemu komisar]'jatu v Zacrebu morebitne f«oe morala dol^o čaikali na Mo odejo- Tudi letos se je začela ponujat i zima od dolenjske straioi. Prvi soee e poboj-il dolenjske hribe že v petek popoldne, «oie-žik> je pa tudi še v noči od nedelje na ponedeljek, da so bik grriči okiroc Polževega lepo pobeljena. Za smučanje je snega eeveda še premabo, pa tudn moker je Toda mladina že pripravlja smuči, do se bo takoj pričelo veselo rajanje po zasneženih poljanah, čim dobimo za emiuČanje primeren sneg. To bo zopet veselje, vriskanja in prek opica van ja po prijaznih dolenjskih griča h, [»osebno okrog Polževega, kjer bo letos oeJo d«ržwv-no mladinsko prvenstvo. ALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici h oismene odgovore gleae malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase oe priznamo XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX HUBERTUS moški in damski oepremočljiv, 250 Din. otroški ? kapuco 145 Din trenčkot impregniran samo 420 Dm. pumparice od Din 48 — naprej dobite pri Pre«?ker iu. Sv Petra c St 14 74 Beseda 50 par. davek 3 - Din Najmanjši znesek 8 Din IZPOSOJAMO Gramofone po Din 5.— Plošče po Din 1.—dnevno. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Dtn KROJAŠKEGA pomočnika za velike komade sprejme takoj Dolinšek Karol, Kamnik, krojač. 3294 Vabilo na redni občni zbor Okrajne posojilnice v Ormožu r. z. z n. z^, ki se bo vrSil dne 5. decembra 1935 ob 14. uri v zadnižnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem obenem zboru, 2. Čitanje zadnjega revizijskega poročila, 3. Poročilo o letnem računu pro 1934. 4. Odobritev letnega računa. 5. Slučajnosti. Pripomba: Ako ne bo ob določeni uri navzočih zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši v smislu pravil pol ure kasneje v istih prostorih in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. Načelstvo. Hseriratte v našom listu i Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, torek, 26. novemfcre 1*38. Sfer. 269 Herman Bahr: Otroci Vprizoritev burkaste komedije o dedičnosti — Vloge bi se dale bolje zasesti Ljub'jana, 26. novembra. Dedionost jc že davno priznano dejstvo, ki ga vsak laik lahko opazuje ne rastlinstvu, živalstvu m tudi na sebi, na otrvkih in vnukih. Prirodoslovna in zdravstvena raziskovanja odkrivajo vedno nove znake 'n posledice ded čnosti v živečem stvarstvu. Kakor iz vseh resnic jc leposlovje Se cesto tudi iz dedičnosti našlo snovi za resno ali šaljivo izkorŠL-anje problemov, ki še zmerom niso dokončno pojasnjeni. Tako se je uprl dednosrni teoriii tudi Herman Bahr S svojo trodeianko »Otroci« ^ ne z resnicoljubnimi, znanstveno teirni-tni argumenti, nego z namenom, da ustvari učinkovito, skoraj burki /nač^J^m grobosti čisto njegova. Grof FroVn pa ima sino Konrada, o katerem trdi Scharizer. da je tjudi njegov sin z grofico hrevnovo Iz tega položaja se razvija dejanje, ki obeta, da se prelomi v tragedijo, saj nVadi par se strastno ljubi in že sc nagibi je Ana v obup, ki se morda zaključi s samomoTOjn. Toda naenkrat se »izkaže«, da je Ana :r>-fa Fre.vna hči s Scbarizovo /eno Tak > se nesrečna zaročenca naposled vendarle lahko vzameta, ker nista brat in sest-a. oče-; pa sc pobotata saj st:i obe /eni že mrtvi in n»*»a drug drugemu ničesar več dolžna. Dejal hi da velja ;c zmerom tisto: -»Mater certa, pater semper incertus*, da so trditve edravn kw m grofa enako nedokazane in negotove ter da je Konrad morda končno prav tako po materi grof, kakor je Ana po očetu grofic. Da vplivajo vzgoja. običaj!, družba ir. materija'nć razmere na vedenje in izražanje Človeka, ie banalna resnica, ali duše in krvi vedarle ne tzpremene. Značaj 17 letne deklice in 22 letnegi mladeniča še Javno ni dovršen fn se pač šele v zakonu izkaže v pravi luči. Zabavno igračkanje z dedičnestjo ni torej kar nič duhovito, aH užitek imaš, ko pos'ušaš Bab rov sijajni dialog, kn opazuješ njegovo izbriKŠcno odrsko kulturo in imenitno karekterizacijo oseb v igri. ki je vzorec tehnično elegantnega umotv: ra. In Bahrove izpovedi lastnega vse kulture v enaki ljubezni ob ;ema. jočega prepričanja sc poslušajo vedno p-tietro. >» N H končno nismo vsi, kar nas je. ena samo velika rodbine'-' Sami bratip in sc^t^e na svetu? Le da tega večjidel ne upoštevamo in se ne r^-namfl r^n tem«, »Za to. kje si rojen. končno vendar nič ne moreš« — >Vsi skupaj nismo nič drugega kakor kopa bede!« — Otrok, iznebiti se moraš vrtoglavosti, zakaj življenje nima ograj niti opor.« — »Le sentimentalnosti nikar!« In tole geslo »Le sentimentalnosti nikar!« je prav za prav rdeča nit »Otrok«. Cinizma in amoralnost-, ki je v njih. pa ne jemljimo resno, nego le za rekvizit komike. G. režiser Kreft Bratko je dal vgri docela primeren zunanji okvir z edinim prizoriščem: soba v stolpu starega gradu s prizidkom. Tu je obemrn sprej« mnica, pušilnica in čitalnici. Dejanje brez efektnih akcij se razvija, močno stopnjuje in ra^te do sihie napetosti zgolj po živahnem dialogu in zahteva od igralcev prav posebne govorne izbruš^nosti in oblikovalno« ti. Uloge hi se dale h^Ije zasesti, a režiser ie vzol vse os. bje. ki je bilo svobodno in že v drugih i uporabljan vedno na mestu. Odlično kreacijo je ustvaril zopet z grofom !o preko meje! Da vidimo, ali jc vzgoja, običaji in novo okolje ne izpremene. . Fr. G, It?g. Vinko Sada* oslhaja Ljubljana. -*5. noveml>ra lz Službenega Usta« posnemamo vest. da je kmetijski svetnik inž. Vinko .c'aiir. re_ ferent za poljedelstvo in kmetijski pouk pri kr banski upravi, premeščen z.a src-afeega kme 'jskega r.vforenta v K-včevjp. Ob tej priliki je gotovo umestno da 50 spomnimo v nekaj vrsticah t^sra odličnega delavncgrn in p^ierg-i^no^a kmetijskega vescalca. Zp kot otroku ga je njegov stric Krek seznanil s kmetijstvom. Pozneje je v Ljubljani d«>š'udiral gimnazijo in »iovršil prav vse razn- U> z priče i koncem vel ;k,» vojne agro. nomske Studije v Križevcih. katero jo na. dalieval in kot eden prrih domačih agronomov z odi'ko zaključil na kmetijsko, gozdarski fakulteti v Zagrebu Prakticiral je v glavnem na vzornem poses.vu v Nemčiji ter nastopil, teoretično in praktično odlično pripravljen, leta 1^22 prvo mesto suplenta rn srednji fcmetrjski šoli v Mariboru. Ta zavod, ki mu je bil po položenem profesorskem iz_ pitu prof.sSi.r in začasni ravnatelj, je bii leta 1928 prestavljen v Bukovo prj Ne-gotinu. ker mu je bivši oblastni odbor V Mar boru odpovedal streho. Kot direktor je organiziral novi zavod v Bukovem, dokler ni bil premeščen v Ljubljano. Toda pri banski upravi takrat ni bil dobrodošel ter se je nnpotil na specijalizacijo v polje, dejstvu in zlasti someaarstvu v Pmgo ter v bližino Pariza k največji evropski seme. narskj tvrdki VilmorJn.. Po povratku je bil postavljen z.:* upravitelja kmetijske šole v R.ikičanu pri Murski Soboti, kjer je novi zavod z odl'ćnim u.sp.-hom organi. zli fd. Takra! je bil poljedelski referat pri banski upravi povsem neurejen. Kot odličen vešča k m energičen organizator je bil proti svoj? volji pozvan v Ljubljano, da pri kmetijskem oddelku kr banske upra. ve organizira pospeševanje poljedelstva in travništva Tedaj se je začela nova doba z-a ti panogi, ki sta bili dosed« j vectoo zplo mačehovsko oskrbovani. Predvsem so je takoj energično prekinilo z d^'edanjo prakso individualnih podpor , ki so bile dostikrat le bolj pro. \ igandnega ali socijalneg"a kakor pa strokovnega značaja. Uvedli so so taki pospeševalni ukrepi, k} so prišli v dobro širšemu krogti kmetovalcev odnosno povzdigi celokupnega kmetijstva. Neizbrisne v zgodovini našega kmetij. st"a bodo predvsem ostale tri njegove nkcije; 1- proizvodnja in razširjenje selekcioniranega semen.skeg^a blaga 2. ob. š.rna akcija za povzdigo travništva in ptinšarstva in 3. izgradnja številnih silosov za konzerviranje zelene krme, ki so bili do tedaj pri nas š0 skoro nepoznani. Prostor nam žal ne dopušča, da bi ogromno d?lo. ki ga je položil v te tri akcije, na.ančneje opisali. Naj zadostuje ugoto. vitev. da se jc povsod pričelo novo življenje, novo ustvarjanje. Poleg svojega obsežnega referata je nadomestoval še manjkajo, čega referenta za kmetijski pouk^ za kar so ga usposobile njegove bogato izkušnje na šolskem polju. Inž. Sadar je tudi izredno delaven na 1L t erari čno_strokovnem polju Spisal je ne- šeto strokovnih člankov v raaftčnih listih ter urejeval travniško rubriko v -^Kmetovalcu«. Spisal je tudi nekaj vele. pomenbnih knjig: najobeimejše, tudi od Čehov priznano, jugoslovensko »Hmeljarstvo«, ter po svoji izvirnosti edinstveni knjigi: »Kisanje krme in kmetski silos« in »Sto navodil o umetnem travništva ha pridelovanju travnih in deteljnih semen«. V tisku pa je knjiga »Lan in konoplja«. Tako ogromno in uspešno delo mu je omogočilo le njegovo izredno temeljito znanje, njegova neumorna pridnost, želez, na en erga j a in velrlta ljubezen do svojega poklica. Ni čudno, da je bil tako izboren strokovnjak kot Sedaj odhaja na mesto areskega kmetijskega referenta v Kočevje. Ta pretetoo gozdarski in živinorejski okraj mu tal ne bo nudil dovolj širokega delokroga. Upamo in želimo, da bo v kratkem sonet na no. lo&aju, kjer bo svojo zmožnost m d eda v nost lahko v polni meri razvijal. L^iblJana pa izgubi z njim dobrega predavatelja na raznih tečajih ter v radiu, izgubi marljivega in vestnega uradnika, ki ■§ nd nikoli politično udejstvoval, temveč vse svoje sile posvetil edino le stroki. Številna ljubljanska nacijonahaa društva pa izgube zvestega svojega Člana. Iz Cel]a Italijanske žene in sankcije Italijanke naj bojkotirajo tuje kozmetične potrebščine in štedijo v gospodinjstvu Cim se je začelo govoriti o gospodarskih sankcijah, se je spomnila italijajiska vlnda takoj žen, čijih udeležbi je pri izgradnji fašistične Italije drugače kaj malo upoštevana. Naenkrat so začeli italijanska lisi i posvečati žen.* m cele uvodu ke, dočim so se jih doslej komaj spomnili v kratkih člankih o modi in kuhinji Stara resnica, da gre skozi ženske roke večina dohodkov vseh državljanov, sc je dala tu imenitno uporabiti, ženam so začeli dopo_ vpdo vati, da igru jo v gospodarskem živ. ljenju silno važno vlogo, da bi brez njih Italija sploh n0 mogla org mizirati svojega pohoda v Abesinijo Seveda na ni moglo ostati samo pri poklonih. za njmi so se skrivale posebne želje in zahteve. To kar so italijanski tisti zahtevali od žen na prvem mestu, niso bili prihranki v gospodinjstvu in varčevanje ?*p7oh. Zna. čilno za italijansko žono je, da jo je vlada potom svka meščanka se oblači bolj kričeče kakor nj>na francoska ses ra in tudi sicer da več na svojo zunanjost. Nfnocro itaMjan. skih milijonov je šlo vsako leto v Francijo in Anglijo za kozmetične p>trebščine. kajti italijanska parfumerija večinoma ni na višini mednarodne konkurence Na to luksuzno blago so bili že davno pred sajik_ cijami v Italiji naloženi visoki davki. £a škatlico povprečnega francoskega pudra se je pačalo 15 lir. boiišega pa 30 do 35 Italijanska se zna omejiti drugod. pri pudru in barvilih pa ne. Kakšne so bile posledice plamtečih po_ zivov po listih, naj Italijanke ne kupujejo toaletnih potrebščin tujega izvora? V praksi ti pozivi niso mnogo zaJugli. Nekaj dni Je zadostovalo, da je bila večina tujih kozmetičnih potrebščin razprodana. ItaJL janke so se brž založile in zdaj se sa.nk_ cijam smejejo. Ker je nališpanih žen po ulicah pf vedno toliko. kakor jih je bilo ali pa še. več, je zelo verjetno, da je bila reakcija pri vseh enaka. Sicer je pa bil sploh poziv na bojkot blaga iz držav, ki so Italiji napovedale sankcije, nekam nelogi. čen. Uvoz iz teh držav je že bil ali pa bo v kratkem prpovedan. toda blago, ki so ga že imeli v Italiji v skladiščih, so morali plačati italijanski trgovci, torej italijanski državljani, k| plačujejo svoji državi davke in bi bili oškodovani, če bi tega blaga ne mogli prodati Lahko bi torej rek-i, da so Italijanke pokazale tu mnogo zdravega smisla za pomoč domačim trgovcem, saj so tuje blago hitro pokupile in ga večkra* celo preplačale. Na drugi strani so pa tudi m^d Italijrn. kami fanatične privržpnke rettna ki se mu hočejo na vse načine prikupiti. Tako je neka žena sama objavila v listih, da je kupila volno in ko jo je že imela loma, je opazila, da je angleškoga izvora, izpustila jo je iz rok, kakor da se je opekla. In ita. lijanski listi so pograbili to, češ, tak je uspeh naše akcije med patrijotičn.r.ii že_ nami. šele za vprašanjem kozmetike se je obrnil uvodnik v ^Giornal d' Italia« tudi na gospodinje češ, naj štedijo doma ter kupujejo samo domače blago. Uvedli 5»o tudi tri dneve brez mesa v tednu, ko mo_ rajo biti vse mesnice zaprte. Zaupnice fa. šistične stranke hodijo po hišah in pazijo, da se v teh dneh nikjer m kuha meso-Teh zaupnic je blizu 800000, večinoma mater in vdov vojakov iz svetovna "^ojne. Te letele kontrole stikajo po vseh kuhi. njah. Italija je dobila nekaj sličnega, kar ima že davno Nemčija v svojem >Emtopf_ gericht«. Toda I ta h janke se ne poKoravnjo tako slepo kakor Nemke. Marsikatera godrnja češ. saj ljubimo svojo domovino in ae zna. mo Žrtvovati za njo, če je treba, toda po naših kuhinjp.h ne bo nihče stikal in nam gledal na prste. Kralj, ki ima 10$ žen V Arabiji imajo kralja, ki ie imel v haremu 104 žene. Zakonski možje bodo pritrdili, da so križi in te/ave navadno že x eno /eno. kit i šele s celim haremom. To je občutil tudi kralj Ibn Saud. ko sc je botel še enkrat oženiti, da bi imel HH žen. Žene so začele revoltirati in v haremu je nastal prav j pekel. »Arabski večerni ex-presni telegraf« je namreč poročal, da bo nova kraljeva žena izredno draga Kralj bo moral dati za njo 5-000 glav goveje živine, povrhu pa še več sto vetblodov. TV> je pa žene v haremu silno razburito. saj skoro vse skupaj niso bile tako drage Nova žena se jam je zdela mnogo predraga, na tihim so pa tudi ugibale, da mora biri izredno lepa. Kralj jih je morai potolažiti 8 tem, da jim je zaigrozil, da jih požene iz harema, če bodo godrnjale. Dejal jim je, naj bi šle v Evropo pogledat kako vračajo možje tastom hčerke na vrat, če niso v zakonu zadovoljni z njimi. In ko ie prišla nova žena v harem, sc je vihar polegel. Bila ni niti posebno lepa, niti mU.'*i. ker se je moral kralj oženiti iz trgovsko političnih nagibov. Nova žena je namreč hči mogočnega šejka, ki ga je hote] pridobiti Ibn Saud zase Protekcija je zdaj potrebna tudd v Arabiji. Najdražja Ibn Saudova žena ostane tudi v bodočo lepotca iz Damaska, s katero se je oženil pred osmimi leti in ki se mu je tako priljubila, da je postavil k nji dvojno stražo. Druge žene bi ji gotovo izpraskale oči, oe bi ne bila tako dobro zastražena. Razlika Bolnik vpraša zdravnika: Gospod doktor, ali je res. *ia slepič ni-ma nobenega pomena? — Morda za bolnika, za zdravnika pa ne. t eter ▼ pi usis hu '.edin jen ja bo pnrsdiio Sokolsko društvo v Celju v soboto 30. t m. • pritokom ob 21. v gornjih prostorih Narodne«« doma. Na sporedu je govor prof. Janka Orožna, telovadne, pevske m orkastralne kocke ter alegorija. Po proslavi bo družabni večer. —c Rasstava slikarja hrei rok Abksaudra Klekni je biLa zaključna v ned-l!;i. zvečer. Obisk razstave, ki je bila nameščena v dvorani Celjske mestne hranil niče. je bii prav povoJjen. Razstavo si je ogledalo ludi mnouo Šolske mladine. Slikar Klein t»ojde sedo. j iz Celja v Ptuj, kjer bo razstavljal ^«1 nedelje 1. decembra dalje- —e Usoden padec. V nedeljo je padel 41 letni brecposeind delavec Stanko Venin-šek is Zagreba doma tako n^rerpo. da se je hudo poSoodovaJ po frlavi m levem kolku. Prepeljala so e* v bolnico. —« Umrla *ta t oatjski bolnici: v nede' n 71 letni unar Henrik Strohmav^r iz Cel ji (TovairniJka ulica 5), v «*oboto pa 08 letna posestnikova Sena Ljudnvila Mlakarjeva i* c4onrTiee Vojnika. Iz Mariborr. — Prva repriaa >Majde«. Prva ponov.*ev ob krstna predstavi tako dobro ue-pele operete »Alajde« bo v četrtek, 28. t. m. z^i red B. Delo, ki ga je po Knafličevi \oseh urode-janki >Kmečki teaiter« priredil re/;»er Ferdo Delak. je vsebinsko p^av zabavno, v niu-zikainem delu pa prevladuje pole^ ineJo-dioane anioimosti solidni jazz. Rež/ser Ferdo Delak k. g., dari^ent-skladatelj M. Kozina osebno. — Štorklja na vozu. Včeraj popoldoe «0 z wtzjoiinarjn v Konak-ib ir o«'nesel za preko 15.000 dnravrjev raz:neMaJameseani<. I>rama pripravlja kot naslednjo novwt Kreirto^ tna>(aloinešoaiiij<. Delo js v novejši drsnn^ki literaftuiri svojevrstnn pojsiv ter je žrv dkrkv merat medvojne dobe. — Za 1500 disarjev naročila anior mata. Tako je izpovedali delavec Kart S. od S\. Miiklavža na EKnarvakecn polju orežnkom, ko so ga peljati t sap>ar zsradh neke msle tatvine. Izpovedni js, da je bdi mraastan pri 41 letni prjseetniei Ifeđi K. Ob tej priliki mu je zau^paiia, da je njen mož, ki ie ieJesznacar. 2»av«ro\ia*i za 10.000 Don- Nagovarjala ga je, da naš ubije njenega moža, sa nagrado pa bo dobiil 1500 Din. Grodtoikom se je zdela izpoved aretiranega S. verjetna, ker je sna-no, da se Neža s možean ni razumela im ^ta bila sodno ločena. Uvedena ie pretiskava. — Uboj zaradi dekleta. V Sodin.ih trta v imela Ivan Jansekovič in sosedova Ma-ri-e^a zetio rada mi kmalu bi se pomčila. da ji n postavni 19 W.n. Ivan H. araešal elavo. Zate sta se fanta smjlno sovna&aa in vse je k m zklio da bo prišlo do Wats£4tirofe. Z4a skjtryja (fazanov, ki ao oba finčekrvna faota r*' anaiti, se je v noAi na fi. ]uhja iirresmčula Pri vasovanju je pod dekJačinini ojenom napadel posestniški no Iv. Majcen, ' v čev prijatelj, novefpa Msirič^cinee« IjubSka kar je povzirofttio %j vsn pretep, fte preckio so se aavecUi, ie Majcen obaelai v mlaki krvi aaboden cd Bana H. in 20 letnega Ivana K. Majcen je nekaj dni nstn v hnknoi larfihniJ, ofcMenea pa sta se včeraj aagovarjsHa pred maJim kaaenedckn sena ■tom. kd >e ▼•»■^.•»i cbacdtt na 4 leia stroa?eiai aafpor- Izjava I^juftxI>Lna, M. r*-, • ►rvi. Zastopniki fakuKetniti strokovnih dm: Stev um i verne Icra^jd A^okaandra I. v U>ji> Ijteni ng-ota-v^jaino. da uredba no ve uTe,'|l«" o tehničnih fakultetah nawprotu* rum In sociaLnlm interesom tc/vsirisev ten-nikov io zato javno roj-avljeim-r« popohro *°<^ lrdarraoe* v nj8he/vem intereau. Za droetvo aflnsa belcev > vri dične fakn! tete: Milan Orožen Za društvo aJnsate^^er f!floaofc*e falrnj tete: F>elifes Vernik, t- predsednik. Za dručrtovo %lufiaterjev medicinske fa JcuJteeljsv teolo6ke f*V^tp-te: Jo*a Močnik, t. č. predsednik. Praktičen anubač. Ona: Moj oče si je pridobil vse svojp pneanoženje že v raftadf-h leitUi. A!M va* j» nivna kako? On: To me ne zanima, pač pa bi rad vedefl. če ga ae ima. lAon Feuchtwagner: 00 'Coni a r> Doni Bartelemi Pancorbo je že dolgo budno sledil Sti-~ >\ i mrcini z draal račune. prejuje Josip Zupanttfc. — Za »Narodno — Za upravo tn tnseratni det tista Oton Chnatot — Vsi v Ljubljani