Po zimskih dneh
lll^Sinulo je . . . Nobt-ne veŽ                   Pri oknu staree n&n slonim Ni ftvetke na okrog                                       In gledam v snežni svet,
In plašč snožen, svitlo blesteč                      Spomine v duši si budim Odel je hrib in log.                                      Iz davno prešlih let.
Kjc zdaj je cvet, ki v teli brogeli               Kot spev glasan, kot cvet žarNP Opojno je dehtel?                                           I jaz nekdaj sem bil,
In kje je spev, ki v jasnih dnoli                Ko časov burnih tek liitee Nekdfij je tu donel?                                      Ni lšls mi še belil.
Ledeni mraz končal je cvet,                         A zdaj osul mi cvetje je Da lepši se vzbudi,                                       Preteklih duij vihar,
Ko solnce z neba gorko spet                        Zamrlo s evetjem petje je Po logu zablesti.                                            In ž njirn niladosti žar.
Na gorki jug odplul je ptič                         A 6e vzbudi se cvetu kal, Od snežnih teh bregov,                                 Ko mine zimski mraz, —
Da v mladem cvetji lepše v grič                Morda bom v vekov veke spal Odmeva speT njegov. — —                        V temini grobni — jaz?
Ni evet noben tako krasan,
Kot moje bo telo, Ko sine mu vstajenja dan
In mu odpre — neb6.
Jos. Volc