Posamezna številka 6 vinarjev. °3- Slev. 79. Ljubljane 8 vin._v mniiMi, v sm, 8. flpffla 1814._Len roc" s Velja po pošti: == ^¡m mm M OBB Wm IBMm SSBS Inseratl: === Za oelo leto naprej . . K ■■ ^H H^L ^H ^^^HH Enostolpna petttrrata sa en meseo „ . . „ 2-20 ■■ ■■ ^^^ ^H^^B za enkrat za Nemčijo oeloletno . „ ^I W ■■ ^Hrza dvakrat .... za ostalo inozemstvo . „ ■■ Ji ■■ ^ «a trikrat ..... r2r_ ^^ ■ I H il ■ M ^ H n lAflV H ■ ■■ ■■ H enostolpna petiivrsUpo Zlvin, prejeman meseCno m H| K» «Malfff H| HB |H H , Poslano: K 5S Sobotna izdaja: = ^ JB ■ E H H ■ B 4 ■ ■ I J ■ A «mostolpna petltvrsta po 40 vin. S-- |f MVJ W g&artfl 1 H i« ostalo inozemstvo. „ 12'— ^Hi fl^^^HIP Redna letna priloga Vozni red nar Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne ss= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 8 strani. '•C Albanske težave. Optimisti, ki so prorokovali Albancem krasno bodočnost, danes skoro gotovo sami uvidevajo, cla so se nekoliko urezali. Dokler ni bilo princa Wieda v Albanijo, so se tolažili vedno z nadejo, da bp nastopil takoj po prihodu novega kneza mir in reci v deželi; sedaj je knez tam, a nemiri so čimdalje večji. Čudno to ni. Albanija je dežela notranjih in zunanjih nemirov, ki šc dolgo nc bo postala to, za kar so jo hoteli narediti, namreč za neko predstražo trozveze ob jadranskem morju proti Srbiji, kar je zlasti naša diplomacija vedno naglašala kot nekak poseben uspeh; če sc je naši diplomaciji posrečilo kaj doseči, potem hi obstojal uspeli pravzaprav bolj v tem, da je Avstrija prisilila velesilo Albanijo priznati, kakor pa v obstoju Albanije same. Albanija trpi najbolj vsled notranje razrovanosti, pred vsem vsled velikih verskih diferenc. Mohamedanski element, ki je največji, se nikdar ne bo sprijaznil z mislijo, da je kristjan ravno toliko vreden kakor mohameda-ncc; do tega priznanja ga primora k večjemu vnanja sila in vnanji pritisk, nikdar pa ne lastno spoznanje. Zato tudi princ Wied ne uživa med moha-medanci onega ugleda in zaupanja, katero je vladarjti neobhodno potrebno, posebno vladarju, ki mora taki tvore-vini, kakor je Albanija, pravzaprav življenje šele vdihniti. Glavno njegovo mesto pa leži ravno v sredi med moha-medanci, kjer ima največjo moč Esad, ocl celega sveta priznan lisjak, ki je si-ccr princu Wiedu dal besedo, da ga bo podpiral po vseh svojih močeh, dvomljivo pa je, če se ho kot mohamedanec čutil v svoji vesti zavezanega kristjanu dano besedo in obljubo tudi izpolniti. Esadov čas pač še ni prišel; dotlej bo pa žc še zvest, zlasti ker bo mogoče od novega posojila tudi nanj kaj odpadlo. Dejstvo pa, da je Esad najuglednejši in najuplivnejši mož v Albaniji zato, ker je bogat mohamedanec, nam dokazuje dovolj, da o kaki nacijonalni albanski zavesti nc more biti niti govora, ampak vera prevladuje nad narodnostjo, vsaj v notranjih razmerah. Predno se bo dalo govoriti o albanski narodnosti v toliko, kakor da je ona res važen činitelj notranjega državnega življenja, takrat pa kneza Wieda že zdavnaj ne bo več, mogoče tudi Albanije nc. Kolikor uboga dežela ne trpi vsled notranjih prask, toliko trpi vsled vna-njili zapletljajev. Srbi so sicer v svojem vladnem organu dohod kneza Wieda prav simpatično pozdravili, a danes piha že drug veter, zlasti po arnavt-skem upadu v prizrensko okolico. Srbija je naraven sovražnik Albanije, ker ji zapira pot, do morja; tega razmerja ne more izpremeniti nobena politika, tudi če ne bi nikdar noben četaš prestopil srbske meje. Na drugi strani pritiskajo Grki. Grki nc morejo pozabiti, da so izgubili Valono; gotovo pa sc niso odrekli upanju, da jo v bodočnosti dobe, vkljub vsem nasprotnim laškim težnjam. Prvi štadij dobro premišljene grške akcije je epirotski ustanek, ki traja že nad 6 tednov, a postaja vodno bolj zamotan in krvav. Okrog Gorice, Argirokastra in Elbasana se bijejo ne ljuti, ampak dolgotrajni boji med Grki, mohamedanci, Epiroti in holandskimi žandarmi; vse vprek, samo da je boj. Sveti grški bataljoni naraščajo od dne do dne in Zografos, začasni predsednik avtonomne epirotske vlado, ima sani gotovo mnogo premalo sredstev na razpolago, da bi mogel ob svojih stroških započeti tako veliko podvzetje. Tudi on mora imeti kakega »neznanega dobrotnika«, kakor laška »Lega«! Grška vlada sicer taji oficijelno vsak stik z Epiroti, a koliko so vladne izjave vredne, o .tem se one ni vredno prerekati. Med jedjo pride tek, pravijo; in kakor so Grki na lep način dobili Kreto, tako hočejo dobiti tudi južno Albanijo z Valono vred. Metoda jc ista. Pri Valoni sc pa začne meja med Albanijo in Evropo. Valona jc ona svetla točka, kamor gospodstva nad Ad-rijo željni Lahi najbolj upirajo svoje poželjive oči, da bi tam ustvarili nekak jadranski Gibraltar in nad Adrijo za-gospodarili — brez Avstrije! Ko so se določevale albanske meje, je bil mero-dajen princip za omejitev etnografičen in čc bi se bilo to načelo dosledno izvedlo, bi bili morali Grki dobiti Valono že od vsega začetka, kar Avstriji gotovo ne bi bilo na kvar, ampak le na hasek. Toda Lahi so znali Avstrijo prav spretno izigravati v svojih računih; če ne more postati Valona takoj laška, so se tolažili, bo pa v teku časa. Isto upanje gojc seveda tudi Grki in zato je epi-rotsko vprašanje ne samo lokalnega albanskega pomena, ampak evropskega, ker spor med Grško in Italijo zna potegniti za seboj tudi trozvezo in tro-sporazum. Odtod sledi, da vsega grško-alban-skega nemira ni kriva toliko Grška, ampak nenasitna italijanska politika, ki hoče po vsej sili gospodovati nad celo vzhodno jadransko obaljo. Gotovi listi so sicer raznesli vest, da bo princ Wied sam s svojo armado z Epirci opravil, danes pa to sami dementirajo. Vsaj Wied nima nobene armade in še dolgo ne bo mogel Albancev organizirati za redno vojsko. Stvar bodo morale velesile rešiti in brez dvoma bo rešitev zopet kaka spačena formula, ki bo izražala nasprotje med trozvezo in trosporazumom. Tako bo Albanija obstojala iz samih vprašanj in se ne bo mogla konsolidirati v neodvisno državo, ker nima za to nujnih pogojev. Albanija bo žal le prvi povod za bodočo vojsko med evropskimi velesilami. Občinski svet ljubljanski je imel včeraj zvečer svojo redno sejo. Ž u p a n je naznanil, da je izročila ga. Miihleisen 200 K za reveže v šentjakobskem okraju; deželni šolski svet je sporočil, da je naučno ministrstvo vzelo na znanje inšpekcijsko poročilo o mestnem dekliškem liceju, kateremu se je podelila pravica javnosti in pravico izdajati maturitetna izpričevala.— Župan odgovarja za tem na nekatere interpelacije, vložene v prejšnjih sejah. Na interpelacijo občinskega svetnika E. Kristana v zadevi izplačevanja podpor brezposelnim delavcem pravi, da se je klub nemških občinskih svetnikov proti temu sklepu pritožil na deželni odbor ,ki še ni odločeval o pritožbi. Zato se doslej podpore niso mogle izplačati. Na interpelacijo obč. svetnika Jegliča glede pobiranja smeti odgovarja župan, da stavbni urad proučuje tozadevno vprašanje, ker res obstajajo nedo-statki. Na interpelacijo obč. svetnika Štcfeta zaradi opaženja stojišč na tramvajskih vozovih z okni odgovarja, da sc jt! v tej zadevi obrnil na družbo električnih železnic, ki pa je odgovorila, da bi bila preuredba dosedanjih vozov nemogoča, upoštevala pa bo tozadevne želje, čc bo naročila nove vozove. Ali hoče Ljubljana drago ali ceneno elektriko? Poročevalec pravnega odseka dr. Novak je poročal o dopisu županovem glede razsodbe c. kr. poljedelskega ministrstva v zadevi izkoriščanja vodne moči pri projektovani zatvornici v Ljubljanici. Kot znano, je vlada razsodila, cla gre projektu deželnega odbora v zvezi z upravo državnih železnic glede elektrarne na Ljubljanici prednost, pred projektom ljubljanske občine. Proti temu sc jc pritožila mestna občina na poljedelsko ministrstvo, ki pa je pritožbo ' zavrnilo. Odsek predlaga, naj se mestna občina pritoži proti razsodbi poljedelskega ministrstva na upravno | sodišče. Obč. svetnik Štefe povdarja, da se je informiral, da je poljedelsko ministrstvo izdalo svojo razsodbo na podlagi tehničnega poročila ministrstva za javna dela. Zato bi pritožba na n pravno sodišče ne uspela. Izključeno je, da dobi ljubljansko mesto konccsijo. Kaj je sedaj narediti? Edino pametno bi bilo, ker je gotovo, da dežela gradi elektrarno, da ljubljanski župan stopi do deželnega odbora in izkuša z deželo priti do dogovora glede dobave električnega toka za potrebe mestnega prebivalstva. Popolnoma jasno je, d a je mestna pa r n a e 1 e k t r a r n a popolno m a na koncu, ker st roji sc v kratkem izrabijo, ni sc p a p o-skrbelo za amortizira n j e investiranega kapitala, tako cla bo Ireba za prenovitev parne ccnlrale najeti nov velik clolg, mecl tem ko ves stari dolg ni plačan. T a ko bo Ljubljana dolžnazadve elektrarni, za staro, ki je izrabljena, in za novo, ki bi jo morali narediti. To so nevzdržne razmere, pritožba je le nekako zavlačevanje, edin izhod iz te zagate je, da se v sporazumu z deželnim odborom reši vprašanje, kako nadalje preskrbovati mestno prebivalstvo z električnim tokom. Za davkoplačevalca je končno vseeno, ali plačuje električni tok mestu ali deželi (Klici: Oho!), to je edino samo stvar gospodarske špekulacije. Noben davkoplačevalec se ne L,» pritožil, če se nam posreči od dežele dobiti cenejši električni tok, kot bi ga moglo mesto oddajati. Da mesto ne izgubi vsega, kar je doslej žrtvovalo za elektrarno, je edina pot mirni sporazum z deželnim odborom. Naš klub želi, da župan takoj nastopi to pot. Mestna občina se doslej pač ni pokazala kot dobro gospodarico z mestno elektrarno in napram občinstvu tudi nc s posebno cenenim električnim tokom. Dr. Novak odgovarja, da po njegovem mnenju pripada vodna sila Ljubljanice v prvi vrsti Ljubljani. Glede mestne parne elektrarne omenja, da jc dosedaj iz lastne rezerve nabavila vse nove stroje, ki jih je potrebovala. Res pa je, da mestna elektrarna v pri-hodnjosti ne bo več zadoščala, zato bi ravno mesto nujno rabilo elektrarno ob Ljubljanici, medtem ko bi služila sedanja elektrarna za rezervo. (Klici: Vaša elektrika je silno draga!) Nato je bil odsekov predlog sprejet z liberalnimi in nemškimi glasovi. Za naše pravice na Koroškem, O samostalnem predlogu obč. svetnika Štcfeta glede zapostavljanja slovenščine pri železniškem uradu v Celovcu je poročal v imenu pravnega odseka dr. Novak. Predlog zahteva v prvi vrsti, cla sc staro ime Ljubljana pri železnici mora razumeti in sc slovenske zahteve po voznem listku »Ljubljana« v Celovcu ne sme odklanjati. Poročevalec je povdarjal, da kaže zadeva, o kateri se razpravlja, neskončno verigo zapostavljanj slovenskih pravic od strani javnih funkcionarjih. Prebivalstvo kranjske dežele, kakor tudi mesto Ljubljana samo je po svojih prometnih in drugih stikih v toliki meri interesirano pri razmerah na Koroškem, da jc ljubljanski občinski svet, gotovo kompetenten, da razpravlja o tej zadevi. Slovenski jezik jc na Koroškem deželni jezik, zato je vsak uradnik dolžan poslovati s slovenskimi strankami slovensko in jc vsakdo upravičen, zahtevati na kolodvorih vožne listke v slovenskem jeziku. Ako se utegnejo oblasti izgovarjati, da nimajo sposobnih uradnikov, je umesten edino ta odgovor, da so dolžne nastavljati slovenščine zmožne. Odsek predlaga, naj občinski svet odločno protestira proti preziranju starega imena kranjskega stolnega mesta. Ljubljana, za katerega bi moral vedeti vsak javni uradnik, ud strani iavnih organov pri državnih železnicah na Koroškem in drugod. Ta protest naj se sporoči vsem mero d a j ni m f a k tor j e m. Občinski svetnik Štefe si pridržuje, da poda nabrano podatke direktno magistratu, da jih porabi v pi'itožbi, Želi, da bi sc predlog soglasno sprejel, ker tako bi sc pokazalo, koliko je tudi nemški stranki resno za pošteno narodno spravo v Avstriji. Povdarja, da je to, kar se scclaj godi na Koroškem pri železnicah, samolastnost nekaterih ljudi, popolnoma proti c e s a r s k i n a-r e d h i z dno 16. novembra 1851. Obč. svetnik Pustoslcmšek omenja, da se tako kot na Koroškem gode tudi na jugu krivice Slovencem, kar najbolje dokazujejo dogodki na tržaški trgovski šoli »H e v o 1 t e 11 i«. Zato stavi sledeči dodatni predlog: Občinski svet ljubljanski izreka svoje ogorčenje nad nečuvenimi dogodki na trgovski akademiji »Revoltelli« v Trstu, kjer so bili jugoslovanski dijaki brutalno napadeni zgolj radi tega, ker so govorili v svoji materinščini; obsoja te vsaki kulturi in civilizaciji v obraz bijoče dogodke, izraža jugoslovanskemu dijaštvu, borečemu se za pravico materinskega jezika, tople simpatije in poziva vlado, naj take barbarske dogodke prepreči enkrat za vselej s tem, da ustanovi v Trstu jugoslovansko tr^ govsko akademijo. Dr. A m b r o s i t s c h izjavi, da bo njegov klub glasoval proti predlogu odseka, ker ne gre, da bi se ljubljanski občinski svet vmešaval v interne zadeve celovške občine. Kaj bi rekel ljubljanski občinski svet, ako bi celovška občina, zahtevala v Ljubljani dvojezične napise? Obč. svetnik Štefe izjavi, da se klub S. L. S. s polnim srcem pridružuje predlogu svetnika Pustoslemška. Kar se pa tiče predgovornika, povdarja, da je silno značilno, kako si Nemci predstavljajo narodno spravo v Avstriji, ako si tako stališče proti upravičeni zahtevi, ko se gre, da dobimo veljavo imenu našega mesta, upajo zavzeti v ljubljanskem občinskem svetu, kjer se ne morejo pritoževati, da bi se jim godila kaka krivica. Mi Slovenci pa imamo popolno pravico zahtevati, da se nas nc zasmehuje in zaničuje, ako zahtevamo vozne listke na železnicah slovensko. Nemce se v ljubljanskem občinskem svetu in na magistratu vedno popolnoma r a z u m e , nas se pa noče razumeti, ako zahtevamo vozne listke v slovenskem jeziku. Edino u m e s t e n o d-govor n a to bi bil, da b i n e m-š k i ljubljanski občinski svetniki v bodoče nc dobivali več n o v o v p e 1 j a n i h nemških vabil k sejam občinskega sveta ljubljanskega. Ako se na vsak način noče imeti narodna sprava, jiotem se nam nikakor ne sme zameriti, da se poslužujemo vseh mogočih sredstev za obrambo svojih pravic. Nikakor pa. ne moremo dopustiti, cla bi nemškonacionalne gospodične v javnih uradih nastopale samolastno g Sede. rabe slovenščine kot uradnega jezika, in to morda celo brez direktnih navodil višjih odgovornih oblasti. Obč. svetnik Pammer pravi, da. se nemški občinski svetniki ne bodo pustili ovirati v izpolnjevanju zastopstva svojih volilcev. (Klici: Saj vi v Cc-lovcu lahko »Laibach« zahtevate!) Obč. svetnik Pustoslemšek zavrača dr. Ambrositscha, da se občinski svet ne umešava v interne zadeve dežele Koroške, niti mesta Celovec, ako apelira na upravo državnih železnic. Potegujemo se za pravice, jamčene po zakonu, kar pa ni nobeno vmešavanje v interne zadeve Koroške ali Celovca. Občinski svetnik Štefe naglasa, da najdejo pot na Kranjsko pisma iz Nemčije, ki so samo slovensko naslovljena. «\ui bi Nemci uu. Kuro^cgj 4a- volili Slovencem vsaj toliko pravic, kolikor jih ti uživajo v Nemčiji sami. Kako bi Nemci vpili, ako bi kak uradnik v Ljubljani ne hotel dati voznega listka »nach Gottschee«. In vendar je nemščina na Kranjskem ravno tako deželni jezik, kakor slovenščina na Koroškem. Če bi se stvai'i tako razvijale, kakor hočejo naši Nemci, bi se končno znalo celo v Ljubljani zgoditi, da bi moral kdo, ki se hoče peljati na Jožico, prostiti vozni listek za Igelchen, za Spodnji Kašelj v Unterhusten, za Zgornji Kašelj pa v Oberhusten. (Ve-solost.) S svojim ostrim nemškonacio-nalizmom se Nemci sami smešijo. Občinski svetnik K r i s t a n pravi, da se celi zadevi pripisuje večja važnost kot ji gre. Prepričan, da se s stavljenima predlogoma ne bo ničesar doseglo. Vse skupaj nima večjega pomena kot kaka demonstracija. Kar se tiče dogodkov v Trstu, bi se ne upal glasovati za predlog, ker so znani samo iz časopisov in teče zaradi njih kazenska preiskava, vsled česar ni umestno posegati vmes, dokler ni končana. Kar se tiče voznih listkov, ne bo protest občinskega sveta rešil te zadeve. Končno poudarja, da je kljub temu, da pripada mednarodni stranki, dober Slovenec, vendar pa s e bo odtegnil glasovanju o stavljenih predlogih. Poročevalec dr. N o v a k naglaša, da je stvar principielnega in vitalnega značaja. Ljubljanski občinski svet se mora zavedati, da je slovenske narodnosti in da se mora zavzeti za slovenske pravice. Vitalnega značaja pa je stvar zato, ker pride v poštev tudi krušno vprašanje. Z zapostavljanjem slovenskega jezika se bodo zapostavljali tudi Slovenci, ki ne bodo dobili na ta način kruha. Za kranjske Nemce se vedno potegujejo korporacije zunaj kranjskih meja, vendar še nihče ni rekel, da se vmešavajo v interne zadeve. Če pa meni Kristan, da bi bilo pametneje v tem pogledu molčati, je treba konštatirati, da bi se nas moralo zasmehovati in zaničevati, ako bi dogodke na Koroškem prezirali. Hočemo biti enakopravni z nemškim narodom in Avstrija sama bo srečna šele od onega trenutka dalje, ko bodo v njej vsi narodi enakopravni. (Štefe: Tako je, vsi narodi nosijo vojna bremena! Ploskanje.) Nato sta se predloga sprejela s slovenskimi glasovi. Razna poročila. Ugodi se prošnji »Zveze slovenskih igralcev in igralk« za pritrdilo zvezinim pravilom, ki določajo, da pripade premoženje novega društva mestni občini, ako se razdruži. Sprejme se na znanje poročilo finančnega odseka o računskih zaključkih mestne hranilnice ljubljanske in kreditnega društva mestne hranilnice za leto 1913. — Z ozirom na dopis deželnega odbora glede načrta zakona za pobiranje posebne občinske doklade na žganje v Ljubljani so se sprejeli tozadevni predlogi finančnega odseka. — Sklene se izposlovati pri vladi dovoljenje za pobiranje tlakarine v nadaljnjih petih letih in 6 vin. od gnane (doslej 4 vin.), 12 vin. od vprežne živine (doslej 8 vin.) za avtomobile 50 vin., za motorna kolesa 20 vin. in sicer v dvojni izmeri pri vstopu za vstop in za izstop.— Dovoli se 300 K podpore, da se udeleži sposobna učiteljica iz šentjakobske šole počitniškega tečaja za švedsko gimnastiko v Lincu. — Simon Gregorčičevi čitalnici se izplača podpora letnih 3000 K, ker jo finančni odsek mnenja, da se pritožba na deželni odbor proti mestnemu proračunu ne more raztezati na sklope občinskega sveta, ki so pravomočni in doslej neprekli-cani. • Prošnji »Slovenske krščansko-socialno zveze« za subvencijo za kuharske tečaje so ugodi in dovoli v ta namen 200 K, ki se izplačajo, ko bo mestni proračun odobren od deželnega odbora. Stavbne zadeve. Stavbnega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata glede določitve stavbnega sistema za nov Št. Pe-terski most se odobri. Z ozirom na to, da zahteva železniško ministrstvo, da se morajo mostovi, po katerih vozijo električno železnice, dimenzionirati kot železniški mostovi, se sklene zgraditi novi most z nosilcem s protiutežem in dimenzionirati kol, železniški most samo oni del mostu, po katerem vozi olektrična železnica. Glede zgradbe novega mostu čez Ljubljanico pri c. in kr. vojaškem oskrbovališču se sklene, da se delo odda, tvrdki Alpenlandische, Baugesell- , schaft za 31.500 K. Za zgradbo prispeva | vojna uprava 15.000 K. Dovoli se 1000 K za napravo varnostnih ograj na starih utrdbah na I Gradu. Tozadevno so zastopniki S. L. S. že opetovano dezali. Prošnji posestnikov v Ravnikarje-vi ulici za napravo vrtnih ograj pri njihovih hišah v tej ulici se ne ugodi.' Pri tej točki se je za ondotne hišne posestnike prav toplo potegnil občinbki svetnik Srebot. Poudarjal je, da je odsek o zadevi popplnoma napačno poučen. Zato je predlagal, da občinski svet ne sprejme odsekovega predloga, temuč vrne poročilo odseku in mu naroči, da se o zadevi natančneje informira, in občinskemu svetu čimprejo znova poroča. Ker je pa zadeva v tesni zvezi z ureditvijo ali regulacijo Ravni-karjeve ulice, je občinski svetnik Sre-bot zadevo nekoliko obširneje pojasnil. Morebiti je ni v Ljubljani ulice, ki bi toliko časa čakala na ureditev kakor Ravnikarjeva. Šele po enajstletnih prošnjah je magistrat ' dal napraviti kanal, a zagrešil pri tem polovičarstvo. Izkopal je kanal, ni pa napravil obcestnih jarkov ali žlebov, tako da voda ne more do požiralnikov in stoje tudi še zdaj ob vsakem deževju velike luže, ker se steka tja voda iz sosednjih ulic. S kanalom naj bi magistrat napravil tudi žlebove. I sodil bi si opozoriti slavni občinski svet na obljubo bivšega župana Hribarja, ki je posestnikom v Cegnarjevi, Zalokarjevi in Ravnikarje-vi ulici obljubil, da jim napravi ne samo kanal, ampak tudi tlakuje hodnike, izkoplje žlebove in povrne stroške za žičaste ograje, če prepuste brezplačno svet za hodnike. To so posestniki tudi res storili. Dočim je pa župan, oziroma magistrat posestnikom v Cegnarjevi in Zalokarjevi ulici obljubo izpolnil, je posestnikom v Ravnikarjevi ulici ni držal! Magistrat je sicer postavil v proračun za leto 1913. 5500 K za tlakovanje in 2200 K za žičaste ograje. A finančni odsek je ti postavki črtal Zdi se mi pa, da je ureditev te ulice veliko bolj potrebna, kakor marsikatera dru-ga zadeva, za katero je finančni odsek kljub vsem težkočam vedel najti pokritje. Če je g. poročevalec v odseku govoril o 15.000 K, ki bi jih regulacija stala, potem spadajo pod to res veliko vsoto tudi stroški za kanal. Tega pa, kakor gospodje lahko povzamete iz mojih izvajanj, ulica že ima. Preostanejo torej le še žlebovi, tlakovanje in žičaste ograje. Za zadnji dve napravi je proračunil magistrat stroške, kakor sem preje omenil, na 7700 in na 2200 K. Toda po mojem, mnenju bi zadostovalo 700 do 800 Iv za vse ograje. Ker je po županovi obljubi dolžan povrniti stroške le za navadne žičaste ograje ob hrastovih kolih. Prosim torej slavni občinski svet, da uvažuje moja izvajanja, vrne odseku poročilo in mu naroči, da se o zadevi informira in slavnemu svetu čimpreje poroča. Magistratu pa priporočam, da se vendar enkrat pošteno pobriga za končno popolno ureditev Ravnikarjeve ulice in postavi za to potrebno vsoto v prihodnji proračun. Ulica leži tik za Martinovo cesto, pa je bolj zanemarjena, ko marsikatera, ki je bolj oddaljena od mestnega središča. — Večina je, kakor zgoraj rečeno, prešla preko teh izvajanj in sprejela odsekov predlog. Prošnji Fr. Novaka in Marije Ma-renko za razdelitev njujine parcele v Jeranovi ulici na dve stavbišči se ugodi. — Prošnji Josipa Tribuča in Josipa Cihlara za premembo parcelačne-ga načrta za, njujina stavbišča ob Dunajski in Vodovodni cesti se ugodi. — Prošnji dr. Ivana Oražna za spremembo razdelitve nekaterih stavbenih parcel njegovega stavbišča na Friškovcu se ugodi. Sklene se prepovedati vožnjo in ježo po Kolizejski ulici od strani Anton Knezove ulice. — Za, poprave in povečanje centralno kurjave v tivolski vrtnariji se dovoli 700 K in odda delo tvrdki Viljem Brückner v Gradcu. — Poročilo direktorija mestne zastavljalnice glede premembo nekaterih določil Statuta mestne zastavljalnice se odobri in sprejmejo tozadevni predlogi. Slovensko gledališče. Končno je poročal občinski svetnik E. Kristan o delu gledališke komisijo. Da bi se uredilo gledališko vprašanje, je sklicala gledališka komisija anketo, ki se je pa ni hotel udeležiti deželni odbor. Zato konštatira gledališka komisija, da ni nobenega upanja, da Iti se letos rešila kriza in da moramo računati s tem, da letos ne bo gledišča, ako zadeve ne uredi morda deželni odbor sam. Občinski svetnik R e i s n e r predlaga, naj se vzame poročilo načelnika gledališko komisijo na znanje, dodatno pa predlaga, naj se gledališka komisija rnzide. Občinski svetnik Štefe predlaga, naj se o obeh predlogih glasuje ločeno. Predloga sta bila oba sprejeta. Zaj razpust glediške komisije so glasovali liberalci in Nemci proti razpustu občinski svetniki S. L. S. Samostalni predlogi občinskih svetnikov S. L. S. Občinski svetnik Tomaž Novak je vložil naslednji, samostalni predlog: Mestni magistrat ljubljanski naj stopi v dogovor s Kranjsko deželo glede zgradbe mostu iz Črne vasi čez Ljubljanico na Rakovo jelšo. — ObČ. svet, Ivan Štefe je vložil daljši predlog za boljšo in praktičnejo zvezo dolenjskih vlakov z Ljubljano. Vprašanja. Koncem seje je obč. svetnik Jeglič stavil vprašanje na župana, ali hoče preskrbeti, da se na postajališčih električne cestne železnice ceste nasujejo ali pa blato odstrani, da ne bo treba pasantom stati v blatu. — Istotako je obč. svetnik Marinko stavil vprašanje, ali hoče župan preskrbeti, da se mestne ceste, zlasti Radeckijeva cesta, popravijo vsaj v toliko, da ne bodo visoko štrleli iz njih hidranti, kar je nevarno za voznike avtomobiliste in pasante. Nato se zaključi javna seja. V tajni seji se je Mariji Brož zvišala pokojnina na 400 K. — Učitelj na dekliškem liceju Jug se stalno nastavi in se mu izposlu-je naslov profesor. — Za učiteljice na mestnem liceju se imenujejo Albina Zalar, Frida Kleč, Ivana Petek. — Koncesijo za avtomobilne vožnje z določili, da mora stalno imeti vozove pred kolodvorom in Slonom, dobi Pavel Štele. — Viktoriji Korinšek se dovoli prenos izkuharske koncesije v Florijansko ulico 23. — Prošnji Pavle Mrak za prenos gostilniške koncesije v Cerkveno ulico 21 se ne ugodi. — Antoniji Kutnik se dovoli, da sme prodajati k čaju konjak in rum. — Matevžu Ravniharju se dovoli prenos koncesije s sv. Jakoba trgav Hradeckega vas 76. — Jakobu Strletu se prošnjo za gostilniško koncesijo odkloni, češ, da ni nobena koncesija prosta. Dnevne noviceo '+ S takimi ljudmi se ne more polemizirati. Naš članek o jugoslovanskem nacionalističnem gibanju je vzbudil občo pozornost kakor tudi naša izvajanja o pravoslavju. Pisali smo skrajno objektivno in presojali ves problem z najvišjega vidika. Tako so nas tudi vsi razumeli. »Aeramer Tagblatt«, ki nam gotovo ni prijazen, je naš članek ekscerpiral in njegov smisel tudi pravilno zadel. Ni dvoma, da nam bodo tudi odgovarjali in smo mi seveda pripravljeni stvar pošteno diskutirati. Kaj pa »Slovenski Narod«? Dočim niso niti najradikalnejši jugoslovanski nacionalistični listi na naših izvajanjih našli kaj sovražnega, se »Slov. Narod« laže, da smo v njih mladino »clenunci-rali«. Zdaj naj kdo, ki je naša članka bral — naj bo našega naziranja ali ne — reče, če ni to infamija, vredna one, ko nam je ta list oh isti priliki podtikal, da smo sovražniki slovanskega bogoslužja. Piši pošteno, kakor hočeš, iz tega lista ne boš dobil drugega odgovora, kakor kepo blata. Sicer pa naj »Narod« le ne bo preveč predrzen. Mi smo nacionalistično mladinsko gibanje popolnoma sine ira et studio ocenili, kar nam bodo omladinci sami priznali, tisti pa, ki je prvi jugoslovansko nacionalistično gibanje, čim se je na Slovenskem pojavilo, res takoj denunciral In celo kot smrkolinsko označil, ni bil nobeden drugi nego »Slovenski Narod«! To ves svet ve! + Uradno poročilo o stanju ljudskega šolstva na Kranjskem, ki je bilo doslej samo nemško, bo odslej c. kr. deželni šolski svet izdajal dvojezično. + Kaj »Slovenski Narod« veseli? »Narod« ima veliko veselje na tem, da je sklenila Kranjska industrijska družba, da prenese svoj sedež na Dunaj. »Narod« tudi tolaži družbo, da »Slo-venčeva« grožnja, diferencirati doklade tako, da bi tiste družbe, ki imajo obrtne naprave v deželi, sedež pa na Dunaju, plačevale več, ne drži, ker bi baje vlada v to ne, privolila. A to se bo izpeljalo, ker je to soglasna zahteva vseh dežela. V tem vprašanju bodo šle vse, dežele s Kranjsko. Sicer je pa s takimi selitvami Ljubljana bolj prizadeta kot dežela, in mi vprašamo ljubljanskega župana, ali se mu zdi pisanje »Narodovo« za Ljubljano koristno? i Izkoriščanje vodnih sil. V Solil o g r a d u seje vršilo zborovanje o sistematičnem izkoriščanju vodnih sil v alpskih deželah. Posvet se jo vršil pri deželnem odboru in udeležili so so ga zastopniki nemških alpskih deželnih zastopov, trgovski in obrtnih zbornic in velike industrije. Referent je v svojem poročilu naglašal, da k r a n j s k a d e-ž o 1 a v t e m vprašanju pred-n j a č i vse m d r u g i m v enot- nem, velikem zistemu, s katerim se to vprašanje tu izvaja. Sklenilo se je, da se naj deželni odbori vseh alpskih dežela združijo in naj izvedejo skupno preskrbo dežela po električnih daljnovodih iz hidroelek-tričnih central, ki se naj zistematično situirajo. Osnuje se naj državno električno omrežje. — Obravnava tega posveta je najboljša apologija kranjskega deželnega odbora. Tudi oni, ki so šli na plan, da bi proklinjali, mörajo blagoslavljati. Celo nasprotniki morajo sedaj že priznati, da je delo kranjskega deželnega odbora vzorno tudi za druge. Ali bodo pa druge kronovine zmožne ta zgled tudi posnemali, je vprašanje. Kajti redki so možje, ki bi iz nesebične požrtvovalnosti za javno korist vzeli nase tako hud in nehvaležen boj proti kapitalizmu s svojimi egoističnimi interesi na eni in gonji domačih političnih nasprotnikov na drugi strani, kakor so to storili možje S. L. S. v kranjskem deželnem odboru. A prava ideja napreduje — in to nas veseli. I Saniranje deželnih financ — t) težavami. Deželne finance Moravske so v jako žalostnem stanju. Dasi so tam doklade veliko večje kot na Kidanj* skem, si mora dežela pomagati z velikimi visečimi dolgovi. V deželnem zboru imajo večino liberalni poslanci obeh narodnosti, ki se niso upali lotiti saniranja deželnih financ. Sedaj pa uvide« vajo, da bo treba vendar ugrizniti v to kislo jabolko, sicer pride dežela V gospodarski polom. Slednjič so se dorne« nili, da pridejo češki in nemški liberal* ni poslanci skupaj k posvetu, kako re« siti to težavno vprašanje. Pa strah pred volilci je velik. Da bi pred volilci zakrili pravi namen, so dali v javnost, da se vrše pogajanja o narodnostnem sporazumu. Pa volilec ima dober nos, ifl nemški liberalni davkoplačevalci so takoj zaslutili, da se gre za zvišanje dav« kov ter dvignili hudo protiagitacijo« Liberalni poslanci obeh taborov se zaman trudijo to gibanje pomiriti. Pa zgoditi se po moralo, kar je neizogibno. Deželni glavar grof Serenyi je sklical sedaj načelnike vseh strank na posvet, kako bi to zadevo izpeljali. — Ta zgled nam potrjuje, kar smo že opetovano pisali, da je bilo saniranje kranjskih deželnih financ le na ta način mogoče, kakor ga je izpeljala Slovenska Ljudska Stranka. + Jugoslovanski nacionalizem. V* šumi novih nacionalističnih glasil je začela zdaj izhajati v Zagrebu »Nova Riječ«, ki je videti več ali manj oficioz-no glasilo jugoslovanskih nacionalistov. Njen program je narodno ujedi-njenje Hrvatov, Srbov in Slovencev. To je njena »dogma, filozofija, religija«. Starih državnih meja rušiti in novih zgraditi ne misli. »Ko bo nacionalna energija Jugoslovanov koncentrirana, bo sama našla svojo formo«. Predvsem zahteva naravnih pravic vsakemu izmed jugoslovanskih narodov. Denun-ciacij se ne boji in če oblast misli to gibanje zajeziti, je »kakor da bi hotel kdo z roko pokriti vulkan«. O veri list še ne govori, pač pa o »klerovih privilegijih« in »slabem vplivu klerikalizma na Kranjskem na denarno gospodarstvo«. Duh je pa popolnoma versko-in-diferentistični. List nastopa ostro proti madjarskemu ekspropriacijskemu zakonu. Ima tudi slovenski dopis in bo izhajal kot tednik. + Zveza Orlov in Kranjska Pofl-zveza vabita k seji, ki se vrši v četrtek točno ob 6. uri zvečer v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. Ker je dnevni red važen, se prosi polnošte-vilne udeležbe. -f Nezgodno zavarovanje rudarjev je uveljavljeno s § 14. Današnja »Wiener Zeitung« objavlja cesarski odlok, ki odreja, da se rudarji za slučaj nezgode morajo zavarovati. Ustreženo je tako dolgoletni želji rudarjev. Vladna predloga o socialnem zavarovanju sicer predlaga nezgodno zavarovanje rudarjev, a ker se ne ve, kdaj se ta predloga vzakoni, je vlada lani predložila zakonski načrt o rudarskem nezgodnem zavarovanju, ki ga je zbornica z nekaterimi izpremembami sklenila. Ker se je pa zbornica odgodila, gosposka zbornica načrta ni mogla rešiti in je vlada zato rudarski nezgodni zavarovalni načrt proglasila s § 14. kot postavo. -r Zagrebški občinski svet dovolil 1000 kron hrvaški šoli v Trstu. Zagrebški občinski svet je na predlog obč. svetnika Vrbaniča. sklenil ob dogodkih na. tržaški Revoltelli hrvaški mladini izraziti svoje simpatije in je dovolil hrvaški šoli v Trstu 1000 kron podpore, — Epilog k pravdi Šinkovec—Notar. Pod tem zaglavjem je prinesel v zadnjem času Slovenski Narod«- pamflel pa gosp. duhovnega svetnika Šinkovca. Kaj drugega od Naroda« nismo pričakovali. Če te pri sodišču kot pristaša Slovenske Ljudske Stranke obsodijo, kričijo: -'Glejte, celo pravično sodišče jih je moralo obsoditi. Ako ni naš pristaš obsojen in na- sprotnik pravdo izgubi, takrat je pa ali sodišče krivično, ali pa priče. V slučaju Šinkovec—Notar dajejo krivdo tožniku Notarju samemu. Zakaj? Ker jc kot stranka zaslišan v bistvu isto izpovedal, kar je prej vedno trdil duhovni svetnik Šinkovec, Na izpoved Notarjevo samo jc sodišče največ svoje sodbe naslonilo. Sodba je stopila v moč in je pravda defi-nitivno končana, + Kranjska industrijska družba namerava opustiti svoje plavže in tvornšce žrebljev na Kranjskem? »Tagespošta« objavlja poročilo iz Ljubljane: Če kranjski deželni odbor izvede svoj načrt in. uvede novo diferenciranjc davkov za podjetja, ki imajo svoj sedež izven dežele, prenese Kranjska industrijska družba, ko ugasne zadnja Martinova peč (plavž), svoje plavže in tvornice žrebliev ter vso obrat v Skedenj pri Trstu. — Izjava. Z oziront na svojo soudeležbo pri akciji za regulacijo učiteljskih plač konštatiram, da kar sem storil, je bilo na prošnjo predsednika gorenjske podružnice »SI. zveze«, tozadevnega telegrama na ministrskega predsednika pa jaz Še podpisal nisem. — Nadučitelj Julij Slapšak. — Deček zažgal bratovo kočo. Franc Sluga ima malo bajto v bližini vasi Drago-mera in nekaj zemljišča. Ker se nahaja sedaj v Ameriki, oskrbuje to posestvo Janez Filipič, posestnik v Logu, ki je obenem tudi varuh llletnemu Filipu Sluga, katerega ima, ker so mu starši pomrli, v svoji oskrbi. Dne 31. marca t. 1. se je pa pokazal ogenj na strehi na samem stoječe Slugove bajte ter jo v kratkem vpepelil. Škoda znaša 1000 K, ki pa je z zavarovalnino pokrita. Ogenj je zanetil llletni deček Filip Sluga, kar sam priznava. Pravi, da je šel okoli 7. ure zvečer iz Dragomera v Log mimo bajte svojega brata. Tu zapazi na Mauserjevi njivi, ki je sto korakov od omenjene bajte oddaljena, nekaj ognja, od katerega je v svoji otroški hudomušnosti vrgel košček žerjavke na slamnato streho bratove koče, ki je bila v hipu v plamenu. Fantič je nato mirno odkorakal domov, — Zapuščina v hrvaške rodoljubne svrhe. V Slatini na Hrvaškem jc umrl tamošnji poštar Dragotin JDerežan, ki je svojo 40.000 K vredno hišo zapustil polovico »Hrvatski Narodni Straži«, polovico pa »Društvu Ciril-Mctodovih zidarjev« ki zbirajo doneske za hrvaške šole v narodno ogroženih krajih. — Dal Bog »Slovenski Straži« takih oporok! -t- Rokovnjači v tržiškl okolici. Iz Križa pri Tržiču se piše: Po naši okolici se klatita že nekaj časa dva tatova, ki sta izvršila več tatvin po raznih hišah. Najraje pobirata jestvine in denar, hranilnih knjižic ne marata. Skrivala sta se v razvalinah bistriškega gradu. Več dni se ju jc zasledovalo, blizu ¿0 orožnikov je bilo na nogah, a niso ju mogli vjeti, dasi sla obiskala več gostiln v naši okolici. Oba sta bila delavca tržiške predilnice, eden je domačin iz Križa. Zašel jc baje na to žalostno pot po branju slabih romanov. Občinstvo jc v velikem strahu pred njima. Grozno dejanje Kranjca. Z Dunaja ¡poročajo: Delavec Macura, doma s Kranjskega, je povprašal za delo pri logarju Schellenastu v Grabemvegu pri Pottensteinu. Ker ni dobil dela, je potegnil nož in zabodel na cesti hlapca Schmidta, ki je bil takoj mrtev. Nato je hitel Macura v logarjevo hišo, snel puško s stene in hotel streljati na lesne delavce, ki so prihajali po cesti. Schel-lenast je nato ustrelil na Macuro. Težko ranjenega Macuro so prepeljali v bolnišnico dunajskega deželnega sodišča. — Nasilen berač. Martin Gorjanc, 45-letni dninar, je v Preski od hiše do hipe beračil. Ker jc bil nekoliko pijan in nadležen, so ga iz več hiš brez daru odpravili, kar ga je tako raztogotilo, da je vpričo otrok jel preklinjati in nesramno govoriti. Pri farovškem vrtu je razbil vrata, ker mu ni pustil cerkvenik iti beračit v farovž. Zaradi teh nasilnosti so bili ljudje primo-rani. poklicati orožnike, ki so ga odpeljali v varno zavetišče, — Ljubezniv sin. 29. marca je tolkel Franc Merše, dninar v Zgor. Gameljnih, svojega očeta Jakoba Meršeta s polenom po glavi in životu in ga znatno poškodoval. Vzrok je baje ta, da je žena Jakoba. Meršeta, Marija, brez moževe vednosti prodala neko kravo in izkupilo delila s sinom in da sin svojemu očetu na zahtevo ta denar ni hotel izročiti. — Ljubeznivi sin se zagovarja s tem, da mu jc oče pri tem grozil z nožem in da se je moral braniti. — Zaradi motenja vere so se morali danes dopoldne zagovarjati pred deželnim sodiščem v Ljubljani Nikolaj Šprohar, hlapec v Suhorju, Jožef Kapelj, posestnikov sin v Suhorju, Janez Volk, posestnikov sin Suhorju, in Jakob Biščak, delavec iz Buj. Vsi štirje so bili obtoženi pregreška po § 303. k. z. — 18. januarja t. 1. 50 namreč med povzdigovanjem pri maši v cerkvi na Suhorju — zlasti prvi trije — uganjali razne neumnosti, s čemur so motili po- božnost vernikov. — Sodišče je vse štiri oprostilo in izreklo, da se ni moglo dokazati, da so imeli s smehom namen motiti vernike. O POLETNEM ZASEDANJU DRŽAVNEGA ZBORA. Krščanskosocialni poslanci so 7. t. m. na Dunaju konferirali o aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih. Strankarska korespondenca kršč.-soc. stranke pa poroča, da nameravajo voditelji strank ob zasedanju delegacij v Budimpešti razpravljati z vlado o pogojih za poletno zasedanje državnega zbora. Stranke naj bi se dogovorile za omejen deloven načrt. Izločile naj bi se vse zadeve, ki bi lahko zadele narodno občutljivost. Sicer pa na uspeh budim-peštanskih dogovorov tudi nemški nacio-nalci ne upajo. KORUPCIJA V MLADOČEŠKEM TABORU. Glavni tajnik mladočeške stranke Susz jc povedal praškemu občinskemu svetniku Matušu, da je dobil odvetnik Vejvara 324.000 kron za prodajo zemljišč. Nekaj je od te vsote, dal tudi drugim osebam. Seznam onih oseb v mestni hiši, ki so pri nakupu zemljišč od občine vzeli denar, ima bivši poslanec in občinski svetnik Černohorsky. Bojna pesem kranlskin Nemcev - „Die WflcM on der Mir. »Laibacher Schulzeitung«, katero je časih moral imeti naročeno vsak kranjski učitelj, ako je hotel, da so ga pustili v miru živeti, je priobčila te dni na čelu lista naslednjo pesem: »Die Wacht an der Adria«. Heil deutsche Mark im schönen Süden Vom heiß umworb'nen Meer bespült! Hier wird der Deutsche nie e r m ü d e n. Er kämpf, solang er Kraft noch fühlt! Das merkt euch Welsche, merkt euch Wenden. Iiier ist der Deutsche auch zu Haus! Wir haben es aus Ahnenbänden, Und halten tapfer dahier aus. Und wenn zu euch das »War« nicht redet Wohlan! Hier ist die Gegenwart ; Was eure Vater einst verödet, Durch deutschen Flcis zum Eden ward. Wo einst die Menschen Siechtum fanden Da werden Kranke jetzt gesund. Und wo einst Trümmerhaufen standen, Prangt Haus am Haus auf Gartengrund ! Und wo wir uns ein Heim errungen, W i r d d e u t s c h d er Bode n , d a es steht; Vom Geist des deutschen »Einst« durchdrungen, Vom Sturm des deutschen »Jetzt« umweht. Drum wagt es nichL, uns fremd zu nennen, Wo deutsche Kämpen einst gehaust, Wo wieder cleutschc Herzen brennen, Und deutsch ein stolzes Trutzlied braust. »Heil, Heimat, dir! Viel Feinde dräuen, Doch gilt cler Spruch: Viel Feind, viel Ehr'!« Wir wollen Kamp! und Not nicht scheuen: >: Fest steht und treu die Wacht am Meer!« Oče te bojne pesmi kranjskih Nemcev ni podpisan. Posebno pogumen ta. junak ni. Njegova sramežljivost nam škoro dokazuje, da je oče te pesmi gotovo kak kranjski nemškutar. Za nas je zelo zanimivo, da take hujskarijo priobčuje list, katerega vodi »k. k. Bezirksschulinspektor tir. II. Svoboda.« Čc bi bila pravica, bi moral mož, v ko-jega listu sc objavlja tak načelu narodnega miru tako v obraz bijoči bojni klic, dobiti svoj moment o. Primorje je avstrijska, izključno Slovanom in deloma Italijanom pripadajoča dežela, kjer sme tudi vsak drugi bivati, ako pravega lastnika, njegovo zgodovino in jezik spoštuje in sc varuje vsakih po dejanskih razmerah neopravičenih provokacij. Če bi bil Slovenec v Celovcu tako hujskarijo priobčil, bi bil predmet najljutejše reakcije od nemške strani. Pri nas pa izhajajo take stvari pod firmo cesarsko kraljevega okrajnega šolskega nadzornika! Naročajte „Slovenca"! PRESTOLONASLEDNIK V MONA-. 1 KOVEM. j Nadvojvoda prestolonasled. Franc Ferdinand pride dpe 14. t. m. v cesarje-^v0(111 imenu v Monakovo, da obišče ofi-i cijclno bavarski dvor. NAŠ POSLANIK ODPOTOVAL V PE-TERBURG. Z Dunaja sc poroča, da je dno ti. t. hi. odpotoval avstro - ogrski poslanik gi'of Szapary v Poterburg. ČRNA GORA POMNOŽI OBMEJNE STRAŽE. Z ozirom na albansko mobilizacijo jc sklenila črnogorska vlada, da pomnoži svoje obmejne straže ob albanski meji, čc se tudi v severni Albaniji mobilizira. VPRAŠANJE SRBSKEGA KONKOR-DATA. Neki list v Napolju je poročal, da bi poganjanja o konkordatu s Srbijo žc ratificirali, če bi nc bila Avstro-Ogrska zahtevala višjega nadzorstva nad konkorda-tom. Vatikan glede na to izjavlja, da se je glede na konkordat s Srbijo le neobvezno pogajal in da ni v Vatikanu o kakem ugovoru Avstro-Ogrske nič znanega. ANGLEŠKI KRALJ NE POTUJE V RUSIJO. V Windsoru ni znano, da bi angleški kralj letos potoval v Rusijo. VSTAJA ULSTRČANOV. Iz Londona se poroča, da jc več par-nikov v nedeljo izkrcalo v Ulstru veliko pušk in 24 strojnih pušk. PREPREČEN NAPAD NA INDIJSKEGA PODKRALJA. Veliko pozornost vzbuja v Londonu sodna razprava proti več Indijcem, ki so nameravali napasti indijskega podkralja. Obtožena sta tudi dva učitelja jaipur-skega princa. BOLEZEN ŠVEDSKEGA KRALJA. Zdravniki izjavljajo, da boleha švedski kralj na rani v želodcu. Bolezen sc je zadnji čas poslabšala. Zdravniki upajo, da z operacijo kralju vrnejo zdravje. Štajerske novice. š S, K, S. Z. za štajersko ima združenih zdaj 107 društev; naša štajerska zveza je ob lanskem občnem zboru štela 154 društev, smo torej napredovali za celih 13 društev. Mladeniških zvez imamo 61, Dekliških zvez 77; torej skupaj 138 zvez. Orlovska organizacija napreduje od dne do dne, o čemer priča lepo število orlovskih oddelkov. S. K. S. Z. je priredila v preteklem društvenem letu štiri enodnevne in en večdnevni dobro obiskani poučni tečaj in romarska vlaka na Brezje in v Marijino Celje. Zveza jako marljivo deluje v narodno-obrambnem zmislu, in sicer z razširjanjem slovenskih knjig in časnikov v narodno ogroženih krajih. Samih časnikov razpošilja v le kraje okoli 500 in knjig je razposlala lolos 393. Knjižnica je štela v preteklem društve-i nem letu 7006 raznovrstnih knjig. Na raznih prireditvah so govorili: dr. Hohnjec 64krat, dr. Korošec 22krat, dr. Verstovšck 14krat, dr. Kovačič 7krat, dr. Medved 18krat, dr. Leskova 1* 17krat, dr. Jerovšek -ikra t, dr. Voble 6krat, Žo-bot 30krat, Pušenjak 15krat, župnik Gomilšek ¿lkrat. Dohodkov jc imela zveza 1117 K 32 vin., in stroškov 434 K 89 vin.; torej je čisti preostanek 682 K 43 vin. Po občnem zboru se jc vršila prva odliorova seja, pri kateri sc jc konstituiral sledeči odbor: dr. Korošec, predsednik; dr. Hohnjec, podpredsednik: Vinko Žolgar, blagajnik; Fertlo, Lcskovar, tajnik. š Dobitek razredne loterije 705,000 K je dobila neka graška družba sedmih eseb. Dve osminki dobi neki graški nad-poročnik, po eno osminko dobe: neki graški polkovnik, oče več otrok, neki starejši mali trgovec, ki živi od podpor svojega sina, dve ubogi šivilji, neki zavarovalni tajnik in neki mali železniški uradnik, ki mora dobitek deliti s sedmimi kolegi. š Odstopil je župan v Slovenski Bistrici, Stiger. š Stavka krojaških pomočnikov. V Mariboru je stavka krojaških pomočnikov končana, v Gradcu se pa stavka nadaljuje. ---Svojo ženo umoril. V Ptujski okolici sta. živela zakonska F ras v vodnih prepirih. Mož je s svojo ženo zelo grdo ravnal. Večkrat je žena tožila pri sosedih, da mož ž njo zelo nečloveško postopa. V eni zadnjih noči jc prišel mož od nekod domov. Začel je z ženo zopet prepir. Vzel jc nato verigo in jo zadrgnil ženi okolu vratu, cla jo jc sko- LloMlaoske novice. lj Na znanje. Sporoča se nam, cía dostop občinstvu k obedu starčkov na veliki četrtek v dvorano knezo - škofijske palače iz varnostnih ozirov ni ve8 dovoljen, o čemer se slavno občinstvo s tem obvešča. lj Afera bivšega mestnega policij« skega nadzornika Jurija Javornika še vedno ni končana. Javornika so namre£ iz preiskovalnega zapora, izpustili, kar je porabil v to, da je zopet pobegnil, Sedaj išče bivšega mestnega policijskega nadzornika deželno sodišče po tiralici. lj Deželni muzej ostane na veliko« nočno nedeljo zaprt; zato bo pa odprt za javni poset na velikonočni ponede» Ijck od 10. clo 12. ure dopoldne. lj Dezerter. Pobegnil je neznano-kam nadomestni rezervnik 17. pešpol-ka Simon šusteršič, klepar, doma iz Ljubljane. lj Brivnice v Ljubljani bodo na velikonočno nedeljo do 12. ure opoldan odprte, na velikonočni ponedeljek pa celi dan zaprte. lj Kap na možgani je danes dopoldne zadela pri prodaji na stojnici na Pogačar-jevem trgu Franca Kodeljo, katerega so prepeljali z izvoščekom na njegov dom. Tudi izvoščeka Ivana Novaka z Marije Terezije ceste št. 16 je zadela kap na jezik. Tudi ta je ostal v domači oskrbi. ij Natakarico pobil na tla. Aretovan je bil v ponedeljek ponoči v neki gostilni na Sv. Petra nasipu 34letni delavec Matevž Pintar iz Gorice, ker je v prepiru zaradi zapitka udaril natakarico z neko trdo stvarjo tako po glavi, da se je zgrudila s krvjo oblita na tla. lj Na današnji semenj so prignali 142 glav, in sicer 17 volov, 2 kravi, 1 tele in 42 prašičev. lj Tatvina. Včeraj popoldne je nek po imenu neznan moški kupoval na Mestnem trgu št. 13 v vqži čevlje. Ko je šel fant v stanovanje po večje čevlje, je neznanec ene izmaknil ter jih spravil pod pelerino, proti nazaj došlemu fantu je pa rekel, da pride po čevlje pozneje in odšel. Seveda je fant čevlje pogrešil šele po neznančevem odhodu. Razne stvari. Slaven poljski slikar umrl. 6. t. m. je umrl v vasi Klukovka pri Grodzisku eden najbolj znanih poljskih slikarjev Jan Chel-minski v 64. letu starosti. Pasiven odpor napovedujejo za pravo-slavno Velikonoč srbski poštni uslužbenci, ker se skupščina ni ozirala na njih zahteve. , 20.000 kron jc podaril nadvojvoda Evgen strelišču v Bolcanu, nedavno je pa istemu strelišču podaril cesar 34.000 kron, Spopad med vojaki in civilisti v Tri-dentu. Vuiaki ¿arnizijc v lndentu so se 5prli z italijanskimi civilisti v železniškem vozu. Med spopadom so civilisti dvema vojakoma vzeli bajoneta. Na postaji Tri-' dent so zahtevali vojaki intervencijo. V spor sta posegla dva častnika, a spopad se je ponovil. Vojaki so sc branili proti {iremoči z orožjem. Padel je tudi en strel, zid spopada ni znan. NedopuŠčen shod davkoplačevalcev. Obrtne zadruge in politična gospodarska društva v Badnu pri Dunaju so sklicala shod, da protestirajo na njem proti veksacijam davčnih oblasti. Oblast pa shoda ni dovolila. Zboroval-no dvorano je zasedel komisar z 20 orožniki. Došli zborovalci niso smeli na zborovališče. Do 400 davkoplačevalcev je korakalo pred okrajno glavarstvo, kjer so jih orožniki razkropili. Policista je ustrelil v Norimberku /teki mlad natakar, ki je prej nadlegoval ljudi na cesti in je tudi policistu grozil z nožem. Grdo postopanje z vojaki v nemški armadi. V Metzu so obsodili tri dragonee, ki so tako grdo z rekruti postopali, da se je eden ustrelil, v devetmesečni, šest- in trimesečni zapor. Polet Pariz—Pekín. V Pariz se jc 7. t. m. pripeljal iz Kolina nemški aviatik Heinz Fleiderbaum, ki tekmuje za od »Matina« razpisano darilo 155.000 mark za polet Pariz—Pekín. Heinz namerava poleteti v Genovo, Trst, Dunaj. Z Dunaja namerava poleteti čez Varšavo—Moskvo v Peterburg. Iz Peterburga namerava leteti nad transsibirsko železnico v Pekin in upa, da prileti v Pekin med 20. in 25. aprilom. Požari. V Liverpoolu (Anglija) sta zgoreli dve skladišči bombaža, v Brati-nacu (Srbija) je pa zgorel parni mlin bratov Mesarovič. Kanarček kot priča. V Schoneber-gu je imel neki krčmar zelo domačega kanarčka, ki je znal peti več pesmic, katerih ga je krčmar s pomočjo posebne piščalke naučil. Nekega dne pa je ljubeznjivega ptička nenadoma zmanjkalo in krčmar je takoj sumil, da mu ga je izmaknil neki mehanik. Naznanil je stvar policiji, ki je v stanovanju mehanika res našla, kanarčka. Toda mehanik jc trdil, da je to njegov kanarček, ki ga ima že delj časa. Krčmar je nato predlagal za pričo kanarčka, češ, ako je moj, mi bo takoj zletel na roko. Odprli so kletko, krčmar je prijazno poklical ptička in mu pomolil prst. In res: kanarček je takoj ves vesel začel čebljati in zletel krčmarju na roko. Mehanik je nato priznal, da je res ukradel krčmarju kanarčka. Zopet obsojeni vohuni. V Lipskem so 2. t. m. prisodili radi izpolnjene in poizkušene izdaje vojaških tajnosti in radi tatvine (ukradli so namreč cicle topov in jih Franciji prodali) Kellerju 81etni, Strinwiju in Walterju pa 61etni zapor. Železniška nesreča na Javi. 2. t. m. je na mostu pri Tanjonguriku skočil iz "tira vlak. Lokomotiva in pet železniških voz se je prekucnilo v reko. 20 domačinov jc mrtvih, 50 pa ranjenih. Evropski potniki, ki so se v zadnjem delu vlaka vozili, so ostali nepoškodovani. Novo izboljšanje pri ZeppelinOvcih. Veliki Zeppelinovi zrakoplovi imajo ta ne-dostatek, da se puhanje plinov, ki gonijo motor, več kilometrov daleč čuje. Zdaj so pa iznašli in preizkusili aparat, ki omogoči, da se puhanje plinov več ne čuje in je zato mogoče, da Zeppelinovec ob slabem vremenu po zraku vozi, ne da bi ga bilo mogoče ^opaziti. Eno okno za dva vinarja. V neki gostilnici v Mostu na Češkem je dejal med pogovorom šaljiv rudar, da bi prodal svojo liišo, in to po številu oken, pri čemer stane prvo okno 2 vinarja, drugo dvakrat, toliko, tretje dvakrat toliko kakor drugo itd. V družbi je sedel mož, ki ni vedel za to preprosto matematično tajnost, pa je z veseljem udaril. Ali kakšen obraz jc delal kupec, ko je vsota tako strašno naraščala. Oken j c bilo 20 in kupna cena jc zneslo 20.971 K 50 vinarjev. V resnici pa hiša ni več vredna kakor 10.000 K. Pridelovanje tobaka v Srbiji. Srbska tobačna uprava je sklenila, da se letos s tobakom zasadi 12.000 ha zemlje, in sicer 3000 ha v starih mejah in 9000 v novih pokrajinah. Pri srednji letini je od tega pričakovati 6 milijonov kilogramov tobaka. V novih krajih se največ tobaka prideluje v skopeljskem okrožju, najboljši tobak pa dajeta okraja Štip in Radovište. — Tobačni monopol se v polnem obsegu uvede tudi v novih krajih, s čimer pa seveda niso zadovoljni tamošnji in zlasti solunski trgovci, katerim je preje kupčija s tobakom nesla lepe zaslužke. Morilec dunajske prostitutke aretiran? »Pesti Hirlap« poroča, da so v Dobšavu aretirali logarjevega sina Rudolfa Poljak kot morilca dunajske prostitutke Mici Schmidt. Industrija v Srbiji. V Šabcu se zgradi velika tovarna za konopljino predivo. Kmetje v okolici so se zavezali saditi ko- nopljo in tako zagotoviti tovarni surovi materijal, šabska občina je pa za tovarno potrebno zemljišče darovala. Nov komet. V Botkampu pri Kielu so 30. marca ob pol 4. uri zjutraj odkrili no\f komet v velikosti 9'5. ' — Razstava avtomobilov In motor' jev. Stalna avstrijska komisija na Du« naju jc naznanila trgovski in obrtni-»: ški zbornici v Ljubljani, da sc bo V Varšavi od 13. do 29. junija 1914 vrši-! la razstava avtomobilov in motorjev. Podrobnosti so razvidne iz dopisa, ki jc v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice interesentom na vpogled. (Št. 1191.) i Zadnje vesli. HRVATSKI BAN PRI CESARJU. Dunaj. Cesar je sprejel danes hrvatskega bana barona Skerlecza v av-dijenci. Baje gre za parlamentarizacijo hrvaške vlade. STRANKA PRAVA V DALMACIJI. Spljet. Stranka prava je zmagala pri občinskih volitvah v Muču tudi v II. razredu s 158 glasovi. RADI KOALICIJE ZAPRTI HRVATSKI MLADENIČI. Bakar. Tu je bilo 11 mladeničev, ki so demonstrirali proti poslancu Hinko-viču, ker je branil ekspropriacijsko postavo, po Bachovem patentu obsojenih vsak na 2 dni zapora. SLOVAŠKI VODITELJ HODŽA OBSOJEN. Budimpešta. Znani voditelj Slovakov, bivši ogrski državni poslanec Hodža je bil obsojen na dva meseca težke ječe, 200 K globe in dveletno izgubo političnih pravic, češ da je v nekem slovaškem listu ščuval proti ogrski državi in žalil cesarsko rodbino. MEDNARODNI POLOŽAJ. London. Anglija, Francija in Rusija, ki so popolnoma solidarne, so danes trozvezi poslale načrt, kako bi se na grško noto glede Epira in otokov odgovorilo. RUSKI BOJKOT ZOPER NEMŠKO IN AVSTRIJSKO INDUSTRIJO. Peterburg. Ruska vlada je tovarnam, ki izdelujejo zlasti vojne potrebščine za državo, prepovedala nabaviti blago v Avstriji in Nemčiji. AVSTROFILSKA STRANKA V SRBIJI. Belgrad. »Pijemont« poroča, da se bo vršilo sredi meseca aprila ustanovno zborovanje Peričevc avstrofilske stranke. Na zborovanju se sprejme program in statut stranke in sc sklone izdajanje strankinega glasila. Glede zunanje politike bo stranka stala na stališču, naj sc Srbija vzdržuje vsake pu-stolovne politike, skrbi pa naj za trajen mir z dobrimi oclnošaji z vsemi sosednjimi državami. ZAROKA CARJEVE HČERKE. Peterburg. Zaroka carjeve hčerke Olge z rumunskim princem Karolom se včeraj še ni izvršila, kakor se je priča kovalo. KATOLIŠKA STRANKA V ITALIJI. Rim, Z ozirom na vesti, da sc namerava v Italiji osnovati parlamentarna krščansko-socialna stranka, izjavlja »Os-servatore Romano <, da. bi to, če bi bilo res, bilo v očitem nasprotstvu s Sveto Stolico, ki na noben način noče katoliške parlamentarne stranke v Italiji, naj bo pod katerimkoli imenom. MADJAROV TUDI V AMERIKI NE MARAJO. New York. Ko je grof Ivarolyi hotel tu govoriti, so Slovaki priredili veliko demonstracijo. Hočejo preprečiti, da bi v Chicagu in Clevelandu govoril. Grof Ivarolyi sc bo moral zato preje domov vrniti. SMRT PRIJATELJICE KRALJA HUM-BERTA. Rim. Tu jc umrla vojvodinja Litta v starosti 68 let, ki jc bila svoj čas največja lepotica in prijateljica rajnega kralja Humberta. Znano jc, da jc kraljica Margareta nekoč snela svoj poročni prstan, ako sc vojvodinja z dvora ne odstrani. DVOBOJ. Budimpešta. Huzarski poročnik Ludovik Isscnkutz je bil v dvoboju z ulanskim poročnikom Teodorjem Mil-litzom smrtnonevarno ranjen. VELIK POŽAR. Budimpešta. Tovarne za stroje v Losonczu so popolnoma pogorele. Škodil je velikanska. Naša zdravila in njih uporaba v rlomačem zdravljenju. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 80 h. — Človek, kateremu jc bolezen zvesta spremljevalka od zi-! belke do groba, je prisiljen, da se leči ter si išče zdravil deloma pri zdravnikih, deloma si pa skuša sam pomagati. Cesto pomagajo tudi v najrevnejših slučajih navadna preizkušena domača zdravila, katera so uporabljali naši dedi. Navedena knjiga prinaša natančni seznamek domačih zdravi) ter lahko umljiv pouk o njihovi pravilni uporabi. Kot nekako pojasnilo k tej preko-ristni knjigi, smo izdali ravnokar posebno knjižico pocl naslovom: »Zelišča v podobi« Cena 60 vin. — V tej knjižici so z naravnimi barvami naslikana vsa domača zdravilna zelišča, poleg katerih je tudi Označeno, ali so samo zdravilna, ali poleg tega tudi strupena. Ker nam je namreč od vseh strani prihajalo mnogo vprašanj, kaka je ta in druga rastlina in kje so. dobi, smo s tem hoteli odpomoči zadregi naših p. t. odjemalcev. Kdor bo na podlagi te knjižice iskal kako zdravilno rastlino, katere ne pozna, bo isto brez težave spoznal in našel. Žun, Dohodnina. Cena 1 K 60 vin. — Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, je sestavljena na podlagi novih dohodninskih določb, ter v zelo poljudni obliki jasno obrazložuje vse, kar utegne biti posamezniku težko umljivega. Knjiga obsega tudi mnogo praktičnih vzorcev, ki bodo strankam kar naj-izborneje služili. Knjigo je spisal priznani strokovnjak v davčnih zadevah Valentin Žun, tajnik v finančnem ministrstvu. Ker poteče napovedni rok za osebno dohodnino šele s 15. aprilom, si ta prekoristni pomoček še vsak lahko pravočasno omisli. Knjiga bo izborno služila trgovcu, posestniku, zasebniku, pa tudi uradniku. Spillmann, Junaštvo in zvestoba. Roman iz dobe francoske revolucije. Cena 3 K, vezan 4 K. Ta prvovrstna povest znanega in priljubljenega pisatelja je zajeta iz one viharne dobe, ki je osvelljila ves tedanji svet s krvavim žarom. Pisatelj nam čudovito živo in zanimivo tekom povesti slika postanek in potek francoske revolucije, zaslepljenost ljudi in. krvav izbruh novih brezverskih idej. Samo 1 K 60 h velja knjiga »Žun: Dohodnina«, ki je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. Knjigo je sestavil znan voščak v davčnih zadevah in kdor jo bo kupil, bo imel vsako leto večkratno povrnjen kupni znesek, ker bo na podlagi iste lahko uveljavil vse postavne odbitke. Nove, ravnokar izišle knjige izredne porabnosti: Milz, Die Kirche Christi. Sechs Fastenpredigten. Cena 1 K. Esser, Eine Viertelstunde. Predigten im Anschluß an die hl. Sonntags-Evan-gelien. Cena 1 K 32 vin. Weber, Unser Weg zu Jesus und Maria. Anleitungen zum geistigen Leben Zapomnite si: 1 Scottova emulzija je edina po Scottovem načinu prirejena, že skoro 40 let uspešno rabljena emulzija ribjega olja. 2. Scottova emulzija ribjega olja se izdeluje izključno iz najfinejšega parnega ribjega olja z Lofotov in iz drugih enakih samo prvovrstnih surovin. Ona poseduje torej vedno že sama ob sebi učinkujočo moč. 3. Scottova emulzija ribjega olja je okusno, lahko prebavljivo in tek vzbujajoče krepilno sredstvo, enako za odrasle kakor za otroke. 4. Scottova emulzija je vsled izvrstnega Scottovega načina neizpremenjeno dobra in poseduje v poletju enako učinkujočo moč kakor pozimi. 11 Ampak vedno le Scottova emulzija, nikaka druga! Ceua originalni steklenici K 2'50. Dobi su v vseh lekarnah. K. 11. 1014. Za 1'nslattl harmonij se Vam toplo zahvalim. Harmonij ima. veličasten gta*. 1'aM tvrdka le res priporočanja, vred na. .^oitonj;* /„. ¿agur, kaplan. • «..■.»-».» >» ».» • » . . . " » « . »...J V». . .... M . , . • . ... v ■■>.—t--*— ?o^ort JVajtrpejfaejše kritje sedanjosti je in ostane prehfašen je nad 60 let. /¡¡dor hoče imeti di 'oro in trpežno streho, naj se cbrne na turado l(rbon Weber nasi, Zalilo ff, pošta Zele^nif^i. H79 Zahtevajte v&rce/ - -.--s^. Zali loški škrilj \ t «OKKJK-«. •_»: t ».• j»: ».i «_• ki nujtij.j.i.v.m». • »j u.1/ Zahtevajte vzorce! -•-•ul «.«.ta..'»:-» f. «.,1 Velikonočna okasion prodaja I čez 25.000 komadov. 1090 : Najnovejše za pomlad in leto, za gospode in dečke, darnska kon- j } fekcija pariških in berolinskih. krojev in modelov, vse po Čudovitih pri- i i .znano nizkih cenah. Oglejte v izložbi. Z 2 O. BERNATO VIC Angleško skladišče oblek v Ljubljajii, Mestni trg 5—6. Telefon 132. i i i i i ¡miiiiiiKiiuiiiiiifiiniiniiifniigni^iiiiiHininiHiiiiiiiuiiiiitianuiMHiiHDiniiiiiiiiMuiiiinMiMiiiiiitinnu ■ s^sj arss vm ssm mrw*mm srna ¡spsa Naznanilo in priporočilo. Naznanim vsem svojim cenjenim odjemalcem, da bodem pilarsko obrt gosp. K. Schaffelner-ja še nadalje vodila ter se tudi potrudila z najbolje izdelanim blagom postreči svojim cetij. odjemalcem. Upam, da bode slav. občinstvo tudi meni ohranilo isto zaupanje ter me počastilo z obilnimi naročili. 1194 Velesp oš t o vanje m Beti Schaffelner. g