UDK 808.63-313(436.5=863) Pavel Zdovc Univerza na Dunaju O BESEDOTVORNIH VARIANTAH IMEN ZA PREBIVALCE KRAJEV NA ZAMEJSKEM KOROŠKEM V ZAMEJSKI KOROŠKI PUBLICISTIKI Slovenska poimenovanja prebivalcev po krajevnih imenih na Koroškem v Avstriji so besedotvorno pisana, tvorjena z več kot desetimi obrazili, zajeta pa so tu predvsem iz časnikov, časopisov, zbornikov itd. v času 1900-1982. Posebno pozornost zbujajo imenske variante, kažoče zlasti rabo v besedilih različnih funkcijskih zvrsti. In Carinthia (Austria), Slovene names of inhabitants derived from place names manifest a variegated set of over ten affixes (the material has been collected from newspapers, magazines, miscellanea etc. between 1900 and 1982). A special attention is invited by the variants of names showing the use in texts of different functional styles. Variantnost imen za prebivalce krajev (naselij), izpeljank iz krajevnih imen, temelji predvsem na izbiri podstave in glasovnega obrazila. Pričujoči pretres tega vprašanja se omejuje na kraj. imena zamejske Koroške in se opira zlasti na gradivo, izpisano iz koroškega (celovškega) periodičnega tiska (od tednikov do letopisov oz. koledarjev) in večjega števila drugih publikacij, zadevajočih to jezikovno in zemljepisno področje, iz obdobij od začetka stoletja pa do osemdesetih let1. Tolikšen časovni razpon utegne določneje osvetliti tudi razvojne težnje teh jezikovnih sredstev. V upravnih in sodnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom,2 na področju Šolske odredbe iz leta 19453 in njegovih obrobij je približno devetsto krajev (nekateri imajo tudi po dvoje slovenskih imen in v nekaterih primerih gre za poimenovanje delov naselij): Za dobro tretjino izmed njih so v gradivu, izpisanem iz tiskanih virov, izpričana - vsaj s po kakim primerom - tudi imena za prebivalce, navadno v splošni (ali moški) obliki množine.4 Najmočnejša je pogostnost teh tvorjenk v tedenskem tisku, zlasti v poročilih o krajevnih dogodkih, kulturnih in športnih, kjer se od sedemdesetih let kot dejavnik in poročevalec vse bolj uveljavlja mlajši rod, medtem ko besedila publikacij bolj poredko segajo po tem jezikovnem sredstvu.5 Pri precejšnjem številu kraj. imen se izpeljanke za poimenovanje prebivalcev pojavljajo v dvojnicah, deloma pa tudi z več variantami. 1 Za čas 1900-16 zlasti Mir in Korošec, 1921^łl Koroški Slovenec, 1945-82 Koroška kronika, Nedelja, Slovenski vestnik. Družina (vera) in dom, Naš tednik (Kronika), Svoboda, Mladi rod. Delo je bilo opravljeno s podporo Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu (Bahnhofstrasse 38/11, A-9020 Klagenfurt/Celovec). 2 Avstrijska državna pogodba, člen VII - Staatsvertrage betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich /.../ vom 15. Mai 1955. 3 Verordnung über die Neugestaltung der zweisprachigen wolksschule im südlichen Gebiet Kärntens (in der Fassung des Beschlusses vom 31. Oktober 1945). 4 Po narečnem gradivu, zapisanem v sedemdesetih letih (okoli 150 informatorjev), so izpeljanke za poimenovanje prebivalcev krajevno običajne pri kakih 600 krajih. 5 V dnevnikih slovenskih središč (Ljubljana, Maribor, Trst, Kranj) so krajevna imena zamejske Koroške sploh le pičlo prisotna. Tako je v dveh številkah dnevnika Dela (28. 1. in 11. 2. 1989, obakrat brez Sobotne priloge) s področja SRS 105 kraj. imen (335 omemb), s področja Jugoslavije (brez SRS) 94 (146), s področja avstrijske Koroške 13 (26) in ostale Avstrije (brez Koroške) 17 (24). Med omenjenimi Pri dvobesednih kraj. imenih poleg njih rabe prav tvorjenke narekujejo razlikovanje dveh skupin: V eni so kraj. imena, ki v besedilni rabi praviloma nobenega izmed obeh delov ne izpuščajo in pri svojih tvorjenkah bodisi tudi ohranjajo oba dela ali pa vsaj kažejo tako težnjo k funkcionalno pogojeni variantnosti (kraj. imena s prvino vas v drugem delu npr. Dobrla vasД Loga vas, Nonča vöj in nekateri posamezni primeri, npr. Gospa Sveta1, Zgornja Vesca, Hudi Kraj, Škofji Dvor, Kriva Vrba), v drugi, nič manjši, pa kraj. imena, ki v razvidnih položajih (npr. po prvi navedbi imena v dvodelni obliki) pogosto ali praviloma prvi (včasih sploh zgolj oficialni ali uradni) del imena izpuščajo in se pri tvorjenkah omejujejo na drugi del imenske podstave (npr. Grebinjski Klošter, Slovenji Šmihel, Srednji Kot, Slovenji Plajberk, Železna Kapla). Ime Loga vas ima samo tvorjenke iz obeh delov imena8, pri drugih imenih tega tipa so izpričane tvorjenke iz samo prvega dela (Večna vas - veški, Večani), spet za druga taka imena publicistični jezik uporablja diferencirano vsaj dve varianti (Dobrla vas, Svetna vas): Loga vas Dobrla vas Tvorjenke samo Večna vas Logovaščani4 Dobrlovaščani iz prvega dela Večani 1900-16 1 2 7 - 1921-41 12 3 6 1 1945-50 5 1 1 2 1951-60 4 4 9 19 1961-70 12 2 4 1 1971-80 2 - 17 3 1981-82 - - 34 2 koroškimi kraji daleč prednjačijo središča (posebno v oglasih podjetij), tu pa tam je omenjen kak kraj na športni strani (Bistrica/Feistritz ob Dravi, »v Poreču (Pörtschach) na Koroškem« - verjetno Poreče ob Vrbskem jezeru). V dveh številkah celovškega Slovenskega vestnika (24. in 27. 1. 1989) je s področja avstrijske Koroške 46 kraj. imen (146 omemb), s področja SRS pa so štiri (s petimi omembami). 6 Pri dvobesednih kraj. imenih tipa Dobrla ras je izpust drugega dela publicistično redek, vendar v takile zvezi mogoč pojav: »pločnik oz. pot za kolesarje med Dobrlo in Goselno vasjo« (Naš tednik 1977, štev. 48, str. 4: Po naših krajih). 7 Kraj. ime Gospa Sveta (z edinim naglasom na drugem delu) je v krajevnem govoru neposrednega slovenskega zaledja poenostavljeno: Svéte, v Svétah, prebivalci so Svečani. 8 Za Logo vas pri Vrbskem jezeru je v rabi (krajevno pogovorno, publicistično bolj poredko, predvsem v krajepisnih sestavkih) tudi oblika Hovs in za prebivalce oblika Holani (bolj poknjiženo Hovljani). Taka dvojnost včasih povzroča nesporazum ali pa nehoteno hiperboliko: »Ni bilo lahko v tako kratkem času naučiti zbor, ki so ga takrat za tekmovanje v Borovljah sestavljali Šentvidčani, Bilčovščani, Logoveščani in Holani«. (Bogdan Pogačnik: Pel je za vse. Pavle Kernjak. Celovec, 1985, 59.) ' V tej obliki (in v naslednjih primerih) so strnjene oblike, različne po spolu, sklonu, številu, pisavi itd., tudi tvorjenke za poimenovanje prebivalk, če so (z vidika oblike za prebivalce) predvidljive. V izpisanem gradivu so poimenovanja prebivalk (prebivalke) izpričana za 33 kraj. imen. V vseh primerih gre za izpeljavo z obrazilom -k-, izjeme so le Žvabekarca (1954, 1982), Šmarječice (1907) poleg oblike Šmarječanke (1953) (Šmarjeta v Rožu) in Brojanice (1931, 1952) poleg oblike Brojanke (Brodi). Publicistična pogostnost rabe pa je nizka: samo Boroveljčartke oz. Borovljanke, Celovčanke, Libučanke, Obirčanke, Pliberčanke, Radišanke, Šenljakobčanke (v Rožu), Zahomčanke in Kapelčanke (Železna Kapla) imajo za seboj pet ali več primerov. Da pa Selanke (Sele pri Borovljah) daleč prekašajo prebivalke vseh drugih koroških krajev, je dobro razvidno iz preglednice, nadrobno razčlenjene po številu, sklonu in spolu, v avtorjevem članku Prispevki h koroški toponimiji v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku. 1. Krajevna imena s področja občine Sele 11. (Koroško Mladje 47 (1982), 78-79). Za večino kraj. imen tega tipa so publicistično izpričane samo tvorjenke iz prvega dela podstave, neredko spremenjene (Kotmara vas - Kotmirčani, Žitara vas - Žilrajčani, Pribla vas - Pribilci), pri manjšem delu pa tvorjenke iz obeh delov podstave: Stara vas (pri Žitari vasi in pri Grebinju) - Starovaščani, Trdnja vas - Trdnjevaščani, Trnja vas - Trnjevaščani, Velika vas (pri Šentjakobu v Rožu) - Velikovaščani (vsi ti primeri z nizko pogostnostjo rabe). Pri kraj. imenu Nonča vas je oblika Nončevaščani izpričana samo dvakrat (1905, 1967) in tvorjenke iz samo prvega dela podstave enajstkrat, medtem ko je pri pridevniški tvorjenki razmerje obratno: nončevaški 16-krat (večinoma iz časa 1961-82) in samo dva primera za izpeljavo iz prvega dela podstave. Od drugih dvodelnih imen upoštevajo samostalniške tvorjenke oba dela podstave pri naslednjih primerih: Gospa Sveta - Gosposvečani (Gosposvetčani), Hudi Kraj - Hudokrajčani, Kriva Vrba - Krivo-vrbčani (toda Vrba - Vrbljani), Škof ji Dvor - Škofjedvorčani, Spodnja Vesca -Spodnjeveščani, Zgornja Vesca-Zgornjeveščani( 1921-41/3x, 1945-50/2X, 1951-60/ 4x). Določnejši tvorjenki za Slovenji Plajberg (danes Slovenji Plajberk) sta slovenje-plajberški (navadno samo plajberški) in Slovenjeplajberiani (1965, 1967), tudi Slovenji Plajberžani (1905, 1923) (navadno pa samo Plajberžani, danes Plajber-čani). Tvorjenke dvobesednih krajevnih imen tipa pridevnik + samostalnik oz. posa-mostaljeni pridevnik (pri Gospa Sveta z obrnjenim zaporedjem) so, če upoštevajo kot podstavo oba dela, v okviru besedotvornih zakonitosti skoraj v celoti predvidljive. To velja tudi za izpeljanke tistih (zelo številnih) enobesednih kraj. imen, katerih podstava se končuje na -č-, -ž-, -š-, (obrazilo -an-) in na -c-, -k-, -g-, -h-, -t-z običajno premeno (-č-, -ž-, -š-, -č-) (obrazilo -an-). Pri drugi, nekoliko manjši skupini tvorjenk je položaj dokaj zapleten tako glede podstave kakor tudi glede izbire obrazila. V našem stoletju, posebno od petdesetih let dalje se v izpeljankah za poimenovanje prebivalcev zamejskih koroških krajev pojavljajo naslednja obrazila: a) -ani, -čani, -jani, -(J)ani (tj. -ani s premeno predhodnega soglasnika oz. soglasniškega sklopa) in -arjani, b) -arji, -anarji, c), -ci, -anci, -janci in (J)anci ter č) -čiči. V središču pozornosti tega razpravljanja so tista kraj. imena, ki se odlikujejo z razmeroma močno publicistično pogostnostjo in s tem - vsaj na posameznih področjih - razmeroma trdno jezikovno uzaveščenostjo, hkrati pa za poimenovanje prebivalcev razpolagajo z dvema obraziloma, v posameznih primerih s po tremi. Na osnovi izpisanega gradiva bi se dalo sklepati, da je obrazilo -arjani, »pristojno« le za poimenovanje prebivalcev številnih Rut (Rute), vedno brez variante, medtem ko obrazili -anarji in -čiči nastopata praktično zgolj v variantni vlogi. Značilno in močno prisotno je variantno obrazilo -arji (poleg tega še -anarji) skupno z obrazili -ani, -(J)ani, -čani, kakor kažejo primeri Djekše, Lepena, Remšenik, Roiek, Šentlipš (pri Žitari vasi), Škocjan, Žvabek in deloma Hodiše, Radiše, Rinkole, Škofiče: Djekšani Djekšarji ( Djekšanarji) Žvabečani Žvabekarji 1900-16 3 1921-41 4 15 14 (2) 4 6 1945-50 1 1951-60 5 5 3 10 1961-70 3 5 3 5 1971-80 1 3 10 9 1981-82 - - - 1 Roiečani Roiekarji Šentlipšani Šentlipšarji (-lipčani) (-lipšanarji) 1900-16 .4 14 1921-41 - 2 6 (1) - (1) 1945-50 2 2 1951-60 4 5 4 1961-70 1 1 1 2 1971-80 4 7 1 (3) 3 1981-82 7 3 2 4 Lepenčani Lepenarji Lepenci Škocjančani -arji -ci 1900-16 - - - 1 1 11 1921-41 - - - 1 29 1 1945-50 1 1 - 2 5 - 1951-60 4 1 2 - 3 3 1961-70 1 2 - - 1 1 1971-80 6 - - 2 5 1981-82 2 2 - - 4 - Radišani -anarji Hodišani -anarji Škofičani -anarji 1900-16 16 - 9 - 3 - 1921-41 25 4 10 5 8 4 1945-50 31 - 21 - 13 - 1951-60 95 - 17 - 21 1 1961-70 54 - 6 - 11 1 1971-80 168 - 20 - 4 - 1981-82 28 - - - 6 1 Rinkoljani Rinkolanarji Rinkolčani Remšeničani Remšenikarji (Rinkolani) 1900-16 - — 1 - - 1921-41 3 (2) - 1 - - 1945-50 1 (3) 1 7 - - 1951-60 5 (H) 13 - 1 2 1961-70 1 (6) 1 2 - - 1971-80 1 (1) 1 - - 1 1981-82 - - 1 - 2 Dvojnici obstajata npr. tudi pri kraj. imenu Prosoviče (Prosovičani - Prosovičarji, 1933) in Loče pri Šentilju (Ločani 1975, 1978 - Ločanarji 1963, Lončanarji 1930). V vrsti izpeljank iz kraj. imena Rinkole je tretja, Rinkolčani, krajevno neobičajen prenos od katerega izmed imen z navadno tvorjenko na -čani ali pa odraz splošne težnje. Oblike Djekšani, Šentlipšani, Hodišani, Radišani, Škofičani, Lepenčani, Škocjančani, Roiečani, Žvabečani, Remšničani, Rinkoljani oz. Rinkolani so zborne, oblike na -arji (in -anarji pri kr. imenu Rinkole) na ravni širše pogovorno-sti, medtem ko so hibridne oblike na -anarji (modno pogovorne oz. žargonske) samo med vojnama močneje vdirale v publicistično rabo (krajevna poročila).10 O oblikah na -ci bo beseda v naslednjem odstavku. Tudi za kraj. ime Bekštanj je poleg oblike Bekštanjčani izpričana druga, pogovorna na -arji.u Kot edino (nevtralno) obrazilo nastopa -arji pri nekaterih publicistično manj ali malo pogostnih кта].imenih:Bajdiše-Bajdišarji(l900-\6/2 x ,1921-41/1 x ,1945-70/4 x),Ovčna-Ovč-narji( 1948/4 x, 1949,1964), Šajda - Šajdarji (1921-80/12X, 1981-82/2 x), najbrž tudi pri imenih Kobel (danes del Borovelj) - Koblarji,[2 Fužine (kraj. pogovorno za Podrožco) - FužinarjP in Polane (pri Šentlipšu v občini Žitara vas) - Pólanarji.14 Variantno razmerje obrazila -ci (ter -anci, -janci) do drugih je izpričano z obsežnim gradivom za kraj. imena Dobrla vas, Šmihel (pri Pliberku), Žitara vas, Železna Kapla, Kotmara vas, Nonča vas in še katera. Pri primeru Železna kapla preglednica upošteva tudi vprašanja izpusta (eliptičnosti) pri samem kraj. imenu, pri pridevniški izpeljanki in pri imenu za prebivalce (gl. tudi Žitara vas, Nonča vas): Železna Kapla železnokapelski Železnokapelčani Kapla kapelski Kapelčani Kaplanci 1900-16 424 2 — 73 33 15 1 1921-41 728 2 - 83 23 18 2 1945-50 418 - - 33 18 11 - 1951-60 1448 3 - 103 113 26 1 1970 197 1961-70 4 - 34 88 13 1 1971-80 16 1 375 142 - 1981-82 10 - 142 48 1 10 Podoben konglomerat predstavlja v koroški pogovorni nemščini npr. oblika »die Zellaner« ( = Selani). 11 Prim, alpsko poskočnico: Rožan' so prši' / pa tovne stojo / so Bekštajnarji tantre, / se tanter bojo. (Korošec, 1908, podlistek.) 13 Koroški Slovenec, 1933, štev. 12, str. 3. 13 Rok Arih, Pomnenje. Ljubljana 1970, str. 39. Kr. ime Futine (= Podrotca) kakor nekatera druga kraj. imena in izraze iz krajevne govorice avtor spretno uporablja za zvrstnostno stilizacijo. 14 Dr. Franc Petek, Iz mojih spominov. Ljubljana - Borovlje, 1979, str. 18. Tako izdvobesedne tvorjenke za prebivalce (oz. prebivalke) kakor (vsaj deloma) oblike Kaplanci so tu poleg splošne zaznamovanosti še posebej motivirane: Prva je očitno prevod iz nemščine (govor bivšega deželnega glavarja)15, v dveh primerih druge oblike gre za rimo16. Tako rekoč hapax legomenon je še četrta oblika Kapljani17. Medtem ko se je pri tem kraj. imenu uveljavila oblika na -čani že pred letom 1900, kaže gradivo za druga kraj. imena deloma precej drugačno časovno podobo razvoja: Dobrlovaščani Dobrolčani 1900-16 2 1 1921-41 3 4 1945-50 1 - 1951-60 4 2 1961-70 2 2 1971-80 - 14 1981-82 — 34 Dobrolci Šmihelčani Šmihelci 6 19 2 1 38 9 1 24 3 7 84 2 2 38 3 87 60 Tudi prebivalci Šmihela pri Djekšah (1906, 1923), Slovenjega Šmihela (1906, 1927) in Šmihela pri Wolfsbergu (1978/4x, 1979) so v časopisnih poročilih le Šmihelčani. Še nekaj bolj ali manj značilnih primerov: Metlovčani Metlovci Podjunčani Podjunci Šentjurčani -ci 1921-41 - - - - 1 — 1945-50 - - 1 2 — — 1951-60 2 1 - - 1 1 1961-70 1 1 - — 1 — 1971-80 10 - 5 — 1 — 1981-82 2 — 7 _ 2 _ 15 »Slednji se je Pliberčanom hudo zameril, ko jih je nagovoril kol 'Železnokapelčanke in Kapel-čane.'« (Naš tednik 1980, štev. 36, str. 1. 16 »Železna Kapla. (Slovensko društvo). Kaplanci, ne hodile zaspanci! (Koroški Slovenec, 1928, štev. 24, str. 3 / Dnevne novice). - »Srn pa v Šajdo v ves hodiv, / m je pa strašilo se, / so zalene smreče priklanjale se. / Ko b' ta Šajda kna bila, / Maloveršnikov klane, / bi Micka moja biva, / ne imel b' je Kaplane.« (Slovenski vestnik, 1981, štev. 18, str. 6 Valentin Polanšek: Bratovska jesen). - Oblika Kaplanci (zapisana tudi Kapljanci) prihaja iz krajevne govorice trga in občinskega zaledja (obirsko narečje), medtem ko ima oblika Kapelčani širše, področno zaledje v Podjuni in Rožu (vendar se je v poknjiženi obliki uveljavila izgovarjava /1/). 17 Mohorjev koledar, Celovec 1962, str. 87: (igra) »s katero so razveselili tudi Bistričane na Zilji in Globašane ter Kapljane v Podjuni.« 18 Izpeljanke dobrol(j)ski, Dobrol(j)čani, Dobrol(j)ci (z naglasom na drugem zlogu) odločno kažejo, da bo treba delno popraviti nekdanjo (1958) etimologijo imena Dobrla vas. Grabštanjčani -štanjci Kottnirčani Kotmirci19 Grebinjčani -ci 1900-16 1 1 1 - 14 1 1921-41 2 21 - 15 1945-50 - - 23 - 6 1951-60 2 40 3 13 1961-70 - 8 - 3 1971-80 5 0 37 1 1981-82 2 1 28 - 1 1900-16 1921-41 1945-50 1951-60 1961-70 1971-80 1981-82 nončevaški 1 1 1 3 6 7 nonški (minonški) (1) žitarovaški žitarski Nončevaščani Nončani (Minončani) 1 - (1) 3 1 (2) MinoncP" žitrajski (štrajski) 1 Žitrajčani (Štrajčani) Žitrajci21 (Štrajci) 1900-16 - 4 7 - 4 1921-41 3 20 7 - (1) 2 1945-50 2 3 3 d) - 3 1951-60 1 3 19 (2) - (2) 6 1961-70 1 3 37 2 4 1971-80 - - 172 (1) 16 8 1981-82 - - 215 9 7 Pri drugih, precej številnih kraj. imenih z varianto na -ci je sicer pogostnost rabe dokaj majhna, odraža pa podobno razvojno težnjo: Grabalja vas: Grabaljci (1924, 1955) - Grabaljčani (1948/2x, 1950, 1962); Letina: Letinci (1950, 1970) - Letinčani (1954/2x); Osoje: Osojci (1953) - Osojčani (1979); Kršna vas: Kršinci (1963); Skočidol: Skočidlanci (1927, 1956) - Skočidolčani (1927, 1952); S va t ne: Svatinci (1952, 1963) - Svatinjani (1954) (s krajevno zaznamovanostjo: Podkraj - Podkraj- 19 Posamezne druge oblike so še: Kotmarčani (1946), Kolmirščani (1951-60/2 x), Kotmirčiči (Koledar SK 1952, 108) in Hotmirci (Mladi rod 1975, 1.-2., str. 22, z začetnim H verjetno po analogiji Kotlje - Hotuljci). 2,1 Doslej neupoštevani zlog Mi-, ohranjen le delno pri tvorjenkah (v narečju mon-, mn-) poziva k delni reviziji doslejšnje (1958) razlage tega imena. Hkrati utegne v tem začetnem zlogu tičati tudi glasovna razrešitev krajevnih dublet Nonča v. : Lonča v. 21 Poleg teh oblik se pojavljajo zlasti v obdobju 1921-41 še Žitaran (4 x), Žitarci( 3 x), Žitarovci( 1 x). Za nekdanje vino iz te pokrajine viri navajajo obliko titarec (1900-16/7 x, 1921 —41 /5 x, 1945-50/4 x). Prim, tudi Dr. Franc Petek, Iz mojih spominov, Ljubljana - Borovlje 1979, str. 17: »Vino, ki je rastlo od Žitare vesi do Globasnice, se je imenovalo Štarc, ne Žitrajc pa tudi ne Stare, kot nekateri pišejo.« tani (1909, 1954/4x); Klopin j: Klopinjci (1934) - Klopinjani (1938) - Klopinjčani (1979, 1982); Selo (pri Škocjanu v Podjuni): Selci (1930, 1931); Krčanje: Krčanjci (1931, 1946, 1959); Vidra vas: Vidrinci (1948), Bidrinci (1953). Samo v treh primerih gre za nekoliko večjo pogostnost v publicistiki: Goselna vas: Gostinci (1906, 1946, 1981) - Goselci (1946) - Goslinčani (191 l/2x); Pribla vas: Pribilci (1945-50/2x, 1951-60/4x, 1961-70/21x, 1971-80/4x) - Priblani (1951, 1952) in Strpna vas: Strpinci (1901, 1948, 1950, 1952/4x, 1961, 1971) - Strpjani (1952, 1953).22 Manjše število kraj. imen ima izpeljanko z obrazilom -anci (Janci): Gorje (na Zilji) - Gorjanci (1912, 1923, 1933, 1934, 1977/3x, 1978), Gora (pri Bilčovsu) - Gorjanci (1952, 1954, 1959/5x). Z variantami tekmuje obrazilo -anci pri naslednjih kraj. imenih: Kneza, Mokrije, Podgorje, Sreje (pri Šentjakobu v Rožu): 1900-16 1921-41 1945-50 1951-60 1961-70 1971-80 1981-82 Knežanci Knežani Mokrijanci Mokrijani Podgorjanci -ani 4 3 Poleg oblike Podgorjanka (1955), ki ustreza oblikama Podgorjan in Podgorjanec, se je pojavila tudi že Podgorčanka (1988, 1989), Sreje se pojavljajo poredkoma: Srejanci (1952, 1957, 1976) - Srejani (1950, 1961). Glede tvorbe in rabe izpeljank za poimenovanje prebivalcev izreden primer je kraj. ime Borovlje: 1900/01 1905/06 1908/09 1910/11 Borovčiči 5 20 11 6 Borovljanci 14 14 10 Borovljani 1 7 1 Boroveljčani 1900-11 42 38 1921-30 1931-41 Borovčiči 10 10 Borovljanci 12 28 Borovljani 6 Boroveljčani 1921-41 20 40 22 Tudi v krajevnem narečju, vsaj v Podjuni južno od Drave, raba izpeljank na -ci peša. Od osmih spraševancev za Goselno vas jih je šest navedlo obliko na -ci, eden se je odločil za -ci in -čani, najmlajši pa samo za -čarti\ tudi za Šmihel, Mellovo, Priblo vas (v Podjuni) uporablja srednji in mlajši rod v krajevni govorici vse češče oblike na -čani. 1945-50 4 3 2 7 1951-55 9 4 10 3 1956-60 12 3 2 2 1945-60 25 10 14 12 1961-70 8 9 7 7 1971-82 4 2 6 77 S sodobnega vidika je danes knjižna (zborna) gotovo oblika Boroveljčani. V koroški zamejski publicistiki se je pojavila šele po zadnji vojni, uveljavila pa okoli leta 1970. Oblika Borovljanci je širše pogovorna (Brolanci), BorovljanP (z naglasom na obrazilu) je zastarevajoča knjižna, oblika Borovčiči se v današnji publicistiki pojavlja poredko v krajepisnih in memoarskih sestavkih in se vse bolj umika iz širše jezikovne zavesti24. Obrazilo -čiči je (bilo) publicistično deloma običajno še za nekatere druge kraje Spodnjega Roža, npr. za Glinje, Podsinjo vas, Svetno vas, Strugo. Glinjčani Glinjčiči Svetinčani Svetinčiči Svetnovaščani 1900-16 18 1 6 - - 1921-41 19 - - - - 1945-50 12 2 - - - 1951-60 6 - - - - 1961-70 3 - - 3 1 1971-80 5 — — — — Prebivalci Podsinje vasi so Podsinjčani (1906, 1927/2X, 1960) in tudi Posinčiči (1955), Psinčiči (1968), prebivalci Struge pa Strujčiči (1949, 1964 v zgodovinski povesti oz. ljudskih verzih).25 Tudi obrazili -jani in -čani (npr. Kamen v Podjuni, Šentpeter na Vašinjah, Klošter pri Grebinju, Šteben v Podjuni, Dvor pri Šmihelu) tekmujeta med seboj, nadalje obrazili -ani in -čani ter -jani (z okrnjeno podstavo) in -ani (npr. Šentilj ob Dravi, Žihpolje oz. Vogrče, Pogrče, Čirkovče): Kamenjani Kamenčani Štebj ani Štebljani Štebenčani (Karnejani) (Štebnjani) 1900-16 - - 1 (2) - 2 1921-41 3 4 6 -1 23 Po mestu naglasa se tako loči od krajevno pogovorne (zastarevajoče) oblike (v Brovlino, z Brovlan = v Borovlje, iz Borove/j). 24 Za mlajše koroške bralce je večinoma že vprašanje, iz katerega kraja so pravzaprav Borovčiči (str. 25, 27 v Petkovih spominih, 1979), saj se same Borovlje pojavijo šele nekaj odstavkov pozneje. 25 Prim, še Dr. Anton Feinig, Krajevna, ledinska in hišna imena v Rožu. Bistrica v Rožu.( = Letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Šolsko leto 1975/76, str 72): »Poleg imena Bostorca pa rabijo stari ljudje tudi ime Fuhne oz. F ožine. Saj so Bistričanom rekali še pred nedavnim Foiinčočo«. 1945-50 1 4 1 1951-60 8 3 12 (1) - 1961-70 11 1 3 - 1 1971-80 - 13 6 (1) 3 1981-82 1 (13) - Dvorjani Dvorčani Šentpetrjani Šentpetrčani 1900-16 1 1921-41 2 15 1 1945-50 3 1 5 1 1951-60 9 - 1 2 1961-70 1 - - 1 1971-80 3 - 1 1 1981-82 1 Podatki izpisov za Šmohor so: Šmohorjani (1901, 1933) in Šmohorčani (1933), za Podklošter: Podkloštrčani (1910/2x) in Podkloštrjani (1948/2x, 1949), za Klošter (Grebinjski Klošter): Kloštrjani (1910, 1938) in Kloštrčani (1930, 1935, 1938/3X, 1939). Šentiljani Šentiljčani Žihpoljani Žihpoljčani 1900-16 - 3 4 - 1921-41 Šentiljani 3 - 1 1945-50 13 - 1 1951-60 - 3 - 7 1961-70 - 3 - 6 1971-80 Šentljani 12 - 1 1981-82 Šentlani (2x) - Za Sreje pri Škocjanu in za Komelj je le malo podatkov: Srejani (1951) - Srejčani (1951, v dopisu iz Šentvida v Podjuni); Komljani (1953, 1964) - Komeljčani (1955/ 3x, 1958, Komelčani 1963, 1982). Pogrče (Pogrjani, 1924 - Pogrčani, 1924) pa se glede izpeljave ujemajo s primeroma v spodnji preglednici. Vogrjani26 Vogrčani Čirko(v) lani Čirkovčani 1900-16 1 16 _ _ 1921-41 7 12 — — 1945-50 - 2 1 _ 1951-60 12 6 2 1 1961-70 4 16 — _ 1971-80 14 12 — 1 1981-82 5 2 2 3 Razmerje med temi variantami je mogoče ugotoviti večidel že z bežnim pogledom v narečno kartoteko kraj. imen. Od zgoraj navedenih kraj. imen imata Klošter in Šmohor izpeljanko na -čani, Dvor, Pogrče26 in Žihpolje (vsaj s širšo okolico vred) poleg na -jani (oz. -ani) tudi na -čani, večina pa pozna tvorjenke samo z obrazilom -jani (oz. -ani). Da tudi domačin - celo v istem časopisnem poročilu - uporablja oboje oblike, bi se dalo sklepati po primeru za Čirkovče21. Čeprav je pri posameznem imenu razvoj lahko tudi obraten, je vendarle tudi pri tej skupini dvojnic opazna težnja k zelo pogostnemu obrazilu -čani (oz. -ani z neokrnjeno podstavo na -č-). Tudi dejstvo, da se pisci pri vgrajevanju »novih« kraj. imen v sistem izpeljank za poimenovanje prebivalcev tako rekoč samogibno »odločajo« za oblike na -čani2*, opozarja na ekspanzivnost in tvornost tega obrazila.29 PE3KDME Подобно русским, словенские наименовании жителеи no месту их происхождении или жителћ-ства словообразователБно пестрм и многообрачнм. И в словенском HibiKC сушествует более деснтка таких словообразователБнмх моделеи. СтатБн относитсн к названиим жителеи населен-Hbtx пунктов, находншихсн на tore австриискои Каринтии, и опираетси преимушественно на газетћ!, журналм, сборники и т. д. (1900-1982). Особое внимание уделне-rai названиим жителеи, имекзшим словообразователк>н1>1е вариантБ!. В статће сделана попмтка раскрмтћ их стилистиче-ское (в сммсле «biKOBbix жанров) употребленис и развитие. 26 V krajevnem narečju je v vseh oblikah akut, ü; [ugarča, za ugarčami; ligarški, ügorjani], ta pa tu nikoli ni odraz za stari nosnik ç. Tisti etimologi, ki to kraj. ime povezujejo z Ogri (v kr. narečju uógri, še z nazalno ali pa že denazalirano izgovarjavo), očitno nasedajo sodobni pisni obliki. Prim, še nagrobni napis iz Vogrč: Gospod / Josip Ichzenthaler / rojen v Celji dne 14. maja 1808. / v mašnika posvečen dne 4. avgusta 1834(?) /umrl dne 21. aprila 1882. / Skozi 33 let župnik v Ugerčah./ 27 Pisec se je podpisal z »Riečan«, imenom za prebivalca pokrajine ob reki Bistrici (Na risci) od Nonče vasi do Doba, kjer so tudi Čirkovče. (Slovenski vestnik 1982, štev. 3, str. 7.) 28 Taki zapisi novejšega datuma so: Virunčani (Virunum) (Slovenski vestnik 1974, štev. 29, str. 4); Radentheinčani (Radenthein), v raznih pisnih inačicah od 1970 do 1979 18-krat, npr. Naš tednik, 1979, štev. 50, str. 6 / Šport; Magdalenčani (Magdalen, Šmadlen) (Naš tednik, 16. 9. 1988, str. 14 / Šport). 24 Prim. Slovenska krajevna imena. Leksikoni Cankarjeve založbe, Ljubljana 1985, 358 str.; in Krajevni leksikon Slovenije, Repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije, Uredil Roman Savnik (deloma s sodelovanjem Franceta Planine), i/1968-ГV/1980, Ljubljana. Obe deli se omejujeta na področje SR Slovenije, slovenskega zamejstva v Italiji, Avstriji (na Koroškem in Štajerskem) in na Madžarskem ne upoštevata. - Prim, še Slovar' nazvanij žitelej (RSFSR). Okolo 6.000 nazvanij. Pod redakciej A. M. Babkina. Moskva 1964, 398 str.