St. 2S2 PfimtM ilafua t gotoilnt (tenis ttnttf! cn b pisti) V Trstu, v sr**1') 28. novembra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Ohaja, icvsmit pMd«t[«k. AsOkega it 30, L ptaa m ne sprejemajo, Aaton Oerbcc. —• BdOs a mesec L 7.—, t Ca iaacanurvo sMseCao 4 Hit; •s:- hi4«). UraMhs: ulica it. pošiljajo ttrufciiltvr *«. IzdafatelJ tr aost Tisk tiskar Ji leti L SI - in kg*. A' Posamezne številke v Trstu in okoHci po 20 ceot — Oglas! se računajo e Vrokosti ene feoloae (72 mm.) — Oglasi tigovce* ta obrtnikov m m po 40 osmrtnica, nhvils, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih i mm po L 3. — Mali oglasi po 20 cest. beseda, najmanj pa L 2. — naročnini In reklamacije aa poM|a|o iakljsEno upravi Edinosti, v Trstu, ftančtfka Aalfteg* itev. *>. L nadstropji — Telefon aredniitva ta oprava 11 Primeijajmo torej i? Glasilo fašistov «11 Popolo di Trieste* je priobčilo nedavno naslednji poziv na naslov narodnih manjšin v naši državi: «Kar se tiče šol, naj naše manjšine primerjajo kako postopajo Jugosloveni z nemškimi manjšinami na ' Kranjskem in Štajerskem, Romuni, Čehoslovaki in Poljaki s svojimi manjšinami! Upati je, da odpro oči in se prepričajo, da se mirnemu razvoju njihovega narodnega življenja ne stavijo nikake zapreke ter da bodo še blagoslavljali Italijo, ko jih ni hotela držati v strani od svojega narodnega življenja, marveč jih je napravila za ravnopravne državljane-» Gospoda pri «Popolu» so menda še mladi v političnem življenju in poskočni v svoji nacionalistični gorečnosti, ali tako neprevidni vendar ne bi smeli biti, da stavljajo pozive na tako primerjanje! Prorok Bileam je hotel preklinjati, pa je n eho Le blagoslavljal. Oni pa, hoteč blagoslavljati manjšinsko politiko v naši državi, izzivajo nad to politiko porazno sodbo. Kar zahteva sedaj > — razpravljala o preiskavi plačilne zmožnosti Nemčije. V resnici Je tudi reparacifska komisija na svoji seji dne 13. t. m. po poročilih francoskega in angleškega zastopnika sklenila: 1) zaslišali zastopnike nemške vlade radi gospodarskih virov in plačilne zmožnosti Nemčije; 2] načeti po temu zaslišanju novo vprašanje ustanovitve odbora izvedencev. Nemški zastopniki so bili zaslišani v petek. Sedaj ima torej priti na dnevni red razprava o predlogu načelnika francoske delegacije za ustanovitev odbora izvedencev, kateri bi moral ugotoviti plačilno zmožnost Nemčije. Angleški zastopnik si je pridržai svojo sodbo o tem predlogu. Radi tega se predvideva, da bo potekla petkova seja repa-racijske komisije zelo burno in to se da sklepati tudi iz dejstva, da je bila ta seja napovedana za danes in prav v zadnjem trenutku odgodena: to je jasen dokaz, da niso izginila Še vsa nesporazumlienja med posameznimi delegacijami komisije. Znano je tudi. da namerava angleški zastopnik vztrajati na stališču, da se morajo vsi dohodki iz Porurja všteti na račun odškodnin. Z drugimi besedami hoče Anglija nastopiti proli temu, da bi si Francija in Belgija pridrževali dohodke iz rurske kotline na račun za okupacijske stroške. V tej točki se pričakuje zelo burna razprava, _ Sena? zabfsva oŠ Polncarela pojasnila c zadržanja Francije ns m\mM Ronfsresci PARIZ, 27. Komisija senata za zunanje zadeve je imela sejo, kjer je poročal Poin-carč o zunanjepolitičnem položaju. Do te seje je prišlo po prizadevanju nekaterih senatorjev, ki so hoteli interpelirati vlado o zadržanju Francije tekom pogajanj po-slaniškc konferenco. Pri tem je treba pripomniti, da nima vlada v senatu tako močne večine kakor v poslanski zbornici, ki je baš pred par dnevi po razpravi o istem predmetu skoro soglasno izrekla Poincareju svoje zaupanje. Interpelacijo je predložil radikalec sen. DEstournelies De Consiant, ki je zahteval pojasnila o vzrokih in posledicah osamljenosti Francije. Poincare je obširno poročal o tem vprašanju ter izjavil, da je popustil že do skrajnosti napram zaveznikom, ker se hoče jia vsak način izogniti izolaciji Francije [ter utrditi vezi med državami sporazuma. 'Kljub tem pojasnilom ministrskega predsednika je sen. D'Estcrurnelles zahteval, da se mora o njegovi interpelaciji razpravljati na javni seji. Pred padcem grške monarhije Kralj Jurij se pripravlja na odkod v Bukarešto. ATENE, 27. V Grčiji postajajo razmere vedno bolj zapletene. Nedavno smo poročali, da so nekatere stranke zahtevale, naj se še pred volitvami vrši ljudsko glasovanje za ali proti monarhiji. Toda vlada in ugledne osebnosti nekaterih velikih strank se niso strinjali s to zahtevo. Tembolj pa je stopilo to geslo na plan pri volilnih borbah. Republikanska stranka je sklicala veliko zborovanje, kjer je bila sprejeta resolucija, ki zahteva odstop luksemburške dinastije in poziva vlado, naj izvaja pravice, ki jih ustava prepušča monarhiji, dokler se ustavno vprašanje končnoveljavno ne reši. Odposlancem, ki so izročili resolucijo polkovniku Plastirasu, je slednji izjavil, da stoji vlada na stališču, naj se vzpostavi režim, ki ga zahteva večina državljanov, toda v danih okolščinah si vlada ne more prisvojiti pravic, ki so ustavno zajamčene monarhiji. Monarhije ni mogoče nadomestiti z republiko, ako se za to ne izreče ves narod. Vlada želi, da pride čimprej do volitev, da lahko parlament vpraša narod za njegovo voljo. Ljudsko glasovanje pred volitvami bi ne odgovarjalo ljudski volji in vlada bo na vsak način izvedla volitve. — Vendar se dozdeva, da je usoda luksemburške dinastije zapečatena. Kralj Jurij, ki se je že nedavno izjavil pripravljenega zapustiti državo, je ukrenil vse potrebno za odhod v Buka-rešto. Kemal paša in soproga zastrupljena. PARIZ, 27. Iz Carigrada došle vesti pravijo, da so skušali zastrupiti Kemal pašo in njegovo soprogo. Vendar pa se je domačemu zdravniku posrečilo, da ju je rešil iz velike nevarnosti. Velikanska rudniška nesreča v Ameriki. NEW York, 27. Včeraj zjutraj se je pripetila v Benlonu (Illinois) velika nesreča v rudniku Orient. Ta rudnik je zelo bogat na premogu. Do eksplozije jc prišlo v času, ko se je nahajalo v rovih 922 delavcev, V rovih je ostalo 60 rudarjev, ki so najbrže mrtvi. Rešilnega dela se je udeležilo vse polno prostovoljnih družb. Italijanska ladja se potopila v Črnem morju. - 23 oseb utonilo. DUNAJ, 27. Iz Bukarešte poročajo, da je italijanski parnik Mario* zadel nedaleč od ruske obale v Črnem morju ob mino ter se potopil. Vse moštvo, obstoječe iz 23 oseb, je utonilo. in lokalnih oJ>?asf^ Iz Maribora je vlak s Stritarjem krenil v RogaSk© Slatino. V Rogaški Slatini je Stritar bival v vili Jan-komir, ki je bila po svojem novem stanovalcu prekrščena v «St£ritarjev dom». Nestorja slovenskih pesnikov in pisateljev so položili včeraj zjutraj v Stritarjevem domu v Rogaški Slatini na mrtvaški oder. Truplo je posuto s cvetlicami, njegova prsa krasi red sv. Save III. razreda. Ob krsti opravija Rogaški Sokol častno stražo. Vest o Stritarjevi smrti se je bliskoma raznesla po Slatini in okolici in v nedeljo je ves dan prihajal narod iz vseh strani, da se pokloni manom velikega slovenskega moža. ,Šolska mladina ga je dopoldne obiskala korporativno. * * • Josip Stritar, ki je bil častni meščan Ljubljane in Rogaške Slatine, bo pokopan v Ljubljani. Ljubljanska občina je odposlala že včeraj v Slatino svojega odposlanca; da odredi vse potrebno za prevoz. Pogrefo iz Stritarjevega doma se vrši danes ob eni uri popoldne na rogaški kolodvor, odkoder se odpelje vlak z zemskimi oetanki velikega pokojnika ob tri četrt na dve popoldne in prispe ob sedmih zvečer v Ljubljano. V četrtek dopoldne polože Stritarja v ljubljanskem Naiodnem domu na mrtvaški oder, popoldne pa se bo vršil pogreb na državne stroške. Rogalka Slatina, katere častni občan je bil po ko- nik, odpošlje k pogrebu v Ljubljano svoje posebno zastopstvo. Tudi vsa ostala slovenska mesta, številne korporacije in društva iz vseh krajev Slovenije pridejo v Četrtek v Ljubljano, da izkažejo zadnjo čast Borisu Miranu. Is tržaškega livljeisia Samomof brezposelnega pomorskega strojnika. Na žalosten način je včeraj zjutraj končal svoje življenje pomorski strojnik Dominik Miclrici, star 33 let, stanujoč s svojo staro materjo v hiši št, 3 na trgu Cornelia Romana. Mož je bil že delj Časa brezposeln in poleg ,tega ga je še mučila huda nevrastenija. Toda bodba za obstanek ga je upehala; izgubil je veselje do življenja. Obupan nad svojo nemilo usodo se je včeraj v prvih jutranjih urah ose-j.sil. Došli zdravnik je ugotovil samo še suirt. j,Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestne bol-; nišnice. Nesreča vsled zakurjene peči v spalnici. Resni nevarnosti je bila predsinočnjim izpostavljena družina Lunich, stanujoča v ulici S. Francesco št. 34, obstoječa iz 34-letne Amalije, njenega moža in treh otrok v nežni mladosti. Predsinočnjim je mož, predno se je podal k počitku, zaprl ključ pri cevi peči, ki je ogrevala sobo, ko je ogenj Še gorel v peči. Včeraj zjutraj je mož, ki je spal v drugi sobi, prišedši v ono, kier so počivali otroci in žena, zapazil, da se vsi počutijo slabo. Vzduh v sebi je bil neznosen. Mož je odprl okna ter hitel na rešilno postajo prosit za zdravniško pomoč. Prišedši na lice mesta, jc zdravnik dognal, da gre za ogljenčevo kislino, ki jc tekom noči puhtela iz zaprte peči ter napolnila sobo. Vsi štirje zastrupljcnci so prišli kmalu zopet k sobi; ostali so v domači oskrbi. PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašaj, te cene veliko zlatarno — urarno via Gia*. cinto Gallina 2 (nasproti hotela Monceni-sio). Velika izbera predmetov za darove. Popravila. Cene nizke. 25!t Zobozdravnik dr. Lojz Krois specialist za bolezni v ustih in no zobeh — sprejema — v Gorici na Travnike 28 (Piana deiia ffttiria 21) od 9-12 in od 3-5. (63; VNE VESTI Iz Rogsi&kc Slatine prihaja tužna vest, da je tamkaj preminil v nedeljo 25. t. m. zvečer ob 21 veliki slovenski pesnik in eden naših največjih književnikov — Josip Stritar, V soboto zvečer je sivi in častiiJjavivi pesnik težko obo-Jel na plačnici. Spričo visoke starosti velikega bofaiika je bilo takoj jasno, da se jc bati vsak hip katastrofe. V nedeljo dopoldne jc bilo bol-n&u nekoliko odleglo, a popoldne se je njegovo stanje zopet poslabšalo in pesnik-starček je stopil v agonijo. Ob 12.30 jc še navzočne vprašal z razločnim glasom: «KoIiko je ura?» V težki borbi s smrtjo je tudi vedno povpraševal po svoji ženi: Kje je moja žena?» Pesniku so stregle ob smrtni postelji dame iz Rogaške Slatine, katerim se jc za vsako nostrež- bo tiho zahvaljeval: *Hvala, hvala!» Ob 20.30 je začelo močno hropenje in ob 21 jc pesnik mirno za vedno zaiisnil svoje oči. * * * ■ S Stritarjem lega v grob velikan, ki jc osta-vil na vseh poljih svojega obsežnega in rano-gostranega delovanja v slovenski književnosti in naši slovenski kulluri sploh trajne in neizbrisne sledove. Njegovo refo: ualorsko delo na polju slovenskega pesništva in književne kritike, njegov nastop kot voditelja književnega pokreta v 70—80 letih in kot enega najvplivnejših prcoblikovalccv slovenskega jezika spada med najvažnejše dogodke v naši kulturni zgodovini. In ta njegov nastop nosi na sebi vse znake določenega književnega in kulturnega poslanstva, visoke misije, ki jo je Boris Miran sijajno in na veliko srečo vsega slovenskega narcdat kateremu je postal na ta način eden največjih kulturnih preporoditeljev, budileljev in učiteij*v. se je zbrala družina: Levstik, Jurčič, Kersnik, Tavčar, Jenko, Gregorčič, Leveč, Erjavec in drugi. «Zvon» Je postal merilo slovenskega izobraženst*a in glasnik najboljših plodov slovenskega srca in uma. Stritar je v «Zvonu» opredelil program pesnika. Postavil je. jasen program o vseh problemih, ki se tičejo leposlovja. Pred 30. leti se je Stritar umaknil i% «Zvo-novega» kroga. Še prej je izdal svoje zbrane spise v šestih zvezkih, katerim se je pridružila še ena knjiga. Štiri knjige za mladino so pozneje izšle pa*i Mohorjevi dr. v Celovcu. Zadnja publikacija v tej vrati so «Lešniki». Prav poslednje Stritarjevo delo je brošura «Strunam slovo», katere pa ni več izdal pesnik sam, marveč njegovi čcstilci. Stritar jc po evropskem vzgledu izčistil oblikovno stran slovenske književnosti. To jc njegova največja zasluga, ki ga uvršča med stebre našega slovstva. Ko je šel Stritar v slui&eni pokoj ter je tudi oficijelno odložil pero za javnost, se je preselil v Aspang poleg Dunaja. Tam je hotel prebiti svoje zadnje dni. Preživel je tam svetovno vojno ter okusil mnogo njene grenkobe. V Aspangu je Stritar živel samo od borne penzije, katero mu je izplačevala dunajska vlada. Seveda je ob istem skromnem denarju moral trpeti veliko pomanjkanje. Toda hvaležna domovina svojega znamenitega sinu ni pozabila. Iz Ljubljane so mu rodoljubi pošiljali živila, da se je vsaj za silo prebranil ter da ni umrl od lakote. Bridko je Stritarja zadel konec vojne, V Avstriji je nastopilo dejansko gladovanje. Pesnik je moral deliti usodo želodca z drugimi občani. To je napotilo Stritarjeve rojake, da so razvili misel, ne bi li bilo dobro, Stritarja pregovoriti za povratek v domovino. Namera se jim je posrečila. 25. januarja letos se je Stritar v spremstvu dr. Stera, zdraviliškega ravnatelja v Rogaški Slatini, odpeljal iz Aspanga v domovino. Pot je bila pravcata triumfalna vožnja. Ko je vlak dospel na mejo domovine, je sivolasega pesnika pozdravilo mlado in staro. Na postaji v Mariboru pa so Stritarja pozdravili predstavniki državnih i zte pil. ingia „KM" v Trste se bo vršil dne 16. decembra 1923. v uredniških prostorih lista «Edi&ost», Začetek ob 19. uri. Ali js prlils za Trst res doba nsvegs procvfta? Polemike v tržaških listih o pretveznem obnovljenju prometa v tržaški luki se nadaljujejo. Eni trdijo nadalje, da smo res na pragu nove srečnejše dobe, drugi pa, da so to le poizkusi varanja nepoučene javnosti. Priznavajo sicer, da se je promet v tržaški luki v zadnjih tednih precej pomnožil, pravijo pa, da se temu dejstvu ne sme pripisovati prevelike važnosti, ker je ta pomnežitev le slučajna *— z ozirom na dogodke v Nemčiji na škodo luke — v Hamburga — in da ne moremo videti v nji' .znak trajnosti zboljšanja. Vrhu tega ni prineslo nikake koristi tržaškim trgovcem. Ne trgovci, ne uradniki, ne težaki, zaposleni pri tržaških tvrdkah, niso imeli nikakega deleža pri tem. Le par sto težakov v pristanišču je imelo korist pri razkladanju iz vagonov in nakladanju .na parnike. Ves tisti pomnoženi promet je dala .namreč le prevozna trgovina, od katerega je .imelo tržaško tržišče le bore malo dobička. Tisto varanje s pretveznim nastopom boljših časov pa donaša še neko drugo nevarnost. More namreč vzbuditi v Rimu domnevo, da smo začeli v Trstu plavati v iz obal ju, aLi pa jim vsaj dati pretvezo, da bodo odklanjali vse zahteve Trsta, češ; kaj hočete še, ko sami priznavate, da je Trst zopet v polnem razvoju! Pa konkurenčne luke v kraljestvu. — Benetke, Genova, Bari —, ki itak vedno kričijo, da je Trst njih največjt škodljivec?! Dalje je nevarnost tudi v tem, da bi mogel krik o pestrem gospodarskem življenju v Trstu, privabiti iz starih pokrajin še več brezposelneŽev, , kakor da jih nimamo že dovolj med domačim tržaškim delavstvom. V prejšnjih časih ni bU Trat samo prevozno tržišče. Blago, ki je prihajalo semkaj se ni samo razkladalo iz vagonov in nakladalo na parnike, temveč so se tu tudi sklepale kupčije, blago se je spravljalo v skladišča in se je tu obdelovalo. Od tega dela ni danes skoro sledu več. Vse obsodbe vredno je torej, da se vzbujajo nade, ki se ne bodo mogle tako hitro uresničiti. Veliko boljše bi bilo, če bi govorili — resnico in če ne bi tisti ponmožitvi prometa iz zadnfih par tednov pripisovali več vrednosti, nego jo ima v resnici. Španski kralj — častni korporal fašistoTske sulice. Vrhovni poveljnik fašistovske milice general De Bono je izročil kralju Alfonzu znake častnega korporala fašistovske milice. Društvene vesti K, Schohnerr: «Zemlja*. Komedija v treh dejanjih. Prevedel M. Skrbinšek. — Imeli smo priliko videti to igro že pred leti v bivšem nar. gledališču. Veliki uspeh, ki^ ga je takrat žela, bo prav gotovo še vsem v živem spominu; ! dobro, mojstrsko dek> pokaže pač že samo svojo vrednost. Kot javljeno, otvori z «Zemljo» dram. odsek M. D. P. — Sv. Jakob v nedeljo 2. decembra svojo letoiofo zimsko sezono in sicer v dvorani DKD. Priče tek ob 17.30. Podrobnosti v četrtkovi številki. M. D. P__St. Jakob. Danes vaje. Tehnična seja odbora se bo vršila v četrtek ob 20,30. "Glasbena Matica . Nocoj ob 20. odborova seja. Književnost in um@fp*ost Uredništvo reške revije «De!ta» nas naproša, da naznanimo, da bo tekom tega meseca izšel «Fascicolo spirituale», urejen od gg. Pietra Zanfongninija in Avgusta Hermeta. V tem zvezku bodo zbrane, prvič v Italiij, dela najbolj izrazitih predstavnikov italijanskega mistično-spiritualnega preporoda. Zvezek, ki bo vseboval kakih 100 strani, bo stal 6 lir. Naročnino sprejema uprava »Delte ;> na Reki. Valuta na tržašksm ogrske krone , 011 0*13 avstrijske krone .....a • • • 0.0325 0.9330 češkoslovaške krone ••••••• 67.— 67.50 dinarji 36.17V, 26.35 lejr. 1J.50 12.— marke —"— —..— dolarji a • ...........22.f0 23.— francoski franki 125.— 125.50 švicarski franki 401.— 404 — angleški funti papirnati......100.80 10L-— Vera Buretić Josip Sandaij vjenčani Rntonio Cerneca — LfiVABtiKA žečeza in kovin. — V skladišču Via Enrico Toti št. 4, tel. 43S vedno v zalogi: Plošče za Štedilnike, rainti in pečice, zaklop' nice za lijake, bronasti drogi, podgrcdnjakS in medeni drogi za zavese. Sprejemajo se vsakovrstna naročila. Velika zidana 80 m dolga enoaadstropaaf hiša, nad njo 6 oralov gozda, v Zidanem mostu na Štajerskem, pri kolodvoru, križišče glavnih prog v Jugoslaviji. V hiši so nahaja nad 40 let obstoječa živahna trgovina z mešanim blagom, se po ceni 9 trgovino vred radi bolezni proda. V hiši so velika skladišča za 20 vagonov zust jako pripravna za veletrgovino z žitom m moko. Zelo ugodna prilika za rojaka, ki ima veselje do trgovine na drobno in debelo, Podrobnosti izveste pri Ludviki! Smoletu, Ljubljana, Škrabčeva ulica 4 Jugoslavija. (644) Boljun 28. XI. 1923 Lupoglava 643 Mali POROČNA soba, predvojno delo, iz trdega lesa, vzmeti, žimnicc po nizki ccni vsled odhoda. Corso Garibaldi 29 vrata 6 1656 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Ni debelo in za družine Via Cunicoli 89 na drobno in za družine Via GiulisnB 32« Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (684) ŠTRAKCAR. Najvišje c@ne pla^jsm za v ŽAUN1CE, ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliči, pile, žeblji, vijaki itd. Zaloga žeiez-nine, Via Filzi 17. 1627 UČENEC za trgovino z mešanim blagom, se išče. Prednost imajo učenci ubožnih stari-£ev. Naslov pri upravništvu. 1655 BABICA, avlorizirana, sprejema noseče. Dobra postrežba. Cene nizke. Govori slovensko, Via Giulia 29, 1647 KRONE, s:ebro, zlato in platin kupujem. g Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh A!- t±Jrm W @ bert, Trst, via Mazzini 46. 58 MLAĐ URADNIK išče primerno meblirano sobo v bližini trga Oberdan. Ponudbe pod «Uradnik» na upravništvo «Edinosti». kun, siaflc, lisic? dlhtsrjav, vider, jazbece\f,ma2k, ve-veiiCf krt9¥) dfivjifa in domači!« zajcev« PACH Trst, Via Cesare Sažtfsfii št- t G IS. naeist,, vrata 16 35 Sprejemajo se pošiijatve po pošti. Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in rnanccm PJ"etuino vest, da je nenadoma preminul danes, dna 27. novembra ob 2. uri ponoči v 33. letu, naš nad vse ljubljeni, nepozabni sin, soprog, oče, brat, in svak, gospod ALOJZIJ ŽJ%QAU trgovec In gostiSnifar Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 20. novembra iz h-še žalosti na domaČe pokopališč«. • ŽAGA* dne 27. novembra 192J. (č-lri) Žalnj oči : Marija, matJ. Alojzij, o£e. Mintr, soproga. Slavko« sinček. — Sava, trma, brat In sestra In ostali sorodniki. ooaaaDaao □oaoPBPPODODDDD □ □□□ □□□□□□□□□□□□ no □□□ BANCA Ustanovljen« leta 1905. Delniška glavnica Ut. 15.Q03.000-— popolnoma vplačana. Glavni sadež: Trst« Via S. NicoM 9 (lastna palača;. — Podružnici: ABBA2IA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacije z Jugoslavijo potom saveznoga zavoda Jadranska Banka v Beogradu Ljubljani bi Zagrebu In njenih podružnic v □ □□□□□□□□□□□□□□□□□aa o B b & a oAoVTV Kupuje In iNrodaia dinarje nojiat posojil Q O O O g □□□□□□□£]□□ O j □ jo ■ o □ (□I □1 I □ □ □ □ D C □ □ □ □ □ in > □ □