JUNIJ 1 S Juvent 2 Č Marcel 3 P Klotilda + 4 S Kvirin, m. + 5 N Biiakosti C P Norbert 7 T Filip diakon 8 S Kv.-Medard + 9 Č Primož 10 P Kv.-Marjeta + 11 S Kv.-Barnaba + 12 N Sv. Trojica <2 13 P Anton Pad. 14 T Bazil 15 S Vid 16 C Rešnje Telo PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations), WAjSTAREjSl in NAJBOLJ PRILJUBLJEH SLOVENSKI LIST, y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 110. CHICAGO, ILL., SREDA, 8. JUNIJA WEDNESDAY, JUNE 8, 1938 LETNIK (VOL). XLVU. Francija ohranila mirno kri kljub drznemu izzivanju od strani fašistov. — Topovi odbili drugi aeroplanski napad na francosko ozemlje. — Hitler namerava pod-vzeti odprt napad na Španijo, da s tem razcepi francosko bojno moč. Pariz, Francija. — Težko bi se našla kje kaka država, ki bi po takem izzivanju, kakor ga je doživela Francija to nedeljo in ponedeljek, ohranila tako mirno kri, kakor jo je ravno ta država. Poročano je bilo včeraj, da je devet aero-planov priletelo preko meje iz Španije na Francosko, prodrlo preko 50 milj globoko v njeno ozemlje in na povratku nazaj bombardiralo neko električno podjetje in železniško progo. Na vse to ni francoska vlada odgovorila nič strožje, kakor da je uvedla preiskavo, kateri bojujoči se stranki v Španiji pripadajo ti aeroplani, ter obenem dala. svoji obmejni straži povelje, da v ponovnem takem slučaju strelja na letala. ■ Brez vsakega dvoma pa je lahko razvidno, da letala niso bila last španske vlade,, ki bi bila mogoče zašla preko meje, kajti gotovo je, da bi ne bombardirala železniške proge, po kateri dobiva ta vlada bojni materijal iz Španije. Da ne gre'za kako pomoto, je novi dokaz v tem, ker je v ponedeljek četa enakih aeroplanov, sive barve, brez vsakih znakov,. zopet preletela francosko mejo, toda so jih obmejni francoski topovi prisilili k povratku. Videti je iz tega, da so morali priti aeroplani od strani nacijonalistov, toda obenem pa je tudi razvidno, da tu ne gre več za špansko civilno vojno kot tako, marveč da zavzema položaj znatno resnejši obseg, ki ga Španija nima več pod kontrolo, marveč je postal splošno evropski in so ga dobile fašistične države popolnoma v svoje roke. Že dalje časa se je lahko opažalo,, da ste Nemčija in Italija z vso vnemo na tem, da pomorete nacijonalistom do zmage. Da pri tem ni njun cilj,pomagati Špancem do verske svobode, za katero je tem v vojni v prvi vrsti šlo, je razvidno. Zasledujete popolnoma svoj^ lastni cilj, namreč da dobite Španijo pod svojo popolno kontrolo in ustanovite novo fašistično postojanko na jugozapadu Evrope. Po poročilih, ki prihajajo iz Berlina, se doznava,. da se je Hitler odločil, doseči ta cilj čim najhitreje. Po polomiji, ki jo je doživel pri svojem poizkusu proti Cehoslovaški, je Prišel do tega sklepa. Njegov načrt je zdaj sledeči: Poslati v Španijo večje število bojnih aeroplanov, okrog 1000, kakor s lov za divjimi prašiči. Ako se ta nadlega nujno ne odpravi, bodo škocijanski kmetje ob ves pridelek in ne bodo imeli ne ko-» ruze in ne krompirja. -o- Zlata poroka V Litiji sta »slavil a zlati jubilej poroke zakonca Ivan Do-bravec, upokojeni strojni mojster likvidirane litijske topilnice in njegova življenjska družica Francka, po domače Šte-felnova Nana iz Šmartna. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Hofman, rojena Valent, žena mestnega delavca. — V Mariboru je umrl Kari Lešnik,, najstarejši mariborski čevljar star 87 let. — V Celju je umrla Frančiška Vorbach, žena viš-iega kontrolerja državnih železnic stara 36 let. — V Ljubljani je umrl Jakob Bricelj, železniški uslužbenec. -o- Dve nesreči Nekega popoldneva se je v Hrastniku ponesrečil s kolesom 17 letni delavec v steklarni Josip Benegalija. — V Za-vodni pri Celju je pa padel s kolesa 18 letni sluga pri peku Oberžanu, Ivan Bevc, ki si je pri padcu zlomil kost nad levim očesom. Oba sta morala v bolnico. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odhitba na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V..Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: ] Za: Lir: $ 2.55........ 100 $ 6.50________ 100 $ 5.00........ 200 $ 12.25........ 200 $ 7.20........ 300 $ 30.00________ 500 $10.00........ 420 $ 57.00........1000 $11.65........ 500 $112.50........2000 $23.00.,......1000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ...............$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 Wa?? Cermak Road CHICAGO, ILL. an 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC' ........................It.................................infill...ill.............. Sreda, 8. junija 1938 UNITED FEATURE SYNDICATE.* Inc! Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovensM H list * Amefiki. Ustanovljen leta 1*91. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-jSfiljkov in dnevov po praznikih. IzfdSsJa in tiska! jEDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitv? in oprave: 1849 W. Cermak Rd.„CIiicago Telefon: CANAL 55« Naročnina j Za «e!o leto----- 3Sa aol leta---- Za ftftrt leta------ Za Chicago, Kanado in 2a celo leto _,-- 3fca pol leta--- Za četrt leta--j------- Posanneena številka------- The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1S9Jj Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holiday«. ' Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 3544 Subscription: one year --- For half a year--- For three months---- Chicago, Canada and Europe: one year .............$6.00 half a year____ 3.00 For three months - .1.75 Single copy-------3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti cl«poslam na uredništvo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov urcd-pištvo ne vrača. _ stični voz. Pri narodni jednoti in pri svob. zvezi so pridno na delu in že vrtajo od vseh strani, da se polaste vodstva, za čemer komunisti povsod streme in je to njih glavni cilj. Socijalisti imajo sicer dobro organizirano nekako "politično policijsko mašino", ki na komuniste vsepovsod pazijo in jim gledajo pod roko, ali kljub temu slednji pridobivajo na moči in znajo pri prihodnji konvenciji dobiti kak stolček v glavnem uradu. Ko dosežejo to, se bo šele glavni boj za nadvlado pri jednoti začel. Dva petelina v enem vrtu, se le redkokedaj dobro razumeta. pojasnil' Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______ Velika Nemčija in Srednja Evropa Kaj Nemci sanjajo in kake načrte imajo za bližnjo bodočnost najbolj pokaže nemški nacionalistični tisk. Dunajska "Neue Freie Presse" je objavila te dni članek, v katerem piše med drugim to-le: "Priključitev Avstrije k Veliki Nemčiji je za Nemce tako dalekosežnega pomena, da se malokdo zaveda velike važne veljave tega dogodka. Zdaj je napočil čas, ko lahko Nemčija reče evropskemu zapadli: Roke proč od srednje Evrope! Angleži, pravi Rohan, so že priznali našo zahtevo: Srednja Evropa Srednjeevropcem! Nato članek nadaljuje: "To je zdrav razvoj. Nemški narod je postal najboljši garant reda, miru in blagostanja v prostoru med Severnim in Vzhodnim morjem ter jugovzhodnimi morji Evrope. Potrebno pa je sedaj, da nas zapadna Evropa v srednji Evropi pusti pri miru. Neha naj ovirati sodelovanje med nemškim narodom in narodi jugovzhodne Evrope! Z "anšlusom" so propadle vse dosedanje zamisli o Podunav-ju. Madžarski revizionizem, katerega nosilec je od dne do dne naraščajoče obnovitveno gibanje, je odslej naslonjen na os Rim—Berlin. Nova rumunska ustava zakonito izključuje sleherni vojaški prehod preko svojega ozem-in tega ni sklenila kaka Codreanova vlada, temveč sejanja vlada sredine. ČSR ne nudi danes evropskemu zapadu nobene opore več za vmešavanje v srednjeevropske' (Ia v Ameriko. Da so osebe, ki zadeve. Nemški Dunaj, nemška Vzhodna marka potne- so prispele semkaj pred dvajse-nita z neposredno sosedno in prijateljsko Madžarsko konec marsikaterih od vzhoda prihajajočih imperialnih sanj. Privlačnost nemškega prostora proti evropskemu jugovzhodu je že v preteklih letih močno pridobila. Nemški konzum, politična in vojaška veljava Velike Nemčije bodo ta razvoj še pospešili. Že nekaj let se pečamo z idejo velikoprostornega gospodarstva. Gospodarski dvig Avstrije v bližnjih mesecih bo še bolj podžigal k splošnemu srednjeevropskemu gospodarskemu sodelovanju in koncentraciji. V tem razvoju pa pripada Dunaju kot vratom rajha proti jugovzhodu vloga mostu od nemštva k drugim narodom v tem predelu Evrope. Sele sedaj, ko smo za vedno združeni z rajhom, se lahko spet začne staro poslanstvo Vzhodne marke v velikem prostoru od Hamburga do Carigrada." K tem nemškim imperialističnim načrtom ni treba nobenega komentarja. Če kaj, bi morali biti ti načrti zadosten vzrok, da bi ob njih Slovani spregledali in se povezali med seboj. Nihče drugi če ne Slovani, ne bo zajezil nemškega nadutega imperializma, ki gre za tem, da podjarmi Slovane. Slovani, kje ste?! Meseca marca leta 1907 je kongres Združenih držav sprejel zakon, ki določa, da ameriški državljan, ki vstopi v vojsko tuje države in se bori za, ali pod zastavo take tuje države in s tem priseže zvestobo tuji državi in zastavi, tako automatično preneha biti državljan te dežele. Ta zakon kolikor nam znano doslej še ni razveljaven. In ako ni, kaj se bo potem zgodilo s tistimi 4000 Amerikanci, ki se borijo v Španiji pod tujo zastavo? Ali imamo zakone zato, da jih imamo le za nekake okraske, ali zato, da njih uveljavljenje spoštujemo? Kdo bi pravilno in veljavno to AMERIŠKIM JUGOSLOVANOM! V trenotku ko zapuščava gostoljubna tla, kjer sva doživela toliko lepih ur, kjer sva sklenila toliko novih prijateljskih vezi in prisrčnih stikov z izseljenci, izrekam v imenu mesta Ljubljane, v svojem in svoje soproge imenu prisrčno in iskreno zahvalo vsem za tako topli sprejem in za tako izredno pozornost, ki ste jo nama izkazali po vseh krajih, ki sva jih obiskala. V največje veselje in zadoščenje nama bo, ako bo ta najin obisk nove domovine navezal še ožje veze med staro domovino, tako med prvotnimi izseljenci kot tudi med njihovimi potomci, da pokažemo vsemu svetu, da so ameriški Slovenci in Jugoslovani dobri ameriški državljani, pri tem pa tudi zavedni Jugoslovani. Čestitam vsem dragim rojakom k tako lepemu NAPREDKU na gospodarskem, društvenem in kulturnem polju in želiva vsem najlepšo srečo za bodočnost. Na svidenje v' stari domovini! DR. JURO ADLEŠlC, župan ljubljanski in soproga. New York, N. Y„ 1. jun. 1938. \ VAŽNO ZA PRISELJENCE 'Kdaj ste prispeli v Ameriko?' — To vprašanje se večkrat zastavlja priseljencem, toda najbolj neprilično je, ako ga zastavijo oblasti, pa priseljenec ne ve nanj odgovora. Je pa največje važnosti, da pravilno in točno odgovorite na to vprašanje, kadar delate prošnjo za prvi ali drugi papir ali če želite dobiti povratni "permit" za vstop v Zedinjene države, ako ste namenjeni v staro domovino na obisk, in v še drugih podobnih slučajih. Večinoma zahtevajo tudi izkaz vašega prihoda v Ameriko, kadar delate prošnjo za starostno pokojnino, za javno delo ali ako želite dobiti svojce iz starega kraja. In vendar je med nami stotine priseljencev, ki ne vedo natančnega datuma svojega priho- timi ali tridesetimi leti to pozabile, je za to več razlogov — pomanjkanje zemljepisnega znanja, bolezen, finančne težkoče, prekinjen je vseh stikov s staro domovino, živčna napetost, brezskrbnost itd. POŽOR VOLILCI ST. LOUIS OKRAJA V MINESOTI Indiharjev odbor za bližajoče se volitve naznanja volilcem St. Louis okraja, kandidaturo Franka Indiharja za County au-ditorja. Omenjeni je že znan širši javnosti po svoje m političnem udejstvo vanju in politični službi katero je opravljal že več let. krajnih služb in je s svojim delovanjem veliko pripomogel v St. Louis okraju kakor tudi na Range, da je dvignil vrednost krajev. Ker je dobro v svojih službah do sedaj in s tem okraju veliko koristil, je gotovo, da bo kot okrajni Auditor svoje delovanje za koristi okraja in njenih prebivalcev še povečal, ker dobro razume probleme tega okraja. On je uljuden, izkušen in dobro usposobljen za ta urad in več organizacij, katere so ga podpirale v njegovi kandidaturi za to službo, so prepričane, da bo dobil vso podporo in priznanje tudi od volilcev tega okraja. -o- PISMO IZ DOMOVINE Žid, na Notranjskem, Jugosl. Kar sem že dolga leta na- Zato bo prav ugodna za vse priseljence, ki so prišli semkaj med leti 1906 in 1925, vest, da lahko najdejo ime ladje ali datum svojega prihoda v Ameriko v knjižicah, ki jih je izdal urad Transatlantic Steamship Arrivals, 156 Fifth Ave., New York, N. Y. Ako želite dobiti tako knjižico, pišite na gornji naslov v angleščini ter napišite v pismu leto vašega prihoda.Vsaki taki knjižici je dodana še priročna knj ižica-vodftica, - kjer je lahko razumljivo raztolmačeno, kako boste našli pozabljene podatke v spisu potniških ladij. Vsaka knjižica vsebuje popolni seznam potniških ladij kakor Kakpv se poroča, je komite,™ v Moskvi določila, da tXT'KL se vodi prihodnje dve leti veliko kampanjo na severnem in južnem kontinentu Amerike za razširjenje komunizma. Agenti Moskve bodo operirali pod vsemi mogočimi imeni v tisku in na radio. Komunistična propaganda se bo širila sistematično, tako, da mnogi ne bodo vedeli s kom imajo opravka. V javnost je prišlo, da je Moskva poslala več sto tajnih agitatorjev na Češko, ki so se porazgubili V sporne kraje, kjer bivajo sudetski Nemci. Tamkaj pod-pihavajo na eni strani Nemce, na drugi strani Cehe. Zanetiti hočejo spopad med Nemčijo in Češko. S tem upa Moskva, da bo zapletla v boj vso Evropo. Ko bo mizerija najhujša, bodo komunisti skušali dvigniti po vseh državah Upor med delavstvom in revnimi sloji in na ta način upajo priti do oblasti, kar drugim potom komunistom ne uspe. Kaj ne, dobri in lepi ljudje so ti komunisti. Iz revščine, gorja in krvi ubogih hočejo kovati kapital zase. In ti ljudje naj bodo delavski prijatelji?! Tudi med Slovence so začeli širiti komunistične ideje zadnje dve leti. Incijativa je prišla iz krogov hrvatskih, komunistov in sicer se je pojavila v Pittsburghu. Hrvatski komunisti znajo, da imajo Slovenci par močnih podpornih organizacij, ki bi jih bilo dobro vpreči v komuni- hoda letu. Frank lndihar je bil rojen v M&saba Range v letu 1898, la-stuje hišo in plačuje davke in živi na Gilbertu že zadnjih dvajset let, opravlja važne službe, kot občinski uslužbenec, Deputy Village klerk, tajnik Chamber of Commerce, itd. Vse te službe vrši izvrstno in v zadovoljstvo vseh. Posebej je študiral občinske in trgovske postave in v to stroko spadajoče stvari ter je dobil priznanje kot občinski ra-čunar. — On je sedaj predsednik State Association of Clerks & Finance Officers, predsednik Range Municipalities Association in načelnik Auditing Committee of the Minnesota League of Municipalities. Frank lndihar odlično služi v tem okraju kot Chief Clerk šestega komisijonarnega okraja in zadnje čase kot Chief Clerk od Northern Division Accounting System. — On ima priznanje kot napreden v vsem svojem dosedanjem delovanju in izvrševanju svojih odgovornih o- meraval, to hočem danes izpolniti. — Štirinajst let bo'pim dopisom, moj znane Domovine.'' — Kakor sem pisal bratu, poročam tudi tukaj v pismu: Lepi so tudi drugi katoliški časopisi, toda nobeden ne poseka Ainerikanskega Slovenca. — Vsako leto mi pošlje brat tudi koledar "Ave Maria". Za letošnjega sem se mu tako le zahvalil: Žal da lista "Ave Maria" in koledar ter "Amerikanskega Slovenca", ne bote v Ameriki nikoli dovolj cenili! — Četudi sem tukaj "naročen na Domoljuba, Bogoljuba in Cvetje, ki so zelo lepi in koristni listi, si vendar še rad vzamem čas, da preberem "tudi amerikanske liste kadar jih dobim. Iz povedanega spoznate, da zelo rad berem časopise, posebno še dopise iz' zgoraj omenjenih naselbin. Zato bi priporočal, da se večkrat oglasijo. Zlasti ti se večkrat oglasi s kakim le- kmalu tega, ko sem vam g. urednik pisal iz Clevelanda, (Newburga),. za neka pojasnila. Nasvet, ki sem ga prejel od vas sem upošteval in se zaradi tega prav nič ne ke^am. V pismu ste pa tudi dostavili, da naj kaj pišem iz domovine. To pa opravim šele sedaj po dolgih letih in prepričan sem, da bo marsikoga zanimalo. Za svojo osebo rečem,, da se m vedno rad spomnim na Ameriko. Menda zato ker sem imel tam še precej sreče. Brez dela sem bil v dvanajstih letih mojega bivanja samo en mesec in to leta 1913 v Little Falls, N. J., kamor sem prišel iz Forest City, Pa. Od takrat naprej, kakor zgoraj povedano, sem imel srečo, da sem vedno dobil delo in zaslužek skoro vedno po svoji volji. Tudi zdrav sem bil ves čas, za kar se imam zahvaliti Bogu. Da, rade mi uhajajo misli nazaj, zlasti v Gowando, N.J., kjer sem preživel nad šest let. Tako imam tudi lepe spomine na rojake v Waukeganu, 111. in na rojake v Clevelandu, O. Po vseh omenjenih naselbinah je bilo nekaj tako dobrih ljudi, po katerih se mi v resnici dostikrat stoži, da bi si zaželel njihove družbe. Poleg prijateljev imam v Ameriki še eno srečo in to sita moj brat in sestra. Brat Peter je v Clevelandu, sestra pa v Gowandi, N. J., omožena De-kleva. Oba mi večkrat pišeta in Peter mi tudi večkrat pošlje po več ižtisov "Amerikanskega Slovenca" in "Ameriške m prijatelj J. Resnik. — Kakor vsako leto, tako mi je tudi letos sestra poslala stenski koledar Grdinatov, ki se prav lepo poda v moji novi hiši. Po tlem, kar sem vam do sedaj zapisal, lahko sprevidite, da sem še vedno v zvezi z Ameriko in ameriškimi slovenskimi rojaki. , Ker sem že ravno imenoval Grdinata, katerega menda pozna in spoštuje cela slovenska Amerika in še drugi kateri ga poznajo, mi je čast dostaviti, da mi je ta gospod leta 1921 napravil veliko uslugo, ki je bila za me velike važnosti. Ponudil sem mu iz hvaležnosti par dolarjev, pa je odklonil češ, da se je to napravilo brez večjega truda. Naj mu nikdar ne manjka dolarjev in naj mu Bog stotero povrne. — Meseca avgusta neke nedelje leta 1924 sem bil v Slovenskem domu v Newburgu. Še se spominjam, ko smo se v pogovoru s prijatelji pomenali o Mr. Grdinatu in zlasti jaz sem ga hvalil. Med pogovorom pa pristopijo k meni domači kaplan Rev. Ant. Bombach, ki so' zelo prijazen gospod, zato so jih pa farani sv. Lovrenca tako radi imeli. Povedal sem č. g., da sem se namenil v stari kraj. Pa so mi g. odgovorili: Če že greš, pa ne boš tam o-stal. Ko prideš nazaj, se oglasi pri meni v Barbertonu. Jaz sem jim to seveda obljubil, pa menda iz tega ne bo nič. — Poslovil sem se tudi od dobrega g. župnika Rev. J. J. Omana, ki so mi voščili Dogodki ; med Slovenci po [Ameriki Dr. Božidar Lavrič v Chicagi Chicago, 111. — Pretekli petek nas je obiskal slovenski, zdravnik, kirurg splošne bolnišnice v Ljubljani p. Dr. Božidar Lavrič, ki je prišel na dvotedensko študijsko potovanje v Združene države. Potuje s skupino nemških zdravnikov, ki si ogledujejo ameriške bolnišnice in njih sisteme. Skupina, je ogledala dozdaj nekatere glavne bolnišnice mesta New York, Chicago in znamenito Mayo kliniko v Rochester, Minn. Skupina se je v petek popoldne odpeljala v Washington, D. C. Po ogledu zdravstvenih zavodov tam, bodo po-setili slične zavode v Phila-delphiji, in Baltimore, nakar se koncem tega tedna že vrne nazaj v Evropo. G. Dr. Lavrič je še mlad zdravnik, rodom ocl Blok na Notranjskem, zelo prijazen in fin gospod, katerega obiska smo se zelo razveselili. Želimo najboljši u-speh njegovi turi po tej deželi in pa srečno pot nazaj v domovino! NAROČNIKI NOVEGA SVETA V SOUTH CHICAGI POZOR! Vsi oni naročniki mesečnika Novega Sveta ki doslej še niso vrnili vprašalnih pol, ki so jim bile poslane iz uredništva lista "Novi Svet" so prošeni,da svoje odgovore pošljejo listu najkasneje do 11. junija. Uredništvo mesečnika "Novi Svet" pot. Pot je bila dobra in tako sem jo po desetih dneh 'res srečno prirajžal domov. Pa nikar ne mislite, da je šlo vse brez najmanjšega razočaranja. Toda, zavedal sem se, da je treba vedno novega poguma. No in tako sem sklenil o-sfcati. Poiskal sem si tovajriši-co, s katero sem se poročil in rodilo se nama je deset otrok, sedem dečkov in tri deklice; dva otroka sta nam umrla, o-stalo jih je še osem. Prav vesel sem jih, ker so lepo zdravi in čvrsti. Štirje že hodijo v šolo in prinesejo domov dobra spričevala. Ravno to me precej tolaži in si mislim; če bodo pridni, bo že kaj iz njih. Moj dopis se mi je precej zavlekel, zato bom prav na kratko povedal še to, da imamo pripravno domačijo in prav v lepem kraju. Z ženo se dobro razumeva. K vsemu temu so kolikor toliko pripomogli prihranki, katere sem po dvanajstih letih pinesel h: Amerike. — Pozdravljeni rojaki tam onstran morja v Ameriki in Bog vas živi. Valentin Dolinar Kdo ve, ce tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, kj uničuje moralno življenje v druži-srečno nah? "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) m I® Napisal: Edgar Rice Burroughs T- I fsl Ko je princ Sborov prišel pod drevo, na katerem je čepel Vdeni, jo ta kot tiger skočil na begajočega princa, kateri se je od strahu sesedel kot kup nesrečo. Močni K a vit ni mu je dal o k o Sti vrata vrv ter ga tako vodil po skrivni stezi, po kateri je vodila nai-1t-;rša pot v deželo Kavurn, do templja ... , ______________ . . . V drugem oddelku templja Kaviarji, je imel svoje prostore Kavan-davanda, veliki poglavar divjih Kavu-ru, njihov veliki duhovnik in njihov! bog. Sedaj \