Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2006 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000852,189 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 roberl.dodic® porsche, si 318-3656 C0BISS e TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XV - št. 189. - junij 2006 - cena 350 SIT -1,46 € POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO 771318 365006 i< Banka Koper »VIZITA NA BISTRIŠKEM 2006 « 11, : [:r 11 y p 'fš V i OTROKOM PRIJAZNA VAS REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ILIRSKA Občankam in občanom čestitamo ob 25. juniju - Dnevu državnosti in 15. obletnico samostojne Slovenije. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 m,- URNIK 8.00 - 18.00 HSBBftfc sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto Računovodski servis Vojkov drevored 2, «5250 Ilirsko, Bistrico TelVVcoc.: 05-710 14 99, 040 338 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. POPOTOVANJA PO NAŠIH VASEH: SOZE KONČAN PROJEKT PO POTEH TIHOTAPCEV STRANI 8 - 9 DOPUSTI ZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU STRAN 12 NOVOSTI IZ SAMOSTANA DOPUSTNIKI POZOR! V času počitnic in dopustov, ki je pred nami, se precej poveča prehajanje meje. Vse, ki bodo potovali izven meja domovine, bi radi opozorili na pregled veljavnosti dokumentov, tako osebnih izkaznic kot tudi potnih listov. Iz uradne evidence je namreč razvidno, da bo v mesecu juliju in avgustu potekla veljavnost skoraj 200 osebnim izkaznicam in 43 potnim listom. Posebej velja opozoriti, da mladoletni državljan, mlajši od 15 let, ki potuje v tujino brez spremstva zakonitega zastopnika, potrebuje za potovanje tudi dovoljenje zakonitega zastopnika, ki ga izda upravna enota. Več informacij o tem lahko dobite na elektronskem portalu državne uprave (http://e-uprava.gov.si/e-up-rava/zivljenjskeSituacije.euprava). NEVARNOSTI SONČENJA Zdravniški nasveti s svetovno priznanim dermatov-enerologom, doc. dr. Igorjem Bartenjevim STRAN 13 URŠKA JENKO DRUGA V KATAH CERKVENIK NA PLAČU sveže ribe zamrznj$ * školjki * “bacajM in bi * Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 j aiooniMm \ Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 «> PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ^SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ <0 ' akcim: ‘Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket - 5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus PONEDELJEK-PETEK 8"-12" in 15 -19" SOBOTA 8" - 12" VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV nAii bešddaurednika BISTRICANKE SO NAJLEPŠE... Dragi bralci, mesec je naokoli in spet je čas za Snežnik. Najprej se vam moram opravičiti za tiskarske škratke, ki jih je bilo v majskem Snežniku kar nekaj. Trudili se bomo, da jih bo v prihodnje čim manj. Vsem, ki ste nas opozorili na napake paše enkrat zagotavljam, da so te nenamerne in ni v ozadju nobenih »zarot«. In kaj nam prinaša tokratni Snežnik? V čast mi je pozdraviti našega novega dopisnika, vrhunskega strokovnjaka doc. dr. Igorja Bartenjeva, ki bo v rubriki »ZDRAVO ŽIVLJENJE« odgovarjal tudi na vaša vprašanja oziroma predloge. Tokrat boste izvedeli vse o nevarnostih sončenja... Nova je tudi rubrika »DOGAJANJA V SAMOSTANU«, ki jo pripravljamo v sodelovanju z našimi Notradamskimi sestrami. V prihodnjih mesecih pa bomo vsebino Snežnika še dopolnjevali in bogatili, seveda z vašo pomočjo. Sicer pa Bistričani spet »zažigamo«. Karateistka Špela Muha in njeni varovanci so nas zopet razveselili z vrhunskimi dosežki tako na državni, kot tudi mednarodni ravni. Konec meseca pa smo dobili še mišico - Miss Slovenije 2006 je postala 25-letna Iris Mulej iz Podgrada. Čestitke. Pred nami je čas dopustov. Preživite proste dni kar se da lepo, v družbi svojih najdražjih. Pozabite na vsakdanje probleme, pozabite na sosedov nov avto in tudi tisto kravo naj ima še naprej. Vzemite si čas le zase in uživajte. In ne dopustite, da vam pri tej pasji vročini nekateri še dodatno dvigajo temperaturo. Prijetno branje. Bojan Oblak, Urednik SREČANJE S PROFESORJEM SERGIJEM ŠLENCEM V zadnjih tednih smo v dnevnem časopisju spremljali prispevke novinarjev, ki so slovenski javnosti predstavljali avtorja Velikega italijansko - slovenskega in Velikega slovensko - italijanskega slovarja - profesorja Sergija Šlenca. Medijske predstavitve slovaropisca so tako postale zanimiva tema dnevnih pogovorov tudi v skupnosti stanovalcev našega Doma. Profesor Šlenc je namreč marsikateremu med njimi blizu, pa naj si bo to kot prijazen človek iz soseke, ali znanec iz sosednje ulice. Kot pisca slovarjev in priznanega prevajalca za italijanski jezik, pa gospoda Sergija Šlenca večina naših stanovalcev doslej ni poznala. Časopisne informacije o njegovem velikem delu povezanem z izzidom dveh slovarjev in pomenom, ki ga imata za slovenski narod in tudi za italijanski narod, pa smo komaj kaj vedeli. Želja, da bi o vsem tem zvedeli več kot ponuja časopisni tisk in predvsem to, da bi se z gospodom Šlencem srečali in mu osebno tudi mi čestitali, je bila tako močna, da smo ga povabili v našo skupnost. Da sem to zmogel, gre zahvala tudi moji ženi Marici, ki me je vsa leta moralno podpirala pri tem zahtevnem delu. Ponedeljkovo dopoldne, 22. maja smo preživeli skupaj, v pogovoru v katerem smo gospoda spoznavali kot človeka z neizmernim znanjem, ki pa ostaja kljub temu človeško topel, preprost in razumevajoč sogovornik. Zaradi vsega tega smo v tem ponedeljkovem dopoldnevu, opogumljeni in bogatejši za marsikatero novo življenjsko spoznanje, odšli v nov dan. Hvala vam profesor Sergij Šlenc. Mira Lenarčič PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA CENTRA NA PRIMORSKEM SEJMU Od 25. do 28.maja je potekal 13. Mednarodni obrtno-podjetniški Primorski sejem in sicer v dvorani Bonifika v Kopru. V letošnjemu letu smo se odločili, da predstavimo tudi mi našo Občino in naše delovanje. Predstavitev je bazirala predvsem na turizmu, na našem razstavnem prostoru pa smo imeli tudi nekaj manjših obrtnikov iz občine Ilirska Bistrica. Rdeča nit predstavitve je bila Brkinska sadna cesta, saj jo Razvojni center Ilirska Bistrica promovira v svojih programih izletov že vrsto let in je po njej popeljal že veliko število turističnih skupin. Tako so se v naši organizaciji predstavili: Društvo brkinskih sadjarjev - nosilci brkinske sadne ceste; predstavile so se tudi nekatere posamezne kmetije in sicer Kmetija Miše iz Sab-onj, Prevozi in domača obrt Srečko Sanabor s.p. Harije se je predstavilo z degustacijo suhega sadja, medice in jabolčnega žganja, Kmetija Biščak Buje , Kmetija Šiškovič iz Slivja z degustacijo slivovega likerja, gostišče Mašun, ki je pripravilo degustacijo jelenovega golaža ter divjačinskih klobas, gostišče Potok iz Dolenj, ki je pripravilo degustacijo njihove specialitete in sicer puran v smetanovi omaki z ananasom ter ocvrt curry riž. V kulinaričnem delu se je predstavilo tudi Kulturno športno društvo Koseze, ki je pripravilo degustacijo štrukljev z orehi in štrukljev s skuto, potice, jabolčnega zavitka ter domačega kruha, poleg tega pa so poskrbeli še za zabavni program s svojim domačim harmonikašem. Na razstavnem prostoru so sodelovali še obrtniki Mašn’ca -Milojka Primc , podjetje Bess d.o.o. in Grafična delavnica Bor iz Ilirske Bistrice. V kulturnem programu pa so sodelovali Kulturno etnološko turistično in športno društvo Harije z dramsko skupino, Športno društvo Bas šport Ilirska Bistrica pa je predstavilo Brkinski kolesarski Maraton, ki je bil 28.maja 2006, napovedali so kolesarjenje po Rapalski meji, ki bo 10.septembra 2006 ter izpeljali nagradno žrebanje ter podelili simbolične nagrade, V kulturnem in zabavnem delu se je predstavilo tudi Kulturno društvo Franjo Kranjec iz Topolca, v nedeljo pa se je z rokodelskimi spretnostmi predstavila tudi gospa Danica Zeljkovič iz Zabič z izdelovanjem rož iz krep papirja. Razvojni center Ilirska Bistrica pa je na svojem info pultu vse štiri dni predstavljal občino Ilirska Bistrica, izlete po občini, predstavljal je ponudnke na Brkinski sadni cesti in ob njen ter delil promocijsko gradivo. Naš razstavni prostorje bil obiskan v velikem številu, imeli smo veliko povpraševanje po sadovih Brkinske sadne ceste (jabolkih svežih in suhih, sadjarjih, kmetih, pridelovalcih drugih poljedelskih pridelkov), zanimali so se za izlete po naši občini ter drugih turističnih informacijah ki se navezujejo na naš kraj. Vsem, ki ste sodelovali na prestavitvi občine Ilirska Bistrica se posebej zahvaljujemo in vabimo, da bi se v prihodnjem letu predstavili še v večjem številu z večjim razstavnim prostorom, saj imamo veliko posebnosti in raznolikosti naše ponudbe katera nas ločuje od ponudbe drugih in bilo bi napak, če bi jo zanemarili in je ne bi predstavili širši javnosti. Za pomoč se posebej zahvaljujemo Kmetijski svetovalni služni iz Ilirske Bistrice. Ob tej priliki se še posebej zahvaljujemo za finančno podporo Občini Ilirska Bistrica in Območni obrtni zbornici Ilirska Bistrica. Mojca Memon svetovalka za turizem ZAPIRANJE PROMETNIC NA MEJI Stalna mešana komisija za izvajanje Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) je imela 12. maja zasedanje v Zaprešiču na Hrvaškem. Za naše občane, ki prebivajo v maloobmejnem pasu z R Hrvaško je zasedanje pomembno zato, ker so na njem določili 96 prometnih komunikacij, ki so predvidene za zapiranje. Prehajanje mejne črte na navedenih komunikacijah bo omejeno, saj bodo na njih postavljene zapornice medtem, ko nameravajo razne brvi in mostove odstranit, nekatere prometnice pa zasuti. Razlog za izvedbo tovrstnih ukrepov so priprave na vzpostavljanje šengenskega pravnega reda glede nadzora državne meje, ki zaostruje režim prehajanja zunanjih meja EU. Imetniki obmejnih prepustnic in kmetijskih vložkov, ki prehajajo mejo na različnih prometnih komunikacijah med državama, ki so navedene v pregledni tabeli, bodo lahko še naprej prehajali mejo na način, kot bo določen naknadno. Za vsako posamezno komunikacijo se bodo ustrezne rešitve pripravljale tudi v odvisnosti od števila koristnikov prehoda meje. O poteku zapiranja prometnic bo javnost pravočasno obveščena. Prikaz prometnic na območju upravne enote II. Bistrica, ki so predvidene za zapiranje Ime prehoda v RS Ime prehoda v RH predlog ureditve Gomance 1 Gomance 1 zapornica Dletvo (Sušak.4) Lisac zapornica Sušak.1 Lisac 1 zapornica Dolenje pri Jelšanah 2 Šapjane 1 zapornica Starod ob M P Pasjak 1 zapornica - zasip Račiče 1.2 Vele Mune 1 zapornica LIONSI OBDARILI NINO PSIC IZ PODGRADA Lions klub Proteus Postojna deluje na območju občin Postojna, Cerknica, Pivka in Ilirska Bistrica. Pripravljenost pomagati drugim, ki so pomoči najbolj potrebni, je privabila v klub do sedaj že 32 članov. Nag rada za njihovo delo pa so nasmejani obrazi tistih, ki so to pomoč dobili. Klub stalno sodeluje s Centri za socialno delo v navedenih občinah in z oddelki s prilagojenim programom na OŠ Miroslava Vilharja v Postojni. Pomoč je prvenstveno namenjena slepim, slabovidnim in kako drugače funkcionalno oviranim. Žal takšnih, ki potrebujejo pomoč nikoli ne zmanjka, zato se enkrat letno nameni večji znesek za nakup prepotrebnih pripomočkov, s katerimi se tem osebam izboljša kvaliteto življenja. V tem klubskem letu je stekla humanitarna akcija za slabovidno Nino Psič iz Podgrada. S pomočjo sedemnajstih akademskih in ljubiteljskih slikarjev, ki so v okviru likovne kolonije na temo »Vode Notranjske« ustvarili nepozabne motive, so Lionsi omogočili nakup elektronske lupe za slabovidne. Temeljna ideja lionizma » duh svobode, prijateljstva in med- sebojne pomoči« naj bo vodilo posameznikom, ki enako mislijo, da se pridružijo članom pri uresničevanju njihovih ciljev. Ali kot je rekel Lyndon B. Johnson: »Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, a le malo je takih, ki jih lahko rešimo sami«. »VIZITA NA BISTRIŠKEM 2006« Prireditev je organiziralo Turistično društvo Ilirska Bistrica pod pokroviteljstvom Občine Ilirska Bistrica, njenega župana in drugih sponzorjev in donatorjev, ki so svoj delež prispevali ali v denarju, materialu in s svojim delom. Pri reditev je že drugo letozapored potekala malo drugače kot v časih, ko je bil nabor še obvezen. Sedaj je to etnološka prireditev, ki je bila na bistriškem tradicionalna več kot sto let in predstavlja bogastvo naše - to je bistriške kulturne dediščine. In, da se ne bi pozabilo je prav, da se kultura ohranja za naše potomce. Prav je tudi, da dediščino negujemo, ji dajemo nekaj novih vsebin - ne pozabljamo pa tiste osnove to so vozovi bogato okrašeni z umetelno izdelanim cvetjem iz krep papirja. Trije vozovi so bili letos na osrednjem prireditvenem prostoru - eden iz Podgore, drugi iz Trnovega, tretjega pa so okrasili člani in članice Turističnega društva. Voz je »posodil« in ga tudi pripravil za krasitev, g. Logar Miro iz Jasena. Podgora se je letos izkazala in okrasila voz (če smo zelo odkriti so se vasi iz zgornjega povodja Velke vode vedno zelo potrudile), ki je bil okrašen v vsebini sončnega vzhoda. Simbolika mladosti in veselja, ko deček postane fant-ni kaj. Konjska vprega je bila nekaj posebnega, saj tako lepih konjev kot sta bila ta dva, ki sta bila vprežen a v voz ni videti prav pogosto. Na vozu in tudi ob in za vozom pa ni manjkalo prav ničesar kar sodi na spodoben vizitantski voz - ne spremstva prijateljev in prijateljic, harmonik, ne vesele pesmi, ki je odmevala med mladimi, ne soda z vinom in tudi ne vojaških kotlov s kuharji. Skratka voz in skupina mladih na njem je navdušila gledalce. Tudi ostala dva voza sta bila lepo okrašena - trnovski v toplih oranžnih tonih, turistični pav tradicionalnih narodnih barvah -beli, modri in rdeči. Manjkali pa niso tudi vizitanti, ki smo jih lahko izsledili in so bili na viziti pred petdesetimi leti. Povedati moramo, da je zelo težko priti do podatkov kdo je bil prva leta po vojski na viziti. Doslej smo si pomagali s fotografijami, katere nam je kakšna skupina odstopila. Za vnaprej, pa že sedaj vabimo tiste, ki so bili leta 1957 na viziti, da se nam oglasijo, Trnovski voz je vedno na razpolago zanje.Torej že sedaj povabljeni. V bogatem kulturnem programu sta sodelovala Pihalna orkestra iz Ilirske Bistrice in Viča pod vodstvom prof. Grgasovič Josipa, Folklorna skupina Gradina, gledališka skupina Gimnazije »Arterji« iz Ilirske Bistrice, moški pevski zbor Slovenske vojske iz Ilirske Bistrice, program je povezovala ga. Jožica Vidmar. Ministrstvo za obrambo, uprava Postojna je prispevalo pršute za vse vozove. Prireditev je bila tudi priložnost, da Ministrstvo za obrambo RS seznani fante ob dopolnjenih 19. letih z možnostmi in pogoji, ki jih nudi SV pri šolanju in pa tudi zaposlitvah. To je tudi priložnost, ko fante vpišejo v vojaški register. Ob tej priliki si lahko obiskovalci ogledajo tudi priložnostno razstavo, ki jo pripravi uprava za obrambo iz Postojne. Prireditev je bila prispevek k praznovanju občinskega praznika. Turistično društvo se zahvaljujem vsem obiskovalcem, vsem sodelujočim in vsem, ki so nam moralno in materialno pomagali pri izvedbi. Vojka Lenarčič Miss Slovenije 2006 V nedeljo, 25.6.2006 je v Avditoriju Portorož potekal finalni izbor za Miss Slovenije 2006. Sanjo Grohar, lanskoletno Miss Slovenije je nasledila naša občanka Iris Mulej. Med obiskovalci izbora je bilo kar nekaj znanih obrazov, med njimi tudi obe miss Havvaiian Tropic Admira Muratovič in Manca Zver, ki je podelila lento letošnji miss One, Katarini Jurkovič. Iris se je rodila 19.06.1981 in otroštvo preživela v Podgradu pri Ilirski Bistrici, trenutno pa živi v Ljubljani. Kot je napisala v svoji spletni predstavitvi, sta jo umetnost in lepota začarali že kot malo deklico, kmalu je začela tudi sama šivati in izdelovati nakit. Zlatarska šola, ki si jo je izbrala, tako ni bila le naključje. Številne ponudbe za manekenstvo so jo iz Podgrada popeljale v velika mesta, med drugim v Miami, Pariz, Los Angeles, London, Istanbul, Munchen. Udeležila se je že številnih lepotnih tekmovan, največ pa ji je pomenil naziv Miss Universe Slovenije 2002, v okviru katerega so ji ostali čudoviti spomini na svetovno tekmovanje Miss Universe 2002 v Puerto Ricu, kjer so jo izbrali celo za Miss best figure. K njeni prepoznavnosti v Sloveniji je prispevalo tudi njeno ustvarjanje na področju modnega oblikovanja ter delo stilistke, oblekla pa je tudi že nekaj znanih Slovencev. Njena želja je, da bi nekoč ustvarila svojo lastno linijo oblek in nakita. Je tudi članica upravnega odbora mednarodne mirovniške fundacije Beli golob, kjer se zavzema za širitev ideje miru po svetu in kot predstavnica sodeluje na različnih dobrodelnih in mirovniških prireditvah. Iris bo nastopila na izboru za miss sveta 2006, ki bo letos potekal 30. septembra na Poljskem. www.irismulej.net DRŽAVNO PRIZNANJE ZDRAVSTVENEMU DOMU V okviru slovesnosti ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije, je bila v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu 16. junija slovesnost. Ob tej priliki so se srečali pripadniki takratne Civilne zaščite, gasilci, Aktivisti Rdečega križa, ekip prve pomoči, zdravstveni delavci in drugi. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je poudaril pomen vseh služb, ki so v tistih dneh enotno nastopile za dosego cilja - samostojne in neodvisne Slovenije. Poveljnik Civilne zaščite RS, Miran Bogataj in direktor uprave RS za zaščito in reševanje g. Žmavc sta poselila posebne plakete nekaterim pripadnikom CZ, aktivistom RK, članom ekip prve pomoči in Zdravstvenim domovom, ki so leta 1991 opravili pomembne naloge s področja reševanja in tako podprli oborožen spopad za zavarovanje neodvisnosti. Med dobitniki plaket je bil tudi Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, saj so zdravstveni delavci delali v izrednih razmerah in so že v prvih dneh osamosvojitvene vojne morali nesebično posredovati pri reševanju ranjencev v spopadu pri Kosezah. Čeprav bi takratne zaostrene razmere najrajši pozabili, sprejema kolektiv, predvsem pa tisti, ki so bili takrat v pripravljenosti in akciji, to visoko državno priznanje z veliko zahvalo in z veseljem, ker takratno delo reševalcev in zdravnikov ni ostalo neopaženo, kot se to večkrat zgodi. | Pozdravljeni, ime mi je Maruša Bizjak in imam tri mesece. Doma | R sem iz Ilirske Bistrice. Starša sta si me zelo želela in ko sem prijokala | R nasvet, sta bila najsrečnejša človeka nasvetu! A ko so mi drugi dan po | R rojstvu odkrili, da imam bolan srček, tudi najbolj žalostna. Potem smo | R vse dni preživeli v bolnici in bili še bolj nesrečni, ko so nam povedali, | R da za moj srček ne morejo poskrbeti v ljubljanski bolnišnici in da nas | R čaka pot tja, kjer bodo to lahko storili, v London | R Sedaj sem doma, preživela sem težko operacijo, ki je prinesla na dan | R tudi veliko dobrega in sicer pomoč, da smo se lahko odpravili na dolgo | R pot v Anglijo, vseh maminih in atkovih sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, | R sosedov, znancev ter mnogih drugih, ki jih niti ne poznamo.Zato bi se | R radi vsi trije iskreno zahvalili vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali | R ob strani, tako z besedami, dejanji, kot tudi finančno. Nikoli vas ne bomo S R pozabili in smo vam večno hvaležni! | R Posebna zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju Pediatrične bolnice | R v Ljubljani. S R Ker me v prihodnosti čaka še ena operacija na srčku, bomo verjetno | R vsi skupaj še veliko prestali, a ne bomo obupali, ker vemo, da nam ob | R strani stojijo dobri ljudje! | R Hvala! | R Maruša, Barbara in David & ŽIVIMO, DELAJMO IN USTVARJAJMO SKUPAJ Dom starejših občanov je že od samega začetka delovanja kraj medgeneracijskih prepletanj. V prostorih naše hiše se srečujejo v ustvarjalnem in doživljajskem odnosu s stanovalci otroci, mladi in odrasli ljudje. V mesecu juniju je bila to skupina otrok prvih razredov Osnovne šole Dragotina Ketteja, ki so v podaljšanem bivanju. Z učiteljicama prvih razredov Heleno in Nevico Iskra, vzgojiteljicama Lauro Novak in Majdo Tomažič so z iskrivim pevskim in plesnim nastopom pospremili otvoritev slikarske razstave gospe DRAGICE SUŠANJ iz Dolnjega Zemona. Ob tej priložnosti so predstavili tudi svoj projekt, ki je nastajal v povezavi z mednarodnim dnevom invalidov in praznovanjem dvajsetletnice delovanja Društva invalidov Ilirska Bistrica. Vsak dan se soočamo z ljudmi, ki so zaradi bolezni, poškodb ali prirojenih okvar morali prilagoditi življenje svojim zmožnostim. Vendar nas pogled otrok, ujet v zapisane besede in upodobitve njihovega videnja in doživljanja invalidnosti ljudi, preseneča. Utrinek z otvoritve razstave Otroci so zmogli tisto, kar odrasli velikokrat ne zmoremo v odnosu do ljudi z omejitvami. Lotili so se slikanja z usti, tako kot to počne gospa Dragica, ki je po hudi prometni nesreči postala invalidka. Danes je njen fizični svet navidezno omejen in zaznamovan z odvisnostjo, vendar le do trenutka, ko uspeš prestopiti mejo fizičnega in vstopiti v svet njenih slikarskih podob. Takrat se vse, kar je povezano z njo spremeni v svojevrstno doživetje povezano s podobami znanih krajev ob zatokih reke Reke, ki prinaša ljudem mir in slutnjo dobrega. Mira Lenarčič DEKANIJSKI PASTORALNI DAN V soboto, 27.05.2006, je bil za bistriško dekanijo poseben dan, saj se je v prostorih župnišča pod geslom Oddaljeni pot cerkve odvijal dekanijski pastoralni dan ( DPD ). Dvakrat smo se že srečali z DPD in s škofijskim pastoralnim dnevom, ki smo ga kot škofijska družina obhajali lansko leto v Vipavi. DPD je priložnost za naše skupno iskanje. Gre za iskrico, ki je potrebna predvsem tam, kjer še ni poguma, da bi oblikovali Dekanijske pastoralne svete in tako stopili na pot bolj enotnega pastoralnega načrtovanja v zaokroženem pastoralnem prostoru kot je pastoralno okrožje, dekanija ali pastoralno območje. In zakaj ravno geslo Oddaljeni pot cerkve? Letošnje pastoralno leto je zaznamovala odločitev Cerkve na Slovenskem, da se v naših pastoralnih iskanjih posvetimo oddaljenim in obrobnim. Naša odgovornost za brate in sestre je nenadomestljiva in predstavlja eno poglavitnih značilnosti kristjana. Temu je bil namenjen tudi letošnji DPD. Pri tem pa je bilo zlasti pomembno, da se naši sklepi niso ustavili zgolj pri tarnanju nad časom v katerem živimo in nad oddaljevanjem mnogih od Kristusa in Cerkve. Kritičen pogled je potreben, ni pa dovolj. DPD je bil lepa priložnost, da poglobimo našo pripadnost Kristusu in Cerkvi ter, da se zavzeto lotimo iskanja poti, da bo oznanilo upanja, ki ga predstavlja evangelij, prišlo tudi do tistih bratov in sester, ki so se od njega oddaljili. Skupine, ki sojih sestavljali predstavniki posameznih župnijskih pastoralnih svetov naše dekanije in drugi posamezniki so razmišljale v sklopu naslednjih skupin: Oznanjevanje-pot do oddaljenih, Bogoslužje- pot do oddaljenih, Karitas- pot do oddaljenih, Mladi - pot do oddaljenih. Delo in razmišljanja skupin so potekala v župnišču in župnijski dvorani. Ob 18h je sledila sveta maša v cerkvi svetega Jurija v Ilirski Bistrici. DPD se je zaključil z dobrodelnim koncertom New Svving Ouarteta ob 19h v cerkvi svetega Petra. Kvartet je s svojim nastopom dodobra prevzel polno cerkev poslušalcev, ki je svoje navdušenje izražala z dolgimi aplavzi. Med pavzo je nastopil tudi Cerveni mešani pevski zbor Zvon, ki nam je zapel nekaj Marijinih pesmi. Sponzor koncerta je bil gospod župan Anton Šenkinc, kateremu gre še enkrat velik hvala. Izkupiček dobrodelnega koncerta pod geslom Njemu, ki ma nas rad, posvečenega prvi obletnici smrti papeža Janeza Pavla II., pa bo namenjen obnovi župnijske cerkve sv. Petra. Helena Boštjančič URA ZA LITERATURO Kaj je, v različnih zgodovinskih obdobjih, slovenskemu človeku pomenila knjiga, pričajo pripovedi ljudi, ki so bili prikrajšani za govorjeno in pisano besedo materinega jezika. Morda je prav to razlog, da imajo nekateri ljudje do knjige poseben odnos. Ne predstavlja jim samo vira iz katerega črpajo znanje, temveč iščejo v njej tudi besede tolažbe in navdiha za življenjski smisel. S knjigo so nemalokrat izsanjali svoja hrepenenja in si tako napravili življenje znosnejše in lepše. Žal za marsikaterega stanovalca našega Doma, zaradi oslabelosti vida ali celo slepote, postaja branje knjige nemogoče. Za večino takih to pomeni veliko prikrajšanost in praznino, ki jo z drugimi aktivnostmi težko zapolnijo. Ta spoznanja so nas zaposlene, že pred nekaj leti, vodila pri oblikovanju posebnega literarnega programa dejavnosti, ki ga izvajamo za stanovalce naše hiše. Z odprtjem druge enote Mestne knjižnice Makse Samse v Domu, smo zastavljeno delo obogatili še s sodelovanjem knjižničarke. Za naša srečanja, ki so enkrat mesečno, namreč pripravi predstavitev vsebine knjižnega dela iz slovenske ali svetovne literature. V sodelovanju z moderatorko se srečanje nadaljuje v pogovoru, v katerem sodelujejo stanovalci Doma s svojimi razmišljanji in asociacijami povezanimi z lastnimi doživetji in spomini. Tako ostaja za naše stanovalce knjiga še naprej življenjska spremljevalka. Mira Lenarčič URA ZA LITERATURO« - stanovalci Doma s knjižničarko Vlasto Kirn in moderatorko srečanja Miro Lenarčič. 8. KNEŠKI TEK - USPEŠNA ŠPORTNO-TURISTIČNA PRIREDITEV Člani Društva PIŠKOTEK iz Knežaka so v soboto, 10. junija pripravili na Mašunu že 8. tradicionalni Kneški tek, ki sodi v serijo tekov za Primorski pokal in v akcij Slovenija teče in Razgibajmo življenje. Kljub slabi vremenski napovedi se je na prireditvi tekom popoldneva zvrstilo kar 333 aktivnih udeležencev. Najstarejši udeleženec je štel že preko 73 let, najmlajši »tekač« pa manj kot 3 leta. Prvi sklop tekov je bil namenjen šolski mladini, proge pašo bile dolge od 500 - 1500 m.glede na starostne kategorije. V 18. skupinah deklet in fantov je bilo največ udeležencev iz Bovca, Tolmina in Kobarida, kjer imajo odlične tekače. Razveseljivo pa je, da se je z njimi pomerilo tudi precej domačih učencev iz Osnovne šole Knežak. Vseh šolarjev je bilo skupaj kar 117. Posebej zanimiv je vsako leto tek, ki ga pripravijo za najmlajše, predšolske otroke. Letos je na simbolični 150 m progi, ob močnem spodbujanju staršev, nastopilo 49 otrok. Čeprav so vsi udeleženci tega teka enako nagrajeni z medaljami in praktičnimi darilci, je bila borba v tako skupini dečkov, kot v skupini deklic zagrizena. Pot do glavnega cilja - vzljubiti rekreacijski tek - pri mladih nadobudnežih je na ta način vsaj začeta. Tekmovalce in tekmovalke na 12 km progi, ki jih je bilo skupaj 142, je sicer nekoliko orosil dež, vendar so vsi uspešno opravili z razgibano progo, ki poteka po gozdnih cestah v okolici Mašuna. Zmagovalke med ženskami so bile: Mihaela Tušar s časom 50.09, Sergeja Lipušček (51,12) in Val da Dornik(53,42). Med moškimi pašo bili najhitrejši: absolutni zmagovalec Marko Vojska iz Atletskega društva Posočje Tolmin, s časom 41,45, ki je na tej progi že zmagoval v preteklih letih. Sledila pa sta mu Uroš Vodopivec iz ŠD Nanos Podnanos (42,09) iin Marko Grobelšek (42,47). Na 12 km pohod po gozdnih cestah se je podalo 16 ljubiteljev hoje. Teka na 4,3 km pa se je udeležilo le 9 rekreativcev. Kar nekaj rekreativcev pa je sodelovalo na prireditvi brez prijave. Prireditelji so s pomočjo številnih sponzorjev obdarili vse mlajše tekače, pa tudi med odrasle so z žrebom razdelili precej bogatih praktičnih nagrad. Poskrbeli so za prijetno športno vzdušje, ki je na takšnih prireditvah običajno. Kneški tek, predvsem pa organizacijski odbor, ki ga že vsa leta vodita Vojko Mihelj in Stojan Bilc, je potrebno posebej pohvaliti zaradi izvirnih daril tekmovalcem, dobre oskrbe z raznovrstno pijačo in hrano, predvsem pa zaradi pestrosti rekreacijske ponudbe, točnosti startov in zelo hitre objave rezultatov teka. Organizatorji so predvsem zadovoljni s pozitivnimi odzivi udeležencev, saj so pohvale kar deževale. In če so zadovoljni udeleženci, so lahko zadovoljni tudi organizatorji. Seveda se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pri tem zahtevnem projektu sodelovali ali kakorkoli pomagali. ZBOR VETERANOV Moto klub »Bistre« je tudi letos organiziral zbor veteranskih vozil s promocijsko vožnjo. Zbor je bil na placu, 3. junija, v počastitev občinskega praznika. Odpeljali smo se okrog Bistrice in Trnovega v Koseze, kjer smo imeli malico v gostilni »Praslovan«. Iz Kosez smo se prepeljali na bencinski servis v Knežak, kjer so nas pogostili in napravili nekaj posnetkov. - -4 1; vi ; 1 t i, uj« > ' <■ Iz Knežaka na Mašun nas je spremljal rahel dež z vetrom, katerega smo premagali v gostišču Mašun. Slabo vreme je botrovalo tudi tako majhni udeležbi motoristov, nam vsem pa pokvarilo razpoloženje. Iz Mašuna, kjer smo imeli kosilo, smo šli preko Podtabra in Mereč v Gornjo Bitnjo v gostilno Pod Gradom, kjer smo ob soku in kavi podelili spominke na naš tretji zbor. Tu je bil tudi konec našega druženja, ki so ga omogočili udeleženci, kakor tudi sponzorji. Za dobro voljo sta skrbela harmonikarja Vitez, oče in sin, za kar se jima zelo zahvaljujemo. Naši sponzorji so bili: Krovstvo Rolih Simon, Avto Martinčič z vlečno službo, Purplatex Podgrad, Jadran Sežana, Piama Pur Podgrad, T.P. Cars Polžane, Avtokleparstvo Delalič, TD Ilirska Bistrica, Banka Koper d. d., Ilirika Ilirska Bistrica, Vincenc Matko s.p., G.A. Commerce, Gostilna Pod Gradom, Gostilna Praslovan, Tomex, Trglav Pub, bencinski servis Knežak, Izoterm Podgrad, RC Ilirska Bistrica. Še enkrat se jim zahvaljujemo in priporočamo. Moto Klub ZDRAVSTVENA POSTAJA PODGRAD BOGATEJŠA ZA NOV DEFIBRILATOR V torek 20. junija je bila v Kopru svečana predaja defibrila-torjev štirim primorskim »uporabnikom«. Najmlajša zavarovalnica, ki se ukvarja z zdravstvenimi zavarovanji, t.j. TRIGLAV, zdravstvena zavarovalnica Koper, je namreč od vsega začetka svojega delovanja od vsakega zavarovanca namenila del sredstev v poseben sklad, kjer se je nabralo kar 17 milijonov SIT. Denar so porabili za nabavo 15 avtomatskih in 15 polavtomatskih defibrilatorjev, ki sojih kot donacijo razdelili po celi Sloveniji. To so aparati, s katerimi se posreduje ob zastoju delovanja srca in so v takih slučajih, ko je pomembna vsaka minuta do prihoda bolj opremljene in usposobljene ekipe NMP. So odličen pripomoček tako za laike, kot za zdravstvene delavce. Avtomatski defibrilatornas namreč glasovno vodi skozi cel postopek in glavne funkcije opravi sam, brez nevarnosti za bolnika, tako da ga lahko uporablja vsakdo, tudi če ni v bližini zdravstvenega delavca. Takšne aparate so namenili policijski postaji Koper, Kongresnemu centru Bernardin in enemu večjih trgovskih centrov v Kopru. Za Zdravstveni dom Ilirska Bistrica - Zdravstveno postajo Podgrad pa so namenili polavtomatski defibrilator, vreden blizu 600.000 - SIT. Za delo z njim se bodo usposobili vsi zdravstveni delavci s te zdravstvene postaje na katero gravitira blizu 1700 občanov. Donirani aparat je prevzel direktor Vojko Mihelj in se je zahvalil v imenu občanov in kolektiva Zdravstvenega doma. Poudaril je še poseben pomen dobre opremljenosti s sodobno zdravstveno opremo in dobre usposobljenosti zdravstvenih delavcev, zaradi specifik območja, kjer so zelo razpršena in težko dostopna naselja, oddaljena od centra tudi 40 km in kjer je do najbližje bolnišnice preko 70 km. Zdravstvena politika pri financiranju vse to premalo upošteva, zato je vedno dobrodošla pomoč sponzorjev in donatorjev. Tudi tokratne nove pridobitve se veselijo, seveda v upanju, da bi bila čim manjkrat uporabljena, takrat ko bo pa čim bolj učinkovito in uspešno. NOVI UPRAVIČENCI DO STATUSA VOJNEGA VETERANA Zakon o spremembah zakona o vojnih veteranih (ZW-C), ki je stopil v veljavo 26. aprila, prinaša kar precej novosti, saj razširja krog dosedanjih upravičencev do priznanja statusa vojnega veterana, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991. Zakon določa poleg obstoječih 17 -tih, še 14 dodatnih kategorij upravičencev ki imajo po novem pravico uveljavljati status vojnega veterana. Pri tem gre za osebe, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26.6. do 18.7.1991 opravljali naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije: - delavec upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve - delavec, odgovoren za obrambne priprave v katerem od republiških upravnih organov -oseba, ki je sodelovala v pogajanjih s predstavniki takratne JLA kot član državne, pokrajinske ali območne komisije za pogajanja s komisijami Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, korpusov in garnizij JLA, ter oseba, ki je neposredno prispevala k uspešnosti pogajanj o umiku JLA iz Republike Slovenije - delavec upravnega organa, pristojnega za upravne notranje zadeve, ki je bil odgovoren za obrambne priprave in je oborožen opravljal upravne in strokovne naloge s področja upravnih notranjih zadev - oseba, ki je bila na območju in v času oboroženih spopadov po odredbi policije vključena v opravljanje njenih nalog - oseba, ki je po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve opravljala naloge tajne hrambe oborožitve, streliva, minsko-ek-splozivnih sredstev, opreme ali dokumentacije policije, tajne namestitve policijskih enot ter oseba, ki je bila v času oboroženih spopadov po odredbi republiškega sekretarja za notranje zadeve vključena v izvajanje oskrbe policijskih enot na terenu; - pripadnik ali pripadnica oskrbne enote republiške koordinacijske skupine; - pripadnik službe za opazovanje in obveščanje, ki je opravljal obrambne naloge v vizualni opazovalnici; - član ali članica republiškega, mestnega in občinskega štaba za civilno zaščito - voznik ali voznica ali zdravstveni delavec v reševalnih vozilih nujne medicinske pomoči ali kot član operativnega sestava gasilske organizacije - obveznik ali obveznica delovne dolžnosti v podjetjih za distribucijo električne energije, v železniškem gospodarstvu, v PTT podjetjih, v cestnih podjetjih, v podjetju za upravljanje in vzdrževanje avtocest, Aerodromu Ljubljana in RTV - predstojnik ali predstojnica zbirnega centra ali delavec zbirnega centra, ki je po odredbi predstojnika opravljal naloge varovanja zbirnega centra, varovanja ali nadzora vojnih ujetnikov v zbirnem centru; - delavec carinske službe, ki je izvajal operativne naloge po odločitvah in navodilih republiške koordinacijske skupine; - oseba, ki je kot predstavnik Izvršnega Sveta Skupščine Republike Slovenije vzdrževala stike z Mednarodno nadzorno komisijo v času izpolnjevanja njenega mandata v Republiki Sloveniji na podlagi Brionske deklaracije. Podrobnejše informacije o tem so dosegljive na že omenjenem E-portalu državne uprave oz. po telefonu ali z obiskom na upravni enoti. ZA RAZUMEVANJE MED SOSEDI Izjemnih kulturnih (in drugih) dosežkov Bistričanov je razmeroma malo, kar ni čudno, saj gre za kraj z malim številom prebivalcev od katerega ne moremo pričakovati čudežev. Bolj ali manj sivo življenje pa je v začetku prejšnjega meseca dodobra razgibal enkraten dogodek-predstavitev Šlenčevega Velikega slovensko-italijanskega slovarja. Epohalno delo nekdanjega univerzitetnega profesorja, romanista Sergija Šlenca, izšlo je skoraj deset let po tisku Velikega italijansko-slovenskega slovarja in s katerim predstavlja celoto, so v dobesedno nabasani Knjižnici Makse Samsa predstavili v prijetnem večeru, ki gaje s svojimi resnimi a ne utrujajočimi vprašanji prikupno oblikoval Tomo Šajn (odličen moderator na podobnih srečanjih). S tehtnimi besedami, polnimi človečnosti , ga je s svojim sonornim glasom zaokrožil Kljub sproščeni atmosferi je bilo čutiti posebno pozornost in skoraj neobičajno spoštljivost poslušalcev, ki so na ta način počastili svojega sokrajana. Kljub temu, daje izid tako pomem- velik odziv, vendarle ni mogel odstraniti nekaj senc, ki žalostijo prof. Šlenca: pri izredno strokovno zahtevnem delu, ki je za oba slovarja trajalo skoraj dve mukotrpni desetletji, je bila pomoč države premajhna in tudi breme, ki si ga ponavadi porazdelijo v timu, je nosil pretežno sam. Hudomušno je pripomnil, da kot izraziti individualist, kljub težavam, odrekanjem ...vendarle najlažje dela sam. Razumljivo je, daje odnos slovenskih oblasti do, recimo, obravnavanja angleškega jezika zelo ugoden. Govorimo pač o svetovnem jeziku. Nikakor pa ni prav, da se je premalo zavzemala za študente, naše prebivalce ob meji, pa tudi za naše zamejce in celo vrsto prevajalcev v uradih EU, ki tovrsten pripomoček nujno potrebujejo. Zaključek večera je izzvenel iz ust našega Jankota nekako tako: Če sem z mojima slovarjema vsaj malo prispeval k medsebojnem razumevanju obeh narodov, sem zadovoljen. Pred menoj pa že stoji nov izziv: sestavljanje novega slovarja ... Dimitrij Bonano prof. Sergij Šlenc, z nekaterimi manj bnega slovarja, pravzaprav je ta s svo-znanimi podatki pa gaje podkrepila jim obsegom in kvaliteto zaoral ledino, predstavnica DZS Polonca Kocjančič. vtisku in drugih javnih občilih dosegel PETDESETLETNICA ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ILIRSKA BISTRICA Posebno priznanje je poleg društva prejel še njegov dolgoletni član Jože Forza. Proslava ob 50-letnici združenja je bila v nedeljo, 4. junija 2006, v gostišču Potok. Vkuturnem programu so sodelovali tudi Vasovalci, Škorke ter folklorna skupina.50 let je častitljiva doba za obstoj društva, vredna vse pozornosti. Toliko bolj je pomembna, če se v tem društvu z roko ob roki združujejo šoferji, avtomehaniki ter osebe drugih poklicev in znanj. Združenje šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica je bilo ustanovljeno davnega 11. marca 1956. O tem dogodku piše kronika UDRUŽIVANJA VOZAČA I AVTOMEHANIČARA JUGOSLAVIJE. V prvi upravni odbor so bili izvoljeni Josip Ujčič - predsednik, Leopold Šircelj - sekretar ter člani Albert Ivančič, Zorko Poljšak, Josip Pugelj in Stanislav Grbec. Dejavnosti oziroma naloge združenja so bile strokovno usposabljanje šoferjev in avtomehanikov, skrb za vzgojo in preventivo v cestnem prometu ter širjenje prometne kulture med člani, občani in učenci. Pri izpolnjevanju teh nalog so bili najbolj aktivni, žal že pokojni, Josip Ujčič, Jože Bubnič in Viktor Brezec. V nedeljo, 12. julija 1964, je bil ob osmi obletnici obstoja združenja razvit prapor, na katerega so na slovesnosti zastopniki podjetij in organizacij pripenjali trakove. Simbolično so se združili prapori sosednjih občin v znak pomoči in enotnosti med šoferji. Jože Ujčič je bil imenovan za častnega člana združenja in dobil častno izkaznico. Vtem letu so se pričele aktivnosti za pridobitev benificirane delovne dobe za voznike težkih tovornjakov. Leta 1979 združenje šteje že 400 članov. Ob sodelovanju z AMD, SPV in ZŠAM je bilo organiziranih več skupnih akcij in športnih tekmovanj ob 13. juliju, stanovskem prazniku. Delovna organizacija Transport Ilirska Bistrica je kupila deset svečanih uniform združenja, v katerih so se udeležili 8. mednarodnega kongresa ZŠAM v Celju. Sledijo leta družbenih, političnih in gospodarskih sprememb. V združenju pride do velikega upada števila članov in s tem tudi aktivnega dela na vseh področjih. V letu 2000 združenje ponovno oživi. V okviru združenja se ustanovi sekcijo ljubiteljev starodobnih vozil »Veteran«, ki privabi nove člane. Sekcija pristopi tudi k Slovenski veteranski avto-moto zvezi s sedežem na Vranskem. V tem letu šteje 180 članov. Danes združenje aktivno sodeluje v odboru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v vsako- letni akciji »Prvi šolski dan - varna pot v šolo«, organizira izlete, regijsko ocenjevanje starodobnih vozil, člani se udeležujejo predavanj in seminarjev, skušajo reševati tekočo problematiko... V letu 2005 se je združenje pridružilo Notranjsko-Primorski regiji, ker pričakuje večji napredek in razvoj. Po številu članov v regiji je na drugem mestu. Želja združenja je, da bi pridobilo še več, predvsem mladih članov, ki bi ga vodili še bolj uspešno in z novimi idejami. ŽUR DO JUTRANJIH UR Del radijske ekipe, ki je poskrbel, da je bila sobotna žurka nepozabna. Rojstni dan Radia 94 in NTR je tudi letos praznovala množica obiskovalcev Postojna, 24. junij - Prijatelji Radia 94 in Notranjskega radia so v soboto skupaj z nekaterimi zvezdami slovenske estrade in radijci praznovali 12. rojstni dan radia. Polnočni ognjemet je bil prava paša za oči, dobili pa smo tudi zmagovalko glasbenega festivala Rompompom. Množica obiskovalcev, ki je napolnila parkirišče pri Postojnski jami, se je od popoldanskih pa vse do zgodnjih jutranjih nedeljskih ur pozibavala ob zvokih Neishe in Leeloojamais ter prepevala z Anžejem Dežmanom in članicami skupine Make Up 2, Pando, Vilijem Resnikom in ostalimi zvezdniki, ki so se odzvali rojstnodnevnemu vabilu radia. Nič manj veselo ni bilo na drugem odru pred vhodom v jamo, kjer so čflane ansambla Raspotnik poslušali njihovi zvesti poslušalci, ki so se razveselili tudi nastopa Marjan Zgonca ter ostalih. Če je bil polnočni ognjemet prava paša za oči, pa je večerni izhod manekenk Salona Vere Konrad dodobra razgibal domišljijo obiskovalcev. Poglede so pritegnila tudi brhka dekleta ki so jih spretni fantje plesno akrobatske skupine Flip kot za šalo metali po zraku. Na odru pred vhodom v jamo so obiskovalce ob zvokih ansambla Ras-potniki zasrbele pete. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.0.0. S>0.D°D@^.D M Me Prijatelji Radia 94 in NTR so na koncertu vztrajali vse do zgodnjih jutranjih ur. Že v popoldanskih urah pa so na oder stopili finalisti glasbenega festivala Rompompom. Dvanajst jih je bilo, najboljša pa le ena. To je bila letos Cerkničanka Urša Mele, ki ima pred seboj še lepo kariero, če jo bo pot seveda zanesla v glasbene vode. NOTICA IZ DOMAČEGA KINOLOŠKEGA DRUŠTVA Pred dnevi smo člani kinološkega društva z našimi psi obiskali prebivalce Doma starejših občanov in jim popestrili del dopoldneva pred kosilom. V dogovoru z direktorico doma gospo Marico Šlenc Zver smo prebivalce doma nekaj dni prej pisno pa je ponovila predhodne vaje, pokazala igro z igračo in odpoklic psa na večjo razdaljo. Seveda je bilo vmes tudi nekaj komičnih točk, ker so psički nekatere vaje razumeli po svoje. Drugi pa so se odpravili kar k gledalcem, saj so pričakovali tako kot v začetku, priboljšek ali pa vsaj obvestili, da jim želimo predstaviti nekaj našega programa. Prva skupina je pokazala nekaj vaj / vaje SEDI, PROSTOR, PRIDI, HOP/, tako da smo gledalce privabili k ogledu. Ena od varovank doma pozornost, prijazno besedo, dotik roke. Večji del varovancev doma je kar zaživel ob veselem skakljanju psov okrog njih. Že je bil čas kosila in kar težko je že pred tem vse psičke obdarila z dobrimi piškotki in s tem napravila lep uvod v predstavitev znanja naših psov. Nato pa smo prisotnim predstavili pasme psov, ki so na šolanju pri društvu. Odgovarjali smo na njihova vprašanja in komentarje ter se skupaj poigrali s posameznimi psi. Druga skupina, v kateri so bili mlajši in manjši pasemski »primerki« smo se ločili od prijaznih občanov. Obljubili pa smo , da se še kdaj oglasimo, saj je bilo s strani varovancev izkazano veselje ob našem obisku in želja, da še kdaj pridemo. Na obisku in predstavitvi je sodelovalo 15 psov, predstavili pa smo 10 različnih pasem. V.Š. Gostilna “PRI SOTLARJEVIH” PODGRAD V našem lokalu, ki ima 2 prostora (30 oseb in 45 oseb), Vam lahko pripravimo nepozabno druženje z Vašimi najdražjimi, prijatelji ali poslovnimi partnerji. Pogostili Vas bomo z izbranimi jedmi domače kuhinje, jedmi z žara, divjačino ali s pizzami. Ljubiteljem pizz sporočamo, da pečemo 18 vrst pizz različnih velikosti, med drugim tudi pizzo velikanko (0 60 cm). :©(«] (S® Za vse informacije smo dosegljivi na Tel.: 05/ 783 56 30. Če 'Vas (affota in žeja prime, smo mi tu, da “Vas mine ! KAKO EKOLOŠKO GRADIMO EKOLOŠKE OBJEKTE Verjetno skoraj nihče od občanov ne ve, da smo začeli graditi zbirni center komunalnih odpadkov. Lokacijo so si zamislili na vrhu Globovnika, še naprej pronicale v potok. Zanimivo, da mi celo odgovorni vodja del ni znal povedati, če je taka izvedba v skladu s predpisi. kjer so nazadnje pristali ekološko Pobaral sem tudi enega od sporni odpadki nekdanjega TOK- občinskih svetnikov pa sploh ni vedel a. Globovnik je namreč 30-letno za kaj gre. To je torej slika naše odlagališče sadre, melase in drugih občine in njenih akterjev. Zanimivo odpadkov (tudi cianidov) te ekološko izredno sporne tovarne iz devetdesetih let, ki se je zaprla zaradi ekonomskih in ne ekoloških razlogov kot so želeli nekateri prikazati. Sama lokacija, tudi za nas Zelene, ni ne vem kako sporna, saj je območje Globovnika že tako degradirano. Pristajamo tudi na idejo, da bi v področju Globovnika uredili regionalno odlagališče odpadkov. Verjamemo namreč, daje prav v smeteh denar, žal pa se naši občani tega še ne zavedajo. Čisto nekaj drugega pa je to, kar se dogaja sedaj. Na vrhu Globovnika se namreč gradi zbirni center za odpadke. Po ogledu deponije v izgradnji sem ugotovil, da pred začetkom del ni bila izvedena vodo nepropustna bariera, kar pomeni, da bodo izcedne vode *:«-*■ il"i it j sa-3*. m i Mvr ki kml. pri vsem tem je, da na občinskem svetu o tem niso razpravljali, in da dela potekajo že par mesecev, ker baje ni denarja in tako dalje in tako naprej. Janko Poklar TELES 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZOIHEMže od 3.600 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica = m m mm TIC V BOHINJU 23. in 24.maja 2006 smo se s strani Razvojnega centra Ilirska Bistrica udeležili posveta skupnosti turistično- informacijskih centrov Slovenije, kjer so nam predstavili veliko novosti, poleg tega pa je potekala tudi razprava o že obstoječih situacijah in problemih s katerimi se srečujemo turistični delavci širom celotne države. Predstavili so nam vlogo Lokalnih turističnih organizacij v luči novega razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma, našo vlogo pri organiziranju sobodajalstva in vzpostavitvi sobodajalcev, predstavili so nam organiziranost in delovanje Turistično informacijskega centra in LTO Bohinj, popeljali pa so nas tudi po Bohinju in nam razkazali lepote v osrčju Triglavskega narodnega parka. Izvedeli smo veliko novega, kar bomo poskušali prezentirati in vpeljati tudi v naš prostor, seveda pa nam to brez vas turističnih ponudnikom, ki delujete na našem lokalnem nivoju ne bo uspelo. Zato vas pozivamo k čim tesnejšem sodelovanju. Če potrebujete kakršnekoli informacije, nas pokličite ali obiščite osebno. Lepo pozdravljeni do prihodnjič Mojca Memon k KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! O PROJEKTU Konec meseca se zaključuje skupni projekt štirih slovenskih občin. Financiran je bil iz sredstev PHARE - Donacijska shema projektni predlogov. Namen projekta je bogatenje kulture življenja s poudarkom na izboljšanju turistične ponudbe krajev ter priprava vseh potrebnih materialov za zasnovo in tudi razvoj trajnostnega turističnega produkta na področju ob meji med Slovenijo in Hrvaško - občina Ilirska Bistrica in občina Matulji. Skupaj s partnerji: Občino Hrpelje Kozina, Občino Pivka, Razvojnim centrom Divača ter Območno razvojno agencijo iz Sežane želimo ustvariti mrežo tematskih in rekreacijskih poti, ki bodo urejene in varne, skupaj pa bodo ustvarjale zaokroženo turistično območje, Ciljne skupine so: zainteresirano lokalno prebivalstvo za delovanje v kontekstu trajnostnega turističnega razvoja, nevladne interesne skupine za razvoj turizma in trajnostni razvoj, turisti in drugi uporabniki turistične ponudbe in storitev; Glavne dejavnosti projekta pa bile študije in priprava materialov za izdelavo mreže turističnih tematskih poti, pripravo razvojnih usmeritev na področju dopolnilnih dejavnosti z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v turistično ponudbo in definiranje turističnega produkta ter njegovega trženja. SPLOŠNI CILJI PROJEKTA Interes občine Ilirska Bistrica ter sosednjih občin, ki so vključene v projekt “Strateško izvedbeni predlog tematskih poti” je, da se s ciljem razvoja turizma na celotnem projektnem območju vzpostavi mrežo različnih tematskih poti: rekreacijske poti (kolesarske poti, pohodniške poti, konjeniške poti, učne poti), kulturne poti, zgodovinske poti itd ter razvoj integralnega turističnega produkta. Dosedanji vzpostavljeni stiki med občinskimi upravami in razvojnimi ter strokovnimi institucijami so skozi različne skupne projekte in naloge pokazali, da je potrebno skupno nastopati in sodelovati še zlasti v kontekstu načrtovanja uravnoteženega dolgoročnega razvoja na definiranem projektnem območju. Skupni cilj je tudi povečanje skupne turistične ponudbe čezmejnega območja ter ustvarjanje zaokroženih turističnih območij. Širši cilj projekta je, da se na področju občine Ilirska Bistrica ter sosednjih občin na slovenski strani (Pivka, Hrpelje-Kozina in Divača) izdela študija za vzpostavitev mreže tematskih turističnih poti. Neposredno v povezavi s turističnimi tematskimi potmi bo projekt vključeval tudi dejavnosti, ki so smiselne in kompatibilne z okoljem, specifičnostmi področja, ki je vključeno v projekt (Brkini, Snežniška planota, Pivška planota). Skupni interes, da se izdela študijo za vzpostavitev različnih tematskih Z ohranjanjem specifičnega okolja z značilnostmi flišnih Brkinov, Krasa in Snežniške planote in ob izjemno ugodni legi področja, bližina večjih mest kot so: Koper, Trst, Rijeka ter drugih, se na tem območju odpirajo velike možnosti razvoja mehkega turizma, ki bo slonel na rekreaciji in športu, gastronomiji, kmečki obrti, , C . -■ (; Xa " . ' ■ ' : \ V ■-7A!VC.,: -'"TV -X- - • : ■ - - :x \ . ' ... ' ■ - v c , *ar- "Vft - ' ' jf' •«**-. t (SM 1 , 7 - 7/ . T, ’ * • \ ■ v'' 7 ,-x . x - . n ' )\ v , z,- v ' \ J] TEMATSKE POTI PO OBČINAH HRPELJE KOZINA, ovčjereji, pridelavi zdrave hrane, ribolovu, lovu, jamarstvu, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, nastanku in razvoju kmečkega turizma in nastanitvenih kapacitet, trženju kulturne dediščine, itd. Na obravnavanem območju so se v preteklih letih izvajali nekateri razvojni programi podeželja in obnove vasi (CRPOV). V celotnem projektnem prostoru so prisotne številne razvojne ideje in iniciative individualnih interesentov - potencialnih investitorjev. Kljub temu izvedba raznih projektov turističnega značaja ter realizacija podjetniških iniciativ zaradi številnih vzrokov še vedno zaostaja za pričakovanji. Prepričani smo, da bomo prav z izgradnjo tematskih poti in pozneje z opremljenostjo in trženjem le-teh (dopolnilne dejavnosti ob poteh, informacijski centri, urejena vaška središča,...) zaustavili nazadovanje in vzpodbudili ekonomski razvoj teh krajev. Tu se prvenstveno gradi na vsebinah in aktivnostih ekološke predelave in predelave poljskih pridelkov, vzreje drobnice, izdelavi sira in drugih mlečnih izdelkov, gostinski ponudbi značilnih jedi ter vsebinami naravne in kulturne dediščine kot dopolnilnega elementa že obstoječe turistične ponudbe širšega območja. Poleg tega je cilj tudi oblikovanje novega turističnega produkta v projektnem okolju, ki ima dovolj naravnih in kulturnih potencialov, ki jih je smiselno povezati v območno mrežo naravnih in kulturnih znamenitosti ter turističnih storitev. Gre torej za razvijanje možnosti za nastajanje novih delovnih mest, gospodarsko diverzifikacijo podeželskega prostora občin vključenih v projekt, uvajanje dopolnilnih in dodatnih aktivnosti v povezavi s kmetijstvom in izven njega, razvoj malega gospodarstva in podjetništva ter servisnih in uslužnih dejavnosti v prostoru, ki so sestavni del turističnega proizvoda, ki ga ponuja projektno območje. Konkretni cilj projekta je tudi zagotovitev ustreznih formalnih pogojev za začetek navedenih aktivnosti. Prvenstveno tu mislimo na izvedbo analitičnega in strokovnega vrednotenja posameznih projektnih vsebin ter posameznih področij projektnega območja, ki bodo predlagane za vključitev v koncept končne turistične ponudbe, produkta. Cilj je tudi, da se skozi pripravo in oblikovanje ter izvedbo analiz možnosti obstoječih tovrstnih razvojnih potencialov ter načrta strategije trženja turističnega produkta projektnega območja želi analizirati tako človeške kot tudi fizične potenciale za vključitev v ponudbo. Cilj je tudi animiranje in spodbujanje interesa nevladnih organizacij, lokalnega prebivalstva ter posameznih predstavnikov za vključevanje v bodoči proces nastajanja mreže tematskih poti. Skozi izvajanje projektnih aktivnosti se bo pridobilo potrebne podatke, pripravile se bodo podlage za izvedbo ter pripravil material za izdajo promocijskega gradiva. Z izvajanjem načrtovanih dejavnosti v projektu se bo dosegel pomemben cilj t.j. ohranitev naravnega neokrnjenega okolja ter istočasno se bo vzpodbudila in omogočila ekonomska oživitev podeželja v projektnem področju. Namreč zaradi dobre turistične ponudbe-mreža tematskih poti, dobra gostinska ponudba, naravne znamenitosti, kulturna dediščina in drugo, bo na celotnem projektnem področju prisotno mnogo večje število gostov. S tem pa se vzporedno povečujejo tudi možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti in s tem ustvarjanja novih delovnih mest oziroma gospodarskega, socialnega in vsesplošnega razvoja področja. To pa bo omogočilo možnosti boljšega trženja prej navedenih potencialov. Z dobro ponudbo in ustreznim trženjem pase bo povečevala prepoznavnost krajev, celotnega področja. Tako imenovana dobra praksa pa se bo z večjim uspehom lahko širila, prenesla k parterju čez mejo na hrvaško stran - občina Matulji. SKUPNE ZNAČILNOSTI PROSTORA Med pomembnejšimi cilji projekta je vzpostavitev prepoznavne podobe tematskih poti na območju štirih sodelujočih občin. V ta namen smo poiskali skupne značilnosti prostora in ljudi, ki tu živijo, nato pa med njimi izluščili tisto značilnost, ki je bila vsem skupna. Analize naravnih in družbenih značilnosti prostora je pokazala, da značilnosti, ki so skupne celotnemu teritoriju vseh štirih občin, ni v izobilju, saj gre za pokrajinsko, geološko, klimatsko in vegetacijsko zelo raznolik teritorij. Med skupnimi značilnostmi smo izpostavili dve naravni in eno družbeno, ki izhaja iz prehodne lege obravnavanega teritorija. Ponikanje vode Vsi vodotoki (Reka, potoki z Brkinov, Pivka) so brez površinskega odtoka, ponikajo v kraško podzemlje. Ta skupna značilnost je sicer morda zanimiva za krasoslovce, manj pa je privlačna za potrebe turistične promocije, saj se težko promovira nekaj, kar izgine. Poleg tega je voda (kapljica) že uveljavljen simbol Parka Škocjanske jame. Burja Značilen severni veter, ki nastane zaradi razlik v zračnem pritisku nad celino in nad morjem ter silovito piha z visokih kraških planot, je sicer značilnost tega prostora, ni pa prepoznavna zgolj tu, ampak tudi (morda še bolj) v Vipavski dolini in na Krasu. Poleg tega ime Vetrova pot uporablja že Slovenska turistična organizacija za predstavitev turistične ponudbe na poti iz notranjosti proti morju. En krak te poti sicer vodi čez obravnavan teritorij, vendar ni izključno prepoznaven po vetru. Prehodna lega Ozemlje štirih občin predstavlja neposredno zaledje dveh jadranskih zalivov, Tržaškega in Kvarnerskega, s katerima se sredozemsko morje najglobje zajeda v evropsko celino. Zaradi te lege na prehodu od morja v notranjost celine je imelo ozemlje vedno strateški pomen. Zato je razumljivo, da so se za to ozemlje venomer bojevali, premikali meje, menjavali gospodarje. Sem so se zgrinjala plemena z vseh strani, Rimljani so tu vzpostavili mejo naprav panonski provinci, fevdalna gospoda je stoletja poskušala obvladovati ozemlje, vdirali so Turki. Zelo živa v spominu domačinov je rapalska meja, ki je med obema svetovnima vojnama zarezala v ta prostor. Dejstvo je, daje tod potekal intenziven promet, tovorilo se je najrazličnejše blago. Meje so te prometne tokove ovirale, oblast je poskušala čim več iztržiti s carinami, mitninami, prebivalstvo pa je vedno iskalo in našlo načine, da se je tem oviram izognilo. Tako je poleg tovorništva skupna DIVAČA, PIVKA IN ILIRSKA BISTRICA značilnost teritorija tudi tihotapstvo oziroma kontrabant. Tihotapstvo je zelo zanimivo kot turistični produkt, saj že sam pojem tihotapstva pri potencialnem obiskovalcu vzbudi vznemirjenje, povzroči čustven odziv ob misli na nekaj skrivnostnega, prepovedanega. To pa je osnova za dobro prepoznavnost, za odstopanje od najrazličnejših zelo običajnih in neprepoznavnih poti take in drugačne dediščine. Materialne dediščine tihotapstva je zelo malo (tihotapske poti, skrivališča), večinoma so bolj žive zgodbe, spomini. Splošna oznaka tihotapstva le opozrja na prehodno in zgodovinsko pomembno lego, na skupno značilnost tega teritorija, zaobjema pa vso turistično ponudbo tematskih poti, tudi če niso neposredno povezane s tihotapstvom. SKUPNA KOLESARSKA POT Če kolesarsko pot po deželi kon-trabanta, kot naj bi poimenovali skupno pot vseh štirih občin, začnemo v Ilirski Bistrici, in krenemo proti zahodu, v smeri urinega kazalca, potem se iz llirskobistriške kotline odpravimo na dolgo sleme Brkinov, flišnato pokra- jino med dolino Reke na severu in suhim Matarskim podoljem na jugu. V Harijah dosežemo glavno sleme, ki ga nato ne zapustimo vse do skrajne zahodne točke Brkinov pri Rodiku. Skozi Tominje, Bregarje, Tatre in številne manjše vasi, ki čepijo na slemenu, obdane s sadovnjaki in travniki, prispemo do Artviž, najvišje brkinske vasi s čudovitim razglediščem pri cerkvi sv. Socerba nad vasjo. Že na slemenski cesti nas ves čas spremljajo prostrani razgledi na Snežniški masiv, Čičarijo, Vremščico, Nanos, pa tudi na zasnežene alpske vršace. Gozdna senca nas pospremi na zadnji del poti po Brkinih, ko v spustu dosežemo Rodik in se srečamo z apnencem Krasa. Gozdna cesta je speljana po severnem pobočju Ajdovščine, kjer je bilo na vrhu utrjeno naselje staroselske skupnosti Rundiktov., ki se je obdržalo vse v rimski čas. Tudi kamnite domačije v Rodiku so kot male utrdbe, ki ščitijo pred sunki burje, značilnega severnega vetra, in dokazujejo, da smo v kraljestvu kamna, v kamniti pokrajini Krasa, apnenčaste planote v neposrednem zaledju Tržaškega zaliva. Skozi Kačiče in Dane, kodersožeod nekdaj vodile pomembne poti - tako legalne kot tihotapske - od morja v notranjost, se pripeljemo do Parka Škocjanske jame, kjer reka Reka, ki zbira vodovje s prostranega Snežniškega masiva, na stiku z apnencem Krasa v slikovitem okolju podorov in naravnih mostov izginja v skrivnostno podzemlje. Tu se lahko podamo - seveda brez koles - na ogled prevotljene notranjosti Krasa. Mogočne jame, ki so vpisane tudi na seznam Unescove svetovne dediščine, nas lahko skupaj z ogledom spomeniško zavarovanih vasic Mata-vun, Škocjan in Betanja s številnimi zbirkami o zgodovini, tradiciji in naravnem bogastvu teh krajev kar za nekaj časa odvrnejo od kolesarjenja. Od jam se podamo proti izrazitemu hribu Vremščice - domačini nič kaj skromno govorijo kar o Gori , ki je z svojo osamljeno lego na robu Krasa in travnatim vrhom izvrstno razgledišče ter domovanje pestrega rastlinstva in živalstva. Pot nas vodi po gozdnatem pobočju in nas pripelje v široko Košansko dolino, ki je kot nekakšen balkon obvisela nad vzporedno dolino Reke. Skozi vasi Gornja in Dolnja Košana ter Narin (v vseh je ohranjena zanimiva sakralna dediščina) pridemo do Kala, kjer je na novo urejena kamnoseška učna pot. Kratek vzpon nas pripelje do Pivke, ki se je razvila na strateški legi na prehodu iz Pivške kotline v dolino Reke, danes pa je tudi pomembno železniško križišče. Po prečkanju reke Pivke se skozi vasi Trnje, Klenik, Palčje in Jurišče zložno dvigujemo iz dežele presihajočih jezer (kar 18 kotanj v okolici Pivke se po obilnem deževju napolni z vodo) proti snežniškim gozdovom. Nad Juriščem, pod Ulovko se še zadnjič ozremo čez travnata prostranstva, nato pa nas zagrne gozd s prepletom gozdnih cest. Čez Blatno dolino prispemo do Mašuna, nekdanjega gozdarskega naselja in križišča številnih cest. Ena od njih nas vodi naprej skozi gozdove pod najvišjim vrhom Snežnikom do Sviščakov, naselja počitniških hišic, sredi katerih je tudi planinski dom. Po sistemu dolin - v marsikateri vladajo mraziščne razmere - se pripeljemo do meje s Hrvaško in se po danes suhi dolini Gomanc spustimo do roba planote. Spust po vojaški cesti nam ponuja izvrstne poglede na Brkine in Čičarijo. V Žabicah, najvišji vasi obtoku Reke, ki izvira v gozdu Dletvo onkraj državne meje, se teren zravna. Skozi Podgoro, kot pravijo dolini ob Reki, se skozi Trpčane, Jablanico, Vrbico, Vrbovo in Jasen pripeljemo do začetne točke v Ilirski Bistrici. SKUPNA PEŠPOT POT Začnimo pohodniški potep po deželi kontrabanta na zahodnem koncu, na robu Krasa, kjer je narava skozi tisočletja ustvarjala enega največjih kraških biserov, mogočen sistem Škocjanskih jam. Jame, v katerih izginja reka Reka in nato po skrivnostnih podzemnih rovih in razpokah išče pot proti bližnjemu Jadranskemu morju, najdemo tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine, skupaj z vasicami Matavun, Škocjan in Betanja pa so zavarovane tudi kot regijski park. Na robu parka je vasica Gradišče z na videz skromno cerkvico sv. Helene, ki pa v svoji notranjosti skriva nič kaj skromno bogastvo stenskih poslikav s konca 15. stoletja. Mimo letališča, ki ima svoje korenine še v času 1. svetovne vojne, se po slovenski planinski poti - najdaljši pohodniški poti v Sloveniji - povzpnemo na travnato sleme Vremščice, ki z dobrimi tisoč metri višine obvladuje rob Krasa. Ovce, živopisane travnike in prostrane razglede, vse to srečamo ob poti na vrh Gore, kot j o nič kaj skromno imenujejo domačini. Spust po slemenu Vremščice na pripelje na rob široke Košansko dolino, ki je kot nekakšen balkon obvisela nad vzporedno dolino Reke. Niz prikupnih vasic, kjer naletimo na drobne, pa kljub temu silno svetle bisere ljudskega stavbarstva, zaključuje turistična vas Narin. Vmes se srečamo še s čredo lipicancev, saj ima slovita kobilarna Lipica tu na posestvu gradu Raven pašnike za čredo mladih žrebcev. Nad Narinom zagrizemo v strmino mogočne narivne pregrade, ki masiv Snežnika loči od flišnih Brkinov. Najbolj izrazita točka te pregrade je Šilentabor, kamor smo namenjeni. Zgolj skromni ostanki spominjajo na nekdanji grad in taborsko utrdbo, kamor so se zatekali ob napadih Turkov v 15. in 16. stoletju. Z izpostavljene točke, od koder so s kresovi opozarjali na bližajočo se turško nevarnost, nam pogledi splavajo v Pivško kotlino pod nami in na gozdnato prostranstvo Snežnika za njo. Če se razgledujemo spomladi ali jeseni, ko je največ padavin, lahko na valovitem dnu kotline, kjer vijuga reka Pivka, opazimo z vodo napolnjene večje in manjše kotanje, presihajoča jezera, kot rečejo zanimivemu kraškemu pojavu. Po obilnem ' T . ‘ * rr .., aaK—*»/'§T . ? T ■' & <•* ; . • , '7 »r. *».= * ': '' ,£ . "X .................................. .■A, y j **'*■'< 1 L.-.-f '«-j ~ j*, - *&' 'x - t - : h ■ • X ‘ ^ ................ , X ŠT. ■ • ' ' x V"................................ *;• .... ‘ -T. *“■ ■>: - 7 2, H X ; - - ■ - C X , * 4 x '■ ; '■ V » •-Vx ... V’ r< '"T " , 'Tr ■ „T t' ; • •Jt *’T .'<■ :"< / A . •*“*> . . -•jfm**«*™* - • - ™ /> - •' ... -T -7, - \> .A ,\ ®T JEV / , tss, =• - L r-X. ( . » ■• , *“• e-*~ ' x \ Xv„. ■ ;r X//- ** ^ . . ijn ‘ x | "■ v- '«-č. I X *"'■? ' i Vi * . x • u,, v, ■ -X ~4- _*"*'** - r • -A...— . • ,r .V- Er... . x- —■•V\ ;x -h- . y.. deževju voda iz jam in razpok napolni kotanje, vendar skozi požiralnike tudi hitro odteče. Kar 18 je takih kotanj, ki občasno postanejo jezera. Največji sta Palško in Petelinjsko, naša pot pa pelje le mimo manjših v okolici Zagorja. Tja nas namreč v spustu vodi pot. Tik nad to staro, s tovorništvom na poti iz Kvarnerja v notranjost zaznamovano vasjo izvira reka Pivka, ki nato na severnem robu kotline ponikne v znano Postojnsko jamo. Nas pa že vabijo snežniški gozdovi, da »poniknemo« v njih hlad in pomirjujoče zelenje. Mimo gradu Kaleč in skozi vasici Bač in Koritnice prispemo do vznožja planote, ki je razbrazdano s suhimi dolinami, ostanki nekdanjih potokov. Vzpon po slemenu med takima dolinama prinaša sprva še nekaj razgledovanja po travnatih prostranstvih, nato pa nas zagrnejo dinarski jelovo-bukovi gozdovi, kot gozdarji po dveh najbolj pogostih drevesnih vrstah opredelijo to kraljestvo snežniških gozdov. Zelena pljuča Evrope bi jih lahko poimenovali, saj so skupaj z gozdovi na hrvaški strani med največjimi strnjenimi območji gozda na stari celini. Skozi te gozdove pa so vodile skrite poti kon-trabantarjev, ki so v času med obema svetovnima vojnama v prejšnjem stoletju, ko je tod potekala meja med Italijo in tedanjo Jugoslavijo. Namenjeni smo naravnost proti Snežniku, s 1797 metrov nadmorske višini najvišji točki planote, ki s stožčastim vrhom pokuka nad gozdni pokrov in ponuja domovanje slikoviti mešanici alpske in dinarske cvetane. Na Snežniku, kjer je tik pod vrhom tudi planinsko zavetišče, se naša smer obrne proti zahodu. Znova se potopimo v zelenje gozdov in kmalu prispemo do Sviščakov, turističnega naselja s planinskim domom. Nadaljevanje poti proti zahodu nas pripelje do že znanega narivnega roba snežniškega masiva, le daje tu še mogočnejši, saj pada globoko v kotlino, ki je dobila ime po Ilirski Bistrici, največjem kraju pokrajine pod Snežnikom. Na Kozi eku, vzpetini na samem robu, je tudi planinska koča, od koder se zložno spustimo do Ilirske Bistrice. Čaka nas vzpon na dolgo sleme Brkinov, flišnato pokrajino med dolino Reke na severu in suhim Matarskim podoljem na jugu. Pot na razgledno sleme pa nas vodi po dolini potoka Posrtev. Vstop v mirno in redko naseljeno dolino je mimo turistične kmetije pri Bubcu. V Posrtvici, zapuščenem zaselku v zgornjem delu doline, zavijemo v strmino. Gozdna pot nas pripelje na Bregarje, kjer se priključimo na slemensko cesto. Ob prostranih razgledih pustimo za sabo vasici Gabrk in Rjavče. V Tatrah glavno sleme naredi ovinek proti jugu, da doseže najvišjo Artviže, najvišjo brkinsko vas. Vse od Snežnika smo hodili po evropski pešpoti E-6, pred Artvižarni pa se priključimo na Slovensko planinsko pot, katere del smo že spoznali na začetku naše krožne poti. Od cerkvice sv. Socerba nad vasjo sežejo pogledi vse do alpskih vršacev, kotna dlani pa je zadnji del poti, spust proti Škocjanskim jamam. Med spustom naletimo ob vasici Podgrad na ruševine nekdaj pomembnega gradu Švarcenek. Pod njim dosežemo potok Sušico, ki mu po prijetni poti sledimo vse do Matavuna pri Škocjanskih jamah, kjer zaključimo tihotapljenje po deželi med Krasom in Snežnikom. ZAHTEVE SLOVENSKE OBRTI IN PODJETNIŠTVA Za nami so deseti dnevi slovenske obrti, ki se bodo zapisali v zgodovino kot jubilejni in doslej najbolj obiskani dnevi. Tudi dogajanje je bilo pestro kot še nikoli. Začelo se je s slovesnim podpisom sporazuma o poslovnem sodelovanju med Obrtno zbornico Slovenije in vsemi 62 območnimi obrtnimi zbornicami , s katerim so obrtne zbornice začele novo poglavje v medsebojnih odnosih in še bolj utrdile enovitost obrtnozborničnega sistema. Vrhunec dogajanja pa je bil vsekakor Forum obrti in podjetništva, na katerem so bile predstavljene letošnje zahteve slovenske obrti. Obsežno gradivo zahtev je nastajalo skozi lansko leto in prve mesece letošnjega leta. Evidentirali, popisovali in zbirali smo jih širom Slovenije. Obrtna zbornica Slovenije in območne obrtne zbornice smo tako strnile 82 bistvenih zahtev (želja in pobud je bilo bistveno več I), 45 zahtev pa se nanaša na posamezne dejavnosti. Zaradi preglednejše slike so zahteve razdeljene na devet poglavij: Za družbeno soglasje o ekonomskih in socialnih reformah, Za nadaljnje razbremenjevanje gospodarstva in stroškov dela, Za večjo fleksibilnost trga dela in večjo varnost zaposlenih, Za večjo varnost pri prevzemanju podjetniškega tveganja, Za spodbude naravoslovno tehničnemu, strokovnemu ter poklicnemu usposabljanju in izobraževanju, Za pregleden in enostaven davčni sistem, Za prijaznejše podjetniško okolje in zmanjševanje birokratskih ovir, Za dostopnost podjetniške infrastrukture in Za boljše pogoje dela v posameznih dejavnostih. Vse zahteve, skupaj z obrazložitvami in dodatnim gradivom, bodo v začetku meseca julija , ko jih bo sprejela skupščina Obrtne zbornice Slovenije, izšle v obliki posebne brošure, ki jo bodo prejele vse vladne službe, zato v nadaljevanju podajam le bežen pregled. Slovenski obrtniki sicer pozdravljajo predloge ekonomskih in socialnih reform, ki jih je sprejela slovenska vlada, in pozivajo vse socialne partnerje, naj o njih čim prej dosežejo družbeno soglasje. Hkrati pričakujejo občutnejšo razbremenitev gospodarstva, bolj fleksibilno delovnopravno ureditev in enako socialno varnost v primeru stečaja obratovalnice ali podjetja, kot velja za za- poslence, manj administriranja in večje spodbude naravoslovno tehničnemu, strokovnemu ter poklicnemu usposabljanju in izobraževanju. Poseben problem predstavlja davčna zakonodaja, ki je še vedno premalo pregledna in zelo zapletena, zato še naprej ostaja ena izmed glavnih zahtev, zahteva po celoviti davčni reformi. V zvezi s tem velja zapisati, da predstavniki ministrstva za gospodarstvo obljubljajo novo zakonodajo, ki bo povzročila večjo izenačitev položaja samostojnega podjetnika posameznika in pravnih oseb na finančnem področju. Tudi davčna osnova naj bi se v prihodnje v največji možni meri izenačevala. Veljali naj bi čim bolj enaki standardi, hkrati naj bi se povečala pravna varnost zavezancev (davčno priznani bi bili vsi odhodki, razen tistih, ki bi bili določeni v zakonu). Razmišljajo tudi o ponovni uvedbi dolgoročnih rezervacij, kot davčno priznanem strošku. Čas visokih olajšav je res najbrž že za nami, glede nato, da obljubljajo nizke, enotne davčne stopnje, pa bi bilo nemara tudi investiranje pri nas bolj zanimivo. Ponovno je bil izpostavljen problem podjetnikove plače, »ki jo ima in nima«. Stališča so različna. Nekateri se nagibajo za določitev in obračunavanje podjetnikove plače med letom, spet drugi so proti, kar je normalno, saj ima vsaka stvar vedno svoje dobre in slabe strani. Nova davčna zakonodaja naj bi prinesla manj dohodninskih razredov in nižje stopnje, poenostavitve postopkov glede odloga plačila davkov in še nekatere druge poenostavitve... Kaj od vsega tega bomo dobili, naj bi bilo znano že letošnjega septembra. Z gotovostjo lahko potrdimo le, da se bomo ponovno učili, »lovili«... Alenka Penko KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Dogajanja v samostanu O MEDGENERACIJSKEM PROSTOVOLJSTVU IN VZGOJI »Red in disciplina prihajata od Boga in vodita k Bogu.« bi. Mati Terezija Jezusova Gerhardinger Že dolga leta se k sestram otroci obračajo po učno pomoč. Ker je sester vse manj, smo se odločili, da pod okriljem Karitas poiščemo drugačen način učne pomoči. Ob pripravah na nov način dela, smo medse povabili dva strokovnjaka. Prvi večer - petek, 28. april - je oblikoval dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka - ustanove, ki se ukvarja z raziskovanjem, izobraževanjem in svetovanjem na področju medčloveških odnosov ter osebnih in družinskih stisk. Čeprav je predavatelj akademik in zvenijo dejavnosti inštituta zelo strokovno, je bilo predavanje vsakemu članu številnega občinstva razumljivo in je minilo kot bi trenil. Glavni temi sta bili medgeneracijsko povezovanje in prostovoljstvo oz. kombinacija obojega. Četrta božja zapoved npr. zapoveduje spoštljiv in - če jo razumemo malo širše tudi - solidaren odnos med otroci in starši, saj ima ta za posledico dolgo in dobro življenje na zemlji. In življenje ljudi je dejansko iz leta v leto daljše in starejših ljudi, ki so pogosto v večji ali manjši meri odvisni od mlajših je vse več. To življenjsko obdobja pa je zaznamovano s številnimi predsodki, na kar nas npr. spomni vsem znana pesem z naslovom "Bolje biti pijan nego star” iz albuma skupine Plavi orkestar iz 80. let. Tudi danes večina razmišlja podobno. Do takšnega razkoraka pa je prišlo predvsem zato, ker so se ljudje v razvitem svetu v preteklosti ukvarjali predvsem z zagotovitvijo čim boljših materialnih življenjskih pogojev in ugodja, medčloveški in posledično tudi medgeneracijski odnosi pa so ostali zapostavljeni in se ob tem bolj slabšali kot ostajali na isti ravni. Zanimiva je bila informacija, da ima danes večina gospodinjstev mnogo večji luksus, kot so ga imeli najpremožnejši cesarji pred sto do dvesto leti. računalniških veščin; ljudje z avtom in vozniškim dovoljenjem pa so lahko v veliko pomoč tistim, ki ne morejo (več) ali (še) ne znajo voziti. Človek se po opravljenem prostovoljnem delu počuti koristnega, kar je zdravilno za družbo z vse več osamljenimi ljudmi. Prostovoljce, ki smo lahko vsi, pa je treba za prostovoljno delo načrtno in stalno usposabljati. Ob tem se prostovoljci srečujejo med seboj in so eden drugemu v oporo. Drugi večer - petek, 9. junija - je bil posvečen vzgoji, ki postaja vse bolj težavno področje, kljub temu, daje o njej na razpolago iz dneva v dan več literature. Dokaz o relevantnosti te teme je lahko tudi z občinstvom do zadnjega kotička napolnjena dvorana. O vzgoji je predaval psihoterapevt dr. Bogdan Žorž, ustanovitelj Zavoda za pomoč otrokom, mladostnikom in družinam v stiski s sedežem v Čepovanu in avtor odmevne knjige Razvajenost: rak sodobne vzgoje. Vzgoja je neločljivo povezana z izobraževanjem, razlikuje pa se od njega v tem, da pri vzgoji pridejo do izraza predvsem z zgledi, pri poučevanju pa sporočila. Za oboje je pa potrebna motivacija, ki je ljudem danes na splošno primanjkuje. Tako kot nam primanjkuje radovednosti, ki bi lahko ustvarjala motivacijo. Prevelik pomen se pripisuje materialnim pogojem, vloga reda in discipline pa se zmanjšuje. Še do par desetletij nazaj je prevladoval tog avtoritaren način vzgoje, ki ne uporablja argumentov ampak zahteva ubogljivost. Trenutno pa je zelo razširjena permisivna vzgoja, ki ne postavlja nobenih omejitev in ne uporablja prisile. Oba vzgojna tipa ustvarjata precej nesamostojne in neodgovorne posameznike. Zato se t.i. model ‘zdrave vzgoje’ še išče. Ta bi moral temeljit na spoštljivem odnosu do otroka, upoštevanju njegovih potreb ter motivacije in pogojev okolja. Poudarjati pa mora vzgojo za odgovornost, odrekanje, dajanje in sprejemanje. ‘Dobro vzgojen človek’ mora namreč vse to obvladati. Poslušalci so imeli ob koncu predavanja priliko postaviti konkretna vprašanja, na katera je predavatelj odgovarjal na podlagi svoje bogate prakse ukvarjanja s (vzgojno) problematičnimi skupinami ljudi. Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo prebujati v otrocih radovednost in veselje do učenja. Vsakdo, ki je pripravljen 2 uri na teden podariti otrokom in sodelovati pri projektu učne pomoči, je lepo povabljen, da se oglasi pri šolskih sestrah v samostanu. Katja Rutar Problemi na področju medčloveških odnosov pa nam narekujejo posvečanje večje pozornosti soljudem. Saj se - kot kažejo socialnopsihološke statistike - npr. v t.i. razvitem svetu vsaj četrtina parov, ki so nastali na podlagi samo izbire partnerjev, razide; naslednja četrtina partnerjev je med seboj skreganih, a vseeno vztrajajo skupaj; tretja četrtina je ‘praznih’ zakonov ali rečeno drugače - sostanovalcev, in le ena četrtina je kvalitetnih zakonov. Zato se je dela na tem področju, podobno kot večine stvari v življenju, potrebno lotiti načrtno. En primer izboljševanja odnosov med ljudmi je prostovoljstvo in sicer načrtno usmerjeno v sodelovanje različnih generacij. Izkušnje kažejo, da bi se na tem področju lahko mnogo izboljšalo že če bi se posamezniki vsak teden načrtno po eno uro družili (kvalitetno pogovarjali) s predstavniki vseh treh generacij (otroci in mladina, srednja generacija, starejši). Predavatelj je kot primere omenil npr. ‘babica na posojo' - za otroke brez babic ali pa to, da vnuk uči dedka UGOTAVUANJE ZADOVOLJSTVA STRANK NA ILIRSKOBISTRIŠKIUE V skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, eno od določil nalaga organom javne uprave, ki poslujejo s strankami, da najmanj enkrat letno izvajajo postopke ugotavljanja kakovosti storitev glede načina poslovanja javne uprave s strankami. V upravni enoti Ilirska Bistrica na tej podlagi in skladno z uvajanjem standardov kakovosti v poslovanje izvajamo ankete ugotavljanja zadovoljstva strank. Menimo, daje ugotavljanje zadovoljstva strank pomemben pokazatelj kakovosti naših storitev in odnosa zaposlenih do uporabnikov. Tako letos s tem namenom že petič zapored pričenjamo z letnim anketiranjem strank, ki poteka od 19. junija in bo trajalo predvidoma en mesec. Poleg letnega ugotavljanja zadovoljstva strank, se je v mesecu maju na novo uvedlo še redno mesečno ugotavljanje zadovoljstva strank. V ta namen so uporabnikom storitev upravne enote na voljo anonimni anketni vprašalniki. V okviru rednega mesečnega ugotavljanja zadovoljstva strank, prejme stranka pri dostavi upravnega akta (odločbe, sklepa) po pošti, tudi anketni vprašalnik. Stranke ob tem naprošamo, da nam izpolnjene anonimne anketne vprašalnike vrnete v priloženi ovojnici. S tem, da nam boste na ta način izrazili in zaupali vaša pričakovanja, vtise in zaznavanje dejanskega stanja, bomo z vašim sodelovanjem pri oceni našega dela, le to še izboljšali. KOLESARSKI MARATON Tretji po vrsti Kolesarski maraton Brkini 2006 je bil tudi letos uspešno izpeljan pod budnim očesom organizatorja Športnega društva BAS Šport iz Ilirske Bistrice. Skupno je kolesarilo 354 udeležencev, kar je največ doslej. Najmlajši udeleženec je bil Jani SUBAN iz Ljubljane star 7 let, najstarejši Justin Dragovan iz Kopra s 77 leti, najštevilčnejša pa ekipa KK Postojna z 38 udeleženci. S posebnim zadovoljstvom so na maratonu pozdravili tudi člane BBK Kvarner iz Kastva Hrvaška, Bičikleta kluba iz Kort, Kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva Koper, člane ŠD Povir in še mnogo drugih. Med temi sta recimo kolesarila tudi znani slovenski pevec Vili Resnik in nekdanji profesionalni kolesar Boris Primužič, ki sedaj kolesari za KK Postojna. Ker je maraton ena večjih športnih prireditev pri nas, smo se o društvu in športu nasploh, pogovarjali s predsednikom društva BAS Šport Alešem Zidarjem. 1. Koliko časa deluje društvo in kakšni so bili njegovi začetki. Športno društvo BAS Šport smo konec leta 2000 ustanovili jaz, Boris Galekovič in Stipe Grubič predvsem z namenom, da nadaljujemo z organizacijo športnih prireditev in športnim marketingom. Do takrat smo namreč na tem področju delali v nogomet- nem klubu II.Bistrica in s tem pridobili veliko izkušenj, poleg tega pa so se pričele odpirati določene iniciative, ki v klubu pač niso bile zaželjene, bolje rečeno izvedljive. Že takrat smo namreč ugotovili, da je potrebno k delovanju društva pristopiti povsem drugače kot je bila dotedanja praksa in z društveno aktivnostjo poskušati zagotoviti sredstva za preživetje društva. Že na začetku smo del svoje dejavnosti - predvsem na področju športnega marketinga, ponudili vsem klubom v občini II.Bistrica, vendar kakšnega večjega odziva ni bilo. Še največ smo sodelovali z Rokometnim klubom, kar je po svoje logično, saj je Stipe Grubič še danes ena izmed gonilnih sil tega kluba. Ko se danes spominjam na tiste začetne mesece in na nezaupanje športne javnosti do našega delovanja, sem pravzaprav zadovoljen. Prav to dejstvo je namreč naše delovanje usmerilo iz občine, tako da smo veliko večino prireditev zasnovali in izpeljali po vsej Sloveniji ter se na ta način dokazali širši športni javnosti. Danes naše društvo bolj poznajo izven naše občine, imamo dobre reference in dobre športne zveze, tako da lahko organiziramo najbolj zahtevne športne prireditve. In s tem smo zelo zadovoljni. Pred tremi leti smo v društvu pridobili tudi nove ljudi (trenutno nas je v društvu 25), s katerimi smo tudi pričeli pripravljati kolesarske prireditve in rezultat tega je tudi zelo uspešen maraton Brkini. 2. Brkinski maraton, do sedaj vedno bolj uspešen kako pa naprej? Brkinski maraton je zasnovan predvsem iz želje pokazati širni Sloveniji lepote kolesarjenja po Brkinih. Turistične možnosti in s tem povezana ponudba je namreč na tem delu izredno velika. Če smo bili z idejo po turistični promociji Brkinov v začetku sprejeti z nasmeškom, pa je že prva izvedba pokazala, da smo na pravi poti. Tako ali drugače smo v Brkine neposredno pripeljali 800 kolesarjev, posredno pa dosti več, kar nam potrjujejo razgovori z ljudmi, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo na tem področju. Tudi sami odzivi udeležencev pričajo, da smo na pravi poti, kar je dobra osnova za razvijanje prireditve v pravo športno turistično atrakcijo. Bojim se samo, da nam bo zmanjkalo sape. Organizacija tako velike prireditve je zelo zahtevna, odgovorna, predvsem pa zelo draga. Letošnja izkušnja je sicer pozitivna, opažam pa počasen odmik pokroviteljev in naraščajoče organizacijske stroške. Brkinski maraton slovi kot prireditev, na kateri je zagotovljena maksimalna varnost udeležencev, vse to pa precej stane - letos še več kot doslej, saj so očitno nekatere institucije ugotovile, da bi lahko od maratona potegnile kar se da več. Na žalost smo s proračunom omejeni in v kolikor se bo nadaljeval takšen trend naraščanja stroškov, se bo potrebno odločiti o nadaljevanju prireditve. Minusa si v društvu ne želimo več, saj so bile izkušnje z vztrajanjem pri organizaciji določene športne prireditve precej poučne. 3. Kolesarstvo očitno postaja prioriteta društva, gre tukaj za posebno ljubezen ali za strokovno odločitev? Ne, ne gre za prioriteto ampak za en del dejavnosti društva, ki je trenutno najbolj izpostavljen medijski pozornosti. Kolesarjenje je namreč po nekaterih javnih raziskavah najbolj priljubljena rekreativna športna panoga, zato je razumljiva usmeritev v takšno športno ponudbo. V društvu pripravljamo letno štiri do pet prireditev, med katerimi sta kolesarski le maraton Brkini in Kolesarjenje po Rapalski meji. V februarju pripravimo nogometni turnir BASSPORT Pokal, ki je vedno polno zaseden, od maja do septembra pa izvajamo projekt VIKEND ŠPORT, ki je namenjen osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom med vikendi in počitnicami. Prav ta projekt je naš velik izziv in upam, da ga bomo izpeljali tako kot smo si zastavili. V okviru VIKEND Športa pa je kar šest različnih športnih tekmovanj in lahko vam zatrdim, da je s tem precej dela. Poleg teh - športnih prireditev pa se ukvarjamo še z nekaterimi projekti, ki so sicer povezani s športom, niso pa toliko izpostavljeni. Recimo delovanje v športnem marketingu, skupaj z Športno zvezo Pivka in Postojna smo organizirali seminar za športne delavce, pripravljamo projekt kolesarskih izletov, sodelujemo pri projektu Pot po stari meji (Rapalska meja) in tako naprej - skratka nismo samo kolesarji. 4. Zadnje čase je veliko govora o športu in o krizi športa v naši občini. Kaj vi mislite o tem? Moj komentar k temu dogajanju je lahko kratek - to je pričakovano stanje in to predvsem zaradi krize delovanja Športne zveze. Odgovoril pa bom v daljši varianti. Sam šport v občini oziroma delovanje klubov in društev ni toliko v krizi, kot je Športna zveza sama. Že leta 1999 sem opozarjal, da se bo prej ali slej zgodilo to kar se je. Športna zveza se namreč ni želela ali pa se ni znala prilagoditi novonastali situaciji v športni politiki. Ta izraz rad uporabljam, ker so se pogoji za delovanje društev, klubov in zvez z spremembo Zakona o društvih in Zakona o športu drastično spremenili. Prav iz tega razloga naše društvo ni član ŠZ, ker ne vidimo nobene prednosti ali koristi od tega članstva, prej obratno. Svoje interese in potrebe namreč iščemo neposredno preko občinskih in državnih razpisov, pri tem pa nam obstoječa ŠZ ne more kaj prida pomagati. Lahko pa bi bilo obratno. Sam sem mnenja, da Športno zvezo ali kakršnokoli drugačno športno krovno organizacijo v občini potrebujemo, ne samo zaradi izvajanja nalog javnega interesa ampak tudi zaradi vzdrževanja in upravljanja športnih objektov. Potrebno jo je samo reorganizirati in postaviti jasne športne cilje. Zakaj tega obstoječe vodstvo ŠZ ne stori ne vem, očitno pa jim takšno stanje bolj paše kot ne. Sklic skupščine ŠZ je nujen ne samo zaradi krize vodenja zveze ampak tudi zaradi novo nastale situacije, ki smo ji bili priča v prvih mesecih letošnjega leta. Pri tem se sprašujem, kaj si o tem mislijo društva, člani Športne zveze in zakaj ne ukrepajo. Če bi bilo naše društvo član ŠZ, bi že davno zahtevalo sklic izredne skupščine ŠZ. Aja - še nekaj bi rad dodal k tej problematiki. V prejšnji številki Snežnika je bilo v pogovoru z sekretarjem ŠZ omenjeno, daje obstoječe stanje v interesu posameznikov, ki naj bi v ozadju namenoma zavlačevali reševanje prave problematike. In ti posamezniki naj bi odločali tudi o delitvi finančnih sredstev za šport v občini. Čeprav gospod Debevc teh posameznikov ni imenoval, pa se točno ve, kdo je bil v preteklem letu v komisiji za pripravo razdelilnika za sofinanciranje športne dejavnosti. Med drugimi tudi jaz in lahko vam zatrdim, da ni nihče v tej komisiji zavlačeval reševanja problematike Športne zveze. To tudi ni bila naloga niti možnost komisije, zato letijo takšni očitki na napačen naslov. Najprej bo treba pomesti pred lastnim pragom in šele potem za stanje v Športni zvezi in na relaciji odnosov z občinsko upravo kriviti druge ljudi. 5. Kakšni so še vaši nadaljnji načrti? Predvsem zadržati dosedanji nivo delovanja društva. Čeprav se v zvezi z društvom v javnosti pojavljajo zanimive novice, vam lahko zatrdim, da bomo vse sile usmerili izključno v organizacijo obstoječih športnih prireditev in zastavljenih projektov. Za kaj več enostavno zmanjka časa. Vsi v društvu namreč delujemo prostovoljno in vsako širjenje naše dejavnosti bi zahtevalo drugačen pristop. Tega pa si v društvu ne želimo. Morda bomo nekaj več energije usmerili v čimbolj ažurno našo spletno stran www.bassport-klub.si, ki smo jo prenovili v začetku leta in ji dodali nove vsebine. Prav interak-tivnost spletne strani je zelo zanimiv kratkoročni cilj društva. koUSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 E NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 1 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS .3 ORIGINALNI REZERVNI DELI '1 Dve leti garancije fr ORIGINALNA DODATNA OPREMA I DOPUSTI ZDRAVNIKOV V MESECU JULIJU 2006 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 l 24 25 26 27 28 29 30 31 Splošne ambulante Modic Maksimiljan, dr.med.,spec. Lovrič-Kiselič Sonia,dr.med.,SDec. Živčec-Kalan Gordana, dr.med.,SDec. Štemberoer Ania.dr.med. S S S S S Pejkovič Marija, dr.med.,spec. Otroški in šolski dispanzer Šeqota Sunčana, dr.med. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Komen Odineia, dr.med.,spec. Kauzlarič Ivan,dr.med., spec.šol.med. Ostale ambulante URG Taučer-Mičetič Jasna, dr.med. S S S S S SPEC Vadnial Jana, dr.med. SPEC Dekleva Barbara,dr.med. DMD Glušič-Ravnič Vanda, dr.med. Zasebna ambulanta Trlin Dražen, dr.med..spec I I zd zd zd _LT zd I l I Izd Legenda: osenčena polja = dopust, (S) -specializacija, (X) -ostale odsotnosti, (zd)-dela v Zdravstvenem domu Opombe: dr. Šegota - daljša odsotnost, nadomestni zdravnik dr. Komen Dopusti zdravnikov v mesecu avgustu 2006 1 2 3 4 5 I 6 I 7 8 9 10 11 12 I 13 I 14 I: 15 1 16 17 18 19 I I 21 I 22 23 24 25 I 26 I 27 I 28 29 30 31 Splošne ambulante Modic Maksimiljan, dr.med.,spec. Lovrič-Kiselič Sonia.dr.med.,spec. Živčec-Kalan Gordana,dr.med.,spec. Štemberqer Ania.dr.med. S S S S S Pejkovič Marija,dr.med.,spec. Otroški in šolski dispanzer Šeqota Sunčana, dr.med.. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Komen Odineia, dr.med.,spec. Kauzlarič Ivan,dr.med.,spec.šol.med. X X X Ostale ambulante DSO Taučer-Mičetič Jasna, dr.med. s s S S S SPEC Vadnial Jana, dr.med. SPEC Dekleva Barbara, dr.med. DMD Glušič-Ravnič Vanda, dr.med. Zasebna ambulanta Trlin Dražen, dr.med.^pec zd zd zd zd lili I I I I I Legenda: osenčena polja = dopust, (S)-specializacija; (X)=ostale odsotnosti, (zd)-dela v zdravstvenem domu Opombe: dr. Šegota - daljša odsotnost, nadomestni zdravnik dr. Komen ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA GIBANJE ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVSTVA Ožji pripravljalni iniciativni odbor Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, ki ga sestavljajo številne poznane osebnosti iz zdravstva in javnega življenja, je v torek, 20.junija pripravil v Cankarjevem domu ustanovni sestanek, na katerem so predstavili načela in cilje tega gibanja. Pobudniki so proti spremembam temeljnih vrednot, načel in ciljev zdravstvenega varstva, na katere smo v Sloveniji lahko upravičeno ponosni. Zdravstveni sistem mora še naprej temeljiti na visoki stopnji solidarnosti pri financiranju zdravstvenega varstva in na prevladujočem javnem načinu njihovega izvajanja. Toliko opevane prednosti zasebnega izvajanja zdravstvenega varstva pred javnim, namreč za sabo skrivajo družbeno razslojevanje, povečanje stroškov za zdravstveno varstvo, omejuje dostopnost do potrebnih zdravstvenih storitev in zmanjšuje finančno varnost bolnih. Sedanjemu nereguliranemu in kaotičnemu procesu privatizacije zdravstva in zavarovalnic se treba učinkovito zoperstaviti. To je možno le, če se z javno izraženimi zahtevami čim večjega števila državljanov pove kakšno zdravstvo hočemo in zahtevamo od oblasti, da razgrne svoje načrte in da izbere takšno zdravstveno politiko, ki jo podpira večina državljanov. Načela in cilji Gibanja so predstavljeni v 13. točkah, ki so jih prisotni v polni Štihovi dvorani z bogatimi razpravami še dopolnili in nadgradili. Pristopne izjave, ki so jih simbolično zbirali v otroški zibelki, so že kar številčne, po pričakovanjih pa se bo Gibanju pridružilo vsaj 100.000 enako mislečih ljudi. Dobrodošel je vsak, ki spoštuje vrednote in želi podpreti obstoj javnega zdravstva. Celoten program Gibanja za ohranitev javnega zdravstva in aktualne novice lahko najdete na internetni strani http://www.ohranimo.si/, pišete pa jim lahko na naslov ohranimo@gmail.com. © C' OKREPČEVALNICA TRNOVO 3l!^®iy30K|]W5iti Nudimo več vrst malic DOBROTE Z ŽARA TESTENINE NJOKE, HAMBURGERJE!____ Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 TRGOVINA IN PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV OGRAJ - VRAT ... Logar Sebastijan, s.p. - - j . » „.e _ I jv * 'ntm „ m Bazoviška c. 19 6250 Ilirska Bistrica 040 / 848 940 :1@4 (WjdvU Iflt/SfVUllffl 20Ati Ul SIAA3S ‘ VfupVuSA ‘vfvpOAJ J3do» 0009 ‘VZ ‘MdoX Wtpj |p|j| D im 8O-6Ž8-TF0 'RL - Pujsih a lajuoui ui jasiAjag lSfldOd DISNIA0109 - 4S3jqo Z3jq j>|Ojqo + 6o|od - (op| E-l) i!P3J>| -iDfopojd 11: ::: oiuoseued nora m mm m 2 aa®u®[&K]® INFORMACIJE: Denis Banano Nav Star Spinčiči 70 a HR- 51215 KASTAV Telefon: ++385(051)27 63 25 Gsm: ++385(091) 170 4069 FAX: ++385 (051)27 75 71 E-pošta: navstar-cruising@hi.t-com.hr tootoSKžKTaOcaffa (šffoaOsOmgatbi? VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ V POSTOJNI V študijskem letu 2003/04 je začela z delovanjem Višja strokovna šola Postojna kot enota Šolskega centra Postojna. Šola omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe in naziva Poslovni sekretar in Inženir strojništva (VI. stopnja). Šola posreduje kvalitetno in v praksi uporabno znanje. Prizadevamo si za prilagajanje šole potrebam študentov in za sodelovanje s strokovnjaki iz prakse ter podjetji in zavodi. Če želite opravljati dinamično delo, ki zahteva komunikativnost, vestnost, natančnost, poleg tega pa tudi veliko mero samostojnosti, iznajdljivosti in smisla za organizacijo, potem se vključite v program Poslovni sekretar. Diplomant/diplomantka si med študijem poglobi in razširi temeljna znanja s področja ekonomije, prava, javne uprave, računalništva, komuniciranja in tujih jezikov. Nauči se samostojnega vodenja in organiziranja pisarniškega poslovanja in skrbi za dobro podobo podjetja. Delo poslovnega sekretarja oziroma sekretarke danes predstavlja del uspešnega poslovanja vsakega podjetja, saj je poslovni sekretar tisti, ki daje organizacijsko in administrativno podporo menedžerju. To od njega zahteva nova znanja in dobro usposobljenost. Poslovni sekretarje vedno bolj zaželen poklic, saj menedžerji in vodstvo podjetij zahtevajo od delavcev vedno več samostojnosti, samoiniciative, zmožnosti organizacije, komuniciranja s poslovnimi partnerji in vodenja vseh drugih delovnih procesov v tajništvu. Prav ta znanja pa diplomanti pridobijo na višji strokovni šoli za poslovnega sekretarja. Višješolski program Strojništvo temelji na pridobivanju aplikativnega znanja, torej tistega, ki ga v podjetjih in zavodih pri diplomantih najbolj pogrešajo. Diplomanti bodo usposobljeni za samostojno reševanje strokovnih problemov, vodenje tehnoloških in poslovnih enot, organiziranje proizvodnega procesa, zagotavljanje potrebne kakovosti in uvajanje novosti v delovne procese. Tipična dela tega poklica so: operater, programer, vodja proizvodnje, vodja projektov, snovalec dokumentacije, prodajni inženir, vodja vzdrževanja, vodja procesa zagotavljanja kakovosti. Izobraževali bomo za modul orodjarstvo in splošno strojništvo. Potrebe na trgu dela opozarjajo na aktualnost poklicnega izobraževanja, zlasti tehničnih strok. Povpraševanje po diplomantih višje strojne šole je v naši regiji precejšnje in predvidevamo, da bo v prihodnosti še večje. V oktobru 2006 bo pričela s študijem četrta generacija rednih in izrednih študentov programa Poslovni sekretar in prva generacija študentov programa Strojništvo. V šolo je v tem študijskem letu vpisanih 300 rednih in izrednih študentov. Štirideset študentov je že diplomiralo. Predavanja za študente potekajo v prenovljeni stavbi na Ljubljanski 2, ki je v mestnem središču Postojne. Izobraževalni utrip se vrača v staro stavbo, ki dobiva akademsko podobo in kjer nastaja višješolsko središče skupaj z Ljudsko univerzo Postojna. Nada Vadnov, Mirjam Radivojevič KULTURNO DRUŠTVO TABOR KALC 1869 Knežak 202a 6253 Knežak Davčna številka : 23098465 Knežak, 15.06.2006 Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak išče novega ZborOVOdjO (m / ž ), ki bo prevzel /-a vodenje zbora 15.09.2006 (začetek sezone 2006/2007) Ponudba naj vsebuje: - kratek življenjepis, - opis dosedanjih izkušenj z delom z zbori, - opis izobrazbe z glasbenega področja in - okviren program oziroma vizijo dela. Ponudbe pošljite do 15.07.2006 na naslov: MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak Janez Žužek Knežak 202 a 6253 Knežak Dodatne informacije: 031/ 822 - 087 - predsednik ali na www.knezak.si (elektronska pošta: tabor-kalc@knezak.si) ŽIVIMO ZDRAVO... V novi rubriki objavljamo nasvete svetovno priznanega dermatovenerologa, doc. dr. Igorja Bar-tenjeva. Vaše predloge in vprašanja za dr. Bartenjeva nam lahko pošljete v uredništvo Snežnika, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica ali po e-pošti sneznik@kabelnet.net. NEVARNOSTI SONČENJA Spoštovani bralci »Snežnika«! Prišlo je poletje. Težko smo ga čakali, saj je bila letošnja zima res dolga in mrzla, sam se ne spomnim takšne. Slekli se bomo in nastavili toplim sončnim žarkom. Prav ti pa skrivajo nevarnosti, ki jih vsi najbrž ne poznate in katerih pred nekaj desetletji tudi strokovnjaki tega področja niso razumeli. Čeprav zadnja leta veliko Doc. dr. Igor Bartenjev poročamo in osveščamo ljudi, je še vedno tako, da velja zagorela polt za lepo in modno, pomeni odsev dobrega zdravja, kondicije, izobilja in moči... Res je, da nas sonce navadno spravi v dobro voljo, tedaj se sproščajo hormoni sreče, in ima nekaj dobrih lastnosti, npr. sodeluje v metabolizmu za kosti pomembnega vitamina D. Dermatologi vemo, da lahko zmerno sončenje ugodno vpliva na potek zdravljenja nekaterih kožnih bolezni (atopijski dermatitis, luskavica), tako da uporabljamo sončne žarke v zdravljenju. V nasprotju z navedenim pa je mnenje strokovnjakov v zvezi z vplivom sončnih žarkov na telo, oz. predvsem na kožo, enotno. Ultravijolični žarki, sončnega spektra so za kožo škodljivi. Vsako leto zboli 3 milijone ljudi na svetu zaradi različnih vrst kožnega raka, katerega glavni krivec pa so v okoli 80% primerov prav sončni žarki, pred katerimi bi se pravzaprav z lahkoto zaščitili. Edini potencialno pozitivni in želeni vpliv sončnih žarkov je zagorelost kože, ki pa v resnici ni nič drugega kot obramba kože pred agresijo, v tem primeru pred škodljivim vplivom ultravijoličnih žarkov, ki so del spektra sončnih žarkov. Sonce je torej predvsem škodljivo in je z boleznimi kože povezano na različne načine. Lahko so sončni žarki edini ali pa vsaj zelo pomemben dejavnik v razvoju neke bolezni, pri številnih stanjih izpostavljanje sončni svetlobi vodi v poslabšanje osnovne bolezni. Posledice vpliva ultravijoličnih žarkov so lahko akutne (nastanejo neposredno po izpostavljanju soncu) ali pa kronične (pojavijo se po letih oz. desetletjih nespametnega sončenja). AKUTNE POSLEDICE SONČNIH ŽARKOV: Sončna opeklina, preobčutljivostni odzivi na UVžarke, fototoksične spremembe (povezane z zdravili, povezane z rastlinami) in fotoalergične reakcije. KRONIČNE POSLEDICE SONČNIH ŽARKOV: staranje zaradi UVžarkov, kronični aktinični dermatitis, premiki pigmenta (svetle in temne lise), oroženevanje kože, kožni rak (bazaliom, spina-liom, maligni melanom). ZAŠČITA PRED SONČNIMI ŽARKI Pred nevarnostmi sončnih oz. ultravioličnih žarkov se varujemo na različne načine. Vemo, da je vsaj del škode mogoče omiliti oz. se ji izogniti. Koža sama ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV žarkov v globje plasti kože. Obrambna sposobnost kože je znatno boljša pri temneje pigmenti-ranih ljudeh, kjer je tvorba pigmenta večja, svetlopolti, svetlooki in svetlolasi pašo bolj občutljivi. Pri njih se tudi največkrat razvijejo znaki akutnih in kroničnih posledic obsevanja z UV žarki. Pomemben mehanizem obrambe pred škodo, ki jo povzročajo sončni žarki oz. predvsem njihov UV spekter tvorijo tudi celicam lastni reparacijski encimi. Ti spoznajo škodo, ki so jo celičnim jedrnim kislinam povzročili UV žarki /največkrat gre za tvorbo timinskih dimerov/ in izrežejo spremenjeni del DNA ter ga nadomestijo z ustreznim. Velika večina belcev potrebuje dodatno zaščito. Najboljša zaščita pred soncem je, da se mu sploh ne izpostavljamo. Če se soncu ne bomo povsem odrekli - in takšnih nas je večina - moramo na soncu nositi pokrivala, majice in očala. To imenu- jemo fizična zaščita pred UV žarki. Zavedati seje treba, da tudi nekatere poletne tkanine in oblačila del žarkov prepuščajo, torej zaščita ni popolna. Sodobna zaščita pred sončnimi žarki zahteva pravilno uporabo s primernimi, strokovno izbranimi sredstvi za zaščito pred soncem. Na tržišču je precej primernih preparatov. Ti ponavadi zagotavljajo fizikalno in/ali kemijsko zaščito. Fizikalna zaščita pomeni, da so v sredstva vmešani drobni delci, ki kot zrcalca odbijajo UV žarke, kemijske zaščitne snovi pa UV žarke prestrezajo. Ob izbiri preparata bodimo posebej pozorni, da je ta obstojen na svetlobi (photostable) in v vodi (wa-terproof). Oboje mora biti navedeno na embalaži. Preparati imajo zelo različno sposobnost nevtralizacije UV žarkov. Zaščitne snovi so lahko primešane kremi, olju, mleku ali gelu. Kateri izdelek je najprimernejši, je odvisno predvsem od lastnosti kože posameznika, dobro pa je, če vsebuje hranilne snovi in t.i. lovilce prostih radikalov. Stopnjo zaščite prilagajamo tipu kože, stopnji porjavelosti in senčenemu predelu. Kožo obraza, posebno čelo in okolico oči, pa tudi ustnice, ramena in prsi navadno ščitimo močneje. Zaščitenost pred opeklinami, ki nam jo omogočijo omenjena sredstva lahko zapelje ljudi, da se sončijo preko vsega dneva, kar lahko vodi do oslabljenega imunskega nadzora v koži, to stanje pa nekateri strokovnjaki povezujejo z rastočo incidenco malignega melanoma v svetu. Ne izpostavljamo se soncu med 10 in 16 uro in čas bivanja na soncu le počasi podaljšujmo. Ko govorimo o zmernem sončenju vedimo, da je ta pojem precej neoprijemljiv. Vsekakor nas sonce ne sme opeči. Če ste si že vzeli čas in prebrali tele vrstice, upam, da jih boste tudi upoštevali. Lep pozdrav! Doc. dr. Igor Bartenjev, dr. med. Specialist dermatovenerolog Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 350,00 SIT / 1,46 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednik: Bojan Oblak Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. SOZE Soze so prijazna, majhna vasica nad Bukovico. Spadajo v KS Koseze, »cerkveno« pa pod Harije, kjer je tudi pokopališče. Danes vas šteje 36 prebivalcev in le 10 hiš, ima pa izredno bogato zgodovino. Legenda pravi, da ime Soze izvira iz besede »Suza«, o čemer priča vojaška specialka avstrijskega »leitmunta«, ki je med leti 1764 in 1780 tukaj risal vojaške specialke za potrebe vojske po naročilu Marije Tereze. Na njegovi specialki je vasica označena z imenom »Suza«. Kjer je današnje jezero, pomotoma poimenovano »Mola«, je bila kmetija Klivnik z mlinom in žago ter nizvodno »Madrgoc« z mlinom in žago. Vzvodno pa še tri mlini in žage. Ena največjih kmetij je bila pred letom 1976 kmetija Klivnik, katero so leta 1978 preselili na Malo Bukovico zaradi izgradnje akumulacijskega jezera Mola. Večino vaščanov moti to ime, saj se ne sklada z geografsko lego. Pravijo, da bi bilo smotrno to jezero poimenovati »Klivnik« po kmetiji. Akumulacijsko jezero je bilo zgrajeno zaradi zahtev takratne »Evrope«, predvsem Italije, zaradi onesnaženosti reke Reke. Del sredstev za sanacijo Reke in ureditev tega jezera je prispevala poleg Jugoslavije takrat tudi Italija in začela se je gradnja. Akumulacija vode naj bi prispevala k čiščenju reke Reke, predvsem zaradi odplak lesnokemične industrije Lesonit v času nizkega vodostaja Reke v sušnem obdobju. Občina in investitor so sicer poskrbeli za nekatere nadomestne poti, vse obljube pa niso bile realizirane. Ena od teh je tudi obljubljena izgradnja mostu v najožjem delu jezera širine cca. 80 metrov, ki bi povezoval parcele katere so ostale onkraj jezera proti Sabonjam. Obstoječa pot, ki gre iz Zaličev proti Lazam je izredno dolga, saj je potrebno za pot s traktorjem skoraj uro, poleg tega pa je izhod na državno cesto Ilirska Bistrica - Kozina izrdno nevaren. V tem odseku je bil prav tako predviden most preko rečice Klivnik, ki pa vse do danes še ni realiziran. Pred prvo svetovno vojno so bile na Sozah štiri izredno bogate kmetije, s celo do 40 hektarji zemlje: - Pri Kotlarjevih - Pri Musetovih - Pri Kranjčevih - V Klivniku Križ na začetku vasi zaslužek našli tudi drugod - začeli so proizvajati »pepeliko«, po domače »potošelj«. Pepelika je surovina za steklo. Bila je toliko kvalitetna, da so jo izvažali za znamenito muransko steklo na otok blizu Benetk. Po vaseh so zbirali pepel listavcev, predvsem bukve in gabra ter si tako pridobili surovino. Če je bilo pepela premalo, so izsekavali vsak svoj gozd in pepel pridobivali sami. Kadar je bila proizvodnja v zimskih mesecih dovolj velika, je bilo moč z izkupičkom kupiti celo manjšo kmetijo, običajno na dražbi. Po I. svetovni vojni je ta dejavnost zamrla. Še danes pri Kotlarjevih obstajajo tri litoželezni kotli za kuhanje te pepeli ke in tudi ostanek peči za žganje te pepelike. Ne služijo pa več svojemu namenu, temveč za napajanje živine. Vaščani so imeli tudi ogromne sadovnjake sliv, iz katerih so kuhali slivovko v značilnih brkinskih kotlih. Kmetijstvo in živinoreja še niso zamrli... Jezero Mola Notranjost cerkve na Sozah Z nastankom jezera pa so nastopili tudi problemi dostopa do parcel, ki so ostale preko zajetja; poti do nekaterih parcel pa so se izgubile v vodi. Že pred I. svetovno vojno so imeli v vasi reduktor za pogon mlatilnice za žito, ostanki katere so še vedno »Pri Kotlarjevih«. Te kmetije so med drugim pridelale do 5 ton žita, kar je bila ogromna količina. Že takrat so imeli po dva do pet hlapcev in dekel. Bili so zelo podjetni, ukvarjali so se tudi z umno sadjerejo. Eden od Kotlarjevih je končal celo kmetijsko šolo v Grmu pri Novem Mestu, katera obstaja še danes. V sadjereji so prejeli številne nagrade na raznih razstavah, večino teh diplom si še vedno lahko ogledamo na eni teh kmetij, ki pa na žalost zaradi časa ter dejstva, da ni potomcev, propada. Kmetje so bili\ako iznajdljivi, da so poleg poljedelstva in sadje rej e Pridelali so tudi do neverjetnih 2.000 litrov slivovke. .ODarifa IpoSagaj? Razglednica iz leta 1940 Ko je italijanska oblast uvedla visoke davke za proizvodnjo slivovke in takorekoč zavrla to dejavnost, so se kmetje znašli in prestavili žganjekuho v gozd. Tu so postavili po eno ognjišče, običajno pa so imeli še po dva rezervna kotla. Da jih financarji ne bi odkrili, so napeljali dimnik z lesenimi cevmi v zemljo in tako se je dim izgubil. Po II. svetovni vojni je oblast nekatere kmete proglasila za »kulake« in jim odvzela zemljo. Iznajdljivi, kot so bili, so si zemljo pridobili nazaj in veselo trgovali s Kvarnerjem, vse do propada SFRJ. Na domačiji Klivnik je bilo 2. oktobra, 1943 pobitih okrog 20 partizanov. Šlo je za 1. in 4. brkinsko brigado, ki ji je poveljeval ruski major, Spomenik padlim borcem kateri je bil »Vlasovec«. Izdajal se je za partizana in prevzel komando nad to brigado ter jo izdal. Med padlimi je bil tudi gospodar domačije Klivnik. Sea , ixp . j t .1 V L Zemljiškoknjižni izpisek HAKtE-SOZ® Xr>>v iSet Koži na. FederiK, od Jožeta Soze b $?ek leva Kr a ne, pok«. Franca* Strete V t vito, pok . Fe&ttaa , Soze i/i f ..... Kastetie Vojka, roj. 194,3, Db&ropoljo iti, r o j . 19SS, D o h r o p o i j e *.ti , Janeza, roj» 1945, Soze pok* Alo jza , So&e 8, 81 maefrtei w«at Honlr&al 80: Skrij ča d la lo v Skrij Miroslava. «. - « » . « .do 3./I6o~ie.e , . -------do i ne ..------do '//iti4«in. ..... do 3Zkdo«ine„ ....do 37tiSo~ine, /8, ... .do 1/B-i.tt.e, ....do13/ititi-i«, Canada ,,.do i / i,44~ln<* 9. Id. 11. 12. 13. Iti.. IS * iSkr 1 j Da rt 1 o a > 16. r R u 8 o 1 f H o ž .1 n a .1 ? . .1 O j 55 D o 1 £« n, 18. Iskra Milka, 19. VISi6 Zvonko, Fabjančič Vida Medved Nada , r Škrlj Miroslav Kastelic Franc M e •/, n a r Vinko, Škrlj Jolanda. roj. Skri j, janeževo brdo 1, Skrij , 0 etrov n o dr d o 49 , ........ ,do I / 1 L 4 -1 n e , Škrlj, det. rožno brdo 49 , ........ .do l i 144» in« pok. A1 e 1 za , 81 Ha ohol We»t M on real P .Q, CanakSa, .......do 1/lNti-itte pok. i rančaroj« 1955» Dobropol je 14, do 3/ti8o~tne, pok. F ran en, roj. 1928, Soze ? , ...«**do i/8»ii6e ♦ pok. Riojza , 58:2o h v $,<:hison APT 2 Mer.tre.iSl ? ■.Gmuttim.. .do l/288«ir»e,] pok. Alojza, 5S2o, Hvlckiaon APT 2 Metttra&l P.i|. Canada ........, .do 1/288-1ne i pok. Rudolfa, roj, 19 56, Kal a Rukov ica 2 •», Joj pok« Alojzi ja, roj. :l933, -Soze 3. . .do i/8-ijne oi. Viclc, rej. 1S87 , Soze 1,.......do 11/144-1^. Jožef‘8 * roj. 1981, Soze 4,..........do 1/tHine. oj. Brez breiaen. OKRAJNO SODlSCE V 1LINSKI BISTRICI nm is.ti.2ooi Taksa po tar.št. 32/2 ZST je plačana. '-•'V' ,.x 7, .^k. referent Ai\ka pMi • -X' Od prvotnih osmih solastnikov cerkvice jih je danes že dvajset InstaLacIJe Brenčič Jože s.p. IliRskA BIstrIca GDD (3) E3 ==£ (3) JEi} S H£l ,va (3) ^ Mm f 4 1 bhii ž5?;E M 2ZS ^ k®! EU © ■Es tel: 05 71416 91 mob: 041 830 408 [PtKSEtEoa^ PARK TEL.: 71 45 144 SM) NVCSSO1 NOVIH PIZZ OB RAZVOZU 3 SREDNJE ali 2 VELIKE ali 1 DRUŽINSKA osvežilna pijača RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE Cerkvica je leta 1991 dobila novi zvon... V njihov spomin je bil leta 1986 Za izgradnjo cerkve je bilo zbranih postavljen »SPOMENIK PADLIM veliko dragocenosti, Marijina krona NOB NA SOZAH«. Spominska plošča pa je bila narejena iz zlata, ki so ga je bila obnovljena v letu 2005. darovale ženske iz svojih prstanov. RIBOLOV V MOLI Športni ribolov je dovoljen načeli akumulaciji, razen v rezervatu (drstišče) in potoku Klivnik od mejne črte rezervata, do jezu pod akumulacijo Klivnik. Dovoljene vabe so vse vrste umetnih vab ter vabe rastlinskega in živalskega izvora, ki niso prepovedane po zakonu o sladkovodnem ribištvu (kruh, polenta, sir, krompir, deževnik, blestivke, mrtva riba, meso...). Velja pa določilo, da je za lov ščuke in smuča obvezna uporaba ustrezne predvrvice (jeklo, kevlar idr.). Dovoljena je uporaba ene palice in enega trnka v času od zore do mraka. Žive uplenjene ribe je prepovedano shranjevati v mrežah. Dovoljen dnevni ulov v revirju II. je ena ščuka ali dva smuča ali ena postrv ali tri krapi ali en linj ali en amur, za babuške, ameriškegasomiča in rdečeoke pa ni omejitve. Ribolovna sezona v revirju II. traja celo leto, pri čemer je potrebno upoštevati varstvene dobe za posamezne vrste rib, lov roparic (ščuka, postrv, smuč) pa ni dovoljen v času lovopusta, krap v revirju II. nima varstvene dobe. Ribolov je dovoljen tudi iz čolna, prepovedana pa je uporaba motorja na notranje izgorevanje. Prepovedan je tudi ribolov “na vleko”. V Sozah stoji tudi cerkev, zgrajena v letih 1938 in 1939, v času italijanske okupacije. Pobudnik izgradnje cerkve je bil domačin iz Harij, župnik Milan G rij. Stopil je v kontakt z omenjenimi vaščani in v glavnem s prostovoljnimi prispevki in delom dobrih ljudi iz bližnje okolice uspel svojo zamisel realizirati. Cerkev je v lastništvu nekaterih vaščanov. Prvotno je bilo lastnikov 8; vsi so bili vpisani v zemljiško knjigo kot solastniki ene osmine. Danes je solastnikov okrog 20, od prvotnih lastnikov so le še trije, ostali pa so dediči. Podobo »Marije Pomagaj« so skrivaj pripeljali pod vagoni vlaka iz Reke, oltar iz rdečega kamna pa iz Opatije. Leta 1991 je cerkev dobila nov zvon, danes pa zanjo skrbijo vaščani. Poleg omenjenih znamenitosti zgodovinski viri navajajo, da je na Sozah stal tudi dvor, za katerega pa se ne ve, kje je bil. Obiščite to zanimivo ilirsko-bistriško vasico in poklepetajte v družbi prijtnih ljudi, ki tu živijo. MOJA VAS Soze so majhna, hribovita vasica. Od Ilirske Bistrice je oddaljena sedem kilometrov. Leži jugozahodno od mesta. V vasi je deset hiš s šestintridesetimi prebivalci. Večina jih je obnovljenih. Tu stoji obnovljena cerkev in spomenik padlim borcem. Na Marijin praznik, 15. avgusta, vsako leto verniki romajo na Soze, kjer je po maši lep kulturni program. Pod vasjo je umetno jezero Mola. Ribiška družina je tam zgradila ribiški dom, kjer se ljudje osvežijo s pijačo. Kako se pride do jezera je prikazano s tablo. Jezero je dobro obiskano. Proti jezeru se sprehaja veliko ljudi. S kmetovanjem se ukvarjajo še štiri družine. Kmetovanje je postranska dejavnost in ni edini vir dohodka. Ljudje so zaposleni ali v pokoju. Še pred desetletjem so se s kmetovanjem ukvarjale vse družine, saj so pridelke prodali na Hrvaško. Miha in Blaž Dolgan Ribiška koča pod Sozami, pri jezeru Mola Za pomoč pri pripravi prispevka se zahvaljujemo Nedeljku Dolganu in njegovi družini ter Danilu Puglju. PUR^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tei.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Ife AVTOŠOLA # Jj>REZAooo Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© imami- PREBIVALCI VASI: Dolgan: 10 oseb Vičič: 7 oseb Torjan: 5 oseb Mežnar: 6 oseb Škrlj: 1 oseba Jurač: 3 osebe Iskra: 4 osebe TABORNIŠKE NOVICE Tudi spomladi taborniki Roda snežniških ruševcev ne počivamo. Takoj ko se zunaj otopli, pokukamo iz taborniškega doma in vse tja do konca junija izvajamo naš program v naravi. Pa naj bo to zgolj na koščku zelenja v parku ob našem domu ali pa v okolici mesta, kamor se odpravimo na vodove izlete, da bi utrdili naše taborniško znanje. Pomlad prinese s seboj tudi taborniška tekmovanja oziroma mnogoboje, kjer se z našimi prijatelji iz ostalih rodov pomerimo v panogah kot so postavljanje šotora, kurjenje ognjev, lokostrelstvo, signalizacija in kraljica taborniških veščin - orientacija. V teh toplih poletnih dneh pa naše misli že uhajajo ktaborjenju, ki predstavlja vrhunec taborniškega leta in predstavlja vsem našim članom nagrado za pridno delo skozi vse leto. Tudi letos bomo taborili v Beli krajini, na prečudovitem tabornem prostoru ob reki Lahinji. Ampak o tem več drugič, tokrat bomo bolj pomladni. Tabosong Tokrat smo pomladi odprli vrata sTabosongom, zabavnim tekmovanjem, na katerem se starejši vodi pomerijo v petju in plesu. Letošnji Tabosong, ki seje odvil 15.aprila na OŠ Antona Žnideršiča, je nosil ime »Steci soncu v objemi«, organiziral pa ga je vod Čokolatce. Tekmovanja so se udeležili štiri vodi, zmago pa je slavil vod Kalibr 890 s pesmijo oziroma videospotom »Sonce«, ki so ga posneli pred taborniškim domom. Njihov trud je bil še kako poplačan, saj so prejeli torto v obliki sonca in prehodni pokal. 22. april - dan Zemlje - dan tabornikov Milijoni ljudi po vsem svetu z različnimi aktivnostmi vsako leto obeležijo praznik našega planeta. Ker je 22. april tudi dan tabornikov, je to za nas gotovo eden izmed pomembnejših dni v letu. Tokrat smo se odločili, da ob tej priložnosti pripravimo veliko akcijo zbiranja odpadnega papirja in tako opozorimo Bistričane na pomen recikliranja za prihodnost ohranitve naravnih virov. Končni cilj naše akcije, ki je potekala pod geslom “Bodi heroj, reši drevo!", je bilo zbrati 7 ton odpadnega papirja in tako rešiti 119 dreves. Naši mlajši člani so v času akcije na okoljevarstvenih delavnicah spoznavali pomen ločevanja odpadkov in le upamo lahko, da bomo tudi v našem mestu kmalu lahko pripomogli k ohranjanju okolja tudi na ta način. Naša akcija je bila več kot uspešna, saj smo zbrali kar 19 ton odpadnega papirja. A lahko sami ugotovite, koliko dreves smo rešili? Bičikleta žur Letošnjega orientacijskega tekmovanja na kolesih, ki so ga že štirinajstič zapored pripravili izolski taborniki, so se udeležile tudi tri ekipe iz našega roda. Na s soncem obsijani poti po istrskih gričih so nas čakale izvirne in pestre naloge ter tudi nič kaj lahke preizkušnje. Tako smo se pomerili v hitrostnem krpanju zračnic, poznavanju istrske kulina- rike ter reševanju ponesrečencev iz morja, pri čemer smo morali pokazati veliko ustvarjalne žilice in spretnosti. V konkurenci petindvajsetih taborniških ekip je naša ekipa grčic osvojila prvo mesto in tako dokazala, da se punce v športu lahko enkovredno kosajo s fanti. Mnogoboji Kot že rečeno mesec maj prinese s seboj taborniška tekmovanja. Letošnji mnogoboj za murenčke ter medvedke in čebelice iz južnoprimorskih in notranjskih rodov smo pripravili v Ilirski Bistrici. Udeležilo se gaje kar 150 tabornikov iz Sežane, Trsta, Izole, Pirana, Postojne, Cerknice in iz našega roda. Vzporedno z mnogobojem so potekala tudi vesela srečanja, tematske igre za otroke, ki so namenjene zabavi in sprostitvi. Tokrat so mladi taborniki potovali po svetu in spoznavali različne kulture. Vsi tekmovalci so se dobro odrezali, s seboj pa so poleg spominskih našitkov odnesli tudi vtise polne bistriškega sonca. Na območni mnogoboj za gozdovnike in popotnike, ki je potekal v Sežani, se je odpravilo petnajst bistriških tabornikov. Nobena od naših ekip se na orientacijskem pohodu ni izgubila in tako smo zadovoljni pričakali zaključni zbor s podelitvijo priznanj najbolje uvrščenim. Na podlagi dobrih rezultatov se je več ekip uvrstilo na državni mnogoboj v Postojni, kjer smo spet posegli po najvišjih uvrstitvah. Domov smo se namreč vrnili z dvema prvima mestoma. taborniki Roda snežniških ruševcev VOLILNI OBČNI ZBOR PD SNEŽNIK Pravijo, da je v zgodovini društva tretjič na čelu ženska, tokrat Darinka Dekleva. Njen program: selitev v nove društvene prostore, organizirani društveni izleti, adaptacija koče na Snežniku, načrtno delo z mladimi, programi za starejše, 100 letnica PD Snežnik v letu 2007, Od članstva pričakuje pomoč pri izvedbi programov, poštenost, mnogo »srčnosti«, da ne tarnajo, da uživajo v naravi in jo ohranjajo, da so »mož besede« in da držijo skupaj. Novoizvoljeni upravni odbor PD Snežnik Občnega zbora se je udeležila peščica članov. Poročilo o delu je podai Aleš Poročnik. Navedel je strokovno izobraževanje planinskih mentoric, vodnikov, živahno delo mladinskega odseka, se kaže s planinskimi z izleti, krožkom plezanja na umetni steni v športni dvorani OŠ AŽ, mladinskim gorniškim taborom, planinsko šolo, tekmovanje na občinskem regijskem kvizu mladina in gore. Pohvala planinski skupini OŠ AŽ za zmago na regijskem tekmovanju v Črnem vrhu in izpeljavo regijskega tekmovanja na OŠ Antona Žnideršiča, kjer je dosegla največ točk skupina OŠ Knežak. Čudoviti izleti članov v Visoke ture, Dolomite in v naše gore. Poročilo je podala tudi gorska reševalna služba, ki organizacijsko spada pod GRS Ljubljana, fantje pa so naši člani. Gospodarska dejavnost: neporavnane obveznosti oskrbnikov koč, načrte za adaptacijo koče na Snežniku ovira neurejena lastnina zemljišča na vrhu Snežnika. Sredstva za adaptacijo koče (v načrtu je kuhinja, sanitarije, ograja) se zbirajo, priprava projekta je v teku. Napovedali so selitev planinske pisarne na novo lokacijo- Bazoviška 12, oz. »provizorij« za občinsko stavbo. Občni zbor potrdi aktivno delovanje »senjorjev« in imenuje novo planinsko skupino Jesensko resje. Skupaj s skupino Slovencev iz društva Bazovica Reka bosta imeli svoje mesto v novem upravnem odboru. Novi odbor in delujoči odseki, ki so v njem zastopani, bodo še naprej aktivno ponujali programe za svoje člane. Poleg tega so v načrtu dela v koči na Snežniku. Občni zbor novemu vodstvu naloži, da kandidira v letu 2007 za izvedbo Dneva Slovenskih planincev in sočasno izvedbo 100-letnice delovanja Planinskega društva Snežnik, ki bo predvidoma na Sviščakih, v prvi polovici septembra 2007. pif TAPETNIŠTVO 7FI F/F= Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44 - moderno - funkcionalno - udobno - kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali - izdelava po merah strank - bogata izbira blaga in usnja - uporabnost kot ležišče www.tapetnistvo-zele.com "17PTTAVA 0TI,A71LlTti?rti HA POHIŠTVA 2 izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje. ml I 'v---... * SedeZne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije. PH! m € GLOBALIZACIJA TRGA DELOVNE SILE... ILIRIJADE____________ HOČEMO MORJE! So pač prišli takšni časi, da je strpnosti vedno manj. Tistim uvoženim bi nekateri zaigrali kar na puškomitraljez in jih poslali nazaj preko Drine u tri...no, malo kulture pa vseeno mora bit. Ma kakorkoli, take in podobne ideje je imel svoj čas tisti model z črnimi lasmi, ki je poveličeval Arijsko raso. Bilje katolik po naravi, a spravljal se je na vse možne strukture ...na konici očesca ni mogel videt Židov, invalidov, umsko prizadetih, pedrov...pardon, gejev, da ne bo kdo prizadet...No, tisti je bil eden prvih, ki so prišli na idejo, da bi se trg delovne sile globaliziral, če se preskoči tiste Afričane, ki so jim bile še sto let nazaj omogočene “Ameriške sanje.” Samo nekako niti zamorci, niti tisti v “delovnih kolonijah”pod Nacisti niso bili glih najbolj zadovoljni, in bi šli verjetno rajši takoj domov krave pasti in krompir pobirat. Tisto so bili časi, ko si nihče ni želel v Nemčiji delat, danes pa bi radi vsi tja. Kako se časi spreminjajo. No ja, je pa res, da leta 44 nej bla plača od 1200 EU naprej( danes so pač evri, takrat so ble pa še marke) in metode dela nič blage in švoh menze, pa še urnik dela je bil čez cel dan...ja, Hitlerje definitivno pretiraval. Če bi pršu na oblast v Črni Gori, bi ga skinili dol takoj, v sekundi.Tako pa...je blo, kar je pač blo. Pa da se nikdar več ne ponovi, bi prosil lepo... To so pač bile ekstremne ideje, ki vedno rodijo ekstremne, nore ideje na tem našem norem, ubogem planetu. Cel svet pa je danes postal ena globalna vas, kjer se kulture mešajo med sabo. No, v Franciji so že prišli do problema, ko bi Mujo brez izobrazbe rad takšnega Mercedesa, kot ga vozi njegov avtohtoni sosed. To je pa cena napredka. Dokler Mujo pometa ceste in koplje jarke, ter vozi Zastavo brez katalizatorja...do tu sem,brate, nema problema. Ma, ko pa bi Mujo rad v Evropo...ej, brate, so problemi na vidiku. Je pa z vsemi Mujoti še ena zanimljiva zadeva. Temu bi se lahko reklo moderno suženjstvo brez okov, ko en kup Mu-jotov dela za stanarino in žlico mrzle vode, pa so vsi veseli, ker je “tam doli še veliko slabše.” Ata glavni ata Mujo pa živi brez dela, ker vsi ostali Mujoti delajo zanj, ker jim je zrihtal delo v Evropi. Nata način se je razpasel trg dela dandanašnji čas, in z ukinjanjem mej bo tega vedno več.Eh, pa saj konkurenca pravijo da je zdrava, pa četudi je nelojalna... Samo z Mujoti je pa po drugi strani tako, da se razmnožujejo malo drugače, kot pa mi, preračunljivi Slovenceljni, kot bi rekla tista, ki je nekoč nekdaj nekaj omenjala seks s stensko uro. Kjer je en Mujo, tam jih je kmalu deset, in meni se res ne zdi, da bi tukaj nataliteta kaj drastično padala.Tudi Slovenke si včasih pomagajo s takimi, ki so baje tuli uzdržljivi, in jim ne pride že ob sami misliforganizem, al ena taka podobna beseda je za tisto...) Saj potem, ko prva okoli ušes prileti je že jok in stok in škripanje z zobmi, samo v južni miselnosti je to že običaj. Ne pa tako kot tu, ko baba komandira, možek pa posluša...ne,ne, tam doli imajo te stvari malo drugače poštimane. To je ravno tako kot tiste dečve, ki so nore na uniforme, potem pa vzamejo policaja od tam kjer Šmarnica dehti. In potem so stopnice krive in podobno... Samo je že tako, da bo vedno več uvoženih pri nas, ker Evropa rabi pridne, sposobne in pridne ljudi. Ne pa take, ki na zavodu čakajo da jim nebo nakloni milost in kakšno pisarniško delce za štiristopetdeset flik na mesec. Ja, to je ideal. To bi hoteli vsi in vse, samo realnost pa je malo drugačna, bi se reklo...malo bolj kruta. Ma no, boste že vidli, kakšen kaži n bo šele potem, ko bodo še Kitajci navalili. Naši gozdovi bodo (in državni in cerkveni in pri vat ) takoj posekani, ker bo treba jedilne paličice izdelovat. Samo ne vem, če se bo dalo z njimi ob nedeljah govejo župo jest. Takrat se tudi po radiu ne bo več slišal Avsenik in Slak, temveč le tisti kitajski trin, plim, čin, čin, tin.tin.trin ,pli m....ma no, se bomo že navadli, ker drugega nam ne bo preostalo ... Pa lep pozdrav do prihodnjič. Matjaž Vrh AFORIZMI... Občina ukrepa. Ukrepi nas krepijo. Krepnili bomo. Včasih je treba dvigniti prah. Potem je zrak bolj čist. Novinarjem našega časopisa često očitajo neobjektivnost pri pisanju. Nikoli pa nas nihče ne pohvali za vse tisto, kar smo zamolčali. Neotesanemu tesarju ni kaj zameriti! S svojim pisanjem po časopisih sem marsikomu odprl oči in sebi zaprl marsikatera vrata. Dobro bi bilo, če bi se imeli tisti, ki so na oblasti, v oblasti. Pred kratkim smo praznovali petnajsti rojstni dan slovenske države. To seveda pomeni, da je država letos zaključila osnovno šolo in se vpisala na bistrško gimnazijo. Bomo pa nanjo morali budno paziti, ker je sedaj ravno v najbolj norih letih. Če jo bo policija zalotila, da ponočuje, bo morala mama Evropa k sodniku za prekrške. Njen trenutni zakoniti zastopnik, JJ (ki je bil, mimogrede, zelo aktiven tudi pri porodu), je izjavil, da bo tam nekje ob zaključku fakultete (upajmo, da tudi na Bistriškem) med prvimi v razredu in da bo prehitela tudi veliko starejše od nje. Ob takšnih obletnicah je v navadi, da se ozremo nazaj in pogledamo prehojeno pot. Zato se bomo temu na tem mestu seveda izognili v velikem loku in govorili o nečem čisto petem. Čeprav mogoče kar povezanem. Tako kot sicer radi udrihamo čez državo, ker je pač mladino treba trdo vzgajati, in država pri tem ni nikakršna izjema, zelo radi tudi kritiziramo našo dolino in okoliške hribe, ki sestavljajo Ijetitoljelje občino. Ob obletnicah osamosvojitve pa obrnemo ploščo in odkrijemo tudi pozitivne plati, ki, verjeli ali ne, celo obstajajo. Zatorej bomo v prazničnem duhu Gunija je navsezadnje tudi občinski praznik, ki sicer obeležuje manj srečne dogodke, katerih pa nikakor ne gre pozabiti) zapeli hvalospeve, himne in psalme Bistrici, ki se, vsem v večno uganko, imenuje Ilirska in ne morebiti Keltska ali Japodska. Dejstvo je, da v naši občini živijo pametni in sposobni ljudje. Tega seveda ne potrjujejo samo tista bistriška plemena, ki so v iskanju bolj zelenih travnikov in večje količine slovenskih pisateljev in slikark (ki jih bodo kmalu zamenjali mostovi in vrata) odšli v bližino Savudrijske vale ali pa mesta, ki je bilo sezidano, da ima lahko Brnik letališče. Vsaj toliko, če ne še bolj, to potrjujejo tista plemena, ki so ostala bliže domačim ognjiščem. Sicer pa so iz teh krajev ljudje odhajali, pa tudi prihajali. In prišleki so bili vedno dobro sprejeti. To velja, omeniti, ker pač ni vedno in povsod tako. Kulturno delovanje je izredno razvito, od podeželskih kulturnih društev do urbane kulture, ki je sicer redko prisotna v mestih podobne velikosti. MKNŽje denimo pred kratkim praznoval štiri desetletja obstoja. Sam bi sicer postavil zlata leta kluba tam v konec osemdesetih in začetek devetdesetih, ampak mogoče gre bolj za sindrom “starih, dobrih časov”, ki se običajno nenavadno pokrivajo s starostjo okoli dvajset plus/minus par let. Naša navihana pubertetna država, ki bo predsedovala klubu starih matron in navihanih mladenk, skrivnostno poimenovana (vsaj v svoji angleški inačici) po popularni znamki slovenskega piva, še preden bo postala polnoletna, je pravi čudež z izredno raznolikostjo plemen in naravnih čudes na par kvadratnih kilometrih, tako da so si modreci morali celo izmisliti jezik, knjižna slovenščina poimenovan, da bi se lahko panonska, alpska in sredozemska plemena med sabo sploh razumela. In Bistrica je pač Slovenija v malem. Tudi tukaj imamo opravka z raznoliko etnično sestavo in različnimi jeziki, ki sicer zadnje čase nekoliko izgubljajo na veljavi, ker bistriško (oz. katera od jezikovnih skupin, ki se govorijo v občini) slovenska dvojezičnost pač ni več toliko in, kot se tem lepo reče po naše. Prav po naši občini poteka meja med sredozemskim in celinskim podnebjem in pljunete lahko v Jadransko ali Črno morje, ne da bi sploh zapustili občinske meje. Imamo bogato floro in favno, partizanske spomenike, biomaso, mesto in vasi, reke, potoke in jezera, lovske koče in oštarije, najvišjo nealpsko goro v Sloveniji, lušne pupe in včasih smo imeli tudi kino. Pravzaprav nam manjka samo ena stvar. Morje. V resnici je to edini problem. Pojdite tako zdaj, poleti, malo zvečer na kakšno bistrško teraso in hitro se boste strinjali. Zrak je nekako mediteranski, tempo življenja je bolj počasen kot bolj severno, piva je primerno mrzla, samo morja nikjer. Zatorej predlagam, da stopimo skupaj, tako, kot samo mi znamo, in naredimo en fjord. Ne le, da bil trajekt za Cres veliko bliže, kot je zdaj, prišparali bi tudi avtobus za Moščeniško. In zvečer, ko bi se sprehajali in lizali sladoled (ki ga menda hodijo lizat od daleč naokoli), bi poslušali šumenje valov in razgrete debate galebov. Da niti ne omenjamo ogromnih gospodarskih potencialov. Že sama gradbena dela, da pridemo do morja, bi zahtevala vse sposobne roke iz naše občine, pa še kakšne okoliške za povrh. Potem pa bi možnosti segale vse od ladjedelnice ali plinskih terminalov za tiste bolj industrijsko naravnane, pa do debelih ameriških turistov iz luksuznih ladij in Norvežanov, ki bi se v fjordu počutili kot doma s prižgano centralno kurjavo. Tako kot je Slovenija nekoč bila država in je nato po dolgem času to zopet postala, tako je tudi tukaj nekoč bilo morje in lahko je spet. In nobenih težav ne bo z regionalno pripadnostjo, nobenih težav s prometno izoliranostjo. Še Ljubljančani nas bodo znali najti na zemljevidu. ,. ...... ■ ► t,r .r »,•> * v, * " VULKANIZEASKA DELAVNICA H TOVORNAVOZItA OSEBNA VOZILA n ■ »I ? ' - - Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7.-17. ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05 / 70 40 116 KDOR VARČUJE, NA TIBu GUME ZAMENJUJE! Nevaren oglas! „SVD svdd.o.o. * varnost pri delu požarno varstvo Cankarjevo 1 Sl-6230 Postojna www.svd.si * info@svd.si = +386(0)5 72 11620 r +386(0)5 72 11626 ■ Dejan Ujčič | Knjiga-foto monografija Brkini in sosednji kraji na prelomu | OBVESTILO tisočletja je RAZPRODANA. | Slavko Gerželj | ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE Učenci naše šole radi beremo. V šolskem letu 2005/2006 je bralno značko osvojila večina tekmovalcev. Da bi letošnje tekmovanje zaključili kar se da slovesno, smo medse povabili domačega pesnika Stojana Vida Jaksetiča, med Bistričani znanega kot izjemno ustvarjalnega avtorja, doma z Dolnjega Zemona. Za program so se potrudile devetošolke (Urška Boštjančič, Nataša Božič, Urša Perc, Ines Iskra), ki so zelo občuteno prebrale nekaj avtorjevih pesmi in z njimi predstavile njegovo rodoljubno poezijo, pesmi, posvečene njegovi teti, prav tako naši znani pesnici Maksi Samsa, in življenjske verze, ki jih je pesnik poimenoval Iskrice. Klepet s pesnikom, kot gaje sama poimenovala, je vodila učenka Tamara Kovačevič, ki je spretno, kot že skoraj izkušena novinarka, izvrstno opravila svoje delo. Pesnik nam je z iskrivimi, izbrano ubesedenimi pesmimi razkril svojo življenjsko pot in veliko navezanost na svoj rojstni kraj, čeprav že dolga leta ne živi več na Bistriškem. V eni izmed svojih iskric sam pravi takole: »Sebe boš lahko po želji selil, a duša ostane, kjer si se rodil.« Mladi bralci smo pozorno poslušali pesnikovo poezijo, se mu toplo zahvalili za obisk in ga povabili, da nam pride predstavit svojo osmo pesniško zbirko, ki je tik pred izdajo. Nekaj pesmi iz te zbirke smo prvič slišali prav mi. Med učence je pesnik razdelil več podpisanih izvodov svoje zadnje pesniške zbirke. NAŽ OŠ Antona Žnideršiča ^TROKOMPm/AzivAMS Šembije. Idilična vas z urejenimi in čistimi ulicami, negovanimi zelenicami, mnogimi rožicami in ostalim rastlinjem. Sanjsko. Na prvi pogled... Vsej idili navkljub je nekaj manjkalo... Radost! Skupina staršev ter starih staršev bi radi v času, ko kraljujejo televizija in spletne igrice ponudili svojim otrokom zdravo otroštvo in razvoj, predvsem pa omogočili eno temeljnih človeških potreb: druženje, zato smo v začetku junija zavihali rokave. Na že pozabljenem zbirališču otrok - pod lipo, smo postavili igrala in razne športne rekvizite, s katerimi se navdušeno igrajo otroci stari od 1 - 14 let. Postavili smo tudi staro klop, na kateri zadovoljno kramljajo odrasli in si pri tem dnevno ogledujejo tolikšno skupino otrok in se čudijo, saj v vasi že 15 letni bilo videti toliko otroškega veselja. Druženje in spoznavanje vrstnikov je v petek 16.junija doseglo vrhunec s shodom ob prazniku Sv. Vida. Otroškega rajanja so se skupaj s starši udeležili vsi vaški otroci, ti so med baloni izvedli pravo plesno točko, peli, risali s kredami in kar je najpomembneje: se zabavali skupaj s prijatelji. Mame in babice so napekle dobrot, s katerimi so si mladi sladkosnedi nabirali moči do večera. Ker postavljena igrala niso narejena za masovno uporabo smo se odločili, da tudi ob tej priliki zaprosimo za donatorska sredstva. In ker ni lepšega od otroškega smeha, kličemo: “SLEDITE NAM!” in pristojnim: “Ne ignorirajte nas in naših/vaših otrok!”. Lep pozdrav Starši KS Šembije ŠE ZADNJIČ Z NOVICAMI IZ OŠ JELŠANE Kot smo že v prejšnji številki Snežnika objavili, smo na naši šoli izdelovali E KO MEGA KOŠ. 21. aprila smo skupaj z OŠ Pivka odšli do ŠPARA, kjer smo s skupnimi močmi koš zlepili in sestavili. Ker smo E KO šola vam toplo priporočamo »VARUJTE NARAVO!« ( Samanta, Martina, Nika, Domen, Denis, Klemen 8. in 9.r.) V sredo, 26. aprila, zaslišimo na šoli požarni alarm. V razred vstopi ravnatelj in reče:« V NAŠI KNJIŽNICI JE POŽAR, MIRNO ZAPUSTITE ŠOLO PO NAVODILIH UČITELJEV!« Gasilci so pridrveli, vse seje odvijalo zelo, zelo hitro. » Smo vsi zunaj, kje je deveti razred, kdo ve, kakšna je škoda v knjižnici?« smo se spraševali med seboj. Ravnatelj ter poveljnik gasilskega društva se nam približata in povesta:«UČENCI, LEPO STE SODELOVALI PRI EVAKUACIJI, VSE SKUPAJ JE BILA POŽARNA VAJA.« » Kaj!? Pa tako zares je šlo!« Sledil je še ogled reševalnega vozila, reševanja izpod ruševin z reševalnimi psi in prikaz obmejnega policijskega nadzora.»ZANIMIVO, POUČNO, PREPRIČLJIVO, AKCIJA ZA PET!« ( novinarji, 5.r.) » Bomo uredili šolsko okolico ali ne?« » Seveda, mi smo zmeraj za!« Vse je naenkrat postalo » KRASOTA.« Zelo smo bili ponosni nase, Tečaj plavanja zraven pa se sprašujemo:« KOLIKO ČASA BO TAKO LEPO?« ( novinarji 5.r. ) V sredo, 4. maja smo se odpravili učenci prvega in drugega razreda devetletke z uč. Vesno na tečaj plavanja v Logatec. Imeli smo svoj »APARTMA.« Bili smo kot grofje. Jedli, plavali, počivali, se sprehajali, gledali risanke, se umivali in spali. Bilo je fantastično, toda prekratko. (Domen, Aleš, Marko, Jan 1.r.) Krepko smo zajadrali v pomlad, čeprav so temperature zelo nizke, za ta letni čas. Vsi iz našega vrtca smo odšli na sprehod. Kače, ki smo jo pred nekaj dnevi videli ni bilo več. Po daljšem modrovanju smo sprejeli trditev, da ji je preveč mraz in je šla nazaj spat. Kljub nizkim temperaturam smo se kar nekajkrat podali v naravo ter izvajali aktivnosti za osvojitev priznanj in medalj ZLATI SONČEK. Sem spada tudi plavanje. Na hladno junijsko EKO MEGA KOŠ soboto smo se odpeljali v Akvapark vŽusterno. Potovanje je bilo prijetno in zanimivo. V bazenu smo bili ves čas. Nobeden ni jokal, tudi Matej ne, ko je v svoji radoživi raziskovalnosti, takoj ko gaje mama izpustila, popičil v bazen kar na glavo. Plavali smo, se spuščali po toboganu, nekateri so si privoščili džakuzi, vendar le za kratek čas. Dve uri sta hitro minili. Gremo še na sladolet in domov, novim »dogodivščinam« naproti. ( vrtčevi z Ireno, Marico in Urško ) »Naša mala knjižnica« je ena od najbolj zanimivih prostorov na naši šoli. V njej najdeš čas za počitek, igro in zanimivo branje. Vrata ( ki jih sploh ni) so na stežaj odprta za vse, ki mimo pridejo ali grejo. Med knjigami nama je najlepše. ( Domen in Jan 1.r.) V ponedeljek, 29. 05.2006, smo se novinarji 5. razreda z uč. Silvo odpravili na ogled tiskarne » GA COMMERCE« v II. Bistrici. Sprejela nas je gospa Zejnulovič ter nas popeljala v SVET TISKANJA ČASOPISA, prostorov, spoznali smo različne poklice, skratka, ne morete si misliti, koliko truda je potrebnega, da nastane časopis »SNEŽNIK!« Gospe Zejnulovič in vsem njenim sodelavcem se lepo zahvaljujemo za sprejem in ogled tiskarne. Upamo, da bodo še naprej objavljali v časopisu SNEŽNIK članke nas novinarjev iz OŠ JELŠANE! ( novinarji 5.r.) Že je leto naokrog in spet je bila na vrsti tradicionalna tekma v odbojki med VETERANI iz JELŠAN in UČENCI OŠ Jelšane. Velika želja, da bo kdaj igrali tudi z učitelji, se nam je letos uresničila.Napeta igra, vroče sonce, dobra volja in še kaj, nas je spremljalo ves dopoldan, do prelepega slovesa z 9. razredom. Ah, saj res, rezultati vas zanimajo?! VETERANI - UČENCI: ZMAGA VETERANI UČITELJI - UČENCI: ZMAGA UČENCI Sledila ja slovesna podelitev pokalov, devetošolarjem pa priznanj, pohval in spričeval. SUPER ŠPORTNI DAN, ŠKODA, DA NI TAKO VSAK DAN. ( Martina, Nika 9.r. ) LEPE POČITNICE VSEM SKUPAJ IN NASVIDENJE NASLEDNJE ŠOLSKO LETO ! Novinarji OŠ Jelšane z ment. Nives Pirih PODELITEV CANKARJEVIH PRIZNANJ V četrtek, 25.5.2006, smo se dobitniki zlatih in srebrnih Cankarjevih priznanj z mentoricami odpeljali v Koper na podelitev le-teh. Ob 12.35 smo prispeli v Koper. Po mestu smo se sprehajali petnajst minut, se zbrali pred Pokrajinskim muzejem in odšli na podelitev. Za uvod so nas presenetili z glasbo. Nato so pomembni gosti povedali nekaj besed. Najbolj smo se nasmejali Desi Muck, saj nam je povedala veliko smešnih dejstev o njeni knjigi Pod milim nebom, ki smo jo brali za Cankarjevo tekmovanje. Sama je podelila tudi zlata Cankarjeva priznanja. Ko so nam razdelili še srebrna, so nam glasbeniki spet razbremenili misli s prelepo izvedenimi skladbami. Po podelitvi smo bili vabljeni na pogostitev za muzejem. Nekaj časa smo se zadržali tam, ampak kmalu smo se spet sprehajali po mestu. Tokrat približno pol ure. Kombi nas je pripeljal do šole in z nasmehom smo se razkropili domov. Andreja Mršnik, 8.a DRŽAVNO PROMETNO TEKMOVANJE »KAJ VEŠ O PROMETU?« V soboto, 27.5.2006, se je v Žalcu odvijalo 15. državno tekmovanje »Kaj veš o prometu«. Na njem je, skupaj z mentorico Anico Prosen, sodeloval Martin Novak, devetošolec iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak. Prijavljenih je bilo 86 tekmovalcev iz cele Slovenje, ki so svoje znanje in spretnosti pokazali na spretnostnem poligonu, ocenjevalni vožnji po mestu in v znanju CPP. Martin se je odlično izkazal in na koncu delil skupno 4. mesto. Na prireditvi so sodelovali tudi učenci I. OŠ Žalec z gledališko predstavo Kozlovska sodba v Višnji Gori. Predsednik republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mag. Bojan Žlender, župan občine Žalec in ravnateljicah osnovne šole Žalec pašo pozdravili vse sodelujoče in pomagali pri podelitvi nagrad najboljšim. OŠ Toneta Tomšiča Knežak Anica Prosen, mentorica prometne vzgoje OBISK TISKARNE V ponedeljek 8. maja smo se z učiteljico odpravili na urednišvo časopisa Snežnik. Tam nas je prijazno sprejela gospa Alma. Najprej nam je razkazala svojo pisarno. Tam smo si pogledali potek izdelave časopisa. Na koncu smo videli kako se ga tiska. Spoznali smo nekaj poklicev in izvedeli kakšno šolo potrebujemo za delo v časopisu. Izvedeli smo veliko stvari, ki so povezane z izdelavo časopisa. Po ogledu smo odšli v šolo, kjer smo se z učiteljico pogovarjali o stvareh, ki smo jih spoznali. Matej Valenčič in Tadej Hrvatin 7.b OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA BODOČI MALI UČENJAKI Otroci iz skupine Polžki so obiskali knjižnico Makse Samsa. Knjižničarka nas je pospremila na oddelek za mladino. Ko so se udobno namestili, jim je ob ilustracijah pripovedovala pravljico, ki je otroke zelo pritegnila. Z zanimanjem so si ogledovali razne pravljice, slikanice in druge knjige za otroke. Nekaj knjig so otroci izbrali in jih vzeli s seboj v vrtec. Knjižničarka jih je na koncu presenetila z bonboni in baloni, katerih so se zelo razveselili. vzgojiteljica Helena Ban, vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča GREŠ Z NAMI V BAZEN? Ingrid Fatur, vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča V prvih junijskih dneh smo petletniki iz vrtca v Ilirski Bistrici čofotali na valovih bazena vžusterni. Polni navdušenja smo si oblekli kopalke, napihnili rokavčke in pogumno zakorakali v vodo. Kako potopiti obraz v vodo in kako plavati s plovnimi ‘črvi’ so nas učile vaditeljica Vesna in naše vzgojiteljice. Prav kmalu smo se v vodi počutili prijetno in sproščeno. Bili smo zelo uspešni in si prislužili nalepko v knjižici športnega programa Zlati sonček. Na koncu smo se prijetno utrujeni in lačni vrnili v vrtec na kosilo. Vodne dogodivščine in sladoledni sprehod po Kopru smo si privoščili tudi otroci in starši iz vrtcev Jelšane, Kuteževo in Pregarje. Otroci in starši iz vrtca Ilirska Bistrica (skupine Veverice, Ježki in Pikapolonice) in Knežak smo s Sneguljčico potovali po pravljični deželi v gozdu pod Slivnico. Supersrna Supersrna se f Vot vsaVo poletje odpravili na morje. to pa se je ravno namestila na 4elu plaie, je neMo zaklical: PES!! Zgrabil bo plavalca! in odhitela reševat Psa je spravila na povo4e< in ga zavzala na ograjo. \n spet je Supersrna rešila kopališče! DOBROTE SLOVENSKIH KMETU Na Ptuju je v času od 19. do 22. maja 2006 potekala 17. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Iz vseh koncev Slovenije in zamejstva so kmečke gospodinje in gospodarji prijavili kar 959 izdelkov. Strokovne komisije so za ocenjene izdelke podelile 244 zlatih, 228 srebrnih in 219 bronastih priznanj. Med nagrajenimi je bilo tudi 6 nagrajencev iz naše občine, kateri so prejeli: - Brožič Darinka iz Jablanice dve srebrni priznanji - za buhteljne in mešano marmelado, - Brožič Mojca iz Jablanice bronasto priznanje za krhke orehove rogljičke, - družinska kmetija Štemberger iz Vrbice zlato priznanje za sirarsko skuto, tri srebrna priznanja - za mehki kozji sir, poltrdi kozji sir in sirni namaz z dodatki česna in peteršilja, ter bronasto priznanje za sirni namaz z olivami, - Jenko Jože iz Gornje Bitnje tri zlata priznanja - za kisle kumare, rdečo peso in šampinjone v kisu, ter srebrno priznanje za paprike v kisu, - Sanabor Srečko iz Harij dve zlati priznanji - za suhe slive in jabolčne krhlje, ter bronasto priznanje za jabolčni kis in - Miše Matjaž iz Sabonj srebrno priznanje za brkinski slivovec, ter bronasto priznanje za jabolčno žganje. Dobitnikom priznanj iskrene čestitke in veliko uspehov pri trženju odličnih izdelkov. Mirjam Furlan, Kmetijska svetovalna služba KONCESIJA ZA RIBIŠKO UPRAVLJANJE Sladkovodno ribištvo je do nedavnega urejal trideset let star predpis, ki pa z leti ni več ustrezal novim okoljskim zahtevam in zadovoljivemu upravljanju z ribjimi populacijami. 28.06.2006 je stopil v veljavo nov Zakon o sladkovodnem ribištvu, ki prinaša na tem področju precej novosti. Ob tem se dve novosti nanašata na pristojnost upravne enote in sicer: - Ribiško gojitveno načrtovanje: ribiške družine so doslej same izdelovale ribiško gojitvene načrte (RGN) in sicer za obdobje petih let in ga predložile v potrditev Upravni enoti. Po novem zakonu izdela Zavod za ribištvo Slovenije osnutek RGN za obdobje 6 let za vsak posamezen ribiški okoliš. Osnutek se izdela na podlagi načrta ribiškega upravljanja v ribiškem območju, upoštevaje mnenje izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti. Ministrstvo pristojno za kmetijstvo v soglasju z ministrstvom za okolje in prostor sprejme RGN. - Koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja: ribiške družine so doslej upravljale ribiški okoliš na podlagi pismenega sporazuma sklenjenega z Upravno enoto brezplačno, za nedoločen čas. Po novem zakonu bo država podelila koncesije za izvajanje ribiškega upravljanja. Koncesijska pogodba bo sklenjena za dobo 30 let z opredeljeno višino koncesijske dajatve. Ilirskobistriški ribiški okoliš je dodeljen v upravljanje Ribiški družini Bistrica, ki se bo morala prav tako kot ostale ribiške družine v Sloveniji prilagoditi zahtevam spremenjene zakonodaje, ki ureja področje sladkovodnega ribištva. POZIMI SPI, POMLAD CVETI, V JESEN NAM VINCE DAJE Lepi verzi, a avtor ni veliko vedel o kuhinji in je zato poletje gladko izpustil. Sicer bi kako lepo rimico posvetil tudi odličnim trtnim listom. Je pa vsekakor imel prav glede lepote in koristnosti trte. To je zagotovo ena najstarejših gojenih rastlin. Iz nje znamo pripraviti čudovito pijačo - vino. Tega smo v zadnjih letih povzdignili v take višave, da se včasih sprašujem, ali ni vse skupaj nekoliko pretirano in namenjeno le, saj vemo, dobičku. Zato bomo tokrat malo pogledali, kako je s to prijateljico ljudi, ko o njej ne govorimo le kot o nositeljici vinske letine, ampak se ozremo po njenih drugih lastnostih. Ko na pomlad trto obrežemo in po njej poženejo pomladni sokovi, “zajoka”. Trtne solze koristijo nečisti koži in utrujenim očem. Še večjo moč ima trtni cvet. Ta krepi “prevodnost” živčevja, lahko ga pijemo kot čaj ali pa iz njega naredimo mazilo. Zrelo grozdje je vsestransko uporabno, okusno in zdravo. Ob temeljiti kuri z grozdjem si bistveno popravimo prebavo ter si tako izboljšamo počutje in očistimo telo strupov. Še bi lahko naštevali in napolnili celo knjigo, saj nam ostanejo še vino, kis, vinsko žganje, suho grozdje, vitice, grozdne peške, sveži grozdni sok, vinski kamen, pa še bi se kaj našlo. Ampak ustavili se bomo pri listih vinske trte. Zdaj bo ravno pravi čas zanje. Čeprav jih bomo uporabili v kuhinji, poglejmo tudi njihovo zdravilno moč. Ljudsko izročilo jih priporoča za revmatična obolenja in resne prebavne motnje. Torej jedi iz njih ne bodo le okusne, ampak tudi zdrave. Liste pobiramo, preden postanejo preveč žilavi in so še prijetno kisli. Seveda naberemo le neškropljene liste. Pri nas na hišnih latnikih uspevajo številne različice izabele. Za druge sorte so naše pomladanske pozebe prehuda preizkušnja. Seveda pa so listi izabele ravno tako dobri kot listi drugih, plemenitejših sort. Mogoče so še boljši, saj so veliki. Kako jih torej uporabiti? Najenostavnejši način je dekoracija - velik trtni list položimo pod francosko ali podobne solate in jed bo dobila popolnoma drugo dimenzijo. Prav tako nam pogosto lahko nadomesti posodo za sadje ali pa z njim dekoriramo mizo. Liste vinske trte so uživali že v njeni pradomovini, na Bližnjem vhodu, v današnji Turčiji in Grčiji. O tem, kako jih uporabljajo tam, malo pozneje. Najprej se ustavimo doma. Mlade liste se načeloma uporablja kot ovoj. Vanje lahko damo tak nadev kot v liste kislega zelja in dobili bomo izvrstne sarme, sicer nekoliko nenavadne, a predvsem manj kisle in zato morda bolj primerne za poletni čas. Seveda bo prijetna poletna osvežitev tudi kombinacija z vegetarijanskimi nadevi. Pečenka, ovita v več plasti trtnih listov, bo ohranila sočnost in tudi sicer bo nekaj posebnega. Postrv, pečena v ovitku iz listov, bo prijetnega okusa in izredno sočna. Skratka, ponuja se nam veliko možnosti. Turki v liste zavijejo nadev iz riža, orehov, rozin, sesekljanih ostankov jagnječje pečenke, ki ga začinijo s papriko in medom. Zavitke dušijo v majhni količini vode, kar dolgo, da se nadev “sprime”. Zavitke uživajo tople ali hladne, k hladnim se poda navadni jogurt. Pravi balzam za poletno vročino. Liste lahko nabirate brez bojazni, da boste škodili trti, takoj jih namreč nadomesti z novimi, kijih boste lahko pobirali tudi, ko stari otrdijo. Uživajte v poletju in njegovih darovih. Seveda še vedno veja: če potrebujete nasvet ali mojo pomoč, se oglasim na 031-209-620. Rihard Baša Vam na uslugo 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si mm ‘utaMJiM s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 ♦ŠIVANJE ZAVES BREZPLAČNO /0 ♦METRAŽNO BLAGO ZA ZAVESE ...._ ♦POSTELJNINA KREP (artJtgava) ♦BRISAČE (6 vzorcev) .0 ^ - ♦PREŠITA ODEJA SUMMEft 140 * 200 - 2.990,00 sit 200x200-5.990,00 SIT 200x260-6.990,00 SIT ♦GOTOVA ZAVESA (luna, irisi 3 x i,s m - 2.999,00 sit ♦SEDEŽNIH -1.399,00 sit ♦OKRASNI VZGLAVNIK m x« «-1.399,00 sit REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * posteljni program Meblo (jogi vzmetnice) * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO V mczinmi PIŠITE NAM: sneznik@kabelnet.net NOVOSTI V KNJIŽNICI JUNIJ 2006 1. DANIKEN, Erichvon. Spomini na prihodnost : nerešene uganke preteklosti. Izredna izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 2. HLADNIK, Miran. Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja : vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. 6., spremenjena izd. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2002 3. ROSSI, Paolo. Rojstvo moderne znanosti v Evropi, (Modra zbirka, Delajmo Evropo). Ljubljana: Založba/*cf., 2004 FILOZOFIJA 4. DRNOVŠEK, Janez. Misli o življenju in zavedanju. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006 5. JURMAN, Benjamin. Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva, 2004 6. BENNETT, VVilliam John (ur.). Moralne vrednote za mlade : zgodbe, ki pomagajo oblikovati lastni svet vrednot, (Zbirka Žepna knjiga, 33/1). Tržič: Učila International, 2006 7. MUSEK, Janek. Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 2005 8. MUSEK, Janek. Psihološke dimenzije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 2005 9. MUSEK, Janek. Zgodovina psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 2003 10. SMITH, Gwendoline. Premagajmo depresijo!, (Zbirka Meander). Izola: Meander, 2006 11. VORILHON, Claude. Resnična podoba Boga. Koper: Raeljansko gibanje Slovenije, 1998 12. ŽALEC, Bojan. Doseganje dobrega, (Knjižna zbirka Claritas). Ljubljana: Študentska založba, 2005 VERSTVO. BOGOSLOVJE 13. SHANKS, Hershel. Skrivnost in pomen kumranskih rokopisov, (Zbirka Žepna knjiga, Bestseller, 4 = 3, 1). Tržič: Učila International, 2006 DRUŽBENE VEDE 14. ŠLIBAR, Neva (ur.). Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti : vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana: Centerza pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, 2006 15. BAUMAN, Zygmunt. Moderna in holokavst, (Knjižna zbirka Claritas, 42). Ljubljana: Študentska založba, 2006 16. BULL, Jane. Živžavvdežju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2006 17. DOLINŠEK, Andrej. Angleško-slovenski in slovensko-angleški terminološki slovar javnega naročanja. Ljubljana: Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2005 18. GREEN, Roger Lancelyn. Povesti starega Egipta, (Zbirka Pripovedke sveta). Ljubljana: Zavod za ustvarjalnost Hymnos, 2005 19. GUŠTIN GRILANC, Vesna. Beri, beri rožmarin zeleni : kraška zelišča v ljudski tradiciji. Trieste: Transalpina, cop. 2005 20. Istrskeštorjice. Koper: Libris, 2005 21. KOŽUH, Boris. Statistične metode v pedagoškem raziskovanju. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 2003 22. RASPET, Karla. DDV preglednik : sistem branja zakona in pravilnika o DDV. Ljubljana; Mar-bona: Klarena, 2006 23. TIČAR, Bojan. Predpisi o plačah direktorjev, ravnateljev in tajnikovvjavnem sektorju s pojasnili. Maribor: Davčni inštitut, 2006 NARAVOSLOVJE 24. BINGHAM, Caroline. Koralni greben : en dan v življenju živali na koralnem grebenu, (Zbirka 24 ur). Murska Sobota: Pomurska založba, 2006 25. SHALEV, Zahavit. Napajališče, (Zbirka 24 ur). Murska Sobota: Pomurska založba, 2006 UPORABNE VEDE 26. GUILIANO, Mireille. Zakaj so pa Francozinje lahko vitke : skrivnosti uživanja ob hrani, (Zbirka Žepna knjiga). Tržič: Učila International, 2006. 27. KAVČIČ, Bogdan. Osnove poslovnega komuniciranja. 1. natis. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004 28. MRUEŠ, Radojko, KATIČIČ, Jelena, BOGDANIČ-BURIČ, Suzana, JOVIČ, Slobodan. Kuhinje Balkana : razkošje okusov za vse priložnosti, (Zbirka Žepna knjiga, 122 = 84, 1). [2. izd.]. Tržič: Učila International, 2006 29. MACNAIR, Patricia Ann. Gradniki : celice, organi in telesni sistemi, (Zbirka Teleskop). Murska Sobota: Pomurska založba, 2005 30. MACNAIR, Patricia Ann. Vse je v glavi : možgani, živčni sistemi in čutila, (Zbirka Teleskop). Murska Sobota: Pomurska založba, 2006 31. MAROLT, Janez, GOMIŠČEK, Boštjan. Management kakovosti. Kranj: Moderna organizacija, 2005 32. PAGET, Lou. Popolna strast : vznemirljivi nasveti in tehnike za strast vse dni v letu. Tržič: Učila International, 2006 33. POLJŠAK, David, MUNIH, Jože. Energija ujeta v kristalu soli : Larimar. Škofja Loka: samozal. D. Poljšak; Tolmin: samozal. J. Munih, 2006 UMETNOST 34. BLIGHT, Peter. Osamljena žirafa. Ljubljana: Aliča, 2006 35. BULL, Jane. Živ žav pod soncem. Murska Sobota: Pomurska založba, 2006 36. CINGERLE, Ivan. Borovniček, (Sinčkove pravljice). Begunje na Gorenjskem: samozal., 2005. 37. DEU, Živa. Podeželske hiše na Slovenskem = Rural houses of Slovenia. Ljubljana: Kmečki glas, 2006 38. OTRIN, Iko. Legenda mariborskega baleta. Ljubljana: Debora; Maribor: SNG, 2006 39. PATTEN, Brian. Mali zmedo. Ljubljana: Aliča, 2006 40. PEINKICHER, Ingrid. Jon in Mina, Rojstni dan. Kranj: Modita, 2006 41. BELTRAM, Vlasta (ur.). Ljudska glasbila in ljudsko glasbeno izročilo v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem : zbornik prispevkov ustvarjalcev razstave in popis razstavljenih ljudskih glasbil : [katalog k razstavi] = Gli strumenti detla tradizione e le tradizioni mu-sicali nelllstria settentrionale, nella Ciceria, nei Brkini e nel territorio di Ilirska Bistrica : raccolta di saggi degli autori della mostrae inventario degli strumenti della tradizione esposti : [catalogo]. Koper: Pokrajinski muzej = Capodistria: Museo regionale, 2005 42. RINCON, Eduardo. Felix Mendelssohn, (Zbirka Royal Philhar-monic Orchestra, 15). Madrid: Me-diasat Group; Beograd: [distributer] Mediasat East Europe, 2006 43. RINCON, Eduardo. Gioacchino Rossini, (Zbirka Royal Philharmonic Orchestra, 12). Madrid: Mediasat Group; Beograd: [distributer] Mediasat East Europe, 2006 44. RINCON, Eduardo. Gustav Mahler, (Zbirka Royal Philharmonic Orchestra, 11). Madrid: Mediasat Group; Beograd: [distributer] Mediasat East Europe, 2006 45. RINCON, Eduardo. Nikolaj Rimski-Korsakov, (Zbirka Royal Philharmonic Orchestra, 14). Madrid: Mediasat Group; Beograd: [distributer] Mediasat East Europe, 2006 46. RINCON, Eduardo. VVolf-gang Amadeus Mozart. Del 2, (Zbirka Royal Philharmonic Orchestra, 13). Madrid: Mediasat Group; Beograd: [distributer] Mediasat East Europe, 2006 47. SMILJANI , Zoran, PUŠAVEC, Marijan. Meksikajnarji, (Zbirka Dos Pesos). Ljubljana: UMco, 2006 48. VOMBEK, Jasna. Prevzetost pogleda : gledališki odsevi. Ljubljana: Javni sklad za kulturne dejavnosti, 2006 49. VVAECHTER, Philip. Jaz. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006 50. VVALTERS, Catherine. Lahko noč, medvedek Alfi!. Ljubljana: Aliča, 2006. COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71 -41 -1 24 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2006 (Uradne objave Snežnik, 8/05), Rebalansa proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2006 -1 (Uradne objave Snežnik, 3/06) in 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Ilirska Bistrica (Uradni list RS št. 74/02 in 78/04, Uradne objave časopisa Snežnik 5/03 in 5/04), Komisija za kmetijstvo objavlja Javni razpis za sofinanciranje organizacije in izvedbe prireditve »Predstavitev kmetijstva v Občini Ilirska Bistrica« v letu 2006 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje organizacije in izvedbe prireditve »Predstavitev kmetijstva v Občini Ilirska Bistrica« v letu 2006. Občina Ilirska Bistrica bo sofinancirala omenjeno prireditev v višini 1.455.611,00 SIT. Na razpis se lahko prijavijo neprofitna društva in organizacije in sicer društva s področja kmetijstva na območju Občine Ilirska Bistrica, društva kjer so člani, ki so upravičenci do sredstev regijsko ali drugače povezani, če na območju občine za to področje ni registriranega društva, Kmetijska svetovalna služba, kmetijske zadruge in druge neprofitne organizacije iz območja Občine Ilirska Bistrica, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - organizirajo prireditev, katere namen je predstavitev vseh področij kmetijstva in kmetovalcev v občini Ilirska Bistrica - predložijo finančno ovrednoten program prireditve. Prijave morajo biti oddane na razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do zaključka javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica in na spletni strani Občine Ilirska Bistrica (www.ilirska-bistrica.si). Prijava mora biti oddana v zapečateni kuverti oz. ovitku in ustrezno označena. Na prednji strani kuverte oz. ovitka mora biti izpisano: “NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS - KMETIJSKA PRIREDITEV" Prijava mora biti oddana do ponedeljka, dne 17. 7. 2006 do 11.00 ure po pošti na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, ali osebno v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Komisija bo obravnavala prijave, ki bodo pravilno opremljene in bodo prispele pravočasno. Prijave bo ocenila komisija za kmetijstvo, imenovana s sklepom župana št. 410-44/2006. Odpiranje prijav bo 17.7.2006 ob 12.30 uri. Odpiranje prijav ni javno. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni od odpiranja ponudb. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za gospodarstvo in finance, Občine Ilirska Bistrica, v času uradnih ur na telefon številka: 05-71 41 361. OBČINA ILIRSKA BISTRICA OPRAVIČILO V majski številki Snežnika nam jo je tiskarski škrat večkrat zagodel. Tako smo pomotoma dvakrat objavili fotografijo Janka Slavca namesto fotografije Denisa Slavca ter objavili napačni vabili na prostorsko konferenco. Za napake se opravičujemo. Uredništvo. fas± Šolski center Postojna VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Cesta v Staro vas 2, Postojna vabi k vpisu za študijsko leto 2006/07 v programa POSLOVNI SEKRETAR (VI. st. izobrazbe) STROJNIŠTVO (VI. st. izobrazbe) redni in izredni študij Informacije: tel.: 05/ 721 23 30 in 05/ 721 23 31 spletna stran: www.vs-po.edus.si e-pošta: vs.postojna@guest.arnes.si Z Drugo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite od 1.8. do 6.9.2006 RENOCISCI rcr želak s.p. 7. MEDNARODNI TURNIR V ROKOMETU Člani ROKOMETNEGA KLUBA ILIRSKA BISTRICA so tudi letos s svojo prizadevnostjo in dobro voljo organizirali 7. MEDNARODNI TURNIR V ROKOMETU “ILIRSKA BISTRICA 2006”, kije potekal v počastitev občinskega praznika, od petka 02. junija do nedelje, 04. junija 2006 na zunanjem igrišču in v športni dvorani pri Osnovni šoli A. Žnideršič v Ilirski Bistrici. Zahvaljujemo se gospodu Antonu Šenkincu, županu naše občine, ker je našel čas in nas je, kot vsako leto, prišel pozdravit in podeliti pokale in nagrade. V treh dneh nas je obiskalo 550 otrok, rokometašic in rokometašev in spremljevalnega osebja iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Naj naštejem vsaj nekatere: ŽRK Europrodukt Brežice, RK Krka Novo mesto, RK Velenje, Šapa team Ljubljana, ŽRK Sežana, RK Rab, RK Matulji 2001, RK Omišalj, RK Zamet Rijeka.......Tekme so sodili priznani slovenski sodniki. Tekmovalke in tekmovalci so se pomerili v kategorijah: starejše deklice, mlajše deklice “A”, mlajše deklice “B", mlajši dečki “B”. Kljub kislemu in deževnemu vremenu, saj smo morali večino tekem odigrati v dvorani, so se naši gostje lepo počutili med nami, mi pa smo se potrudili, da jim ni bilo dolgčas. Prenočišče je bilo v dvorani, poskrbljeno je bilo tudi za hrano in pijačo, pa še za zabavni program, saj so se v organizaciji našega neutrudnega Stipeta trenerji gostujočih ekip pomerili z organizatorji in pokazali, da imamo vsi radi rokomet in nas ta združuje. Kljub zvenečim imenom pa so v vseh kategorijah nastopile tudi naše rokometašice in rokometaši. Pokazali so nam, da uvrstitev na 5. mesto v državnem prvenstvu za ekipo ml. deklic „B“ in visoke uvrstitve tudi ostalih kategorij niso bile slučajne. Tudi na turnirju so prikazale zelo lepo igro in zaključile tekmovalno leto z zmago v skupnem seštevku in prehodni pokal je ostal doma (st. deklice in ml. deklice “B" so bile prve, mlajše deklice “A” pa tretje v svoji kategoriji). Pred odhodom ekip proti domu smo si obljubili, da se vidimo zopet prihodnje leto. Gordana Grubič KADETI KK PLAMA PUR VI. LIGI V začetku junija je v Portorožu potekal kvalifikacijski turnir kadetskih ekip za uvrstitev v prvo košarkarsko ligo. Na turnirju so nastopile ekipe iz KK Koš iz Kopra, KK Portorož in pa kadetska ekipa KK Piama - pur, ki je na turnirju nastopila pod vodstvom trenerja Radovana Petroviča. Igralci KK Piama Pur so prvo tekmo proti ekipi KK Koš iz Kopra izgubili, drugo tekmo proti Ekipi KK Portorož pa zanesljivo rešili v svojo korist in si s tem priborili nastopanje v prvi slovenski košarkarski ligi, tako da bodo v naslednji tekmovalni sezoni 2006/2007 nastopili v eminentnem društvu ekip kot so Slovan, Ilirija, Cerknica in drugi. S svojimi igrami pa so posamezni igralci kot so Kuret, Poljšak in še nekateri močno potrkali na vrata članske ekipe. Peter Šircelj ii ii iiii iiiiiiiiiiii ii iiii iiiiiiiiiiiiii iiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiii n mm mini n iiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii ii ii ii im ii umili ii iiiiim im ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiiiiiiiim milim PIŠITE NAM: | sneznik@kabelnet.net 1 Tmmmmmimmmmmmmmmimmmimimmmmmmimmmmmmmimmmmmimmimiimimmmmiimmmiiimimimmmimmmiimimmiirf KK PLAMA - PUR Ob koncu junija, se je z zaključnim nastopom mladinskih ekip v Ligi prijateljstva končala tekmovalna sezona, ki je na eni strani prinesla obilo razočaranja za ljubitelje košarke na eni strani in obilo veselja in uspehov na drugi strani. Tako imamo v II. Bistrici ponovno izredno nadarjeno generacijo 14 in 15 letnikov, ki jim je uspel veliki met in uvrstitev v najvišji rang tekmovanja -to je prva košarkarska liga za kadete. Nastope mladinske ekipe lahko ocenimo kot dobre, v kadetski kot v mladinski ligi pa je nekaj igralcev pokazalo izjemen potencijal , tako da se za košarko tudi v bodoče v II. Bistrici ni bati. Seveda je poglavje zase članska ekipa, ki jim je po dobrem začetku nastopanja v II. ligi, v nadaljevanju uspela prava rezultatska antireklama za košarko, saj so zabeležili kar nekaj zaporednih porazov. Bolj kot porazi pa so bodli v oči totalna apatija posameznih igralcev, tako v odnosu do treninga kot tudi do tekmovanja samega. V najmlajših selekcijah so v klubu zabeležili dobro delo in kar nekaj dobrih rezultatov. V klubu so takoj po koncu sezone pričeli z intenzivnimi pripravami za novo tekmovalno sezono, prišlo pa bo tudi do kadrovskih zamenjav v upravnem odboru kluba. Klub bo na svoji skupščini imenoval novega predsednik kluba. Do zdajšnji predsednik kluba Radoš Gregorčič, je na svojo željo zaradi preobremenjenosti, kot predsednik kluba izrazil željo, da pride v klubu esimifc teaGomeO©^ OcgoaBcm: 8m proBarodtoga dLsoSo ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ- * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann do zamenjav. Seveda pa Gregorčič ostaja v klubu kot član tudi novega upravnega odbora. Za nastope v jesenskem delu nove sezone je že znano, da bo članska ekipa še naprej nastopala v II. članski ligi zahod. Nobena skrivnost tudi ni, da so pričeli intenzivni pogovori o sestavi članke ekipe za naslednjo sezono s posameznimi igralci. Tako so v teku pogajanja, ki še niso zaključena, z dvema igralcema Postojnskega prvoligaša vodstvu uspelo dogovoriti s prej omenjenimi okrepitvami, potem je cilj članske ekipe jasen, uvrstitev v I B slovensko ligo. Drugi še pomembnejši cilj članske ekipe pa je, da s pristopom in srčnostjo prepriča bistriške ljubitelje košarke, da so tekme bistriškega ligaša ponovno vredne ogleda. V teku so tudi priprave in pa dogovori o ustanovitvi srednješolske ekipe, ki naj bi jeseni nastopila na srednješolskem ŠKL-ju. Pri Mladinci 2005/06 in sicer z Alešem Lenassijem in pa Markom Mejakom, prav tako pasta svoje ponovno igranje na domačem igrišču potrdila Martin Novak, ki je v pretekli sezoni igral v ekipi Cerknice in pa Uroš Jenko, ki bo hkrati prevzel trenersko delo v eni od mlajših selekcij v klubu. V kolikor se bo klubskemu pogovorih na prvem srečanju z vodstvom bistriške gimnazije je bilo zaslediti velik interes. Več o končnih odločitvah in pripravah za naslednjo sezono in o sklepih skupščine kluba, pa bodo ljubitelji košarke izvedeli v naslednji številki. Peter Šircelj ODTRGAJTE SE OD RUTINE Če želite izboljšati svoje psihofizične sposobnosti, se naučiti ravnati z orožjem, se izuriti za preživetje v različnih okoliščinah, če želite okusiti vojaško Življenje, se pridružite rezervni sestavi Slovenske vojske. www.slovenskavojska.si Biti morate polnoletni, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in izpolnjevati predpisane pogoje. Če imate odslužen vojaški rok ali če ste se prostovoljno usposabljali za obrambo, vas bomo vključili v program specializiranega usposabljanja, če nimate odsluženega vojaškega roka, pa najprej v program temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja. Odprte so možnosti tudi za usposabljanje za podčastnike in častnike rezervne sestave Slovenske vojske. O vseh ugodnostih, obveznostih in pogojih vas bomo seznanili na Upravi za obrambo Postojna, v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 728 01 31 j ali Sežani (tel. 05 734 55 54) ter pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33), Piranu (tel. 05 674 60 02), Cerknici (tel. 01 709 10 87) in Ilirski Bistrici (tel. 05 714 55 91). Oglasite se lahko tudi pri skupini za pridobivanje kadra v Vojašnici Postojna (tel. 05 728 14 01). ... IN SE PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI SLOVENSKE VOJSKE! 9 WNKTHIVOMO*AMK> SIMiNHA VOSKA VAUAim** ŠPELA DRUGA V SARAJEVU 12.05.2006, teden dni po članskem evropskem prvenstvu, ŠPELA MUHA ni počivala, saj seje štiričlanska slovenska karate reprezentanca (dve tekmovalki; Jasmina Hodič in Špela Muha, trener Arnold Skuhala in sodnik Mirislav Damjanovič) odpravila na memorialni karate turnir Salko Čurič Sarajevo open 2006 v Bosno. Slovenska odprava V soboto 13.05. dopoldan so potekale kvalifikacije, katere je Špela uspešno prestala. V večernih urah pa so v okviru šov-a potekala še finala v moških športnih bojih in v katah za ženske. Jasmina je na koncu pristala na 3. mestu, Špela je na turnirju osvojila odlično 2.mesto in poleg pokala in diplome je prejela še 500 evrov nagrade. S to lepo gesto oziroma nagrado so nas predstavniki bosanske karate zveze prav lepo presenetili in so lahko le vzor marsikateri športni organizaciji. Shotokan karate klub Muha Špela DRŽAVNE PRVAKINJE V soboto, 27. maja 2006, je v Športni dvorani Šolskega centra Krško potekalo Državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice, ki so se pomerili v katah posamezno in ekipno, kihonu, jiyu in športnih borbah. Tekme se je udeležilo 337 tekmovalcev iz 40 klubov, ki so nastopali v preko 450 posameznih in ekipnih nastopih. Tekmovanja so se udeležile tudi 4 mlade karateistke SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA iz Ilirske Bistrice, in sicer: TEJA in URŠKA JENKO, ANITA JANEŽIČ in TAMARA BROZINA. Zmagovalna ekipa: Teja, Anita, Tamara Na boriščih športne dvorane so bili izbrani vsi najboljši mladi karateisti Slovenije in samo vrhunski nastop je prinesel zmago v posamezni kategoriji. Na začetku športne poti se veliko večja pozornost daje učenju osnovnih gibov te priljubljene borilne veščine, katere združene v celoto prikazujemo v katah. Rezultati, ki so jih dosegle karateistke pa so naslednji: URŠKA JENKO je v kategoriji kate, mlajše deklice, v močni konkurenci osvojila naslov vice prvakinje države v katah. V kategoriji kihon -25 kg, je pri malčicah TEJA JENKO osvojila 1.mesto in s tem njen prvi naslov državne prvakinje. Drugi naslov državnih prvakinj pa so v kategoriji kate ekipno pri malčicah z odličnimi nastopi osvojile TEJA JENKO, ANITA JANEŽIČ in TAMARA BROZINA. Pri malčicah -30 kg je ANITA JANEŽIČ osvojila 2.mesto, TAMARA BROZINA pa 3.mesto, s prvenstva smo se vrnili zasluženo dobre volje, saj smo domov prinesli dve zlati medalji, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Mladim športnicam še enkrat iskrene čestitke. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA SAŠA BRONASTA NA EVROPSKEM POKALU V BRATISLAVI V petek 16.06.2006 smo se člani bistriškega Shotokan karate kluba Muha Špela iz Ilirske Bistrice zbrali in podali na pot proti Mariboru, kjer smo se priključili karate klubu iz Lovrenca na Pohorju in pot nadaljevali proti Bratislavi na 10. EVR07PSKI POKAL ZA MLADE 2006. Z nami je šla tudi naša trenerka Špela Muha, ki nam je ves čas stala ob strani. Naslednji dan, v soboto 17.06. nas je čakala tekma. Kot prva je v katah pri dekletih do 13 let nastopila MONIKA TOMAŽIČ, kijev repasažu za tretje mesto nesrečno izgubila in tako pristala na 5. mestu, kar pa je tudi zelo lep rezultat na tako veliki in pomembni tekmi. Z nastopi je pri dekletih 16-17 let nadaljevala DORIS BRNE, katera pa je v res Saša močni konkurenci žal s tekmovanjem zaključila že v prvem kolu. Pri fantih 16-17 let v katah, je DARJAN S MAJ LA prišel do četrt finala in za las, z 1: 2 izgubil boj za pol finale. V kategoriji dekleta 14-15 let pa je SAŠA ŠTEFANČIČ imela dober dan in do pol finagla gladko premagala vse nasprotnice, vendar je v borbi za finale z 1:2 izgubila proti tekmovalki iz Slovaške, saj so slovaški sodniki očitno navijali za svoje tekmovalce. Saša se je tako uvrstila v repasaž za 3.mesto. Z suverenim nastopom si je zasluženo po petih nastopih prislužila odlično 3.mesto, kar njen najboljši rezultat dosedanje kariere. Po tekmi smo si ogledali novi del mesta, v nedeljo pa še stari del. Kljub vročini smo te tri dni preživeli kar se da lepo, tega izleta .in tega tekmovanja, na Slovaškem, se bomo še dolgo spominjali. Doris Brne in Saša Štefančič Shotokan karate klub Muha Špela BISTRIŠKE LOKOSTRELSKE NOVICE MEDNARODNA TEKMA 12 + 12 ARROVVHEAD V Šenčurju pri Kranju se je 4.6. zbralo 106 lokostrelcev na FITA mednarodnem turnirju v poljskem lokostrelstvu / streljanje v tarče na znanih in neznanih razdaljah. Trije bistriški lokostrelci so se udeležili omenjene tekme in dosegli res dobre rezultate. V kategoriji ukrivljeni lok je : Pri članih Matija ŽLENDER nas-treljal 1. mesto. V kategoriji goli lok pa je : Pri veteranih Jadran ČEKADA dosegel prvo mesto, Biserka ČEH pri članicah tretje. Tekma je bila dokaj zahtevna in je od lokostrelcev zahtevala res maksimalno koncentracijo pri vsakem strelu. POSTRUŽNIKOV MEMORIAL IN TEKMA ZA SLOVENSKI POKAL Mariborski lokostrelski klub je 27.5. organiziral mednarodni turnir v FITA krog disciplini To je olimpijska disciplina , pri kateri se strelja na razdaljah 90, 70, 50 in 30 m /moški/ in 70. 60. 50 in 30 m / ženske/.Na tekmi za rezultat vsak tekmovalec izstreli 144 puščic. Bistriški lokostrelci smo imeli na turnirju tri predstavnike. Kako smo se odrezali? Tudi tokrat smo bili zelo uspešni. Pri članicah z ukrivljenim lokom je Dolores ČEKADA s 1284 krogi premočno zmagala, tako v Slovenskem pokalu, kot v tekmi za Postružnikov memorial. Pri članih z ukrivljenim lokom je Matija ŽLENDER dosegel 1. mesto z 1229 krogi v Slovenskem pokalu, Dolores Čekada v tekmi za Postružnikov memorial pa je dosegel 2. mesto. Pri članih s sestavljenim lokom je naš Josip MALJEVAC v tekmi za Slovenski pokal dosegel 2. mesto, za Postružnikov memorial pa 5. Na zahtevni tekmi je sodelovalo 39 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. 3D TEKMA ZA SLOVENSKI POKAL V Podolnici pri Horjulu se je 152 tekmovalcev iz 22 klubov pomerilo v 3D tekmi. To je tekmovanje, na katerem se v gozdu in na neznanih razdaljah strelja na 28 tridimenzionalnih figur različnih živali v naravni velikosti/ medved, jelen, lisica,volk, zajec, jerebica.../, pri čemer je za strel na razpolago le ena puščica. Na tekmo sta odšla naša dva tekmovalca. Jadran ČEKADA je z golim lokom zasedel prvo mesto/ zgrešil je le 2 tarči/, Biserka ČEH / zgrešila je le 3 tarče/ pa pri članicah drugo. 70 M DVOJNA FITA TEKMA NA REKI/ HRVAŠKA/ Na dvojni tekmi na 70 m je na Reki 3. junija pri članicah zmagala Dolores ČEKADA z rezultatom 551 krogov. Pri članih s sestavljenim lokom pa je z rezultatom 661 krogov Josip MALJEVAC dosegel 4. mesto. Tekme se je udeležilo 36 lokostrelcev. MALJEVAC EKIPNI PODPRVAK Josip Maljevac je v kategoriji sestavljeni lok na Univerzijadi, organizirani v času od 11. do 16. junija na Slovaškem, skupaj z Majo Marčen dosegel izjemen rezultat. V finalnih bojih sta se prebila do drugega mesta in klonila le proti paru iz ZDA. Na univerzijadi, šesti po vrsti, je sodelovalo 173 mladih tekmovalcev iz 25 držav iz vsega sveta. Tudi v posamični konkurenci je dosegel odmevno 11. mesto. Naš Matija Žlender pa je v kategoriji ukrivljeni lok zasedel 33. mesto. Več o samem tekmovanju pa v naslednji številki Snežnika. Josip Maljevac PODJETJE ZA MODERNO IVIW» TEHNOLOGIJO d.o.o. NOVO! OPREMA ZA GLASBENIKE IN STUDIO mikrofoni, kabli, stojala, korektorji, zvočniki.. ^ symantec. SONY X Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen Postavitev in gostovanje spletnih strani Obročno odplačevanje Madd d.o.o. Vojkov drevored 2 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.sl http://www.madd.sl Od ponedeljka do petka od 8 do 12 in od 13 do 17 m IsM Microsoft Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 j v CJ Vl ?! 7 7 ole /.»: ok *\ * 7 vj__\ /v b \ / v b \ (/c) G\ CJ L2. b___________________cj L2________d čips / « CJ L9 5IB instalacije d.o.o. Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15 fax: 05 714 85 16 GSM: 041 714 394 e-mail: sibist@siol.net iMismsmiS) e @siSMsi]iaiW ©SftiMM© TIHI* VSiKI aw» ms88iw p® m vaSom žsum KOTL! NA POLENA IN PEL6TE FMl AIDIAPnnAOJD DORAUNOC MEmmumB vie|mann Buderus sime -vveishaupt- Unical Eurotherm cic 0RIELLO WVteim Abiasi wwrus Pii bpsjs um pilili ^Dom na Vidmu j Pj j p O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ~ AKCIJA: 3 + 2 + 1 3 FILME PLAČATEjJPOSODIMO BREZPLAČNO, 1 DAN KASNEJE VRNETE 1. NORČIJE Z DICKOM IN JANE • komedija 2. PREVZETNOST IN PRISTRANOST- ljubezenski 3. CASANOVA - rom, komedija 4. UMAZANI - akcijska drama 5. NAMESTNIKOVA ODGOVORNOST - akcija 6. MALI PIŠČEK - risanka 7. DNEVI GRMENJA-zf 8. LAHKO NOČ IN SREČNO-drama 9. ZVESTI VRTNAR-drama RRESN EM rAVA'N UE RORIWATlOAZ S35\ HMD PIŠITE NAM: sneznik@kabelnet.net POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 16. MAJ DO 15. JUNIJA Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 31 kaznivih dejanj, in sicer: 6 kaznivih dejanj vlomov, 4 kazniva dejanja tatvine, 6 kaznivih dejanj poškodovanje tuje stvari, 1 kaznivo dejanje odvzema motornega vozila, 3 kazniva dejanja kršitev nedotakljivosti stanovanja, 3 kazniva dejanja ogrožanje varnosti, 1 kaznivo dejanje nasilništva, 1 kaznivo dejanje goljufije, 1 kaznivo dejanje zatajitve, 1 kaznivo dejanje preprečitev dokazovanja, 2 kaznivi dejanji ponarejanja listin in 2 kaznivi dejanji prepovedanega prehoda državne meje ali ozemlja RS. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 33 oseb, ki so v R Slovenijo vstopili ilegalno na našem območju. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. Prav tako so policisti prijeli osebo, katera je v vozilu prevažala 4 osebe, katere so državno mejo prestopile na nedovoljen način. Pri nadaljnjem delu je bilo ugotovljeno, daje zoper osebo ki je vozila ilegalne prebežnike razpisana tiralica za prijetje. Po končanem postopku je bil odpeljan v zapore na Povšetovi ulici v Ljubljano. V sodelovanju z policisti PMP Kozina so policisti PP Ilirska Bistrica prijeli 3 osebe iz območja Ljubljane, katere morali policisti obravnavati še 3 prometne nesreče s pobegom. V dveh primerih je bil povzročitelj izsleden. Obravnavali smo tudi 4 povoženja divjadi. Obravnavali smo tudi dogodek, ko je ena oseba z delovnim strojem izven urejenih poti zavijala in pri tem padla, ter se pri tem lažje telesno poškodovala. Dne 24.05.2006 je bil na PP Ilirska Bistrica na obisku minister za notranje zadeve g. Dragutin Mate, ki se je na policijski postaji zanimal za varnostne razmere in sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ob obisku si je ogledal prostore policijske postaje in se prepričal, da policisti delajo v zelo slabih delovnih pogojih, predvsem zaradi prostorske stiske in dotrajanosti stavbe. Prav tako je bilo na Mašunu delovni posvet predsednika vlade g. Janeza Janše in ministrov, ter ministrice. Člani vlade so se seznanili z aktualnimi razmerami v regiji. Policijska postaja Ilirska Bistrica je dne 09.06.2006 v okviru preventivnih akcij in predstavitve dela policije obiskala varovance Varstveno-delovnega centra. Na predstavitvi policijskega dela in izurjenosti policijskih psov so bili tudi drugi stanovalci Doma starejših občanov in osebje. Še posebej so bili navdušeni nad delom policijskih psov. To je bil prvi obisk policije v so s pomočjo njih prestopile državno mejo na nedovoljen način. Zoper navedene osebe so bile podane kazenske ovadbe na državno tožilstvo v Kopru. Policisti so obravnavali 11 kršitev javnega reda in miru. Zoper kršitelje so bili podani obdolžilni predlogi in se bodo morali zagovarjati na sodišču. V dveh primerih je bilo zoper osebi zaradi ponovitvene nevarnosti odrejeno pridržanje. Policisti so dvema osebama zasegli manjšo količino prepovedane droge, zaradi česar se bosta morala kršitelja zagovarjati pri sodniku. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 10 prometnih nesreč, od tega 1 s telesnimi poškodbami in 9 brez poškodb oziroma samo z materialno škodo. Zoper povzročitelje bodo podani obdolžilni predlogi in uvedeni hitri postopki pri prekrškovnemu organu PP Ilirska Bistrica. Poleg tega smo VDC, sodeč po zanimanju pa prav gotovo ne zadnji. Turistična sezona se neizogibno približuje, s tem pa tudi povečanje prometnih tokov čez območje naše občine. To povečanje lahko, tako kot vsako leto, povzroči zastoje. Da pa bi bilo zastojev čim manj, bomo z fizičnim usmerjanjem prometa le-te poskušali čimbolj zmanjšati. Za zmanjšanje zastojev hkrati naprošamo občane mestnega predela, da so v prometu strpni. Bliža se tudi konec šolskega leta in težko pričakovane počitnice. S počitnicami se bo povečalo tudi število naših otrok, ki bodo tako ali drugače udeleženi v cestnem prometu, predvsem kot pešci, kolesarji ali rolarji. Želimo si, da bi se jeseni vsi zdravi vrnili v šolske klopi, to pa nam bo uspelo le, če bomo posebej pozorni na njihovo udeležbo v prometu in z lastnim zgledom, tako da bomo predvsem odrasli spoštovali cestno prometne predpise. Ob tej priložnosti bi še enkrat opozorili vse lastnike koles z motorji in motornih koles na dosledno uporabo zaščitne opreme, saj bodo le tako lahko preprečili najhujše posledice v primeru prometne nesreče. Hkrati pa pozivamo tudi ostale udeležence, da večjo pozornost namenijo omenjeni kategoriji udeležencev v prometu. Z začetkom poletja se bo zaradi ugodnih vremenskih razmer povečalo tudi število javnih prereditev »shodov«, zato obiskovalce tovrstnih prireditev pozivamo, da po nepotrebnem ne povzročajo hrupa oz. da prireditve zapuščajo čim bolj mirno. Glede na bližajoče se letne dopuste oz. krajše ali daljše odsotnosti od doma, bi vse občane opozorili še na samozaščitno ravnanje. Vsem občanom, ki imajo vrednejše predmete, svetujemo, da vredne predmete shranijo na varna mesta. Prav tako naj se pred odhodom na dopust z sorodniki ali prijatelji dogovorijo, da popazijo na njihove domove, tako da jim redno praznijo poštne nabiralnike, da poskrbijo, da bodo njihovi domovi zaklenjeni in okna zaprta itd. Prav tako pa vse občane opozarjamo, da tudi na dopustovanju, v izogib nevšečnostim pazijo na svoje dokumente in ostale osebne predmete. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si umm OLIVER CERRUTn SMITH <=»p-n tako razmišlja. | > Družina Valenčič iz Zarečja 34 se iz srca zahvaljuje Adrijani in Amede- | l ju Janežič ter Mojci in Matjažu Prelog iz Zarečja za hitro in učinkovito | s posredovanje in ukrepanje pri požaru, ki je zajel les za ostrešje. \ Pravtako se iskreno zahvaljujemo Gasilski brigadi Ilirska Bistrica za | < hitro in učinkovito akcijo gašenja požara. 8 < Zahvala gre tudi kriminalistu g Mirkovič Dean Ivanu in delavcema 8 < Policijske postaje Ilirska Bistrica, ki so se nemudoma vključili v akcijo. 8 I Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu 8 < posamezniku posebej! Družina Valenčič 8