Štev. 27. V Ljubljani, 5. julija 1923 Qlasllo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeniitvo LJubljana. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek p.p. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40 — Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po !•— Din. Za ocnanila je plačati od enostolpne petit-vrste, de se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oxnanila sprejema upravništvo lista. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Peverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Vm spise, v ocmo poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pešiljatve je pošiljati franko. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: UpravniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica ft./L Poštni čekovni orad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Vzpored zborovanja III. pokraj. skupščine UJU poverjeništvo Ljubljana. • V smislu čl. 19. Pravil UJU in § 15. Poslovnika UJU poverj. Ljubljana sklicuje se HI- pokrajinska skupščina UJU nover. Ljubljana na 7. in 8. dan meseca julija 1923 v Ptuju. DNE 7. JULIJA: I. Ob polu 11. uri dopoldan seja širjega sosveta z odseki v risal-n i c i M 1 a d i k e. Dnevni red: 1. Izročitev došlih predlogov, resolucij in nasvetov odsekom. 2. Volitev strokovnega tajnika, urednika stanovsko-polit. glasila, upravnika rezervnega sklada, knjižničarja centralne knjižnice in stalnih članov odsekov za prihodnjo poslovno dobo 3 let po § 28. a) in d) ter § 21. d) poslovnika, in čl. 24. pravil UJU. 3. Dopolnitev odsekov po § 21. e) poslovnika. 4. Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki. II. Seje odsekov se začno takoj po seji širjega sosveta in se nadaljujejo ob pol 14. uri v prostorih Mladike. III. Ob pol 17. uri točno se prične v Društvenem domu Zborovanje delegacije: 1. Otvoritev in overovljenje delegatov. 2. Poročilo poverjenikovo. Poroča poverjenik tov. Luka Jelene. 3- Poročilo tajnikovo. Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf Dostal. 4. Poročilo blagajnikovo: a) račun, b) proračun. Poroča glavni blagajnik tov. Mirko F e g i c. 5. Poročila odsekov. Poročajo načelniki odsekov. 6. Poslovnik odsekov. Poroča urednik »Učit.Tovariša« tov, Ivan Dimnik. 7. Socialna ustanova učiteljstva Slovenije. Poroča tov. Fran Š k u 1 j. 8. Poročilo o pripravah za kongres UJU v Ljubljani. Poročata tov- Rudolf Dostal in M i r k o F e g i c. 9. Resolucije za pokrajinsko skupščino dne 8. julija. Sestava odseka. 10. Volitve: 1. članov uprave, 2. članov nadzorstva. 3. članov častnega soda; — po § 28. c) poslovnika in po čl. 14., 34., 35. pravil UJU. 11. Nasveti. DNE 8. JULIJA: Pokrajinska skupščina. Začetek točno ob 9. uri zjutraj v Dru št v. domu. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Pozdravi. 3. Program UJU. Poroča okr. šol. nadzornik tovariš Pave! F1 e r è. 4. Sodobne zahteve vzgoje in narodne prosvete. Poroča Dr. phil. Fran Ž g e č. 5. Resolucije. UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Luka Jelene, poverjenik. Mirko Fegic, Rudolf Dostal, glavni blagajnik. strokovni tajnik. «i Težke vesti. Učiteljstvo hočejo izriniti iz pragmatike. »Narodna Prosveta« nam prinaša v 48. številki senzacijonalno vest. s katero se je čez noč izpremen;l položaj in ki nam grgzi potisniti naš boj za materijalna prava v nedogledu o bodočnost, na škodo našemu kulturnemu stremljenju in delovanju. Ko so učiteljski zastopniki došli po informacije k referentu o službeni pra- gmatiki v zakonodajnem odboru, dr. Drag. Kojiču, jim je isti izjavil da ta zakon ne vsebuje učiteljskih plač in da na podlagi tega v mater ialnem oz'ru nima učiteljstvo od tega zakona ničesar pričakovati. Na to iznenadljivo vest je šel takoj v imenu izvršilnega odbora UJU podpredsednik UJU g. tov. Milan Popovič k mi- nistru prosvete g. M. Trifunoviču. ki mu je izjavil: »da ta vest ni brez podlage n da v ;stini v klubu radikalne večine in pri izvestnem številu članov vlade obstoji mišljenje da nai pragmatika ne vsebuje rešitve učiteljskega materiialnega vprašanja. Izvestno števlo narodnih poslancev in članov vlade hoče da naj zakon o državnih uradnikih obsega samo norm^ in osnovna načela, nai bo nekake vrsti ustava, na podlagi česar se regulira nravni poležai uredništva '¡n daje d rek-tivo za reeuliranie materiialneea položaja s scedialnimi zakoni. V slučaju da to na-ziranie zmaga, bodo plače učiteljstva. ka-ker profesorjev, sodnikov in častnikov, reguhranp s posebnimi zakoni. G. nt ui-ster ie takoj izjavil, da on osebno stoji na stališču, da ie z ozirom na težki materi-ialni položai uradn štva trsba takoj enotno rešiti uradniški zakon in ne prenesti rešitve na zakone, k; so komaj predvideni. iHočfSno ie izjavil da stoji na tem stališču tudi predsednik vlade g. Paš 5 tn večina članov vlade. istočasno se ie zaznalo, da je gu¿o. minister 'inane izjavil da na takoisn.ii coviía-Me dnevnic kar bi jmv-- ■"> uradrnšH u možnost za vstraianMjok» ▼?• alizovanja uradniškega zakorfh' m ■ biti -vcxvora dokler ss ne siytyme; zak' n o neposrednih davkJli v 'd laganje feTtve našega' mi_____.... neirá vprašahia it a'tiči teljstvo nesnn-»entirtvo. ¡.'očim so zakoni o vojski, sodnikih' hi" profesorjih že pripravljeni in izdelani se na noseben zakon o učiteljstvu ni niti mislilo. Od oragmatike bi torej imeli samo to. da nam poslabšuje naš nravni položaj nam jemlje stalnost itd. — o čemer smo že zadnjič govorili. Predsednik UJU tov. Milutin Stan-kovič se v Narodni Prosveti odločno zavzema za naša nrava in argumentira naše zahteve. Naše poverjeništvo se je obrnilo na naš osrednii odbor UJU v Beograd no nadaljna situacijska poročila ki naj i h oreime do ookraiinske skupščine. _-k. 0 učiteljski izobrazbi. (Konec.) S tega vidika, domnevam, je tudi napisal dr. Rapé svojo razpravo »Učitelj in univerzitetna izobrazba« in baš zato je po mojem mnenju svoi namen zgrešila in ni bistveno pripomogla k razjasnjenju problema. Imel sem občutek, da je napisana za ljudi ki v svoji naivnosti in neresnosti nekai zahtevajo česar ne ooznaio in ki iih je treba poučiti, češ. deca bodi pametna. to ni zate. Zato sem avtorju ta članek naravnost zameril, ker vem da bi bil lahko napisal nekaj tehtneišega in ker sem prepričan, da je vsa argumentacija zavestno prikroiena čitateljem z ozkim obzorjem. Za resne ljudi, in samo do takih bi se smel avtor obračati stoji, da le naš oostulat opravičen le v toliko, v kolikor govorijo zanj stvarne potrebe učiteljskega poklicnega de'a v širokem smislu. kakor ga danes pojmujemo in ž njim stoji in pade naš postulat. Te naše stvarne razloge bi moral avtor poznati, preden se ie lotil zadeve. Ce mu — recimo po naši krivdi — niso znani, na bi "se moral ozirati na one. ki so iih drugod iznesli v podkrepitev enakih ali sličnih zahtev. Tako pa vsa niegova argumentacija po mojem mnenju ne zadene b.stva spormh vprašanj in ni pripravno izhodišče za plodno debato. Dozdeva se mi. da smo se lat ni stvari na čisto napačnem koncu m bo zato treba zgubiti marsikatero nepotrebno besedo. Ker ima osnovna šola baie nalogo podati nekako enciklopedično znanje, sk.epa avtor, da mora tudi učitelj razpolagati z enciklopedičnim znanjem, ki mu ga ne more nuditi univerza ampak le učiteljišče. Ne jemljem izraza »enciklopedično« prenatančno. a kljub temu ne morem avtorju prihraniti očitka, da zagovarja nekai kar ie na las podobno goiemu didaktičnemu materializmu. ki ie v pedagoškem svetu že zdavnaj premagana stvar. Mislim, da čuti avtor sam šibkost tega svojega argumenta, zato si prihranim polemiko in navajam samo en stavek iz dr. Ozvaldove razprave v 5. številki »Socialne Misli«, ki je v svoji pregnanci nedosegljiv in velja za elementarni razred ravno tako kot za univerzo: »N a j -dragocenejši dar. ki ga učenec prejme ^^upjih učitelj;/ v ihf m k . ni ta tla v in j. s t lani č • m v e č pozi t i v n e g a z n a-!n i a . ampak. U a m u pokažem solidno :) ot, kako je m o c o č e priti do znanja in da ga na-u č i m s n m o s ti 11 o n o s t o o a t i.« ." ■'--.-Za"Tak pouk pa ne bo učitelja nikdar usoosabijal študij, ki sam greši proti temu načelu. Kot glavno vrlino akademskega študiia smatram baš to. da dijake navaja k samostojnemu delu in mu pokaže pota in sredstva k nadaljnji izobrazbi. Na temeljit študij vseh medmetov ki st> za učitelja pomembni, seve ni misliti. Pretirana na ni naša zahteva, dasi mogoče sporna da naj vsak učitelj vsaj en predmet.ki je vzvezi z njegovim poklicnim delom, temeljito študira, da spozna metode znanstvenega dela, da spozna, kai ie nrava znanost in se tako najuspešneje zavaruje proti domišljavosti površnih vseznalcev. Brez-dvomno obstoja vprašanie. ali ie pri skrajšani študijski dobi tak studii sploh možen in iz ozirov na obširno področje učiteljskega študija umesten. Tu se lahko sklicujemo na univerzitetne profesorje, ki zagovarjajo tak študij in ga smatrajo ori ekonomični uporabi časa za uspešnega. Da ie temeljit znanstven študij številnih oredmetov nemogoča stvar to ie tako iasno. kakor ie iasno da tkzv. splošna izobrazba srednie šole nudi le elemente znanosti in samo osnovo za nadaljnji študij. Vprašanje notranje uredbe akademske i n š t i t u c i j e . ki nai bi prevzela poklicno izobraževanje liudskošolskega in meščanskošolskega učiteljstva. puščam nalašč odprto ker v okviru tega članka ne morem o njej temeljiteje razpravljati. Kai nam univerza lahko nudi in česa nam ne more r.uditi. to so povedali razni univerzitetni nrofesorii v lepih študijah i'i člankih kakoi ie sploh značilno da je našlo nemško učiteljstvo med njimi in med profesorji na učiteljskih seminarjih najtehtnejše zagovornike svojih zahtev po visokošolski izobrazbi. Zakaj si želimo v znanstvenih predmetih svojega poklicnega študija univerzitetne profesorje kotsučitelie. to zelo do- bro vemo, tako dobro, kot smo prepričani, da bi za eno samo samostojno učiteljsko akademijo s težavo našli v celi Sloveniji dovolj pravili strokovnjakov za vse one predmete, ki so za bodočega narodovega učitelja in vzgojitelja važni. V svojem odgovoru v »Učiteljskem Tovarišu« citira avtor kot razlog za nadaljuj obstoj učiteljišča odstavek iz svoje razprave kjer poudarja da potrebuje praktični učitelj sintezo teorije in prakse že ob svoiem študiju. Dr. Rape razlikuje med učitelii-praktiki in znanstveniki-te-oretiki. Temu razlikovanju ni ugovarjati, k večjemu da pripomnimo, da je v gotovem pogledu uvrstiti med učitelje-praktike tudi srednješolske profesorje in tudi visokošolske učitelje onih ved. ki jih imenujemo uporabne. Da ie treba učitelju za njegovo praktično delo tudi praktične izobrazbe to sooznanie naj bi postalo tako splošno da se ne bi omejevalo le na ljudskošolsko učitelistvo. Ena naših kardinalnih zahtev glede reforme učiteljske izobrazbe . k i sem jo že omenil, pa je, da se loči splošna izobrazba od poklicne izobrazbe (v ožjem pomenu besede). Vprašanje obstoja edino to. katera relativna zrelost je potrebna pri dijaku, da postane sposoben za resen pedagoški študij. Naše mnenje je. da vsaj ista zrelost, ki se zahteva za visokošolski študij v o b č e. Pri poklicnem študiju (v ožjem pomenu besede) ie združitev teoriie In prakse samoobsebi umevna stvar. Kar pa piše dr Rape o dveletnem seminarskem študiju po dovršenem učiteljišču, ki nai bi bil, ako sem ga prav razumel, zgoli praktičnega značaja zbuja nehote spomine na učiteljske seminarje v Nemčiji, ki so jih tam s sprejetjem ustave 1919. leta nesli k pogrebu in ki lih menda mi ne bomo zbujali k življenju. Važno v dr. Rapetovih izvajaniih se mi zdi da povdarja potrebo podaljšanja učiteljske študijske dobe in to kakor se da sklepati, najmani za dve leti. To mi daie upanje da se orej ali slej zedinimo t glavnih točkah. Ako se podaljša seda-nia študijska doba tudi le za dve leti in ako uvažuiemo da se danes zahteva za vstop v prvi letnik učiteljišča abšolvira-nie nižjih razredov srednie šole ali meščanske šole. potem res ne uvide vam. za-kai se ne bi odpravila .učiteljišča in bi se splošna izobrazba učiteljskega naraščala poverila srednjim šolam. Seve si vse to mislimo v zvezi z gotovimi reformami našega šolstva, ki jih smatramo iz socialnih razlogov kot neizogibne. Mislim da so mi ugovori precej znani. O teh in o razlogih zakaj smo proti učiteljiščem se še pomenimo. Da ost ni naperjena proti učitelistvu na učiteljiščih, se razume Eno le bi novdaril že na tem mestu: Mi hočemo ven iz seda-n i e izolacije učiteljskega študi i a.brezpogojno ven ker vsi ugovori, ki smo jih s 1 i š a -' i. ne morejo omaiati našega prepričanja o k varljivost» te izolacije, ki zabranjuje, da bi se naš dijaški naraščaj spoznal z drugim in navezal ž n j i m osebne stike, da bi se zanimanje za vprašanja v z -g o j s t v a razumevanje za naše delo r a z n e s.o v širše kroge, da bi spoznanje postalo s p 1 osno, da pi e d a g o g i k la ni stvar, ki briga i e š o 1 ni k e , a m p a k da je obče narodna zadeva. Ze iz tega razloga se tudi ne moremo navdušiti za učiteljsko akademijo, ki bi ostala brez ožjih vezi z ftniverzo in njenimi slušatelji. V ko.ikor zahtevajo stvarne potrebe bodočega poklica, naj se študij za razne skupine učiteljstva dile-rencira. pa tudi ne več. Niso socialne razlike med učiteljstvom raznih šolskih kategorij, ki nas pečejo — v t eni o z i r u nas danes socialna beda. v kateri živimo v s i v k u p . b o 1 j zbližuje kot vse drugo — a vso važnost polagamo na duhovno z b 1 i ž a n j e , ki i e pogoj za uspešno skupno delo na ši ro -ki ledini narodnega v z g o J -s t v a. H koncu še opozarja'dr. Rape kratko na praktično nemožnost univerzitetnega, študija ljudskošolskega učiteljstva. Ker ima v mislih pač reden fakultetni študij na filozofski fakulteti, na katerega menda nihče pri nas ne misli, se ne bom na tem mestu pečal s praktičnimi težkočami in pomisleki ki se navajalo proti naši zahtevi. Treba bo o njih itak še obširneje spregovoriti. Lahko, da ima dr. Rane pripravljene še vse druge, tehtnejše razloge proti našemu oostulatu. Dobrodošli nam bodo, ker nam bodo dali priliko, da sporne točke boli osvetlimo. Če nas na loči edino to kar ie povedal potem ne bo preveč težko da se spričo odkritih simpatij ki iih goii za liudskošolsko učitelistvo. zedinimo v vseh bistvenih vorašaniih reforme učite^ske izobrazbe. - R. M. Ferijalni Savez učiteljstva —f Vsem učiteljsk m eodružn eam F. Saveza ter vsem okrajnim učiteljskim društvom v Sloveniji. V slogi ie moč! Ako smo pričeli, vztrajajmo in dokončaj-mo! Iz skromnega februarskega početka nas ie danes že n nogo učiteljskih ferijal-cev in bo nas in mora nas biti še več, mnogo^ Več Okrajna učiteljska društva, ki še nimaio svojih P. F. S. naj jih čimprej ustanove. Nai ne bo v Slo v eni i i učiteljskega društva brez P. F. S. In član F. S. nai bo vsak učitelj-ica. če ne potujoč pa vsaj reden, podporen. S tem pomagamo sveti stvari sebi in potomstvu. Naj nam ne bo za tist h borih par dinar-iev! Le z veliko in močno organizacijo zamoremo doseči po čemur stremimo,-i Mogoče, da letošnje počitnice ne bo še vse tako kot bi rad', a ne omahujmo. ne ustrašmo se, ne zabavliajmo! Vztrajajmo in spet vztraiaimo — uspeh ne more izostati! Vsak začetek ie težak. Že o Binkošt;h na IV. pokrajinskem zboru F. S. v Ljubljani so mi zagotoviii. da imamo obliublieno da bomo smeli učl- tclj in profesorji potovati letos na »DaC-ke legitimacije«. Stvar sicer še ni pismeno rešena, kot ie razvidno iz X. okr. pokr. pov. F. S. v zadnjem »Tovarišu«, upajmo pa. da bo rešeno v nekai dneh. Tudi jaz sem že podrezal pri Centrali, menda nam bodo kmalu kaj izdrezali. »Dačke legitimacije« izpolnite na str. 2.. na str. 3. prilepite fotografijo ki vam io žigosa šolsko vodstvo ki potrdi tudi 2. stran z žigom in podpisom šolskega voditelja. Strani 4.-8. pustite neizpolnjene izpolnite pa str 9.. kjer stoji, da potujete »radi upoznavanja i oroučavanja države«. Ta in vse naslednje strani Vam služijo v potovalne svrhe. Napišite progo potovanja šolski voditeli vam »Objavo« s podpisom in šolskim žigom potrdi in potem morete skupno s člansko legitimacijo F. S. potovati s četrtinsko vožnjo v smislu rešenia M. S. br. 2101 od 2. marca 1922 v grupi od najmanj 5 oseb. kot stoji tiskano v »Dački legitimaciji« od str. 9. do str. 17. spodai. Upati pa je da železniške oblasti ne bodo tako rigorozne napram učitelistvu. da bi zahtevalo ravno natanko imenovano število potnikov ki ie za feriialce ne samo neugodno, temveč tudi silno nepraktično in nesmiselno. Pomislimo samo če pride v isti krai (recimo v Saraievo) v istem dnevu deset fe-riialnih gruo s predpisanimi 5 osebami, kje naj teh 50 ljudi prenoči? In če re-flektiraio na hrano, kdo iih prehrani?! In če se pri dobrotnikih F. S. to v važnejših mestih dan za dnem ponavlja, se mora ubiti vse simpatije do F. S. Gotovo uvidijo tudi merodaini krogi to in bomc že na letošnjem III. kongresu dosegli da bomo — če ne že te počitnice (od kongresa [17. julija].dalje), pa vsaj prihodnje počitnice potovali posamezno ali največ no dva! Zato pa vztraiajmo. tovariši! O velikih počitnicah se bodo oglašali pri yas ferijalci iz vseh delov države. Obnašali se bodo točno drugi mani točno. Ker ti zadnji F. S. le škodiio in so mu tudi že mnogo škodili zato ie osobito naša naloga da na take ljudi pazimo in preprečimo. da bi se v bodoče to še moglo ponoviti. Pa če od 5000 potujočih ferijal-cev ostane le še 2500 poštenih ferijalcev, ie to bolje za našo organizacijo, kot pa nepregledna masa razbrzdancev. nasilnežev in nehvaležnežev. Koliko taki nespodobni feriialci F. S. škodijo glejte samo 4. številko »Glasnika Fer. Saveza, ki je izšel pred oar dnevi. Tudi pri nas imamo iz prejšniih let slabe izkušnje. Vsakemu ferijalcu ki pride in se oglasi pri vašem lokalnem odboru ali pri dobrotniku samem (kjer ni lokalnega odbora). vzemite »Popis fer. olakšic«, ki ga mora imeti vsak potujoči član F. S. Vrnete mu »Popis« šele. ko vas ali (pri loka'nem odboru) dotični krai zapusti. Vrnete mu ga oa le ako se je obnašal spodobno, skromno in ni napravil nikake škode, da bi io povrnil. V nasprotnem slučaju mu »Popis« oridržite ter ga pošljite naravnost na »Glavno Povereništvo F. S. Beograd. II. begr. gimn.«. Tam bo tak nevreden član v evidenci in ne bo nikdar več mogel postati član F. S. Tudi meni ga prijavite radi večje evidence. Le tako bomo mogli iztrebiti plevel, ki ie kot povsod tudi tu. Obvestite o tem tudi dobrotnike F. S. v vašem kraju! Kot zgoraj omenjeno: vsak potujoči član in o r a imeti poleg članske izkaznice in »Dačke legitimacije« (za četrtinsko vožnjo) še »Popis fer. olakšic«. Brez tega »Popisa« nima pravice na fe-rijalne ugodnosti. Vse učit. P. F. S. prosim da mi takoj sporoče 1. ime s v o j e P. F. S.. 2. datum ustanovitve. 3. odbor in 4. število članov. Tudi one P. F. S., ki se še ustanove, naj store isto. Vsaka P. F. S. ki se ustanavlja, naj se mi javi. Obrne nai se tudi direktno na Glavno Poverjeništvo Fer. Saveza Beograd. II. begr. gimn.. da jim ista pošlje vse potrebno. Naroča se dosedai vse pri Glavnem Poverjeništvu in plačuje tudi njemu. N i k d o naj ne pozabi na obojno prijavo ker imamo sicer dvoino delo in površno evidenco. Vse učit P. F. S. tudi prosim, da mi javilo obenem še delegata za III. kongres F; S. Stopili bomo v zvezo radi skupnega potovanja v Beograd in skupnega nastopa. Ako ima kdo kak predlog glede premene pravil v svrho prilagoditve učiteljskim ferijalcem. nai ini isto pošlje, da podvzamem skupno s Pokrajinskim Poverieništvoin in odborom za oromeno pravil smernic^ za enoten nastop v Beogradu. Na kongres oa naj vsaka naša P. F. S. gotovo pošlje svojega delegata, da bomo ne le častno, ampak tudi stvarno dobro zastopani in čim največ dosegli v nrospeh te orepotrebne organizacije. ♦ Če komu še ni kaj jasno bo našel v X. okr. pokr. pov. F. S. v prejšnjem »Tovarišu«. če na notrebuie kdo še informacij. nai se obrne name ali na g. nokr. pov.. ustregla bova rade.volje, vsai gre za sveto našo stvar! Le znamko za odgovor si | izpros'm! Ponovno opozarjam okraina učitelj-! ska društva oshivaite P. F. S. organizirajte učitelistvo v to za nas toli važno organizacijo. P. F. S. na cvetite se širite in ne omahuite ob najmanjši nepriliki, vztrajajte! Vztrajali borno vsi in najka-sneie ob letu nas bo kronal doseženi cilj. Ferijalni oozdrav- Pirnat Viktor. zastopnik učit. P. F. S. -f Članom CXLI. P. F. S. pri okrajnem učiteljskem društvu v Novem mestu. Centrala F. S. mi je obljubila poslati »Popis fer olakšic« do 1. julija. Tovariši m tovarišice. ki ste ga naročili (plačali ste zanj 5 Din), pridite ali pošliite (s pooblastilom!) ponj po 1. juliju na moie stanovanje v Kandiji ori Novem mestu. Kdor ga želi dobiti po pošti nai mi oošlie primerno frankirano kuverto. Pripominjam, da bom doma samo do 12. iuliia. O vsem drugem glejte nrejšnii članek! — Pira^t. Trgovsko-obrtno in kmetijsko , šolstvo. —t Vajeniški oddelek, ki je zbudil na lanski Pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru splošno pozornost in odobra* vanje, bo imel tudi na letošnji »Indu« strijsko=obrtno vzorčni izložbi« svoj poseben prostor. Pozivamo učiteljstvo, da porabi priliko in se udeleži razstave. Pripomnimo, da je ta oddelek mojstrom popolnoma brezplačno na razpolago. — Podrobnejša navodila daje odbor v Ma* riboru, Aleksandrova cesta, 22. LISTEK. BOGDAN JURANČIČ: Učitelj nove dobe. V zadnjem odgovoru na drugo kritiko je podal g. Zgeč temeljno izhodišče za razmotrivanje in izsledovanje naših pedagoških vprašanj s posebnim ozirom vzgoie najširših narodnih plasti. Bojim se kakor kaže da bi se v bodočnosti razdelili v dva tabora — »stari in mladi«. Umevno da bi ta razkol mnogo oviral pri napredku, v glavnem pa pokazal našo nezrelost in omejenost. Zdi se mi potrebno da si povemo odkrito besedo o nalogah učitelja v novi dobi ter že sedaj poskrbimo za nekak most. da nas ne raz-druži navadna besedna igra in podpre vse kar tvori našo življensko in intelektualno moč. To kar imenujemo mi dandanes vojna psihoza, ne odgovarja popolnoma resnici ampak bliskovitemu razvoju vsega človeštva z ozirom na nieeovo mišljenie in stremljenje Vajeni nismo tako velikih skokov tudi zgodovina se s podobnimi ne more ponašati. Vidimo tudi skoke razvoja v preteklosti, a se nanašaio v prvi vrsti le na posameznike: sedai pa lahko smelo trdim, da ie isto zadelo široke na- rodne plasti. Tiste pridobitve, ki so oblikovale predvojnega človeka odpovedujejo nadaljno službo, človeku se zdi vse tuje. njegova duša hrepeni po novih vzorih, novih možnostih, ki gd oblikujejo. Isti pojav čutimo tudi v pedagogiki. eSdaj oa pomislimo kolik skok v razvoju je napravil naš mili slovenski narod. Široke plasti naroda pojmujejo svobodo nacijonalno misel, sploh politično in kulturno življenje čisto drugače kot v predvojnem času. Računati ie treba sedaj z življenjsko moči o naroda. Duša ie bi.a prej vajena že od pamtiveka suženjstva. Sedaj se ie prosto razmahnila, tu oa tam se komai zaveda svoie prostosti ter tava in blodi neokretno, kakor tista ptica ki se ie narodila v kletki in v poznejših letih zletela v svobodno naravo. To je resnica, katera ie tudi umljiva. moramo io priznati brez boječnosti in polagati nanio veliko važnost. Vzgoja, ki noprej ni bila pravična, ki pravzaprav nI bila vzgoja ker nas ie vzgajala v laži in zaslepljenosti, mora dati enkrat slovo. Moramo si ustvariti drugo smer katera bo upoštevala svobodo našega ljudstva. Bati se ie tukaj, da preide omenjena smer vzgoje na temelj nezdravega patriotizma. kateri nas potem dela zopet sužnje. sužnie lastne nacionalne strasti. Naše oko mora bit; prosto naša narodna duša mora poleteti svobodna v svet. To pa bo možno takrat, ko bo naša etična nacionalna in politična vzgoja temeljila na pravi etični internacionalni in človečanski ideji. Tu mora biti izhodišče naše vzgoje, potem bo prava vzgoja-religija. katero hoče prinesti našemu narodu učitelj nove dobe. Dati hoče dušam širokih plasti tiste kali da se nekoč v zreleiši dbbi izkristalizira prosto sam iz duše nazor naroda. to ie tisto iz česar izhaja njegovo stremljenje in mišljenie in na kar se nasloni v času razdvojenosti in življensko bojev. V glavnem sem podal, kar hoče učitelj nove dobe. ki hoče rešiti svojo nalogo deloma v osnovni šoli. nadaljevati oa pozneje v pravi ljudski univerzi. Mogoče poreče kdo. da moj učitelj biva v oblakih fantazije, v vesoljstvu idealov. Ze v naprej ugovarjam. Omenjeni izhaia iz realnega narodnega živije-nia. prepojen ie s pravo narodno idejo, pozna narodove bolečine in njegove potrebe. V njem ie moč. s katero hoče pomagati dvigniti ves narod, pokazati mu pot do tiste zarie. katere še človeške oči niso bile vredne videti, zario popolnosti. Sedai oa nastane vprašanje kdai bo uči teli nove dobe nastopil. Po mojem mnenju je že vstal. Vidi se v našem pedagoškem življenju, da si ie nabral vzorov. s katerimi se ie vrnil k narodu, katerega sedai študira in gleda v niegovo notranjost. Doba. takozvane »učiteljske i otine«. se deloma že poslavlja od nas. Za nio nastopa doba učitelja-uinetnika kateri se ne naslaia samo ob vzornih učnih slikah in formalnih stopnjah, ampak se poglablja v narodne probleme vzgojstva ter si nabira vzorov da z njimi oblikuje in ustvarja značaj v narodu. Smelo trdim, da bo prišla doba ko si bodo učitelji-umetniki priborili popolno veliavo ko ne bo oo naših šolah več sužnjenia najmlajših duš z različnimi plitvimi dresurami in »šolmajstrskimi« taktikami. kar smo morali nekdaj čutiti sami. Prišla bo doba in morala bo priti, ko postanejo takozvane reformistične ideie — reformistična dejanja! Merodajno bo samo. kai in kako delaš in ne samo kaj govoriš. Da ustvarimo pedagogiko našega naroda in nravi tip narodnega učitelja so poklicani razen tistih ki so že 32 let učitelji. tudi oni. ki hočejo resno delati, se čutijo sposobne in soodgovorne na našem pedagoškem polju. Ne smemo biti ozkosrčni, ker vzgojno polje našega naroda je obširno in neobdelano in dosti plugov ie potrebno, da ga oreorjeio. Odkloniti ne smemo niti močnih in sposobnih rjavih plugov, ker se bodo pri ogromnem delu gotovo čisto obrusili ln ugladili Delovanje okrajnih društev Poverjeništva UJU v Ljubljani. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v četrtek, dne 19. aprila 1923 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah ob udeležbi 45 članov in članic. Otvoritev. Tovariš predsednik Tomo Petrovec ¡je pozdravil navzoče, otvoril zborovanje ter čestital tovarišem in to-varišicam. ki so bili ori zadnjih imenovanjih defenitivno nameščeni. Nato je prebral poslovilni pismi tovarišev Vladimir-ja Rož ar j a in Avgusta Ferjana. Nato so se prečitali došli dopisi. Organizacija javnih nameščencev. Navzoče učiteljstvo ie predlagalo kot zastopnika kamniškega učiteljskega društva v krajevno organizacijo javnih nameščencev in upokojencev v Kamniku tovariša Julija Cenčiča za njegovega namestnika Cirila Rakovca. Predavanje. Druga točka dnevnega reda je bilo predavanje tovariša Cirila Petrovca »Protestantovska doba in njeno šolstvo v Sloveniji«. Za svoje vrlo zanimivo predavanje ie žel tovariš Ciril Pe-trovec obilo odobravanja in zahvale. Fcrijaln Savez, Nadalje je poročala o »Ferijalnem Savezu« tovarišica Marica Salaba. Uradna učiteljska konferenca. Gospod nadzornik Kante je naznanil, da letos ne bo uradne učiteljske konference. Predlogi Kamniško učiteljsko društvo pošlje okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku sledeči predlog: »Učiteljsko društvo kamnjiškga okraja« predlaga., da vse potrebščine, ki iih rabi učiteljstvo pri pouku in sicer svinčnike, peresa papir. radirke, pivnike, razredne učne knjige strune za gosli. gobe. kredo, ročne zapisnike, črnilo rdečilo itd., kupi kra.ini šolski svet. Sklep. Prihodnje zborovanje bo maja meseca v Jaršah. -f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo dne 21. aprila t. 1. ob 10. v osnovni šoli na Zidanem mostu z običajnim vzporedom. Kljub slabemu vremenu ie posedlo zborovanje nadpolovična večina članstva. Kot navadno so se tudi tokrat odzvali skoraj polnoštevilno člani iz hribov in najodda-ljenejših krajev železnice kot n. pr. Raz-bor Hinina. Jurklošter. Št. Lenart in Sv. Miklavž. Vsa čast in priznanje Vam zavedni tovariši Nai bi Vaša stanovska zavednost v zdramila tudi ono članstvo, ki se dosledno blesti s svojo — odsotnostjo pri društvenih zborovanjih. Otvoritev zborovanja. Po pozdravu tov. predsednika navzočim, se isti poslovi imenom društva od več članov in članic. ki so vsled odhoda zapustili naše društvo. Vso srečo zadovoljnost na no-v"n mestih, v novih življenskih razmerah! Dopisi. Brošuri ce »Stanovsko s.t r oik o v n'e> organizacije« se razprodajo navzočemu članstvu. Izvrši se popis članov »Slov. Šol. Mati-c e«. Prečita in odobri se »Spomenica o najnujnejših materij e 11, o pravnih zahtevah slov. učite 1 i s t v a«. Po temeljitem izvajanju tov. Lebra glede izvolitve poročevalca o stanju šol. vrtov, se tozadevna volitev od godi za toliko časa, da bo za istega predvidena tudi primerna remuneracija. kot povračilo troškov, ki so s to funkcijo nedvomno zvezani. Društveno razsodišče. V istega se izvolijo za prihodnjo dobo tov.: Gnus, Bučar. Vesnerjeva in Zenkovičeva. Ferijalni Savez. Ustanovi se podružnica »Ferijalnega Saveza« za naš okraj. Vsa tozadevna pojasnila daje tov. Lojze Hofbauer. Delegatom za letošnio pokrajinsko ¡skupščino-v Ptuju se izvolita tov. Kern in Kernova. Za glavno skupščino UJU pa tov. Lebar in Sušnik. Predavanje. Tov. Vitko Jurko je nato predaval o delovanju učiteljskih društev in poteku niih zborovanj. Tov. predsednik se mu zahvali imenom društva za trud. ki ga je imel s temeljitim opisovanjem življenja naših zborovani. Slučajnosti Ko se sklene še enkratno zborovanje v tekočem letu, kjer naj bi nikogar ne manjkalo komur ie blagor učiteljskega stanu pri srcu sklene tov. predsednik dobro uspelo zborovanje. -f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ. Dne 4. aprila 1923 se je vršilo po inicijativi g. okr. š. nadz. .1 Novaka zborovanje vsega učiteljskega okraja v Kočevju. Namen skupnega zborovanja so bile volitve okrajnega poročevalca za šol. vrtove in ustanovitev podružnice Ferijalnega Saveza za Kočevski okraj Zborovanje je bilo jako mnogobrojno obiskano, in se je vršilo v poslopju osnovne šole. Za predsednika je bil soglasno izvoljen sklicatelj g. nadz. -I Novak ki je tudi ves čas sam vodil zborovanje. Po daljši in stvarni debati je učiteljstvo sklenilo: Da idejo samo pozdravlja, a v teh težkih gmotnih razmerah ne voli nikogar poročevalcem, ker bi povzročili izvoljencu samo veliko materi-jalno škodo, brez kakega posebnega dobička, za razvoj šol. vrtov. Za to nadzorstvo naj za enkrat zadostuje nadzorovanje okr. šol. nadzornikov. Za tem je predlagal tov. Mrovlje o pomenu Ferijalnega Saveza za učiteljstvo in je bila obenem ustanovljena podružnica Fer. Saveza za Kočevski okraj. Vršil se je takoj ustanovni občni zbor in» bil izvoljen odbor s predsednikom tov. Mrovljetom. Na zborovanju so bile sprejete resolucije glede izboljšania gmotnega položaja in sprejetja pragmatike enake resolucijam — Ljubljanskega uč. dr. od 14. marca 1923, s pripombo, da se naj zvišajo prejemki za 150%. Ravnotako so bile sprejete resolucije glede izplačila enkratnega nabavnega prispevka, glede prispevkov in gleda izenačenja draginjskih doklad poročenih učiteljic •j neomoženiini. Učiteljice žen. roč. del in šolske vrtnarice naj bodo uvrščene v njihovi izobrazbi pripadajočo kategorijo učiteljstva, (kar jim je že poprejšnja pokr. vlada za Slovenijo priznala) in naj prejemajo temu odgovarjajoče dohodke. Njihova sedanja uvrstitev je očitno poniževanje stanu. Tudi glede odloka v vsakemesečnem poročanju o delovanju učitelja zunaj šole, so se zbo-rovalci izrazili proti. Vse navedene resolucije so bile sprejete od vsega učiteljstva. Nato zaključi g. nadaornik .1. Novak lepo uspelo zborovanje, katerega se je udeležil tudi g. okr. glavar Ogrin. + OBČNI ZBOR KOČEVSKEGA OKRAJN. UČIT. DRUŠTVA. Takoj po skupnem zborovanju, se je vršil občni zbor okr. uč. društva. Navzočih je bilo 36 članov. Društveni iunkcijonarji so podali svoja poročila, ki so bila z odobravanjem vzeta na znanje. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen dosedanji odbor, z malo izpremembo. Odbor je sestavljen: Ravnatelj A. Mervič — predsednik, naduč. Trost Mirko podpr. Anica Sedej blagaj-ničarka, Završnik Alfonz tajnik, Mirko Kovač pevovodja, Ločnikar Fr., Betriani Dore, Rupnik Fr. odborniki. SI. Zupančičeva, Ema Somrakova in Jaklič Jože namestniki. Kot delegata na skupščino v Ptuj gresta: ravn. Mervič A. in š. v. Ločnikar Fr.. Volitve so pokazale, da uživa odbor vsestransko zaupanje, kar mu je porok za uspešno delovanje \ bodoče. Članarina je določena za 1. 1923 na 100 Din. Šolski voditelji naj pobirajo članarino mesečno, radi lažjega vplačila. Položnice se dobe pri društvu. Zaostalo članarino, prosimo radi reda takoj poravnati. Prihodnje zborovanje se vrši prvo soboto v juniju, morda pri Sv. Gregorju. Po zborovanju se je vršil prijateljski sestanek, katerega se pa ni udeležil nobeden nemških učiteljev. 4 PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoje zborovanje dne 12. aprila 1923 v ptujski »Mladiki«. Podpredsednik Lešnk vodi zborovanje. Spominja se umrlega tov. Weinharta. Članstvo zakliče pokojniku trikratni »Slava«. Društvo je poslalo čestitko tov. Gnusu k njegovi. 601etnici. — Podčrtuje še enkrat že znani »svoji k svojim«. Predavanje. Tov. Martine ie referiral o temi: Marija Monte Sori. Predavatelj izhaja iz vzgoje staršev, ki dajo otroku življenje. Nadalje govori o problemu dečje vzgoje od 3.—7. leta in metodi, ki sloni na treh temeljih: gojitev mišičnega sistema, čuta in govora. Predavatelj obljubi nadaljevanje o velikih idejah »ljubiteljice dece vsega človeštva« Marije Monte Sori. Tov. Jurančič je referiral o temi: »Svetovni mir in vzgoja«. V začetku oriše vzroke in grozote svetovne vojne. Izhod iz ponižujočih človeških ego-ističnih bojev ie iskati v vzgoji. Potrebno ie razumevanje prave nacionalne, državljanske in človečanske ideje. Na podlagi teb razmotrivanj si predavatelj dovoli sledeči predlog: Naše učit. društvo naj izdela načrt kako b' UJU stopilo v stik z učit. org. Ital je reo. Avstrije v svrho rešitve perečega vprašanja vzeoie našega ljudstva na njihovem teritor ju ter ga naj podpre « tozadevnim referatom in predlaga na pokrajinski ali državni skupšč'iii UJU. Predlog pa vsled pričakovane neiz-vedliivosti ni bil sprejet. Slučajnosti: Tov. Lešnik priporoča, da naj tovarišice agitirajo med ženstvom na deželi za »Kolo jugoslov. sester«. Prihodnje zborovanje bo v prvi polovici junija. -*—čič. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je zborovalo dne 24. aprila t. 1. v deški meščanski šoli. Novoizvoljeni predsednik tov. Kle-menčič otvori zborovanje in se v prisrčnih besedah zalivali dosedanjemu predsedniku tov. 1 omažiču za njegovo požrtvovalno delo. ki ga ie posvečal društvu. Bil ie našemu društvu izvrsten voditelj ki je s svojim odločnim nastopom ščitil naše učiteljstvo kjer in kadar ie bilo potrebno. Topli zahvali predsednika so se zborovalci pridružili z burnim aplavzom. Tov. Tomažič pojasni še enkrat. da ie bil orimoran odložiti predsedniško mesto radi preobilega dela in obljubi. da hoče še dalje ostati zvest sodelavec v društvu. Nato se tov. predsednik spomni umrle tovarišice Jone Stepec, v kateri smo izgubili drago tovarišico in izvrstno in plemenito učiteljico. Bodi ji žemljica lahka! Sledi čitanie došlih don'áov. 1. Dopis urednika »Učit. Tovariša«. 2. Društvo ie sprejelo 118 izvodov stanovske knjižice. 3. Dopis glede stanarine poročenih učiteljic. Stanarina je dovoljena. 4. Dopis višje pedagoške šole v Zagrebu. glede izleta slušateljev v Maribor. Izvoli se odsek, ki preskrbi prenočišča. Tov Šegula Dojasni važnost »Fer. Saveza« za učiteljstvo. prečita dopis »Učit podružnice fer. saveza v Ljubljani« in seznani zborovalce z glavnimi točkami društvenih pravil. Za pristop se prijavi 23 članov(-ic). Po zborovanju se je sestavil za to akcijo odsek. Tov Alt noroča o občnem zboru društva državnih uslužbencev in o ugodnostih ki so iih deležni člani tega društva. Vabi k pristopu, kakor tudi k pristopu društva »Uradniška samopomoč«. Tov. Tomažič. naš zastopnik v v š-iem šolskem svetu, nam ooda majhen pregled poteka zadnje seje. — Društvo se mu za zaupanje prisrčno zahvali. Ponovno se oovdaria potreba ustanovitve društvenega pevskega zbora. Tov. Kutin oredlaga. nai se vršijo zborovanja tu in tam tudi dopoldne, ker ie večina tovarišev(-ic) popoldne zaposlena. Sprejeto. Nameravani ogled vrtnarije g. Džamonije se radi slabega vremena preloži. + ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA POLIT. OKRAJ LJUTOMER se je vršilo dne 3. maja t. 1. pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Predsednik tov. Mavric otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom navzočega članstva. Posebei se spominja na šolskem. kakor društvenem delovanju vele-za^služnega tov. ravnatelja Robiča ki se zborovanja pač samo radi že visoke starosti ni mogel udeležiti. Naroča hčerki, tovarišici, da ga v imenu vsega članstva prav iskreno pozdravi ter mu tolmači srčno željo istega, da oo trudapolnem delu uživa zasluženi počitek čil in zdrav do skrajnih mej življenja. Enako pozdravlja in želi isto dobri tovarišici Wesner-jevi ki je zaprosila za upokojitev. Kot gosta pozdravlja tov. Jančič-a iz Ptuja. Tovarišu Cvetku čestita na imenovanju šolskim nadzornikom za Prekmurje. Isto-talko čestita k imenovanjem tov. Res-manu Rejcu. Koviču in tovarišici Fer-iančič-evi. Stanovske in šolske zadeve; Glede 1. zvezka »Stanovsko - strokovne knjižnice« se sklene da ie vsak član dolžan omenjeno knjižico vzeti, da bo o ustroju, delovanju in ciljih naše organizacije točno poučen. Knjižica je bila razdeljena med šolske vodie ki io imaio izročiti uči-teljstvu. Namesto tov. Cvetka je bil poročevalcem o stanju šolskih vrtov za ljutomerski šolski okraj soglasno izvoljen tov. Anton Herzog. Ker pa se od teh poročevalcev pač ne more zahtevati da bi potovali na svoje stroške, se na predlog tov. Ivanišiča sklene glede potnin stopiti v stik z okrajnima zastopoma ljutomerskim in gornjerad-gonskim. Sklene se tudi naprositi okrajni šolski svet. da izda poročevalcem zadevne legitimacije. Po stvarni debati v katero so posegli tov. Cvetko, Ivanjšič, Herzog ter Mavric se na predlog zadnieimenova-nega sklene soglasno, da se članstvo pridruži sklepom okrainih šolskih svetov ormožkega in ptujskega, glasom katerih nai bi se obdržale novovpeljane poletne počitnice, a individuelno ooroščenje naj bi se raztegnilo na dobo od 1. aprila do 31. oktobra. Za pokrajinsko skupščino sta bila izvoljena delegatom tov. Fiirst in Ceh. namestnikom tov. Zacherl in Kovačec. Za glavno skupščino -je bil izvoljen delegatom tov. Horvatič. namestnikom pa tov. Mihelič. SOletnice sosednega ormožkega učit. društva se nai naše članstvo udeležb v mnogobrojnem številu. Prečitan ie bil poziv akcijskega odbora iavnih nameščencev zadevajoč naš gmotni položaj ter ie bilo soglasno sklenjeno. da se članstvo pozivu solidarno odzove ter stopi dne 5. maia t. 1. ob U. uri dopoldne v enoumo protestno stavko. Isti dan se imajo vršiti protestna zborovanja ter sprejete resolucije nemudoma izročiti na pristojna mesta. Tov. Mavr č poroča, d^ se je v Gor. Radgoni osnovalo društvo javnih nameščencev in upokojencev, v kojega so včlanjeni vsi nameščenci ne glede na stroko in položaj. Sila ie na vrhuncu, a gotove zmage za pravično stvar je pričakovati edinole v slogi vseh trpinov. Soglasno se je sklenilo da pristopi k temu društvu vse tuokraino učiteljstvo. Sklene se na pristojnih mestih napraviti vloge v dosego polovične vožnje pri-godom stanovskih zborovani. kakor za opustitev obdavčenja šolskih prireditev izven šolskih prostorov. Za podružnico F. S. je bilo dosedaj priglašenih 27 članov. Prečitajo se pravila F. S. — Stalni odbor se izvoli po končanem zborovanju. Predavanje. Z velikim zanimaniem ie sledilo članstvo izvajanjem tov. Iv. Jančiča iz Ptuja o pouku risanja na osnovni šoli. Svoja temeljita izvajanja je ponazoroval s slikami. Podal nam je najnovejšo metodo izčrpno in obenem zanimivo. kar mu je pač pričalo vztrajanje poslušalcev kljub temu. da se ie kazalec ure pomikal že proti 16. Predavatelju se v toplih besedah zahvali predsednik ter povdarja cilje naših zborovani izmed katerih ni baš zadnji tudi ta. da se poglobimo v nove metode ter se učimo drug od drugega. Poziva zato zlasti mlajše tovariše in tovarišice, naj bi se vendarle tudi odločili za kako oredavanie. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRŠKI OKRAJ je zborovalo dne 5. maja 1923 prvič v prijaznih Radečah. Udelež-niki. ki so se pripeljali z jutranjim vlakom so doživeli prijetno iznenadenje. Tovarišica •Kolnikova jih ie pozdravila raz okrašenega balkona svojega stanovanja ter povabila vse na zajutrk k bogato obloženi mizi. — Zborovanja se je udeležilo 53 članov. Predsednik pozdravi navzoče posebej nadzornika Stiasnyja in člana trži-škega krožka. Zahvali se tov. Kolnikovi za nepričakovani, presrčni sprejem. Govori o bedi in pomanjkanju, ki tlači in mori učitelja vestno izvršujočega svoj poklic. Spominia se tov. Demšarjeve in Ranta, ki sta izstopila iz aktivne službe. Obema sotrpinoma želi. da bi dočakala boljših časov za javne nameščence in da bi še dolgo let gledala sadove svojega dela. Pozove zborovalce. da se v poča-ščenje spomina dr. Ivana Tavčarja dvignejo raz sedežev. Vabi članstvo, da se v velikem številu udeleži skupščine v Ptuju. Zahvali se tov. Zirerjevi in Va-niču za ureditev in vodstvo okrajne učiteljske knjižnice, ki se je sedaj učiteljstvo pridno poslužuje. Priporoča pristop k Samopomoči, ki šteje sedaj v našem okraju že nad 50 članov. Prosi člane, naj oošlieio nredloge k Tovanovičevemu »Programu UJU društvenemu predsedstvu ki iih bo poslalo ooverjen štvu. Predavanje. Tov. M. Šterk je predaval o zgodovini Radeč in okolice. Temeljitemu in zanimivemu predavanju ie sledil buren aplavz in zahvala predsednikova. Poročevalec o stanju šolskih vrtov. Po daljši debati se večina zborovalcev pridruži resoluciji tržiškega krožka, oziroma stalnega odbora, objavljeni v 18. številki »Tovariša«. Ker se na poziv predsednika nihče prostovoljno ne ponudi za brezplačno službo poročevalca, se volitve opuste. Ferialni Savez. Sklene se ustanoviti podružnico F S. pri prvem zborovanju v jeseni. Tovariši, ki se za zadevo zanimajo. naj se zglase pri tov. Zoru in nai ustanove pripravljalni odbor. Delegatom za pokrajinsko skupščino se izvolita Levstikova in Šterk. namestnikom pa Golob in Grilc. Predsednik Levstik določi kot svojega namestnika tov. Brezovarja. Razno. Protestira se proti pačen.iu slovenščine v učnih slikah »Predavača«. Predno višji šolski svet kaj priporoča, nai se prepriča, če je res priporočila vredno. — Sklene se. da prispeva za spominsko ploščo umrlemu tov. Klanšku vsak član 5 Din. — K zborovanju se bo odslej vabilo le potom »Tovariša«. — Prihodnje zborovanje bo v jeseni na Raki. Ogled tovaren Po zborovanju so si ogledali zborovalci še dopoldne tovarno usnja, popoldne pa papirnico. —c. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ je zborovalo 5. maja v Dobovi. Navzočih je bilo 48 članov: ostali so se deloma opravičili. Tov. predsedn k se uvodoma spominja tovarišice Vide Skalovnikove. učiteljice v Kapelah, katero ie neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine v preram grob. V znak sožalja ii zborovalci vzakli-čejo »Slava«. Poročila. Poročene učiteljice plačajo letos 40 Din članarine (20 Din pover-jeništvu in 20 Din društvu). — Kot delegata za letošnjo pokrajinsko skupščino UJU se izvolita tov. Drnovšek Fr. in To-minc Avg. (namestnika Kladnik in Peč-nik J.). — Za državno skupščino UJU pa tov. Tominc Avg. (namestnica M Štrau-sova). Za podružnico Ferijalnega Sayeza se oglasi nremalo članov, zato se ista ne more ustanoviti. Vol tev poročevalcev za šolske vrtove društvo odkloni. Predavanje. Znani strokovnjak v čebelarstvu, tov. Vadnal .ie predaval o svoiem vzornem čebelnjaku o »Čebelarstvu«. za kar se mu navzoči iskreno zahvalilo. Resolucija. Tov. Jamšek predlaga sledečo resolucijo: »Učiteljstvo brežiškega in sevniškega okraja, zbrano dne 5. maja 1923 na redni skupščini v Dobovi, opozaria v resnem trenutku slovensko napredno iavnost na nevarnost, ki preti državni vzgoji in narodnemu šolstvu ter io pozivlia. da stopi takoj v strnjenih vrstah na branik proti demagoštvu za na-ciionalne. sociialne in kulturne pridobitve. ki so jih izvoievali narodu složni, da-lekovidni in modri voditelii v težkih časih.« — Resolucija se sprejme z večino glasov. Prihodnie zborovanje meseca oktobra v Brežicah. + CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. majnika v Teharjih pri Celju ob povoljni udeležbi Tovariš predsednik se uvodoma spominja našega zvestega člana ter dolgoletnega društvenega tajnika Ivana Kvaca, katerega ie kruta smrt iztrgala v najlepši dobi iz naših vrst. Tovariši se vzdignejo s nrostorov ter mu zakličejo trikratni slava. Kot delegati za pokrajinsko skupšc-no se izvolijo- Sivka. Pečar. Zupančič, Vrečer: namestniki: Černej A.. Schmidt, Wudler F. in Muršec. Oriše se žalostni gmotni položaj državnih nameščencev sploh ter se obenem poudarja, da je vodstvo naše organizacije §torilo vse korake v tem oziru tako v Ljubljani kakor tudi v Beogradu. Glede vprašanja likvidacije pokrajinske uprave se društvo pridružuje popolnoma sklepu ožjega sosveta v Ljubljani. Akcijski odbor in uč teljstvo. Raz-motrivajoč vprašanje ali se naj učiteljstvo udeleži nameravanega štrajka solidarno z javnimi nameščenci je društvo iz raznih razlogov prišlo do zaključka, da se more akcijskemu odboru odzvati le na poziv poverjeništva UJU v Ljubljani. Ker vidimo, da akcijski odbor javnih nameščencev, ki pripravlja štrajk, ni enotna organizacija, da so železničarji razcepljeni na tri organizacije da so strokovne organizacije profesorjev in sodnikov krenile svoio oot, po-zivljamo UJU. da poda v »Učit. Tovarišu« tozadevno jasno mnenje, da zamore učiteljstvo širom dežele o priliki kake eventualne akcije zavzeti napram drugim nameščencem pravilno stališče. Zanimivemu predavanju tovariša Gosaka »O teharskih plemičih« so zborovalci sledili z navdušenjem ter z glasnim ploskanjem izrazili svojo zado-voljnost. Posoldne ie priredilo društvo izlet v Bukovžlak Pri Teharjih. Izletniki so se početka razveselili nad prekrasnim raz- gledom. pozneje pa se v lenih postorih g. Sodina prav prijetno imeli in se zabavali. Prihodnje zborovanje začetkom junija v Celju! UČIT. DRUŠTVO KRANJSKEGA OKRAJA je zborovalo 9. maja 192z v Kranju. V otvoritvenem govoru omenja g. predsednik Fr. Luznar tekoča stremljenja po regulaciji plač in v ginljivih besedah počasti spomin pokojnega dr. iv. Tavčarja. Tajniško poročilo je podalo kulturno bilanco stanovskega šolskega in izven-šolskega delovanja vsega okraj, učiteljstva. Pohvalno je omeniti, da so posamni kraji visoko aktivni. Blagajnikov referat ie bil zadovoljiv. Skupnega imetja imamo 2992.57 Din. Na predlog pregledovalca računov gosp. St. Završnika se računi potrde. Sladkorna zadeva. Radi napada rae-ščanskošolskega učiteljstva v Tržiču, naperjenega v »Slovencu« proti g. nadzor. V. Rusu. češ, da zločinsko zanemarja svoje dolžnosti v škodo učiteljstva. je zahteval g. nadzornik zadoščenja, g. Roje pa ie na podlagi uradnih dopisov dokazal, da niti g. nadzornik, niti okrajni šolski svet nista zamudila nikake prilike glede dobave sladkorja. G. Lajovic navaja nek dopis ki poziva predstojnike uradov, da osebno dvignejo naročeno množino sladkorja pri centrali v Ljubljani. G. Roje konštatira. da tega dopisa okrajni šolski svet ni prejel. (Jos. Lapajne izjavlja, da ie po zborovanju — kot zastopnik učiteljstva — pregledal vlož. zapisnik okrajne šolskega sveta a da po Lajovcu navedeni dopis ni eksihibiran). Tajnik navaia. da ie Lajovčev napad nadaljevanje občeznanega boja proti tov. g. nadzorniku in prebere zapisnik odborove seie ki se ie na njej obsojalo njegovo nekolegijalno početje. Predsednik pozove g. Lajovca. naj izvaja konsekvence.sicer iih bo moral odbor sam. Da se na društvenih zborovanjih preneha osebno prerekanje, je občni zbor pooblastil odbor, da glede Lajovca ukrene potrebne korake. Pri glasovanju se je odzval le en član. dočim so bili pri volitvi odbora — po listkih — razun 5 glasov — izvoljeni vsi prejšnii člani, le namesto Lajovca ie vstopil tov. France Rant. Odbor se ie kcuištituiral sledeče: tov. Luznar. preds.: Rant. tajnik: Mi-klavčičeva. podpredsednica: Sepacher, blag.: Slaparjeva. Brtoncelj. Lapajne, odborniki. Učiteljski konvikt. Tov. Vladimir Rojina poroča o stanju računa glede blokov. Zaostale listke ie v najkrajšem terminu prodati, da se sestavi konečni obračun. Delegati. Za ookraiinsko skupščino se izvolijo zastopnikom društva ga. Janja Miklavčičeva, Prošnarieva Julka in Fr. Rant; na glavnem zborovanju UJU pa zastopa društvo tov. Jos. Lapajne. Razsodišče: Luznar. Mailenškova, Mihelčič. Stalni konferenčn odbor: Sepacher, Lapaine, Miklavčič. Rant. Referati. 1. Tov. Ed. Vidic poda krasno poročilo o Pirquetovem sistemu prehrane. Vsakemu zborovalcu je izročil pregledno tabelo o redilnosti posamnih živil. 2. Tov. Fr. Rant priporoča ustanovitev F. S. V odbor se izvolilo: preds. Rant: tainica Malenškova. blagajnik Jak. Slapar: Stanko Završnik Jul. Povšnar, Roje. Jesensko zborovanje se vrši v prvi polovici septembra. Za referente se pri-glase Luznar (kavčuk) in Horvat (pedag.) + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v sredo. 9. maja na I. mestni deški osnovni šoli ob jako številni udeležbi. Po običajnem pozdravu predsednika poroča predsednik da se bodo od sedaj dalje vršila obvezna celodnevna zborovania. Nato je referiral tov. A n z u 1 o v i č Ante o temi: »Želudac i ideja vodilja«. Tov. Novak ie nato v obširnem referatu podal moderni učni načrt risanja v osnovni šoli. Med predavanjem je dospel na zborovanje Joca J o v a n o v i č , inšpektor v min. prosvete v spremstvu g. višjega šolskega nadzornika Engelberta G a n g 1 a. V kratkem nagovoru ie g. inšpektor pozdravil navzoče zbrano učiteljstvo in izrazil veselie nad srečo, da vidi zbrano učiteljstvo ori delu za blagor naroda in orocvit države, kljub slabim gmotnim razmeram. v katerih živi. Potem ie odšel z g. Ganglom in z g. okr. šolskim nadzornikom Maks Hočevarjem, ki ie tudi pose-til naše zborovanje Dalje ie tov. Š k u 1 i France podal temeljne smernice iako važnega načrta. kako bi učiteijstvo organiziralo obširno akcijo, da se vsemu učiteljstvu nudi v slučaju smrti kakega člana čim izdatnejša gmotna pomoč. Ker ie zadeva silno nujna in se tiče vsega učiteljstva. se sklene. nai se izdela natančen načrt in pravila te ustanove in nai se jih predloži letošnji pokrajinski skupščini UJU v Ptuju. V ta odsek izvoli tov. Skulj še gdč. Sodnikovo in tov. Friderika Repovša. Pri slučajnostih se ie poleg nekaterih internih društvenih zadev članstva največ obravnavalo gmotno stanje ljubljanskega učiteljstva. Sprejme se več sklepov glede nabave drv in nabave ma-nufakturnega blaga za vse ljubljansko učiteljstvo. S tem je bil dopoldanski dnevni red izčrpan in predsednik se zahvali vsem navzočim za veliko udeležbo in potrpežljivost in zaključi zborovanje. Popoldne ie učitelistvo naredilo kratek pešizlet v Kleče. Tu si je ogledalo v družbi z ljubljanskimi učiteljiščniki mestni vodovod. Tem potom bodi izražena še enkrat iskrena zahvala vsem gospodom, uslužbenim pri vodovodu, ki so z res požrtvovalno oriiaznostio razlagali delovanje posameznih strojev. Nato smo si še ogledali moderno urejene hleve in druga gospodarska poslopja v Klečah, a končno se ie razvila neprisiljena zabava na prijaznem gostilniškem vrtu. ki ie trajala do mraka. J. L. + LOGAŠKI KROŽEK OKR. UČIT. DRUŠTVA ie zboroval dne 27. maja v Žireh. Kljub dolgi poti in kljub temu. da se ie zborovanie vršilo koncem meseca je bila udeležba skoraj polnoštevilna. Po poročilu odbora se ie sklenilo sledeče; 1. Vsak naš član vzame »Stanovsko strokovno knjižico« izdano od UJU. 2. Odboru okrajnega učit. društva se priporoča da se naroči en izvod »Narodne Prosvete«. 3. Podružnice »Ferial. Saveza« učiteljstvo krožka zaenkrat še ne ustanovi vsled čimdal.ie slabšega gmotnega položaja. 4. Noben član našega krožka ne pre_-vzame mesta poročevalca o šolskih vrtovih. dokler bode to mesto samo častno. 5. Osrednji zvezi javnih nameščencev izrekamo svoie zauoanie in jo-poživljamo. da pride k deianiem. Isto nai po možnosti tudi skuša rešiti vprašanje fonda uradniških ootrošaskih zadrug. Referati- Kako se nam obtežkočuje šolsko in 'zvenšolsko delovanje. Stvarno razmotrivanie tov Požaria se sklene celotno poslati pov. UJU. »O ocenjevanju učiteljstva (ref. tov. Stegovec) vzame učiteljstvo po precejšnji debati z zadovoljstvom na znanje. Slučajnost G. nadz. Punčuh poda v kratkih besedah kroniko logaškega oKr. učit. društva, ki praznuje letos petintri-desetletnico svojega obstoja. Pri skupnem obedu čestita v imenu zbranega učiteljstva tov. Hladnik okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Leopoldu Punčuhu k 351etnemu učiteljevanju v logaškem okraju. Sestanek se ie vršil v znamenju stroge discipline — ni minul pa tudi brez smeha za katerega ie obilni meri skrbela gdč. Močnikova. Popoldne oa se ie odkril spomenik pok. tov. Božiču. K odkritiu so prihiteli tudi domačini in učiteljstvo iz Trebij. V prekrasno zasnovanem govoru je okrajni šolski nadzornik g. Punčuh orisal pokojnika — njegovo tiho in vztrajno delovanje. Po govoru ie zapelo zbrano učitelistvo žalostinko nakar se ie predsednik tam krajnega šolskega sveta zahvalil za mnogobroino udeležbo in materialno podporo za spomenik možu ki ie vzgojil celo generacijo v Zirih. + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v Gornjem gradu dne 12. maja; razen ene članice so bili vsi prisotni Posebni vzkliki radosti pa so zaorili po sobi ko ie vstopil naš priljubljeni Ivan Kelc. ki ie prišel iz svojega »Tuskula«. da se še z nami porazgo-vori in poveseli. Predsednik pozdravi navzoče, osobito Kelca ter predstavi tov. goste, ki so prišli v naš okoliš v službovanje. in sicer: Viktorijo Vuga iz Rečice, Šušteršičevo iz Ksaverija ter Metoda Požaria nadučitelja iz Bočne ki ie pri-iavil pristop s svojo soprogo, ki je nameščena istotam k našemu društvu. Zapis» k zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Dopisi. 1. Učit. gospodarska in kredit, zadruga oošilia svoj letni zaključek v vpogled. Predsednik to našo gospodarsko podjetje toplo priporoča. — 2. »Feri-alni Savez« pošilja pravila in vabilo. V krajevni odbor F. S. so bili izvoljeni: Franjo Vajd. predsed.; Milko Ramer tajnik; Justi Korbanova. blagajničarka; Jo-ško Lekše. ekonom: odbornice: Anica Piano. Amalija Ločičnik Milena Koneč-nik; nadzornika računov: Alfred Žekelj in Vekoslav Weis. — 3. »Stanovsko-stro-kovna knjižica« UJU se odobri; nie prvi zvezek se razproda navzočim. Pregledovalci šolskih vrtov. Navzoči so istega mnema kakor stalni odbor za krški okraj, ki ie podal svoio izjavo v 18. številki »Učit. Tov.«. Pristavlja se pa se, da rabi učitelj voditelj v teh težkih časih šolski vrt v olajšanje svoiega gospodarskega stališča: so celo dobri voditelji ki odstopajo v tem oziru tovarišem zemijo, da si tr'-^avijo potrebno za kuhinio. V našem šolskem okolišu ie tudi že več privatnih drevesnic, kjer dobi ljudstvo potrebne sadeže: celo kmetski fantje si vzgoiu ie jo po navodilih v šoli sami doma svoj drevesni pomladek. Zato je na naših šolah treba le toliko sadnega drevja, kar se rabi za pouk. Šolski vrtovi so pa skrbno negovani. Volitev delegatov za pokraj. skupščino v Ptuju. Predsednik V. Pulko namestnik V. Weis: del. Ivan Pušenjak, namestnik Ivan Dolinar. Poverieništvo Slov. Šol. Matice prevzame Milena Konečnikova. Okraino knjižnico pa bodeta uredili in imenike sestavili Marica Veninšekova in Šusteršičeva Namesto predavanja smo si ogledali krasno orirodoznansko zbirko šole v Gor. gradu. P. + SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 5. ina-ia t. 1. ori Sv. Ani v Slov. goricah s prav zadovoljivo udeležbo. Tov. nadučitelj Mihael Lesnika je radostnega srca pozdravil na svoji šoli zbrane drage tovariše-ice želeč vsem naiboliši usoeh in utis s tega lepega kraja 358 m visokega hriba kjer on že nad 30 let službuje. Otvoritev. Predsednik F. Kranjc pozdravi vse navzoče, zahvaljujoč se jim za trud tega daljnega nekaterim 4 ure oddaljenega pota, posebno pozdravi vrle goste obmejne Zg. Radgončane: tov. nadučitelja K. Mavričd tov. učiteljico M. Kovačec in tov. učitelja Ivo Kovačeea: čestita tov. I. Želu k imenovanju naduči-teljem v Apačah in njegovi gosoej na isti šoli. tov. F. Jakopect. ki je potrjen nad-učiteljem na svoiem mestu pri Mariji Snežni: nato poroča o raznih dogodkih zadnjih 2 mesecev, se zahvali za složno oostcoanie povodom volitev v višji šolski svet: cmenia. da se CM. podružnice niso mogle do sedai ustanoviti radi pomanjkanja denarnih sredstev ker ie učiteljstvo orimorano se izogibati gostilnam: poroča o prodanih kniižicah o draginj-skih dokladah. katere so vsem uradnikom že .za sam ljubi živež silno potrebne, kaj pa še druge potrebščine. Pri vsem denarnem oomanikaniu so še zložili za prenos Judenburških žrtev 61 Din. Tajniško coročilo ie bilo odobreno oo dopisu iz »Učit. Tovariša«. Vrtnarskim poročevalcem sta izvoliena tovariša Kranic ¡n Vobič. Ferijalni Savez — načelnik raVnateli meščanske šole F. Šegula — ie nabral lepo število udov. Blagajniško ooročilo ie podala v odsotnosti tovariša Rado Kovačiča njegova gosoa tov. Henrika s povdarkom da ie nad polovico poravnane cele letnine. Predsednik pohvali blagajničaria za nie-govo vneto delovanie in razno dopisova-nie članom, poprosi pa te. da ga pridno podpirajo v niegovem neljubem poslu in ni pravilno če mu kdo še greni lepe zasluge za naše vrlo društveno blagajno. Predavanje Tov. nadučitelj M. Lesnika ie podal zborovalcem lepo sliko o razvitku Anovške šole. ki ie narastla sčasoma v petrazrednico. Pod spretnim vod--stvom vrlega rajnega tovariša Mihaela Mauriča. ki ie na tej šoli deloval nad 25 let. ie pridobil mnogo zaslug, da ga še dandanes visoko čislajo Anovčani. je bila sezidana ta lepa šola leta 1864. To zani-. mivo zgodovinsko podavanie so vsi s posebno pohvalo poslušali. Nato ie govoril meščanskošolski ravnatelj F. Šegula o uporabnih nalogah v računstvu na vseh stopnjah. Vrlemu tovarišu se ie izrekla prisrčna zahvala za niegova trudaoolna razmotrivania. Predlogi. Pred sklepom tekočega šolskega leta še enkrat zborujemo, sklep: pri Sv. Rupertu. Slov. gorice. Delegatom se izvolijo dosedanji kar se poroča po-verieništvu UJU. Predsednik priporoča darovati 7% obveznice drž. investicijskega posojila Učiteljskemu konviktu v Ljubljani ali Učit. dornt v Mariboru. Obrambni vestnik. KDO BRANI UČITELJSTVO NA SEVE-ROZAPADNI MEJI JUGOSLAVIJE. Mariborska klerikalna lista »Slovenski Gospodar« in »Straža« ki zastrupljata s .svojimi mnogotisočimi izvodi slovenski narod do načelu: »Le pridno po njih, mnogočesa mora obviseti«, ne pod-kopavata s svoiimi lažnivimi poročili samo vere v veljavo oblasti in države, temveč blatita na uprav hudoben način tudi ves učiteljski stan, da bi mu iz nizkih strankarskih ozirov vzela pred narodom sooštovanie in vero v njegovo pravičnost in človekoljubnost. V svoji številki z dne 30. maia t. 1. je pisal »Slov. Gospodar« ood naslovom »Šolske počitmce na kmetih«, rekoč: »......seveda učiteljstvo. ki zdai neomejeno komandiira s šolo in z otroci, ni hotelo uslišati zahteve ljudstva. Nekako milostno so lani za en mesec odnehali, letos oa, kakor pravijo, se bodo počitnice začele že 28. junija... « »----vidi se iz tega. da nima učitelistvo z višjim šolsk tn svetom vred nič srca iz ozirov na kmeta in nieea potrebe...« Z ozirom na slab šolski obisk Pa pravi: »----To je končni uspeh trmaste svoieglavnosti in brezobzirnosti liberalnega učiteljstva ...« »Tako se godi. če imajo vso oblast nad šo'o in otroci liberalni učitelji. Liberalno učiteij-stvo se igra z otroci in ljudstvom, kakor mačka z miško s pomočjo Belgrada«. »____zato so ža centralizem, da bi lahko s oomočio vlade neomejeno nad šolo in otroci oroti volji staršev in ljudstvu ko-mandirali____« Dnevnik »Tabor« v Mariboru ie odgovoril »Slov Gospodarju«, da on namenoma natolcuje naše učiteljstvo, dasi dobro ve da ni naučni oddelek pokrajinske uprave vprašal niti učiteljskih organizacij n'ti krajnih in okrajnih šolskih svetov za tozadevno mnenje. Letos napada učitelistvo. lani na ni podučil krajnih šolskih svetov, naj se oritož'jo v 14 dneh na naučno ministrstvo, s tem bi dosegli zakonito odlbžljivo moč te naredbe. to se pravi, da bi se iim letos ne trebalo pokoriti in bi torei lahko imeli glavne oo-čitrrce še po starem, a ker ie »Slov. Gospodariti« in »Straži« več do natolcevanja in obrekovania. zato sta opustila ta poduk ter zdai pridno udrihata po učl-teljstvu. »Tabor« ie končal z besedami, katere tudi mi oodp;šemo: »Tako ie. gg. Vi znate biti nač hudobni, znate to zadevo zlorabil proti ueitelistvu, nočete na naroda nrav nodučiti. Glavni urednik teh dveh pstov ie duhovnik, ravnatelj tiskarne ie duhovnik, dva duhovnika sedita v unravništvu vs" skupaj grešijo nroti 8 božii zapovedi, k ore-Doveduie vsako laž, obrekovanie oprav-lianie krivo natolcevanje oredrzno sodbo in rodnihovanje. Zdi se nam. da storimo dobro delo. če vsem tem gospodom ponovimo da ie v 8 božii zapovedi zapovedano resnico govorci, odkritosrčnem b t? v besedi in deianiu. noganjati se za dfbro ime svojega bližniega in preklicati obrekovanie in opravljanje Učiteljstvo ie z vami vred poklicano, delati za nravnost naroda, zato ga ne smete opravljati n natolcevati. To ie naš odgovor glavnemu uredniku — duhovniku Golecu. Vkliub temu odgovoru vrlega »Tabora« ie »Slov. Gospodar« še naprej zlorablja! naredbo glavnih Počitnic, valil ie še naorei krivdo te naredbe na »brezobzirno učiteljstvo«. na kar mu ie »Tabor« v številki z dne 21. juniia t. 1. v našem imenu odvrnil: ».... toda tonzuram kfog »Slov Gospodarja« zaman kai pojasnjuješ in dokazuieš. Ti katoliški gospodje pač hočeio v imenu svoie velike liubezni do bližnjega učiteljstvo pred narodom obrekovati. opravljati in sumničiti, ker vedo, da z lažjo za svoie nečedne namene več dosežejo, nego z resnico. Maziljenemu uredniku »Slov. Gospodar-ia« torei moramo iz velikega katekizma ponoviti besede: »Odpravi od sebe hudobna usta in ooravljive ustnice naj bodo daleč od tebe! Preg. 4, 14.« Naše, po krivici napadeno učiteljstvo se nai tolaži z upanjem, da se bode hudoba pri »Slov. Gospodarju« sama kaznovala.« Iz teh in raznih drugih napadov »Slov. Gospodarja« in »Straže« ie razvidno. da ie za učitelistvo postala potreba stopiti v obrambo oroti niuni hudobi na Koroški cesti v Mariboru. Ta hudoba ie vsled tega. ker je njen odgovorni urednik VI. Pušenjak kot državni poslanec nasproti sodišču tako dolgo imun. dokler ga imuni odsek državnega zbora ne izroči nri sodišču, za njegovim hrbtom varna. V javnem mnenju ie postal list »Tabor« naš zagovornik, a ker izhaja »Slov. Gospodar« najmanje v 6krat večjem šte- vilu. ne more »Tabor« sam parirati sto-g.avemu črnemu zmaju, zato bode treba stanovsko obrambnemu odseku UJU oskrbeti vseobčno pooblastilo, naj nastopa vselei proti vsakemu listu na račun UJU, ki bode učiteljstvo obrekoval oziroma žalil. Po drugi strani oa nastaja potreba, nai se učiteljstvo med seboj tako organizme. da ne bode nobena učna oseba več prestopila praga v brlog oganizacije črnega zmaia. »Slov. Gospodar«, »Straža«, Cirilova tiskarna in trgovina s papirjem, tiskovinami, knjigami itd. v Mariboru, so otroci enega očeta — klerikalizma. so pod enim skrbstvom — konzorcija. Ta konzorcii vzdržuje oba lista, tiskarno in trgovino. Učiteljstvo iz dežele in mest ter meščanskih in srednjih šol hodi pridno v to trgovino kupovat ne samo za sebe, temveč tudi za šole. vse zasebne in šolske potrebščine ter pomaga s tem gmotno olesti korobač, s koiim vihti po naših hrbtih duhovnik Goleč in njegovi pomočniki — žalibog ie med njimi tudi bivši učitelj Gmajnar. od katerega želimo, če že nima toliko moči. da bi zabranil v uredn štvu napade na svoi bivši stan, naj bi si našel sčasoma drugod pošten kruh. Na severozaoadni meji Jugoslavije branj za sedai učitelistvo samo list »Tabor« učitelistvo samo pa ni doslej storilo skoro ničesar v svoio obrambo, ker ie menda krivega mtienia da ie najbolie vse izbruhe duhovniškega sovraštva do nas ravnodušno prezirati ter ponižno molčati in poliubovati s svojo gmotno podporo — »farški korobač«. »Kdor hoče doseči mir. mora iti v boi!« Dalje naj v ti zadevi govon stanovski obrambni odsek, delegacüa in ookra-iinska skupščina. Iz Jugoslavije. i pov. Pokrajinska skupščina v Ptuju. Izkaznice za vožnjo Ptui se dobe pri oredsednikih društev oziroma osebno v p sarni Strokovnega tajništva. Ponovno opozarjamo na klavzulo, ki jo mora po odredbi železniškega ravnateljstva imeti vsak na izkaznici in ki se glasi: »Z odlokom št. 1089 — II. 23. obrat, ravnat, juž. žel. dovoljen 50 - popust voznih cen potniških vlakov za enkratno vožnjo od vstopne postaje do Ptuja in nazaj v času od 4.—13. julija 1923.« To klavzulo naj vsakdo sam pripiše na izkaznico. Popust ie dovoljen na ta način, da kupi vsak udeleženec pri vstopni postaii celo enosmerno vozno karto, ki ie veljavna tudi za povratno vožnjo. Prekinienie vožnje ni dopustno. — Delegati naj orideio na skupščino že z dopoldanskim vlakom, ker morajo sodelovati v odsekih in na delega-ciii. — Vsak udeleženec nai se takoi pri orihodu v Ptui iavi ori pripravljalnem odurni ki poslufe permanentno v deški osnovni šol m Srbskem trgu nasoroti okrajnemu gl?v?rstvu — Po'ektiran je izlet v Haloze. Ža! je. pripravljalni odbor odstopil od izleta v Jeruzalem, kjer b- izletniki imeli priliko spoznati enega najlepših predelov naše ožje domovine. — Sotrudnike »Učiteljskega Tovar-ša«. ki bi želeli za priliko kongresa UJU prispevati za posebne izdaje lista, prosimo da nam prispevke pošljejo že prej. — Člani poverjen stva UJU v Ljubljani. ki se udeleže kot delegati ali gostje kongresa UJU dne 5.. 6. in 7. avgusta v Ljubljani, naj se prijavijo do 15. julija po-verjeništvu UJU v Ljubljani v svrho evidence glede prenočišč in prehrane. Ker bo udeležba vel;ka. pozivamo članstvo na točnost in disciplino. — Zveze vlakov za pokrajinsko skupščino v Ptuju. Odhod iz: Maribora.....525 8 32 16 5 21-10 4-— Zidanega mosta . . . 1 30 76 13 51 19 35 1-48 Ljubljane..... 23 52 5 28 12 10 17 55 0'32 ¿agreba...... 22-76 — 9-34 1631 2246 Prihod v Ptuj . . . 6 47 9*52 17-19 22-24 442 Zagreba preko Zagorske proge 4 25 11-40 16 45 Varaždiua..... 3 12 6 57 14 37 17-43 22*4 Kotoribe.....1-10*6-30 14 30 19 40 23 14 Cakovca.....3*51 7-36 15 36 21 20 23 59 Prihod v Ptuj ... 5 5 8 46 16-46 22 53 050 Iz Ptuja proti Čakovcu 4 43 6 53 9 56 17 22 22-26 Iz Ptuja proti Ptagnskem . . 0 51 5-7 8 50 16-51 23-3 * Samo ob nedeljah. Debel tisk je brzovlak. Izkaznice za polovično vožnjo veljajo samo za potniške (osebne) vlake. ~ "člani ljubljanskega n okoliškega društva naj prdejo oo izkaznice za Ptuj v pisarno strokovnega tajništva. — Na državnem konServatoriju v Ljubljani sta napravila naša tovariša Josip B r n o b i č in Zdravko S v i k a r š i č iz glasovira, gosli in solooetja kot glav- nih predmetov državni izpit z odliko. — Vrlima tovarišema iskreno čestitamo! — Celjsko učiteljsko društvo se izreče proti vsaki redukciji učiteljstva. ker bi se na ta način le reducirali razredi. Če se na le izvaja reduciranje učiteljstva. naj se v prvi vrsti reducira nekvalificirano osobje. v drugi vrsti pa učiteljice, ki so omožene z ne uči teli i. — Maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1880. in 1881. vsi na ktrov in pridite 7. julija t. 1. k našemu sestanku v Ptuj! — Tovariške pozdrave Ant. Pore k a r . nadučitelj — Novo izžrebane številke književne tombole Jugoslovanske Matice so: 80. 82, 57. 40, 74, 81, 7. 12 90„ 10, 48, 83, 62, 68, 6. 65, 85. 18, 51, 71. 47, 67. 86. 9. 88, 37, 63, 60. 28, 89, 70. — Okrajna učiteljska konferenca za ljubljansko okolico se ie vršila v soboto, dne 23. junija 1923 v Mestnem domu v Ljubljani. Predsednik konference okrajni šolski nadzornik Andrej Rape, je ob 9. uri otvoril konferenco. Tov. g nadzornik se ie preko spomina vseh živih spominjal vrlega tovariša Josipa Berganta iz Grosupljega, katerega ni več med nami. Nadalje se ie spominjal g. nadzornik vrlega tovariša jubilanta nadučitelja Janka Zirovnika, ki praznuje letos 501etnico svojega delovanja. Nato povzame besedo g. predsednik okrainega šolskega sveta dvorni svetnik dr. Feriančič. Sporoča, da ie pravkar prejel ukaz v »Najvišjem odlikovanju« nadučiteljev Janka Zirovnika in Trošta Ivota iz Tomišlja, z redom Sv. Save V. St. Z veseljem ie obvestil o tem odlikovanju oba odlikovanca in konferenco ter jima ie nato pripel visoki odliko-vanii. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika ie bilo globoko vsestransko dovršeno. G. nadzornik ie pokazal, da pozna vrline učiteljstva. pozna težkoče, s katerimi se ima boriti naš stan. Pokazal je, da ve ceniti trud učiteljstva, ki vrši v polnem obsegu svoie delo. Z iskreno hvaležnosio v svojem srcu ie sprejelo učiteljstvo poročilo tov. g. nadzornika, ki nam ie vedno le vsestransko najboljši prijatelj in tovariš. Nato so sledila poročila poročevalcev. O temi »Kako poglabljaj učit. edinstvo Slovencev s Srb' ir. Hrvati v šoli in izven šole?« je poročal izčrpno in temeljito tov. nadučitelj Miku? I Val. iz Brezovice. Tov. Alojzij Novak, | meščanski učitelj v Ljubljani ie poročal 1 o »Risanju na osnovni šoli«. Poročilo K bilo vsestransko dobro zamišljeno. po'no praktičnih navodil, katere bode učiteljstvo orav dobro uporabljalo pri pouku. Risbe, izgotovliene na osnovni šoli v Mostah, so pokazale kako lep uspeh se doseže potom podrobnega učnega načrta,, ki ga ie sestavil tov. poročevalec. O temi »Katero kniigo ped. vsebine sem prečita!, kako io bom uporabljal nri pouku in vzgoji«, sta poročala tov. Perovšek iz Rakitne ter tov. Marica Flegova. učiteljica srbohrvaščine na osnovni šoli Pri D. M. v Polju, — Obe poročili posebno zadnie v srbohrvaščini, ste bili sprejeti z dolgotrajnim odobravanjem. Nato so se izvršile volitve v knjižnični in stalni odbor ter poročevalcev šolskih vrtov. — Zborovalce v Ptuju opozarjamo na razstavo deške meščanske šole v Mariboru, ki obsega vse šolsko delo. Razstava kaže velikanski razvoj meščanskih šol in je za vsacega učitelja velepoučna. Posebno omenjamo deška ročna dela. ki so tu prvikrat sistematično razstavljena. Naj bi čimveč zborovalcev iz Ptuia napravilo kratko pot v Maribor da ogleda to razstavo ki ie orav iz tega vzroka otvorjena do 8. julija. — Kateri učitelj bi hotel ali sam ali tudi z družino preživet čas velikih počitnic v Zagrebu, naj odstopi v zameno svoie stanovanje na deželi. Tozadevne oglase ie Dcslati na gdč. Slav co Popovič, Zagreb — Preradovičeva ul. 25. — Državno žensko učiteljišče v Ljubljani je štelo v preteklem šolskem letu 190 gojenk. Šolsko leto se ie zaključilo 28. juniia s sledečim uspehom: prvi red z odliko ie dobilo 67, prvi red 112, ponavljalni izpit pa 6 gojenk. Zaostala ni nobena. Vseh 53 gojenk IV. letnika se ie udeležilo zrelostnega izpita z že znanim uspehom. Istočasno se je zaključilo šolsko leto tudi na dekliški - vadnici in v otroškem vrtcu. —f Ferijalni Savez. Ljubljanski člani(-ice), ki so vložili zaradi Djačkih legitimacij, naj iih dvignejo v pisarni Strokovnega tajništva.___ Književnost in umetnost. —k Letno poročilo I. mestne deške šestrazredne osnovne šole v Ljubljani v šolskem letu 1922./23. Sestavil ravnatelj Jakob Dimnik. Vsebina: Prva jugoslovanska kraljica. — t dr. Ivan Tavčar. — Učiteljski zbor. — Imenik učencev. — Kronika. — Posebno primerne za mladino so anekdote' izza časa bivanja kralja in kraljice v Sloveniji. Posebno zadnja »Kralj Aleksander I. pri deželnem cestarju. Jož. Šmucu na Malem Ločniku pri Turjaku« zelo ugaja. Polemika. BODIMO RESNI. (Odgovor.) Ker se utegne zgoditi da še kdo kaj citira iz mojega »pisma«, sem primoran ugotoviti da slovniških in drugih pogreš-kov nisem zakrivil iaz.* To velja tudi za stavek, ki ga ie postavil tov. Šega na čelo svoiega članka. Kaj drugega odgovarjati na ta članek ne čutim povoda, kajti ori nadaljevanju bojnih metod pri katerih se človeku pripeti da celo sam sebe obglavi, bi bilo nazadnie preveč mrtvecev in nikogar ki bi se veselil zmage. Nai se tov. Šega v orihodnie v svoiih kritikah ne poslužuje staroveškega obirala maiestatis. ki zavaja k mnenju da govori kot oficiozus »Učit. Tovariša«, in rad. zelo rad ga pustim pri miru. Da ie tov. Šega tudi za akademsko izobrazbo učiteljstva iemljem na znanje, iz niegove kritike oa tega seve nisem mogel sklepati. Kako to svoie sta'išče spravi v sklad z nazori dr. St. Rapčta. je niegova stvar. Pod poglavjem: Bodimo resni! pa se bo dala ko bodo enkrat vse ouš!ce izstreljene zapisati še marsikatera pametna beseda o potrebi, da se v stanovski politiki osamosvojimo od tradicij tujega izvora in delamo po svoii pameti. R. M. * Opomba: Dragevolje ugotavljamo, da ie v navedene članke prišlo nekaj napak ki so tehniškega značaja. Tako n. or. se ie vrinila v list napaka »narodnega telesa« namesto »narodnega etosa«. Ker uredništvo ne ooravtia zaradi nedostala-nja časa korekture lista obsebiumevno tudi ne nosi tozadevno odgovornosti. Naša gospodarska organizacija. VABILO k rednemu občnemu zboru društva »Učit. samopomoč« ki se bo vršil dne 8. julija 1923 ob pol 8. zjutrai v risalnici »Mladike« v Ptuju s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 2. Predlogi iz odbora in nadzorstva. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Odbor. NB.: Če bi občni zbor ob pol 8. url ne bil sklepčen se skliče čez pol ure drugi, ki ie sklepčen pri vsakem številu navzočih društvenikov (§ 12. društvenih pravil). —g Učiteljstvo mariborske oblasti ponovno opozarjamo da se vrši občni zbor »Učit. doma v Mariboru« v Ptuju ob priliki zborovanja UJU, in sicer dne 8. julija 1923 točno ob 8. uri zjutrai v prostorih kjer se bode vršila glavna skupščina. —g Rezervni sklad. Prostovoljni or-ganizačni davek — 1923. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918). 6. izkaz. 123 Din: Prudič Ana --Cerknica. Vrla tovarišica ie zapisala na kuponu poštne nakaznice: »Pošiljam znesek 123 Din za rezervni sklad od učiteljstva iz Grahovega, Igavasi in Cerknice«. Prav tako tudi! Hvala! Gotovo pa je znano, da ima v vsakem okrajnem učiteljskem društvu tov. predsednik naše poštne položnice. 10 Din: Alojzij Račič — Ljubljana. Današnji izkaz 133 Din Prej izkazanih 3277 Din. Skupaj 3410 Din. — i Ivan P e t r i č Ljubljana, VII., Gasilska | cesta 172. Po sklepu lista. | DRUGA IZJAVA MINISTRA PROSVETE V ZADEVI PRAGMATIKE. Potek naše zadeve, ki jo omenjamo v uvodniku, se je obrnil nam v prid. »Narodna Prosveta« poroča v 49. številki sledeče: G. minister prosvete je izjavil, da je prevladalo v vladi in v klubu skupščinske večine mišljenje: da ie treba z novim uradniškim zakonom hkrati rešiti materi-ialno vprašanje vseh državnih uradnikov, izvzemši ofic rje. Z ozirom na to se bodo, •plače učiteljev kakor vseh ostalih državnih uradnikov regulirale s tem zakonom. G. minister hoče osebno'delovati na to. da bodo učiteljske plače napram državnemu uradništvu s fakultetno izobrazbo v razmerju 3 :4, kakor je to v spomenici UJU utemeljeno. Člen 224., kateri ruši stalnost in pravico stalnosti po dekretu in oddaii potom razpisa, vsekakor ostane. G. minister je izjavil, da bo on skrbel za to, kolikor je v njegovi moči, da bodo učitelji najmanj deležni neprijetnosti te določbe. Delovati hoče na to da se v radikalnem klubu ventiiira vprašanje postavljanja učitelj-stva po ukazu in je že minister za izjed-načenje zakonov, g. Trifkovič, izjavil, da ie volian na to pristati. »Narodna Prosveta« prinaša v tem oziru poseben apel na učitelje-poslance. ki pripadajo skupščinski večini. +pov. Delegati na pokrajinski skupščini v Ptuju. XXXII. Logaško društvo. Delegati : 93. Punouh Leopold __— Gor. Logatec. 94. Stravs Karol. 95. Škubic Jakob — Grahovo. — Namestnice: 91. Vilarjeva Marija — Igavas. 92. Likarje v a I. — Rakek- 91 MccTčeva M. — Cerknica. x nov. Samopomoč ima svoj občni zbor v nedeljo 8. junija v Ptuju, in sicer v Mlad ki. člani, ki pridejo na skupščino, nai se ga udeleže oolnoštevilno. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v sredo, dne 16. ma-ia 1923 v šolskem poslopju v Jaršah ob udeležbi 50 članov in članic. Otvoritev. Tovariš predsednik Tomo Petrovec ie otvoril zborovanje in pozdravil navzoče Omenil ie med drugim, da pogreša še mnogo tovarišev, ki bi se lahko udeležili učiteljskega zborovanja. Zapisnik zadnjega zborovanja se ie prečital in odobril. Nato je tovarišica blagajni-čarka imenoma navedla vse one, ki še niso poravnali članarine. Predavanje. Druga točka dnevnega reda ie bilo predavanje tovariša Ernesta Tirana iz Moravč »O vzgoj značaja«. V imenu vseh se ie tovariš predsednik zahvalil Dredavatelju ter izrazil željo, aa bi tovariš Tiran priobčil zanimivi referat v »Popotniku«. Slučajnosti. Društvo ie na predlog tovariša Germeka sklenilo opozoriti vse one tovariše in tovarišice ki službujejo onkraj Kamnika, in sicer v Špitaliču. Zgornjem Tuhiniu, Šmartnem in Št. Go-tardu naj se letno vsai enkrat udeleže učiteljskega zborovania. in sicer onega v Kamniku. Nadalje nai se. ker se vsled oddaljenosti ne morejo redno udeleževati zborovani. ustanove svoi učiteljski krožek. Zborovanj tega krožka se bodo po možnosti vedno udeleževalo sosedno tovarištvo. Predlogi. Okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku se sporoči da ie društvo predlagalo naj se v ponavljalni šoli opusti pisanie dnevnika. UJU. poverjeništvo Ljubljana naj se sporoči da ie društvo predlagalo, nai bosta dnevnik in tednik nri vsakdanji šoli združena. Nadalje se sporoči UJU poverjeništvo Liubljana. nai se na merodajnem mestu informira o sledeči stvari: Na neki šoli v okraju se ie pri nadzorovanju ncdnisal kraini šolski nadzornik na uradne snise. Prosimo da se naše društvo obvesti, ako ima kraini šolski nadzornik pravico isto storiti. Društvo je nadalje predlagalo, nai se odlok pokrajinske uprave oddelek za pro-sveto in vero z dne 27. februarja 1923, št 763 izoremeni v toliko da naj bo prispevek za nabavo učil in za oomnoževa-nie knjižnic desetkrat večii od vsote, ki ie navedena v imenovanem odloku. . Ta oredlog se pošlje UJU poverjeništvo Ljubljana, naj na merodainetn mestu posreduje. da se ta predlog izvede. Zaključek. Društvo je sklenilo, da se vrši prihodnje zborovanje meseca junija v Kamniku. H koncu se je tovariš predsednik zahvalil zborovalcem in predavatelju ter zakliučil zborovanje. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je zborovalo dne 24. maja t. 1. v deški meščanski šoli. Tov. predsednik otvori zborovanje in pozdravi navzoče Poroča o ogledu vrtnarije e. Džamonije in o prihodu slušateljev viš. pedag. šole v Zagrebu. Nato prečita došle dopise. i. * Volitev delegatov: Za pokrajinsko skupščino v Ptuju so bili izvoljeni za delegate tovariša Tomažič, Malenšek in tovarišica Mlinaric, za namestnike tova-rišici Tomažičeva M. in M. Bračičeva in tovariš Brumen. Za predsednika Klemen-čič — namestnik tov. Vodenik. Za časnikarski odsek tov. Hren. za odsek u č i t e 1 j i š č n i ko v tov. Kožuh. Za glavno skupščino v Ljubljani sta bila izvoljena za delegata tovariša Hren ih Klemenčič. za namestnika tov. Tomažič in tovarišica Ažmanova. Tov. Tomaž č predlaga naj se predlogi za skupščino pošljejo odboru, da bo o njih razmotrival in iih odposlal. Tov. Hren predlaga da se k dotičnl seii povabi tudi tovariše(-ice). ki se zanimalo zato Predloga se sprejmeta. Sledilo ie predavanje tov. Klemen-čiča: »Domoznanstvo v ožjem in širšem nomenu«. Navzoči so z zanimanjem sledili predavatelju ki ie podal mnogo lepih misli in uvaževania vrednih migljajev ti-čočih se oouka v domoznanstvu. Slučajnost • V »Akcijski odbor« sta bila izvoljena tov. Cibic in Malenšek. Sklene da napravi društvo izlet v Št. IIj. Po zborovanju je imel sestanek odsek »Ferijalnega Saveza«, kier ie poročal tov. Pire. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO je zborovalo v soboto dne 2. junija 1923. Udeležba je bila prav dobra kajti zbralo se nas ]e nad 100 stanovskih tovarišic in tovarišev. Predsednik društva ie toolo pozdravil navzoče posebej še g. vseučiliščnega profesorja dr. Fr. Webra. ki ie nadaljeval svoje predavanje o »Moralnem dobru in zlu«. Temeljito globoko zamišljeno predavanje ie soreielo učitelistvo z dolgotrajnim odobravanjem in s srčno zahvalo predsednika. Nato ie poročal predsednik o društvenem delovanju v preteklem letu. članov ima društvo 131; določila se je članarina za leto 1923. Nekateri člani so plačali že društveno članarino, drugi polovico: par članov še dolguie članarino za leto 1922. Društvo ima deficit, to pa vsled izdatkov stroškov za delegate povodom zborovanja v Sarajevu: ta dolg se bode poravnal s članarino. Pregledovalca računov tovarišica Antončičeva in tov. Smole iz Borovnice sta pregledala račune in našla iste v oooolnem redu. Nato ie poročal predsednik o važneiših dogodkih na šolskem in prosvetnem polju. Bodril ie učitelistvo k vztrajnemu delu. priporočal še posebei »Slovensko Šolsko Matico« katere člani nai bodo vsi učite-lii in vse šole. Ker je okraj prevelik za enega samega poverjenika obdrži seda-nii noverienik severni del okraja notranjski del pa prevzame tovariš Vuk iz Vrhnike. Sledila ie volitev noveea odbora. Predsednik ie omenjal, da nove izvolitve nikakor več ne bode sprejel. Letos praznuje že 501etnico učiteljevanja ter bi si rad malo odpočil. Rad bode pomagal tudi vnaprej društvu ter mu stal ob vsaki priliki kakor do sedaj, na strani. Novi odbor je bil voljen na predlog tovariša Bre-ganta sledeči: predsednik: tov. Korbar -Avgust, podpredsednik: tov. Trošt Ivo; tajnik: tov. Mihelič Viktor: blagajničar-ka: tovarišica Golobova Adela: odborniki : Arnšek Ivan. Urbančič Anton Ma-carol Ivan. Delegatom za skupščino so bili izvoljeni- tov. Mihelič Viktor tovarišica Sekula Martina Arnšek Ivan: namestnikom pa: Trošt Fran. D. M. v Polju, Ein-skieler. Št. Jurij Pavletič. Pr? slučajnostih se ie oglasil tovariš Trošt Ivo. Slavil ie predsednika tov. Janko Žirovnika. ki obhaja letos 501etnico svojega delovanja. Vrli. dolgoletni predsednik ie neumorno deloval za prosoeh naroda in za nrospeh ljudskega šolstva. Posvetil se ie z vso vnemo in ljubeznijo učiteljskemu stanu, kajti vedel »je. da ie učiteljski, stan naivažnejši med vsemi stanovi. Živel ie vedno šoli. svojemu stanu, svoii domovini, narodu in mladini kot najboljši oče. Mi ki smo delovali ž njim, vemo kaj nam ie bil naš predsednik, dobro vemo ceniti njegove zasluge za slovensko učiteljstvo in za naš narod. Preboleti ie moral mnogo krivic: a ravno te in njegovo neumorno delo so vodile ono veliko ljubezen, s katero se ga oklepamo še posebei danes, ko slavimo 501etnico njegovega delovanja. Predlog tov. Trošta, naj se imenuje tov. Zirovnik prvim častnim članom našega društva, ie zbrano učitelistvo sprejelo z dolgotrajnim odobravanjem katero dolgo časa ni poleglo. — Ginjen se ie naš vrli predsednik zahvaljeval zbranemu učiteljstvu ki ga je imenovalo prvim častnim članom društva. Obljubil je. da bode še tudi naprej deloval z vsemi- svojimi močmi v pro-speh delovnega slovenskega učiteljstva, našega vriega naroda in naše lepe. večne Jugoslovanske domovine. — Našemu vrlemu jubilantu, odličnemu našemu predsedniku, še na mnoga leta. + RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ie zborovalo dne 9. t. m, na Bledu. Vkljub neznosni draginji se je zborovanja udeležilo 45 članov. V pozdravu pojasni tov. predsednik tudi razmere v akcijskem odboru in o svojem stališču do njega. Predavanje: Tov. Schiffrer poroča o Jovanovičevem referatu »Temelji UJU« in stavi tozadevne predloge. Po poročilu bi se lahko razvila temeljitejša debata nego se ie. Delegati. Za p o k r a j. skupščino v Ptuj sta bila izvoljena: 1. Leopold Baebler; namestnica: Poldi Jeg-ljič-Breznica. 2. Egidij Schiffrer; namestnica : Mara Petrovčič — Bled. Za glavno skupščino v Ljubljani pa: 1. Ivan Šega — Jesenice: namestnica: Pavla Semen. Slučajnosti: Tu se ie sklenilo, da se na okrajni učiteljski konferenci, ki se vrši 20. t. m. volita zopet stari knjižnični in stalni odbor. Glede Ferijalnega Saveza se učiteljstvo izjavi da se letos ne interesira za niegove olajšave ker so dovoljene le skupinam po 5 oseb. Rad volitve coročevalcev na okrajni konferenci ie društvo zavzelo svoje stališče. Tov. Ivan Šega predlaga, da naj učiteljstvo vloži na merodajno mesto protest radi nameravane ukinitve meščanske šole na Jesenicah. Nasprotno nai se otvori tudi 4. razred._ LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu J. L. — K.: Vaš dopis smo poslali avtorju, ker v listu mu ne moremo dajati »slovniških lekcij«. Se na tudi ne strinjamo z Vašimi izvajanji._ Varujte otroke! Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo, le „ŽIKO"! V korist „Jugoslovenske Matice"! „IDE)" Prašek za črnilo raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse lu- in inozemske izdelke in tekoče ekstrakte! IftEf" Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za IKICl več kot 100% cenejši kakor tekoče črnilo! IftEf" Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte vzorce in llrC# cenike, kateri se pošiljajo brezplačno. VV tf «I IDES" tvornlca kemičnih izdelkov Tacen pri Ljubljani. Račun UJU poverjeništvo Ljubljana za 1. 1922. Prejemki. Denarni promet. Izdatki. Račun blagajne...... Račun članarine in naroč. . . Račun inseratov ... Vplačila strank po tiskar. . . Račun naložb....... Račun obresti...... Volilo Hran. in pos. Učit. konv. Prehodna vplačila..... Din p 1 20298 94 1. 155218 07 2 3719 17 3. 122 - 4 16000, - 5. 350 - 6 150- 7. 3182 — 1 8. 9. 10 199040 18 Račun tiskarn«...... Račun nagrad....... Račun potnin....... Račun poštnine...... Račun tiskovin ... . . Račun udnine centr. Beograd . Prehodna izplačila..... Račun naložb....... Račun posojil....... Gotovina blagajna 31 dec 1922 h Din I p 108539 10991 9153 10980 3511 9634 7602 20500 16500 1626 199040 18 10 Aktiva. Bilanca za dne 31. decembra 1922. Pasiva. Din P Din P Din P Din P 1. 2. Gotovina koncem leta 1922 Naložbe : a) Hraniln. in posoj. Učit. 12671 652 377 2287 12532 64 50 39 50 87 1626 10 1 Račun tiskarne; a) Učiteljski tovariš . . b) Popotnik..... 11676 562 81 50 12239 31 konv....... b) Kmetska posojilnica . c) Poštna hraniln. Dunaj d) Deleži...... e) Čekovni račun . . . 28521 90 •l. 3. Odpis knjižnih terjatev Račun „Zvončka" : 39837 53171 - 3. 4. 5. 6. Posojila zavodom .... Vrednostni papirji . . . Inventar....... 16500 5000 15 53584 31 105247 31 10524731 1 Luka Jelene, poverjenik 1. r. Bogomir Fegic, blagajnik 1. r. Račun pregledal in v redu našel dne 30. junija 1923. Zdravko Kovač, 1. r. Proračun UJU poverjeništvo Ljubljana za upravno leto 1924. Predmet 2. Učiteljski tovariš: a) Tisk lista................ b) Poštnina................. c) Naslovi.......'.......... Popotnik: a) Tisk lista................ b) Poštnina................. c) Naslovi................. d) Nagrada uredniku............. e) Nagrada sotrudnikom............ Uprava listov (Učiteljski tovariš, Popotnik, Zvonček) Nagrade: a) Poverjeništvo............. b) Tajništvo ................ c) Blagajništvo............... d) Uredništvo................ ei Potnine k sejam in skupščinam........ f) Poštnina in tiskovine ............ Članarina centrali v Beograd : Članarina : a) 2200 članov d 80 Din........... . b) 160 „ „ 20 „............ ¿) 90 „ „ 40 ........... Inserati: Naročnina Učiteljskega tovariša in Popotnika: Skupaj . Dohodki Stroški . Prebitek Stroški | Dohodki Posamez.l Skupaj Posamez.l Skupaj 101587 7795 3500 112882 37584 2000 1500 1000 3500 45584 6000 3000 1000 1000 1000 12000 1500 19500 15000 176000 3200 182800 ii j 3600 10000. 6500 198966 199300 199300 198966 334 Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni jiretoik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Liubljana.