LETO m, ŠTEV. 34 SLOVENSKI Izdaja časopisno-založniško podjetje SZDL »Naš tiske — Direktor: Kudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/II.v telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-8S5, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din KJUBLJfiNI, PETEK, 11. FEBBUSBJ& 1955 prvä mm ,'ena 10 dia Zopet v domovini • Galeb« bo danes priplul v re-:':o pristanišče. Tako se je kon-. .lo sedemdesctdncvr.oa potovanje .'■Šala Tita in njegovega Spremiš, v Indijo in Burmo. Poročila predsednikove eskadre pravijo, V prvi vrsti je to težnja po neodvisnosti, se pravi boj prod tajim, nekoristnim vplivom od zunaj. Vse te države si prizadevajo ohraniti samostojnost in nočejo popustiti pod nikakršnim pri-si po dolg~m potovanju vsi tiskom, da bi se pridružile temu lijo stopiti na trda tla domo- ali onemu bloku, ki se borita za ne, kakor vsa država nestrpno premoč na svetu, na predsednikovega povratka. Drugo, kar je vsem skupno, je Ker se je ta državniški obisk želja po uveljavljanju svojega do- Po 78 dneh potovanja Pozdravljen na domač tleli! ' Na »Galebu«, 10. febr. (Tan- Dttnes zjutraj bo »Galebu priplul na Reko — Predsednik Tito se bo izkrcal na »Tržaški obali« — Na svečano okrašeni železniški postaji že čaka »Modri vlak«, ki bo predsednika popeljal v Beograd — Visoki državni funkcionarji čakajo na Eeki — Vse mesto je svečano okrašeno z zelenjem in zastavami, kakor še nikoli doslej ■ora) končal, veha pogledati, stojanstva, to je z načeli o enako- . ' ini so n';egov: uspehi. pravnosti doseči spoštovanje do jug). Predsednikova eskadra je J sto Iridna kol Burma sta no- svoje države, zaradi česar si vse gos podar- : Г d-v indija, Ru rma in M Feri џ se lahko pona- k rodл z no chili z .v zijo in rtli ir. edicijami, i ne- v ajo precej v eč kot temi: o 'Id chilizacija- r seda- ZZ' itib d> -yzav) imajo, , če jih o h c* t celoto, mnoge ■o-teze: na prvem mestu ed % gos; Podarske razmere; e se n. n\jno kažejo tudi v ~n dr: •tzbenem ustroju in sežejo tak napredek ki bo njihovim državljanom dopuščal tisto življenjsko raven, s katero se danes lahko ponašajo samo nekatere privilegirane države. In četrto, kar lahko pokažejo vse te države, je njihova težnja sodelovati v miru z vsemi drugimi državami — velikimi in maihnimi, sosedi in oddaljenimi področji; pravilna (ne pa kolom-ahio-izkoriščevalska ) izmenjava dobrin in pošteno trgovanje lahko v mnogočem olajša razvoj teh držav, kakor jim izmenjava znanja in izkušenj lahko precej ublaži napor, ko dohitevajo tiste narode, ki so v svojem razvoju daleč spredaj. Sedaj, ko se »Galeb« vrača S poslanstva miru, pozdravljamo njegove potnike, kajti prepričani smo, da so izpolnili upe, ki so jih vanje polagali daljni narodi, kakor verjamemo, da so bili kos mi-S’ji, ki so jim jo zaupali jugoslovanski narodi; prav tako verjamemo, da ie ta naporna in dolga pot utrdila ugled naše države ne samo v Aziji, pač pa tudi v drugih delih sveta ... bile v tem delu Jadrana na va- ce s krova na krmi in ie bil moč-jah. Prvo srečanje je bilo sloves- no zadovoljen z uspešno izvedeno in veličastno. Mimo »Galeba«, n:m defilejem. rušilcev »Triglava« in »Blokova« Predsednikova e&adra je za- Predsednik Tito bo prispel na Reko jutri zgodaj z-jurrai. Izkrcaj se bo na jugoslovanskih tleh na istem тезги, od koder se je pred 'n: h rogo. ih; njihova zaosta-da so te države -porne proti gospo- kajti : zasegom iz tupne, 'atajo z znatnimi sufi viri, so vendar močno od razmer na svetovnih kjer pa prevladujejo ti.- iz »razvitih držav«: to • . da p-iborjcna politična ■ -".ost marsikdaj ni popolna:. neprenehoma je pod pri-••n gospodarskih razmer, potanja denarnih sredstev, teh- Diplosnalska kronika Praga, 11. febr. (Tanjug). Včeraj je prispel v Prago novi jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda. Na postaji so ga sprejeli zastopniki protokola češkoslovaškega ministrstva za zunanje zadeve in osebje jugoslovanskega veleposlaništva. Beograd, 10. febr. (Tanjug) Indijski veleposlanik v Jugosla- krasnim »Hura!« pozdravili svo- Danes dopoldne okrog devetih bo »Galeb«, s katerim se predse dnik Tito po triinsedemdesetih dneh potovanja vrača v docnovino, pristal na Rek.], (Na »liki: »Galeb« v Sueškem prekopu) ter ladje »Dinare« so drsefle lad- ri; si štev : n sr rleovn-.izoz p~avi od mnogih činiteljev, k: '■ ali drugačni obliki lahko vajo na politično samostojnost »■■ .-razvite države . . .♦ Izkušnie, ki si Uh je pridobila -slavlja za vojne in v letih niči, so takšne, da zbujajo za-■lanžc pri drugih državah: gre nreč za vprašanje, kako je slo Jugoslavia, hi ie pred leti ■dala še med najnižjo kaiego-- »nerazvitih držav«, utrditi v No gospodarsko in politično neodvisnost ne glede na pritisk, ■: ga je nanjo izvajal tako vzhodno: tudi zahodni blok? Vse cave, ki same čutno ta pritisk, ■ zato rade zvedele čim več o -vinskih izkušnjah in o na-• načelih za vodenje notranje, gospodarske in seveda tudi zunanje politike. Tako v Indiji kot v Burmi je maršal Tito imel ne samo dolge razgovore z vodilnimi politiki obeh držav pač pa je tudi indij- p!u3a v Jadranko morje pozno 73 dnevi odpravil na pot v Indije naše mornarice. Mornarji so, sinoči. Morje je bilo mimo, mo- jo in Burmo, da bi z osebnimi sti- stoječ v robnem pozdravu, s tri- čan veter in hladna noč pa mno- ki z vodilnimi državniki Azije gih potnikov nista pregnala s kro- prispeval k nadaljnjemu utrjeva- viji g. Rajaashwar Dayal se je jega vrhovnega poveljnika, z la- va, saj so želeli videti svoje kop- nju miru na svetu, danes iz Delhija vrnil v Beo- dij Titove eskadre pa so odme- no in domače morje. Ponoči je Reka, 10. febr. (Od našega dopisnika.) V zgodovini Reke bo zgodaj zjutraj so se začeli v da- jutrišnji dan eden izmed naj- ijavi kazati obrisi prvih naših pomembnejših: V njeno prista- otokov — Lastova, Visa in Bi- nišče bo zaplula eskadra pred- ševa. Šele, ko so voziHi mimo Ko- sodnika Tita, ki ga je sprem- ljala na njegovem potovanju v Indijo, Burmo in Egipt. Medtem ko je »Galeb« v spremstvu rušilcev »Triglav« in »Bičkovo* ter oceanske ladje »Dinara« že zaplul v jugoslovanske teritorialne vode, se na Reki mrzlično pripravljajo za slavnostni sprejem predsednika Tita in njegovih sodelavcev. Da bi bil sprejem čimbolj veličasten in na ravni uspeha, ki ga je predsednik Tito dosegel v svoji misiji miru v državah Daljnega vzhoda in na zadnjem delu potovanja skozi Sueški prekop med sestankom s pred- grad. G. Dayal se je mudil v vali zvoki vojaške godbe in po- e&a-dra prevozila mnogo milj m Indiji med obiskom predsednika zdravni vzkliki. FLRJ Josipa Broza-Tita in je Predsednik Tito jc skupno s spremljal maršala in člane nje- podpredsednikom Aleksandrom govega spremstva po Indiji. Rankovičem, državnim sekretar- Pinay ml uspel girlande zelenih vencev. V potniškem delu pristanišča in ob vhodu v reško pristanišče so postavili več visokih mlajev z zastavicami in cvetjem. Številni napisi in gesla z dobrodošlicami in prisrčnimi pozdravi poživljajo ozračje v pristanišču, ki se pripravlja spontano in iz vsega srca. Zlasti vzbuja pozornost dobrodošlica, napisana na velikanskem črnem ozadju velikega doka na lukobranu nasproti potniške obale, kjer 'bo najvažnejši del slovesnosti, ko bo predsednik Tito prvič spet stopil na domača tla. »Potniška obala« je tisti del reškega pristanišča, ki ga pravkar dokončujejo. Tu postavljajo sedaj veliko tribuno, na kateri bo predsednik Tito, kakor pričakujejo, imel svoj prvi pozdravni govor po zmagoslavni poti. Zato vso obalo posebej urejujejo. Ker je »Potniška obala« v okviru dolge »Obale Jugoslovanske vojne mo-marice«, ki dobiva po vsej svoji dolžini zadnje oblike edinstvenega sprejema, nudi že sedaj čarobno sliko. Medtedm ko stoji tik ob morski obali vrsta jamborov, okrašenih z venci in velikimi jugoslovanskimi in rdečimi zastavami, se nasproti stoječe visoke hiše blešče v cvetju, slikah, girlandah in plapolajočih zastavicah, ves ta prostor pa zaključujeta dva velika, stilno okusno izdelana slavoloka, pod katerima se bo peljal predsednik Tito, ko se bo s svojim spremstvom napotil proti železniški postaji. Drugi del Reke, ki bo nič manj iskreno in slovesno po-edravil predsednika Tita, je del od »Žabice« po ulici »Borisa Kidriča« prav do železniške postaje. Tudi ta del mesta je ves v mrzličnih pripravah in se krasi s poslednjimi zelenimi girlandami in zastavami vseh velikosti. Na tem delu poti se vse leskeče in žari v spektru barv. Posebno okusno urejujejo železniško postajo. Na peronu že čaka predsednikov »Mo- mu bodo plule vse ladje, ki se nahajajo v гезкет pristanišču, ribiške ladjice, kot tudi čoln«, tako da bo kvarnerski zaliv jutri zjutraj poln raznovrstnih pomorskih enot. To bo prizor, ki ga na Kvarner ju še ni bilo. Doslej je prispelo na Reko s posebnim vlakom mnogo visokih državnih voditeljev, med drugimi tudi generalni polkovnik Ivan Gošr.jak, državni sekretar za narodno obrambo FLRJ, Svetoslav Stefanovič, državni sekretar za notranje zadeve Veljko Zekovič. sekretar zveznega izvršnega sveta dr. Aleš Bebler, državni podsri: retar za zunanje zadeve in Slobodan Pelazič, d-žavni sekretar za notranje zadeve LR Srbije. Z istim vlakom se je pripe-ljala na Reko tudi Jovanka Broz, soproga predsednika Tita. Visoki gostje so danes obiskali predsednika mestnega ljudskega odbora Reke Eda Jonrla-sa in nekatera podjetja v mestu. Zvečer pričakujejo prihod ostalih visokih državnih in političnih voditeljev, ki bodo jutri prisostvovali svečanemu prihodu predsednika Tita in njegovega spremstva v reško pristanišče. Najavljen je tudi prihod več delegacij in predstavnikov sm-dikalnih organizacij iz okolice Reke in ostalih delov države. Med drugimi, ki so najavili svoj prihod, so predstavniki sindikata Titove ladjedelnice v Kraljeviči. V. M. Pozshavi Titu iz domovine Beograd. 10. fe-br. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito nenehno dobiva pozdravne brzojavke in pisma z raznih krajev države, v katerih mu delavni kolektivi, množične organizacije in državljani izražajo veselje ob skorajšnji vrnitvi v domovino i-n zadovoljstvo nad uspešno misijo v prijateljskih azijskih državah. V teh brzojavkah se hkrati zahvaljujejo predsed- Coty dal mandat voditelju ljudskega republikanskega gibanja Pflimlinu — Pinay ni mogel zbrati zadostne večine — Ljudski republikanci so odklonili sodelovanje v njegovi vladi Pariz, 10. februarja (AFP). Kandidat za novega predsednika francoske vlade Antoine Pinay je danes obvestil predsednika republike Kenéja Cotyja, da ni uspel sestaviti vlade. V političnih krogih smatrajo, da bo predsednik republike zaprosil Pierra Pflimlina, — voditelja kancev, ljudskega republikanskega gibanja (MRP), naj sestavi novo vlado. pristaša ideje evropske obrambne skupnosti in ki na zahodnoevropsko zvezo ne bi gledala kot večina degolovcev. Tu je mišljen bivši predsednik vlade René Mayer, ki je bil predviden za zunanjega ministra. Razen tega so radikalni socialisti mogli zagotoviti Pinayu samo polovico svojih glasov, kar je dri vlak«, ki ga bo še isto jutro niiku Titu in njegovim sodelavcem za velike napore, ki so jih prestali na dolgem potovanju v daljni prijateljski državi Indiji in Burmi. m bimmanski javnosti odkrt- zala, da Pinay s svojim pro to povedal o naših težavah in o gramom, ki v glavnih potezah naših uspehih. S tem seveda ni sprejema Mecdès-Franceovega, rečeno, naj hi Indija in Burma ne bo mogel zbrati zadostne ve-posknšali presaditi na svoja tla čine za investituro. Za vstop v vse tisto, kar nam je uspelo vzgo- vlado so se izjavili samo radi-•iti na naših. Drugi kraji in dni- kalni socialisti in skupina cen-gačne družbene tradicije, različni tra neodvisnih. Parlamentarna pogoji in vpliv raznovrstnih fak- skupina ljudskega republikan-torjev zahtevajo posebne prijeme skega gibanja, predvsem Robert ter svojo smer in pot: kljub temu Schuman in novi kandidat pa je za vse te države Jugosla- Pflimlin, je odklonila sodelo-vija zgled, kako lahko tudi maih- vanje in izjavila, da ne bo gla-na država uspe s svojim notra- sovala zanj, ker brez socialistov 2e včerajšnja poročila so ka- ga od gospodarskih resorov, kar je povzročilo hudo nejevo- predsedrlika narodne skupščine ijo pn ostalih strankah, ki so bile pripravljene vstopiti v bilo več kot premalo, posebno sednikom Naserjem, bo vse repo odklonitvi ljudskih republi- ško pristanišče okrašeno kot doslej še nikoli. Osrednje pri-V takem položaju je začel stanišče je že očiščeno in vse predsednik republike René Coty ladje so premestili odtod v dru-danes nova posvetovanja. Po- ge dele pristanišča, da bi mogla poldne je sprejel častnega predsednikova eskadra svobodno pristati ob glavnih potniških vlado. Zadnji udarec njegovim poskusom je zadal sklep ijudsko-republikanske skupine, da ne bo glasovala zanj. Pinay ni hotel Edouarda Herriota. V zvezi s tem sklepajo, da se Coty ne bo več posvetoval z voditelji parlamentarnih skupin, temveč da bo nocoj sam izbral osebnost, ki ji bo poveril mandat. Večina opazovalcev meni, da ga bo po- odpeljal proti glavnemu mestu Jugoslavije. V centralnem bazenu ob sami potniški obali, se je zasidralo 12 hitrih vojnih čolnov. Ko 6e bo jutri zjutraj pojavila eskadra predsednika Tita na obzorju Reke, bodo s teh čolnov predani častni pozdravi. V tem delu pristanišča se je na morski površini pojavil naš hidro-avion, nad ostalimi deli pristanišča pa letata dva naša helikopterja. Tisoče reskih meščanov je že danes obiskalo slovesno okrašene dele pristanišča, kjer se bo izkrcal predsednik Tito s njim naporom, kako si lahko sama določi smer svojega razvoja n kako — prav zaradi tega — zavaruje svojo neodvisnost v odnosu do »močnih«. Če upoštevamo samo Indijo, Burmo in Egipt, se prav: tiste države, kjer se je maršal Tito mudil, oziroma imel razgovore z njihovimi voditelji, potem lahko rečemo, da imajo vse te tri države vlada ne bi imela »nacionalne« ga« značaja. Tako bi Pinay pri investituri lahko računal na kakih 130 glasov centra neodvisnih, 45 do 50 radikalnih socialistov, 30 degolovcev in kakih 10 prekomorskih neodvisnih poslancev. Vse to pa nikakor ni bilo zadosti, celo če bi računal na visoko abstinenco, niti za relativno večino pri glasovanju o investituri, ker bi PARIZ, 10. febr. (AFP). Predsednik francoske republike je ponudil Pierru Pflimlinu, članu ljudskega re-publikanskegr gibanja, mandat za sestavo nove vlade. Pflimlin je mandat v načelu sprejel. sestaviti vlade, ki bi utegnila že čez 10 ali 15 dni pasti in tako ustvariti novo krizo, čeprav bi bila pri investituri potrjena. V francoskih parlamentarnih krogih se krepi mnenje, ki so ga izrazili poslanci neodvisnih kmetov v posebnem Sestav sieve vlade Maršal Žukov obrambni minister in podpredsednik vlade — Malenkov minister za električne centrale in podpredsednik vlade Moskva, 10. febr. (AFP) Po vendar pa ta položaj prej ni odstopu Georgija Malenkova bil zvezan s položajem pod-je »ožja sovjetska vlada« se- predsednika vlade, stavljena takole: _ __ s- Zficireb rmpravljen zn sprejem Zagreb, 10. febr. Odkar je Galeb plul po Sredozemskem morju, so se hrvatska mesta, posebno Zagreb, pripravljala na sprejem maršala Tita. Od včeraj pa je že ves Zagreb zavit v zastave in zelenje. Izložbe so okrašene s slikami marsala Tita in raznimi parolami, med katerimi je tudi star burmanski izred »Naj dragi Tito obseva svojo domovino. kot obseva sonce s svojo močjo ves svet.« Posebno velike priprave se vrše na postajah, skozi katere bo vozil vlak z maršalom Titom od Reke preko Zagreba Novske, Vinkovcev do Beograda. Te postaje so že okrašene z zastavami, zelenjem, parolami in slikami maršala Tita. M. b. sporočilu, namreč da v sedanji neka: Potez, ki so skupne njim in jmej proti sebi vse poslance KP narodni skupščini ni potrebne Francije ter večino degolovcev večine in da f oložaj zahteva hi-in pristašev demokratsko so- tro izvedbo ustavnih reform, ki cialne unije odpora, kar znaša naj bi omogočile kontinuiteto okrog 200 glasov. Vrhu tega je v francoski politiki. Pinay je naletel Pinay na velike težave naletel na težave tudi pri de-pri sami razdelitvi resorov, goiloveih. Njihova parlamentar-ker so zahtevali radikalni so- na skupina, ki je tako močno naši držav VREME Napoved za petek: Ponoči snežne padavine. Cez dan hladno z vmesnimi razjasnitvami, vendaT Je manjše krajevne padavine. Le ciaMsti vse takozvane politične podpirala Mendes-Francea, nona Prim rskem pretežno oblačno, resore, to je zunanje, notranje če podpirati vlade, ki bi imela in pro&vebao ministrstvo in ene- za ministra za zunanje zadeve Temperatura ponoči med —4 ta (4- X. podnevi med 0 in S stopinj. Predsednik vlade maršal Ni- nudil ljudsko-republikanskemu kolaj Bulganin, prvi podpred-prvaku Pierru Pflimlinu, ka- sednik vlade in minister za terega je priporočil svojim po- zunanje zadeve Vjačeslav Mo- f Etičnim prijateljem tudi Pinay. lotov, prvi podpredsednik via- i Poleg Pflimlina omenjajo še de brez listnice Kaganovič, socialističnega prvaka Christi- podpredsednik vlade in ob-ana Pineauja, in pa radikalnega rambni minister maršal Žu-socialista Edgarja Faura. kov, podpredsednik vlade brez listnice Mikojan, podpredsed-TrgOVinska pogajanja nik vlade in predsednik dr- « Romunijo SrÄäÄfH: s Po obvestilih Jugopresa bo pri ,__. spela 15. februarja v Beograd ster bree llstniCe TevoSljan, romunska trgovinska delegacija, podpredsednik in minister Z jugoslovanskimi predstavniki srednje industrije Mališev, enoletnega ^Äeg°a Tfla- podpredsedmk br^ iLstni^ žilnega sporazuma, od 1949, ko Kosigun, podpredsednik in mi* je Romunija pretrgala trgovinske nister xa električne ce»fcraie rÄLÄb°m*d tt^nkov Toministrstvoje obeh držav, (jugopre*), prej vodil Aleksej Pavlenko, Marša] Zobe*, Bovl of J ZS&B obrambni Združitev £FL in CIO NEW YORK, 10. febr. (AFP). Predstavniki ameriške federacije dela (AFL) in Kongresa indur^rùj-skili organizacij (CIO) so sinoči v Miam/. Beach na Floridi podpisali načelni sporazum o združitvi teh dveh velikih ameriških organizacij v eno sindikalno telo. ki bo imelo okrog 15 miiijonov ameriških delavcev. Sporazum bodo danes predložili v odobritev izvršnemu odboru ameriške federacije dela, ki zaseda v Miami Beach. Kongres industrijskih organizacij pa bo proučil isto vprašanje 22. februarja na izrednem zasedanju v Washington!!. Po sinoči podpisanem sporazumu bo ameriška federacija dela dobila v novi organizaciji dve najvažnejši mesti — predsedmka ta generalnega sekretarja. Bistvo je v Ljubljana, 10. febr. Plačilni »Istem v letošnjem letu oziroma uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij je trenutno najvažnejša naloga na pragu naših letošnjih prizadevanj za stabilizacijo gospodarskega razvoja s pomočjo večje proizvodnosti. O nalogah okrajnih komisij za plače, organov delavskega upravljanja, okrajnih oz. mestnih ljudskih odborov, pa sindikalnih organizacij pri ureditvi takega plačilnega sistema, ki bi čim bolj pospeševal proizvodnjo, je bila med drugim sklicana predvčerajšnjim popoldne pri republiški komisiji za plače konferenca predstavnikov vseh okrajnih komisij. Kratko poročilo o temeljnih nalogah v zvezi z ureditvijo plačilnega sistema, je imel predsednik republiške komisije za plače Franc Popit, konferenci pa je razen tega prisostvoval tudi sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Norbert Veber. Podjetja imajo za sestavitev tarifnih pravilnikov, ki z dopolnitvijo uredbe niso več zgolj akt podjetja, marveč celotne družbene skupnosti, na razpolago pravzaprav le malo časa — nekako do 5. marca. V naslednjih 15 dneh naj bi dali pripombe na svoje tarifne postavke še člani delovnih kolektivov. Ob Izvajanju uredbe o plačah, ki je sicer naletela v glavnem na ugoden odmev in razumevanje, so se pojavila tudi nekatera napačna tolmačenja, da bodo plače linearno povečane za 5 odstotkov nad raven lanskoletnih obračunskih plač. To tolmačenje 20. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 je popolnoma napačno: 5°/o povečanje obračunskih plač je dovoljeno ljudskim odborom okrajev ali mest, toda le v primeru visoke organiziranosti in proizvodnosti posameznih podjetij, pri katerih ni računati na visoke dobičke. Možno pa je tudi 5°/o znižanje obračunskih plač. Ljudski odbori bodo moral; gledati na te možnosti v okviru svojih kompetenc kot na instrument, s katerim bodo lahko dobro sli slabo vplivali na stabilizacijo našega gospodarstva. Kakor je pozneje dejal tov. Norbert Veber, bi načelno poviševanje obračunskih plač lahko imelo katastrofalne posledice za naše gospodarstvo in je to določbo zveznega družbenega plana treba predvsem smatrati kot instrument za doseganje čim bolj enakopravnih materialnih odnosov med podjetji, ne pa za poviševanje življenjskega standarda, ki je odvisno izključno od višje proizvodnje. Napačno je bilo doslej v praksi tolmačeno tudi 10. poglavje zveznega družbenega plana, ki predvideva povečanje plačilnega sklada približno za 153/o. To povečanje plačilnega sklada je namreč povezano s planiranim povečanjem števila zaposlenih in porastom ravni povprečnih plač, ki pa naj bi se spet povečale predvsem zaradi povečanja produktivnosti dela. Celotna uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe plačilnega sistema večji proizvodnosti o plačah temelji torej n» povečanju proizvodnosti. Dosedanje togo določene obračunske plače bodo služile kot osnova za sestavo novih tarifnih pravilnikov. Medtem ko je lanski plačilni sistem omejeval plačilo po učinku in je imel po podjetjih za posledico nesorazmerno povečanje višjih kvalifikacij in povečanje števila nižje kvalificiranih delavcev, so v spremembah plačilnega sistema vnešeni predpisi, ki Izhajajo iz načela: plačilo naj bo po učinku dela. V zvezi z uresničitvijo uzakonjenih sprememb v plačilnem sistemu, se nam pojavlja med drugim naloga: urediti razpone med posameznimi kvalifikacijami. Trenutno lahko zasledimo, da so nižje kvalificirani delavci plačani deset do petnajstkrat bolje kot pred vojno, višje kvalificirani pa le štiri do šestkrat. Uravnilovske težnje razumljivo zavirajo proizvodnjo, strokovno usposabljanje in tudi prevzemanje proizvodnih nalog, ki terjajo visoko strokovno izobrazbo. Majhno Število t ljudi, od katerih v vsakem pod. (e tj u zavisi večja ali manjša proizvodnja, bo treba bolje etimuittratl. Zdaj imamo pojave, da je to vodilno osebje vse prev»;č na potovanjih, ali pa se poslužuje celo drugih načinov zboljšanja svojega položaja. Čeprav bo za .zaslužek merodajen predvsem ’.učinek, pa pri izvajanju uzakonjenih sprememb v plačilnem sistemu vendarle ne bo mogoče normirati vse od kraja; to 'bo mogoče le v tolikšni meri, kolikor je tehnično ekonomsko utemeljeno. Glede vsklajevanja norm bodo imele komisije delo že dalj časa. To ne menja dolžnosti delovnih kolektivov, da v interesu naše gospodarske stabilizacije vskladijo nove tarifne postavke z obračunskimi plačami iz leta 1954/1955 ob sodelovanju ljudskih odborov. Podjetja bodo v sodelovanju z ljudskimi odbori tudi na drug način lahko pripomogla k večji proizvodnosti, iz katere mora nujno nastati večji dobiček. Gre sa premiranje oz. premijski sistem nagrajevanja ljudi, Id bistveno vplivajo na večjo proizvodnost. Sredstva »a premlr-ranje Je mogoče oddvojiti la iz dobička, in sicer pred delitvijo teh sredstev med ljudskim odborom in podjetjem. Na tem področju imamo še malo izkušenj in tu Je odločanje zaenkrat prav zaradi tega v znatni meri prepuščeno ljudskim odborom, ki so bliže podjetjem. V tarifnih pravilnikih morajo biti vnešene vse plače, tudi plače sezonskih delavcev. V okviru pravilnikov imajo podjetja možnosti, da opravijo določene proizvodne naloge z večjim ali manjšim številom delavcev. Tarifni pravilniki bodo konec koncev znatnega pomena tudi za vzgojo novih kadrov, če bodo podjetja imela za to določen smisel. S tarifnimi postavkami namreč lahko regulirajo in uredijo zaslužke vajencev tako, da bo dotok mladih kadrov večji v tiste panoge, kjer se zaostruje problem pomanjkanja naraščaja. Volitve v slovenskem osrednjem gledališču v Ljubljani aioer: dr. Fr. Koblar, Janko Ko*, Inž Kozak, prof. Zvonimir Miklavič, dr. Anton -O Kakor amo poročali ob tar nJkor in dragih delavcev, nar sedeajn Ljudske skupščina dalje 3 člana, od katerih po LRS, }• njem lamini avet мхг»- enega izvotlijo kodektvi Opere, jel posebne «klope o organi- Drame in GledaMžlrih delev-zacijskih spremembah v Slo- nie iz svoje srede, ter Se 3 venskem narodnem gledališču člani, ki so po svoji funkciji kot slovenskem osrednjem vsakokratni direktor Opere, Volišče v operi Hezprovljanje v plačah o hopshem okraju Koper, 10. febr. Danes je bil v Kopru sestanek, ki ga je sklical okraj. sind, svet sporazumno s svetom za gospodarstvo pri okrajnem ljudskem odboru. Sestanka so se udeležili člani sindikalnih organizacij, upravnih odborov, delavskih svetov, direktorji in tehnični vodje podjetij v okraju. Razpravljali so o uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, o tarifnih pravilnikih in pravilnikih o normah. V razpravi se je oglasil tudi predsednik začasnega odbora SZDL bodoče koprske skupnosti komun tov. Albin Jakopič — Kajtimir ter dejal, da bo način nagrajevanja po učinku dela omogočil povečanje proizvodnje in s tem tudi življenskega standarda. Dosedanji plačilni sistem je vplival negativno, ker ni dovolj upošteval strokovne sposobnosti in marljivosti delavcev, ki so bili pod istimi pogoji v različnih podjetjih nesorazmerno nagrajevani. Poudaril je potrebo po uveljavljanju enotnih normativov za vsa podjetja in menil, da moramo začeti obsežne javne razprave o načinu nagrajevanja in k temu pritegniti sindikalne in druge družbene organizacije, ki bodo dajale smernice za določanje novih tarifnih pravilnikov. Seja svela za prosvelo in kulturo Koper, io, febr. Danes Je zasedal v Kopru svet za prosveto in kulturo OLO. o šolskem uspehu v prvem polletju in o delu učiteljev sta poročala okrajna inšpektorja slovenskih in italijanskih šol. Iz poročila je razvidno, da je obiskovalo v prvem polletju letos slovenske osnovne šole 1900 učencev, 190 več kakor lani. Višje razrede osemletk in nižje razrede gimnazij je obiskovalo 895 učencev ali 133 več kakor lani. Italijanske osnovne šole je obiskovalo 609 učencev. Svet je razpravljal tudi o delu učiteljev, zlasti o pouku domoznanstva in družbeno moralne vzgoje, ki je pomanjkljiv ter o potrebi nadaljnjega izobraževanja učiteljev, zlasti mlajših. Odbornikom je poročala tudi komisija, ki Je proučila stanje v koprskem dijaškem domu. Za novo upravnico dijaškega doma je svet imenoval tovarišico Juro Vehar. Odborniki so imenovali tu dà komisijo, ki bo proučila razne probleme v zvezi z združitvijo glasbenih šol v Izoli in Piranu, z glasbeno šolo v Kopru. Nadalje so razpravljali o osnutkih pravilnikov dijaških domov in imenovali komisijo, ki bo v skl a dii a pravilnike s potrebami posameznih internatov koprskega okraja. Svet je potrdil upravne odbore za dijaški dom v Kopru, internat srednje pomorske in ribiške šole v Piranu ter Internat ženske obrtne šole v Kopru, V upravnih odborih bodo tudi predstavniki dijakov. Na predlog zgodovinskega društva je svet sklenil da bo predlagal okrajnemu ljudskemu odboru ustanovitev okrajnega arhi va za koprski okraj z arhivskima sekcijama v Izoli in Piranu. D. Za napredek koprskega gledališča Kaper, 10. februarja- ▼ koprskem gledališču je bila danes prva seja razširjenega umetni- škega sveta Gledališča za Slovensko Primorje. Umetniški svet gledališča ima 12 članov, med katerimi je tudi predsednik Društva slovenskih književnikov in Ljudske prosvete Slovenije France Bevk, ki se je odzval povabilu gledališke uprave k sodelovanju pri bodočem umetniškem vodstvu te pomembne primorske kulturne ustanove. V svetu so io po en predstavnik lz gorifikega, sežanskega, postojnskega okraja, trije kulturni delavci iz Kopra in štirje predstavniki samega gledališča. Za direktorja sveta je bil izvoljen Oskar Venturini. Na današnji seji so razpravljali o načelni repertoarni politiki za prihodnjo sezono. Sklenili so, naj bi upošteval repertoar posebnosti terena ter raznolikost okusa publike. Zato naj bi bil repertoar lažji s težiščem na komedijah in poudarkom na domačih slovenskih in jugoslovanskih delih, vendar pa na umetniški ravni. Razpravljali so tudi o nagradnem tekmovanju dramskih družin na Primorskem, ki ga je v čast 10 obletnice osvoboditve razpisalo Gledališče za Slovensko primorje. Sklenjeno je, da bo repertoar za sezono 1955/56 objavljen že do 1. maja, da bi ga tudi prosvetna društva na podeželju lahko pravočasno spoznala in da bi sama ne segala po tistih delih, ki Jih bo na svojih gostovanjih predvajalo gledališče za Slovensko Primorje. gledališča т Ljubljani. N* podlagi Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih je izdal Izvršni svet LS LRS v začetku januarja odločbo tudi o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani kot finančno samostojnem zavodu. Po tej odločbi usmerja delo SNG upravni odbor, ki šteje 15 članov in ki ga sestavljajo: 9 članov, ki jih imenuje Izvršni svet izmed umet- Drame Ja Gledaliških delavnic. Te tri direktorje ter glavnega tajnika gledališča, ki bo neposredno vodil administrativno poslovanje gledališče, imenuje Izvršni avet Posebej bodo le «ledili predpisi o sestavi in nalogah umetniških svetov pri Operi in Drami SNG. Na osnovi te odločbe je Izvršni svet že imenoval 9 članov Upravnega odbora SNG in Pred ustanovitvijo novega grafičnega zavoda »Beograda Nepričakovana nevihta sredi zime Ljubljana, 10. febr. Letošnjo zimo smo se že privadili najrazličnejšim muham vremena, kljub temn pa Je Ljubljančane in okoličane nemalo presenetila nevihta z bliski in grmenjem, ki se Je začela sinoči okrog sedme ure. (V tem trenutku še ne vemo, ali so bile podobne nevihte tudi kje drugje po Sloveniji.) Po prvih bliskih, ki Jih je spremljalo grmenje, kakor v vročih poletnih mesecih, so padle prve velike deževne kaplje, nakar je pričel padati sneg v debelih kepicah, tako da si Ljubljančani sprva niso bili na jasnem ali pada toča ali pa je to morda le sneg. Na hitro smo povprašali meteorološko postajo v Ljubljani, Beograd v leta 1955 kjer so nam pojasnili, da Je naše kraje zajela fronta hladnega zraka, ki priteka s severa. Ze včeraj zjntraj se je ostvarilo med Dunajem In Budimpešto veliko jezero hladnega zraka, ki je pri meritvah pokazal v višini okoli 5000 m nad Dunajem —32 stopinj, nad Münchnern pa v isti višini —33 stopinj Celzija. Čeprav je bila ura šele 19.15, je imela meteorološka postaja že številne podatke, g katerimi nam je lahko postregla. Ob 19. nrl je že snežilo v Planici In na Jezerskem, v Slovenj Graden sta padala pomešana sneg in dež, v Celju je rosilo, v Maribora močneje deževalo. Padec temperature, ki Je sledil sinočnji nevihti z dežjem ln snegom, se bo še stopnjeval. BEOGRAD, 10. febr. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-novič sta prisostvovala včeraj popoldne v prostorih »Jugoštam-pe skupnemu sestanku del. svetov grafičnih podjetij »Jugoštam-pa«, »Omladina«, »Rad« in »Jugoslavija«, na katerem so sklenili, da se ta podjetja združijo v skupni grafični zavod »Beograd«, ki bo posloval v prostorih sedanje »Jugoštampe«. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijađe je ob tej priliki poudaril, da je v Beogradu neobhodno potrebno veliko ln močno grafično podjetje, ki bo moglo naglo ln zelo kvalitetno zadovoljevati neprestano naraščajoče potrebe. Naloga novega zavoda bi bila med drugim, da dvigne grafično spretnost na višjo stopnjo, tako da bi se mogle naše publikacije primerjati v kvaliteti z najboljšimi Inozemskimi. Moša Pijade je tudi poudaril, da bodo neobhodno potrebne nekatere investicije u nabavo sodobnejših strojev. Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič Je v razpravi med drugim dejal, da vodi ves proces našega gospodarskega razvoja naravnost h koncentriranju sredstev ln združevanju podjetij. Taka združitev bo Imela zlasti v tem primeru več neposrednih koristi: koncentriranje več strokovnih delavcev na enem mestu, ustvaritev več materialnih sredstev, pospeševanje proizvodnje Itd. Prav tako Je poudaril, da bo za napredek proizvodnje v novem zavodu potrebno vložiti gotova sredstva, tem prej, ker je bila v zadnjih letih Mednarodna železniška konferenca Zastopniki Jugoslovanske direkcije železnic bodo sodelovali na konferenci tehnične komisije mednarodne železniške unije, ki bo v Lizboni od 23. februarja do 2. marca. Poleg drugih vprašanj bodo na konferenci proufiili pogoje za proizvodnjo železniških potniških vagonov in. rezervnih delov ter izdelovanje modemih hladilnic za mednarodni promet. (Jugopres). grafična industrija v tem pogleda razmeroma zapostavljena. Delavski sveti so predlagali, naj zvezni izvršni svet sklene ustanovitev grafičnega zavoda »Beograd«, ter so sklenili, da bodo odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu poslali predlog o neobhodmih investicijah. cvirk, Zorka Peršič, prot Pavel Sivic, dr. Valens Vodušek, Sergej Vošnjak, Hkrati pa so bile razpisane volitve za tiste tri člane Upravnega odbora SNG. ki jm volijo delovni kolektivi vseb treh hiš. Te volitve *o bile včeraj, v četrtek 10. februarja tako, da ao ni nameščenci SNG v Ljubljani v porazdelim po treh delovnih mestih (Opere, Drame, Delavnice) na treh voliščih volili tri člane. Volitve je nadzirala poeebna Tolik« komisija. V vseh treh volilnih telesih je sindikalna organizacija postavila samostojno kandidatno listo, ki jo je prejelo članstvo v vsaki posamezni hiši Poleg tega pa je bilo postavljenih (zlasti v Operi) še nekaj kandidatnih list iz vrst članstva, za katere je bilo treba zbrati pmv tako 20 podpisnikov kot predlagateljev. Volitve so se začele ob 8. zjutraj in so jih končali ob 12. uri. Za člane upravnega odbora SNG so bdi izvoljeni: Za kolektiv Opere Rado Simoniti. Za kolektiv Drama Stane Sever Za kolektiv gledaliških delavnic akad. slikar Marjan Pliberšek Družbeni plan Sib!]e odobren Beograd, 10. febr. — Ljudska skupščina LR Srbije je sprejela dopoldne predlog letošnjega republiškega družbenega plana, zakona o proračunu in republiškega proračuna. Odplačilo noiranfili državnih dolgov Letos so .poleg obsežnih inve-aticij za gradnjo stanovanj predvidena zelo obsežna denarna sredstva rudi za druga investicijska dela v Beogradu, v glavnem za de!a komunalnega značaja. Po prvih predračunih bo za uresničenje tega investicijskega načrta potrebnih — brez sredstev za stanovanja — skoraj 7 milijard din. Lahko rečemo, da je problem prometa dobil letos prvič vidno mesto v investici iškem načrtu Beograda. Predvidena je vsota okoli ene m il rjarde in 400 milijonov din za nabavo vozil za mestni promet in sicer za 40 trolejbusov, 30 avtobusov in 10 tramvajev. Reševanje problema mestnega prometa pomeni tudi investicija pol milijarde din za zgraditev nove trolejbusne proge, ki bo vezala Zemun z Beogradom, s čimer bi bil tudi rešen problem prometa in zvez z novim Beogradom. Iz teh sredstev naj bi pričeli graditi tudi troleibusno mrežo v dolžini nekaj čez 12 km, garaže za vozove v Zemunu in usmerjevalne postaje za električno razvodno prometno omrežje. Tudi projekt predora pod Te-razijrmi je prišel v letošnji plan. Za zgraditev tega predora je zagotovljenih okoli 500 milijonov din. Pomembna sredstva so predvidena tudi za zgraditev in modernizacijo cest in ulic, tako da je za vsa dela predvidena približno milijarda din. Spremembe o zavarovanju posevkov Beograd. 10. febr. Državni zavarovalci zavod je izpre-menii dosedanja pravila o zavarovanju posevkov. Po novih pravilih se bodo mogli letos zavarovati na zahtevo proizvajalcev posevki ne samo v zrnu, temveč tudi v steblih (slama, koruzovina, konoplja). Razen tega bo zavod po pogodbah, ki bodo sklenjene, izplačeval odškodnino ne samo po količini, temveč tudi po kvaliteti nekaterih posevkov. Na predlog kmetijskih organizacij bo DOZ zavaroval tudi mlado žito in povrnil škodo, ki bi nastala v pridelku zaradi preoran j a posevkov. 'Kmetijskiim proizvajalcem, ki bodo zavarovali svoje posevke, bo državni zavarovalni zavod izplačeval tudi odškodnino 5 odstotno (doslej eo plačevali odškodnino v znesku 5 odstotkov). L Predlog Zveze» kmetijskih zbornic, naj se posevki in druge kulture zavarujejo pred mrazom, nadalje, da naj se izplača odškodnina v višini police zavarovanja ter zniža stopnja zavarovanja v kmetijstvu, DOZ ni sprejel. Na nedavnem zasedanju sveta Državnega zavarovalnega zavoda je bilo sklenjeno, da se prouči zavarovanje kmetijskih posevkov pred mrazom, ki bi se izvajalo šele v prihodnjem letu. V Državnem zavarovalnem zavodu poudarjajo, da bi izplačevanje odškodnine v višini police zavarovanja nasprotovalo načelom zavarovanja v gospodarstvu in da je edino mogoče, da se proizvajalcem povrne samo dejansko pov-prečna škoda. Kar se tiče ztiLamjsa.il ja stotpnje zavarova-n ja, je zavod znižal samo stopnjo zavarovanja kontra-hiranih industrijskih posevkov ln sicer za 30 do 40 %, Potrebe bodočih skupnosti komun so že upoštevane in v načrtu je zgraditev obsežnejše mreže cest in električnih vodov v beograjskem in zemunskem okraja Beograd spada med mesta, ki imajo najmanj zelenih površin in zato bo borba zji povečanje teh površin letos toliko boli intenzivna. Hkrati bodo posvetili več pozornosti graditvi vodovodne in kanalizacijske mreže, gradnji molih kopališč in vzdrževanju čistoče mesta, ki pomeni poleg pomanjkanja električne energije najbolj boleč problem. Nabavili bodo 10 avtomobilov - čistilcev in 10 avtomobilov za škropljenje cest. Pričakujejo tudi, da bo zagrebška vzpen jača dobila letos v Beo. gradu svoje konkurente, ker je v načrtu zgraditev treh. vzpenjač v strmih krajih mesta. PTT mreža, ki je bila lani delno razbremenjena, bo dobila letos več sredstev. Za razvoj PTT službe v mestu je zagotovljena skoraj ena milijarda din. Zgraditev Zabavnega parka, prva dela na Pančevačkem mostu, zgraditev komunalnega servisa za remonte in drage usluge komunalnim podjetjem, kakor tudi vrsta drugih objektov, ki naj prispevajo k lažjemu in ugodnejšemu življenju Beograjčanov — so prav tako našla svoje mesto v letošnjem in. vesticijskem planu. To pa so tudi vsi objekti, ki jih bodo pričeli letos graditi in za katere bo porabljeno približno 5 mìh'iard din. Za dokončanje začetih de! iz preteklih let ie predvidena vsot/, ene miiijande in 800 milijonov din. S tem bi büe pokrite najminimainejže potrebe mesta, kajti stalno naraščanje prebivalstva narekuje mestu vedno večje investicije in sredstva, ki presegaio možnosti mestnega odbora, kakor tudi sredstva, ki jih dobiva mesto koc dotacija jz zveznih sredstev, L S. . JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo 0 žrebanju srečk 64. kola (Plan П dne 10. februarja 1955 v Senti Srečke, ki se konča - so zadele Srečke, ki se konču- so zadel« jejo s spodaj ozna - dobitek Jejo s spodaj ozna- čenimi številkami dinarjev č enimi številkami dinarjev 610 • 10.000.— 55 1.000— 2010 20.000 325 2.000— 5520 20.000.— 0895 40.000— 7730 30.000.— 30775 60.000— 9360 20.000— 103385 100.000.— 23030 80.000.— 124155 101.000 112660 100.000.— 370145 100.000— 367990 100.000— 31696 80.000— 631 2.000.— 107S36 200.000 9901 20.000— 343806 100.000— 067831 100.000— 159041 100.000 7 200— 178031 200.000— 6197 50.200.— 193301 290.000 7957 50.200— 207861 100.000.— 8137 30.200— 33S001 800.000— 85337 60.200— 202157 100.200— 2 200 233597 100.200 042 3.200— 476577 100.200— 712 5.200— 7032 20.200.— 008 5.000.— 117152 100.200— 268 3.000— 0428 30.000— 3S193 60.000— 5068 40.000— 49713 60.000— 35656 80.000.— 73473 60.000— 24239 60.000— 4004 30.000— 115259 100.000— 74984 80.000— 225289 180.000— 000704 100.000.— 275699 100.600— O2S094 100.000.— 101464 loe.oeo— 161084 109.000— 322414 200.000— Skupino Je bilo izžrebanih 109.220 dobitkov ln 5 premil v skmml vrednosti 67,000.000 dinarjev _ V zneskih za izplačilo so vezani dinarjev Je zadela srečka Rev. dobitki že upoštevani. Dobitke lz- Plačujemo samo »o uradni žrebni listi. Dobitke do vključno 50.000 Dobitke po 100.000 dinarjev so dinarjev Izplačujejo zastopniki zadele srečke štev. 202157 prodana Jugoslovanske loterije, dobitke od v Kranju, štev. 163385, prodana ▼ 3000 do 56.006 dinarjev Izplačujejo Celju in štev. 47S577, prodana T tudi vsi sedeži Narodne banke Ljubljani. FLRJ, večje dobitke in nremiie Srečni dobitniki izplačujejo vse republiške dl- plačila dobitkov predlože svoje rekcije ln Glavna direkcija Ju- srečke Jugoslovanski loteriji, dl- güsiovansKe loterije. rekcAji za LRS v LlnbUanJ. Be e- v»-Lavno ртеешјо v znesku 860.006 thovnova 10. Po podatkih Narodne banke so notranji državni dolgovi FLR Jugoslavije odplačevani redno in po določenem načrtu. Prvo ljudsko posojilo je bilo razpisano leta 1948 v znesku 3.5 milijarde dinarjev. Vpisanih je bilo okoli 4 milijarde dinarjev. Zadnje obveznice tega posojila so bile Izplačane leta 1952., končno pa zastarajo to leto. Obrestna mera je znašala 10°/o. Poleg tega je bilo v Izplačilo vključenih 458.000 dobitkov v skupni vrednosti okoli 1 milijarde dinarjev. Drugo ljudsko posojilo je bilo razpisano v času prvega posojila, t. J. leta 1950, ko sta ekonomska blokada In prekinitev trgovinskih zvez z vzhodnimi evropskimi državami povzročili gospodarske težkoče, tako da se je bilo treba čimbolj nasloniti na notranje rezerve. To posojilo je bilo razpisano v znesku 3 milijarde dinarjev; obrestna mera je znašala 8% (5°/e odpade na redne obresti, 3 odstotki pa na sklad dobitkov). Pri tem posojilu je rok izplačila deset let. Vpisanih je bilo 5 milijard dinarjev. Doslej je bilo od te vsote po podatkih Narodne banke amortizirano nad 2 milijardi dinarjev, medtem ko bo ostali znesek amortiziran do leta 1960. Razen teh dveh obstajajo še druga notranja posojila: 3-od- stotno državno, konvertirani dolg, 2-odstotne obveznice za povračilo razlaščene imovine, obveznice za povračilo lastnine, ki je prišla v zemljiški fond, in posojilo federaciji, ki Je bilo osnovano z družbenim planom za minulo leto. Spričo Izvajanja zakona O zemljiškem skladu je bilo odvzete okoli 280.000 ha zemlje. En hektar se obračunava po ceni od 30.000 do 100.000 dinarjev, tako da so izdane obveznice v vrednosti približno 18 milijard dinarjev. Te obveznice bodo začeli izplačevati verjetno že letošnje leto. (Jugopres) Letos bo v Ljubljani sedem velikih razstav V prostorih ljubljanskega velesejma — gospodarskega razstavišča, ki bodo dograjeni spomladi, bo letos sedem velikih razstav. Prvo bodo odprli v juniju, in sicer mednarodno razstavo lesa. Poleti bodo turistična razstava, mednarodna razstava embalaže in mednarodna razstava vina, jeseni obrtniški velesejem, jugoslovanska razstava usnja z mednarodnim sodelovanjem, v novembru pa mednarodna razstava radija ia telekomunikacij. Cene na naših trg*h Cene na drobno v Sasu od 31. januarja do 6. februarja L L po tedenskem biltenu Zavoda za stati* stiko in evidenco LR Slovenijo Naročniki na list »SLOVENSKI POROČEVALEC« so zavarovani proti nezgodam V Kopra, Murski Soboti, Novem mestu ln Ptuju se je v preteklem tednu podražilo svinjsko ln goveje meso zaradi višjih odkupnih cen klavne živine. Cene svinjskega mesa se gibljejo sedaj od 250 din v Novem mestu do 280 din za kilogram v Ljubljani, Celju, Gorici, Postojni in na Jesenicah. Goveje meso je bilo v preteklem tednu najcenejše v Gorici, kjer so ga prodajali po 215 dinarjev kilogram, tej sledi Kranj — 220 din, nadalje Novo mesto in Celje — 230 din. Na Jesenicah, v Kočevju, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju ln Trbovljah so prodajali goveje meso po 249 din, v Ljubljani in Postojni po 250, v Kopru - po 260 din kilogram. Ponudba krompirja in čebule Je bila v preteklem tednu še vedno majhna, zaradi česar so cene tem pridelkom še nadalje rasle. Krompir se Je podražil v preteklem tednu za 2 din pri kilogramu v Kopru in Mariboru ter za 1 »tin v Kranju, čebula pa za 5 din v Kopru, za 6 din v Gorici in Kranju te» za II din v Novem mesta Cene krompirja se gibljejo med 13 din (Gorica) in 20 din (Maribor). Cebnla Je bila najcenejša v Trbovljah (28 din kilogram) ter v Ljubljani in Kočevja (30 din kilogram). Najvišjo ceno Je dosegla v Cefjo, kjer so Jo prodajali po И dia Cene kislega zelja so se gibale med 25 din (Postojna) ln 65 din za kilogram v Kopra. Na trgu so bile v omenjenem tednu premajhne količine svežega sadja, predvsem jabolk, zaradi česar so cene ponorim poskočile. Jabolka so se podražila za 5 din pri kilogramu na Jeseničan, v Kopra Novem mesta Postojni ln Ptuja za 9 din v Kranju, v Mariboru pa za 16 din pri kilogramu. Jabolka so bHa najcenejša v Murski Soboti (40 dinarjev kg), tej sledi Celje (46 dleatjeV), Ljubljana (54), Koper ln Ptuj (55) Itd. Močno se Je povečala ponudba kokošjih Jaja kar je Imelo za posledico, da se je njihova cena skoraj v vseh kraja mižala za Jdo * din. Jajca SO prodajali: r naia po u dm, v Kopra po 13, X Colja Gorici, Maribora, Mar- skl Soboti ln Novem mestu po 15, v Ljubljani, Postojni in Trbovljah po 16, v Kranju ln na Jesenicah po 17 ter v Kočevju po 18 din. Razpon cen v istem tednu leta 1954 nam kaže, da se je cena jajc tedaj gibala med 12 in 18 din. Zaradi ugodnih vremenskih prilik so bila v preteklem tednu na tržni dan predvsem dobro založena tržišča — in sicer s poznimi povrtninami — v Ljubljani in Mariboru. Dotrpela je naša ljubljena mama, sestra, teta, babica, prababica MARIJA GREGORC, roj. PRUXER Na njeni zadnji poti jo spremimo danes, 11. П. 1955 ob 16.30. uri z Zal — Krištofove mrliške vežice. Žalujoči: hčerk: Krista, Hilda, por. Sitar z družino, sin Pavle z družino, sestra bratje in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Zaklanec pri Horjulu, Jesenice, Cicero USA, 9. П. 1955. TJInria nam Je naša ljuba mama, stara mama MARJETA JEVC lz Ižanske ceste 86. Pogreb bo v soboto, 12. februarja ob 14.30. uri z 2al — Nikola« jeve mrliške vežice. Žalujoči sinovi, hčerke: Nežka por. Což, Ančka, Eleonora por. Tomc ter ostalo sorodstvo. Ljubljana ». П. 1955. Umrla Je v Novomeški bolnišnici moja ančno ljubljena predobra sestra, sestrična svakinja in teta POLDI JUVANČIČ dolgoletna btagajničarka pri biv. Pokoj, zavodu. Pogreb bo v Ljubljani v petek, 11. П. ob 15. uri z Zal. Globoko žalujoča sestra T arina in ostalo sorodstvo. Širovnik — Tržišče na Dolenjskem. -чгачџ «"*а fgmmt ш f sjmsm poročevalec / л. з * ----Вааиј|»— FOSMOSKI SPOR Spremembe v sovjetski vladi so vzbudile po vsem svetu velikansko z animarne in so se vedno v ospredju mednarodnega dogajanja. Posebno pozornost pa sta ob tej priliki pritegnili poročili, ki sta ju v Vrhovnem sovjetu ZSSR podala sovjetski zunanji minister Molotov in novi predsednik sovjetske vlade Bulganin; z enako pozornostjo je svet sprejel poslanico Vrhovnega sovjeta ob zaključku njegovega zasedanja. Sovjetski zunanji minister Molotov je v začetku svojega zunanjepolitičnega poročila dejal, da »ni socialistični blok, ki ga vodita Sovjetska zveza in Kitajska, prav nič šibkejši od kapitalističkoga bloka* ter da so se na področju Azije in arabskih dežel moč-0 0 okrepila narodnoosvobodilna gibanja. Posledice teh sprememb so po mnenju Molotova kažejo predvsem v razcepitvi prej enotnega svetovnega tržišča na kapi-; ■ etično in socialistično tržišče, tl čemer imata oba politična bloka svoje baze. Nadalje je Molotov dejal, da se zahodne države, zlasti pa ZDA, nočejo sprijazniti z novim polo-.oem ter da govore o »osvobodi* dežel v njim nasprotnem '■ loku, kar pa pomeni resno ne'e most za novo varno. Po zatr-v.viju sovjetskega zunanjega - istra se Sovjetska zveza zav-o. :_j za zmanjšanje svetovne nati tosti in je tudi Berlinska kon-onca februarja lanskega leta : -zzala, da so možni razgovori r.utd velikimi silami. Ko je govoril o vprašanjih D oljnega vzhoda, je Molotov re-da so Formoza in Peskador-sli otoki sestavni del kopenske tajske ter da bi morali Zdru-'l narodi obsoditi napadalnost >A na tem področju. Po njego-' t mnenju je mogoče vzpostaviti na Daljnem vzhodu tako, da • ■ ZDA umaknejo s Formoze in ■ formoške ožine, Kitajska pa s s' 'me v OZN. Glede Nemčije je sovjetski žuli minister dejal, da so pals sporazumi poglavitna ovira : reiitev tega vprašanja. Če to -■rzšanje ne bo zadovoljivo rets so, bo ustanovljeno enotno vaso poveljstvo Sovjetske zveze : : ostalih držav vzhodnega blo-T. Sploh zavisi izboljšanje sov-■ tttkth odnosov z drugimi državami, je dejal Molotov, zgolj od ZDA; tudi rešitev avstrijskega vprašanja zavisi po njegovem od s-.reditve nemškega vprašanja. Molotov je omenil tudi odnose Iskanje izhoda in miroljubne rešitve NOVIC LIKI Jugo s L ugotovil je, da so Zastoj v Varnostnem svetu — Države članice iščejo pot iz zagate, v katero jih je privedel pekinški odgovor — Nehru za neuradna posvetovanja in skrbne priprave pred formalnimi ukrepi — Zamisel o mednarodni konferenci izgublja zagovornike — Novi predlogi New York, 10. febr. (AFP). — Med delegati v Varnostnem svetu se nadaljujejo posvetovanja o problemih Daljnega vzhoda. Odkar je Kitajska odklonila navzočnost njenega predstavnika v Varnostnem svetu, ni drugega izhoda, kot da svèt prizna, da ne more rešiti vprašanja Formoze, ali pa da nadaljuje razgovore brez kitajskega predstavnika in obsodi Kitajsko. Člani Varnostnega sveta se trudijo, da bi našli pravo rešitev. Strinjajo se v mnenju, da sestanka Varnostnega sveta ne sme biti, dokler se zahodne sile ne bodo sporazumele o skupnih korakih. Velika Britanija bi, kakor menijo, želela, da bi obravnavali vprašanje Formoze izven Združenih narodov. Sovjetska delegacija pa je v zadnjem času molčala in ni zahtevala, naj bi se Varnostni svet zbral in obravnaval pritožijo, ki jo je vložila proti ameriškim korakom okrog Formoze. Sovjetska zveza ve, da svet ne bo hotel o tem razprav- ljati brez navzočnosti Cangkaj-škovega delegata. Ker pa je pogoj kitajske vlade, da se Čangkajškov delegat izključi iz Varnostnega sveta, sovjetska delegacija ne more zahtevati seje sveta. Zaradi vsega tega menijo v Združenih narodih, da se mora Varnostni svet zbrati in na diplomatski način ugotoviti dejansko stanje, nato pa bo odprta pot za zasebne razgovore, v katerih bi Velika Britanija in Indija lahko prevzeli vlogo posredovalca. London, 10. febr. (Tanjug). V »Indijskem domu« v Londonu je imel indijski predsednik Nehru sinoči pred odhodom iz britanske prestolnice, kjer je zastopal Indijo na zasedanju Commonwealtha, tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjal na vprašanja o mednarodni politiki in problemih, ki so neposredno v zvezi z njegovo državo. Govoreč o Formozi, je Nehru izjavil, da je neposredni smoter ustavitev sovražnosti, pripom- Ollenhauerjeva prizadevanja za razgovore med velesilami o združitvi Nemčije pred ratifikacijo pariških sporazumov se medsebort: odnosi izboljšali ter dodal, da je nadaljnje izboljšanje, ki bi bilo v korist obeh držav, odvisno tudi od Jugoslavije. Glede na Balkansko zvezo Molotov sceni, da Jugoslavija ni v Atlantskem paktu in da lahko bankan-. .. narod- v tem pogledu poka-e : o primemo obzirnost. V zaključku svojega poročila v ’eh ovne m sovjetu je Molotov izit sl, da je Sovjetska zveza na '•odročjn atomske oborožitve prehitela ZDA ter da bi »morebitna nova vojna ne uničila človeštva i s civilizacije, marveč samo družni sistem v imperialističnih državah.* Na zaključnem zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR je govoril tudi novi predsednik vlade, marini Bulganin. Izjavil je, da bodo n n gospodarskem področju krepili predvsem težko industrijo, hkrati pa storili nekatere pomembne ukrepe v kmetijstvu. Grajal pa je n iz ko proizvodnost in zasto j v uresničevanju gospodarskih načrtov Sovjetske zveze. Pri obravnavanju mednarodnih odnosov se je Bulganin oprl na -smanjepolitično poročilo Molotova. Dejal je, da je sodelovanje med ZSSR, ZDA in Veliko Britanijo bilo med drugo svetovno v lino zelo uspešno, da pa za poslabšanje odnosov ni odgovorna Sovjetska zveza, češ da politika ZDA v odnosu do Sovjetske zveze temelji na prisiljevanju. Glede Položaja na Daljnem vzhodu je Bulgarin rekel, da bo sovjetska vlada dosledno podpirala Kitajsko, ki da se bori za svoje pravice in za svojo čast. Na koncu svojega govora je maršal Bulganin obtožil ZDA, da uganjajo »vojnohujskaško histerijo* ter groze z atomsko bombo. Toda Sovjetska zveza, je poudaril novi predsednik sovjetske vlade, ima danes prvovrstne kopne oborožene sile, letalstvo in pomorske sile ter bo še nadalje krepila svojo obrambno moč. Naposled je Vrhovni sovjet ZSSR sprejel besedilo poslanice narodom in vladam vseh držav na svetu, v kateri jih poziva, naj složno sodelujejo pri »ohranitvi svetovnega miru*. Poslanica govori o položanu v Aziji, Evropi in v drugih delih sveta, o vojni nevarnosti, ki jo pomenijo politični bloki in razne vojaške zveze, ter o zagotovitvi miru s sistemom kolektivne varnosti, s prenehanjem oborožitvene tekme, prepovedjo atomskega orožja in nevmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Poslanica zaključuje, da je sovjetska zunanja politika miroljubna in prijateljska do vseh narodov in držav ter da lahko narodi preprečijo izbruh nove Sustavne, vojna. London, 10. febr. (Tanjug). V intervjuju, ki ga je dal diplomatskemu sodelavcu londonskega »Timesa«, je vodja zahodno-nemške socialistične stranke Ollenhauer, ki je na tridnevnem obisku v Londonu, vztrajal pri svojem stališču, da so potrebni razgovori s Sovjetsko zvezo o nemški enotnosti. Ollenhauer se je včeraj posvetoval z indijskim predsednikom Nehrujem, ni pa priznal, da bi bil prosil za posredovanje Indije v smislu nadaljnjih razgovorov med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo pred ratifikacijo pariških sporazumov. Na vprašanje, kako kaže po njegovem mnenju za združitev Nemčije, je Ollenhauer odgovoril, Črnci nočejo v geto ^ Johannesburg, 10. febr. fAP). Južnoafriške oblasti so odredile, da se mora začasno ustaviti preseljevanje črnih prebivalcev iz središča Johannesburga v predmestja, ki so jih zgradili nalašč za rij ib. Zastopnik južnoafriške vlade je sinoči poročal parlamentu, da je prejel vesti, da se bo 60.000 Črncev uprlo z orožjem, če jih bodo oblasti hotele preseliti iz četrti, v katerih sedaj žive skupno z belci. da Je to odvisno od sporazuma med tremi zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo in da so svobodne volitve v vsej Nemčiji edina možnost za združitev. Po Ollenhauerj e vih besedah so predlogi sovjetske vlade z dne 15. januarja o svobodnih volitvah pod mednarodnim nadzorstvom zadostna podlaga za nove razgovore. nil pa Je, da bi utegnili v prir hodnostl iz tega vprašanja nastati resni problemi. Zavzel se je za skrbne priprava in dejal, da bi se morali, predea bi se lotili formalnih sklepov, neuradno posvetovati. »Razne države, med katere štejem tudi Sovjetsko zvezo, je dejal Nehru, očividno žele, da bi sa našla izhod in miroljubna rešitev. Zato so koristne razne pobude za ustavitev sovražnosti in nadaljnje mogoče rešitve«. Nehru je zagovarjal stališče, da bi se morali izogibati nasilja in se odločiti za miroljubno pot, čeprav bi to terjalo mnogo časa. Ottawa, 10. febr. (AP). Predsednik kanadske vlade Luis Saint Laurent je izjavil, da bi se vprašanje Formoze po njegovi sodbi dalo prej rešiti po diplomatskih pogajanjih med zastopniki Kitajske in Čangkaj-škove vlade kot pa na mednarodni konferenci. V intervjuju, ki ga je dal za radio, je Saint Laurent dejal, da tega vprašanja ne bi mogli rešiti na mednarodni konferenci, kakor predlaga Sovjetska zveza, če ne bi bil navzoč kuomintanški predstavnik. London, 10. febr. (AFP). Kakor trdijo v krogih, ki so blizu predsedstvu britanske vlade, ja minister za zunanje zadeve Eden verjetno opustil misel o sklicanju mednarodne konference o Formozi in se je odločil za zaupne razgovore, ki bi jih imele v imenu prizadetih strani druge države. Načrta britanskega ministra še niso osvojile države, ki so neposredno prizadete v primeru Formoze, in sedaj se v raznih prestolnicah pospešeno posvetujejo o tem. Hongkong, 10. febr. (AFP) Sorazmerno lahek potek operacij okrog izpraznitve Tačenskih otokov je povzročil v poučenih keogih Hongkonga delni optimizem. Močno vznemirjenje, ki je nastalo po poročilih, da je kitajsko protiletalsko topništvo sestrelilo neko ameriško letalo, se je naglo poleglo ob pomirljivih izjavah tako na ameriški kot kitajski strani. predsednika Tita z egiptovskim premierjem G-amalom Abdel Naserjem na »Galebu« med plovbo škod Sueški prekop Ja bil zadnja točka v programu dolgega, plodnega potovanja. (Na sliki: predsednik Naser prihaja na krov Galeba) Adenauer, Raab in Eisenhower o spremembah v Sovjetski zvezi in govoru zunanjega ministra Molotova Bonn, 10. febr. »Izjave sovjetskega ministra za zunanje zadeve morajo odpreti oči vsem, ki še mislijo na možnost, da bo Nemčija neutralizirana.« je dejal zahodno-nemški kancler Adenauer na zborovanju CDU v Frankfurtu. Nevtralizirana Nemčija bi bila kmalu satelit Sovjetske zveze. Nemčija lahko o-stane svobodna samo s pomočjo zahodnih siL Voditelj za hod n on emsk e socialnodemokratske stranke Ollenhauer, ki je sinoči prispel v London na sestanek z Attleejem in »z drugimi prijatelji« iz Socialistične internacionale, pa je v zvezi z ostavko Malenkova izjavil, da bi utegnila sprememba vplivati ne le na notranje razmere Izjave Molotova „niso bodrilne“ Svetovni tisk zelo previden v komentarjih — V Franciji menijo, da vznemirjenje na Zahodu ne bi bilo potrebno — »Hindustan Times« opozarja, da niti Molotov niti Dulles s svojimi izjavami nista prispevala k pomiritvi mednarodnega ozračja Ratifikacija pakta ZDA - Čangkajšek WASHINGTON, 10. febr. (Retu ter). Po šestumi debati je ameriški senat sinoči pozno ponoči potrdil s 64 glasovi proti šestim, obrambni pakt, sklenjen med ZDA in Formozo. Po tem paktu so ZDA prevzele odgovornost za obrambo Formoze in Peskadorskik otokov. Pred glasovanjem je senat odklonil dva spreminjevalna predloga, ki sta bila v zvezi z bodočim položajem Formoze. V enem izmed njih so predlagatelji zahtevali, da bi se senat izjavil, da v paktu ni ničesar, kar bi vplivalo na zakoniti položaj ali suverenost Formoze oziroma spremembe glede tega. Vlada na Formozi j* ž* ratificirala ta pakt. LONDON, 10. f&br. (Tanjug). V britanskem zunanjem ministrstvu odklanjajo uradne komentarje o preosnovi sovjetske vlade. Zastopnik Foreign Of ficea je izjavil le to, da je britanski veleposlanik iz Moskve poslal o dogodkih zadnjih dni obširna poročila. Glede morebitnih posledic, ki bi jih utegnile imeti spremembe v sovjetski vladi za zunanjo politiko ZSSR, pripomnjajo v pristojnih britanskih krogih, da izjave Bulganina, Molotova in drugih članov sovjetske vlade, v katerih so dali poudarek na vojaška vprašanja, »niso bodrilne« in da je Molotov v zunanjepolitičnem poročilu rabil ostrejše besede kot doslej. New Delhi, 10. febr. (Tanjug). Vodilni »Hindustan Times« ugotavlja davi, da sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov in ameriški minister zunanjih zadev Dulles v svojih govorih o mednarodnem položaju »niti prvi niti drugi nista prispevala k pomiritvi mednarodnega ozračja«. Molotov je poudarjal, da je Sovjetska zveza ostala trdnjava miru in se je laskavo izrazil o Indiji. Značilno za njegov govor pa so bila bojeviti ton in stara sumničenja, piše časopis. Skoraj v istem času je govoril tudi Dulles in po nepotrebnem izjavil, da »Amerika ne želi miru za ceno svoje varnosti«. Oba govora, zaključuje indijski časopis, pričata o napačnem obravnavanju sedanjih mednarodnih problemov, saj s povečanjem napetosti in nezaupanja ni mogoče doseči mednarodnega razumevanja. Pariz, 10. febr. V svoji četrtkovi izdaji piše pariški »Figaro«, da bi bilo napačnio, če bi preveč tragično tolmačili spremembe v sovjetski vladi, in ipoudarja, da napetost ne pomeni vojne, ne pomeni pa tudi miru. Nesoglasja v visokih krogih v Moskvi so znak slabosti Sovjetske zveze in zato se Zahodu ni treba vznemirjati zaradi izjave Molotova. »Combat« pa piše, da ne gre za nek nenaden sklep, temveč za zaključek razvoja, ki je bil zrelo premišljen. Mirna koeksistenca ni bila obsojena, piše list, obdrži pa se lahko samo v obliki oboroženega miru, dokler se znova ne začno pogajanja med Vzhodom in Zahodom. Ni dvoma, da je Malenkov padel v nemilost, in da se krepita vloga in vpliv armade, piše »Franc Tireur«. Po mnenju tega lista so spremembe v vladi posle- dice novega kompromisa, izjave sovjetskih voditeljev so zmeraj ostre, kadar gre država skozi razdobje notranje krize ali kadar preživlja gospodarske težave. Radio Moskva prenaša navodila London, 10. febr. (Reuter) Moskovski radio je 8. februarja »na zahtevo časopisov« objavil naslednja navodila za pokrajinski tisk: »Časopisi morajo objaviti v jutrišnjih Številkah na prvih straneh fotografijo s skupne seje Vrhovnega sovjeta ZSSR, na kateri je Molotov na odru, ko bere svoje poročilo. Nato mora biti objavljen govor Hru-Sčeva. Pod tem imenovanje tovariša Bulganina za predsednika vlade. Zatem popolna izjava Malenkova, s katero je zahteval, da ga razrešijo dolžnosti. Poročilo Molotova o zunanji politiki se mora začeti na drugi strani.« Scelba in Martino na poti v London RIM, 10. febr. (Tanjug). Predsednik Italijanske vlade Scelba in minister za zunanje zadeve Martinu bosta v ponedeljek navzoča na seji Atlantskega sveta v Parizu. V Parizu se bosta ustavila na poti v London, kamor Ju Je uradno povabila britanska vlada. Uradni obisk v Londonu se bo začel t torek. v Sovjetski zvezi, temveč tudi v tujini. Dunaj, 10. febr. — V zvezi z izjavo Molotova v vrhovnem sovjetu, da astrijskega vprašanja ni mogoče rešiti neodvisno od vprašanja Nemčije, je izjavil avstrijski kancler Raab, da pravice Avstrije do svobode in neodvisnosti ni mogoče omejiti z nobenimi pogoji in okoliščinami, na katere Avstrija sama ne more vplivati. Ob izjavi Molotova, da Avstrija ne bi smela pripadati nobeni koaliciji, je Raab poudaril, da avstrijska vlada tudi zdaj nima namena, da bi se pridružila kakršnemu koli vojaškemu bloku. Vlada popolnoma odobrava sovjetsko stališče, da na avstrijskem ozemlju ne smejo ostati nobene čete in da tam ne sme biti nobenih vojaških oporišč. Obenem je izrazil upanje, da bo sovjetski minister za zunanje zadeve takega mnenja tudi na prihodnji četvorni konferenci, ki bo posvečena avstrijski državni pogodbi, kajti s tem bi bile možnosti za podpis pogodbe zvečane. Washington, 10. febr (AFP) Na svoji tiskovni konferenci v sredo je predsednik ZDA Eisenhower izjavil, da sprememba v sovjetski vladi izraža notranje nezadovoljstvo v ZSSR. Dodal je, da ti dogodki ne bodo povzročili nobene spremembe osnovne politike v ZDA. »Rusi lahko govorijo vse, kar je v korist njihovim namenom, ZDA pa morajo biti budne«, je dejal v zvezi z govorom Molotova; ZDA pa bodo nadaljevale politiko pomiritve, obenem pa krepile svojo moč in sposobnost zaveznic. Ob imenovanju maršala Žu- kova za obrambnega ministra SZ, je Eisenhower dal priznanje njegovim vojaškim sposobnostim in dejal, da bi bild težko reči, kakšen pomen ima njegovo imenovanje za svetovni mir. Prav tako ni hotel komentirati ostrejših delov govora Molotova, glede sovjetske prednosti v atomskem orožju, pa je dejal, da nima smisla postavljati hipoteze. Ob Molstow V beograjskih političnih krogih poudarjajo v zvezi z besedami, ki se v poročilu g. Molotova nanašajo na Jugoslavijo, naslednje: 1. Trditev, da »ni še vse storjeno na polju normalizacije zvez med Jugoslavijo in ZSSR«, drži, kakor drži tudi to, da so nadaljnji uspehi v zvezah med obema državama odvisni od prizadevanja obeh prizadetih držav. 2. Glede navedb g. Molotova, da se je» Jugoslavija, kakor kaže, zadnja leta v določenem smislu ločila od smeri, proti kateri je stopala po drugi svetovni vojni«, je zelo dobro znano, za kakšno »ločitev« je šlo leta 1948, in da se Jugoslavija nikoli ni ločila od politike neodvisnosti in miroljubnosti. 3. Vprašanja mednarodne varnosti so zares, kakor pravi g. Molotov, »odločilnega pomena za vse narode«, zaradi česar bo Jugoslavija, zavedajoč se svoje mednarodne odgovornosti, podprla sleherno pobudo, ki resnično stremi k utrditvi te varnosti. Temu smotru naj bi služil tudi nadaljnji ugodni razvoj zvez med Jugoslavijo in ZSSR v soglasju s celotno dosedanjo jugoslovansko politiko. Glede sprememb v vladi ZSSR politični krogi v Beogradu ne dajejo komentarjev. (Jugopres). TELEGRAMI BEJRUT, 10. febr. (AP). Libanonska vlada je sporočila, da bo predsednik Turške republike Dže-lal Вауаг v kratkem odpotoval na obisk v Libanon, predsednik Libanona Kamij Samim pa bo šel na obisk v Turčijo. Tako so se sporazumeli med obiskom predsednika turške vlade Menderesa v Libanonu. Zvedelo se je, da bo libanonski predsednik prvi obiskal Turčijo. BAGDAD, 10. febr. (APP). V Bagdadu so uradno potrdili, da «EDNARODNA ORGANIZACIJI DELA Uspeh prve evropske regionalne konference Ljubljana, 10. febr. Te dni se je vrnila v domovino jugoslovanska delegacija, ki je od 24. januarja do 5. februarja sodelovala na prvi evropski regionalni konferenci Mednarodne organizacije dela v Ženevi. Po vrnitvi v Ljubljano je šef naše delegacije dr. Jože Potrč, predsednik Nacionalne komisije za zveze v Mednarodno organizacijo dela, poudaril, da je konferenca brez dvoma prispevala k mednarodnemu sodelovanju in utrjevanju miru, saj so pri njenem delu sodelovali zastopniki ne glede na bloke, rešujoč skupno socialne probleme. Konferenca je dala, čeprav v začetku skromen, vendar na nadaljnji razvoj pomemben prispevek k evropski integraciji na socialnem polju, kar se sklada s težnjami naše države, ki smatra, da evropska integracija ne sme temeljiti samo na vojaških osnovah, ampak da mora imeti hkrati predvsem tudi gospodarsko, politično, kulturno in socialno bazo. Naše stališče Je bilo vseskozi konstruktivno sodelovanje in vsak prispevek, ki je bil dan v tej smeri, ga ocenjujemo pozitivno, je ugotovil dr. Jože Potrč. Ženevski konferenci, ki jo je začel predsednik švicarske konfederacije Max Petitpierre, so prisostvovali zastopniki vlad, delavcev in delodajalcev iz 25 od 27 evropskih držav. Po uvodnem poročilu o ekonomskem in socialnem razvoju v Evropi in problemih v zvezi s tem, ki ga ga je podal generalni direktor Mednarodnega urada za delo David Morse, so udeleženci obravnavali vprašanja po predvidenem programu, na katerem so bila: 1. vprašanje vloge delodajalcev in delavcev v programu za povečanje produktivnosti v Evropi, 2. metode finansiranja socialnega zavarovanja in 3. določitev starostne dobe za nastop upokojitve. O vseh teh vprašanjih so bile sprejete ustrezne resolucije, dodatno k tem pa še resoluoija o gradnji stanovanj, Kljub nekaterim težavam, ki so se pojavljale na liniji blokovske politike, je ženevska konferenca vendar zaključila delo ob polnem sodelovanju vseh skupin in navzočih držav v delu plenuma. Čeprav so z ozirom na vprašanja dnevnega reda zastopniki nekaterih držav, zlasti zastopniki delodajalcev, v začetku izražali mnenje, da je posebna evropska regionalna konferenca nepotrebna, kajti postavljeni problemi naj bi bib ne le specifično * evropskega, ampak splošno svetovnega značaja, vendar je na konferenci zmagalo mnenje, da ima Evropa zlasti danes, ko popušča hladna vojna In se začenja borba za aktivno koeksistenco držav z različnimi sistemi, zaradi svojih pozitivnih tradicij, relativne razvitosti in izkušenj vendar še posebno odgovornost. V zvezi e sodelovanj etn dveh področij z različnimi družbenogospodarskimi sistemi je bilo značilno mnenje, ki ga je v debati Addai belgijski ministes za delo Troclet. Belgijski za-etopnik je omenil težavo, ki se postavlja širšemu sodelovanju zaradi dejstva, ker se na Zahodu skupno gospodarsko prizadevanje pojavlja v obliki skupnega tržišča, medtem ko v vzhodnoevropskih državah vlada režim planiranega gospodarstva, Kljub temu pa je po njegovem mnenju vendarle še dovolj mest za vsaj omenjeno akcijo, kajti obe metodi vendarle morata upoštevati neke skupne identične elemente v strukturi in konjunkturi. Sodelovanje bi zato moralo slediti predvsem objektivnemu cilju — premagovati ozke regionalne okvire in pristopati k študiju razvoja gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom. V zvezi z napredkom v produktivnosti in socialnem razvoju je zlasti pozitivno prišlo do izraza gledanje, da so prav v razvijanju novih tipov profesionalnih odnosov one tendence, ki največ obljubljajo med ekonomskimi in socialnimi perspektivami Evrope. Če je bila pred sto ali stopetdesetimi leti tehnika edina, ki je odločala v industrijski revoluciji o napredku, so danes odločilni Men poleg materialne osnove zlasti odnosi med ljudmi. Konferenca je znova z večino udeležencev onemogočila poizkus, da bi se <жц»гаж»1 statu« zastopnika« nacionalizirane industrije kot zastopnikov iz skupine delodajalcev. S tem je bila odstranjena ena izmed nemajhnih nevarnosti, ki bi lahko ogrožala univerzalnost Mednarodne organizacije dela. V uveljavljanju novega tipa delodajalcev in s tem dviganju človeških odnosov na višjo raven je zavzemala zlasti naša delegacija posebno mesto, tem bolj, ker prav na jugoslovanskem primeru iz leta v leto postaja vse jasnejša razlika med etatdzacijo in socializacijo. Ženevska konferenca je v razumevanju težnje, da bi se z dvigom življenjskega standarda na evropskem jugu lahko ustvarilo v Evropi veliko bolj homogeno lice, razpravljala med drugim tudi o potrebi močnejšega ekonomskega razvoja na jugu Evrope. Jugoslovanska delegacija je tudi sporočila, da bo med jugoslovansko vlado in Mednarodno organizacijo dela sklenjena pogodba, v smislu katere bo v Jugoslaviji ustanovljen center za usposabljanje industrijskih kadrov. Na predlog jugoslovanskega delegata je bdi prav tako sprejet sklep, da se bo Mednarodni urad za delo začel baviti a študijem raznih oblik ekonomske demokracije z ozirom na razvoj y posameznih deželah. f: bo predsednik Turške republike Dželal Вауаг konec februarja obiskal Irak, kamor ga je povabila tamkajšnja vlada. Spremljal ga bo predsednik vlade Menderes. PARIZ, 10. febr. (AFP). Dosedanji francoski visoki komisar v Avstriji Chauvel je imenovan za francoskega veleposlanika v Veliki Britaniji. Doslej je bil na tem mestu René Massigli. PANMUNĐ20N, 10. febr. (AP). Poveljstvo Združenih narodov v Južni Koreji ie danes obtožilo severnokorejsko vojsko, da je v bližini detmlštariziranega pasu sestrelila zavezniško letalo. Neoboroženo retalo, ki pripada poveljstvu Združenih narodov, je »zaradi slabega vremena« preletelo demarkacijsko črto in pri Cinangu letelo nad Severno Korejo. Pri tem sta bila ubita ameriški letalski podpolkovnik Thomas Glan in pilot Robert Pips. LONDON, 10. febr. (AFP) — Reuter). Laburistična parlamentarna skupina je davi zavrnila predlog resolucije o četvernem sestanku z ZSSR, preden bo Zahodna Nemčija ratificirala sporazume o ponovni oborožitvi, za katerega se je osebno zavzemal vodja levega krila stranke Be van. KAIRO, 10. febr. (AFP). Odpravnik poslov libanonskega veleposlaništva v Kairu je sinoči izročil egiptovskemu predsedniku Gamal Abdelu Naserju osebno sporočilo predsednika Libanonske republike Kamija Samuna. v katerem ponovno predlaga, da bi se predsednik egiptovske vlade sešel v Bejrutu s predsednikom iraške vlade. Nbconova turneja Mexico City, 10. febr. (AP).— Podpredsednik ZDA Richard Nixon je sinoči odpotoval v Mexico City. Poleg ostalih držav Centralne Amerike bo obiskal tudi Guatemalo in Kostariko. Nixona spremlja republikanec Donald Jackson, ki po nalogu zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma proučuje »komunistično dejavnost« V severnih državah Latinski Amerike. Alumini] iz Kidričevega odpira »Impolu« r K cltu _ A* ______: i-.ii.~- n x« i z ^. i n« - BN1 RAZGLEDI nove poti... Veliko povpraševanje po aluminijastih izdelkih »Impola« — V novi, modemi cevami bodo povečali proizvodnjo za široko potrošnjo — Aluminij se zlasti uveljavlja v gradbeništvu Lanski november, ko so v Kidričevem odlili prve srebr-nosive bloke, ne pomeni samo začetka proizvodnje aluminija v Sloveniji — ia dogodek pomeni tudi važen mejnik v zgodovini razvoja tovarne metalnih polizdelkov »Impol* •v Slovenski Bistrici. Aluminij iz Kidričevega pomeni za ta kolektiv začetek uresničevanja daljnosežnih načrtov, kajti že pred leti so se v »Impolu* odločili za preusmeritev proizvodnje, za lahko kovino. Težke kovine, predvsem baker, so postopno začeli nadomeščati z njegovimi zlitinami. S kvalitetnim aluminijem, ki ga že daje Kidričevo, krijejo dve tretjini surovinskih potreb. »Impol* je postal glavni potrošnik vse sedanje proizvodnje iz Kidričevega. Zlitine, ki jih potrebujejo za svoje izdelke, prelivajo iz aluminija v Impolu sami. Aluminij — kovina bodočnosti S preusmeritvijo proizvodnje od bakra na aluminij je postal »Impol* bolj kakor doslej proizvajalec za široko potrošnjo. Letošnji proizvodni program sicer zaradi lažje kovine ne kaže povečanja v tonah, kaže pa znaten napredek v asortimentu. Z izdelki, kakor so okenski okvirji, vrata, ograje, pregradne stene in portali iz aluminija, je »Impol* opozoril nase arhitekte in investitorje, ki v vse večjem obsegu upoštevajo pri svojih projektih aluminij kot nadomestilo za les. Naročila, ki prihajajo v tolikšnem številu, da jih morajo zavračati, kažejo, da utegne aluminij povzročiti pravi preokret v gradbeništvu. Vedno več lepih balkonov, ograj, portalov in drugih aluminijastih konstrukcij krasi zadnje nove zgradbe. Lani se je pokazala potreba, da so ustanovili posebno montažno ekipo, ki se bavi osvojitev vrste izdelkov, ki obetajo nove možnosti za povečanje proizvodnje. Med temi naj omenimo le nekatere: aluminijaste rolete in žaluzije ter ploščice za obloge (v kopalnicah in kuhinjah) Čeprav se zdi nekoliko neverjetno, so poizkusi že pokazali, da bo tu keramiko res izpodrinil aluminij. Seveda bo treba ploščice primerno zavarovati pred rjo — z anodno oksidacijo in pa barvo. Za vzidavanje ploščic v zid pa bo ustrezalo posebno lepilo iz polivinilske zmesi. Kakor vse kaže, — aluminij ne nosi zaman vzdevek »kovina bodoč- so že naročeni. Med njimi je hidravlična stiskalnica s 3500 ton pritiska, vertikalne žaril-ne peči in druga oprema, ki bo omogočila kvalitetnejšo in večjo predelavo aluminijastih zlitin. Ce ne bo nepričakovanih zaprek, bo ob koncu leta nova cevarna že vključena v proizvodnjo. Ce upoštevamo, da bo pri polnem izkoriščanju dala za 100 odstotkov več kakor sedanja, je razumljivo, da pravočasna dodelitev kreditov ni le stvar kolektiva, temveč je postala stvar razprav okoli bodočih komun in njenega dohodka. V kratkem bo začela obratovati v »Impolu« tudi eluksir-naprava za anodno oksidacijo in barvanje aluminijastih profilov, ena največjih naprav te vrste v Evropi. (ЈР) D Vsepovsod počastitve Prešernovega Pogled na del nove cevarne v .Impolu« samo z montiranjem »Impolo-vih« konstrukcij iz aluminija. Med najlepša dela, ki jih je opravila ta skupina, spada nedvomno montaža velikih okenskih okvirjev in konstrukcij iz aluminijastih profilov za steklene stene v novi dvorani cevarne v »Impolu«. To je obenem prva industrijska lopa v tej izvedbi v Jugoslaviji. Med prvimi poizkusi, pri katerih je udeležen »Impol« s svojilni aluminijastimi izdelki, je vredno omeniti tudi daljnovod iz čistega aluminija iz Peker do Kidričevega, ki ga že montirajo. Zanimivi so tudi poizkusi za GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE razplsn]e NATEČAJ 1. za povest, . _. 2. za mladinsko povest, potopis 1. p. (primemo za mladino od 10 do 15 let). , „ _ , . , Snov za obe povesti je lahko zajeta iz katerega koli obdobja. Obseg povesti naj bo 8 do 10 tiskovnih, mladinske povesti, potopisa i. p. pa 6 do 1 tiskovnih pol. Prednost bodo imela dela, ki bodo po svoji snovi in izrazu zanimiva tako za mestne kot podeželske čitatelje. NAGRADE nosti«. Marljivemu, samoiniciativnemu kolektivu zares odpira nove poti ... Pogoj za uresničitev načrtov — večji prostori Nova kovina in večji asortiment terjajo večji manipulacijski prostor. Stari obrati so postali pretesni in gradnja novih ob ra in ih prostorov neodložljiva. Na prvem mestu v kapitalni gradnji je cevarna. Lani avgusta so pričeli graditi novo 100 metrov dolgo dvorano, ki je bila do decembra že pod streho. Sedaj je tudi že zasteklena, dograjen je tudi prizidek za sanitarne in pomožne prostore. Računajo, da bodo notranjo dograditev končali do maja in tako do rokov izpolnili svoj letošnji glavni investicijski program gradenj. Takoj nato nameravajo začeti z montiranjem strojev, ki Pričakuje se velik obisk tujih turistov Zagreb, 10. febr. Po podatkih turističnih organizacij in uradov pričakujejo spomladi obisk velikega števila tujih turistov v Jugoslaviji. 2e v marcu bo prišlo v Dubrovnik in Split nad 3000 tujih turistov na krožnem potovanju po Sredozemlju. Sklenjeni so tudi dogovori za obisk drugih 3500 turistov v kasnejših mesecih. V aprilu in maju bo prispelo v Jugoslavijo več skupin turistov iz Zahodne Nemčije, Avstrije in skandinavskih držav. V Splitu, Opatiji, Dubrovniku in nekaterih drugih turističnih krajih so oddani skoraj vsi prostori v hotelih, ki so na razpolago tujim turistom od začetka maja do konca oktobra. Znatno več turistov kakor v prejšnjih letih bo obiskalo tudi manjše turistične kraje, n. pr. Crikvendco, Makarsko in letovišča na jadranskih otokih. Zaradi podaljšanja turistične sezone in večjega zanimanja za manjše kraje pričakujejo, da bo letos obiskalo našo državo 200.000 tujih turistov, za 25"/» več kakor lani. Bazsicva jugoslovanskega slikarstva v Parizu Beograd, 10. februarja. Ob koncu meseca bodo v Parizu odprli razstavo »60 slik sodobnega jugoslovanskega slikarstva« ki jo prireja komisija za kulturne zveze z inozemstvom. Na tej razstavi bodo zastopani naši najbolj znani sodobni slikarji, med njimi P. Milosavljevič, Lubarda, Milunovlč, Emanuel Vidovič, M. Celebanovič, Tabakovič, Gabrijel Stupica in drugi. Ta razstava je bila v zadnjih dveh letih prirejena že v Atenah, Ankari, Istaanbiüu, Beyrutu, Damasku, Kairu in Aleksandriji. Iz Pariza bo prenešena še v nekatera druga evropska kulturna središča. Povest, ki jo bo Družba gram, bo nagrajena z 250.000 dina pa z 200.000 dinarji. Poleg tega uvrščena v redni knjižni program, za vsako tiskovno polo, računajoč Družba si pridržuje pravico predloženega dela v svojih izred Avtorji naj predlože svoja kasneje do 1. septembra 1955, v za svoj točen naslov in šifro, pod Rokopise sprejema Prešer Tomšiča 9. Tam dobe interesenti uvrstila v svoj redni knjižni pro-rji. Mladinska povest, potopis i. p. bodo prejeli avtorji del, ki bodo še po 15 000 dinarjev honorarja pri tem celotno naklado, odkupa in tiska katerega koli nih knjižnih izdajah. dela opremljena s šiframi naj-pečateni kuverti pa naj prilože katero so delo po-slali. nova družba, Ljubljana, Toneta tudi potrebna pojasnila. KUPIMO 30-tonsko in 7-tonsko EKSCENTRIČNO STISKALNICO Ponudbe pošljite na naslov: Tovarna dežnikov, Lendava. GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE » Občutili smo, кгко blizu smo si v naših skupnih prizadevanjih« Iz pisma profesorjev kamniške gimnazije, ki so obiskali rudnik kaolina v Črni Prijaznemu povabilu, da bi si ogledali rudnik kaolina, skrit v dolini Cme globoko pod Kamniškimi planinami, smo se silno radi odzvali. Da, tovariši rudarji* Ne samo veseli, tudi ponosni smo na to. da ste nas povabili in nas tudi tako prijazno sprejeli v svojih jamah, pri svojem delu! Majhna in skromna je bila sobica, kjer smo našli tov. direktorja. Pisalna miza, omara, štirje stoli in majhna mizica. In kakor je skromna njegova pisarna, tako je skromen in preprost direktor inž. Prohinar. »Baje je prvi ,kopal* sam Rotschild ...« »Kaj o zgodovini rudnika bi radi Izvedeli? V kratkem bi bila tale: Prvič so kopali tukaj kaolin že pred sto leti. 1856. leta si je pridobil pravico do izkopavanja rude neki tuji kapitalist, za katerega trdijo ljudje, da je bil sam Rots child. A razvijalo se je delo v tedanjih pogojih le silno počasi kljub temu, da Je bila ruda po kakovosti mnogo boljša kakor danes in je bilo do nje priti mnogo laže. Liudje, ki so delali pri izkopavanju rude, niso bili pravi rudarji, temveč le priložnostni delavci, ki so se v glavnem živeli od česa drugega. Med prvo svetovno vojno je bilo delo ustavljeno, po letu 1918 oa je rudnik prešel v last slovenskega advokata in industrialca Tomšiča. V najboljših letih stare Jugoslavije Je znašalo povprečje produkcile 2000 ton letno in je rudnik zaposlil okoli sto delavcev. v času okupacije je proizvodnja naglo padala. Leta 1945 je dosegla le še 68* ton. Delo je tedaj skoraj zamrlo, rudarji so odšli v partizane in od tu onemogočali potem Nemcem izkoriščanje našega rudnega bogastva.« »Kako pa po svobodi?« »Po svobodi se je začela seveda nova pesem,« se Je nasmehnil Inž. Prohinar. »Naši naglo razvijajoči se industriji — zlasti papirni — je kaolin nujno potreben. In naš rudnik — šele nekaj mesecev sem tu, a tako rad rečem ,naš rudnik*« — se je spet nasmehnil, »je edini rudnik kaolina v naši državi. V Bosni so sicer v teku raziskovalna dela in pripravljajo se novi odkopi, a za sedaj moramo sami kriti potreb« naše industrii? no kaolinu. Danes nas dela tudi že čez dve *to, v prihodnjih letih pa si bodo Mše vrste še pomnožile.« Z novimi napravami: dva in polkrat več kakor pred vojno »In kakšna je produkcija danes«? »Letos znaša naša produkcija čez 10.000 ten kaolina, kar pomeni pri enkrat večjem številu zaposlenih delavcev več kot dva in polkratno povečanje produkcije v primeri s predvojno. Seveda je treba tu upoštevati tudi nove tehnične naprave, nove pogoje dela in predvsem mnogo večjo storilnost današnjega delavca v primeri s predvojnim.« »Pa je dovolj povpraševanja po kaolinu?« »Povpraševanja? — Preveč! Ko bi le zmogli kriti vse potrebe, a jih ne moremo. Kljub našemu trenutno nekakšnemu ,monopolističnemu* položaju — ker smo pač edini rudnik kaolina — in ogromnim potrebam so cene našemu kaolinu v primeri s predvojnimi cenami nizke. Danes stane tona kaolina v kosih le 18.000 din. Ce bi hoteli zadostiti vsem potrebam, bi morali proizvajat: trikrat več kaolina, kakor ga proizvajamo danes. Uporabljali bi ga seveda razen v papirnicah, kjer ga največ potrebujejo, lahko še mnogokje drugje, kjer si zaenkrat morajo pomagati še z drugimi surogati.« »In kako sodite o rudnih reze rvah?« Z novim načinom mletja bomo dosegli še večjo proizvodnjo »Kjer kopljemo sedaj, bomo kopali lahko še približno tri leta, a na novem rudnem sloju, za katerega že vemo. bomo lahko delali vsaj deset let. Spomladi pa nameravamo p ri f eti z novimi raziskovalnimi deli, od katerih si obetamo rezerv za mnogo daljšo dobo. Ruda je sicer mnogo slabša kot pred časi, a tehnološki proces predelovanja rudne substance le danes že tako izpopolnjen, da slabša kakovost rude ne vpliva na kvaliteto predelanega in posušenega kaolina.« Tov. direktor nam Je pripovedoval tudi o rudniških napravah, kjer bo treba še marsikaj izboljšati in modernizirati. Predvsem bo treba urediti olavnico. ki !e najbolj boleča točka podjetja In ki komaj še zmaguje svoje delo. Ko pa bo uveden še nov način mletja, se bo dvignila proizvod- nja za približno 100*/.. Tedaj piavnica sploh ne bi več zmogla svoje naloge. Toda za ta dela bodo potrebne nove velike investicije, ki bodo rešile s problemom plavnice največji problem rudnika. »Mnogo laže nam bo tudi, ko bomo uredili cesto, ki veže rudnik s Štajersko in Kamnikom,« Je zaključil svoje pojasnjevanje direktor Prohinar. Mnoge stvari so nas še zanimale, a mudilo se nam je ven k delavcem in njihovemu delu. V rudnik in v ostale rudniške objekte, da bi tam spoznali in videli, kar nam je tov. direktor tako sploščeno pripovedoval. Napotili smo se v rudnik. Profesorji in rudarji med seboj Pri nadzorniku Omovšku smo dobili svetilke, preoblekli smo se in že smo bili v rovih. Nadzornik Omovšek, ki je tudi predsednik sindikalne podružnice rudnika, nas je seznanjal z načinom in pogoji dela v jami, pripovedoval o razsežnosti rovov, o novem šahtu, ki ga delajo, o življenju in tovarištvu pod zemljo, o nevarnostih, ki jim rudar zre vsako uro v oči in nam odgovarjal na vsa mnoga naša vprašanja. Ustavili smo se pri Starovasnikov! skupini. »Kako je kaj, tovariši?« »Eh, bolj slabo je danes! Voda, ta nam nagaja.« »Bo norma, bo?« »Bolj težko, a menda bo vendarle.« Prižgali smo cigarete. V luči karbidnih svetilk so se svetili oznojeni obrazi Starovasnikovih pomagačev Breznika, Tonina in kovača Zavašnika, ki je imel tu opraviti s cevmi za dovajanje kisika. »No, pa srečno, tovariši!« smo se po kratkem pomenku poslovili In nadaljevali pot skozi rove. Pot nas je še vedno vodila po rovu, s-opali smo po tirnicah, srečavali z rudo naložene vagončke, ki so izginjali za nami proti vhodu, stene so bile povsod varno podprte z močnimi oporniki, voda je v potočku spremljaia našo pot, visoki gumijasti škornji, v katerih smo tičali, so se vedno bolj pogrezali v blato, čofotali smo preko luž, butnili sem in tja v bruno nizkega stropa, občutili za vratom mrzle kaplje vode, a smo med zanimivim pripovedovanjem obeh naših spremljevalcev — direktorja in nadzornika — veselo koračil! dalje. Po spolzkih in visokih lestvah smo se povzpeli za nadstropje više in pozdravili kopače Lesa, Biča In Janežiča. »Oho, kaj smo dobili pomoč?« so nas pogledali ln že smo bili sredi razgovora. Izkazalo se je, da je Les predsednik upravnega odbora, pa smo ea malo povprašali. kako in kaj. »Ja, kar dobro nam gre zadnje čase. Delamo pridno, ne samo v jami, ampak tudi izven nje. Ali ste si ogledali naše nove stanovanjske bloke? Trije so že zgrajeni in v njih že stanujemo, eden pa je pred dograditvijo in bo spomladi že vseljiv. Krasna stanovanja so v njih. Tudi posebni* moderno kopalnico bomo imel* pri jami, da se bomo lahko takoj po šihtu že tu umili. Le svojega kulturnega doma še nimamo. Ko bi še to imeli, bi nam pa res menda ne manjkalo nič več.« Več kulturno-prosvetnega življenja »Sedaj nam za kulturne potrebe služijo prostori rudniške menze,« Je dopolnil tovariš direktor, »a to Je vse skupaj mnogo premajhno za nas.« »Saj, kako se pa drenjamo v menzi, ko nas vsakih štirinajst dni obišče tovariš ravnatelj Lah In nam vrti filme. Po dve url daleč prihajamo zvečer ob sedmih s hribov z ženami in otroki, da moremo videti film,« je potožil še rudar Bič. Ni še tako star, pa je že delal v nemških ln drugih rudnikih. Tudi njegov oče je bil rudar. Se to in ono so nam povedali naši novi znanci, a niti z eno samo besedico niso potožili nad svojim težkim delom, nič niso omenili mokrote, blata in nevarnosti, v katerih vsak dan osem ur delajo, le o tem so govorili, da bi radi čimveč znali, da bi svoj prosti čas čim koristneje izrabili. cigarete so dogorele, nismo jih smeli muditi dalje in odpravili smo se spet po lestvab navzdol: »Srečno!« »Srečno!« Obhodili smo še nekaj rovov in delovišč ter po dveh urah polni najčudovitejših vtisov stopiti spet na svetlo. Ogledali smo si še sušilnico in plavnico, se na lesnem skladišču seznanili z nekaterimi starejšimi rudarji in posedli v menzi h kosilu. Beseda je seveda dalje tekla o rudarjih, o njihovih problemih in problemih rudnika, zlasti pa o tem, kako ustvariti med rudarji, delavci, uslužbenci in med ostalim prebivalstvom kraja čimveč pogojev za uspešno kulturno-pro-svetno delo. Izkazalo se je, da ima tovariš direktor Prohinar tudi tn bogate izkušnje ln mnogo dobrih in lepih načrtov. Sklenili smo, da bomo »dslej še večkrat obiskali naše nove prijatelje rudarje In jim skušali pomagati s predavanji, kino predstavami, kulturnimi nastopi, šahovskimi tekmovanji In drugače. Pozno popoldne šele smo se poslovili. Tovariši rudarji! Topla vam hvala še enkrat za vaše prijazno povabilo, hvala za vaš prijateljski sprejem, hvala za vse nepozabne ln bogate vtise, ki smo Jih odnesli od vas, hvala vam za vse tisto, s čimer ste nam dokazalt, da smo si dobri delovni tovariši — vi v rudniku, mi pri svojem delu v šoli. Radi hi vam povedali, da ste nas globoko prepričali o tem, da smo si tako silno blizu v našem prizadevanju in v naših naporih ustvariti nam in našim otrokom boljšo, najboljšo bodoč-“ОЛ. Z. V. Obletnico Prešernove smrti in kulturni dan slovenskega ljudstva, 8. februar, je proslavila vsa Slovenija z neštetimi akademijami, pa tudi z raznovrstnimi drugimi kulturnimi prireditvami, knjižnimi akcijami in predavanji skozi ves teden. Tako nam poročajo iz žirov-niške občine, kamor spada tudi Vrba, rojstna vas našega pesniškega velikana, da so ži-rovniški občani proslavili spomin na svojega velikega rojaka s tem, da je KUD »France Prešeren« na Breznici naštudiral v ta namen Borovo dramo »Kolesa teme« in jo z uspehom uprizoril 7. in 8. t. m. v režiji tov. Mežka. Pred igro je govoril na predvečer pesnikove smrti ravnatelj gimnazije in podal sliko o pesnikovem delu in njegovi dobi. Tudi gimnazija in osnovna šola sta imeli vsaka svojo proslavo, tako da se je mladi Prešernov rod v žirovniški občini v polni meri oddolžil spominu na svojega velikega rojaka. Prešernovo mesto Kranj je proslavilo kulturni praznik slovenskega naroda in obletnico smrti dr. Franceta Prešerna s številnimi koncerti in akademijami. Na predvečer obletnice smrti velikega pesnika, 7. februarja, se je pri pesnikovem grobu poklonil spominu našega največjega duhovnega velikana moški zbor »France Prešeren« in zapel našo najlepšo podoknico »Luna sije, kladvo bije«, ob nagrobnem spomeniku pa je gorel umetni ogenj. V Sindikalnem domu je nato sledil koncert ženskega pevskega zbora »France Frešeren« pod vodstvom Petra Liparja, ki je izvajal skladbe danes živečih komponistov. Tudi po šolah so bile razne interne proslave, največja pa je bila v torek dopoldne v Prešernovem gledališču. Program, ki je obsegal recitacije Prešernovih pesmi, so pripravili dijaki I. gimnazije, na koncu pa je nastopil še mladinski pevski zbor pod vodstvom tov. Pri božiča ter zapel šest narodnih pesmi. V mestnem muzeju je bila odprta razstava Prešernovih rokopisov, raznih izdaj njegovih poezij, prevodov pesmi v tuje jezike itd., šole in razne ustanove ter organizacije pa so na sam praznik položile tudi vence na grobova obeh pesnikov, Prešerna in Jenka in k Prešernovem spomeniku pred gledališčem. Tako velike udeležbe na proslavi, kakor je bila v ponedeljek, 7. februarja zvečer v Novem mestu, že zlepa ni bilo. Ljudska univerza in KD »Dušan Jereb« sta priredila proslavo, na katero je prišlo več ljudi, kakor jih more sprejeti dvorana v Domu Ljudske prosvete Prclf. Karel Bačer je imel uvodoma zelo zanimivo predavanje pod naslovom »Prešeren in Dolenjci«, v dru- gem delu proslave pa je moški pevski zbor »Dušan Jereb« zapel tri pesmi, solist Vilko Skok pa dve solopesmi, nakar je orkester odigral tri koncertne skladbe. Gimnazija v Trbovljah je v torek dopoldne v Domu »Svobode« II. priredila v počastitev obletnice Prešernove smrti svečano proslavo. Sestošolka Berta Žičkar je seznanila dijake z delom in življenjem velikega ustvarjalca in svobodomisleca, nato je sledil pester kulturni program, v katerem so sodelovali gojenci šole z deklamacijami, petjem in igranjem. Lepi spominski svečanosti sta imeli tudi obe ljudski šoli v Trbovljah, »Slovenski oktet« pa je priredil v dvorani Delavskega doma koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki ga je treba šteti med letošnje najbolj uspele glasbene prireditve v trboveljski dolini. Pevski zbor »Vinko Košak«, ki ga sestavlja 134 mladih ljudi iz vseh krajev Slovenije in ga vodi prof. Korošec, je v nedeljo v polno zasedeni mali dvorani TSS v Ljubljani posredoval poslušalcem kar 25 del, in sicer recitacije, solo-petje, violino in zborno petje. Mešani zbor je zapel šest, ženski zbor tri, moški štiri in oktet tri pesmi. Solo sta nastopili sopranistki Helena Pušnik (Gor čez izaro) in Elica Stefančič (Pojdem u rute) ter tenorist Lojze Boštjančič (Od rožmarin) ob spremljavi Marjance Koroščeve. Vse je navdušila tudi mala virtuozinja Marjetica Korošec (Fiocco: Allegro). Nepozabno doživetje je bila recitacija »Lepe Vide« Marjance Oblakove s spremljavo na klavirju. Recitirali so še Berta Jenko (Nezakonska mati), Kejžar (Oči bile pri nji deklet’ so sredi) in Setnik (Slovo od mladosti). Po akademiji je bilo razdeljeno 90 nagrad nastopajočim gostom in vestnim članom pevskega zbora, ki so ga obdarovale s knjigami Cankarjeva založba in Kmečka knjiga ter upravni TSS in GT. Ljudska univerza v Šoštanju kot del DPD »Svoboda« Šoštanj je v torek, 8. t. m. v počastitev obletnice Prešernove smrti priredila v Domu »Svobode« literarni večer, na katerem so brali svoja dela slovenski književniki: Alojzij Gradnik, Lili Novy, Tone Seliškar in Saša Vuga. Vsi prisotni, zlasti pa mladina, so z zanimanjem sledili izvajanjem naših priznanih pesnikov in pisateljev. O pomenu Prešerna in slovenske knjige sploh je ob tej priložnosti spregovoril tov. Jože Brunšek, predsednik »Svobode« Šoštanj. V Brežicah sta bili dve akademiji za šolsko mladino, zvečer pa slovesna proslava za odrasle. Program so podali dijaki brežiške gimnazije, Prešernove pesmi je zapel oktet brežiške gimnazije, Prešer- Na Kleku imajo prosvetno društvo Oni dan, ko sem bil na Kleku, prijazni vasici nad Trbovljami — rojstnem kraju narodnega heroja Tončke Čečeve, sem imel priložnost podrobneje se seznaniti z delom prosvetnega društva Klek. Iz razgovora s članom le-tega sem zvedel tole: Na Kleku obstoja ze vrsto let prosvetno društvo, v katerem deluje v prostem času precej vaščanov. Društvo se je v preteklem letu združilo s prosvetnim društvom Planina. ker bo tako delo še uspešnejše. Planinsko kulturno društvo je uprizorilo že več gle- daliških iger, s katerimi je razveselilo ne le Planinčane, temveč tudi ljudi ia okoliških vasi. V obeh naseljih — Planini in na Kleku — imajo tudi knjižnici, ki pa nimata dovolj velikega izbora knjig, ki jih ljudje zlasti v zimskih mesecih radi bero. Društvo, ki ima v svojih rokah »Prosvetni dom Tončke Čečeve«, pa namerava ustanoviti čimpreje še nekaj sekcij, kar je zelo razveljivo. V dolini so se' pričele vžigati luči, ko sem zapuščal Klek v zavesti in spoznanju, da se na kulturno - prosvetnem polju vse bolj in bolj udejstvujejo tudi ljudje na naši vod. -jk Lep napredek Ljudske knjižnice na Jesenicah LJndska knjižnica na Jesenicah Je po bogati izbiri knjig, kakor tudi po zanimanja delovnih ljudi in zlasti mladine za lepo in poučno knjigo, prav gotovo ena največjih in najbogatejših ter najbolj obiskanih knjižnic v Sloveniji. Bralcem je na razpolago 14.027 knjig leposlovne, kulturno, politične in strokovne vsebine. V preteklem letu je bilo izposojenih Gostovanje Mestnega gledališča iz Celja v Žalcu V petek. 21. t. m. Je gostovalo v Žalen Mestno gledališče iz Celja z Norman Krasna »John ljubi Mary« v kinodvorani Doma »Partizan«. Velika udeležba gledalcev le vsekakor lepo priznanje gledališkemu kolektiva pri njegovem d "'n. Gledalci so bili z uprizo. rit ril o zelo zadovoljni. Posebno ljubitelji smeha ln dobre volje so prišli na svoj račun ter s! podobnih predstav še žele. A. R- »Krog s kredo« v Doliču Delavsko pro sv et. društvo »Svoboda« iz Slovenjega Gradca Je pred nekaj dnevi uprizorilo v prostorih Zadružnega doma v Doliču Klabundovo igro »Krog s kredo«. Sodeloval Je tudi orkester »Svobode« Slovenj Gradec. Predstavi Je prisostvovalo lepo število gledalcev ln pokazalo s tem veliko zanimanje za uprizoritev. -njo skoraj 18.000 leposlovnih. 200 znanstvenih in nad 5.000 mladinskih knjig, v preteklem letu si je redno izposojalo knjige skoraj 12.000 bralcev, med njimi zelo mnogo mladih ljudi, nabavljenih pa je bilo L183 novih knjig. Število rednih bralcev se Je v preteklem letu povečalo za 15.4V«. Ker Je na Jesenicah zanimanje za lepo in poučno knjigo iz leta v leto večje, so odgovorni ljudje v zadnjem času začeli resno misliti tudi na ureditev študijske knjižnice, katere skromni zarodki so že na gimnaziji in v železarni. Ko bodo kovinarske Jesenice dobile še to knjižnico, tedaj bo skupno z Ljudsko knjižnico ter s čitalnico, ki Jo vzdržuje DPD »Svoboda« ob izdatni pomoči tovarniške sindikalne organizacije, poskrbljeno, da bodo Jeseničani lahko še bolj segali po lepem in poučnem čtivu in skrbeli za svoje »amoizobraževanje. c. Z. spomina nove pesmi je zapel oktet SKUD »Stanko Omele« iz Brežic, o pesniku pa je spregovorila prof. Pogorelčeva. — Vse te proslave so bile zelo dobro obiskane. Zveza prosvetnih društev za okraj Ljutomer je v počastitev Prešernovega tedna organizirala v času od 4.—6. t- m. v treh središčih okraja, in sicer v Ljutomeru, Radgoni in v Vidmu literarne večere, pri katerih so sodelovali predstavniki naše književnosti iz Ljubljane in Maribora, in sicer Miško Kranjec, Ferdo Godina, France Filipič, Ivan Minatti, Kajetan Kovič ter oba domačina Cvetko in Manko Golar. Uspehi teh prv:'r ’ iterar nih prireditev v v. .ih, ki so bile povezan -=er- novo proslavo uvod v proslave desete v ..nice osvoboditve, so presenetljivo dobri. Dvorane so bile povsod polno zasedene, ljudje pa so z veliko ljubeznijo in globokim doživetjem sprejemali lepoto naše slovenske besede. Zal pa so izostali napovedani književniki Ivan Potrč, Anton Ingolič in Bratko Kreft, ki bo 11. t. m. praznoval svojo 50-letnico ter so ga hoteli njegovi sorojaki ob tej priložnosti še posebej počastitL Na proslavi Prešernovega dne v Velenju je govoril študent filozofske fakultete Matjaž Kmecl. Dijakinje gimnazije so z občutkom recitirale Prešernove pesmi, mladinski zbor gimnazije in Beuerma-nov orkester pa sta poskrbela za vokalno in instrumentalno glasbo. V dvorani Mestnega gledališča v Ljubljani so počastili obletnico Prešernove smrti dijaki VI. gimnazije v Ljubljani. Pred nabito polno dvorano so recitirali Rijavec. Go-stičeva, Praperjeva in Dietri-chova nekaj Prešernovih pesmi, nekdanji dijak VI. gimnazije Ivo Kordež pa je zapel tri Prešernove pesmi. V ostalih glasbenih točkah so se zvrstili 150-članski pionirski pevski zbor, sestri Kochovi, A. Krantova, Tomaničeva, Karlin in Strajner. Po odmoru, ko je spregovoril M. Jerman nekaj besed o pesniku, so nastopili pionirji z enodejanko K. Brenkove: »Novoletno voščilo« in folklorna skupina s tremi belokranjskimi plesi. DPD »Svoboda« v Gor. Radgoni je organizirala v okviru Prešernove proslave glasbeno-literarni večer in povabila iz Ljubljane naše književnike. Vabilu so se odzvali Ferdo Godina, I. Filipič, Ivan Minatti in Kajetan Kovič. Povabljenim se je pridružil še domačin, ravnatelj nižje gimnazije v Radgoni — Manko Golar. Ze ob prihodu na železniško postajo so bili naši književniki najtopleje sprejeti, to, kar se je zgodilo zvečer, pa je preseglo vsa pričakovanja. Le redko se v Radgoni zgodi, da bi bila kinodvorana ob kakšni kulturni prireditvi tako napolnjena, kakor je bila tokrat. Književniki so bili za svoja izvajanja nagrajeni z dolgotrajnimi aplavzi, posebno mnogo priznanja pa je *el naš mladi in mnogo obetajoči pesnik Kajetan Kovič. Med literarni urogram so bile vpletene številne kvalitetne glasbene točke. V nedeljo, 6. t. m. so se književniki odzvali tudi našim najmlajšim, našim pionirjem in jim brali nekaj svojih del. V ponedeljek zvečer je bila v Zg. Polskavi krajša proslava v počastitev praznika slovenske kulture s kratkim nagovorom o delu velikega pesnika in z izvajanjem nekaterih njegovih del. Posebna pozornost pa je bila v letošnjem Prešernovem tednu posvečena vaški knjižnici. Le-ta deluje v okviru KUD »Gaj« in šteje okoli 500 knjig. V obisku vaške knjižnice, ki jo že več let uspešno urejuje tov. Dobaje-va, je na prvem mestu mladina. Na zadnjem sestanku KUD so med drugim izvolili knjižničarski odbor, obenem pa je v teh dneh v Zg. Polskavi in okoliških naseljih v teku tudi akcija za povečanje števila knjig v knjižnici in za pridobivanje novih članov Prešernove družbe. Računajo, da se bo na ta način število knjig v vaški knjižnici povečalo za nekaj sto. NAJISKRENEJE SE ZAHVALJUJEM UPRAVI »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« ZA IZPLAČILO ZAVAROVALNE PREMIJE 30.000 DIN OB SMRTNI NEZGODI MOJEGA SINA STANETA. KOVAČIČ MIHAEL, MARIBOR, EINSPILERJEVA ULICA 34 *•••*•« «•«••« ••*»•*••« ••«*••••* «•«•m«» I Mariborske ob prvem šole polletju Dijaški dom v Ilirski Bistrici bo moral podpreti tudi okrajni ljudski odbor Najbolj pereče je pomanjkanje šolskih prostorov in opreme Skladno s porastom prebivalstva je naraslo tudi število šoloobveznih otrok. Zato ni nič čudnega, če je tudi v Mariboru veliko pomanjkanje šolskih prostorov. Razredi so natlačeni in na mnogih oddelkih imajo tudi popoldanski pouk. V obstoječih šolskih prostorih gostujejo tudi razne strokovne šole. Razumljivo je, da to v nemali meri vpliva tudi na učni uspeh. V Mariboru je sedaj 16 osnovnih in ena pomožna šola za defektne otroke. Skupno obiskuje te šole 6144 učencev. Od teh jih je izdelalo prvo polletje s pozitivnim uspehom 5243, t. j. 85.3°/o. Padlo je 876 otrok ali 14.2°/o. 36 otrok ni bilo ocenjenih. Najboljši uspeh je pokazala II. osnovna šola-vadnica, kjer je izdelalo ob polletju 93.6°/o. Največ zaslug za to ima izkušen učni kader \n vestne priprave učitelj iščnikov, ki se uvajajo tam v praktični pouk. Tudi materialni pogoji so na tej šoli zadovoljivi, saj ima le en oddelek popoldanski pouk. Šole v središču mesta so vse nad povprečnim uspehom, medtem ko šole na periferiji iz objektivnih razlogov zaostajajo. Razlika med najboljšo in najslabšo šolo v pogledu učnih uspehov znaša 22°/o. Na splošno je učni uspeh sicer normalen ter v primeri z lanskim- poliet-;em celo za 0,8°/o boljši, vendar pa bi bil lahko še znatno večji, če bi rešili nekatere pereče zadeve. Najbolj občutno je pomanjkanje šolskih prostorov. Saj je za 184 oddelkov na razpolago komaj 32 učnih prostorov, a še od teh je II učilnic izposojenih«. 52 oddelkov ima opoldanski pouk, ki je, kot je splošno znano manj uspešen kot dopoldanski, ko je otrok čil. Z letošnjim šolskim letom so t:cer pridobili 13 učilnic v novi toli v Aškerčevi ulici, kamor te je preselila osnovna šola iz Cankarjeve gimnazije, ki je zasedla izpraznjene prostore, tako da se stanje ni bistveno spremenilo. Letos so na novo opremili 18 učilnic, 26 pa jih še nima sodobne opreme. Stanje se bo deloma izboljšalo do prihodnjega šolskega leta, ko bo dograjena in opremljena nova šola na Teznu, ki je že pod streho. S tem bo pridobljenih 18 novih učilnic. Novo šolo grade tudi na Pobrežju, ki pa bo lahko služila svojemu namenu žele s šolskim letom 1956-57. Kar se tiče učnega osebja, sta letos še vedno nezasedeni dve učiteljski mesti. Med skupnim številom 203 učiteljev pa je 11 upokojencev, ki bodo z novim šolskim letom dokončno izpre- W«'" ke v središču mesta. Zato tudi to zelo vpliva na učne uspehe. Pomožna šola bi vsekakor nujno potrebovala internat, kjer bi bili defektni otroci pod stalnim nadzorstvom vzgojiteljev. da zaradi velikih komunalnih potreb, ki se porajajo v vedno bolj se razmahujočem mestu, ni mogoče rešiti vsega na en mah, marveč je treba tudi šolske probleme uravnavati perspek- Illrska Bistrica se naglo razvija v gospodarsko, politično in knltnrno središče bistriške doline, Brkinov, dela Pivke in Podgore. Kot središče te pokrajine ima Bistrica nižjo gimnazijo, glasbeno, šiviljsko in vajeniško šolo. Nekdaj je bilo nemogoče doraščajoči mladini iz revnih okoliških krajev priti do večje izobrazbe in kulturne razgledanosti,sedaj ima vsa ukaželjna mladina možnost, da se dvigne na višji nivo. Takoj po osvoboditvi je bil bivši samostan, ki je služil dotlej samo privilegirani mladini, preurejena v di- jaški dom. ki služi danes vsej mladini iz oddaljenih krajev. Trenutno oskrbujejo v domu 110 gojencev, po večni so vojne sirote, otroci padlih kmetov in delavcev iz najbolj gospodarsko pasivnih krajev — Podgora. Čičarija Itd. Odkar je dom finančno samostojen zavod, ima precejšnje težave. Gojenci plačujejo mesečno oskrbnino 3.100 din, kar je minimalno za kritje najnujnejših izdatkov. Ce bi oskrbnino povečali, bi precej dijakov zapustilo dom in s tem tudi šolo, kar pa ni v drnžbenem interesu. Pri Take zime pa še ne Prra polovica februarja gre h ocenjujejo kmetje. Pravijo, da pri- P e Ttl 111 ЛП Otrl O A TTColr d -, T-. 1 1 - . - . „Lil 1 * . _ . . i. kraju in" dnevi so vsak dan” lepši. Sankarji i:~ * ~ * arji in smučarji na Dolenjskem so silno razočarani, saj to zimo niti enkrat niso prišli na svoj račun. V nedeljo in ponedeljek je sicer sneg pobelil vrhove, toda samo te, v dolino se ni prikazal, nasprotno pa se je že na veliko razcvel teloh in mačice so dobile rumeno barvo. Zanimivo je, kako letošnjo zimo Spoprijela sta se čakujejo letos obilno letino in prejšnjo zoritev kakor druga leta. Nekateri kmetovalci, ki se sklicujejo na prejšnje izkušnje takih toplih zim, trdijo celo, da bo žito zorelo že ob koncu maja. Druge spet plašijo slabe izkušnje prejšnjih dveh aii treh spomladi, ko je skoraj vse pozeblo meseca maja ali celo junija, pa se boje, da bi se to tudi letos ponovno. Vsekakor ima ta mila zima vpitv tudi na živali. Takoj, ko malo posije sonce, se sliši žvrgolenje ptičkov kakor v marcu druga leta. Pregovor, gli. Namestitev novih učnih moči zelo otežkoča tudi velika stanovanjska stiska, čeprav gradijo v Mariboru več stanovanj kot kjerkoli drugod v Sloveniji. Velik negativen vpliv na učni uspeh imajo tudi neurejene družinske razmere staršev šolskih otrok. Dvolična vzgoja deluje izredno slabo na otroke. Slabo vpliva tudi pijančevanje staršev, kar se občuti zlasti v predmestnih šolah. Domača zaposlitev in oddaljenost otrok od šol v okolici se pozna predvsem v 3. in 4. razredu, kjer se morajo otroci tudi več učiti kot v 1. in 2. razredu. Zato je učni uspeh v višjih razredih slabši. Posebno pa se občuti na Teznu stanovanjska stiska. Mnogo družin, največ delavskih, stanuje v barakah v tesnih ln ne-zdra-v-ih prostorih. Po poreklu je 3690 otrok Iz delavskih, 1680 iz nameščenskih. 327 iz obrtniških, 144 iz zadružnih in 114 iz kmečkih družin. Maribor bi nujno potreboval vsaj še eno šolo za defektne otroke. Zaradi velike oddaljenosti sedaj otroci iz zunanjih okolišev ne morejo obiskovati obstoječe šole za defektne otro- Svet za prosveto in kulturo MLO Maribora budno zasleduje razvoj šolstva in si po najboljših močeh prizadeva, dvigniti šolstvo na sodobno stopnjo. To- tivno na daljšo dobo. Vsekakor pa se lahko reče, da je bilo v Mariboru za šolstvo storjenega mnogo več, kakor pa vso dobo stare Jugoslavije. -š- Lojze Perne, član lovske dmžine »Tabor« iz Ljubljane je šel pred nekaj dnevi na divje prašiče. Imel je srečo; naletel je na divjega prašiča in natrelil proti njemu. Ker ga je samo ranil, je slednji izginil v noč. Naslednje jntro ga je šel Perne iskat v drnžbi svojega soseda Janeza Tomšiča. Kmalu sta našla sled in tudi ščetinarja, toda še vedno živega. Perne je oddal nanj še en strel, še vedno samo ranjen divji prašič pa se je zatekel v goščavo. Cez čas ga je šel iskat. Ko je prašič opazil zasledovalca, se je zagnal proti njemu in tnko iz neposredne bližine- dobil še tretji strel v glavo. Kljnb temu pa je še imel toliko moči, da se je zaletel v lovca in mn pretrgal mečo na levi nogi. Pernetu Je nudil prvo pomoč spremljevalec, nakar so ga odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. — Lovska družina Tabor. po katerem medved prespi zimo brlogu, 2. februarja pa pride prvič na izhod pogledat, kakšno je vreme, letos ne drži. Novomeški lovci so namreč dobili 30. jannarja celo že mladiče na prostem. Gotovo je medvedka skotila zunaj in ne v brlogu. Po omenjenem starem pregovoru naj Od blizu, in daleč Maribor LEPO SKRB ZA SVOJE DELAVKE je pokazala oprava Mariborske tekstilne tovarne. Od 1. februarja dalje dobijo predice h* ostale delavke, ki so zaposlene v nočni delovni izmeni, v odmoru brezplačno malico. Vroč čaj in obložen kruh se ženam pri napornem nočnem delu nedvomno prileže. Prav bi bilo, da bi ta hvalevreden ukrep posnemali tudi drugodl op) GRADNJO NOVIH STANOVANJ Mariborčani povsod toplo pozdravljajo, saj stanovanjsko stisko posredno ali neposredno vsi občutijo. Nič manj kot stanovenja pa je potrebno v Mariboru graditi In popravljati ceste in druge komunalne naprave. Zato je bil na eni zadnjih sej MLO soglasno sprejet predlog, da bi se investitorji ob novogradnjah zadolžili, da znesek do 15 odst. stroškov nove gradnje prispevajo za ureditev komunalnih in sanitarnih паргат. Tudi stanovalci v neposredni predlog, ki jo št Šolstvo v sežanskem okraja Ukinitev enorazrednic vpliva ugodno na izobrazbo otrok V sežanskem okraju niso samo v gospodarskem, temveč tudi v prosvetnem oziru postavili solidne temelje nadaljnjemu razvoju in napredku. Republiška pomoč pasivnim okrajem je v zadnjih letih omogočila tudi v šolstvu razveseljiv napredek. Preurejenih in na novo zgrajenih je bilo lepo število šol, o čemer smo nedavno že pisali v našem listu. Pomembne pa so tudi mnoge organizacijske oblike, ki se zlasti v zadnjem času intenzivno uvajajo. Okrajni svet za kulturo in prosveto se bavi z načrti za uvedbo šest-razrednih osnovnih šol v vsem okraju ter z ukinitvijo nesmotrnih enorazrednic. Na račun te ukinitve bodo sicer ponekod povečani šolski okoliši, zato pa Iz Maribora Ce hočete vzeti, je dobro, če ne pa pustite T e dni sem kupila v mestnem trgovskem podjetju »Merkur« v Mariboru emajliran lonec za 400 din. Doma sem takoj pristavila v tem loncu vodo, da g a prekuham in razkužim. T oda na moje presenečenje je že pri tem prvem kuhanju razpokal in odstopil lose {emajl) na zunanji in notranji strani, tako da je postal lonec neuporaben. V njem pač ne morem kuhati jedi za otroka. Ko sem jim razpokan in okrušen lonec pokazala v trgovini, so mi povedali, da imajo vse polno podobnih reklamacij, da pa ne morejo nič napraviti. Ko so o teh reklamacijah obvestili T ovarno emajlirane posode v Celju, so od tam prejeli odgovor: Če hočeti vzeti, je dobro, če ne pa pustite! Mislim, da ta odgovor jasno kaze poslovno moralo podjetja, ki na tako nedopusten način izkorišča svoj monopolni položaj. Namesto, da bi bili hvaležni za opozorilo na napake svoje proizvodnje, jim očitno ni do tega, da bi zadovoljili svoje odjemalce in kupujoče občinstvo, ker paČ spričo velikih potreb tudi svoje manjvredno blago z lahkoto spravijo v denar. Ali nič ne pomislijo, da se pravi to krasti ljudem denar iz žepa? Kaj pravi k takemu izkoriščanju monopolnega položaja Trgovska odnosno Industrijska zbornica? Marko Slava, bo mladini omogočeno tako osnovno šolanje, ki ji bo zagotavljalo predpisano preizobraz-bo za izbiro življenjskega poklica. Zamisel ustanavljanja sedmega in osmega razreda, katera bi obiskovali učenci, ki se nameravajo posvetiti srednješolskemu strokovnemu študiju, je vsekakor dobra, ker bi ta dva višja razreda osnovne šole nadomeščala nižjo srednjo šolo, hkrati pa bi bila učna snov v sedmem in osmem razredu prilagojena praktičnim pogojem za nadaljnje šolanje, zlasti za kmetijsko stroko. Ugotoviti moramo, da vedno bolj izginja tudi konservatizem staršev, ki so se upirali ukinitvi vaških enorazrednic in pošiljanjem otrok v oddaljenejša večrazredne šole. Danes imamo primere, da hodijo otroci na istrskem področju v 5 km oddaljene šole rajši in redno, kakor pa v domačo enorazrednico. K temu jih vzpodbujajo starši sami, ki obenem skrbijo, da prihajajo otroci v šolo snažno oblečeni, z izdelanimi nalogami in naučenimi lekcijami. Roditeljske sestanke imajo povsod redno in so plodni. Rezultat take povezanosti med šolo in domom je ta, da v sežanskem okraju redno obiskuje šolski pouk 94 odstotkov otrok. V borbi proti nepismenosti so pri osnovnih šolah še obvezni analfabetski tečaji, ki jih vodijo učitelji. Lani je bilo ustanovljenih v sežanskem okraju nekaj kmetijskih šol, začeli pa so graditi tudi novo gimnazijo v Sežani, ki bo letošnjo jesen bržkone že izročena svojemu namenu. Zelo pereče pa je še vedno vprašanje dijaškega doma, ki je sedaj zasilno nastanjen v bivšem hotelu »Trst«. Ker so v tem poslopju tudi okrajna menza in zasebna stanovanja, je dijaškemu domu odmerjen prav ozek prostor, tako da se mora stiskati v eni reajhni sobi 10 dijakov, ki spijo na posteljah, postavljenih druga vrh druge. Potrebovali bi vsaj še eno sobo za učilnico in urejeno kopalnico. Stanovanjska uprava pri občinskem ljudskem odboru je sicer izdala odločbo za izselitev nekaterih stanovalcev, da bi se dijaški dom mogel higienskim predpisom ustrezno urediti, toda s pritožbami proti tem od- ločbam zasebni stanovalci zavlačujejo to ureditev. Prav tako je obtičala dokončna dograditev in oprema novega telovadnega doma društva »Partizan«. V tej zgradbi gostujeta letos V. In VI. razred gimnazije. Potrebnih bi bilo 10 mili j o-nov dinarjev za izvršitev obrtniških del in opremo doma, da bi lahko služil svojemu namenu, okraj pa teh sredstev ne zmore. Ureditev šolstva bo ena najvažnejših nalog bodoče komune. Samoupravni šolski odbori, ki so v vsem okraju že izvoljeni, bodo morali krepko prijeti za delo, da bo šolstvo tudi v teh krajih dohitelo raven v ostalih delih Slovenije in tako zagotovilo zdrave temelje ln pogoje za splošno in strokovno izobrazbo novih generacij. 2. J. IZ LJUTOMERA Te dni je bila seja LOMO v Ljutomeru, ki so ji prisostvovali tudi republiški poslanci. Na njej so razpravljali o sadjarstvu, ribištvu in drugem. Za lesnoindustrijski obrat v Ljutomeru, ki je nekaka podružnica mariborskega podjetja, so sprejeli predlog, naj bi se osamosvojil. Zavzemali so se tudi, da bi čimprej uredili preskrbo z vodo v Presliki, bližini novih gradbišč se pridružujejo tistim, ki so glasovali za takšen saj vsak dan vidijo škodo, jo številna vozila povzročajo na cestah ob gradbiščih. Najbolj izrazit primer brezbrižnega odnosa do pešcev je pokazalo gradbeno podjetje »Gradis« Kidričevo, ki gradi upravno stavbo in stanovanjsko hišo ob Gosposvetski cesti. Dolge mesece so imeli pločnik zasnt z gradbenim materialom, pešci pa so morali po zasilni cesti, vedno polni blata. Tudi sedaj često pločnik zapro za prehod, ne čutijo pa nobene potrebe, da bi za pešce uredili blatno cesto, čeprav imajo na razpolago dovolj materiala za posipanje. KULTURNO-PROSVETNO DEJAVNOST V MARIBORU močno ovira pomanjkanje primernih prostorov. Vse pogosteje je slišati na zborih vo-lilcev v raznih delih mesta želje za gradnjo kulturnih domov, kjer bi »Svobode« in razne druge kulturne skupine imele svoje prostore. Posebno pogrešajo to volilci na Teznem, Studencih, Košakih, Taboru in Pobrežju. Na občnem zboru SZDL terena »Tabor« je 250 ljudi z navdušenjem sprejelo predlog za gradnjo kulturnega doma, saj bo tu v bodoči komuni okoli 30.000 prebivalcev in bo takšen dom neobhodno potreben. Dejali so, da bodo, če bo potrebno, radi spet prijeli za lopate in pomagali s prostovoljnim delom. * NOVI MARIBORSKI KOLODVOR dobiva vse lepše lice. Z belim naravnim kamnom so obložili že skorat vso stavbo z zunanje strani, znotraj pa krasijo dvorane s tanjšim, poliranim belim kamnom. Tega dobivajo iz Pulja in včasih delo zastane, ker izostanejo pošiljke. Upamo, da bo Maribor letos vendarle — kljub Če-stemu pomanjkanju denarja, materiala ali delovne sile na tem gradbišču — dokončno dobil svoj novi kolodvor. Čeprav čakajo Mariborčani nanj precej časa. jim je v tolažbo zavest, da bodo dobili najlepše postajno poslopje v domovini. • BLTZU 700 MARIBORČANOV SODELUJE PRI UPRAVLJANJU V PROSVETI IN KULTURI skupaj z uslužbenci in voljenimi organi družbenega upravljanja v šolstvu v Mariboru. V prvem polletju letošnjega leta so namreč ustanovljeni na vseh mariborskih šolah šolski odbori, ki vključujejo v vrtcih 71 članov, v osnovnih šolah 175 članov, v vajeniških šolah 110 in v gimnazijah ter strokovnih šolah 223 članov. Ob ugotavljanju pozitivnega dejstva vključevanja širokega kroga državljanov v drnž-beno upravljanje v prosveti je treba omeniti tudi nomanjkljivosti — da je glavno težišče pri ustanavljanju šolskih odborov ležalo na voditeljih posameznih šol in ni bilo dovolj zanimanja s strani organizacij in društev, ki so imenovala svofe zastopnike. Temu je pripisati tudi dejstvo, da je v šolskih odborih premalo delavcev. kar bo potrebno pri novih volitvah posebej upoštevati. (jp) kjer jim vode manjkuje. že nekaj časa pri-F. Plnj INDUSTRIJA KOVINSKIH IZDELKOV MARIBOR Cesta zmage štev. IS razpisuje licitacijo ra prodajo: 2 MLINOV ZA KAVO »Schlagmühle« s pogonskim jermenom in rezervnim delom. ROČNEGA STROJA ZA ČIŠČENJE 2ITA (trier) 250 kg, STROJA ZA PRAŽENJE »Probat« s 5 pogonskimi jermeni, STROJA ZA PRAŽENJE »Meteor« s 4 pogonskimi jermeni, ELEVATORJA — priprave za čiščenje žita e 4 pogonskimi jermeni, ELEVATORJA za prenošenje praženega blaga s 3 pogonskimi jermeni in ELEVATORJA za prenos mlevskih izdelkov. Licitacija bo dne 15. П. 1955 ob 9. ari dopoldne v Košakih 59. Najstarejše gasilsko društvo ▼ ptujskem okraju je prostovoljno gasilsko društvo v Staršah. Ne gasijo pa samo požarov, marveč tudi žejo po kulturnem udejstvovanju in življanju. Njihov dramatski odsek je eden najbolj agilnih. Preteklo nedeljo 6. februarja so spet postavili na oder pustnemu času primerno igro »Trije ptički« in želi velik uspeh in Eriznanje številnega občinstva. Naj-olj so se odrezali nosilci glavnih vlog Franc Serdoner, Lojze Dobnik in Sanko Sel. S podporo občinskega ljudskega odbora so tudi prenovili dvorano. Na prireditvi, s katero bodo gostovali tudi pri Miklavžu, na Hajdini in v Hočah je sodeloval tudi moški pevski zbor, ki je zapel sedem narodnih in umetnih pesmi. -ak. Eno najbolj agilnih društev v ptujskem okraju je prostovoljno gasilsko društvo v Mezgovcih. V preteklem letu se je udejstvovalo v društvu 20 aktivnih članov in 10 članic. Društvo ima tudi mladinski in pionirski odsek. V mladinskem je 16 mladincev in 12 mladink, zelo močna pa je pionirska Četa. 16 novih Članov je napravilo izpit za poklicne gasilce in sicer z odličnim in prav dobrim uspehom. Vse leto so se marljivo vadili, zgradili pa so si tudi svoj dom, v katerem je tudi velika dvorana za kulturno-prosvetne prireditve. Vse nestrokovno delo so opravili udarniško in napravili nad 4.000 prostovoljnih ur Zelo pa bi potrebovali novo motorno brigaino, ker je sedanja že precej iztrošena in potrebna generalnega popravila. Kultnrno-prosvetno delo v Markovcih m je v zadnjem času zelo raz- gibalo. KUD Markovci je zelo marljivo. Januarja so postavili na oder dramo »Prevara«, s katero so gostovali tudi v Muretincih. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno s predstavo. V okviru društva deluje tudi tamburaški zbor, ki ga vodi tov. Anton Kri-etovič. * Iz Bresnice. V Bresnici, ki leži osamljena med hribi, se je že dolgo občutila potreba po organizirani požarni varnosti. Hiše so po večini krite s slamo in je zato nevarnost požarov še toliko večja. Zdaj so si ustanovili svoje prostovoljno gasilsko društvo, ki se pridno vadi. Društvo bo poleg tega skrbelo tudi za kultumo-prosvetno delo. IZ SLOT. GORIC Na nedavnem občnem zboru Socialistične zveze za lenarško občino so reorganizirali nekatere osnovne enote. Pogovorili so se tudi o nalogi bodoče komune in izvolili nov krajevni odbor SZDL. Pred kratkim so imeli občni zbor tudi v Zgornji Sčavr niči. Na njem so obravnavali razne pereče gospodarske zadeve in sklenili, da posvetijo več skrbi utrditvi same organizacije. » Zaradi milega zimskega vremena so se v Slovenskih goricah že začela prva vinogradniška dela. Zelo uspešna je letos na nekaterih kmetijskih fospodarstvih obnova vinogradov. V gornji Ščavnici so zrigolali že večje površine starega nasada in večji del povsem nove površine, ki jo bodo spomladi spremenili v vinograd. R. J. IZ GORNJEGA GRADA Te dni Je bil za starše dijakov nižje gimnazije v Gornjem gradu roditeljski sestanek, ki so se ga udeležili tudi starši dijakov iz Solčave, Ljubnega, Luč, Radmirja in Šmartnega ob Dreti, ki imajo svoje otroke v Dijaškem domu. Na sestanku so seznanili starše o polletnem uspehu dijakov, pogovorili pa so se tudi o skupnem delu, ki naj bi privedlo do lepših uspehov v bodoče. Dijaki nižje gimnazije v Gornjem gradu Imajo razne učne krožke, izdajajo pa tudi svoj šolski list, v katerem se mladi pisci poizkušajo v pisanju črtic, zgodb, dogodivščin ln spominov lz NOB. Pišejo tudi album slovenskih pesnikov in pisateljev. L. Z. Občni zbor Zveze borcev v Gornjem gradu Zveza borcev NOV v Gornjem gradu šteje 187 članov. Preteklo nedeljo so se zbrali na občnem zboru, na katerem so odobrili delo dosedanjega odbora, novemu pa so priporočili, naj v tekočem letu utrdi krajevno organizacijo in pritegne k sodelovanju čim več članov ter poveča skrb za otroke padlih borcev. Sklenili so tudi, da bodo člani še nadalje vzdrževali in negovali grobove padlih borcev, predvsem pa žrtev fašističnega terorja, ki so pokopani v gozdu Kožljeku. V letošnjem letu bodo nabirali les, izkupiček pa oddali fondu za postavitev spomenika padlim borcem, ki znaša že sedaj pol milijona din. Določili so tndi prostor, kjer naj bi stal spomenik. Ureditev krajevnega muzeja s partizansko sobo, pisanje kronike NOB, postavitev spominskih plošč na množičnih grobovih — vse to so bodoče naloge novega odbora ZB v Gornjem gradu. L. Z. Se večji problem pa je sama stavba in inventar, ki služi svojemu ljudskem odboru mestne občine je bil dom v preteklem letu deležen precejšnjega razumevanja. Kril je znaten primanjkljaj doma, čeprav ni iz bistriške doline nobenega gojenca v domu. To je precej veliko breme za ljudski odbor in bi moral tudi sežanski okraj nuditi doma pomoč, ker je iz tega okraja v domu precej dijakov. pa Ji ki služi aenu že petdeset let. Omare, postelje, električna napeljava in vse drugo je v slabem stanju. Ljudski odbor se je sicer lotil popravila, vendar so potrebe tolike, da je fežko popraviti vse v enem proračunskem letu. Ugotovljeno je, da učenci v domu mnogo bolj napredujejo kakor njihovi vrstniki izven doma. V domu so učenci deležni posebne skrbi in nege. Udeležujejo se tudi kulturnega in družbenega življenja, ki jim ga lahko nudi mesto. Kljub vsem težavam je lansko leto uspešno končalo šolo 92•/• gojencev. Oli zaključku letošnjega prvega polletja se je uspeh zniža! na 70V«. Vzrok je prenatrpanost, nimajo stalnega vzgojitelja, imajo le tri honorarne, katerih glavno delo je na gimnaziji in še tam so zaradi pomanjkanja učnih moči prekomerno zaposleni. Večina otrok je revnih staršev, zato nastaja vprašanje, kako bMo na doljevaJi šolo po končani nižji gimnaziji. Ti otroci bi Exorali nadaljevati šolo drugod, kar pa je nemogoče, ker starši nimajo sredstev zn njihovo vzdrževanje, čeprav so otroci nedar-jeni in bi z veseljem nadaljevali šolanje. T Vitanju se pripravljajo za občinski praznik V ponedeljek 14. februarja bodo v Vitanju že tretjič praznovali svoj občinski praznik. Ker praznuje Vitanje letos 10. obletnico streljanja desetih talcev, bo proslava zaradi te obletnice še bolj slavnostna. Na predvečer bodo po bližnjjh vrhovih zagoreli kresovi, v trgu samem pa bo baklada. Na praznik bo v jutranjih urah budnica, nato pa ob 8. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. V prosvetnem domu bo akademija, na kateri bodo sodelovali prosvetno društvo in učenci domače osemletne šole. Ta dan pa bodo domačini še položili vence k spomeniku talcev ter k spominski plošči padlih borcev. R. F. IZ NOVEGA MESTA Stavba nove mestne mlekarne in Agroservisa, ki ju gradi gradbeno podjetje »Krka« iz Novega mesta, sta že pod streho. Sedaj urejujejo notranjost. Obe podjetji bosta najbolj moderno opremljeni, kar bo v ponos vsem Novo-meščanom. Pre ddnevi je bilo v okviru Ljudske univerze predavanje z naslovom »Od nemega do dimenzionalnega filma«. Predavanje so izpopolnile še skiopti-čne slike. Udeležilo se ga je mnogo ljudi, saj je bila dvorana skoraj prenapolnjena. K. J. Tako je, pa se ne ve zakaj! Znižanje cen svežega mesa, ki ga je prva izvedla zadružna mesarija v Novem mestu, kmalu nato pa tudi mestna mesarija, so vsi potrošniki to-plo pozdravili. Seveda si tako znižanje žele tudi potrošniki v drugih krajih. V Trebnjem na primer je tudi zadružna mesnica, ki pa doslej še ni znižala cen mesa, kar se zdi potrošnikom zelo čudno. V Trebnjem še vedno prodajajo sveže svinjsko meso po 2GC din, telečje po 250 in goveje po 240 din kilogram. Na pripombe potrošnikov odgovarjajo, da je še to prepoceni, ker imajo še vedno izgubo. Ko je nekdo pripomnil, da je v Beogradu ceneje meso kakor v Trebnjem, so mu v mesnici odvrnili, da naj gre ponj v Beograd, če ni tu zadovoljen. Ni znano, s čim v trebanjski mesnici opravičujejo tako visoke cene mesa, saj nimajo nikakršnih stroškov s transportom živine, ker jo kupujejo doma v Trebnjem ali pa jo rejci sami priženejo v Trebnje. Bilo bi prav, da bi povedali in opravičili tako ceno ali pa, da bi kdo izmed merodajnih ugotovil vzrok zanjo. (r) V Ivančni goric! so izvolili začasni odbor SZDL Te dni je bila v Ivančni gorici konferenca SZDL, ki sta se je udeležila tndi dva člana okrajnega odbora Socialistične zveze, republiški poslane tov. LESJAK in zvezni poslanec tov. PETELTN. Po uvodnih besedah tov. Lesjaka je tov. ŠKRJANC seznanil navzoče o značilnostih družbenega plana za letošnje leto. V diskusiji so se navzoči zanimali predvsem za ugodnosti, ki so določene v družbenem plenu za razvoj kmetijstva. Tov. Petelin je poudaril, da se bodo morali kroetie v bodoče boli posluževati umetnih gnojil in z niimi zboljšati travnike, ki so jih doslej zanemarjali, čeprav imajo za to in za napredek živinoreje vse nogoje. Govorili so tndi o potrebi zidanja ffnormčnih jam in o sečnji gozdov. Živahna je bila tudi razorava o novem plačnem sistemu. Nadalje je tov. Lesjak govoril o pomenu zdrnžitve organizacij Socialistične zveze, o n tenih nalogah za politično aktivizacijo Članov ter o 'losi organizacije v gospodarske-po-litičnem življenju. Precej so razpravljali še o pripravah za letne občne zbere osnovnih organizacij, ki se bodo take? začeli. Bili so mnenja, da b! morali v b°doče posvetiti več pozornosti dein SZDL tudi nekateri člani ZK. ki se sploh ne zanimajo za delo množičnih organizacij v svojih v&e«di. in postati na Aktivnejši člani. Na koncu so izvolili sed-'m-elanski sekretari-♦ SZDL z«? bedečo komrno in sprejeli več sklepov za nadaljnje delo. E. A. Lepi načrti za nadaljnje delo Potem, ko so Mani DPD »Svo-1>oda« II. Iz zgornjih Trbovelj pregledali na letnem občnem zboru svoje dosedanje delo, ki je bilo dokaj uspešno, so postavali več smernic za nadaljnje delo na kul-turno-prosvetnem področju in se odločili, da bodo v bližini Doma Svobode zgradili otroško Igrišče in odprli knjižnico. -jk. V 84. letu svoje starosti je v sredo, 9. t. m. umrla Marija Rakovčeva. Pokojnica je spadala v vrsto borbenih delavskih žena, ki so se ob političnem delu Etbina Kristana začele udejstvovati v socialdemokratskih vrstah in so nastopale na naših delavskih shodih. Ko je nastala stara Jugoslavija, je bila soustanoviteljica in prva predsednica slovenske delavske ženske organizacije »Zveze delavskih žena in deklet« in nekaj let tudi urednica glasila te organizacije, »Ženski Ust*. T udi po narodnoosvobodilni vojni, čeprav že v visokih letih, se je Rakovčeva udeleževala terenskih sestankov Osvobodilne fronte in tudi udarniškega dela. V veliko zadoščenje ji je bilo, da je vsaj v svoji starosti učakala ideal svojega življenja — socialistični družbeni red, za katerega je po svojih močeh delala cd svojih mladih let. Ohranili jo bomo v lepem spo-minul Zgledni poverjenik Prešernove družbe »♦♦♦♦♦♦»»♦«♦♦♦♦»»»»♦♦♦♦♦♦♦♦m SPREJMEMO lesnoindustrijskega tehnika »11 absolvent» delovod-ske Sole za delo v tehnični pisarni; oiezdnega knjigovodjo In absolventa ekonomike srednje šole - praktikanta, za delo v gospodarsko - računskem sektorju. Nastop službe L Ш. 1955. KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC Rudi Lotrič živi v Murski Soboti. Člani Socialistične zveze petega rajona ga cenijo tudi kot vestnega blagajnika svoje organizacije. Lotrič že od nekdaj zelo rad bere knjige in jih priporoča tudi svojim prijateljem in znancem. V njegovi zasebni knjižnici lahko naštejemo čez 800 knjig, ki jih v svojem življenju ni kupoval zato, da bi mu ležale v zaprašenih policah, marveč si je v njih vedno iskal znanje in razvedrilo po dokaj naporni slnžbi, ki jo je opravljal kot finančnik. V tem invalidu in upokojencu, ki je že prestopil prag šestdesetega leta, je našla Prešernova družba svojega zvestega sodelavca in poverjenika. Prav ljubezen do knjige mu je pripomogla, da je znal ljudem vedno tndi dobro svetovati. Kakor sam pravi, se je večina njegovih strank odločila že ob prvem obisku, k drugim. manj pristopnim naročnikom pa se je odpravil po dvakrat, trikrat.. . dokler pač ni uspel in jih uvrstil med redne člane svoje družbe. Lani je v prekmurski metropoli pridobil 730 rednih odjemalcev novoletne zbirke knjig, ki jih je tudi sam razdelil in razDoslal naročnikom. Ni bila malenkost spraviti v roke delovnim ljudem okrog 875 kg knjig. In še to je treba dodati: naročniki so dobili knjige ob pravem času. Z vestnim poslovanjem si je med SoboČanci pridobil še večji ugled, ki mu upravičeno vliva upanje, da bo tokrat lansko znamko presegel vsaj za 50 rednih članov. Zelo rad se oglasi y mestnih delovnih kolektivih, kjer je Prešernovi družbi pridobil zavidanja vredno število članov. V tovarni perila »Mura« mu je podpisalo naro- čilnice okrog 200 delavk, pri »Panoniji« je pridobil 34 naročnikov, dobro pa so se odrezali tudi v podjetjih »Agromerkur«. Splošno ple- »JClotl« zvezi. V ni na vjArajui za-Lotričevem petem rajonu pa ni skoraj hi$£, ki ne bi imela vsaj enega člana Prešernove družbe. Tako se naš znanec uvršča med najboljše poverjenike Prešernove družbe v Sloveniji, če že ni tisti, kateremu pripada prvo mesto med vsemi vrstniki» S. K. NUDIMO zapuščenemu otroku drugi dom V današnji družbi je otrok predmet skrbi in pozornosti, saj daje ravno on smisel vsemu našemu prizadevanju za ustvaritev boljših življenjskih pogojev in lepših odnosov med ljudmi. V otroku gledamo dediča nr.ših uspehov in nadaljevalca začetega dela. Zato smo tudi vsi odgovorni za to, da zaščitimo njegov razvoj v zdravo, življenja sposobno osebnost, polno volje do dela in sodelovanja z okolico. Le pravo okolje, v katerem se otrok lahko razvije v človeka takih kvalitet, je družina. Res prinese otrok že s seboj na svet neko osnovo za svoje lastnosti, ki je podedovana od njegovih prednikov, vendar je to jedro ob rojstvu še tako voljno, da ga lahko oblikujemo. Vsi vtisi ter dobre in slabe izkušnje, ki jih dobiva otrok iz svoje okolice, vplivajo na graditev njegove osebnosti in to tembolj, čim mlajši je otrok. Najbolj odločilna doba za otrokov razvoj je od rojstva- do 6. leta starosti. Otrok, ki ima v tej dobi dobro, ljubečo in razumno mater, ki skrbi zanj, ga varuje pred vsemi neprijetnostmi, skuša zadovoljiti vse njegove osnovne potrebe, podpira njegovo iniciativnost, mu posreduje vtise iz okolice in s tem tudi njegovo duševnost, se bo razvil v zdravo osebnost. Zaradi občutka varnosti in sigurnosti v prvi dobi svojega življenja bo postal tak otrok tudi pozneje siguren, odločen in samoiniciativen. Ce pa otrok v tej dobi nima varnega doma in matere, ki bi usmerjala njegove prve odnose z okolico, se bo razvil kasneje v nesigurnega, neodločnega človeka brez volje, ki si ne zna pomagati in prav lahko zaide na stranpota. Čeprav poznamo pomen družine za otrokov razvoj, imamo še vedno mnogo otrok, ki ne morejo ostati pri materi. Morda jim je mati zbolela ali živi trenutno v zelo težkih socialnih razmerah, morda je celo umrla in otrok nima nikogar, ki bi zanj skrbel. Ali pa je morda njegova usoda še bolj nesrečna. Morda ga je sprejela kot breme, ga ne ljubi in bi se ga celo ba je odgovorna za to, da jim med svoje družinske člane, s zagotovi normalen razvoj. Mož-nosti za njihovo zaščito pa so različne in je treba prav v vsakem primera presoditi, kateri način je za otroka najboljši. Naša tendenca mora biti, da otroku, ki je izgubil za krajši ali daljši čas svojo družino, preskrbimo drugo. Ce se otrok ne katerimi bo rejenček delil vso ljubezen in toplino rejniške družine, pa tudi vse težave njihovega rednega življenja. To mu bo zagotovilo normalen razvoj kot pri svoji lastni družini. Ce je otrok prav majhen in slaboten ter rabi zdravniško kontrolo in specialno nego, ga шЖ V' ii v "'W$. Matere, ki ste doma v krogu svoje družine, pomislite, ali ne bi bilo morda v njej prostora še za enega otročička, majhnega brezdomca, ki bi mu vaša ljubezen omogočala uspevanje kot sonce nežni rastlinici? Morda niste zaposlene, doma imate edinčka, ki želi in potrebuje še »bratca« ali »sestrico«, s katerim bi se lahko igral in delil z njima vsa svoja doživetja. Svojemu otroku bi lahko koristile, same pa bi si materialno opomogle. Toda vse to je malo v primeri s tem, kar bi storile dobrega za usodo majhnega brezdomca. Premislite in se odločite! Se vedno je mnogo otrok, ki potrebujejo materinske ljubezni. Dajte jim varen kotiček v svojem domu in košček svojega srca. Zavest, da ste enemu od njih pomagali, vam bo bogato poplačala trud. dr. Dragica Vendramin Slabe televizijske oddaje in mladinski kriminal V Združenih državah Amerike dobiva mladinski kriminal vse hujše oblike in se vedno bolj razrašča. Prišlo je tako daleč, da so se začeli s tem vprašanjem ukvarjati najrazličnejši ljudje od pedagogov do . učiteljev verouka, ki si belijo glavo s tem, kako zajeziti to nevarnost, ki vse bolj objema ameriško mladino. Primeri, da je mladoletnik ubil sestro, hči mater, dijak svojo sošolko, i.so več nobena redkost. 14-, 15-, 16-letni zločinci storijo svoja dejanja z neverjetno lahkoto. Vedno več ljudi v Ameriki se vprašuje, kje je temu vzrok. Zelo važno je dejstvo, da se ameriški starši enostavno nimajo časa ukvarjati s svojimi otroki zaradi vedno večje vneme za dolarji in finančnimi uspehi. Tako ostaja otrok sam, prepuščen samemu sebi in svoji druščini, pot za svoje misli in dejanja pa ima prosto. Nihče ga ne kontrolira, svobodno obiskuje kinopredstave, kjer Za fantovo sobo in ne za pravni gre spor Se tretji se jima je pridružil bo mogel nikoli več vrniti k materi, je najbolje, da ga pustimo posvojiti. Teh primerov pa je mala. Mnogo več je takih, kjer je le trenuten položaj matere tak, da ne more obdržati otroka pri sebi. V tem primeru poiščemo za njenega otroka družino, ki ga bo sprejela damo za nekaj časa v dobro urejen zavod, vendar le tako dolgo, da si opomore in pridobi primerno telesno kondicijo. Potem pa ga je treba čimprej vrniti lastni družini. Ce pa to ni mogoče, mu je treba poiskati drugo družino, tako, ki mu bo drugi dom. Dne 22. Januarja letos je »Slovenski poročevalec« pisal o Janezu Pircu iz Dravelj, 18-letnem strugarju, ki mu je lastna teta postavila posteljo v vežo In sicer iz stanovanja, kl ga je protizakonito zasedel njen mož, Alojz Г -ljka, potem ko se je iz njega odselil Franc Pirc, Janezov oče. Z njim je namreč dotlej živel fant v skupnem gospodinjstvu. Pripomniti je treba, kot članek v »Slovenskem poročevalcu« tudi pravilno navaja, da je Janez Pirc enostranska sirota po materi, ki je 1. 1943 padla v NOV. Kakor rečeno, ima fant še živega očeta ki bi moral zanj skrbeti kljub temu, da se je vnovič poročil in ima iz drugega zakona dva otroka. Da skrb očeta zanj ne bo najbolj vzorna je najbrž sprevidela že babica ki je fantu v svoji oporoki volila za dobo samske- rada iznebila. Žal še vedno sre- Okrajne zadružne zveze v Sem-čujemo take primere. petru plenarni sestanek zadruž- Te otroke, ki niso krivi, da se 11-c tz goriškega okraja. Zadruž-rodijo v tako nesrečnih okoli- niso so razpravljale predvsem ščinah, je treba zaščititi. Druž- o delu svoje organizacije v Na Goriškem ]e potrebna gospodinjska šola Te dni je bil v prostorih L zadnjem polletju. Zal jim je bilo, da se njihovemu sestanku ni odzval noben zastopnik od novoustanovljenega društva za napredek gospodinjstva, ki zahteva tesno sodelovanje med obema organizacijama. Na tem sestanku so imeli tere, ki so obiskovale italijansko šolo, pa kljub dobri volji ne morejo nuditi mnogo znanja svojim hčerkam, ker same nimajo v tem pogledu zadostne osnovne izobrazbe v ročnem delu in gospodinjstvu. Tako se je pokazala potreba ga življenja sobo v hiši, kl Je p« zapuščini postala last Gabrijele Boljka, Janezove tete. Toda medtem, ko se je fant šolal v Kranju, mu je po oporoki določeno sobo zasedla sestra tetinega moža, zaradi česar se je po vrnitvi v Ljubljano preselil k očetu v kuhinjo. Namesto, da bi se fant (ali njegov oče) potegoval za sobo, ki mu po oporoki gre, pa se je pustil vplivati od očeta, da je tožil svojo teto, češ, da ga moti v uživanju kuhinje oz. stanovanja, iz katerega ga je Alojz Boljka, kakor rečeno, postavil v vežo, kjer trenutno še zmerom prebiva, v zvezi s tem Je treba pripomniti, da Boljka ni imel potrebnega nakazila za vselitev od stanovanjskega urada in da se je torej sobe kratko malo polastil, hkrati pa še nečaka spravil ob njo. Iz kuhinje Je celo dal odstraniti štedilnik, kar je menda tudi po zakonu nedopustno. Bodi temu tako ali tako, po dvakratnih razpravah pred sodiščem, ki nezakonitosti Boljkove vselitve ni videlo (drugostopno sodišče je namreč razveljavilo sklep prvostopnega sodišča, češ, da toženka ni motila tožnika v njegovem mirnem uživanju stanovanjskih pravic), Je stanje takšno, da Janez še zmerom ne more realizirati pravice do sobe, ki mu po oporoki stare matere pripada. Nečlovečnost Alojza Boljke gre celo tako daleč, da se kljub trem sobam (družina pa je komaj štiričlanska) noče utesniti, da bi v sobo, predelano lz kuhinje »prejel na stanovanje lastno sestro. S tem bi namreč njegov nečak, končno prišel do svoje sobe, tako bi bilo zadoščeno tudi pravici ln bi bila izbrisana sramota, da mora otrok padle borke spati v veži nad stopniščem. Vse kaže, da je Janez Pirc postal žrtev razračunavanja med sorodniki, ki so si skočili v lase zaradi zapuščinskih zadev. Ker sorodniki ne poznajo človečnosti do svojega nečaka oz. sina, gre pa za otroka padlega borca, je morala pač vmes poseči javnost. Otrokovo pravico do sobe je treba čimprej uveljaviti, hkrati pa mu dati zadoščenje tudi pred sodiščem, ki je očividno imelo pred očmi le pravni spor, ne pa bistvo stvari, za katero gre. Marjan Bertoncelj mu najbolj ugajajo filmi, kl razglabljajo podzemsko življenje ameriških velemest, filmi z neogibnim streljanjem in pobijanjem, kupi mrličev in podobno. Že tako silno živahna domišljija pubertetnika naravnost vpija vase »junaške« podvige gangsterjev in si seveda tudi vtisne v spomin do potankosti izdelane in zamišljene umore in druge zločine. Vse to hočejo otroci preskusiti tudi v praksi. Odkar pa je prodrla televizija v ameriške domove, je s številnimi takimi televizijskimi oddajami postala nevarnost še večja. Ne da bi se bilo treba otrokom potruditi v kino, zavrtijo gumb doma in že zaslišijo s televizijskega platna streljanje, vidijo mrtve, vidijo, kako morilec srečno zbeži zasledovalcem in se junači pred svojimi gangstrskimi tovariši. In to je dovolj, da si zaželijo tudi sami biti tako drzni in slavljeni. Začno razmišljati, izdelajo načrt, kjer jim spet lahko pomaga film in zločin je tu. Tako je prinesla televizija v ameriške domove z mnogimi slabo izbranimi in gangstrskimi oddajami marsikaj slabega, zlasti tam, kjer otroci poleg staršev odraščajo sami, brez prave vzgoje in ljubezni. Nasveti Stare zamaške iz plutovine lahko osvežimo tako, da jih namočimo za en dan v lOVo raztopino žveplene kisline, nato jih večkrat izperemo v topli vodi. Tople zamaške lahko uporabimo za čiščenje jedilnega pribora. Oprano in posušeno »porovo brado« shranimo, ker j er izvrstna začimba za zelenjavne juhe in razne omake. Pri kadilcih se stanovanje kaj rado napoji z vonjem po tobaku. C e želiš to odp raviti, obesi v sobi nekaj vlažnih frotirk. MISLIMO Vcutm kmetijski strokovnjaki poljudna po ustanovitvi kmetijske gospo- A. T. Ljubljana. Iz Vašega popisa bolezni sklepam, da ste pred leti v zvezi s hudo influenco preboleli tudi vnetje srčne mišice. Po daljšem zdravljenju in počivanju, posebno ker ste se strogo držali navodil, se je bolezen umirila. Nato delj časa niste čutili nobenih težav. Težave pri srcu, ki jih čutite sedaj, se zdi, da so v zvezi z meno in nikakor niso tako resnega značaja, kot so bile težave v zvezi z vnetjem srčne mišice ali težave, ki jih povzroča kaka organska srčna napaka. V celem Vašem opisu ne morem zaslediti kakega pravega znaka o popuščanju srca, kot je na primer nadležen kašelj ponoči, težko dihanje pri hoji navkreber, otekanje nog in podobno. Glavnike čistimo z raztopino boraksa v vroči vodi in sicer s dobro čisti preproge, ščetko, nato jih splahnemo s Čisto vodo. predavanja za žene, in sicer o perutninarstvu, reji in negi drobnih živali, o prašičereji, higieni mleka, o vrtnarstvu, gojenju semen in drugih kmetijskih panogah, s katerima se Cisto razumljivo je, da so Vam zdravniki, ko ste prišli k njim s sedanjimi težavami, obenem pa neposredno ali v pretežni večini omenili preboleno vnetje srčne ukvarjalo žene-^osoodinie mišice, predpisali pomirjevalna ЛЈЈ. , , 3uspuuinje. sredstva in sredstva za srce. Mnogo je bilo tudi govora o Baldrijanove kapljice naj bi vzgoji kmečke mladine, zlasti ublažile težave zaradi mene, digitalis pa naj bi krepil morda oslabljeno srce. Da ni prišlo do točnejših pregledov, posebno kar se tiče srca, , . saj je za razpoznavo potrebna se rada, ako ш imele možnost, specialna preiskava, vsaj na elek- naučile šivanja in pletenja. Ve-trokardiografu, ste v glavnem му ^ wd, vezenje Ja kuha. Poskusite Pečene ribe Ribe očistimo, operemo, pova- krivi sami, ker ste vedno menjali zdravnika. Pomagano Vam bo, če si boste izbrali zdravnika, ki mu zaupate, in če se boste ravnali , po njegovih navodilih. Težko namreč je zdraviti bolnika, če ta svojemu zdravniku ne zaupa. V nobenem primeru pa ne smete uporabljati razna zdravila za srce kar sami. Digitalis je brez dvoma izborno zdravilo, vendar pa le v rokah zdravnika in pod njegovim stalnim nadzorstvom. nje, le možnosti niso imele, da bi se temu priučile. Mlade ma- dinjske šole. Pouk naj bi se začel, tako so sklenile žene za-družnice, letos v jeseni. To naj bi bila nekaka potovalna kmetijska gospodinjska šola, ki bi trajala 9 mesecev v letu, in ijamo v moki ln popečemo n* sicer po 3 mesece v vsakem olju. Sele ko so že pripravlje-večjem področju. Za pomoč so ne, jih osolimo in serviramo z se obrnile na okrajno zadružno limonino rezino, zvezo, da bi jim ta priskrbela Ribji zrezki na pariški način do in drug inventar. V tej se- Sardelo očistimo na trebušni zoni pa so žene organizirale strani, odstranimo drobovje, od-gospodinjske tečaje v Prvačnl, režemo glavo in previdno od-Zalem hribu, Vrtovinu in še stranimo hrbtenico, da dobimo nekaterih krajih. Kjer tečajev obliko zrezka. Posolimo, pova-na, pa bodo organizirali za že- ljamo v moki in v raztepenem deklet, ki odrastejo šolskim šivalni stroj, emajlirano poso-kiopem, in so več ali manj prepuščene samim sebi, Dekleta bi ne predavanja. jajcu ter cvremo na olju. Vsaka pridobitev pomeni korak k napredku. Zato je važno, da si dobro zapomnite vsako, še tako malo Odkritje v vašem gospodinjstvu. Ne omalovažujte načinov dela, ki vam prihranijo le malo denarja. Pri vsakodnevnem prihranku, bodisi v delu ali materialu, boste imeli v kratkem času zadovoljiv uspeh. S takim načinom dela in gospodarjenja se boste same vzgojile v pametne in praktične gospodinj e. £ K Ll CA ZOBATI NI SMELA Nekega jesenskega dne, ko je rumenelo Izvije na drevju in je v vinogradih zorelo grozdje, sem v trgovini čakala, da pridem na vrsto. Nenadoma se je zrinilo predme drobno dekletce, ki je pravkar prišlo. »O Betka, tako pa ne bo šlo,« šem ji dejala. »Veste, mudi se mi,* se je opravičevala. -Danes trgamo, pa je mama naročila, naj bri pridem.* »Aha, v vinograd se ti mudi, zobala bi rada, kajne,* sem jo podražila. •Oh, saj ne smem,* je vzdihnila. •Kaj, ob trgatvi ne smeš zobati? Tega ti pa res rze verjamem, kdaj pa lahko zobas, ce ne ob trgatvi,* sem se začudila. •Sploh ne smem zobati, ata ne pustijo. A tud: mama me kregajo, če bi videli, da utrgam jagodo v vinogradu. Pravijo, da je grozdja škoda,* je nekam žalostno pripovedovala. Za trenutek sem podvomila v resničnost njenih besed. Tedaj tem se spomnila, da sem navadno sem izvedela, da mati ves čas vina popila kozarec mleka ali trgatve ni nesla domov niti ene- pojedla jabolko,* sem pripomnila, ga grozda. Torej mi Betka ni »O, mleko prodamo, jabolka lagala. tisto malo, kar jih je bUo, pa je Od tedaj je minilo že precej *on* stisnil v sadjevec, saj pijača časa. Nedavno pa sem stopila k mora biti pri hiši. Če človek dela, njim po opravkih. Bilo je pol- mora imeti nekaj, kar mu da dne in Betka se je odpravljala v moč. Tudi otrok se mora travasalo. Mati je postavila prednjo diti na naše trdo življenje,* mi kos kruha in kozarec vina. Opa- je povedala tako odločno, da ji žila je moj začudeni pogled, zato nisem več ugovarjala. ,e brž pristavila. jJo }em Jf poslovila, sem vso •Veste, tako zgodaj ne morem pot razmišljala o Betki, ki ni imeti kosila, zato pa naj h kru- smela zobati, ker je bilo škoda hu malo popije, pa bo že zdrzala grozdja A sme dan za dnem piti do večera.* vino. Mislila sem še o drugih ne- ll es je Betka jedla kruh in štetih otrocih v vinorodnih krajih, polagoma srkala iz kozarca. Vi- ki dobivajo vino in sadjevec, a ne no se ji je ustavljalo, nemara je dobijo jabolk in mleka, ker doma bilo kislo, zato je ostalo na dnu mleko prodajo, iz jabolk pa sti-kozarca še malo, ko je kruh že snejo sadjevec in iz grozdja vino snedla. — •saj mora biti pri hiši pijača, •Le spij, Betka, le,* ji 'je mati & d a) e človeku mocl* prigovarjala. ,Saj si tudi delala.* r- ÄerJi „ gotovo „iti „e videla Betko pri brajdi ob hiši, Nato se je okrm-la k meni m po- zavedajo, kako usodno vpliva kako je kradoma utrgala grozd hvalila otroka: njihovo ravnanje na telesni m in ga pozobala, a se je med tem »Veste, že prekopavala je le- duševni razvoj njihovih otrok. tos.in vezati je tudi pomagala.* Mnogi izmed njih tožijo, da so *Da, t usala sem ze, da je otrocj bledikasti, da •jim nič ne Betka priden deklic... Kako pa tekne*, čeprav dobijo pogosto v soli?* sem povprašala. cefo kozarec vina m ne pozabi- •Tam je pa bolj slabo. Lam jo pristaviti, da se otroci slabo je zaostala, sedaj hodi v četrti učijo. Tudi šola je pogosto kriva razred že drugo leto. Zdi se mi, in podobno. A da so sami glav-da ne more nikamor z učenjem,* ni vzrok učnim neuspehom svojih je potožila mati. otrok, ker jih polagoma, toda • Ali se vam ne zdi, da bi bilo vztrajno zastrupljajo z alkohologi, za Betko bolje, U bi namesto niti n* pomislijo, £, S, Ce smo si namenile izpoln iti našo spomladansko garderobo, bomo kar prav storile, da se že danes posvetujemo s šiviljo, saj že vse kaže, da se zima že poslavlja od nas. Kakšen vzorec bomo Izbrale za svojo spomladansko obleko? Posebno primeren je za to črtast vzorec. Moda si za pomlad ni osvojila črtastih bluz, temveč tudi črtaste obleke. Krilo kombinirano s črnim bolerom k črnemu pulovru je dokaj čedno SDomladansko oblačilo. Prav tako je tudi črtast plašč, ki nani ga kaže slika nadvse poživljajoč. Stil te zelo mladostne mode imenujemo »camping«, čeprav lahko obleke, krila in plašče nosimo tudi ob drugih priložnostih, ne samo za nedeljske izlete. — Drage bralke, gotovo bo tudi vam takle plašč dobro pristojal. Apartnl model za pomladanske oblekce z oglatim izrezom » plašno ozirala proti oknu. In že je mati skozi okno osorno zaklicala: •Betka, proč!* Dekletce se je zdrznilo in zbežalo. Tedaj sem mislila, da se zdi njeni materi grozdje še nezrelo in da ji zato ni pustila zobati. Kasneje Pa sem zvedela, da Betka sploh ni smela v vinograd, da je morala čuvati dom, med tem ko so odrasli trgali in še to Primerna obleka za mlade ln starejše, suhe in polnejše žene. Za to obleko bomo Izbrale predvsem volneno blago :: „Granitna industrija Josipdol“ RIBNICA NA POHORJU Potrebujemo večje število POMOŽNIH DELAVCEV za zemeljska dela in večje število KAMNOSEKOV za obdelavo granita. Prav tako zaposlimo večje število mladincev, ki imajo veselje, da bi se priučili ali pa izučili za kvalificirane kamnoseke. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma po normt — Stanovanje za samce preskrbljeno in hrana v obratni restavraciji. Ü2C Freske v Marijini cerkvi v Liibecku, »največje odkritje« in največja potegavščina po vojni — Adenauer je bii častni gost pri slovesnem odkritju Posnetek z razprave proti ponarejevalcu Malskatu. Branilec dr. i'ioUrong prižiga obtožencu (levo) cigareto med odmorom razprave. napadu. Po vojni so jo s pomočjo države in cerkvenih organizacij začedi obnavljati Restavriranje je po posredovanju Dietriche Feya prevzel Malskat. Med obnavljanjem cerkve so se nenadoma pojavile Izpod c.neta v apsidi podobe svetnikov, vse- 25. januarja se je končala v Liibecku razprava, kl je trajala šest mesecev in je razgalila eno največjih prevar v zadnjem času, potvorbo srednjeveških fresk V 700 let stari Marijini cerkvi v Lübeoku. Lothar Malskat, 41-letni slikar, ki je priznal, da je naslikal »zgodovinske freske«, je bil obsojen na osemnajst, berlinski trgovec z umetninami Dietrich Fey pa na dvajset mesecev zapora. Velika Marijina cerkev v LĐ-becku,. matična cerkev vseh nanzeatskih cerkva, je zgorela na cvetno nedeljo leta 1842 ob velikem zavezniškem letalskem Sladka zgodovina 1 Indiji so poznali sladkor že v najstarejših dobah. Prav tako so sladkorni trs dobro poznali v Siriji. V dvanajstem stoletju pa so sladkorni irs začeli saditi tudi Sicilijanci na svojem otoku. S Sicilije so sladkorni trs prenesli na Madeiro. od tam pa na Kanarsko otočje. i-fta 1506 so sladkorni trs prenesli na otok San Domingo. kjer je začel dobro uspevali. Zaradi tega so ga Angleži takoj prenesli na Barbados, 1 ramcozi pa na Guadelupo. Sladkor so v začetku uporabljali samo kot zdravilo. V ga Skupaj 35, naslikane s tem-času vladanja Henrika IV. je pera barvami v značilnem slogu bil sladkor zelo drag in so fa XIII. stoletja. Značilno za cer-‘karnah. kveno slikarijo XII. in XIII. zadnjega stoletja v Nemčiji«. Knjigo je izdala evangelsko-luteranska cerkev v Liibecku in jo razposlala vsem, ki so 1.1951 prisostvovali odkritju slik; med njimi je bil častni gost kancler Adenauer. Nemški umetnostni zgodovinarji so dc-mala vsi potrdili pristnost fresk, mladi ljudje na kielski in hamburški univerzi pa so začeli pisati o njih diplomske naloge. Vse te ceremonije, govori, diplomske naloge in članki bi se najbrž še lep čas nadaljevali; zvezna vlada je bila radodarna z denarjem In restavratorji in delavci so imeli polne roke dela. Potrebno je bilo, da je eden od njih odkril zaroto. Zidarji so na razpravi izjavili: »Seveda smo vedeli, da je Malskat naslikal podobe, vedeli smo tudi, da jih proglaša za starino, toda čemu naj bi mi govorili?« Nekega večera, leta 1952, je Mallskat sam povedal celo štorijo. Na razpravi je izpovedal, da so mu ponujali denar, če bi molčal, toda bilo mu je že dosti vsega in rad bi se znebil odgovornosti za te In druge falzifi-kate. Čeprav obtoženec, je med razpravo postal skoraj tožilec, ko je dejal, da so krive tudi cerkvene oblasti, ker so vedele klicanih je bilo 120 prič, med njimi mnogo uglednih umetnostnih zgodovinarjev, ki so morali v svojo sramoto priznati, kako grdo so jih potegnili. Moralni učinek je vsekakor hud im nekateri trdijo, da je Klbeška afera merilo duhovnega poloma povojne Nemčije. Najbrž ne bo tako hudo, če upoštevamo okoliščine, v katerih je živela Nemčija med leti 1945 in 1949. V vsesplošni stiski si Malskat ni .vedel pomagati drugače, kot da je začel falzi-ficirati znane slikarje ln ugodno življenje sl je pač podaljšal a pogodbo za restavracijo Marijine cerkve. Nekatere prevare uspejo. Tudi ta s slikami iz 13. stol. je učinkovala nekaj časa, končno pa je obesila svojemu očetu mlinski kamen za vrat. Zornem V nekem španskem časopisu je nedavno stalo, da je »neki Nemec, Schiller po imenu, pred stopetdesetimi leti tako ponarejal zgodovinske resnice, kakor jih danes ponarejajo pisci filmskih scenarijev za Hollywood«. Pesniku Friedrichu Schillerju Spanci najbolj zamerijo njegovega »Don Carlosa«, češ da krati zasluženo čast Filipu II. In osvo-jevaicem Amerike. Na take trditve in očitanja bi prej Nemci približno takole odgovarjali: »Naša literatura z velikim pesnikom Schillerjem vred je za Spance pač »španska vas’ in zato se ni treba brigati, kako o njej govorijo in pišejo.« Zdaj pa španske zamere Schillerju ni mogoče omalovaževati, kajti med Španijo in Zahodno Nemčijo je bil sklenjen kulturni sporazum, ki zahteva tudi popravke tistih pomot v knjigah in drugih publikacijah, ki škodujejo zgodovinski resnici. MED VOŽNJO NA DVOJE Tole se Je pripetilo nekemu Švedskemu amaterskemu dirkaču, kg Je treniral za tekme. Pognal je motor in da bi bolje startal, je hotel malo dvigniti sprednje kolo, ko se je zgodilo, kar vidite пд sliki. Kljub hitri vožnji se pri padcu, ki je sledil, ni poškodoval in je še tisto noč tekmoval. ШШМ s ШВМШШШ Ko sta si staro in novo leto to vsa] štirikrat na dan; opol- preglede. Sele na podlagi teh Delo Svetovne meteorološke organizacije — Vsak dan 110 tisoč vremenškllj poročil podala roke, so po vsem svetu noči, ob šestih, ob dvanajstih in začeli veljati novi mednarodni ob osemnajstih po mednarod-kodeksl za oddajanje meteoro- nem času. je začela širiti upora- stoletja v severni Evropi je, da ba kave in čokolade, pa je so po kvaliteti na precej niziki začela rasti tudi potrošnja stopnji m da jih zato ni težko sladi torja. Potrošnja sladkor- ponarediti. Lothar Malskat pa ja je znašala leta 1695 milijon je med razpravo sam priznal, kilogramov, leta 1850 pa je da je spreten ponarejevalec ce-dosegla že 80 milijonov kilo- le vrste znanih slikarjev. Poba-g ramo v. hail se je, da je s pomočjo Pridobivanje sladkorja iz p e- Dietricha Feya prodal Ijubite-se so iznašli Nemci leta 1747. Ijetn umetnosti celo vrsto pona-Toda v začetku je bil sladkor, rejenih slik carinika Roussea-pridobljen iz sladkorne pese, uja, Moneta in Corota. zelo malo cenjen. Šele ko je Ko so bile freske »odkrite«, so Napoleon uvedel kontinental- nemški poznavalci umetnosti no blokado Ln prepovedal noreli od veselja. Izdana je bila vsak uvoz iz Anglije in nje- posebna knjiga v razkošni iz-nih kolonij, se je potrošnja daji s 56. posnetki slik. V uvo-sladkorja, pridobljenega iz du v knjigi piše, da so freske sladkorne pese, začela višati, »največje umetnostno odkritje Tri »zgodovinske« freske iz Marijine cerkve v Liibecku. za celo zadevo. Te izjave so potrdili tudi nekateri cerkveni funkcionarji. Za Lübeck, starodavno hanzeatsiko mesto, je bila razprava vsekakor huda preizkušnja. Vtis razkritja je bil za celo Zahodno Nemčijo strahoten. Po- loških poročil, ki jih je sprejela Svetovna meteorološka organizacija v Ženevi. Ti kodeksi bodo koristili narodom na vseh kontinentih, ki sl vsak dan izmenjavajo poročila o atmosferskem stanju v svojih deželah. Vsak dan odda 7800 postaj mednarodne meteorološke mreže, 3000 transportnih in iz vidni ških letal in 2400 ladij približno sto tisoč poročil o stanju vremena na površini zemlje in približno deset tisoč poročil o stanju vremena v višji atmosferi. Poročila morajo oddajati vse postaje ob točno označeni uri, po času, ki je enak za vse dežele sveta in Poročila vremenskih opazovalcev se stekajo v zbiralnih meteoroloških centrih dežel in kontinentov, ti pa jih s pomočjo najmodernejših telekomunikacij- pregledov, ki jih Izdelajo štirikrat dnevno, lahko vremenoslovci proučujejo, analizirajo in naipovedujejo vreme za posamezna področja, tako za letalstvo, mornarico, poljedelstvo itd. Mednarodne meteorološke ko- Višji od Aconcague Asociated Press poroča Iz Buenos Airesa, da je prejšnji teden skupina argentinskih planincev dosegla vrh Los Ojos del Salado, v bližini argentinsko-čilske meje. Vrh je kakih sto metrov višji od Aconcague (7031 m), H je dozdaj veljala za najvišji vrh Andov. Los Ojos del Salado leži v severozahodni Argentini, v pokrajini Catamar-ca. Potreben je molk = Leteča postelja Angleški znanstveniki, ki bodo hoteli predavati o medplanetarnih potovanjih, bodo morali odslej za taka predavanja zaprositi vlado za dovoljenje. Boje se namreč, da bi učenjaki v svojem govorniškem navdušenju izdali nekatere tajne, ki morajo pač ostati tajne. Britanska družba za medplanetarne študije, ki ima dva tisoč osem sto članov, je protestirala. Po njihovem mnenju bi prepoved govorjenja lahko škodovala svobodni diskusiji o vprašanjih medplanet-nega potovanja. »Janezek, miruj, oče je pasje utrujeni« skih naprav oddajajo postajam meteoroloških služb po vsem svetu. 2e pol ure zatem, ko je vremenski opazovalec oddal svoje poročilo zbiralnemu centru, lahko vsaka meteorološka služba začne izdelovati vremenske 4QQ let so čakali svobodo Kovači so se vrnili I.anl v septembru Je čudna naprava z imenom »leteča postelja« zbudila precejšnje zanimanje. Angleško letalstvo Je pravkar objavilo tole zanimivo sliko. Naprava nima kril niti rotorjev, kot jih trna helikopter, toda kljub temu se lahko dvigne navpično z zemlje, poganjata jo dva reaktivna motorja »Nene«, ki sta postavljena vodoravno, drug drugemu nasproti. Reaktivni curek je Iz obeh motorjev speljan pod kotom 90 stopinj proti zemlji (na sliki: cev v sredini, ki je obrnjena proti tlom), tako da deluje točno v težišču. Pilot sedi na ploščadi nad obema motorjema in manevrira napravo ( pomočjo stisnjenega zraka, ki ga pušča skozi dolgi cevi na obeh straneh ogrodja. Ko so v XVI. stoletju mo-guli premagali Rano Prata-pa Singa, radž.putskega kralja, so zavzeli tudi zgodovinsko trdnjavo Citor. Pred bitko so se čitorski kovači zakleli, da v podjarmljenem mestu nočejo živeti. Morda so poraz občutili tem huje za to, ker so skovali za svojega kralja oklep, ki ga je nosil v odločilni bilki. In tako so po padcu trdnjave naložili svoje premoženje na vozove in se odpeljali v džunglo. Odtlej so čitorski kovači s težavo živeli kot potujoči o-brtniki. Zvesti svoji prisegi so potovali od vasi do vasi, da ne bi kdaj stopili pod streho. Sčasoma so postali ti nomadi spretni popravljalci loncev in kovinarskih izdelkov po celi Indiji znani pod imenom Ca-dulya Lohari čili potujoči kovači. In razen njih nihče ni vedel zakaj živijo kot cigani, saj so kovači po navadi stanovitni ljudje. Po dolgih stoletjih je zdaj Indija zares svobodna. In kovači so sklenili, da so odvezani svoje prisege in da se po 400 letih spet lahko vrnejo domov. V Citoru so jim pripravili velik sprejem in poseben odbor skrbi za njihovo prilagoditev novemu življenju. Baje se je sprejema udeležil sam Nehru. Pokrajinski guverner, maharadža iz Udaj-pura, najstarejši plemič države Radžputane in potomec starega kralja Rane Pratapa Singa pa je podaril 50.000 rupij kot pomoč za njihovo rehabilitacijo. Preprosta zgodba, značilna za novi občutek svobode, ki je zajel Indijo. dekse so prvič uvedli leta 1930, da bi olajšali delovanje zelo zamotanega sistema oddaj in izmenjav vremenskih opazovanj. Z uporabo mednarodnega kodeksa odpadejo vse jezikovne težave. V kodeksu so navedeni vsi vremenski elementi, ki jih je treba opazovati, označeno je, v kakšnem redu jih je treba zbirati ln v kakšnih merah in enotah morajo biti registrirani. Enotnost na tem področju je nujno potrebna, da se omogoči primerjanje podatkov na meteoroloških pregledih. Novi mednarodni kodeks, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1955 ob 10. uri po mednarodnem času, pomeni velik napredek v primerjavi s prejšnjim. Mednarodna meteorološka organizacija v Ženevi je morala za ta kodeks izdelati popoln priročnik, v katerem niso navedena samo navodila za šifriranje in dešifriranje poročil, temveč tudi navodila, ki naj čimbolj olajšajo delo opazovalcev. Odobritev in sprejem novega mednarodnega kodeksa, ki omogoča hitro spoznavanje vremenskih razmer na vsem svetu, je še en dokaz koristnosti mednarodnega sodelovanja, posebno še v današnji dobi, ko postajata z razvojem atomske energije vreme in atmosfera važna faktorja v bodočnosti človeštva. Drobne zanimivosti DOKAZ HVALEŽNOSTI »Občinski svet je izrazil globo* ko hvaležnost g. Jesusu Calesu za skrb, ki jo posveča pokopališčem in je predlagal, da mu podari parcelo, na pokopališču, kjer ga bodo pokopali.« (iz »La Dépècae du Midi«.) ČLOVEK Z DVEMA SRCEMA UMRL Pri avtomobilski nesreči pred vhodom v Saint Nazere v Franciji je umrl 22-letni Henri Robert, ki je predstavljal fiziološko redkost. Komisija za nabor ga je odklonila koc nesposobnega za vojsko, ker je imel dve popolnoma normalno razviti srci. 110 LET STAR TUREK ISCE ŽENO Turški Časopisi so prinesli vest, da išče 110-letni Ibrahim Ongan, vdovec že od štiridesetega leta, novo ženo. Ongan, ki je naj bogatejši Človek v pokrajini Dortyol, je obljubil vagon pomaranč tistemu, ki bi mu našel ženo. NAPRAVA ZA P02IVITEV OBTOKA KRVI Mladi avstrijski iznajditelj Hans Oppitz je izdelal napravo, ki v 53 sekundah oživi krvni o otok v zmrznjenih udih. Aparat deluje s pomočjo ultrakratkih radijskih valov. Prvi tak aparat so namestili na neko gorsko železniško postajo blizu Innsbrucka. Aparat je avtomatičen in začne delovati, brž ko prileti vanj kovanec za deset grošev. ODDELEK ZA ZALJUBLJEN C Б Direktor letališča v Filadelfiji je dal zgraditi na letališču »sobo za poljube«, namenjeno zaljubljencem, ki se poslavljajo pred dolgimi poleti z letalom. Pravijo, da bodo temu zgledu kmalu sledila tudi druga ameriška letališča. DOBRA REKLAMA V »New York Timesu« se Je pojavila nova vrsta reklame. Neka nova tovarna gina svetuje svojim odjemalcem, naj pijejo kavo. »Ce vozite avto,« pravi napis na steklenici gina, »pijte vedno le kavo!« Tovarna sodeluje namreč pri kampanji proti prometnim nesrečam. Kljub tej reklami je šel gin kar dobro v promet. PREPROGE IZ PAJČEVIN Na Madagaskarju živi neka vrst# pajkov, ki predejo precej debelejše mreže kot naši pajki. Te pajke gojijo, ker njihove mreže zbirajo, nato jih spredejo v debelejša vlakna, iz katerih izdelujejo izredno fine in drage preproge. CENTRALNA KURJAVA Centralno kurjavo, brez katere si moderne zgradbe ne moremo misliti, je iznašel leta 1837 angleški inženir Perkins. Nekaj let pred to iznajdbo je neki angleški arheolog odkril v Sylchestru staro rimsko naselje, v katerem so bili jasno vidni sledovi, da so bile hiše že v rimski dobi ogrevane s centralno kurjavo. Medtem, ko so se znanstveni krogi čudili sijajnemu načinu ogrevanja starih Rimljanov, pa je inženir Perkins pohitel in s pomočjo sredstev tedanje tehnike ustvaril nov sistem centralnega ogrevanja, za katerega mu je dalo pobudo arheološko odkritje. PASJI BANKET V GRADU V nekem gradu blizu zgodovinskega mesta York so za božič pripravili bogat banket za šestnajst psov. Lastnica gradu in psov, kl je pred tremi meseci umrla, je zapustila svojim pasjim ljubljencem 20.000 funtov, da bi lahko udobno živeli tudi po njeni smrti. Intendant, ki Je vedno skrbel za pse, ni pozabil tudi lansko leto na tradicijo pokojne gospodinje, ki Je za vsak božič priredila psom pravcato slavnost. Oskrbnik psov Je bil zaposlen s sestavljanjem inenuja cel teden in je dal speči I — -Ir.iLnti mo Vi o n L- pt m Tl M 1 ГЛ1Ч ©ЖСЗ|П)В promtellj i I zQ°dbi Vlada Firma — Riše Miki Muster \ KONCERTI Zeleni abonma danes ob 20.15. Koncert narodne pesmi v izvedbi moškega zbora Slovenske filharmonije, dirigent Jože Hanc. Na sporedu priredbe Adamiča, Marolta, Mirka, Pahorja, Pavčiča, Preglja, Simonitija, Svare in Tomca. Vstopnice so razprodane. Zaradi velikega zanimanja, bo Slovenska filharmonija ponovila koncert v torek, 15. t. m. dzven abonmaja. Vstopnice od 150 navzdol. Rumeni abonma v ponedeljek, 14. t. m. Dirigira brazilski gost Eleazar de Carvalho, solistki Melita Lorkovič in Nada Vidmarjeva, Na sporedu Mahlerje va I. simfonija, Lisztov Koncert za klavir in orkester v Es-duru, Villa Lobosa »Bachi an a Brasileira št. 5« in De Falle »Trirogelnik«. — Vstopnice od 300 din navzdol. Danes zvečer ob 21.15 koncert velikega plesnega orkestra Radia Beograd. — Vstopnice pri blagajni Uniona. Glasbena Matica priredi v sredo, 16. t. m. ob 20. uii v dvorani Filharmonije koncert slovanskih narodnih pesmi. — Dirigent Ciril Cvetko. — Vstopnice pri blagajni od ponedeljka dalje. 148. Vendar je obljubil, da se bo ravnal natančno po njenih ukazih. Vitka je nato poiskala dolgo šibo, mu dala koščico v gobec in ga posadila v kot »Tako, Sivec, zdaj je vse nared. Stisni zobe, zamiži in ne poglej, dokler ti ne zrastejo novi zobje!« Volk je ubogal kot jagnje. Lisica pa je začela hoditi okrog njega in mrmrati čudne besede. Nenadoma je zavihtela šibo in ga oplazila. 149. Volka je zaskelelo po suhih plečih, da je kar poskočil in zatulil: »Huuuuu!« Lisica pa ga je takoj ozmerjala: »Takoj sedi nazaj! Kaj pa misliš! Ali bi rad vse pokvaril?« Komaj je zadrževala smeh, volk pa je žalostno zastokal: »Ko pa tako boli.. * A lisička ga je zavrnila: »Sedi in molči!« V notranjosti se ji je vse smejalo od zadovoljstva, da lahko pretepa volka. 150. Spet je začela krožiti okrog njega. Spet je dvignila šibo in zamrmrala: »Za preteklo!« ter ga še krepkeje ošinila kot prvič. Volk ni mogel zdržati in je spet zatulil. Toda Vitka ga je ugnala s strahovitimi grožnjami. »Za prihodnje,« je zamrmrala in ga oplazila še tretjič. Volk je krčevito stisnil čeljusti, a za nove zobe je hotel vse potrpeti. Vitka pa je zmagoslavno uživala. ||]|Ш|ИШи KOLEDAR Petek, li. februarja: Zvezdica. * Leta 1711 na današnji dan se je rodil v Dubrovniku matematik, fizik, astronom, geodet in filozof Ruđjer Josip Boškovič. Bil je po univerzalnosti in originalnosti ena najslavnejših osebnosti 13. stoletja. S svojo atomistiko in teorijo fizike je postal predhodnik naj novejšega razvoja teoretične fizike. Velike so tudi njegove zasluge za astronomsko, geodetsko m matematično znanost. * 11. februarja leta 1329 je bil v dvoboju ubit ruski komeciograf Aleksander Gribojedov. Njegovo dramsko delo »Gor*je pametnemu«, prevedeno tudi v slovenščino, je sijajna satira moskovske družbe. * Se nekaj besed o slovenskem skladatelju in dirigentu Zorku Prelovcu, čigar rojstva se danes spominjamo. Rodil se 1e 11. februarja leta 1837 v Idriji. Več let je vodil pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« in si pridobil mnogo zaslug predvsem kot organizator številnih pevskih zborov po Sloveniji. Zložil je več zborovskih skladb in samospevov. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS sporoča svojim članom, da bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto, 12. februarja 1955 ob 9. uri v veliki dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti št. 22 v Ljubljani. DSIT — podružnica za Ljubljano, obvešča vse inženirje in tehnike strojne stroke, da bo redni letni občni zbor dne 13. II. t. 1. ob 9.30 v Trgovinski zbornici LRS, Beethovnova 10. — Vabimo k čim večji udeležbi. — odbor. Botanični večer bo v petek, 11. t. m. ob 18 v Botaničnem inštitutu univerze. Program: Prof. F. Kapus: »Diskusija o plodovih« in prof. V. Petkovšek: »Botanični utrinki s potovanja po Angliji in Franciji« (z barvnimi diapozitivi). Vabljeni! ŠE NEKfiJ Smrtna nesreča na celjski postaji Celje, io. febr. Sinoči se je na celjski postaji pripetila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Skozi postajo je vozil tovorni vlak proti Mariboru, ki pa v Celju ni imel postanka Z vlakom se je vozil tudi poštni uslužbenec 28-letni Jože Skoberne, ki je zaposlen v Ljubljani, a stanuje v Celju. Na postaji je skočil iz drvečega vlaka tako nesrečno, da je padel pod kolesa. Odrezalo mu je obe nogi in razbilo lobanjo. Bil je na mestu mrtev. M. Č. Zahrbten ljubimec Maks Homar, 20-letni delavec iz Vrhpolj pri Kamniku, je srečal v gostilni »Gorenje« v Kamniku svojega starega znanca, ki je bil v družbi ženske srednjih let. Vesela in razpoložena, ker je tistega dne dobila plačo, je bila pripravljena sv *••«•* ••• f »C IS T E K« ? i Najboljše sredstvo za čl- * • ščenje vseh madežev iz * j oblek, svile in usnja. — ? j Zahtevajte ga v vaših ? • trgovinah in drogerijah. • DVA AVTOMOBILSKA PLAŠČA v dobrem stanju, velikosti 600 X 20, z železnimi obroči — prodam. Ponudbe v ogl. odd SP pod »77«. 2328-4 NUJNO KUPIM generator 228 GO 380 V, 6 do 8 KW. Križaj, Ko-ritkova 31, Ljubljana. 2373-5 POSESTVO blizu Maribora prodam. Naslov v ogl. odd. 2360-7 POLOVICO šitiristainovaojske hiše, talkoj vseljive, v strogem centru, prodam. Ponudbe pod »Ugoden nakup« v ogl. odd. 2303-7 PREPROSTO SONČNO STANOVANJE (trije prostori s pritiklinami v centru) zamenjam za lepo enosobno stanovanje. — Pismene ponudbe pod »Komfortno« v ogl. odd. 2319-9 IZGUBLJENO zeleno žensko torbico, v torek v Ljubljani, dobite na gimnaziji Šmartno pod Smarno goro. 2332-10 IZGUBLJENA DENARNICA, denar in številka pri trolej bušni postaji. Vprašati na upravi. 2300-10 OBŽALUJEM ZALIVKE, ki seni iih dne 1. ХП. 1954 izrekel siuž-boiočetnu vratarju Ivanu Jazbecu na postaji Ljubljana. Sevi-čevič Milan, Vodovodna cesta 54. 2297-11 PREKLICUJEM žalivke proti direktorju Cmetu in B ersann Ivan. Volča nšek Janez, Straža; 2331-11 POSOJILO 30.000 do 1. maja proti nagradi 10.000 iščem. Ponudbe v ogL odd. pod »Sigurna • vrnitev«. 0373-11 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE išče kalkulanta s petletno prakso v lesni stroki, šefa nabave surovin in potrošnega materiala s poznanjem pomožnega materiala v lesni stroki in s 3 do 5-letno praikso ter tehnika ali arhitekta s prakso v lesni stroki za načrte pohištva, parketov, gšilolitnih plošč itd. Plača po feritnem pravilniku. Zglasite se takoj na mravi podjetja Ljubil ana, Parmova 37-L 2335-1 VESTNO BI PAZIL na otroke, dopoldne ali popoldne, proti mesečnemu plačilu. Zaželena bližina Trnovega, na Mirju ali Koleziii. Naslov v ogl. odd. 2398-1 BOMBAŽNA INDUSTRIJA »Makedonka« Stip, potrebuje ti g el tiskarski stroj in nož za karto-nažo z mizo (50 cm rezilo). Ponudbe dostavite ta gornji naslov. 2375-5 HIŠA na trgu v Piranu. HT-nad-stropna, pritličje lokali, 8 sob, 3 kuhinje, voda. plin. velika terasa primerna za hotel, naprodaj, Cena eca 1,500.000 din. Ponudbe pod »Hiša v Piranu« v ogl. odd, 230-2 Eno šolsko poslopje za 11 stfohovnih šol Maribor ima zelo razvito Strokovno šolstvo, kar je zaradi močne industrije povsem razumljivo. Skupno je v Mariboru 7 vajenskih, 3 periodične in ena mojstrska šola. Л' letošnjem šolskem letu obiskuje te šole 1925 učencev. Od lani je število učencev poraslo za 25, je pa letos manj žensk kot moških. V vajenskih šolah ima 34 odstotkov učencev manjšo šolsko izo-b ra z bo, kot je potrebna (6 razredov osnovne šole ali 2 razreda gimnazije). Vsi ti so nvrali napraviti sprejemni izpit. Učni uspeh v prvem polletju je bil na vajenskih tv>ia)li 2 odstotka slabši (kot lani in je znašal 65.5 odstotka pozitivnih ocen. V periodičnih šolah, ki so namenjene predvsem vajencem iz oddaljenih krajev, ki ne morejo obiskovati rednega pouka v vajenski šolah ter obiskujejo le trimesečne tečaje, je letos uspeh za 4 odstotke boljši od lanskega. 92 odstotkov učencev teh šol je bilo ob polletju pozitivno ocenjenih. To je pripisati predvsem dejstvu, da imajo te šo- Pri Kostanju urejajo ambulanto 2e pred leti so uredili pri Tomažu (občina Kostanj) zobno ambulanto v zasebni hiši. Razumljivo je, da ti prostori niso bili primerni, zato so jo premestili v Zadružni dom v Koročice. Tu pa so bili prostori izredno vlaž-:u, zaradi tega so ambulanto 11-1: vi dorali. Kostanj čani so ostali spet brez ambulante, čeprav so bile potrebe vedno večje. Sele z dograditvijo nove šole so dobili poslopje, ki ga sedaj urejajo in čistijo, kajti v njem si bodo uredili splošno ambulanto. Namestili bodo tudi stalnega zdravnika. Pri ambulanti bo tudi majhna lekarna, v kateri bodo bolniki lahko dobili najnujnejša zdravila. Da tudi v Kostanju potrebujejo stalnega zdravnika, dokazuje dejstvo, da je lani samo bolničarka RK nudila prvo ponoć 230 bolnikom. Obolenj je bilo seveda mnogo več. * Rdeči križ v Kostanju je organiziral zdravstveni tečaj, ki se ga je udeležilo precej tečajnikov, uspeh je bil razmeroma dober. Trenutno pripravlja RK načrte za asanacijo vodnjakov, ki jih je v občini precej v takem stanju, da se človek upravičeno zamisli, ali naj pije vodo ali ne. pm.— le Internate, kjer eo učenci pod stalnim nadzorstvom ter uživajo pomoč pri učenju. V kovinairekih šolah je uspeh т splošnem slabši tear znaša 46 do 69 odstotkov. Najboljše uspehe sta dosegli kovinarski šoli državnih železnic in tovarne avtomobilov. V lesni stroki je izdelalo 69 odstotkov učencev, v trgovski pa 97 odstotkov. Glavni vzrok slabšega uspeha v kovinarskih šolah je večje število strokovnih predmetov in težja snov. V vajenskih šolah so zabeleženi najboljši uspehi v tretjem razredu, kjer je izdelalo do 97 odstotkov učencev. Na teh strokovnih šolah je 107 stalnih in 106 honorarnih učnih moči. 16 učnih mest je še vedno nezasedenih. Delno je temu vzrok neskladnost plač učnega osebja s plačami v gospodarstvu in je zato o-pažati beg strokovnjakov v industrijo. Glede prostorov pa so težave največje. Vajenske šole so brez lastnih prostorov ter gostu jejo po osnovnih šolah in gimnazijah. Vse strokovne šole imajo le eno lastno šolsko poslopje, kar je seveda daleč za naraščajočimi potrebami. Pouk imajo v 77 oddelkih, 15 oddelkov ima popoldanski pouk. -pv- Odkrita, toda ostra kritika Občinski odbor SZDL т Lesičnem je podal te dni na občnem zboru obračun dela v preteklem letu. Število članov je zadnji dve leti nazadovalo, sedaj pa se zopet priglašajo novi. Imamo sicer nekoliko okrnjeno, toda zavedno število pripadnikov. Vaški odbori bodo skrbeli za vzgojo novega članstva, posebno iz vrst mladine. Občinski odbor SZDL se je zanimal za najnovejše kredite za obnovo in proučil potrebe posameznikov. Ugotovil Je velike razlike med Izplačanimi zneski in vrednostjo Izvršenih del. Na strmi Vinigori, kamor je treba gradivo tako rekoč nositi, sta dva pogo-relca porabila za obnovo svojih domačij vsak po nekaj nad 30.000 dinarjev, medtem ko je drug po-gorelec v dolini porabil za enako obsežno obnovo desetkrat toliko. Odbor SZDL je prejel več pritožb, med njimi precej utemeljenih. To kaže, da se člani z zaupanjem obračajo na svojo organizacijo. Posebno se pritožujejo, da pri razdeljevanju mesečnih podpor na občini premalo ločijo potrebne od najpotrebnejših in da tudi občinski svet za socialno skrbstvo ni dovolj buden. Tako Je bila podpora podeljena tudi nekomu, ki ima hišico in o katerem je znano, da priložnostno kupčuje. Neka stara ženica Je dobila lani večji znesek za obnovo, ki ga je izročila z zemljiščem In IZ SLOV. К0НЛС »Svoboda« v Slov. Konjicah Je pripravila sporazumno s sindikalnim svetom poseben seminar za vzgojo Članstva, predvsem delavcev. Doslej sta bili že dve predavanji, ln sicer o letošnjem družbenem planu ter o delu ln življenju pesnika Prešerna. Dosedanji obisk Je bil kar zadovoljiv. L. V. itavblščem vred svojemu sorodniku, zato tudi ni dvoma, kdo Jo Je dolžan vzdrževati. Na zboru so se še pritoževali, da med vaškimi ln občinskim odborom ni povezanosti, kar ne pospešuje dela na vasi. ZVVI ln ZB imata mnogo sorodnega s SZDL, zato naj bi okrepili medsebojne stike. Vaški odbori se bodo seda] spojili, da bodo njihova območja večja. Povečalo pa se bo tudi njihovo delo ln največje gospodarske ln politične uspehe ho Imel odbor, ki bo zbral okoli sebe vse svoje ljudi. Število članov Prešernove družbe se je pri nas razveseljivo dvignilo, odborniki pa bodo še te tedne podprli poverjenike g tem, da bodo povsod priporočali vpis v družbo. Te dni bodo povsod volitve v komunski odbor SZDL. Volivci bodo poslali v komuno svoje najboljše ljudi. F. C. IZ HRASTNIKA Uspeh na hrastniškl nižji gimnaziji Je dosegel v prvem polletju le 52V*. Vzrok nazadovanju Je bil skrajno neurejen pouk v I. polletju zaradi občutnega pomanjkanja učnih moči. Upanje Je. da se bo to stanje popravilo v П. polletju pod vodstvom novega ravnatelja Vincenca Žnidarja, profesorja lz Zagorja. Dne 1. februarja sta bili ločeni vodstvi obeh hrastniških osnovnih šol. Na šoli v Spodnjem Hrastniku Je prevzela začasno vodstvo upraviteljica pomožne šole Stana Vašnerjeva, na novi šoli v Zgornjem Hrastniku pa dosedanji upravitelj obeh šol Jože Kenk. * Na občnem zboru foto-kluba v Hrastniku Je bil izvoljen za predsednika Stane Brečko, predsednik hrastniške mestne občine in republiški poslanec. •e S s s I i 1 ♦ 2 TOVARNA USNJA tKONUS* SLOVENSKE KONJICE razpisuje mesta za t KNJIGOVODJO ADMINISTRATIVNEGA USLUŽBENCA DAKTIL0GRAFK0 in STEN0DAKTIL0GRAFK0 VEČ USNJARSKIH TEHNIKOV 2 KEMIČNA INŽENIRJA ali TEHNIKA V poštev pridejo tudi mlajše moči s srednješolsko izobrazbo in tudi študentje, ki bodo letos dovršili študij. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo šolske In strokovne Izobrazbe ter prakse pošljite na upravo podjetja. г г Đ Zagorju opravili nad Z000 telovadnih ur Maribor IwMcbw» >n«m v M«ribo ra. Maribor J* tu® letos dostojno počastil naj večji slovanski kulturni praznik. Glavna proslava Je bila v Slovenskem narodnem gledališču. Tu je upravnik Studijske knjižnice tov. Janko Glazer najprej odprl v foyerju okusno razmeščeno raastavo Prešernovih del, nato pa Je sledila slavnostna akademija. Prof. Miha Feguš Je spregovoril o Prešerna ln pomenu njegovega dela za slovenski narod, nato pa je operni zbor pod vodstvom F. Pirca zapel tri pesmi. Sodelovala sta tudi solista mariborske opere Dragica Sadnlkova ln Marcel Osta-ševskl. Clanica Drame Milena Godina Je recitirala Prešernove »Gazele«, nekaj Prešernovih pesmi pa Je recitiral član Drame Janko Hočevar. Spored Je zaključila Mariborska filharmonija pod taktirko Cirila Cvetka. V Melju je bila Prešem••■••• ••e*9*e«e »«•«•• |»и«« •«•••« *«н«и|и|4 ••••«• 1|и#н*и|и|н| t • J Po določilu 72. člena Pravil podjetja razpisuje upravni i odbor PAPIRNICE VEVČE delovno mesto i GLAVNEGA RAČUNOVODJE • Pogoji za sprejem: ekonomska ali pravna fakulteta • z 10-letno prakso v računovodstvu ali vsaj ekonomska ? srednja šola z 10-letno prakso v Istih poslih. Plača po dogovoru. — Družinsko ali samsko stano-i vanje zagotovljeno. — Nastop službe 1. III. 1953. — j Ponudbe z dokazili strokovne Izobrazbe in prakse s • strnjenim opisom dosedanjih zaposlitev naj reflektantl ? pošljejo na Papirnico Vevče, p. Ljubljana - Polje, ali : izroče osebno v tajništvu podjetja. • «•**•« •§«•#• *•**•* StMtMt« Gradbeno podjetje »GRANIT« Slov. Bistrico sprejme takoj: DVA GRADBENA TEHNIKA po možnosti s prakso TRI GRADBENE DELOVODJE sposobne za delo na visokih gradnjah, Celje, Ruše ln Slov. Bistrica. gradbišča Plača po tarifnem pravilnika, oziroma dogovora. Prošnje pošljite na npravo podjetja. Nekega dne ji je omenil: »Se še spominjaš tiste Clemen-ceaujeve knjige? Naposled sem jo le pričel ilustrirati. Kakor sem ti že povedal, gre za zbirko židovskih novel. Rad bi s teboj obiskal okraj Temple in bi te prosil, da bi mi ga razkazala. Nikdar še nisem bil tam. Rad bi napravil nekaj skic.« Henriju se je zdela vožnja skozi židovski predel mesta kakor potovanje po tujem, skrivnostnem svetu, ki se je bil vrinil v srce Pariza. Tu so bili vsi izveski v hebrejščini in ljudje so govorili v jeziku, ki ga ni razumel... Myriame mu je pokazala hišico, kjer je doraščala v bedi in zapuščenosti. Pripovedovala mu je tudi zgodbice o krajih in ljudeh, ki jih je poznala: o pekariji, kjer je kupovala neshajani kruh za Pasho, o sinagogi v ulici de Nazareth, o Mestni zastavljalnici, kjer je bila zastavila materine uhane, da je lahko kupila zdravila. Spotoma sta slišala zvoke violine, ki so prihajali iz temačnih brlogov v blatnih culs-de-sac.1* Oči so se jima ustavljale na rembrandtovskih notranjščinah hiš, na trgovinicah z razno drobnjarijo in kletnih starinarnicah, kjer so po temačnih kotičkih, v kapucinskih čepicah in kaftanih, čepeli zgrbljeni starčki, izgubljeno strmeli predse v prazno in sanjarili o obljubljeni deželL Obedovala sta v majhni restavraciji, kjer Je zaudarjalo po čebuli in prismojenem salu... Pri poobedku mu je pripovedovala razne židovske zgodbice; prvič po več tednih sta se zopet sproščeno nasmejala. »Zakaj ne bi bilo vselej tako?« mu je omenila, ko sta se peljala proti domu. »Bilo bi tako prijetno!« Neko drugo nedeljo jo je peljal v Versailles. Bil je igrivo lep dan, ki so ga motili le nenadni piši vetra; dvigali so ji krilo prek gležnjev in ji skoro odnesli novi slamnik. Obiskala sta kraljevske sobane, Zrcalno dvorano in kapelo; potlej sta blodila po bleščečih, a otožnih dvoranah. Ko sta se naposled “ Slepe uličic», — Op, prvr, _ utrudila od gledanja vse te iskrive zlatnine in rocaille,11 sta odšla na vrt; tam sta sedla na kamnito klop in poslušala žvrgolenje ptičkov. »Ali vidiš tisto okno?« jo je vprašal, kažoč nanj s palico. »To je okno madame Pompadour. Se ko je umirala, je sedela ob njem. Gotovo ti je znano, da ni nikoli mogla leči.« In jel ji je praviti o življenjski poti slavne kurtizane in o njenih zadnjih uricah, ki jih je preživela v svoji bergère,1* vsa posejana z dragulji, nališpana in napudrana, ter čakala smrti, objemaje z očmi prav isto pokrajino, na katero sta zrla sedaj onadva. »Kako lepa smrt!« je vzdihnil, ko je zaključil svojo povest. Ob mrzlem, puščobnem svitu marčnega jutra je bil Henri priča Caillettovemu obglavljenju. Z naglimi potezami je nanesel na papir morilčevo obrito glavo, obraz, ki mu ga je bil iznakazil strah, in njegovo omahujočo hojo, ko je stopal po tlakovanem dvorišču kaznilnice Roquette in se bližal giljotini. Videl je poblisk jeklenega rezila, curek krvi, ki je šinil iz obsojenčevega vratu, in roko duhovnika, ki mu je podeLi odvezo. Uro kasneje se je v lopi Péra Cotella že sklanjal nad litografsko ploščo. V nekaj dneh je bil lepak narèd in Myriame je prišla gledat tiskanje prvega poskusnega primerka. Z radostno, otroško vnemo je opazovala, kako je stari obrtnik s tiskarsko barvo namazal valje, momljal svoje običajne prerokbe o neodvrnlji-vem propadu podjetja, si potisnil na tilnik kapucinsko čepico, vložil kamne in navsezadnje z veliko muko zasukal kolo stiskalnice s plosko podlago. »Sijajno,« Je vzkliknila Myriame, držeč lepak v iztegnjenih rokah. »Resda na vso moč grozno, a navzlic temu odlično. Henri, ti si resničen umetnik!« “ Kristal. — Op. prev. ** Naslanjač, es Op. prev, Nekaj trenutkov pozneje se jim je pridružil Jules Dupré, se opravičil za zamudo in Henrija kar zasul s pohvalami. »Do-« slej se vam pač še nobeden ni tolikanj posrečil! Ko se bosta povrnili iz Londona, bo nalepljen na vsakem vogalu.« Proti koncu aprila je Henri peljal Myriame v Eragny, da bi preživela dan s Camillom Pissarrom. Z zgodnjim jutranjim vlakom sta zapustila Pariz in prestopila pozneje na razmajani, puhajoči train de campagne,15 ki se je brez vidnega razloga ustavljal vsakih deset minut in z veselim, oglušujočim brlizganjem naznanjal skorajšnji prihod v zaspano vasico ali naselje. Pissaro ju je že čakal na kolodvoru. Bil je v dolgem, opletajočem plašču, v težkih čevljih in okroglem klobuku, podoben svetopisemskemu pastirju. Obedovali so en f amili e11 pod brstečim kostanjevim drevesom; pri mizi so stregli Pissarrovl otrocL Pri poobedku si je stari umetnik nažgal velikansko, zakrivljeno pipo, puhal v zrak dim ter obujal spomine na prva čase impresionizma in večere v »Café Guerbois« v družb! Maneta, Degasa, Zolaja, Cézanna, Renoirja in Whistlerja ter njih vroče razprave o modrih sencah v prosti naravi. Naposled si je priklical v spomin dolga, mučna leta obupne bede. Toda v medlih očeh starega slikarja ni bilo pri tem niti sledu kaka gorjupostL »Vse to je bilo že davno, davno preden si ti prišel na svet,« je pridal ter se ko star, dobrodušen Olimpijec režal Henriju, ki mu je sedel nasproti; njegov obraz je malone zakrival oblak dima. »Tedaj sem še mislil, da bi bilo najbolje, ko bi bil ostal kar lepo doma, na otoku Saint Thomas. O, da ne pozabim, Gau-gin mi je pisal. Zdaj je na otočju Marquesas; stanuje v leseni kolibi, je hudo bolan in umira od domotožja. Ubogi Pavel! Revež sodi v tisto zvrst ljudi, ki se nekako ne morejo in ne morejo znajti v življenju. Tudi Vincent je bil takšen. Vsi ti najdejo mir šele v smrti.« 11 Lokalni vlak. — Op. prev. f u X druUnekem, v ožjem, prijateljskem kroga. — Op. prey. kilometrov j {Fotoreportaža našegaiposebnega dopisnika Aljoše Furlana) V SLIKE PBEDSTIVUUO: Na levi od zgoraj navzdol: Sveti bik Nandl pred svetiščem v Mysoru. — Predsednik Tito sl v državnem muzeja v Madrasu ogleduj* starinske spomenike Južne-indijske arhitekture. — Srečanje predsednika Tita ln eglptskega ministrskega predsednika polkovnika Naserja na »Galebu» v Suezu — Predsednik Tito se s starinsko volovsko vprego pelje skozi burmansko mesto Pagan. V sredini od zgoraj navzdol: Predsednik Tito Izroča na konjskih dirkah, ki so bile prirejen* njemu na čast v Rangun u, zmagovalcu zlati pokal. — V razgovoru s predstavniki sindikata pristaniških delavcev v Kočinu. — Veličastni tempelj bogu Sivi v Mysoru. Na desni od zgoraj navzdol: Burmansko dekle izroča predsedniku Titu na ploščadi pagode »Svedagon« v Ran-gunu šopek cvetja v pozdrav. Zraven stoji predsednik Burmanske unije dr. Ba U. — Ob proglasitvi predsednika Tita za častnega doktorja prava na rangunskl univerzi. — Predsednik burmanske vlade U Nu se v templju v zgodovinskem mestu Pagan klanja Budi. — Pred odhodom iz Kočina. — Ob slavnostih na jezeru Inle so množice, ki so prišle pozdravit Jugoslovanske goste, napravil* s čolni na vodi špalir. — Na konjskih dirkah v Rangunu. Poleg predsednika Tita sedita predsednik Burmanske unije dr. Ba U in predsednik burmanske vlade- U Nu. v_____________________________________________> Si