299. številka. Ljubljana, v sredo 31. decembra. OJII. leto. SMO lehaja TBak dan sveder, nm.1i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 16 gld., zh pol leta m ^Id., za četrt, leta 4 gld., M leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljanje na dom računa ■«* po 10 kv. za meBec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila placnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če Be oznanilo jedenkrat tiska, po b kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah st. 12. Dpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji Ust v petek dne 2. januvarja 189]. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. u pol leta.......6 „ 50 „ „ četrt leta.... ... 3 ,, 30 „ jeden mesec.......! ,, 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ 9 četrt leta........4 „ — „ H jeden mesec.......I „ 40 „ Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h krutu Be mora pofelatt tudi naročnina, drugače 8e no oziramo na dotično naročilo. Upravn-i&tvo t98lov. Naroda". Naša bilanca na Kranjskem. Kakor pri kupčiji, pri denarstvu in drugod, tako je dobru, da se tudi o političnem stanji od časa do časa sestavi bilanca. Nameravali smo pisati o slovenski bilanci sploh, v poštev jemati aktiva in pasiva po vsem Slovenskem. A od teh mislij smo kmalu odstopili, kajti Slovenci nemarno zunaj Kranjskega skoro nikakeršnega napredka, tdeoro nikakeršnega dobička zaznamovati; vse, kar bi pri naši bilanci zunaj Kranjske zapisati mogli, spada zelo zelo mej neugodne točke. V slovenskih pokrajinah zunaj Kranjske so pač nemške večine in laške manjšine aktivne, slovensko prebivalstvo je povsod, le pasivno. Drugače je pa na Kranjskem. Tukaj se že da kolikor toliko slovenska bilanca sestavljati, tukaj se že da pregledati stanje naše z ozirom na dobiček in na zgubo, katera se prikažeta na dan, zlasti, če se oziramo na 10 letno dobo. V tem času so Be naša aktiva deloma pomnožila, t. j. pridobili smo marsikaj, saj prej ničesar imeli nesmo. Postali smo vsaj nekoliko gospodarji v svoji hiši, kjer smo bili prej skoro brez pravic. V pretekli desetletni dobi dobili smo svojo naravno večino v raznih za-stopih: v deželnem in mestnem zboru, pri kupčijski zbornici in v deželnem šolskem svetu. Po deželi se je semtertja še nemčurstvo držalo, kar je skoro vse v teku te dobe po malem potihuilo. Snovala so ho nova društva narodna, n. pr. družba sv. Cirila in Metoda, okrepčala prejšnja društva in tudi kaj drn-zega, pri čemer nesmo zadeli na posebne ovire. Slovenščina napredovala je v marsikaterem oziru, napredovalo je tudi slovstvo in zlasti časopisje. Slovenščina se je upeljala kot učni jezik v nižje gimnazijske razrede v Ljubljani in Novem mestu, za dvoje predmetov tudi na učiteljišči. Narodnostno načelo je obveljalo pri uravnavi ljudskih Šol. V c. kr. urade se je urinilo tudi nekoliko slovenščine največ še pri sodiščih, nekoliko tudi pri davkarijah. Glede osebstva imamo nekoliko dobrih, nekoliko pa tudi negativnih pridobitev. Glavni uspeh pa je v v tem, da je nasprotna nam stranka popolnoma purazena, da o njej skoro več sluhu ni. Tako nekako stoji naša bilanca, od ugodne strani raztol-mačena, tako kažejo pač naša „aktiva", da se po trgovskem izrazimo. Skoro ugodno je vse to, ugodno z ozirom na čase pred Taaffeovo dobo. Slovenci na Kranjskem bi bili zadovoljni, ako bi z mojim računom se mogli še naprej tako hvaliti, kakor sem začel hvalevredno vse omenjati. Ali našim aktivom moramo nasproti postaviti tudi velika „pasiva", katerih še nesrno in ne moremo poravnati. Teh „pasiv", katere hočemo kmalu našteti, bi niti ne bilo, ako bi jih bili začeli pokrivati vsaj pred 5 leti. Ali namesto plačevati stare dolgove, delali smo še nove, ne sami, ampak v družbi s tistim velikim faktorjem, s katerim smo bili in smo še združeni. Narodu nušemu smo še veliko dolžni. Na pr.: Narod naš pričakuje, da bodo njegovi sinovi zasedli vsa izpraznjena uradniška mestu v deželi, a v poslednjem času se je večkrat pripetilo, da so jih dobili taki ljudje, ki so se še le potem slovenščine učiti jeli, ko so dekret imeli v žepu. S takimi, slovenščine dosta premalo zmožnimi uradniki je Slovencem slabo ustreženo; ti le nadaljujejo in z nova pospešujejo nemško uradovanje, katero š e prevaguje pri mnogih, in to merodajnih uradih. Narod naš pa je po pravici pričakoval, da se bode v dobi od I. 1880—1890 upeljalo večinoma le slovensko uradovanja tudi pri prvih uradih. Z veseljem je našo ljudstvo pozdravljalo imenovanje domačinov na razna važna mesta; in z zadoščenjem Brno pozdravljali, če je bilo na pr. slovenskemu pisatelju zaupano to ali ono uplivno mesto; toda žalostno smo opazovali, da je slovenski pisatelj potem slovensko pero odložil in nadaljeval tradicionalno nemškovanje v prevzetem uradu. Pridobitek je slovenščina kot učni jezik na 2 do 3 srednjih šolah v nižjih razredih; ali človeka vender le peče, da smo v tej zadevi na pol pota obstali, tako ob-Btali, da nismo došli niti do jedne popolno slovenske srednjo Šole. Žalostno je tudi, da pe učiteljski pripravnik nemški pripravlja za slovenske otroke, za slovenske šole, in se mora »koro jedino le z nemščino mučiti, že spisane slovenske učne knjige pa se ne morejo uriniti v nasu učiteljišča, katera se jih menda branijo na vse kriplje. Slovensko slovstvo v obče je v teku poslednje desetletne dobe napredovalo; ne tako šolska literatura slovenska. Kar smo ustvarili pred 8—10 leti, pri tem amo obtičali. V tej zadevi smo našemu narodu šo veliko dolžni, a tega dolga ne bodemo mogli plačati brez višje pomoči. Ljudske šole so se res ločile po narodnosti; imamo zdaj na Kranjskem slovenske že elementarne učilnice, a poleg njih je vzrastlo s pomočjo in brez pomoči „Sebulvereinaw tudi nekaj, le malo potrebnih nemških šol. Pri šolstvu, ki je v obče lepo urejeno, imamo sicer skupaj slovenske otroke in slovenske učitelje, a le to je čudno, da je ostalo še veliko nemškega šolskega uradovanja. A to nas tako ne peče, kakor Rtrastno zaganjanje neke stranke v naše šolstvo, pri katerem se hoče načelo in temelj omajati. To nastaja pa zopet le na kvar narodu našemu, kateremu je že v konkretnem slučaju na Kranjskem, v beli Ljubljani, škodovalo prav občutno. Takih in jednakih neugodnoBtij je ž«? LISTEK. Mrtveci I. 1890. Navada je, da se na starega leta dan ohra-Camo nazaj na leto preteklo in vse vesele in žalne dogodke v duhu ponavljamo še jedenkrat, da se 8pominamo najbližjih nam svojcev in znamenitejših rojakov, ki so v teku tega leta ostavili dolino solza in se preselili v boljše življenje. Smrtna žetev bda je tudi v preteklem letu le preobilna. Neizprosna Moraua odvzela nam je več odličnih rodoljubov in sotrudnikov na narodnem polji, več tudi tacih, katerih izguba nam jo nena-domestua. Meseca januvarija umrli so: V Cerknem priljubljeni zdravnik Wa g e n tr utz, v Starem Trgu pri Loži župnik Blaž L en če k, v Mozirji Josip Lipo ld, starosta „Suviujakega Sokola" in izboren rodoljub, v Kranji kipar in zlatar Josip Giitzl, v Ljubljaui kanonik Miroslav Križnar, v Poljčanah župnik Janez Pajek, na Unci Anton Jeršan. Začetkom februvarija izgubili smo dičuega Davorina Trstenjaka. Isti mesec so umrli: Ivan Kavčič, uradnik banke „Slavijo", v VVutidsehucbu I pri Gradci kapelan Janko Ti k vi č, profesor Miba Zolgar v Celji, Karol Kurent, župnijski upravitelj Podlipo pri Vrhniki. Meseca marca: Nadučitel j K e r m a v n e r v Šent Vidu, župnik Jakob T o me I j v Ćemšeniku, učitelj Ferdo Vigele na Robu pri LušČah, Ivan Ne man i G, župnik pri sv. Ožbaltu, dr. Fran Božič v Poddragi, Franjo Pachman, zdravnik v Ilirski Bistrici, notar Triller v Škofjiloki, župnik Janez Home v Št. Petru pri Novem mestu, Štefan Širok, profesor v Nikolajevu na Ruakem Meseca aprila: Iguacij Ve ncajz, nadučitel j pri sv. Križi pod Litijo, Franjo Vauič, magister farmaciae na Krškem. Meseca maja: profesor Josip Pichler v Gorici, Ivan Gabršek, okrajni tajnik na Vranskem, in Josip M ar g u č, trgovec in blagajnik posojilnice v Logatci. Meseca junija: Matej Pogelšek, bivši župnik v Šoštanji, iu Jernej Križaj, župnik pri sv. Antonu pri Kopru. Meseca julija: Štefan L a pa j ne, župan in trgovec v Idriji, Viktor Čuden, učitelj v Šturi ji. Meseca avgusta umrl je v Virdu pri Vrhniki znani tovarnar in rodoljub Fran Kotnik. j Meseca septembra pa nam je kruta smrt na .tuji zemlji v Lipskem, vzela Jurija Šubica, slavnega našega umetnika, v Konjicah pa dr. Dra-gotii.a Prusa, izborno silo v uarodni borbi. Meseca oktobra umrl je v Ilirski Bistrici trgovce in posestnik Aleksander Li č a n, v Ljubljani posestnik iu mestni odbornik Henrik Nič man, v Šiški nad Ljubljano nadučitelj Fran Govekar, v Brežicah Franjevec Kornelij Ar ko, bivši vikarij in učitelj petja v Kamniku. Meseca u o v e m b r a: topničarski stotnik Pavel Petričič. 'Meseca decembra: Fran Karun, župnik v Trnovem, Jurij H u me r (Holmer) župnik na Prim-skovem na Dolenjskem, Josip T o me k, graščak in mestni odbornik Ljubljanski in Josipina Ska-brne\ posestnica v Novemmestu. Vsem bodi blag in trajen spomin. Ko smo se spominali teh umrših „naše gore listov", zabeležiti nam je tudi, da smo tekom 1890. 1. izgubili tudi Celjskega opata Wretschka in predsednika okrožnemu sodišču v Celji, Heinri-cherja, naši bratje Hrvati pa svojega Miška-to v i ć a. Izven naših dežel je uprav tragična usoda za- več v nas. Imamo torej poleg aktiv, glede katerih kar nič ne napredujemo, vse polno pasivih točk, katerih število od dne do die narašča. Naša bilanca, ki je napredovala pred 10, 9, 8, in 7 leti, opešalo je pred 6, 5 in 4 leti in gre že 3, 2 leti, gotovo je pa šla I. 1890. precej rakovo pot. Slovan, na dan! Neso nove besede, katere smo postavili na čelo članku, s katerim se poslavljamo od starega leta. Mnogokrat bile so govorjene z naudušenjem, mnogokrat pete, ko nas je razgrevalo narodna navdušenost pri veselicah in slavnostih naših. So li istinite, so li res segle globeje v narod naš, so naB li prešinile tako, kakor to želi vBak pošten, iskren domoljub, to pokazalo se bode v kratkem. Dan 31. decembra, dan ko se bode vršil občni ljudski popis v vseh pokrajinah mnogojezične Avstrije, pokazati ima, se je li v teku desetih let, odkar se je vršila zadnja ljudska štetev, zavednost slovanska razširila mej posamičnimi slovanskimi narodi v Avstriji, se li obistini tudi po neovrgljivih številkah ljudskega štetja to, kar trdimo, česar smo preverjeni VBi, da Slovan gre na dan! Ne bodeino govorili tu še jedenkrat o podrobnostih važnega tega dogodljaja, ki se ponavlja vsacih deset let, ali bolje rečeno, ki se na tej podlagi, kakor je zdaj zasnovano, ponavlja še le drugikrat v našem obširnem cesarstvu. Pisalo bo je že toliko v našem in v vseh slovenskih listih o tem imenitnem in za naB Slovence in za vse Slovane v Avstriji za bližnjo bodočnost prevažnein in pomenljivem uprašanji, da bi težko bilo, dodati še kttj novega, kar bi Že ne bilo povedano. To tudi ni namen pričujočih vrstic. Vsak razumni domoljub storil je kar je bilo v njegovi moči, nadejamo se za trdno, da smemo mirno gledati izidu v oči. A zakrivati si ne smemo, da če smo delali mi, delali so in delali bodo še poslednje trenotke zagrizeni nasprotniki naši, do zadnjega odločilnega trenotka ne smemo prenehati z delovanjem svojim, dokler ne dosežemo tega, kar nam je v razmerah, kakor se nam podajajo, sploh mogoče doseči. Nikakor ne sinemo se udajati mlačnosti in nebrižnosti, temveč ustrajno delati do konca. Obširno in jako komplicirano bode se vršila letos ljudska šietev, kakor nam kažejo popisne pole, ki so se razdelile v izpolnenje. Statistična vednost piidobila bode po natančni izpolnitvi mnogobrojnih rubrik mnogo dragocenega gradiva za se. A jedno je, kar je nam posebno na srcu, kar boiio porabili nasprotniki naši sebi v kori-t, če ne bodeino pazili do skrajnosti, in to je ona rubrika v kateri se govori o „občevalnem jeziku", katera se je prvikrat pokazala pred desetimi leti , in katera se tudi letos ni hotela opustiti, navzlic opravičenim in utemeljenim ugovorom nepristranskih merodajnih faktorjev. Obveljal je „občevalui jezik" kot tak, na-mestu mnogo bolj naravne rubrike „materni jezik" ali .narodnost", v katero bi bil vsak imel zapisati, kateremu narodu pripada. Znano nam je, da v raznih krajih, hote nekateri ueodločneži zapisati kot občevalui jezik poleg dela ivaua Ortha, ki je zamenjavši sijajno dostojanstvo nadvojvode s poslom pomorskega kapitana, skoro brez dvojbe, z vsem svojim moštvom našel hladni grob v morskih valovih na Amerike skrajnem jugu. Tedenske drobtinice. (Premišljevanja ob konci leta; uiiniBterBke krize; razbita pevska lira; črv nesloge; narodno petje; žaloigra, „domaći prepir"; veseleje prikazni na Štajerskem, Primorskem In Koroškem; povBki nameni in „Gla»be*. a matica"; ljudska fitetev; veselo novo leto!) Dolga vrsta let je že pretekla in skoraj se ne spominjam, kdaj sem prav natančno rečeno, praznoval v domovini poslednji večer starega leta, a tega pa se spominjam dobro, da je bil glede na socijalne narodne razmere veseleji od onega, ki ga bodem praznoval danes. Nekako nerad prijemljem za pero, prešel mi je ves humor in sarkazem, polotilo se me je neko elegičnu čutje, kateremu je le teško dati pravega duška. Če imajo države svoje ministerske krize, čo odstopajo mogočui voditelji osode narodom, ko se poosire nasprotja do skrajne meje, zakaj bi se taka nasprotja ne smela in ne mogla pokazati tudi v ožjem socijalnem okviru, v okviru društvenega živ- 81 o venskega še nemški ali morda tudi italijanski, češ, da se poslužujejo poleg materaega svojega slovenskega jezika tudi Se jednega omenjenih dveh. To pa je popolnoma proti določbam postave, katera zahteva samo jeden jezik, kot občevalni, in ta ne more biti drugi, nego isti, ki se govori v rodbini, ki je materni jezik. Na to bi opozorili vse one, kateri imajo morda voljo izkazati se kot narodne amnbije, ki bi radi bili tič in miš ob jednem. Preverjeni smo, da izmej mnogih naših nemških ali italijansko govorečih potujčenih rodbin niti jedna ne bode zapisala slovenskega jezika, kot občevalnega poleg nemškega ali italijanskega, ukopnim ga gotovo mnogokrat rabi in mora rabiti v občevanji z narodom slovenskim. Zakaj bi torej ravno mi Slovenci delali izjemo in se izkazovali kot dvojezične, nasproti jasuim določbam postave ? Naj torej vsak zaveden Slovenec še v zadnjem trenotku poučuje take neodločneže iu jih preveri, da ustrežejo le postavnim zahtevam,ako zapišejo kot občevalni svoj jezik oni, katerega jih je učila poštena njih mati slovenska. Z dejanjem, a ne samo s prazaimi frazami treba bode dokazati nam Slovencem in Slovanom v Avstriji sploh istinitost reka, da „Slovan gre na dan I" Le če bodo številke govorile ugodno za nas, verjeli in morali bodo verjeti nasprotniki naši, da smo zares napredovali, da se čutimo Slovence, Slovane, da to pokažemo v odločilnem trenotku pogumno in brez strahu. Naj torej v zadnjih uajvaž-nejih trenutkih nikdo ne drži rok uavskriž, delajmo, dokler je čas, da se nam ljudska štetev izvrši na čast, da se sijajno dokaže navzlic zares brezštevilnim oviram in zaprekam, ki se nam stavljajo od vseh stranij, da ni prazna, puhla fraza, katero izgovarjamo, nego, da v resuici: Slovan gre na dan! Y. Notranjcev ugovor. (Dalje.) Prevzetje poroštva za 751etui čisti dohodek 296.953 gld. pa je dolgotrajuo obremenjenje deželnega imetja vsaj za ta čas. V prvem slučaji uporabila bi se glavnica 500.000 gld. v zadnjem pa glavnica 7 milijonov, in breme bi bilo za deželo v drugem slučaji 14krat večje nego v prvem. Ako je imela dežela moči in volje, da s takim deželnim poroštvom zgradbo dolenjskih železnic pospešuje, moramo vsekako obžalovati, da je preteklo 25 let, ne da bi se bila poslužila teh pripomočkov, kajti pod takimi pogoji bi že davno zgradbo tako zaželene železnice omogočila bila. Čudno pa je, da železnični odsek svojega predloga ni utemeljeval s tem, da bi navel vzglede jeduacib poroštev druzih kronovin naše monarhije. Ali naj bi Kranjska prva ta poskus napravila? Odsek ta svoj korak opravičuje s tem, da deželno poroštvo z izdajo prijoritetnih zadolžnic, oziroma prijoritetnih delnic olaiša in da se po človeški previdnosti prav nič rabilo ne bode ali pa le jako malo. ljenja ? Tako se je zgodilo tudi pri nas. Staro leto vzelo je saboj v brezdno miuolih dnij pevski zbor čitaluice naše. Razbita leži ob tleh pevska lira, samoinorna roka segla je sama eebi po življenji in v trenutku, ko pišem te vrstice, ni mi jasno, bode li ustal iz pepela nov feniks, novorojeno, neodvisno pevsko društvo ? DuaMstičua oblika, država v državi, pokazala ee je nemogoča, začel je glodati črv neBloge na podlagah, ua katerih je bilo zgrajeno poslopje jedinega našega socijalnoga društva, katero naj bi v svoji sredini zbiralo vse, kar se ogreva za napredek slovenskega našega socijal-nega življenja. Razburjale so se strasti, konečno prišlo je do katastrofe, ali vsaj vbo kaže tako, kajti pevski zbor napovedal je strajk, praznovali bodemo Silvestrov večer v čitalnici brez petja, kakor smo že praznovali Miklavžev večer. Jako nerad dotaknil sem se tega kočljivega uprašauja, ali ker je stvar že postala javna, zastonj bi bilo prikrivati jo, bolje ae mi zdi, da jo razmatramo mirno in stvarno, da se skušajo potolažiti strasti, vsacemu pa naj bode v prvi vrati pred očmi stvar, narodna stvar. In taka stvar je tudi narodno petje. Popolnoma pustim ua strani uprašanje in raz-por v krogu čitalniškem, prepričan, da bode jako Da železniške prijoritete, za kojih dobdoek država ali kruno v ina jamči, boljši emisijski kurz dobe kakor pa one brez poroštva, je aksijom, ki se oporekati ne da. To je na vsak način prednost, ki obstoji v dobavi cenejše glavnice. Uprašanje je le, komu ta prednost koristi in ako je velikosti žrtve vredna, kojo je dežela voljna prinesti. Dežela dobi prej in hitreji ono železnico, o koji se trdi, da je neobhodno potrebna za Kranjsko. To in le samo to korist ima dežela od ložje dobave glavnice in ta korist je čisto gospodarstvene narave. Recimo, da bo ta korist vb i deželi na dobro; nasprotno trditev bi prouzročila hrnp, ker se zmatra ta železnica že več let nem kot panacea, brez koje dežela ne more več dolgo biti. Gotovo pa je vsekako, da bo za to potrebno žrtev vsa dežela prinesti morala. Ako trezno opazujemo, je tedaj položaj tak, da obseg koristi, ki bo dohajala deželi iz poroštva, ni znan in da ta gledž vse Kranjske ni gotov, pač pa je gotova žrtev, kojo bode morala vsa dežela prinesti. Za dvomljive koristi gotove Žrtve! Zadeve take baze imenujemo v navadnem življenji spekulacije in podpisaoci zatrjujejo, da bi tudi zoper to ničesar ne imeli, da bi zahtevana žrtev le tako velika in po našem mnenji tako pogubna za deželo ne bila. Poroštvo dežele naj bi do zneska 296.953 gld. za dobo 75 let trajalo. Obseg te dolžnosti, ki se ima prevzeti, naj si dežela in nje zastopstvo predoči in naj ga ima za podlago vsemu računjenju. Ali se ujema ta obseg z narodno gospodarstvenim razcvetom dežele, kojega od nove železnice tudi samo pričakujemo ? Malokdo si bode upal to trditi. Tudi želez* nični odsek si ni upal ; slednji skuša marveč nekako pobito svoje predloge z dokazili opravičiti, da se poroštvo dežele nikdar v polnem obsegu rabilo ne bode. Zavezana pa bi bila v e n d e r dežela k temu, da mora za ves obseg prevzetega poroštva jamčiti; to je resnica in nadalje silno breme, koje bi morala do&ola 75 lot nositi iu katero bi ovirajoč in slabeč ua vsa njena nadaljšnja podjetja ves ta čas in mogoče tudi še potem uplivalo. Nadalje se je trdilo, da bodo dohodki železnice tako ugodni, da deželi vkljub poroštva ne bode treba plačevati, ker bodo pričakovani čisti dohodki železnic pokrili obrestovanje in razdolžitev prijoritetnih zadolžnic; eventualno prijoritetnih delnic. Trdilo se je tudi, da je za zgradbo železnice treba deset milijonov glavnice, od kojih naj bi sedem milijonov dežela kranjska za obrestovanje in razdolžitev prevzela, to je dežela kranjska vzame največje breme glede oskrbovanja deuarja za dolenjske železnice nase. Nekateri možje iz tehničnih krogov trde, da je svota deset milijonov za zgradbo previsoka in da bi ne bilo teško izhajati z osmimi milijoni. £P89F~ Dalje v prilogi. teško ali celo nemogoče to stvar zasukati v stari tir. Vender pa sem preverjen, da tako postopanje, kakor se nasvetuje od nekaterih stranij, kakor ga hote uprizoriti pevci, da tako postopanje ne bode mogel odobravati nobeden iskren domoljub, a ne morem ga odobravati uiti jaz, če se sploh na malenkostno moje mnenje polaga količkaj uvaževanja. Komur je resnično mar narodua stvar, kdor ima resnično veselje do petja, ta bode sprevidel, da prenagleni sklepi ne koristijo narodni stvari, pač pa ji utegnejo mnogo škodovati. Toliko zdelo se mi je potrebno omeniti o tej zadevi, ki je postala pereče uprašanje zadnjih dnij v ožjem krogu našem. Vnanji čitatelji mi ne bodo šteli v zlo, da sem za danes postal bolj lokalen, le nerad dotaknil sem se te rane, a ona naj bode v svarilen izgled. „Dotnači prepir" igra se sedaj na dveh slovenskih odrih, pri nas iu še uekje, hvala Bogu, da drugod se še dozdaj ni pokazalo poželjenje po tej .žaloigri", katero bi prej ko slej rad videl izgiuoti tudi z omenjenih dveh naših odrov. Na Štajerskem, Primorskem in na Koroškem vsaj vidimo veselo složno delovanje in to mi blaži grenke čute, katere mi je vzbudila domača naša nesloga. Naj bi vender premislil vsak narodnjak, da tudi pri nas ni nemogoče, da pride zopet narodni Priloga „Slovenskemo Narodu" St 299 31. deccmora 1890. Ako je temu tako — in polpisancera se mora to ravno tako resnično zdeti kakor trditev Železnič-uega odseka, ker nobena teh Številk ni z razlogi utemeljenu — bil bi v tem bistveu faktor, koji bi izrečeno garancijsko številko v prid deželi preinači 1 Številke prijoritet, ki Be imajo obrestovati in razdolževati, bi se Rti unjšale, »ločim bi dohodki isti obta!i. Uprašanje je, kako je uplivala dežela, koja naj bi največ žrtvovala pri sestavi in nastavi gradbenega fonda ? Gradi se lahko drago, ali pa tudi po ceni, kakor bo hoče; prav luhko 8e pa stori prva napaka, ako človek ne dela iz Bvojega žepa, ampak iz tujega. Dalje nuli i Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 31. decembra. Itazpuščeno dijaško društvo. Graško namestništvo je razpustilo italijansko dijaško društvo »Soeieta Academica Italiana". Povod razpuBta je, ker je društvo Bklenilo postopati proti članom, kateri občujejo z dijaki druge narodnosti in ker je bilo Tržaškemu „Indejiendentu" poslalo ueko zaupnico. Kakor 8e vidi, namestništvo vGradci precej gleda na prste nenemškim dijaškim društvom Tirolski deželni zbor. Zmerni konservativci bi bih pripravljeui nekoliko odjenjati, da se sklene zakon o šolskem nadzorstvu za Tirolsko in ž njim uredi pravno stanje učiteljev. Skušnje so jih preverile, da posebne pri-jenljivosti od Bedanje vlade nemajo pričakovati. Če pa pride druga vlada, Be bode pa na njih želje še manj ozirala. Upanje, da se bode z novim šolskim zakonom preustrojilo vse ljudsko šolstvo v Avstriji, je jim Že tudi splavalo po vodi. Zallingerjevi pristaši so pa že začeli agitovati proti vsaki prijen-Iji voHti, in zmerni konservativci bodo, boje se, da ne zgube" popularnosti, najbrž ž njimi potegnili in vladno predlogo tako predelali, da ne bode dobila sankcije. ViiHiiJe driare. Holf/arsko sobranje. Prestolni govor, s katerim se je zaključilo se-branje bolgarsko, ne obsega ničtsa posebnega. Knez je le naglašal, da je aebranje opravičilo zaupanje, katero se je vanj dtavilo. Sklentm« zakoni kažejo, du poslanci poznajo potrebe bolgarske dežele. Pri poslednjih sklepih sebranja kaže proračun za bodoče leto 80,478.700 frankov dohodkov, izdatkov pa 79,368.422 frankov, torej prebitka še 1,110.278 frankov. Turčija iti Srbija. Turčija hoče vdovi srbskega podkonsula ubitega v Prišlini dovoliti odškodnin«- 70.000 frankov ne pa le 7000, kakor se je v včerajšnjem telegramu napak poročalo. Kacega diuzega zadoščenja pa Turčija Srbiji neče dati, ker še vedno oporeka, da bi umor bil političnega značaja. Vojaški pisatelji v Nemčiji. „Hamburger Nachrichten" opozarjajo na to da so zadnji čas trije vojaški pisatelji nemški iz stopili iz aktivne vojaške' službe. Vojaška literatura v Nemčiji vidno propada, dočim v Franciji lepo napreduje. Odkar je pa vojaški pisatelj Goltz- paša bil prisiljen ust opit i v tujo državno službo, drug pisatelj pa premeščen v mejno trdnjavo, se skoro nikdo več pisati ne upa, posebno ker je zaukazano, da vsakdo mora svoje dnlo z imenom priobčiti. „tepežni dan". Takrat bode prepozno, da se oklepamo drug druzega, ki se zdaj ruzdružujemo jio nepo trebnem. Prevelika občutljivost pa, če se združuje ž njo še strast, ti dve pa še nikdar nesta rodili dobrega sadu. Če bi bila pevcem res mar pred vsem drugim pevska stvar, kako so mogli poza biti pri razpolaganji s svojim za pevske name ti e složenim premoženjem ua jedino naše glasbeno društvo ua „Glasbeno matico"? Ona v prvi vrsti bi bila |)oklicaua nastopiti dedščino po zboru, ki je tako po nepotrebnem pretrgal sam sebi nit življenja, a tudi tako nepremišljena ukrenil z denarjem, še jedenkrat ponavljam : za pevske namene zbranim. Srčno obžalujem, da se je kaj tacega moglo zgoditi, da se ni hotel poslušati glas razuma, a zgodilo se je, kakor kažejo najnovejša poročila, došla mi, ko so bile že pisane gornje vrste. Akoravno so tovariši moji že toliko iu toliko pisali uad črto o ljudski štutvi, vender si drznem tudi jaz omenjati je na kratko. Trdno se nadejam, da vsaj izid štetve naše bode povo'jeu, da se nas bode naštelo toliko, da navzlic rasporu in prepirom se bode vender pokazalo, da napredujemo, da se le zarad tega razdružujemo, ker nas je že preveč 1 V tej veseli nadi želi vsem čitateljicam in čitateljem vegfdo novo leto A ha s ver II Če v Nemčiji častnik začne pisateljevati, nema pričakovati, da bi še napredoval. K sreči je še izvan službe nekaj dobrih pisateljskih močij. S tem, da se hoće zatreti vojaško pisateljevanje, škoduje se samostojnosti častnikov, ki je tako potrebna v vojni. Taka samostojnost je le mogoča, če nekatere zvezde prve vrste vse razsvetljujejo in ogrevajo. Taka sodba nemškega lista pač ni posebno laskova za nemško vojaško spravo. Občna volilna pravica v Belgiji. Agitacije za občno volilno pravico v Beigiii so se že jako razširile. Liberalci se nadejajo, da se bode pri novoletnem vsprejemu tudi kralj izrazil o tem vjirašauji in sicer njim povoljno Kraljeva beseda bi isto stvar gotovo nekoliko pospešila, ker bi potem nekateri konservativci se manie upali nasprotovati. Volitve tui Španjsketn. Volitve za špaujsko zbornico poslancev bodo uekda dne 1. februvarija, za senat pa dne 15. fe-bruvarija. Novi zbornici snideta se dne 1. marca. Te volitve za zbornico poslancev bodo prve, ki se vrse na podlagi občue volilne pravice in bodo torej nekoliko pokazale, kako mišljenje vlada v nižjih ljudskih krogih na Španjskem. Videlo se bode, v koliko ho se mej prostim ljudstvom ukoreuinile re-pubiičanske ideje. l^retnemba ustave v Mehiki. V Mehiki so premenili ustavo take, da bode kilo tudi lahko večkrat zaporedom voljen predsed nikom rejiublike. Taka prememba je umestna, ker je v tej deželi republičanska vladavina že toliko utrjena, da se ni bati, da bi se po dolgem vladanji kak predseduik toliko utrdil, da bi se mogel proglasiti za cesarja. Omenimo naj še, da je tudi v Zjedinjenih državah kdo lahko predsednik več volilnih dob zaporedoma. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, dne 30. decembra. Predseduje župan G r a s s e 11 i. Navzočoih je 25 mestnih odbornikov. Poverjevalcema zapisnika imenuje župan mestna odbornika Kneza in Prose nca. Gosp. župan opomni, da je dne 21. t. m. nagloma umrl dolgoletni ud mestnega zastopa graj-ščak Josip T orne k. Jako delujoč je bil v stavbin-skem in vodovodnem odseku, vsekdar pa unet za Ljubljanskega stolnega mesta napredek, ljubeznivega značaja, mož, kateremu bode vsak ohranil gotovo hvaležen spomin. (Zbor v znamenje soža-lenja ustane s sedežev.) Mestni odbornik Prosenc stavi predlog, naj bi se za obiskovanje ljudskih šol I. in II. razreda v strogem zimskem času, mesto 8. ure določila 9. ura zjutraj. Po daljši raspravi sklene se po nasvetu g, cesarskega svetnika M u r n i k a, da se ta želja naznani šolskim oblastvom. V volitveni komisijon dopolnilnim volitvam trgovinske in obrtne zbornice Kranjske izvoli se podžupan V. Petričič. V imenu vodovodnega direktorija poroča mestni odbornik Hrasky in nasvetuje, da se prošnji Alo^zijeviškega vodstva ugodi in cena vodi zniža na 10 kr. za kubični meter, kakor se je to že dovolilo oo. frančiškanom in zavodu Marianum, in da se odpusti tudi vodomerščina. Obvelja. Prošnja Alojzija Korsike, da mestna občina napravi na svoje stroške vodovodno zvezo od glavne cestne cevi do njegove hiše na Vrtači, se odkloni, ker je to proti določitvi postave z dne 4. julija 1890., prizivu hišnega jiosestnika Stedry-ja pa se za jedno hišo ugodi, za drugo pa odkloni. Mestni odbornik H ribar poroča za vodovodni direktorij o navodilu za vodovoduo knjigovodstvo. Po razpravi nekaterih določeb pa se sklene, naj se vse navodilo natisne in potem v drugi se;i poroča. Potem je poročal mestni odbornik dr. Ma-jaron v imenu policijskega odseka o reorganizaciji mestnega redarstva. Poročevalec je svoje predloge obširno utemeljeval, kazal odnošaje redarstvene v druzih, Ljubljani podobnih mestih, kar se liče prebivalstva, število redarjev i. t. d. in stavil konečno sledeče predloge: 1. ) Ozemlje mestne občine Ljubljanske razdeli se za službo policijske straže v pet policijskih okrajev, in ti so : I. okraj: okraj notranjega mesta; II. okraj: Dunajska cesta; III. okraj Okraj sv. Petra predmestje; IV. okraj: Okraj Kari ovške ga predmestja; V. okraj Okraj K rakovo in Trnovo. 2. ) Vsak okraj ima svojo str až niš ko postajo (stražnico), iz katere se po njem opravlja redna služba. 3. ) Postaji I. okraja, kot glavni postaji, podrejene so ostale postoje. Glavna postaja vodi službo po vsem ozemlji in preskrbuje okrajne postaje s stražniki. 4. Ustanovlja se šestintrideset straž-niških služeb in sicer za dva vodji straži; 10 str i/.-nikov I. vrste in 24 stražnikov II. vrst , in ustanavljati se tud i službi dveh detektivov. 5. ) Haslecfaje službe so stalo«': Službi detektivov; službi stražniških vodij, ter službe stražnikov I. vrste. Ostale službe pa so začasne: Kdor jedno leto povoljno služi začasno, tega je moči stalno nastaviti. 6. ) Stražniški vodja in detektiv ima pravico do letne jdače po 450 gld., stanarine po lO gld. in petletnih doki »d po 20 gld. Stražnik I. vrste ima pravico do letne plače po 400 gld., stanarine po 40 gld. in petletnih doklad po 15 gld. Stalno nameščeni stražnik II. vrste ima pravico do letne plače po 36o gld , stanarine po 40 gld. in petletnih doklad po 10 gld. Začasni stražniki dobivajo po 1 gld. mezde na dan. Vsak stražnik dobiva naturalno obleko in obutev, detektivom pristoja za obleko pavšal letnih 50 gld. Na predlog mestnega magistrata dovoljuje občinski zastop nagrade tistim stražnikom, ki so najbolj odlikujejo. 7. ) Vsi neoženjeni stražniki imajo v stražnici (kasarni; vkupuo stanovanje, a zato se njim ne plačuje stanarina. 8. ) Samo jedna tretjina stražnikov sme biti oženjenih. Zeniti se sme stražnik le v izrednih slučajih in kadar mu to privoli mestni zastop. 9. ) Vsak stražnik more se pokoriti službenemu navodu in disciplinarnemu redu. 10. ) Sedanje stražniSke službe se vse razpišejo, raztin službe nadzornika mestne straže, katera ostane neizpremenjena. 11. ) Mestnemu magistratu se naroča: a) Naj lakoj razpiše vseh J18 novih služeb z dodatkom, da morejo zanje prositi tudi sedanji stalni stražniki; b) da takoj natančno omeji policijske okraje, ter določi kraj okrajnim postajam ali stražnicam in načrt predloži občinskemu svetu v odobrenje; c) da potem zveze vse stražnice s telefonom in priskrbi primerno stanovanje za stražarnico; d) da izgotovi najpozneje do 1. marca načrt službenega reda za policijsko stražo in ga občinskemu svetu predloži v odobrenje. O teh predlogih pričela se je jako obširna debata, ker so nekateri odborniki mislili, da bode preveč novih troškov za redarstvo, drugi pa so mislili, da vsa zadeva ni še dobro premišljena in obravnavana, zatorej je stavil dr. Gregor i č nasvet, naj se vsa stvar zopet vrne policijskemu odseku. Ta predlog ni bil vsprejet in so po dolgi podrobni razpravi obveljali vsi prej navedeni po dr. Majaronu nasvetovani predlogi, tako da naše redarstvo dobi sedaj popolnoma drugo lice. Podrobno razpravo priobčimo prihodnjič. Domače stvari. — (Ljubljanskega župana voščilo za novo leto.) Koncem včerajšnje mestne seje, katera ja trajala od 6. skoro do 10 ure, pOprijel je g. župan (i rasse 1 li besedo in kazoč na uspešno delovanje mestnega zastopa posebno ua dovršitov vodovoda, za katerega bodo še pozni unuki hvaležni, izrekel zahvalo vsem mestnim odbornikom na njih uspešnem in za stolno mesto blagotvornom delo Vanji. Pristavil je, da je v mestu, predno bode tako. kakor si ga prebivalci žele, storiti še marsikaj, a gotova nada je, da bodo mestni odborniki prihodnjo leto ustvarili še marsikaj, kar se želi in kar je tudi nujno potrebno. Poleg vodovoda sklenila se je še v tem letu organizacija mestnega redarstva, katero bode prebivalstvu v vidik prid gle le varnosti. Gosp. župan Grasselli vošči potem vsem mestnim odbornikom, vsemu prebivalstvu stolnega mesta Ljubi lanskega veselo novo leto, katero bodi tudi srečno, da ne bodo stanovalcev zadele niku-keršne nezgode. (Občno odobravanje.) Podžupan g. Vaso Petričič Be odzivi je vošči lu gospoda žu paua ter tudi njemu vošči prav veselo novo leto, naj bi kakor doslej, tako tuli dahe vrlo vodi! mestno upravo. (Občno odobrav nje.) Gospod župan se za voščilo srčno zahvali. — (Gos p. Andrej P r a p r o t n i k,) bivši naduČitolj in vodja prve deške ljudske šole « Ljubljani, dobd je uatdnv ravuatelj. — (G. dr Suppan,) ravnatelj kranjske hranilnice odpovedal se je odvetništvu. — (Imenovanje) Ivan V r a n č i č, ekspe- i ditor v Litiji imenovan je postaje načelnikom v Po-stojini. — iČitalniški pevaki »bor) sklenil je včeraj v »hodu svojem, <11 se ra/i de Svoje i>remo-ženje razdeliti je sklenil mej nerodni društvi „Sv. Cirila in Metoda", kateremu pripade obligacija srebrne rente v znesku 100 gld., „Narodni domtt pa dobi ostali /nem k 130 ti t ti. — (K K a 1 a n o v i p r a v i i ) I)an»?s zjutra ob !). uri dopolndoe napovedana je bila konečna obravnava pri tukujšnjmh deželnem sodišči zoper posestnika Kosa iz Ljubljanskega barja, ki je v Kalanovi pravdi krivo prisegel Ker je zutoženec obolel in poslal zdraviliško spričevalu, se je obravnava na negotovi čas prestavila. — (Odgovor navčeranje „Pojasnilo" g. Ivana Mrcine,) učitelja c. kr. vadnice Go riške. Ker g. učitelj Mrcina v včeranjem „Po-jasnilu" priznava, da nI bila mej pesmimi, koje je izročil rajnemu skladatelju Avgustu Le ban u niti „Husitska", niti »Hej Slovani čnvari vi carstva", je naravno, da očitanje ocenjevalca, ki je prijavil kritične opazke V našem listu ne zadevajo njega. Ocenjevalec pa se je mogel držati jedino tega, kar je tiskano v „opomnji**, katero je postavil izdajatelj Janko Le ban na drugo stran izdanih „Skladeb", kjer je čitati doslovno tole: ,Z vencem „narodnih pesmij" sem mislil posebno ustreči Vipavcem našim, nabral je te pesmi c. kr. učitelj v Gorici, gosp. Ivan Mrcina že kot učiteljski pripravnik, ter jih izročil (»okojnemu bratu, da jih povije v Bveii znanih s sladorjein. Aleksander Veliki je v svoji ^ojni proti Indijancem bil izvedel, da v Indiji znajo iz nekega trsa brez čebel pripravljati med. 150 let pred Kristom je že zdravnik Galenus zapisoval slador za zdravilo. Pn d odkri jem Amerike bil je slad"» še jako Itag V Angliji so bo 1659. seznanili s čiščenjem sladorjn. * (Originalen mrtvaški list) 'zdelal je nedavno neki oglednik mrličev na Gorenjem Koroškem o mrtvorojenem detetu Zapisal je doslovno: „Mrtev rojen, neožen|en, i) mesecev star, otrok". Ta mož ima pač nadarjenost za dobrega statistika. * (Sredstvo proti rumeni mrzlici.) Neki zdravnik na Kubi je izumil neko zdravilo za rumeno mrzlico. Kako se to zdravilo uapravlja, je seveda še tajnost. * (Veliki belgijski poštni parobrod Vandertaelen,) vozeč v izhodno Indijo zagnal je vihar blizu Gibraltara ob skalovje, ter ga je popolnoma razbil Moštvo in potovalei g0 se rešili, a \se blago v vrednosti 6 milijonov se je potopilo * (Umor.) V Boaenski Kostajnici je dne 4. t. m žandarm Pavelič zavratno ustrelil žandarmskega vodio Grabića, s katerim sta šla na patrolo. Morilca že imajo pod ključem. * (M I i n s k o k o I o o d t r g a 1 o j e j j e g 1 a v o.) Niko Kochon v nekem manjšem mesteci na severnem Ogerskem pripeljal je nedavno s svojo ženo pšenico v mlin Zena je nekaj ogledovala stroj" v mlinu, pa jo je prijelo kolo in jej odtrgalo glavo. * (Dama z najlepšimi lici.) V nekem kopališči je letos vzbujala vso pozornost dama z jako rudečimi lici. Bila je tudi izvrstna plavalka. Rudečica njenih lic bila je videti jako naravna. Kmalu pa lepe dame ni bilo več videti. Ostajala je doma. Zvedelo se je, da je obledela in ima ves obraz poln mozoljev. Zdravnik je stvar razjasnil. Dama se je barvala lica s tekočim barvilom, katero je tako močno brizgala v obraz, da je zašlo vselej pol kožo. Ker pa barvilo ni bilo uapravljeno samo od rastlinskih snovij, si je otrovala kri. Ker barvila brez rudninske primesi ni dobiti, je vselej opasno barvanje na tak način. * (Zglavje od ženskih Ub.) V Pariških listih je bil naznanil baron Arnold de Fortville, da plača vsaki ženBki mej 16. iu 40. letom, katera ima dolge> lase pet frankov, če mu proda jeden las. Ko je v Parizu tako nabral več las, je baron potoval v London, Pariz, Peterburg, Madrid, Lizbono, Stockholm in na Dunaj, zbirajoč lase italijanskih, ruskih, nemških, angleških dam itd Nedavno se je povrnil v Pariz in dal iz nabranih las napraviti blazinico za svoje zglavje. Nad 100.000 žen in deklet dalo je lase, da sjdaj na njih spi bogati francoski baron. ljudsko sredstvo. Moll-ovo n Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno srodstvo pri protinskili in revmatičnih boleznih, ranah, oteklinah in ulesih, Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po pošt-neiu povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat S njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—17) ■ faj— t<3 -v r*.—'—tij tj—T=rvrr»i.-----vu—"Jiđ a^J lI „LJUBLJANSKI IW 3 »taji jI f.:\ vne lolo gl«l. -l.tSO ; r.t\ pol letu t gld. 3.30; sm čel rt leta gl«l. 1.1 S. | l iS I U -----rn-e-JPi r^A>i — r^tuCh------iM^-,r>i — T^i jS Tujci: 30. decembra. Pri Mnllči: Peitler, grof VVeidorstoin z Dunaja. --Franku z Gorenjskega. — Gr, za jetlko. V deželni bolnici: 29. decembra : Simon Sterle, delavec, 64 let, za opeklino. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. g 7. zjutraj. p3 j 2. popol. 2 i 'j. zvečer 744*8 dihi. 74;V4 tiim. 747'G mm. —1P40 C — 9ti°C —10-2° C si. jvz. si. vzh. si. vzh. obl. snež. obl. 3-90 mm. snega. Srednja temperatura —IC'40, za 7*58 pod normalom. H)ULr^.aosis:a- borza dne 81. decembra t. 1. (lavirao telegrafih ti o por .ilo.) včeraj — (latMia • «ld 90*86 — gld. 90-10 90 30 — n 90 ir> Zlata renta ..... 106 9 i — n LOB-95 fi'/u marona renta . loj-20 — n l Akcije uarodne banke • n ^87- - — n H90 — Kreditu j akcije.... • n 306 7fi — n 806*76 113 t>0 — m 113-70 — — n — •— Napol........ • n 9-02'/, — 9 04 C. kr. cekini .... :>'40 — ti •i 41 55tJ5 — ■ 05 90 Telovadno društvo „Sokol" rabi brate člane k rednemu občnemu zboru ki bode v ponedeljek 5. januvarja 1891 ob (»Minili »veeer v steklenem salonu čitalničnem. "Dn.e-wn.i redi: 1. Ogovof starosto. 2. Poročilo tajnik ovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh rač. pregledovale?? (§ y b) pravil). 5. Volitev odbora (§ 9 a) pni vil*). (J. Pogovor <> niaškaiadi. 7. Basni predlogi. *) § 10 pravil so glasi: „V društvenem odboru je s starosto In pbdstarosto vred devet odbornikov, katere voli občni zbor za leto d ni j in kateri morejo po preteku tfl doho biti zopet izvoljeni. Vsi odborniki dimrajo stalno prebivati v Ljubljani. Društveni posel, kateri se nudele mej sabo, Opravljajo odborniki breiplaeno." V Ljubljani, dne 31. decembra 1891. Na z1a r ! Odbor „Solcola.". Veselo novo leto vsem znancem in prijateljem vošči dr. Karol vitez Bleivveis-Irsteniški (971) S. 1'UI 11 j i i K ). Srečno novo leto vsem svojim častitim p. n. gostom, prijateljem in znancem! Z velespostovanjem (973) Henrik Hbselmayer, restnvrater v hotelu rpri Malici" O^IimU Wior>). _i_:__ M. i IXI1 i i i i 1X X X X X X X x X X X x 4 i X X X1X x X 4- -H Prostovoljno gasilno društvo V 1 )ol »TJ. izreka vsem podpornim in častnim članom zahvalo za podporo in vogči ob enom veselo novo leto! (972) Fran Stare, načelnik. ; 'i r i i i i ■ i ' .i T i" i' i i h' i \ ' ' i Veselo novo leto vsem prijateljem in znancem! (969) Anton Korenčan Vrhnika. Pri Jakobu Zalazniku na Starem trgu h. št. 21 vsak dan sveži (970) pustni krofi. priporoča xct pru/.niko in ».r« -. I | »u -1 svoj okusni in zdravi (938 — b) šampanjec ■i po n_ groldinsir stelclonicsu. mm Zalogo ima gospod Jan. Buzzolini v Ljubljani. Prijateljem, znancem in gostom \ i isc1 srečno novo leto 964 rodbina PERŠIN na Rožniku. iS i i i Va K novemu letu izrekam vsem svojim p. n. gostom, prijateljem in znancem * 1L H*Y v v * proseč nadaljne naklonjenosti Fran Ferlinz z obiteljo. 9G4) ..... ■ ' rJdfP^ Išče se k trem« oil ilveh ilo -lii i)i lt>t Ntnrini »inu...... vrtnarica (Bonne). Ponudbo naj so oddajo iipravinštvu ^Slovenskega Na rodu-. (956—12 Priporočilo. Pndpisauka s tem uliiidno naznanja, da je v Ljubljani. n» sv. 1'i'tru renti nI. 9, v prit ieji, odprla ravnokar bureau za posredovanje sfužeb. Tu se posredujejo tudi mesta tiojiiu. — z zagotovilom, da hoče vsem častitiiu naročilom najbolje ustreči, se priporoča i velespoltovanjem Naznanilo in priporočilo. Slavneiiiu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela gostilno Pri .omastru" v Rud iku in da bodem stregla vedno /. dobro pijačo in Jedjo. — Priporočam se za mnogobrojni obisk z zagotovilom uajhidjše postrežbe. (9G5) Marijana Koselj BPn helem volku" T Ituiiu i ku poil Ljubi jati«. J)a 11 i v lovski sezoni in v mokrem jesenskem času mokrih nOft trdili _čevljev,_ doseže se z J. BENDIK-a v St. Valentinu o. In kr. patentovano, vodo nepropuščajočo redilno maščo za usni e kar kažejo že nad 1 Metne, skušnje in potrjujejo že stotine priznalnih pisem ter se rani za lovske čevlje pri Najvišjem dvoru. Z t likituje čevlp?v in konjake oprave se pa nadalje priporoča po ravno tem izumljena c. lu kr. priv il«'uo\iiiiu (714 10, tinktura za likanje usnja ki naredi umije li>po Mvetlo in je varuje, ilu. ne poku. hc ne lomi in riiHl in torej usnje •lilij I-1in11 Ollljllll. Redilna mašča za usnjo. 7, škatlja.....HO kr. % škatlje.....40 „ lU v .....»O „ V.......10 „ Tinktura za likanje usnja. 1 liter. ..... gld. 1.110. */i steklenica. . „ —.80; Vi steklenice. . „ —.40. i/ _on Prodajalcem na drobno dovoljuje se rabat. Zalogo v LJubljani imata HchiisMiii»; «St AVol>«i«, ne več Krisper. ! l*retl poiiurcjuujciii Nvuri ! j Vsem prijateljem in znancem ;clc VI ISl i novo rodbina Nolli. » T o*" I I a Vsem našim dohrožcljatoljem in prija .ti d jem najsrčnejša voščila ob premeni leta! Fran in Ana ttirfeld, (961) k □ Išče se izurjena prodajalka /.»» pro iiM'4Kiiei(4i lilittrt« nii ile^eli« — Zahteva ne doltrn, Miinčeuila iz d .sedanjih alulb, 1'iednost Imajo one s starostjo od 26 do 80 let in ki samorejo olo žiti kaveijo v obligacijah ali hia iluični knjižiei. — Vtič pove uprav niši v.» Slovenskega Naroda*. (054—2) Izvirno «rM».V PIVO fallnviBO zuiMi't /iniNko |»iv<») iz meščanske pivovarne v lvlznii v sodih in steklenicah priporoča udano glavna zaloga mešč. pivovarne v Plznu Gradec, Annenstrasse 13. Telefon 246. (0;t2—4^ ♦ Dorsch-evo I oSjs iz kitovih jeter 00RSCH ( ^1 na|eisle|He, u»|Nvež.e|Ne lu iiiiliiplivuelsi" vrNte meilielii»lii4> <»l;i- lz kifo%ili Jeter. StuiMiiirevcrjeiio BredatfO preti kn^ljii, /.last: pri plučllill bil I vt. n i li. slin teJjuili l| kr.. dvojna stekleuiea 00 Itr. iz kitovi h (793—19) ll»r;'cns:e> l>4>r!»«'ll-4'vo olje jeter v trioglatih steklenicah 1 kIiI. Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na V XjJh1>I jami. DU >£*"!^ti»*^*ii t i-y,-ii 11. 1 ♦ ♦ I ♦ l ♦ B ♦ I : i ♦ OB« mm- I>r. Fritleriktt lien^tel-a Brezov balzam. Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka v.niiii kot Mijizvrstnejše lepotilo; ako su pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim ubral ali ArPgi deli polti, ločijo *te že ; Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MILO. Noj mile jla i u najdobrodejnej »e mii<), za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 Ur. Dobiva se V Ljubljani v Ut>. pl. Triikoc*v-jtt lekarin »n V vseu večjih lekarnah. — Poltna nar4>-čihi vsprejema >* - Heuu, i>uuhj, X. 4 Q^EM Veselo novo loto vsem znancem in prijateljem vošči I >i". Ambrožič (069 z rodbino. Vsem velečastitim gostom, ljubim prijateljem in znancem tem potom 968) Js najsrčnejše čestitke Ob Remeni letn! | Ivan Hafner z gospo restavratčr hotela ,,1'ri Slonu" v Ljubljani. ali pa tudi mizarskega pomočnika k Stoli je pri or#l irskem obrtu že dalj časa delal, — VM|»rt>j■■■«> i.ilioj l^i-nn CirOi-j4i^, ort; litrski mojster v l,jut»l|Hiil. (961—9) Č!" Hoiei „Pri (Hdtel „Zur Stadt Wien"). V proslavo novoletnega dne 1. januvarja 1891 v vrtnem salonu IIM11T godbe c. in kr. pešpolka baron Kuhn z Izbranim programom. B k ratu usoja Hi portpisanec opozarjati, da se Kei-nlHgtia.UMeir-je%O nmrcno pivo po 20 kr. in l*lzn-Nko pivo po StO Ur. liter, napolnjeno v patentuvane steklenice, od lO Steklenic nadalje franko na dom pošilja Z velespoštovanjem Henrik H6selmayer (902) restavratćr. ----rC ^1 S Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vo.se 1 veselo novo leto 1891 rodbina Mosche. '.«-7 I Najsrčneje voščilo svojim Častitim obiskovalcem svoje briv-nice, katerim izrekam oh jeclnem zahvalo za obisk s priporočilom, da me i v prihodnje mnogobrojno počaste. Z odličnim spoStovanj^m Aleksander G j ud (960) "brivec Kongresni trg št. 3. -"TT^ P ■L pr i J|L i St. 24(59<;. v § (914- 8 j 13. določil <» dobivanji vode iz vodovoda mesta Ljubljanskega je ustaliovičeno, da je plačevati vodovodno naklado v štirih enolikih obrokih oh začetku vsakega Četrtletja solnčnega lota. Po vodomeru oddajano vodo in kakove vere potroške je plačevati konci vsakega meseca (za bolj malo tudi konci vsakega četrtletja). Pristojbino za vodomere in ono za požarne pipe ali hvdrante je plačevati v poluhtnih naprejšnjih obrokih. Hišni gospodarji bodo dobivali plačilne naloge dne 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Predpisani znesek pa bodi vplačan med 1. in 14. lobruvarija, 1. in 14. maja, 1. in 14. avgusta in 1. y>u 14. novembra meseca. Onim Jušnim gospodarjem, kateri ne bodo plačali pripadajoče vododovodne in klade do obrokov tu navedenih, zaračunavale se bodo 6°/0 zamudne obresti; če pa vodovodna naklada ne bode plačana pri mestni blagajnici najkasneje do 30. aprila, oziroma 81. julija, 31. oktobra in 81. januvarija, bode mestna občina po upraviteljstvu mestnega vodovoda zaprla dotok vode v dotično hišo in izterjala zaostalo vodovodno naklado izvršilnim potom. P. n. hišni gospodarji naj vzemo na znanje to naredbo in naj se po nji ravnajo. Magistrat deželnega stolnoga mesta Ljubljane dne 23. decembra 1890. Župan: Grasselli, 1. r. Trgovina z železnino Albina C. Ahčina v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 ima vedno (76—12) bogato zalogo pečij HHtnostulnih i* i*v v I in po,sanicxiiIli «lelov za nje. kakor v rutic, vrnile ognjišč xu nI I o, Oguj ISčuili oklepov, roMtov /..i pražeujv, l»lnt9 «*evi /.n