GLASUJ ZA LJUDSKO FRONTO,za svojo ljudsko oblast - edino obrambo doseženih pridobitev in jamstvo bodočih uspehov! PHIHDHSK1 DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri bo v Kopru govoril TOV. IVAN REGENT na predvolivnem zborovanju Slovansko - italijanske ljudske fronte, ki se bo vršilo popoldne ;o VI - štev. 75 (1466) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 13. aprila 1950 Cena 15 lir ŠE TRIJE DNEVI NAS LOČIJO OD UPRAVNIH VOLITEV V ISTRSKEM OKROŽJU Nad polovico vseh volivnih upravičencev ie na zborovanjih v Kopru in Bujah jasno izjavilo, da bo GLASOVALO ZA LJUDSKO FRONTO! je izjavil tovariš Julij Beltram pri včerajšnjem pogovoru z novinarji in ponovno razkrinkal vse reakcionarne klerofašistične in kominformistične laži, ki se jih poslužuje gonja proti volitvam u A i ji' Skupina -jugoslovanskih novinarjev in zastopnikov nekaterih časopisov, ki izhajajo na Tržaškem ozemlju je danes obiskala tov. JULIJA BELTRAMA, predsednika Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Novinarji so tov. Beltramu postavili sledeča vprašanja: „ VPRAŠANJE: Se štirje dnevi nas ločijo od volitev; kakšno je vaše mnenje o razpoloženju prebivalstva? ODGOVOR: Najboljši odgovor na to vprašanje sta obe ponedeljski predvolivni zborovanji v Kopru in v Bujah, kjer ie bilo navzočih čez 20.000 ljudi. To pomeni, da se je. obeh zborovanj Ljudske fronte udeležilo več kot polovica votivnih upravičencev, ki so navdušeno poslušali govornike in odobravali stglišče Jugoslavije glede ureditve Tržaškega ozemlja. Logično je, da ljudske množice, ki so dale toliko žrtev za svobodo in neodvisnost in ki so že med osvobodilno vojno izrazile svojo voljo, sprejemajo to stališče z. velikim zadoščenjem. Slovenci, Hrvati in velika večina Italijanov, združeni V. Slovansko-italijanski ljudski fronti, se pripravljajo na volitve s tem, da s prostovoljnim delom doprinašajo k izvajanju gospodarskega načrta. Tudi okrasitev sedežev Ljudske fronte in graditev slavolokov o mestih in vaseh dokazuje, da delovno ljudstvo našega Okrožja upošteva važnost voli- tev za ljudsko oblast, ker vidijo v volitvah jamstvo za svojo boljšo jn varno bodočnost. Obrekovanja šovinistov in imperialistov —- sovražnikov delovnega ljudstva. — so se razbila ob odločni volji ogromne večine našega ljudstva in zaman poskušajo šovinisti s temi obrekovanji koristiti ostankom reakcije v upanju, da se bodo stari časi povrnili. VPRAŠANJE: Kako se vrši volivna kampanja; ali se je zgodil kakšen incident med pristaši političnih skupin, ki se bodo volitev udeležile? ODGOVOR,- Volivna kampanja in propax.anda so se do danes vršile po predpisih. Ce izvzamemo dva lahka prekrška, ki jih je naznanila Socialistična stranka STO-ja pred tremi tedni, če ni nobena 'stranka vložila nikakršne pritožbe. To je tem bolj važno, ie upoštevamo dejstvo, da s o naši volivni predpisi čezmerno široki in nudijo vsaki stranki jamstvo ter tudi materialno ntožnost, da razvije najširšo aktivnost med votivno kampanjo. - VPRAŠANJE: Zakaj tržaški keminformisti zahtevajo cd volivcev naj glasujejo proti? ODGOVOR: .Tržaški komin-formisti so že zdavnaj zdrknili. na pozicije italijanske šovinistične in iredentistične reakcije. Njihovi napadi proti Ijud-sKi oblasti in proti prebivalstvu našega okrožja tudi K pri- meru pričujoče gonje proti našim volitvam prekašajo napade reakcije; kajti kominformisti vedo, da kominformizem v-našem okrožju nima podlage; zato jim ni ostalo nič drugega kot pozvati volivce naj bi se vzdržali ali pa volili proti. Oni so izbrali drugo pot, da bi s tem dokazali svojo zagrizenost in da bi se razlikovali od reakcije z «bolj čvrstim» zadržanjem v namenu, da bi oprali «stare grehe». Oni računaj o razen tega, da bi na ta način zakrinkali svoje puhle fraze o kominformistih kot szvestih in-ternacionalistihii, ki pa pri nas niso predstavljali nikoli več kot 10 odst. pristašev. VPRAŠANJE: V svoji kampanji proti volitvam v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja je tržaški in italijanski tisk nenehno pisal o nekakšnem terorju, aretacijah itd. Koliko je na tem resnice? ODGOVOR; Tržaški in italijanski tisk dvomljive vrednosti se z vsemi silami zaganja proti našim volitvam in bi ho- (Nadaljevanje na 2. strani) Maršal lilo spreiei črnogorske zadružnike BEOGRAD, 12. — Maršal Tito je danes sprejel delegate s konference črnogorskih zadružnikov, ki je pila nedavno v Titogradu. Maršal Tito je v pogovoru z delegati poudaril, da je tre- J legat, ki je ba letos predvsem posvetiti pozornost utrditvi in razvoju že obstoječih zadrug. Glede ustanovitve novih zadrug je maršal Tito izjavil, da bi rr.orale biti u-stanovljene na načelu prostovoljnega pristopa. Odgovarjati pa bi morale željam zadružnikov . in krajevnim značilnostim Take zadruge z visoko produkcijo, ki bodo nudile boljše življenjske pogoje svojim članom, bodo s svojo trdnostjo služile kot pobuda za pristop kmetom nezadruž-nikom. Maršal Tito ie nato pridržal črnogorske zadružnike na zakuski. liaiijansHi študentje v Beogradu BEOGRAD. 12. — V Beograd je prispelo danes 37 italijanskih študentov, ki bodo sodelovali na festivalu beograjskih študentov, italijanska skupina bo na festivalu, ki bo trajal do 28. t. m. nastopila 7. zbornim petjem, baletom in igro. sela varnostnega sveta LAKE SUCCESS, 12. — Danes se je sestal Varnostni svet. V začetku seje je svet z enominutnim molkom počastil spomin pokojnega predsednika Roosvelta. Svet je odobril imenovanje avstralskega ministra Owena Dixona za pred; stavnika OZN pri reševanju spora med Pakistanom in Indijo glede kašmirskega vprašanja- Govoril je tudi egiptski de-omer.il vprašanje sprejema novih članic v OZN. Omenil je, da je bila nekaj prošenj za vstop v OZN odklonjenih le iz političnih vzrokov. VI. nakane spreiei Roggea in Zilliacusa ZAGREB, 12. — Predsednik vlade LR Hrvatske Vladimir Ba-karič je sprejel podpredsednika ameriške napredne stranke Johna Roggea in Conny-a Zilliacusa. Sovjetska nota italijanski vladi MOSKVA, 12. — Agencija Tass javlja, da je 10. aprila namestnik zunanjega ministra ZSSR izročil italijanskemu poslaniku v Moskvi protestno noto, ker ni italijanska vlada izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz industrijskih dobav iz tekoče proizvodnje na račun reparacij, ki jih dolguje sovjet-sk' zvezi, na podlagi mirovne pogodbe z Italijo in na podiagi sporazuma od 11. decembra 1948. Na podlagi tega dogovora so bile italijanske reparacije Sovjetski zvezi določene na 100 milijonov dolarjev, ki naj se črpajo iz tekoče proizvodnje in iz preno.a italijanske imovine [ v Bolgariji, Madžarski in Romuniji. Dobave tekoče proizvodnje bi se morale začeti 15 oktobra 1949, kar pa se ni zgodilo. Sovjetska nota priporni nja, da je to zakasnitev pripisati izključno ((neutemeljenemu stališču italijanske vlade, ki postavlja nemogoče zahteve;). Nota pravi, da italijanska i FLRJ ne fa bi se uresničile imperialistične sanje onih, ki danes sku-*a/o zopet dobiti tisto> kar Je izgubita Mussolinijeva Italija nS 0 jutrl obJavila naslovom «Kam- ((Iv1?K0twojenu na ne' "Borba)) piše med dru- krlto ^*ska vlada se je postavila v v iredentistični -govor- so jo do Sforzo-. ra v glavnem vodili gurf^ičarski. in komin-Sn-1-kTOfii- Na ta način F dof'eg*a višek in W j nost z zadnjimi ji eS,-V(iŽitvaniL v Wn^; žažkeea ozemljp radio in ves tisk Gasperijevega glasila V Togjlattifevega Aoct Nenmjcvcga «A-I V*. n vatikanskega «Osscr- ri? žiin°mil'nc')>’ je izkoristil [ °anjega ministra Sfoj- V* propagando 8 zahtev V jugoslovanski za postavljanje Vsa ta kampanja obstaja v šovinističnih napadih, očitnih mahinacijah., robatem zmerjanju in grožnjah. Toda prijnanj-kuje argumentov. Ni dejstev, ki bi lahko opravičila apetit italijanskih šovinistov. Iz .te|d vzroka je Bila ta kampanja že od vsega začetka zapisana porazu. Ce pa gledamo dejstva, ki jih v Italiji očitno hote Preveč podcenjujejo in spravljajo v pozabo, postaja jasno, da tistim, ki se strinjajo z idejami grofa Sforze, ne bo ostalo drugega nego zakopati vojno sekiro, to Je prenehati s kampanjo, ki ne more in ne bo mogla dovesti do izvedbe njihovih želja. Poraz e kampanje bo hkrati poraz l.uzij o priključitvi novih ozemelj, kjer prebiva v večini slovansko prebivalstvo- Nato poudarja «Borba», da so številna področja, katerih slovanski značaj potrjujejo vsi zgodovinski podatki, ostala •* mirovr-o pogodbo izven jugo. slovanskih meja, in tako zaključuje: S podpisom mirovne pogodbe z Italijo je jugoslovanska vlada, ki jo je navdajala samo ljubezen do miru in do mednarodnega sodelovanja, sprejela vse krivice — ki res niso majhne — ki jih vsebuje mirovna pogodba. S tem da so sprejeli Svobodno tržaško ozemlje, niso jugoslovanski narodi sprejeli, da bi se to ozemlje in še manj njegova jugoslovanska cona izročilo Italiji. Zelo se motijo iredentisti pri «Popolo», «Unita» In nOsservatore Roma-non, če mislijo na ta na način. Jugoslovanski narodi ne bodo dovolili za nobeno ceno, da bi se uresničile imperialistične sanje tistih, ki danes skušajo zopet dobiti tisto, kar je zgubila Mussolinijeva Italija. Jasno bi Jim moralo biti, da je jugoslovanska cona Tržaškega ozemlja, na katero so se v prvi vrsti spravili italijanski iredentisti, izven diskusije in da v njej nima Italija nič več iskati. Iz Washingtcna poročajo, da je zunanji minister ZDA Ache-son na svoji zadnji tiskovni konferenci, izrazil «svo}e popolno odobravanje)) govora italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze, ki je («predložil direktne razgovore med Italijo in Jugoslavijo za rešitev tržaškega vprašanja)). Ache.son je dodal, da še vedno upa, da bosta Jugoslavija in Italija zmogle najti zadovoljivo rešitev tega vprašanja».. * uenlzeios Do postopal samovoljno ATENE, 12. — Grška vlada je na sinočnji seji sklenila razpisati občinske volitve. Datum volitev pa bo vlada verjetno določila na svoji prihodnji seji. Predsednik vlade Sofoklej Ve-nizelos je po končani seji dal nekaj izjav o obnovi in s tem v zvezi izjavil, da vlada ne bo dovolila do konca junija t. 1. nobenega povišanja mezd- Ve-nizelos je poudaril nato, da bo postopal samovoljno, da se ne bo oziral na nobeno stranko. Dalje da ne bo sprejemal nobenih pogojev in da ne bo upošteval večine, s katero bo parlament odobril načrt, ki mu bo predložen. Letalska nesreča Nova letalska nesreča pa se je zgodila nocoj v bližini Los Alamosa, kjer je središče atomske industrije. Leteča trdnjava je namreč strmoglavila na tla blizu letališča Sandi« Base, ki je rezervirano za tajne poskuse modernega orožja ameriške armade. Vseh trinajst članov posadke je bilo ubitih. fWeriška letala nad švedskim ozemljem vlada uradno »protestira", čeprav je .. letalom dovolila polete nad svojim ozemljem ‘J*io VA 12, _ časopisi ob- V tej zvezi piše zopet Tass, da skušajo Američani izrabiti htr’ ■ 1 ~ L AarAl komentarja lAd; 7Sesedilo sovjetske Jt j,Lr£A v zvezi z le-kvo^ntom nad Liba-tfSboa ““vinvlja na četrti ' ,L5lhinika na Bal-iiiVJ^tera JA Tassovih po-i>^V J* fc? so j predvsem poudar-fOSK)^riška letala kr- ' <1 Pri^,W!noat- kcr so k\?bveam a bre* pcprejS-^ (L h ker i . na letališču l'1 'etijo nad šved- iN Nc0 rti' >e strateško l’ J \ Tassovo po- Ril amaf ma Pruv‘. da rh^jj htert 1? , izginil nad Votland id t? borJSJ0, a mer iški šli-ki £* l^rV^ateer,, Da-posadka ki sode-javila >0“ , ViaThg Z javila \i** / t(? nekiAUl2LJU rešilni tu letalski incident nad Baltikom kot izgovor za svoje letalske manevre nad tem morjem. Dejstvo je. je danes Švedska uradno protestirala pri ameriškem poslaništvu v Stok-holmu zaradi tega. ker ameriška letala ki iščejo izgiriuh bombnik, letijo nad nekim švedskim pomorskim opori-^če m. Angleški desničarski da‘ nes zelo umirjeno komentira ta dogodek, ki pruv za prav *.:pada v oikvir hladne vojne. Dopisnik glasila Ki' «Daily Worker» piše, da se v sovjetski jmestolnlcl zgražajo nau ameriško provokacijo. Dalje, d'a pripisujejo v sovjetski prestolnici temu dogodku velik pomen ter da se sprašujejo, kakšne naloge je imelo to ameriško letalo. V vashlngtor.skih vladnih krogih pravijo, da bo vlada ZDA najprej uvedla preisk: vo o incidentu, nato -a odgovorila na sovjetsko noto. V istih krogih Še vedno menijo, da so sovjetska letala sestrelila neoboroženo letalo. Prav tako Izključujejo možnost, da bi se letalo približalo sovjetskemu vojnemu oporišču Libavi. Pravijo, da rti to mogoče, češ da so ameriška letala dobila navodila, naj ne kršijo sovjetskega zračnega prostora jn zračnega prostora sovjetskih zaveznikov. Na redni tedenski tiskovni konferenci je državni tajnik za zunanje zadeve Acheson izjavil, da bo ameriška vlada šele potem odgovorila na moskovsko protestno noto, ko bo imela v rokah vse podatke o incidentu. Švedsko ministrstvo za zunanje zadeve je od vrhovnega stana oboroženih sil dobilo poročilo o letu ameriških letal nad Švedsko. Švedske oblasti so v ponedeljek dovolile ameriškim letalom, ki iščejo ameriški bombnik, Dolete le nad določenimi predeli. Ameriška letala pa niso upoštevala teh navodil in so letela tudi nad vojno luko Karlskrona. Glavni stan oboroženih sil pa zsnlka sovjetske vesli, ki pravijo, da so švedske oblasti dovolile leteti ameriškim letalom tudi nad strateško važnimi predeli. Proces proti vohunom v Pragi PRAGA, 12. — Iz uradnih krogov poročajo, dg se bo jutri začel v Pragi proces proti trem osebam, ki so obtožene, da so delale za ameriško obveščevalno službo v Pragi. Na založni klopi bodo Ljubomir Ellsner, Dagmar Kačerovšak in. Ružen-ka Sumarova. Drugih vesti o tem procesu pa ni. rjM 12. — Potniški vlak na progi Torino-Milan je povozil štiri delavce, ki so delali na železniški progi v Set-timu. Volilve v Jordaniji niso izraz razpoloženja ijudslva Njih namen je dati kralju Abdullahu pravno legitimacijo za formalno priključitev arabskega dela Palestine Jordaniji nu Abdullaha, da izvede volitve tudi na ozemlju, ki je pod njeno kontrolo. Ta vlada je o-leg tega pstro protestirala proti eventualni priključitvi arabskega dela Palestine Jordaniji , Ta antagonizem med posameznimi arabskimi državami je prišel do Izraza tudi v vprašanju internacionalizacije Jeruzalema. Qd sedem arabskih držav so vse, razen Jordanije, priznale načrt Skrbstvenega' sveta p internacionalizaciji je ruzalema in njegove okolice — področja, ki obsega 275 km2. Vendar ta odločitev JERUZALEM, 12. — Včeraj so bile v obeh polovicah Jordanije v zapadnem Jordanu in vzhodnem Jordanu, volitve za jordansko skupščino. Te volitve so bile razpisane neposredno po priključitvi arabskega dela Palestine Transjordaniji. Smisel teh volitev je nuditi kralju Abdullahu pravno legitimacijo. da formalno anektira arabski del Palestine in ga pri-1 \iuči nov; državi — Jordaniji. V novem parlamentu, ki naj bi po izjavi kralja Abdullaha postal iz, ((nemočnega parlamenta« ((demokratičen organ«, kateremu bi polagala račune vlada, bo dvajset poslancev iz zapadnega in dvajset iz vzhodnega dela Jordanije. Vsak kandidat mora položiti kavcijo 10 funtov iterlingov, ki propade v primeru, če ne bo izvoljen. Volivna borba se ni vodila med strankami. Politične stranke so namreč v tej kraljevini prepovedane in je dovoljena in uzakonjena samo monarhistična stranka. Volitve so se odvijale v atmosferi precejšnje napetosti. Tako imenovana vsrpalestinska vlada s sedežem v Gazi, ki je pod vplivom Egipta, je v političnem komiteju Arabske lige ostro protestirala proti name- vrlih arabske lige ne veže Jor danije. ki se je glasovanja vzdržala. Sklepi vežejo namreč samo tiste države ki konkretno glasujejo Za kak predlor> .... Volitve v Jordaniji Sf) lcr(,.’ ljudstva E° iXraZ razpo,ožehla Čeprav manjkajo ie dokonč-ni rezultati volitev, jc prav tovo dfi je lista Said paše Muf. tija, kateremu je kralj Abdulah dal mandat za sestavo nove vlade, in Sulejmana paše Sukara, ministra za finance dobila veliko večino Žalostna slika političnega stanja v Jordaniji je volivna udeležba, Ta je bije kotna j SOodstotna, ’ Van Zealandove spletke BRUSELJ, 12. — Van Zee-land ni uspel s svojo kombinacijo homogene krščanskosocialne vlade, v katero je mislil vključiti nekaj strokovnjakov. Odpor belgijskega ljudstva proti mahinacijam v zvezi s kraljevim povratkom vedno narašča. Tega se je zavedal tudi princ regent, ki ni hotel pristati na homogeno krščansko-socialno vlado. Ta je želela sklicati obe zbornici, da bi ukinili zakon, ki onemogoča Leopoldov povratek na prestol. Katoličani pa se.še nočejo vdati, zato so danes postavili nov predlog. Nasprotniki Leopoldovega povratka in njegovi pobor-niki so se danes zjutraj sestali na konferenci, da pi preučili kompromis krščanskih socialcev, ki naj bi napravili konec krize. Politični opazovalci pravijo, da ta kompromis predvideva odgo-ditev vprašanja kraljevega povratka do I. julija. Po tem kompromisu naj bi bili takoj sklicani obe zbornici, da bi ukinili aakon iz leta 1945, ki onemogoča Leopoldov povratek na prestol. Obe zbornici naj bi sklicala Van Zeelandova vlada. Kralj bi * tem seveda dobil spet svoje pravice. Povratek sam pa bi bil odgoden za 3 mesece. Med tem časom bi politične osebnosti preučevale položaj. Parlament bi v ten-' času odobril proračun in u-redil nerešena vprašanja, nato pa bi bil razpuščen in bi bile razpisane nove volitve. S temi volitvami naj bi bilo enkrat za vselej rešeno vprašanje Leopoldovega povratka. Proti temu slepomišenju katoličanov pa bo Spaak verjetno spet ponovil svoj prvotni kompromisni predlog, naj bi Leopold ečastno abdiciral«. Spaak in njegova socialistična stranka pristaneta na kraljev povratek, vendar pod pogojem, da bi vladat njegov sin Baldovin. Kralj pa Je že nastopil tudi proti temu predlogu socialistov. Socialistična stranka je sklicala v Bruselj 350 socialističnih županov. Princ regent je včeraj ves dan nadaljeval pogajanja s političnimi predstavniki. Verjetno hoče regent sam preučiti položaj, preden bo sprejel Van Zeelandovo homogeno krščansko vlado. Sled nji namreč še skuša svojo stran liberalce, dobiti na Madžarski odgovor vladi ZDA BUDIMPEŠTA, 12. — Madžarska vlada je danes izročila ameriškemu poslaništvu v Budimpešti noto, s katero pobija trditve ameriške vlade v njeni noti 3. marca t. 1. v zvezi z nacionalizacijo ameriških podjetij na Madžarskem. Madžarska vlada pravi, da je pripravljena plačati odškodnino ameriškim lastnikom nacionaliziranih podjetij. Priznava pa, da so tu vmes težkoče, ker ni med ZDA in Madžarsko trgovinskih odnosov. Madžarska vlada še naprej opozarja vlado ZDA, na madžarsko Imovino, ki so jo nacisti prenesli v Zahodno Nemčijo. Te madžarske imovine, ki bi jo ZDA morale vrniti na podlagi člena 30 mirovne pogodbe, pa ZDA še niso vrnile. NOV NAPAD POLICIJE V ČSR na jugoslovanskega predstavnika S policijskim terorjem skušajo češkoslovaške oblasti onemogočiti bivanje jugoslovanskim diplomatom v ČSR BEOGRAD, 12. — Češkoslovaški državni organi ;o ponovno grobo kršili mednarodno pravo. Tajna policija je včeraj aretirala uslužbenca jugoslovanskega poslaništva v Era g i Milenka Tomiča. Potem: ko ga je policija aretirala, je Tomiču napravila hišno preiskavo Pri tem pa si je naravnost na podel način prisvojila Tomiče-Ve dokumente in druge njegove osebne pretijnete. Ta prostaški napad na jugoslovanskega diplomatskega u-službenca pa. ne predstavlja nič novega z« češkoslovaške oblasti. Te so namreč pred časom aratiraile člaina jugoslovanske trgovinske misije Zvonimira Tomiča, in namestnika jugoslovanskega konzula v Bratislavi Koviča. Oba sta namreč še sedaj zaprta, o njuni usodi pa kljub vsem mogočim korakom ni mogJo jugoslovansko poslaništvo v Praigi ničesar zvedeti. Agencija Tanjug, ki je javila to vest, poudarja, da se češkoslovaške oblasti poslužuje-jo policijskega terorja nad uslužbenci jugoslovanske misije. katerim celo omejujejo svobodno kretanje. Češkoslovaško ministrstvo za notranje zadeve pa je šlo s svojimi izzivalnimi ukrepi še dalje. Nedavno 1p odklonilo članom jugoslovanskega poslaništva v Pragi vizume. Poleg tega pa so še brez kakršnega koli pravega tehtnega vzroka aretirali one u-službence, ki so zaprosili za vizum. Brezdvomno pa skušajo češkoslovaške oblasti doseči s temi metodami le to, da bi onemogočile jugoslovanskim predstavnikom bivanje s CSR, vlada pretirava vrednost itali' janske imovine v Bolgariji, Romuniji jn Madžarski, ki jo ceni na 177 milijonov in 760 tisoč dolarjev, dočim da -je mešana italijansko-sovjetska komisija določila dejansko vrednost na 11 milijonov in 500 ti-* soč dolarjev. Nota zaključuje, da bo rešitev tega vprašanja lahko ugodno vplivala na sovjetsko-itali* janske odnose in v prvi vrsti na trgovinske in industrijske odnose med obema državama. SARAJEVO, 12. — V Sarajevu so odprli muzej, v kate-' rem so shranjeni dokumenti, spomini in fotografije, ki se nanašajo na zgodovino Bosne-Hercegovine od turške nadvlade pa do vključno narocj-no-osvobodllne borne. RIM, 12. — Da bi se Izognil nekemu kolesarju, se je neki tovorni avto prevrnil na breg reke Pad. Ranjenih je bilo 50 potnikov. Upor v Makasaru še ni končan JAKARTA, 12. — Izkazalo se je, da je vest o končanem uporu v Makasaru, katerega vodi kapetan Abdul Azis, preura-njena. Indonezijski minister za informacije • Arnold Monotutu ni vedel pojasniti pomote, ki so jo napravili njegovi uslužbenci, ko so javili vest o Abdul Azi-sovi predaji. Dobro obveščeni krogi pa pravijo, da je odgovo. rer.- za to napačno poročilo le poveljnik indonezijskih oboroženih sil na otoku Celebesu Mokoginta. Tega so prejšnji četrtek aretirali uporniki in vodi baje sedaj z njimi neka pogajanja. Zadeva pa ima tole ozadje. Polkovnik Mokoginta, katerega so ujele uporniške čete, je v Makasarskem radiu priznal, da je neresnična vest ministrstva za informacije, da je Abdul Azis kapituliral. Omenil je tudi, da bo skušal prepričati Azisa, naj se jutri vrne v Jakarto. Zaradi takega položaja je danes v Jakarti bila vojaška konferenca, na kateri so razpravljali o ukrepih, ki jih bo treba podvzeti proti Abdul Azi-su, če se ta ne bo predal. Ulti-matum osrednje vlade, ki je zapadel včeraj, je bil namreč podaljšan do jutrišnjega dne. Vojaški konferenci so prisostvovali ministrski predsednik Hatta, minister za obrambo, vrhovni poveljnik holandskih oboroženih sil v Indoneziji, in holandski visoki komisar. 50 mrtvih pri železniški nesreči DELHI, 12. — V Bitroi blizu Bareilly v Indiji se je iztiril ekspresni vlak. Nesreča je zahtevala 50 mrtvih in 75 ranjenih. 2elezniško katastrofo so po uradnih vesteh zakrivil; saboterji. Tj so namreč odvili tračnice v bližini nekega mostu. V FRANCIJO IN ITALIJO prihajajo prvi tovori ameriškega orožja Protestne stavke v Italiji - V Neaplju ni Delavska zbornica zavzela dovolj borbenega stališča • Pravo obsedno stanje v Neaplju in Cherbourgu - Priprave na vojnohujskaško konferenco treh RIM, 12. — \ vsej naglici so v Neaplju začeli izkrcavati c-rožje z ladje «Exilona». ki je včeraji priplula v to pristanišče. Orožje so takoj naložili na posebne vlake in ga tajno odpeljali v druge kraje. Ob prihodu ladje je bilo v Neaplju prayo obsedno stanje. Policijski oddelki v poln; vojni epremi so krožili po mestu in stražili poslopja v bližinj luke. Dostop do luke pa je bil skrbno zastražen. Prostor, kjier so orožje izkrcavali, je bil ves obdan z bodečo žico, vse naokoli pa so bili razvrščeni vojaški oddelki s tovornimi avtomobili. Izdajalski demokristjanski sindikati, ki So v službi klerofašistične vlade in tujih imperialistov. so tudi ob tej priliki kakor vedno izdali interese italijanskega ljudstva ter odobrili početje tistih malo zapeljancev, ki so pomagali tujcu pri izkrcavanju orožja. Tudi se ti sindikati niso pridružili današnji protestni stavki, ki jo je proglasila Delavska zbornica. Delavska zbornica je v svojem včerajšnjem proglasu pozvala prebivalstvo, naj se strne okrog delavstva proti vojni nevarnosti in naj prepreči vojne spletke. Vendar pa je ireba ' poudariti, da vodstvo Delavske 1 zbornice ni zavzelo dovolj bor- benega stališča in je protestno stavko razglasilo šele za danes, ko je balo orožje že izkrcano. Protestne stavke proti izkrcavanju orožja sq proglasili tudi v drugih mestih Italije. Tako so V Torinu proglasili enourno stavko. V Bolonji so delavci danes popoldne zapustili delo in se zbrali na protestnem zborovanju na glavnem trgu. V Neaplju je ljudstvo že včeraj priredilo protestno zborovanje in večja množica je protestirala tudi pred ameriškem konzulatom. V Rimu se je danes sestal centralni komite Kp Italije. Italijansko delavstvo vodi odločno borbo za svoje pravice na vseh področjih. V petek bo v vseh tovarnah Piemonta, Lombardije in Ligurije dveur-na stavka kot opozorilo indu-strijcem. da bodo delavci odločno granili domačo industrijo. Tem stavkam bodo shdde stavke v Emiliji. Venetu. Toskani ln drugih pokrajinah. Kakor v Italiji, tako vodijo tudi v Franciji delavci odločno borbo proti vojaškim pripravam in proti izkrcavanju ameriškega orožja. Prvj tovor ameriškega orožja 632 ton bo prispel z ameriškim parnikom «Importer» v Cherbourg. Kakor v Neaplju tako so tudi tu že sedaj luko zastražili. Dostop v luko je dovoljen samo s posebnim dovoljenjem Poti. ki vodijo do pomorske postaje, bodo obdaii z bodečo žico. Medtem so v teku priprave za konferenco treh zunanjih ministrov, ki bo maja v Londonu. Ameriški zunanji minister Acheson ie danes na tiskovni konferenci izjavil, da se bo na svoji poti v London ustavil v Parizu, kjer se bo razgo-varjal s Schumanom. Med člani ameriške delegacije bo tudi Trumanov posebni odposlanec Jessup. Foster Dules ne bo potoval v London, ker bodo v delegaciji itak predstavniki republikanske stranke. Acheson je pripomnil, da ne more govoriti o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu. V pariškem zu. nanjem ministrstvu pa javljajo. tla bodo v Londonu razpravljali o politiki zahodnih držav v Nemčiji, o avstrijski mirovni pogodbi, o Indokini, 0 ustano-vitvi evropske plačilne zveze ter a razširitvi atlantskega pakta na gospodarsko in politično področje. Iz Haaga javljajo, da so holandska, belgijska in luksemburška vlada zahtevale udeležbo Beneluva na londonski konferenci, ko bo govora o vprašanjih Zahodne Nemčije. Nad polovico volivnih upravičencev bo glasovalo za Ljudsko fronto (Nadaljevanje s 1. strani) tel po eni strani preprečiti votivno udeležbo, po drugi strani pa dokazati nezakonitost naših volitev. Ta kontradikcija je Značilna za vse tiste, ki so se ustavili na pol poti in ne sledijo pazljivo razvoju položaja. V svojem slepem sovraštvu proti vsemu tistemu, kar je resnično ljudskega in demokratičnega, so se izmislili tudi «teorijo« o terorju v. jugoslovanski ccmi Tržaškega ozemlja; da bi ta teorija mogla zadobiti tudi nekakšno vsebino, navajajo neka imena. Med tistimi, katere bi hotel omenjeni tisk ščititi, hkrati pa se jih poslužuje, da f/j dokazal obstoj terorja, najdemo n. pr. tudi nekega Mar-sicha Aurelia iz Izole. Gre za dečka starega 13 let, ki je 8. t; m. v Izoli ukradel nekemu kmetu kolo in druge predmete ter se je že prej izkazalo, da je kriv kraje numjše vrednosti. Ko ga je Narodna zaščita aretirala. je med drugim priznal, da je trgal volivne razglase Ljudske fronte po narcčilu nekega Marsicha Antona iz Izole. Marsich Aurelio je bil izpuščen na svobodo kot mladoleten, medtem ka so bili na odgovor ppklicani njegovi starši. Drugo ime, ki ngj bi dokazalo obstoj terorja, je neka Tamaro Rita iz Pirana, ki je bila obsojena na en mesec popravnega dela, ker je hujskala na nacionalno sovraštvo, kar pn. je pri nas Po zakonu prepovedano in ker je žalila organe javne varnosti. Obsodba je bila izrečena že pred nekaj časa in Tamaro Rita je bila le poklicana na odslužitev kazni. Razen tega omenjajo nekega Suza Antona iz Portoroža. Gre za človeka, ki je bil že večkrat obsojen zaradi kraje, širjenja alarmantnih in lažnih vesti in zaradi hujskanja na nacionalno sovraštvo. Končno je bil obsojen na zaporno kazen enega meseca. Omenjeni tisk ni znal drugega kot navesti ta tri imena, imeni oseb, ki so bile pravično obsojene zaradi njihovih protizakonitih dejanj. Kakor vidimo, je ta tisk prisiljen ob popolnem pomanjkanju ve.ljavnih argumentov, zatekati se k izkoriščanju navadnih kriminalnih dejanj; v to jih je prisililo njihovo sovraštvo proti demokratičnim pridobitvam ljudstva Istrskega okrožja. Nihče med nami ne ve prav nič o zasliševanjiji in pritisku, o čemer se toliko govori. Naš tisk se je že dotaknil tega argumenta in je razkrinkal umazano ozadje špekulacije in zastraševanj, ki so jih s protizakonitimi rsedstvi izvajali znani tržaški iredentistični in šovinistični krogi. | lilediiaiodm :>po'it Mednarodne nogometne tekme do pridelka svetovnega prvenstva Do 25. junija, ko se bodo v Braziliji pričele tekme za svetovno nogometno prvenstvo, se bodo odigrale naslednje medr.a. rodne nogometne tekme: 15. aprila: Škotska - Velika Britanija v Glasgowu; 16. apri. la: Belgija - Holandska v Ant-werpnu; 26. aprila: Škotska - Švica v Glasgowu; 30. aprila: Češkoslovaška - Madžarska v Pragi; 3. maja: Škotska - Švedska v Glasgowu; 10. maja: Belgija . Irska v Bruslju; 11. maja: Italija B - Velika Britanija B v Milanu; 14. maja: Avstrija - Madžarska na Dur.aju; 17. maja: Holandska - Velika Brita. nija B v Amsterdamu; 20. maja: Luksemburg - Velika Britanija B v Luksemburgu; 21. maja: Portugalska - Škotska v Lisbo-ni; 27. maja: Francija - Škotska v Parizu; 28. maja: Jugoslavija - Norveška v Beogradu; 4. junija: Belgija - Francija v Bruslju; 8. junija: Švedska -Holandska v Stockholmu; od 8. do 11. junija tekme za «Latin-ski pokal« v Lizboni z udeležbo Portugalske, Španije, Italije in Francije; 11. junija: Švica - Jugoslavija v Bernu; 11. junija: Finska - Holandska v Helsinkih; 18. junija: Švedska . Danska v Stockholmu: 25. junija: Dar.ska - Norveška v Kopenha-genu. VSE SILE ZA 1 A.) ŠPORTNI TED V okviru prvomajskih prireditev bo tudi ((Ljudski športni teden ZDTV», ki se prične v soboto 22. t. m. in se konča v ponedeljek 1. maja. Otvoritev in zaključek športnega tedna bo na stadionu «Prvi maj« (Strada di Guardiella 7). V tem športnem tednu bodo tekme v kolesarstvu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, nogometu, šahu, atletiki in telovadbi. V soboto 22. t. m ob 12 bo začetek mednarodne kolesarske dirke v dveh etapah. Isti dan ob 17 pa se bodo vsi športniki, ki bodo tekmovali v športnem tednu ZDTV, udeležili slavnostne otvoritve na stadionu. Športniki bodo v krojih in z društvenimi zastavami na čelu prikorakali pred tribuno, kjer bo kratek nagovor nato pa začetek izločilnega šahovskega in namiznoteniškega tekmovanja. V nedeljo ob 10 začetek turnirja za odbojko na Opčinah in ob 11 nogometna tekma mladinskih reprezentanc cone A in B. Po tekmi prihod kolesarjev z mednarodne dirke na cilj. Poziv vsem športnikom Vsi športniki kakor tudi društva se pozivajo, da se prijavijo za tekmovanje pri tajništvu ZDTV, Ul. Macchiavelli št. 13, do 17. ure 21. t. m. Huda prometna nesreča pri Deelnu Pri trčenju osebnega avtomobila in avtobusa sta bili dve osebi hudo ranjeni, tretja pa je po naključju ostala nepoškodovana Včeraj dopoldne ob 10.40 se je bližini Devina pripetila čuda prometna nesreča, katere glavni vzrok moramo iskati v spolzki cesti. Ob zgoraj omenjeni uri so se peljali z osebnim avtomobilom odvetnika Jacuzzija na neko sodno razpravo v Gorico odvetnik Jacuzzi, ki je zaradi spolzke ceste izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v avtobus, ki je vozil v nasprotni smeri iz Vidma proti Trstu. Prj trčenju sta bila odvetnika Jacuzzi in Dell’Anto-nia hudo poškodovana, medtem ko se odvetniku Filippiju ni ničesar zgodilo. Oba ponesrečenca nato z avtomobilom Rdečega križa takoj prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so zdravniki u-gotovili. da si je Jacuzzi poškodoval zgornji del telesa tei- verjetno zlomil tudi več reber, DeTAntonia pa zlomil levo ključnico ter verjetno poškodoval pljuča. Oba se bosta morala zdraviti približno po 30 dni, se-eda če ne bodo nastopile komplikacije. na zatožni klopj zavezniškega sodišča, ki bo med drugim tudi razsodilo, katero sodišče jih bo sodilo. O nadaljnjih • podrobnostih ni policija izdala nobenih velikih skrivnosti, razen da je verjetno eden izmed roparjev z imenom Ronald Charles Jiggins znana o-sebnost londonskega podzemlja, kjer ga baje kličejo za Saxona. Vlom z majhnim plenom Včeraj je Peressini Nives iz Ul. Sporcavilla 7 prijavila na glavni policijski postaji vlom v njeno stanovanje, ki je bil izvršen na velikonočno nedieljo. Vlomilci pa so bili verjetno moteni pri, delu,, saj $Q,v,bitrjsl. odnesli le dve mizici iz salona. Perissini je utrpela ga 1,0 tispč lir škode. Zopel tatvina ii avtomobila Na glavno policijsko postajo je včeraj prišel Lazzarini OUllo iz Padove, ki je v inr.enu svojega bratranca Lazzarinila Alfreda Nesreča odvetnika Poiluccija priJav“ ta‘.ylno- ki * '* m/'° • prej dogodila pred hišo št. 4 v V torek ob 13.30 se je znanemu tržaškemu odvetniku Poiluc-ciju Camillu pripetila prometna esreča, ki k sreči ni zahtevala hudih posledic. Odvetnik Poiluc-se je namreč pred hišo številka 4 v Ul. Cesare Battisti s svojim avtomobilom zaletel v tramvajski voz linije št. 9, ki ga je vozil Gardarcllo Luigi. Pri trčenju ni bil nihče ranjen. Tudi obe vozili sta utrpeli le majhno škodo. Trije roparji iz Londona pred zavezniškim sodiščem Včeraj dopoldne je zavezniško sodišče za določevanje narokov azpravljalo proti trem roparjem angleške narodnosti, ki so predvčerajšnjim ob 11.40 izvršili oboroženi roparski napad v zlatarni Fumisove na Korzu št. 4 Ker policija s preiskavo še ni zaključila, je predsednik sodišča kap. Dve odločil, da se aretiranci za 7 dni vrnejo v zapore Co-ronea. ko se bodo zopet znašli Porlugafci pridejo v Tis! TRST, 12. (ATI) — Na iniciativo U. S. Triestino, odseka za hockey na koleščkih, je prišlo te dni do sporazuma s portugalsko zvezo za hockey, po katerem bosta prispeli v Trst portugalski reprezentanci A in B, ki se bostp tukaj pomerili z dvema tržaškima reprezentancama, ki bosta nalašč za to priliko sestavljeni. Te tekme bodo 5. jur.ija. Ostra konkurenca v smuku na Marmoladi Kot se Ul. Coroneo. kjer je parkiral o-sebni avtomobil, last njegovega bratranca. Neznani tatovi so s kamnom razbili okno avtomobila ter nato iz notranjosti ukradli kovčeg, v katerem je bilo za 40 tisoč lir razne obleke in perila. Delo čistilcev min Včeraj lov čistilcev min na iz vojne pozabljeno eksplozivno o-rožje ni bil pog ve kako plodovit, kljub temu pa ni pil brezuspešen. Razstrelili ali drugače onemogočili so 2 ročni bombi, 10 topniških izstrelkov 20 mm, 10 topniških izstrelkov 16 mm ter en 75 mm topniški izstrelek. proti Trstu. Ko je privozil do občinske carinarnice v Zavijali, se je zalete! v kamion, ki ga je šofiral 451etni šofer Frausin Sal-vatore iz Ul. Campanelle 139 in ki je last nekega Sartorija Guida iz Benetk. K sreči hitrost kamio. na ni bila preveč velika ter so bile tudi posledice temu primerne. Majhna škoda na obeh vozilih ter zelo lahka poškodba Frau-sina, ozdravljiva v štirih dneh. Delegacija SHPZ na pogrebu dr. Fr. Kidriča Naše primorsko slovensko ljudstvo čuti vsak utrip, ki za-polje v srcu našega narodnega telesa. Kakor se razveseli ob uspehih, ki jih dosega slovensko ljudstvo v svobodni domovini, ko si kljub težavam in obrekovalnim napadom vztrajno pripravlja lepšo bodočnost v socializmu, tako naše ljudstvo na Primorskem občuti žalostne dogodke, ki so po naravi neizbežni. Ni še leto, kar je slovenski narod izgubil svojega največjega pesnika Zupančiča, pred kratkim je legel v grob pisatelj Prežihov, prvak med. slovenskimi pisatelji, in sedaj leži v avli Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani na mrtvaškem odru največji slovenski literarni zgodovinar, predsednik omenjene akademije, dr. France Kidrič. Ni še dolgo tega, kar je naš list prinesel o njem daljši članek za njegovo sedemdesetletnico, ki jo je praznoval 23. marca. Tedaj se še ni vedelo, da mu je odmerjenih le še tako malo dni. Slovenski narod mu bo zlasti ostal dolžan zahvalo, da mu je pokazal pravega Prešerna. Ze dolgo vrsto let je bilo njegovo delo posvečeno v glavnem prešernoslovju. In tu Kidrič še ni utegnil odložiti peresa, temveč mu ga je smrt iztrgala iz rok. Ostalo je še ogromno dela, ki je bilo nedokončano ali še v načrtih. Toda 5 CV GLEDALIŠČU „VERDI‘0 Ameriška novost za Trst — j moški pa cenijo gričke. Dopo-idiličen kotiček, izsek prepro-'! ved uje ,ji, da ,jč šepapost sko- stega meščanskega življenja. Ko se zastor razmakne, vidiš temo, kak pramen, nato v močnejši svetlobi golorokega Toma Wingfielda, ki nekaj odvija, kakor bi obetal sejmarska čuda, za njim ca na desni tesnd družinsko sobico, stisnjeno na obširni oder, kakor da je izrez zana izmed neštetih sobic, nagrmadenih v velikih množinah po ameriških mestih. Trčenje dveh kamionov Včeraj okrog 16.40 je šofer Vladimir Tončič iz Sv. Marije Magdelene Spodnje 150 vozil s kamionom svojega brata Toneta, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji 741, po Ul. Flavia Pridruži se godbena spremljava. ki spominja na kino, Tom se požene v sobico in Prične se prvi od obeh «časov» igre. Mati Amanda, Tom in njegova sestra Laura so zbrani pri obedu, mati se uveljavlja kot skrbna gospodinja, svari in poučuje. Ko se Laura zgane, opazimo, da — šepa. Izvemo, da očeta — ni. Pred več leti ga nekega večera ni bilo več v družinski krog — izginil je v svet. Družinica si pomaga brez njega. Razgovori med Tomom in materjo so včasih zelo burni. Tiha Laura je hodila v šolo. plačevali so zanjo, zdajci pa mati izve — da ni hodila v šolo, da se ji je ta že zgodaj zamerila in si ie zato rajši ogledovala muzeje, zoo. parke in izložbe. Mati rohni in odvihra. Tom objame občutljivo, rahločutno sestrico. V di~ugem «času» smo še zme-| raj v tesni sobici. Družinica nričakuie Jima O' Connorja. Laura ima nailcpše krilo. Mati vzklika ob njej, kako je. lepa. Prinese še dva bela oktvgla in ju vtakne Lauri v nedra, češ da so njene prs; preplohaste, raj neopaznaSama si nadene starinsko krilo za ples in dviga veselost- Od •Zunaj potrkata Tom in Jim. a plašna Laura noče cdpreii, mati ji mora pomagati. Jim se seznani z boječo Ladrtf;' s TOmom in z materjo razpravlja razsodno o razmerah in življenju, ki hodi svojo pot, svojo neizprosno pot. tudi v takih družinicah, skozi vse zadrege in tesnobe in razblinja premnoge sanje. Listi poročajo, da je imel mladi avtor s to igro velike uspehe v Neiv Yorku in kmalu po vojni v Italiji. Iz dela diha mnogo poezije, več kakor si je navadno obetamo iz takih okolij novega sveta, in mnogo življenjske modrosti, ki je tudi novi svet premore svoj sorazmerni delež. Poseben čar širi idiličnost družinskega zatišja. Mnogokrat je le navidezna, kajti pod njo so na delu razoi-ban$ sile, ki krepijo vero v življenje tudi v najtežavnejših položajih. Tatjana Pavlova je pedala zelo temperamentno zaskrbljeno, ljubečo mater, ki bi otrokoma rada olajšala pot , skozi življenje. Privitera je ustvaril v Tomu prikupen lik sina, ki po sili stopa na očetovo mesto in postaja zavestna opora zapuščene družinice. Giustiniani-jeva je prizadevno izoblikovala nebogljeno Lauro. Alberici je dal Jimu izrazito podobo, izvir-nd, iz rahlih prvin dobro stkana igra je zelo ugajala. A. B. če svojega dela ni zaključil — in Kidrič bi ga ne zaključil tudi če bi živel sto let, kajti vedno naprej in naprej bi raziskoval — je lahko umrl vsaj s to zavestjo, da si je vzgojil veliko število učencev, ki bodo njegovo delo nadaljevali. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu bo v imenu primorskega slovenskega ljudstva poslala na pogreb dr. Franceta Kidriča delegacijo, ki bo na njegov grob položila venec. Delegacijo, ki bo danes odpotovala, bo vodil tov. dr. Angel Kukanja. KOLEDAR Qleclati - '&mo- - 'Radio- Gledališče Verdi Četrtek 13. aprila Ida, Zdegoj Sonce vzide ob 5.24, zatone ob 18.48. Dolžina oneva 13.25. Luna vzide ob 4.07, zatone ob 14.55. Jutri petek\l4. aprila Justin, Jelača SPOMINSKI DNEVI 1814 se ie rodil pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Caf Oroslav, jezikoslovec, ki je obvladal domala vse indoevropske jezike — tudi indij;čino in keltščino. Leta 1841 je sprožil v ((Novicah« predlog za ustanovitev sbravnic« po slovenskem podeželju. 1855 se je rodi! slovenski slikar Jurij Šubic. 1945 je sovjetska armada za-. sedla Dunaj. 1945 je bila v Splitu s-.stavljena prva vlada LR Hrvat-ske. TRŽAŠKA BCBZA Zlati šterling 7500-7550 papirnati šterling 1560-1590, dolar 645-650, telegrafski dolar 650-652, švicarski frank 151-152, 100 francoskih frankov 182-185, avstrijski šiling 22-23, zlato 845-850. Iztikajoč za dobro novico Menda nič manj problematičen nego vprašanje brezposelnih je postal v poslednjem času naravnost obupen položaj tržaških upokojencev. In zaradi onih nekaj stotakov, ki jih prejmejo mesečno, res da niso kdo ve kaj na bolj-' šem od tisočev brez vsakega zaslužka, kajti miloščinska pokojnina marsikomu ne zadošča niti za najemnino stanovanja. Vsi dnevniki poudarjajo v poslednjih dneh kričečo krivico, prizadejano dolgoletnim zvestim in delavnim uslužbencem dveh zadnjih vladavin na tem ozemlju, od katerih se je zlasti poslednja nasproti upokojencem izkazala več kot nehvaležna. TJpm-kojenec običajno ni več mlad. Izrabljen in izčrpan v desetletjih naporne službe ne more več nuditi državi rentabilne delovne sile, marveč zahteva samo primerno od-; škodnino za koristi, ki jih je z dolgoletnim delom doprinesel službodajalcu. Kako bi se torej mogli odločujoči v državi s kapitalistično miselnostjo ■ še zavzemati za te vrste ljudi, iz katerih se ne da ničesar več izmozgati. In tako so prepuščeni samim sebi ali pa v breme sorodnikom, slabo oskrbovani in še slabše hranjeni ter v vednih skrbeh, kaj bo z njimi, ko popolnoma obnemore-jo. Kajti, dokler so še Pri močeh, se ta in oni lahko umakne iz pretesnega brloga, kjer prebiva morda s številnimi člani rodbine, s svojo starostjo in betežnostjo vsem v napoto. Lahko stopi na spomladansko sonce, da potoži morebitnemu znancu svoje težave, v srečnejšem primeru pa ujame celo kos dnevnika, v katerem vneto išče uradno vest, ki bi tolmačila veselo novico o zvišanju mesečnih prejemkov nesrečnim upokojencem. Smrt dobrega duhovnika V tržaški bolnici je po dolgi in mučni bole~n: umrl dekan openske dekanije g. Andrej Zink v starosti 79 let. Na mrtvaškem odru je v openski cerkvi. Pokojnik je bil na Opčinah 35 let, to je vso fašistični dobo in obe vojni. S svojo dobrodušnostjo je znal tako delovati, da je bil priljubljen pri vseh poltenih ljudeh obeh narodnosti. Po zadnji vojni je bil vesel napredka svojega naroda in z vese.ljem se je udeleževal naših kulturnih prireditev. To pa ni bilo všeč nekaterim kro- gom in ob Prvi priliki se je moral umakniti in odditi v Trebče, da je dal prostor pridnim hlapcem fujega zapoved-nika. V Trebčah, kjer je če nekaj let upravljal župnijo, je v miru preživel zadnja leta. Njegovo ljudstvo g;i bo ohranilo v dobrem spominu, ker je poleg cerkvenih zvesto izpolnjeval tudi človečanske dolžnosti. Pri njem se je izpolni! izrek «revež se je rodil in revež je umrl«, kajti vsak denar, ki ga je dobil, je takoj razdelil med reveže in bolnike, tako dri bo marsikatera solza hvaležnosti potekla ob njegovi smrti. Bodi mu lahka openska zemlja. - mk Razpored telovadnih vaj za !• maj 1050 DUNAJ, 12. (ATI) je danes izvedelo, se bosta tekme v smuku na Marmoladi ki bo 20. aprila, udeležila tudi svetovna prvakinja, Avstrijka Dagma Rom kakor tudi avstrijski prvak Egon Schoepf. Znano je da je leta 1948 na Marmo. ladi zmagal Schoepf, ki je takrat pustil za seboj tako Vitto-rija Chiarronija, kakor sedanjega svetovnega prvaka Zena Coldja. Med ženskami je takrat zmagala Avstrijka Erika Mah-ringer. PONEDELJEK TOREK Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj 7.30 članice R. Manna 29 7.30 člani članice Sv Vid 8. 9. člani deca Stadion «Prvi maj« Rocol 14 30 deca Padriče 10. deca Sv. Jakob O. Zupančič 15. deca Stadion «Prvi maj« 14.15 deca Sv. Alojz Dij. dom 16. deca • Prosek 15. deca Kolonkovec 16.30 deca Nabrežina 17. deca R. Manna 29 17. deca Sv. Križ 17. deca Sv. Ana 17.30 deca Skedenj 17. deca Sempolaj 17.30 deca Lonjer 18. deca Boršt 19. člani članice Boljunec 19.30 članice Medja vas 20. člani članice Bazovica 19.30 člani Nabrežina 20. članice V. Repen 20. člani članice Boršt Ricmanje 20. članice Opčine 20. člani Opčine 20. članice Padriče Gropada 20.30 člani članice Prosek 20. člani članice Stadion «Prvi maj« 20.45 člani V. Repen 20.30 člani članice Plavje SREDA Ura Kategorija Kraj 7.30 15. 15. 16. 17. 17. 17. 17.30 18. 18. 18. 20. 20. 20.30 20.30 21. člani članice deca deca deca deca deca deca člani članice deca deca deca deca člani članice člani članice člani članice člani članice člani članice Sv. Vid 17 Rocol Opčine Barkovlje Dolina Plavje Domjo «Prvi maj« Stadion R. Manna 29 Boršt Sv. Jakob O. Zupančič Boljunec Salež Plavje Stadion «Prvi maj« Barkovlje Bazovica ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj Ura Kategorija Kraj 7.30 članice R. Manna 29 7.30 člani Sv. Vid 17 7.30 članice R. Manna 29 8. člani Stadion «Prvi maj« 9.30 deca R. Manna 29 8. 10. člani člani Stadion «Prvi maj« Stadion «Prvi maj« Za vse kategorije na Stadionu «Prvi maj« 14.30 deca Padriče 15. deca Barkovlje 15. deca Sv. Alojz Dij. dom 15. deca Stadion #Prvi maj« 16. deca Dolina 15. deca Kolonkovec 17. deca Pla\je 16. deca Prosek 17. deca R. Manna 29 17. deca Domjo 16.30 deca Nabrežina 17. deca Sv. Ana 17. deca Opčine 17. deca Sv.,Križ 17. deca Sempolaj 18. deca Boljunec 17.30 deca Lonjer 17.30 deca Skedenj 18. deca Boršt 19.30 člani Nabrežina 18. deca Sv. Jakob 20. člani članice Plavje 20. članice V, Repen 20. člani članice Boršt 20. članice Opčine 19. člani članice Boljunec 19. deca Sv. Vid 17 20. člani V. Repen 20. člani članice Padriče Gropada 20.30 člani članiče Stadion «Prvi maj« 20.30 člani članice Prosek 20.30 člani članice Barkovlje 21. člani članice Bazovica Nocoj ob 20.45 bo v gledališču Verdi nastopila dramska skupina Tatjane Pavlove z delom Hutton Claytona v treh dejanjih ((Nemirne duše«. PRESKRBA Nova cena mleku. SEPRAL obvešča vse potrošnike v mestu in podeželju, da je določena nova cera za izparelo mleko in sicer po 70 lir za škatlo. Dvig odrezkov. Vsi trgovci na drobno naj dvignejo danes na prehranjevalnem uradu odrezke za mast in belo moko. Isto naj storijo vod-je podeželskih prehranjevalnih uradov Pri SEPRALU. Knjia razslava v Nabrežini Prosvetno društvo »Igo Gruden« opozarja občinstvo na knjižno razstavo, ki je odprta ves ta teden od 20. do 23. ure. Knjige so razstavljene na sedežu prosvetnega društva. Poleg starejših knjižnih izdaj so tudi vse novejše in knjige Prešernove knjižnice. Vabljeni so vsi ljubitelji knjig, da si razstavo ogledajo! Odbor. Ofoičile diHcaridtA MMtavA JLofoeta vfttavicmLM, V galeriji uScorpionen je odprta razstava goriškega slikarja Luigija Spazzapana, ki sedaj zopet razstavlja v Trstu po približno 20 letih. Roditeljski sestanek Roditeljski svet za srednje šole vabi vse starše, ki imajo otroke v slovenskih srednjih šolah na sestanek, ki bo v nedeljo dne 16. aprila ob 9. uri dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Buonarro-ti 31. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 12. aprila 1950 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrio je 6 oseb (1 mrtvorojen), poroke pa so bile 3, Poročili so se: pek Josip Son-cino in gospodinja Onorina Fortuna, narednik ameriške vojske J.udge H. Hooper in gospodinja Erla Valeri, mehanik Umberto Cioccolanti in gospodinja Lina Mužina, Umrli so: 6C-letni Guido Obersnu, 68-letna Marija Fide-lis, por. Belleli. 47-letna Marija Zisich, 80-letni Andrej Zink, 87-letni Angel Giannini, 64-let-mi Avgust Bressan. AMERIŠKI VICEADMIRAL V TRSTU TRST. 12. (AIS) — Ladja Združenih držav «Newport News», ki ima 17.000 ton, poveljniška ladja poveljnika šestega brodovja Združenih držav na Sredozemlju, viceadmirala Johna J. Ballentina, je prispela danes opoldne v Trst po obisku v Benetkah. KINO Rossetti. 16.00: «Pinky, bela zamorka«. J. Crain. Izven programa: ((Nogometna tekma Ita-lija-Avstrija«. Excelsior. 15.30: »Madame Bova-ry», Jennifer Jones, Van Helfin, Fenice. 16.00: «Cari Južnega morja«, Jean Sirr.mons. Filodrammatico. 15.30: ((Rdeči jopiči«, G. Cooper, P. Gocfdard. Alabarda. 16.00: «Hrast velikanov«, Val Helfin. Garibaldi. 15.00: «PUst v Kostariki« Ideale. 15.30: «Komu zvone zvonovi«, G. Cooper, I. Bergman. Impero. 16.00: ((Mojster, glasbo prosim«, film VValt Disneya. Italia, 16.00: «Dvajset let«. Viale. 16.00: «Dve nuni«, Loreta Young, Celeste Holm. Vittorio Veneto. 16.00: «Cudežen studenec«, Garry Cooper. Adua, 15.00: «Vihar nad Benga- lijo«. Armonia. 15.30: »Velika Osvojitev« John VVa.vne in Loraine Day Azzurro. 16.00: ((Zaseda na brzi vlak«. ■Ob morju«. 16.00: «Zemlja se trese«, Lucchino Visconti. Marconi. 15,30: ((Norosti New Yor. ka«, Rita Hayworth. Massimo. 16.00: ((Okrvavljene sablje«, Ellcn Drevv Novo Cine, 15.30: «Roka mrtve«. Radio. 15.30: «Ta žena je moja«, Spencer Tracy in H. Lamarr. Savona. 15.30: «Bele dovrske čeri«, Irene Dimne. Venezia. «Desperados» Claire Trevor. Belvedere. 16.00: ((Zapeljivka«, Marlene Dletrich, Bruce Cabot. Vittoria. 16.00: «Tarzan in beli lovci«, John VVeissmueller in Brenda Joyce. Sv. Vid. 15.30: «Morje trave«. Odeon. 16.00: «Noč in dan«, A. Smith, G. Grant. «ADRIA - EXPRESS> priredi 7. MAJA IZLET u PcAfcif*®0 Vpisovanje do 21. t ® 14. MAJA IZLET ' t* £7««K//W Vpisovanje do 28. t® Vpisuje in daje in/oriMdjj potov, urad ((Adria-Eipd Ul. F. Severo 5, tel. 29-» Tečaj za strojepW Slovensko prosvetno ((Slavko Škamperle« da se prične tečaj za itrojepi Vpisovanje v društvenih »v štorih na stadionu ((Prvi® ob torkih in petkih od “ 21. ure. ■II RADIO H* JOGOSL. CONE TESt> (Oddaja na srednjih val^l 212.4 m ali 1412 W> ČETRTEK 13. 4. 1950 6.30: Jutranja glasba; ročila v ital. in objava SPX„ (I 7.00: Napoved časa - F o h sporeda; slov. in objava Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta; Slovenske narodne pesu11,,;,# mači spremljavi; 12.45: \ upt v ital. in objava sporeda. ^ Napoved časa . poročila v ,. in objava sporeda; 13.15: h j na glasba; 13.45: Našim S it (ital.): 14.00: Lahek spof‘“p. vaja Stojan Stenovic s SVOJ nli pelo; 14.30: Pregled tiska j 14.45: Pregled tiska v sl° 1 pj 17.30: Pestra glasba: jjH litične aktualnosti (ital-K . J Ritmična glasba; 18.00: Lp Marijana Kozine pojč18^-,^ Gjungjenac- in Ladko pri klavirju Marjan V1™-1' 18.20: Beethoven: Vlil. sl““i!ttr v F-cfuru; 18.45: Poročila v ščini; 19.00: 19.15: Poročila v ital. in ;,a sporeda; 19.30: Napoved v« oti” -v poročila v slov. in objav2, reda; 19.45: Rezervirano »Ll livno oddajo Slovensko-k" ske ljudske fronte; 19-55: A# vi rano za volivno oddajo ’ ^ stične stranke STOja; r.o za volivno oddajo Krj”^! socialne skupine; 20.15: Jf ( ni pogovori (slov.); 20.3n. ( morni zbor iz Trsta: \\, dijski obzornik (slov.): jjl Koncert slovenskih solistov. ^ Življenje jugoslovanskih „](? dov (ital.); 22.20: Lahka na glasba; 23.00: Zadnje vN»r ital.: 23.05: Zadnje vesti v ■> 23.10: Jutrišnji spored; , Glasba za lahko noč; 23.1) ključek. LJUBLJANA, ral. postaja AJDOV^J (Oddaja na valih 327-,; 212,4; 202,1 m * ČETRTEK 13. 4 193° jutrj •a ni telovadba; 6.15: Poročila ‘n4 va sporeda; 6.30: Plesna »gol1 7.00: Poročila in radiji,, dar: 7.10: Jutranji koncer,jj3 12.00: iz opernega sveta. Poročila; 12.40: Zabaven , i danski spored; 13.20: Vr 0 pionirje; 13.40: Pojo PEJ,. Dal*1 jugoslovanski pevci; 14.09-, opoldanski spored; 14.30- . ji ska univerza; 14.50: Nek& Skill duhovnih npkmi: l**- - kii duhovnih pesmi; ročila: 15.10: Robert »»“S, bi Koncert za klavir in orkes* jtoii a-molu , Pite GjU11^ JJii h« danes« - Pojeta Zlata nas in Ladko Korošec; govor s pionirji; 18.40: renjski vokalni kvintet. , Poročila; 19.15: Lahka °r|’.| na glasba; 19.30: Ciklus novih violinskih sonat: so| 6; 20.00: Politični komei ntaf j dia Beograda: 20.15t PeSITL . partizanov; 20 30: Petletk", . , crOr“u.J teče... 20.50: Lahek sF°rkU|ti nista Lesjaka; 21.05: predavanje: 21.15: I venskih solistov; 22.00: Fizk Konietr poroči! Zvezne postaje 22.15: Lahek nočni sV°Tei''■ Najnovejša poročila. NOČNA SLUZBAt i Cedro, Trg Oberdan 2, fL” v r.nloort f Tl uluinl in 62-74: Galeno, Ul. tel. 96-252: Picclola. Ul■ ~ fn tel 90-207; Pizzu!-Cignolavt 14.' tel. 75-24: Serravall°. JiLi vama 1. tel. 48-05: Hara^r D« I IVU V 1J«1I| ITI INILUII ’ . imata stalno nočno služb« V 80. letu starosti IV tv OV. 1CIU S—* , I raj v Gospodu zas? i^jč 1 jeni in nepozabni openski čekan moPs'^ in nepozabni " 7}00i Andrej ZinB - Žalostno vest spo^-JlV, žine ZINK-ZINNI. J;rc#'( FF.RLUGA in ostali pi-J la- * Pogreb bo danes ‘Lnal), župne cerkve na OP ■ > Iskrena hvala počastili kojnika. Trst 13 GRADBENIK spomin SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA UEl> A OBNAVLJA STANOVANJA TRGOVINE, SPR^fČ TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NA‘ CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. P rančišK* 2*- Dr. It. i u M t* O /(OliO/mtAVMK izdeluje proteze v jeklu, zlatu in plastiki. - Naj večja garancij11’ ^ Sprejema od 10 do 12 in od l5 ‘ ((tovori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal ^ k : S % # Z ‘K i11 'pr it.«' it ■oSf »J* tit'T i:d bi*', '0 it'1' 3$. KfJ : ji* fi % VOLIVNI GOVORI nasih kandidatov Danes bo po radiu jugoslo-Roske cone Trsta v Kopru p pril tov. Kralj Franček v slovenščini. oVi 14, aprila bo govoril italijanščini tov. Gobbo “ino - Nerino. v soboto 15. aprila pa bo rpril tov. Beltram Julij -Janko. l88'( tr«"! oti! ik Ugled in zaupanje, ki si & pridobil že v času fašiz-*ed ^3ea0vi zdravi predlogi so . n° upoštevani. Ze Prej je j. razne naloge v zadružni-^sedaj pa je nameščenec s5ke nabavno-prodajne za-^®e v Pobegih. Partija je ne-k *no delo tov. Pečariča zna-oceniti in ga je spre-k kot člana v vrste borcev °liše življenje. *azec To m. 't: ALES iz Bertokov-až, star 48 let, je mali K. . V m je bil partizan od leta j™' ^ borbi je zaslužil od-za hrabrost. Po osvo-r°i je vedno zelo aktiven ■e« KP STO-ja. ■ON KAREL iz Vaugane-IPien leta 1922. po poklicu ftričar. Bil je partizan od f ^44, Znan je kot mladin-i.tktivist. Bil je na raznih te-Je sekretar okrajnega bJteja in podpredsednik o- ;,PIN‘ 0a LO v Kopi'u- Zeln jP goljen posebno pri mlatli-t! a zna« fcot dober i« požr- ni., rbllj P3" ■ k jf b «: n hote« aktivist. Jn°^°VlC CELESTIN iz L “anela-Ce«tur, rojen 1923. L \ d,Vži„G malih kmetov. |»m£ Par‘i2a n ° d maja 1944. 3e vstopil prostovoljno tot, »lce le zbežal iz italijan-bil ent k0 VOjsk >>nik lineiu aievnega L O v Van- S u’ sedai pa ie na okrai- ’[p . °'niteju v Kopru. Je član \n ‘17,(1 velik ugled pri ljud- ^ leUi 1922. Ni KARMEL iz Malije. (Ijj. —• ivcc.. jyi bil v itali■ - ‘ v°iski in tudi ne part i-®radi bolehnosti. Pri liti-Uzjva ugled, ker je znal v lušizma ohraniti pravo se ni kompromitiral Se. ZaPoslen v kmetnaprozi tak in je član KP. VALENTIN ji?' petru leta 1920 ‘lf u zidar. Po razpadu %. p t«l interniran v Nem-^ 0 osvoboditvi se je Vrnil V j l« je bil tajnik krajev-* it, ^ Cri Sv. Petru, tajnik S v aJnik Prosvetnega drv-\»ovi vasi. Izvoljen je l,4b elana v okrajni svet roje« je po Jta- ki' Sech fon, a j dela na odseku Un,,lne zadeve v Kopru I »Kandidati inskem okraju ERMINIJ. Hrvat •S( v“Wci - Buje 1919, je iz ■In.. n,e(ke družine. Bil je kamnolomu v Ka- j Kc “ 4har t°41 ,f' P°st“I sim pa-Jt), j 0 n°°svobodilnega g i 'G«, GORIAN ANTON, Italijan, roien 1907, je iz revne kmečke družine. Ze kot mladenič je tov. Goriun sovražil fašizem in ja skupno z drugimi mladinci ilegalno delal za zrušenje fašističnega oblastnega aparata Leta 1943 je med prvimi vstopil v partizane in je tako deloval za širjenje oborožene vstaje v Istri. Skupno z drugimi tovariši je pomagal ustanavljati prve NOO. Leta 1944 so ga izbrali za predsednika okrajnega NOO za Buje, 1945 pa so ga Nemci ujeli in odpeljali v zapore v Trst. Fo osvoboditvi je znova prevzel mesto predsednika okrajnega NOO. V novembru 1945 ga je ljudstvo ha tajnih volitvah, znova izbralo za predsednika okrajnega LO, kar je tudi še danes. Tov. Gorian je član centralnega komiteja KP STO. JELCIC PAVLA, rojena leta 1920. je znana kot mlada dosledna antifašistka in neutrudna aktivistka. Takoj ko je prišla v Istro prva iskra upora je tov. Jelčič začela sodelovati. Leta 1943 so jo izbrali za odbornico pri Sv. Lovrecu v okraju Labinj. Kmalu nato je bila sprejeta kot članica v KP Bila je predsednica AFZ v La-binju in leta 1944 v Bujah. Po osvoboditvi je bila predsednica AFZ v Vodnjanu, od leta 1947 pa je v Bujah, kjer marljivo deluje v organizaciji A-SIZZ. PETRETIC ANTON, Hrvat, rojen 1930 v Kršeti, je iz revne kmečke družine. Rad bi bii šel v šole, pa mu pod fašizmom to ni bilo mogoče. Po osvoboditvi je kot zaveden mladinec odšel z II. Istrsko brigado na gradnjo mladinske proge Brčko■ Banoviči. V letih 1947-1948 je bil nameščenec v krajevnih LO v Materadf in Kršctd. Bil je nato na osemmesečnem administrativnem im petmesečnem finančnem tečaju, katera je dovršil z odličnim uspehom. Sedaj je na poverjeništvu za finance pri okrajnem LO v jah kot referent. O ik" r> ilC«' §5$} $ ' je vstopil v r se je boril za Ba -t' °rožie,n v rokah '0 nV,2an ie orpani2iral avudriji Umagu in “j« "te -n. tl to,, “l Po osvoboditvi i * Ltedi' n* irnrjf ...... dobro dn- ca vse svoje mo- fc,S"*in0Sti ‘'Ožja ljudsti’a v Istrskem O- Medi > But ,e bil tai,,ik Ni«. t>i'eri!'JClanes vrši dolž-nx^a okrožnega n Predsednika r5(i . ^ St> turti '"“ /Ve^- Poleg k '3»'■ PROSTORNISKE ^ 1 gallon — 4,54345 1 bušel (busheD nov — 36,3477 lRr0V Ž 1 ' standard ^ za les) — 4,672 k trov. /.§ ang'-esK V!‘ 1 funt — Ul,- 16 unč (ounce) j » 1 unča - 0,0283 Kg. 2,2046 funtov; ijih> ' 1 karat (pri ^ miligramov: nier%l' ,ka"tar (egbSSi)" ® sti v rabi za b t \ kg; bala brutto — 500 funtov; in® _ 478 funtov, — - li'. ^HITROSTNA jf 1 vozel morski ^ ^ ( tl in n n UTO * jsfti milj« na uro kundo. 20 — Telefonska št. 73-38 SBTRfi« ». Odg. urednik STANISLAV RENKO. -» Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32-Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. eseč"0 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: izvod 4.50, m« Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D- dif ^