rOftunin pracana ▼ goumni, Leto XI., št. 164 Ljubljana, petek 18. julija DRŽAVNO T0Ž1STV9 v UUBUAH Došlo favn. 1930. ^^--- prilog. Cena 2 Din jlipravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Jnseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al- 3 Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. a Hugenbergov ultimat kancelarju Briininp 1 lIIfACI A VIIA 7 A PANFVRHPO emški nacionalci zahtevajo, da centrum izstopi iz pru- | J U UuJLll T IJli £jl\ 1 iiilLl f IV Vrl I/ Izročitev našega odgovora na Briandovo spomenico - Jugoslavija iskreno pozdravlja misel evropske unije in priglasa svoj vstop v njo Odgovori drugih držav Nemški nacionalci zahtevajo, da centrum izstopi iz pruske deželne vlade - Finančni načrt uzakonjen z zasilno naredbo Berlin, 17. julija g. Svet senjorjev državnega zbora ie danes sklenil, pričeti s poletnimi počitnicami v soboto. Ako bo potrebno se bo ostalo gradivo predelalo v nočni seji od sobote na nedeljo. Tretje čitanje proračuna se bo vršilo v soboto, vendar pa je redni potek parlamentarnih del odvisen od stališča nemških naciionalcev, ki imajo v rokah možnost povzročiti razpust državnega zbora. Nemški nacijonalci so danes stavili državnemu kancelarju Briiningu ultimat, poslanci Hug-genberg in tovariši so namreč izročili državnemu kancelarju pismo, ki veli med drugim: »Z ozirom na nevarnosti, ki pretijo državi in narodu, si usojamo z ozirom na našo odgovornost kot opozicija," predložiti vam vprašanje, ali ste pripravljeni pričeti s takojšnjimi pogajanji s podpisanimi poslanci o celokupnem političnem položaju.« To pismo pomeni, da hočejo nemški na cijonalci storiti še en poizkus, da se izpol ni njihova zahteva, namreč da se doseže pri centrumu, da prekine svojo koalicijo s socialnimi demokrati v pruski vladi. Berlin, 17. julija s. Državni predsednik Hindenburg je že uporabil svojo ustavno pravico ter vzakonil finančni načrt z zasilno naredbo po čl. 48 ustave. Te naredbe se tičejo prisilne oddaje uradnikov, dodatkov k dohodnini, zemljiškega davka in državljanskega davka ter dopustitve občinskega davka na pijače. Socialni demokrati so vložili predlog za ukinitev teh zasilnih naredb in poleg tega nezaupnico proti Briiningovemu kabinetu. Berlin, 17. Hilija s. V proračunskem odboru državnega zbora ie bilo danes z glasovi centruma, socialnih demokratov in komunistov v drugem čitanju sprejet predlog socialnih demokratov o znižanju penzij. Obnovitev organizacije Stahlhelm v Porenju Zastopniki „Stahlhelma" so sprejeli vse pogoje pruske vlade za ukinitev prepovedi delovanja organizacije -Sprava med Hindenburgom in dr. Braunom Berlin, 17. julija, s. A A. Po včerajšnjem sestanku med voditelji nacionalistične bojne organizacije »Stahlhelm« in predstavniki pruske vlade so bili po dolgotrajnih razgovorih odstranjen, vsi pomisleki piuske vlade prod preki cu prepovedi delovanja te organizacije na Vestfalsk^m in v pruskem Porenju. Zastopniki »Stahlhelma« so bili zelo popustljivi +er so podpisali izjavo, s katero se obvezuje organizacija, ua ne bo prirejala na tem ozemlju več vojaških vaj in da bo izključila iz svojih vrst vse člane, ki bi poskušali kršiti ta dogovor. Dalje je bilo sklenjeno, da ne bo na tem ozemlju prirejal »Stahlhelm« več vaj članstva z orožjem v zaprtih prostorih ?n da bo zasledoviia organizacija rredvsem kulturne cilje. Po sklenitvi tega dogovora je podjv-sil predsednik pruske vlade, socialist dr. Oto Braun odlok, s katerim se dovoljuje zopet obnovitev delovanja *?tahlhe!rr>d« na Vestfalskem in v pru- skem Porenju. Danes dopoldan je bil pruski ministrski predsednik dr. Braun v avdijenci pri predsedniku ^mdec-burgu. ki je z zadovoljstvom sprejel na znaije poučilo o sporazumu med prusko v!ado in Stahlhelmom ter povabil dr. Brauna r? spravno veeeo. ki se te bo udeiežil tudi državni ki-iicelar dr. Kriining. Obenem je ofici emo sporočil pniski vladi, da bo po prvotno določenem programu obiskal tudi mesta v Vestfaliji in pruskem Porenju, ki so bila s 1. julijem izpraznjena. V zvezi s tem sporazumom pa je objavilo vodstvo porenskih socialističnih strokovnih in obrambnih organizacij izjavo, v kateri izjavlja, da se ne bo udeležilo sprejema in svečanosti pri prihodu predsednika Hindenburga, ker je bil le na njegov pritisk dovoljena zopet obnovitev Stahlhelma, ki zasledujejo vse druge cilje, kakor pa čuvanje in osiguranje nemške republike. Intervencija Anglije in Italije pri egiptski vladi Angleška vlada je opozorila predsednika egiptske vlade, da jamči za varnost življenja in imovine inozemcev — Protest italijanskega poslanika London. 17. julija. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice so vprašali voditelji opozicije ministrskega predsednika Macdonalda o položaju v Egiptu. Macdonald je dejal: »Ko so se "pojavili v Egiptu prvi znaki i:stavne krize, je angleška vlada 4. junija naročila visokemu egiptskemu komisarju, da ir.ora ostata napram dogodkom strogo nevtralen in tako pomiriti nasprotni stranki. Visoki konusar sir Percy Loraine je poročal v tem smislu kralju Fuadu in ministrskemu predsedniku Nahas paši. Tedaj je Loraine ponovno naglasil, da bo varovala angleška vlada v tem vprašanju popolno nevtralnost, Jv^r ga smatra za zgolj egiptsko notranjepolitično zadevo. Drugega stališča ni mogla angleška vlada zavzeti, ako je hotela ostati zvesta deklaraciji leta 1922. Po včerajšnjih dogodkih je prejel Loraine navodilo, naj izjavi Sidkyju paši, da je od- govoren za varnost življenja in imovine inozemcev v Egiptu. Lorainu so tudi naročili, naj opozori Nahasa pašo, da se morajo rešiti egiptske težkoče, ne da bi se pri tem ogra-/aio življenje in interese inozemcev. Zaradi zadnjih dogodkov je angleška vlada odposlala v Aleksandrijo dve vojni ladji. Ti ladji sta oklopnici »Queen Elizabeth« in »Ramil-lies«. Odpluli sla danes iz Skiathota na Grškem v Aleksandrijo, ki je od tega kraja oddaljena 600 milj. Kairo, 17. julija. M. Izgredi v Egiptu so imeli diplomatične posledice. Italijanski poslanik v Kairu je energično protestiral prt egiptski vladi zaradi dogodkov v Aleksan-driji, pri katerih je bilo ranjenih tudi nekaj italijanskih državljanov. Uradno se deman-tira vest, da j'e bil italijanski konzul v Alek-sandriji pri izgredih ranjen. Anglija ne bo uvedla zaščitnih carin Konservativci predlagajo nezaupnico vladi, ker zanemarja vprašanje uvedbe zaščitnih carin — Jedrnat odgovor fin. ministra Snowdena London, 7. julija. AA. V spodnji zbor« niči je predlagal voditelj konservativcev Baildvvin nezaupnico vladi. V predlogu pra« vi, da je spodnja zbornica mnenja, da je možno varovati domači trg proti nelojalni konkurenci edinole z razširjenjem izvoz« nih tržišč in s pomočjo medsebojnih 'trs govskih dogovorov z imperijalnimi preko« morskimi državami. Resolucija izreka na« dalje obžalovnaje, da je vlada opustila za« ščitno politiko, namesto, da bi jo še raz« širila in da je namenoma opustila prouči« tev carin na inozemska živila, ne da bi pri tem skušala doseči od inozemskih držav odgovarjajoče ugodnosti za angleške pro« izvode na inozemskih tržiščih. Baldvvin je dejal, da je bila predložena resolucija, ker se je nudila zdaj zadnja prilika za razpra« vo pred imperijalno konferenco. Nadalje je Baldwin pozval Snovvdena, naj poroča o politiki, ki jo misli voditi vlada. Snovvden je odgovoril, da vlada ne bo uvedla carin na živila in surovine. O tem vprašanju bo razpravljala imperijalna kon« ferenca, ki ji bo vlada izjavila, da ne misli odobriti sklepa, ki bi uvedel v Angliji ca« rine na živila, ali kakršnokoli zaščitno ca« rino. Končno je Snowden dejal, da kon« servativna opozicija ne more navesti no« benega dokaza, da bi zaščitne carine kod« stile angleški industriji. V imenu liberalne stranke je govoril Lloyd George, ki je izjavil, da popolnoma soglaša z vladnim stališčem. Za njim je govoril predsednik Macdo« nald, ki je naglasil, da bo o tem vprašanju lahko razpravljala imperijalna konferenca. Ta razprava se bo gibala v mejah zahtev in potreb domini jonov in Anglije. Pri glasovanju o nezaupnici vladi, ki jo je predlagal Baldvvin, je dobila vlada ve« liko večino. Proti resoluciji je glasovalo 312 poslancev, za pa 241. Indijska konferenca London, 17. julija AA. Tajnik za Indijo Wedgaood Benn je izjavil spodnji zborni« ci, da ne more za sedaj označiti značaja angleškega zastopstva na indijski konfe« renči. Časopisje poroča, da je to vprašanje praktično že rešeno in da bodo na tej kon« ferenci zastopane vse tri stranke spodnje zbornice. »Manchester Guardian« pravi, da bo vsaka stranka imenovala dva člana, dočim bo predsedoval sam ministrski predsednik. London, 17. julija g. Diplomatski poro« čevalec »Daily Telegrapha« doznava od vi« soko stoječe angleške osebe, da pričaku« jejo v Londonu v najkrajšem času uki« nitev Gandijeve akcije za civilno neposluš« nost. Dalje krožijo vesti, da bo angleška vlada v tem primeru povabila Gandija k angleško«indijski konferenci, ki se bo vr« šila meseca oktobra v Londonu. Beograd, 17. julija, M. Naš pariški poslanik dr. Spalajkovič je izročil francoskemu zunanjemu ministru Briandu odgovor jugoslovenske vlade na njegov predlog o osnovanju evropske federativne unije. Iz poučenih krogov je dobil vaš poročevalec o stališču Jugoslavije in o našem odgovoru francoski vladi naslednje zanimive informacije: Naša vlada je pozdravila z največiim zadoščenjem Briandov predlog in je dala temu zadoščenju izraza tudi v svojem odgovoru, v katerem poudarja velik pomen in veliko važnost že samega poizkusa ustvaritve federalne unije evropskih držav. Ne glede na nadaljnji razvoj zadeve pomenja že dejstvo, da se dela v smeri za organizacijo evropskih držav, velik napredek na polju vzajemnega sodelovanja v duhu politi ke, inavgurirane z veliko ustanovo Društva narodov. Briandova spomenica pripravlja duhove za vzajemno sodelovanje in dela za ustvaritev nove atmosfere. Jugoslovenska vlada visoko ceni na mero, naj se rešujejo medsebojni problemi evropskih držav z novimi metodami in sredstvi, povsem različnimi od onih, ki so se uporabljali v preteklosti. Jugoslovenska vlada je tudi prepričana. da se bo po tej poti z zbližan jem narodov dosegla pacifistična Kooperacija. V evropsko federativno unijo naj bi vstopilo 27 držav, ki so se lani v septembru udeležile tozadevnega sestanka v 2enevi. Jugoslovenska vlada pristaja aa sodelovanje z ostalimi članicami bodoče evropske unije. Pri tem naj bi se obrav navali vsi problemi, ki bi skupno inte-resirali države evropske unije. Potrebno je poudariti, da *e tozadevna akcija vodi pod okriljem Društva narodov Zlasti je treba poudariti pomen osnovanja tajništva za proučevanje vsen vprašanj kmetijske prirode, ki intere sirajo unijo. 2e to pomeni velik napredek. Jugoslovenska vlada smatra, da je ustanovitev tega tajništva ena prvih neobhodnih potreb za uspešno delo, razvoj in utrditev evropske federativne unije. Združitev evropskih držav v skupno organizacijo, ki ima namen sodelovanja za skupno .dobro v vprašanjih splošnih interesov, ni naperjeno proti nobeni državi, ki ne vstopa v evropsko federativno unijo. Ta unija se tiče samo Evrope in v njo bi vstopile samo evropske države, kasneje pa bi se mogle pridružiti tudi ostale države, ko bi se unija že ustalila kot močna organizacija in s svojim poslovanjem opravičila svoj obstoj. Kakor že rečeno, evropska federativna unija ne bo nasprotna Društvu narodov, temveč bo njena naloga podpirati njegovo delo. V unijo vstopajo evropske države, da razpravljajo o problemih skupnega pomena za vse države v Evropi. Zato v njo ne stopajo druge države, ker ne morejo biti zainteresirane v vprašanjih, ki se tičejo samo evropskih držav. Naloge te unije bodo naslednje: ureditev in izboljšanje prometa, izenačenje dela evropskih komisij za plovbo, izenačenje voznega prometa evropskih držav, ureditev evropske poštne, brzojavne in telefonske službe, ureditev letalskega prometa, graditev velikih kanalov itd. Vse to so problemi, ki se tičejo izključno evropskih držav in ki predstavljajo skupne velike interese za vse evropske države. Vsi ti problemi pa predstavljajo minimum in nimajo nobenega pomena za države izven Evrope, ki so članice Društva narodov. Razen tega ne spadajo in ne morejo spadati ti problemi v področje in organizacijo Društva narodov, ki se po svoji konstitu-ciji in svojih namenih bavi z vprašanji, ki interesirajo vse članice Društva narodov. Naša vlada smatra, da more Društvo narodov podpirati ali nadzirati delavnost regijonalnih organizacij, ne mote pa si kot tako podrediti regijonalne aktivnosti. Vse to opravičuje ustvaritev evropske federativne unije in vse to služi kot razlog, da sprejema jugoslovenska vlada Briandov predlog z resničnim navdušenjem, s čimer prijavlja vstop v bodočo evropsko federativno unijo. Sofija, 17. julija AA. Odgovor bdlgar« ske vlade na Briandov memorandum ima dva dela. V prvem bolgarska vlada izjav« Ija, da načelno sprejema Briandovo misel ter izraža željo po sodelovanju med evrop« skimi državami. V drugem delu podaja bolgarska vlada konkretno izjavo o po« sebnem stališču bolgarske vlade do posa« meznih vprašanj, ki v mnogem sličijo ita« lijanskim in madžarskim zahtevam. Pristanek baltiških držav Pariz, 17. julija AA. V svojem odgovoru na Briandov memorandum izjavlja finska vlada, da z živo simpatijo sprejema splošno idejo memoranda in pozdravlja inicijativo Fiancije kot znak, ki kaže, da v Evropi začenja zoreti misel po kar najtesnejši organizaciji in sodelovanju med evropskimi narodi. Dalje finska vlada izjavlja, da evropska federacija ne bi smela oslabiti Društva narodov, temveč bi morala z njim sodelovati. Na koncu finska vlada predlaga ustanovitev M.ketne komisije, ki naj podrobno prouči memorandum in odgovore raznih vlad nanj. Pariz, 17. julija. AA. Odgovor, ki ga ie letons-ka vlada poslala na Briandov memorandum, izraža mišljenje, da ne bi smel biti niti en narod izključen iz evropske federacije in da ta federacija ne bi smela oslabiti ugleda Društva naiodov. Letonska vlada misli, da bi bilo treba sklicati evropsko konferenco kot edini organ evropske zajednice. Zanimiv predlog v angleškem parlamentu Pariz, 17. julija AA. Preliminarni odgo* vor angleške vlade na Briandovo sporne« nico sprejema Briandovo inicijativo z naj« večjo simpatijo in obljublja francoski vla« di sodelovanje Anglije. Angleška vlada se iskreno nadeja, da bo francoska inicijativa poglobila medsebojno zaupanje med naro« di in zmanjšala ovire mednarodne trgovi« ne ter omogočila gospodarsko kooperaci« jo. Suverenost vsake države je pač treba za' varovati, obenem pa je treba tudi spoštovati zveze, ki obstojajo med posameznimi skupinami držav. Ako stremi namen fran« coske vlade za tem, da postavi gospodar« ska vprašanja v ospredje, jih bo angleška vlada vsestransko podpirala. Ni pa izklju« ceno, da bo globlja proučitev teh vprašanj dokazala potrebo in nujnost novih in ne« odvisnih mednarodnih ustanov. Angleška vlada nadalje pravi, da je tež« ko zamisliti si delovanje nove evropske organizacije, ne da bi ustvarila konfuzijo, rivaliteto in morda celo zmanjšala avtorii teto in vplivnost ustanov Društva naros dov. Nadalje opozarja odgovor angleške vlade na nevarnost da bi ekskluzivna or* ganizacija evropske unije mogla izzvati Prihod emisarja kralja Ferdinanda v Sofijo Sofija. 17. julija, h. Z letalom je danes prispel semkaj bivši nemški generalni konzul v Sofiji, nemški fabrikant Rosely, ki sta ga takoj sprejela ministrski predsednik Ljajpčev in zunanji minister Burov. Oba ministra sta Roselyja že pričakovala. Govori se, da gre za povratek bivšega bolgarskega carja Ferdinanda na Bolgarsko. Rosely je bil sprejet v avdijenci tudi od carja Borisa Novi nemiri v Indiji Bombay, 17. julija d. Nemiri med doma« čini v severovzhodnih provincah so se v zadnjih dneh zelo razširili. Posebno aktiv« na so plemena v okraju Mlakank, kjer so angleška letala metala na nekatere vasi bombe. V pokrajini Varciristan je zadel oddelek indijskih čet na gručo domači« nov, ki jih je po daljšem boju s težkimi izgubami pognal v beg. Nekatera domača plemena v severozapadnih pokrajinah so zaradi velikih izgub pripravljena za mi« rovna pogajanja. Pogajanja med lordi in vlado London, 17. julija AA. Merodajni krogi razpravljajo o kompromisu, ki naj odstra« ni spor med spodnjo in lordsko zbornico v vprašanju premogovnega zakonskega na« črta. Včeraj je izvršilni odbor razpravljal o vladnih predlogih glede delovnega časa v rudnikih. Odbor je te predloge sprejel pod pogojem, da bo vsako spremembo de« lovnega časa odobrila rudarska zveza. Kelloggovo oogodbo podpisalo 61 drža London. 17. julija d. Na današnji seji snodnje zbornice je zunanji minister Hen« derson izjavil, d« so vse države, ki so bile povabljene od Zedinjenih držav, na i pri« stopijo k Kelloggovi protivojni pogodbi, to storile razen Argentine. Brazilije, Kolum« bije, Ekvadorja, San Salvadorja In Uru« guava. Pogodbo je podpisalo doslej 61 dr« IV. Zaključeno zasedanje poljskega senata Varšava. 17. Julija, s. Državni predsednik Mosczlekl je rtanee podpisal dekret, s katerim se zaključuje izredno zasedanje aenaita. tekmovanje in celo sovražnosti ▼ medna« rodnem svetu. Zato predlaga, naj se prouči ali je mo« goče doseči Briandov cilj v okviru Dru« štva narodov. Angleška vlada je prepri« čana, da bi kazalo ustanoviti evropski od* bor Sveta in skupščine Društva narodov in druge tehnične organizacije Društva naro* dov, s čimer bi bilo ustvarjeno ustrojstvo, ki bi podpiralo evropsko sodelovanje v najtesnejši obliki, ne da bi bile ustvarjene težave, ki bi iz nove neodvisne evropske ustanove nastale za Društvo narodov. Naposled predlaga odgovor angleške vla« de, naj bi bila spomenica Brianda postav« Ijena na dnevni red razprave predstoječe skupščine Društva narodov. Revizionistični pridržek Madžarske Budimpešta, 17. julija. A A. Odgovor madžarske vlade na memorandum gosp. Brianda naglasa, da Madžarska občuduje in pozdravlja glavne principe tega memoranda, toda da smatra za potrebno, da istočasno izrazi še neke ideje, ki se morajo neobhodno vzeti v pretres, če se hoče dejansko doseči zadani smoter. Po mišljenju madžarske vlade je absolutno potrebno, da pride do popolne soglasnosti v vprašanju suverenosti in resnične enakosti držav; pri ustvaritvi evropske unije se morajo izenačiti neenakosti, ki predstavljajo za neke države oviro svobodnega udejstvovanja njihove suverenosti. Razni sporazumi, ustvarjeni danes med nekaterimi državami, niso v duhu principov pacifistične organizacije Evrope. Ti sporazumi v novi Evropi ne bi smeli ostati, ker spravljajo v nevarnost sodelovanje narodov. Dasi se madžarska vlada zaveda, da se nameravana federacija ne bo bavila z revizijo mirovnih pogodb, se vendar tudi ne bi smela baviti z načrtom, ki bi izključeval možnost revizije ter bodoče spremembe sedanjega stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami. Madžarska vlada si ne more kaj, da ne bi postavila vprašanja narodnih manjšin, ki so v večjih ali manjših delih ostale v evropskih državah. Potreba je, da se ponovno obrne pažnja na ta evropski problem, ki pomeni. če ne bo povoljno rešen, zapreko za pomiritev duhov na evropskem kontinentu in zapreko za uspeh projektiranega dela. Naposled izraža madžarska vlada željo, da se evropska unija razširi tudi na Turčijo, s katero je Madžarska v tradicionalnih prijateljskih odnosih, in izraža nato svoje mnenje, naj bi se najprej organizirala kooperacija na gospodarskem polju, ki bi ustvarila tudi povoljen teren za rešitev največjih političnih problemov. Zeppelin nad Islandijo Reykjavik, 17. julija s. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je danes ob 11. dopoldne prispet semkaj ter 1 uro plul ob najlepšem vremenu nad mestom in okolico. Potres v Guatemali Newyork, 17. julija s. Močni potresni sunki, ki trajajo še dalje, so v Jalpatagui v Guatemali napravili veliko škodo. Na posestvu La Morena je bilo ubitih 13 de« lavcev. V Jalpatagui in v okoliških krajih je bilo uničenih 97 hiš, 65 drugih poslopij pa je hudo poškodovanih. Kingsford Smith jedva ušel smrti Newyork, 17. julija s. Prekooceanski le« talec Kingsford Slmith je, kakor javljajo iz San Francisca, le s težavo utekel smrti. V višini 1100 m je nenadoma odpovedal magnet motorja in letalo je pričelo pa« dati. Spretno je Smith prišel na zemljo, vendar pa se je letalo popolnoma razbilo. Mednarodni krožni polet Berlin, 17. julija, s. K mednarodnemu krožnemu poletu je prispelo semkaj 30 letal. Na letališču Staakem vihrajo zastave vseh držav, ki se udeležujejo krožnega poleta. Vreme je bilo danes neugodno. Dopoldne je močno deževalo, šele popoldne se je nebo nekoliko razjasnilo. Ruski general umri od lakote Pariz, 17. julija. AA. Danes je umrl na ulici general Brumaire, bivši adjutant velikega kneza Nikolaja. Umrl je od lakote. Amy Johnsonova se vrača Colombo, 17. julija. Miss Amy Johnson, ki se vrača s parnikom »Nalderac v Anglijo, je izjavila^ da se bo še vrnila v Avstralijo, kjer Je doživela sprejem, ki ga ni bila doslej deležna nobena žena. S seboj je vzela iz Avstralije par rokavic za boksanje. V Colombu r-a otoku Ceylon so slavno letalko sprejeli zelo prisrčno. Pri sprejemu je bil tudi mastni svet. To čast ni doživela v Colombu še nobena ženska. Kongres železničarjev Poznanju Poznanj, 17. julija. Danes je bila otvorjena konferenca državnih organizacij evropskih železničarjev, ki se je udeležujejo delegati železnicarskih organizacij iz Češkoslovaške, Rumunije, Jugoslavije in Poljske. Sokolskf tekmovalci Pomen naših uspehov v Luxembourgu Podrobnosti o tekmah in tekmovalcih — Naša tekmovalna vrsta se vrača z Malejevim truplom Po predpish mednarodne telovadne zveze se vrše vsaka štiri leta javne telovadne tekme v prostih vajah, orodni in prosti telovadbi ali lahki atletiki; tekme zahtevajo od tekmovalcev v prvi vrsti vsestransko enakomerno navežbanost, na drugi strani pa tudi izredno voljo, vztrajnost in od važnost. Mednarodna tekma ni sklicana in prirejena kar tako na hitro, temveč prejmejo vse v Mednarodni telovadni uniji včlanjene organizacije tekmovalno snov mnogo prej, da se lahko temeljito pripravijo. Omembe vredno je tudi, da se predmetne telovadne tekme zelo razlikujejo od onih na olimpi-jadah in to tako po vsebini in obliki kakor tudi po težkoči. Kakor omenjeno, obsega mednarodna telovadna tekma, ki jo prireja MTU, proste vaje, lahko atletiko in orodno telovadbo in se v tem mnogo bolj približuje sokolski Tyrševi telovadni sestavi kakor pa olini' pijska tekma, ki obsega le orodno telovadbo in pa proste vaje — lahko atletiko pa razdrobi med športne tekme. Naziranja so torej v mednarodnem svetu ne samo glede telovadbe, temveč tudi glede tekem precej različna. Jugoslavija se je udeležiia po s-ojih so-kolskih borcih dosedaj po vojni dveh olimpijad (1924 v Parizu in 1923. v Amsterdamu) ter vseh mednarodnih telovadnih tekem (1922. v Ljubljani, 1926. v Lyo-nu, 1930 v Luxemburgu). Zanimivo je dejstvo. da je včlanjenih v MTU nad 20 raznorodnih telovadnih zvez in vendar so tekme ls pičlo obiskane. Število vist — rtpiezen-anc skoraj nikoli ne preseže pol tu< ata. Nad dve tretjini čiarov se takam enostavno r>e udeležujeta, ker tekmovalnim pogojem njihovi telovadci niso dorasli Sokolstvo pa je stalno dostavljalo m tekme od 1. 1907. dalje po dvoje vrst, veško' slovaško in jugoslovensko, ter dosegalo po večini, zlasti pa po vojni sama prva mesia. Izmed Romanov so bili Italijani pred vojno stalni gosti na tekmah ter so se v»dno razmeroma dobro odrezali zlasti na c-odju, ki se je zdelo njihova nezavzetna domena Toda že po vojni so odnehali ter se do da> nes niso pojavili na tekmah MTU, čiie čla ni so še vedno. Pač pa so dosegli na olim-pijadi v Parizu 1. 1924. prvo mesto, ko ni bila predpisana tudi prosta telovadba. V Italiji še pač pojmujejo ravnotako kakor v Švici, kot telovabo proste vaje in vaje na orodju. Švicarjev zato na mednarodnem poprišču pri tekmah iz vse telovadne snovi še ni bilo, v orodni telovadbi pa so dosegli prvenstvo na olimpijadi 1. 1928. Vztrajni so Francozi, Belgijci in Luxemburžani, ki vedno sodelujejo. In naši borci? Iz vrst našega Sokolstva je dozorela tekom let utrjena in po tradicijah okrepljena sokolska vrsta mednarodnih tekmovalcev, ki se leto za letom izboljšuje in prinaša s tem tudi sveže zanimanje za veiike mednarodne prireditve med ostalo članstvo Sokolstva, saj nastane ob vsaki tekmi ogromno zanimanje za izid. Še Ljubljana, ki se tako težko razgiba, pokaže v teh dneh nenavaden interes. Niz mednarodnih tekem od 1. 1907. dalje je dolg. Dolga pa je tudi vrsta bratov, ki so nastopali v mednarodni tekmi. Stari borci dr. Murnik, Smertnik, Kukec, Thaler, Fux, Vidmar, Rabič itd. bi vedeli mnego povedati, kako je pričela pot tam v slo vanski Pragi in vodila preko početnih, le manjših uspehov vedno višje, vedno bližje k prvenstvu. Leta 1922. in 1926. je pridobil ponosni naslov prvaka br. Šumi Peter, senjor luxemburške vrste. Primožič pa je sedaj postal njegov vreden naslednik. Ako prištejemo k nizu zmag tudi Štukljevo zmago nad vsemi prvaki 1. 1924. na olimpijadi v Parizu, smo samo malo označili odlične kvalitete naših borcev. Luxemburška vrsta SKJ je imela kot vodnika saveznega načelnika br. dr. Mur-nika, njeni člani pa so bili bratje: Šumi Peter, in Boris Grcgorka iz Ljubljanskega Sokola, Leon Štukelj in Jože Primožič iz Maribora, Tone Malej iz Sokola I. na Taboru ter Rafko Ban s Sušaka. Kot namestni ki so odšli v Luxemburg bratje Stane Žilic, Gabe Zupančič in Edo Antosievič iz Ljubljanskega Sokola. Najstarejši tekmovalec je prav ža prav savezni načelnik brat dr. Murnik. Pod njegovim vodstvom in ob njegovem sodelovanju se je 1. 1907. v Pragi pričelo. Izvrsten kot telovadec in tekmovalec, je vedel vedno naš »ata« dobro pripraviti svojo so-kolsko vrsto za vsako tekmo. Senjor med aktivnimi tekmovalci je br. Peter Šumi s 35 leti starosti. Njegova višina je 166 cm, teža 68 kg. Sodeloval ie dosedaj na vseh treh tekmah MTU in odnesel prvenstvo v Ljubljani 1922. in v Lyonu 1926. Brata Petra poznamo vsi kot izvrstnega telovadca in nepopustljivega borca pri tekmi. Najmlajši mu tovariš je bil tragično preminuli brat Tone Malej, ki je štel komaj 22 pomladi ter je tehtal pri velikosti 168 cm le 59 kg. Razvojna pot je bila pri njem izrazito usmerjena navzgor, odlikoval se Je po krasnem izvajanju svojih orodnih sestavin. Sedaj pride na vrsto brat Boris Gregor-ka, tehnični uradnik drž. železnice iz Ljubljane, ki je najvišji v luksemburški vrsti, saj meri 182 cm in tehta 75 kg. Sodeloval je že 1. 1928. v Amsterdamu. Njegovo delo v društvu velja rednim dolžnostim in še vaditelistvu, kjer je neumorno delaven. Kot tekmovalec je zlasti dober na drogu, njegova špeciialiteta pa so, kakor svoječasno pri br. Fuxu, zlasti kolebne vaje. Brat Jože Primožič, ki je danes prvak v telovadbi na svetu, je star sedaj 30 let in je od 1. 1924. »stalni« član jugoslovenske sokolske vrste za mednarodne tekme. Višina njegova je 174 cm, teža 68 kg. Vežbal je pri Sokolu II in potem na Taboru, sedaj pa je uslužben kot risar v Mariboru ter je vaditelj tamkajšnjega sokolskega društva. »Tošo« je s pridnim in vztrajnim vežbanjem korakal od uspeha do uspeha ter dosegel oni cilj, ki so mu ga sobratje večkrat prorokovali. Najkrepkejši borec je brat Rafo Ban, sin Sušaka, savezni vaditelj, ki je sedaj prvič stopil na mednarodna tekmovalna tla. Visok je kakor br. Primožič 174 cm, tehta pa 75 kilogramov. Njegovo vežbanje kaže moč in silo, vendar podaja svoje vaje mirno in srčno, s čemer pridobe na lepoti. Šesti v vrsti je br. Leon Štukelj, član mariborskega Sokola, olimpijski prvak iz 1 1924. ki je zlasti »doma« na orodju, kjer izvaja svoje vaje tako lahkotno in lepo. usmerjeno, da zadivi vsakega, Najtežjo vajo izvede tako, kakor bi se samo igral. Visok je 161 cm, tehta 51 kg, kar mu omogoča tako izredno precizno in uravnoteženo izvajanje orodnih vaj. Med namestniki je bil že na mednarodni tekmi (v Parizu 1. 1924.) br. Stane Žilic, star 33 let, ki je znan eleganten telovadec, dalje pa br. Antosievič, ki je bil v Amsterdamu. Kot novinec v mednarodni vrsti je bil br. Gabe Zupančič, visok 174 cm, težak 74 kg, ki kaže v telovadbi prav lepe uspehe in je pričakovati, da bo ob intenzivnem delu napredoval, ker je žilav in vztrajen borec. Končana je mednarodna tekma — čaka nas II. slovanski vsesokolski zlet in tamkaj ponovna tekma za slovansko prvenstvo v 1. 1932. In takrat bodo naši »dečki« zopet stopili na plan in tekmovali! Osmrtnica SKJ za bratom Tonetom Malejem Savez SKJ je dal na finem zapognje-nem kartonu natisniti osmrtnico za pokojnim br. Malejem ter jo je včeraj razposlal vsem sokolskim društvom in žu-pam Jugoslavije,, enako sokolskim organizacijam na Češkoslovaškem, Poljskem, med Lužiškimi Srbi in zagranič-nimi Rusi, nadalje francoskim, luksem-burškim in belgijskem gimnastom, skratka: vsem telovadnim organizacijam, včlanjenim v Mednarodni telovadni uniji. Levo stran osmrtnice krasi velika Malejeva slika (po istem posnetku kakor v »Jutru«), obdana s tankim črnim robom, na desni strani pa je v enakem črnem okviru naslednje besedilo: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije javlja svemu svojem članstvu i veli-koj slovenskoj soklskoj porodici, da je na medjunarodnom takmičenju u Lu-xembourgu naš dragi brat ANTON MALEJ, član Sokolskog društva Ljubljana I — Tabor, vršeči uzvišenu sokolsku dužnost, smrtno ponesrečen, dne 15. o. m. u 7 časova izdahnuo svoju plemenitu sokolsku dušu. Zemni ostanci našeg mladog ali od-ličnog borca prevesti če se u domovi-nu. Neka ljubljena mati primi u krilo svog ljubljenog sina! Slava bratu Maleju! Slava njegovom spomenu! Beograd, 15. jula 1930. Naši tekmovalci na povratku Člani naše tekmovalne vrste se bržčas danes z monakovskim brzovlakom vrnejo iz Luxembourga v Ljubljano. Prav nič ni gotovo, ali pridejo zjutraj ali zvečer in tudi ne, ali se bo vrnila celotna vrsta in ali imajo s seboj krsto s pokojnim tovarišem Malejem. Sokol na Jesenicah je namreč včeraj popoldne prejel od tekmovalne vrste iz Luxem-bourga naslednjo, precej nejasno brzojavko: »Pridemo v petek zjutraj prosimo razgovor Malej.« Jeseniški Sokol je takoj sporočil to brzojavko Sokolu I. s pristavkom: »Domnevno treba urediti transport krste; prosimo, pošljite še danes pooblaščenca. Sokol Jesenice.« Po prejemu te brzojavke so se v savezni pisarni v Narodnem domu sestali I. podstarosta SKJ br. GangI, sta ros Sokola III. ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda br. Danilo Šapla, načelnik ljubljanske župe br. Lojze Vrhovec ln zastopnik Sokola I. br. Vrečar. Sklenjeno je bilo, da se z večernim brzovlakom odpelje na Jesenice br. Vrhovec, ki bo danes zjutraj, ako tekmovalna vrsta ne bi prispela z jutranjim brzovlakom, skušal z njo dobiti telefonsko zvezo od Monakova doli, da poizve, če je na poti tudi vagon z Maleje-vo krsto. Obenem bo br. Vrhovec vzdrževal zvezo s pogrebnim odsekom Sokola I. in ga sproti obveščal v svrho nadaljnjih ukrepov. Na seji se je nadalje razpravljalo o sporedu pogrebnih svečanosti. Spored bo objavljen, čim bo znano, kdaj prispe krsta v Ljubljano. V glavnem je bilo sklenjeno, da bo krsta en dan postavljena na katafalk v vestibulu Sokolskega doma na Taboru. Častno stražo bodo tvorili člani I. telovadne vrste Sokola L, ki bodo tudi v žalnem sprevodu nosili krsto do kolodvora. Ta bo stavljena v plombirani vagon posebnega vlaka, ki bo vozil Sokolstvo k pogrebu v Bohinj. V primeru, da posebni vlak ne bi bil dovoljen, pa bo vagon priklopljen k rednemu potniškemu vlaku, ki se ga bo seveda poslužilo tudi Sokolstvo Savez, odnosno uredništvo »Sokolske glasnika« kakor tudi Sokol I. so včeraj prejeli celo vrsto sožalnih brzojavk od strani sokolskih žup in društev sirom Jugoslavije. Objave sokolskih društev Odbor Ljubljanskega Sokola objavlja Bratje! Sestre! Iz Luxembourg« je doila pretresljiva vest, da se je na mednarodni telovadni tekmi ponesrečil in v tamkajšnji bolnici preminul na posledicah naš nepo* zabni brat Tone Malej. Dan in ura naj ne odločujeta! Vsakdo, ki ima svečani kroj, naj smatra za svojo sveto dolžnost, da spremi brata, ki ga je dohitela neizprosna smrt pri sokolskem delu, na poslednji poti. Članstvo se bo zbiralo pred Narodnim do. mom, in sicer pol ure pred žalnim sprevo« dom, ki bo objavljen v listih. Zbirališče članic na Taboru Kdor količkaj utegne, naj prisostvuje tudi žalnemu sprevodu v Bohinjski Bistrici. •Vadlteljski zbor Sokola I. objavlja vse= mu članstvu, da ie v znak žalovanja za umrlim br. Malejem začasno prekinil te« I ovadb o v vseh oddelkih. Telovadba se bo zopet pričela prvo telovadno uro po pogrebu. Sprejem čeških tekmovalcev v Pragi Praga, 17. julija, h. S pariškim brzovlakom ob 18.30 je prispela semkaj češkoslovaška sokolska vrsta, ki je v Luxembourgu dosegla prvo mesto. Na kolodvoru so ji Sokoli in prebivalstvo priredili zelo prisrčen sprejem. Plebiscitna seja avstrijskega parlamenta Dunaj, 17. julija. Za včerajšnjo slavnostno sejo avstrijskega parlamenta v počastitev Koroške so bile izvršene posebne priprave. Predsedniška tribuna je bila bogato okrašena z zelenjem in za predsedniško mizo je bil postavljen avstrijski zvezni prapor, na katerem je bil koroški deželni grb. Na obeh straneh dvorane so bili stebri oviti s koroškimi deželnimi zastavami, na njih pa napisi s kraji plebiscitnega ozemlja iz leta 1920 in krajev ki so jih zasedli meseca junija leta 1919. Jugosloveni. Seja se je pričela ob pol 8. zvečer. V predsedniški loži je bil koroški deželni glavar dr. Lemisch z drugimi zastopniki koroškega deželnega zbora, v diplomatski loži pa sta bila zastopnika nemškega poslaništva. Po otvoritvenem govoru predsednika dr. Gurtlerja je govoril koroški krščanski so-cijalec Paulitsch o kreditu 3 milijonov, šilingov za povzdigo plebiscitnega ozemlja na Koroškem. Poudarjal je, da je bilo po plebiscitu v Celovcu jasno izrečeno, da se po odločitvi ne sme poznati nobeno maščevanje in da naj bo vse pozabljeno. Kdor pa hoče živeti na Koroškem, mora pripadati s srcem in dušo avstrijski državi, katere geografski ustroj je bil po plebiscitu obvarovan pred neznosnim razkosanjem. Za nas je bil in večno ostane 10. oktober dan narodnega slavja, ki nas spominja naših borb za ohranitev nedeljene Koroške. Za poslancem Paulitschem je govoril zvezni kancelar dr. Schober, ki je uvodoma sporočil topel pozdrav zveznega predsednika zbornici in Koroški, katere prebivalci sc pred desetimi leti z glasovnicami v rokah izjavili, da hočejo za vedno ostati v mejah nedeljive Koroške v okviru avstrijske republike. Koroško ljudstvo ima zato vso pravico, da dostojno proslavi ta praznik na način, ki ne more žaliti sosednega naroda. Razvoj Avstrije v zadnjih desetih letih je opravičil zaupanje onih Korošcev, ki so ostali v tistih težkih časih zvesti svoji državi ter roko v roki, tako Nemci kakor Slovenci, prelivali svojo kri za nedeljivo domovino. Žrtve, ki so bile darovane, niso padle zastonj, kar je dokazal potek plebiscita 10. oktobra, ko se je večina Nem cev in Slovencev v glasovalnem ozemlju izjavila za pripadnost k mali in obubožani Avstriji. Zaradi tega je sveta dolžnost države, da se spomni sedaj, ko si je opomogla na-vseh poljih, teh vernih sinov ter jim kot malo priznanje za njihovo zvestobo razdeli v podporo 3 milijone šilingov. Govor zveznega kancelarja je bil spremljan z živahnimi pritrjevalnimi medklici, nakar je bil zakon o trimilijonski podpori po govorih zastopnikov socialistov in ve-lenemcev ter kmečke zveze soglasno sprejet. Kralj Karol odpotoval v Sinajo Bukarešta, 17. julija AA. Snoči je ru* munski kralj Karol II. v spremstvu princa Nikolaja odpotoval v Sinajo, kjer se ude* leži svečane otvoritve velike električne centrale, ki so jo zgradili blizu vasi Dom* neštije. To otvoritev poseti tudi nekaj mi* nistrov. Grčija odpovedala trgovinsko pogodbo z Bolgarijo Atene, 17. julija AA. Grško ministrstvo zunanjih zadev sporoča, da je grški posla* nik v Sofiji odpovedal trgovinsko pogod* bo, sklenjeno med Grčijo in Bolgarijo. Grški minister zunanjih zadev Mihalako« pulos je pri tej priliki izjavil, da je bila Grčija prisiljena storiti to zaradi nepomir« Ijivosti Bolgarije v vprašanju trgovskega sodelovanja, zlasti po povišanju carinskih tarif. Potniški vlak zavozil v tovornega Bukarešta, 17. julija, č. Med Maramure-som in Borso se je pripetila snoči železniška katastrofa. Potniški vlak je zavozil v tovornega. Strojevodji sta sicer zavirali, vendar zaman. Pri trčenju je bil en potnik ubit, 30 pa težko ranjenih. Gornja zbornica se brani žena London, 17. julija, s. Gornja zbornica je včeraj po daljši debati s 53:49 glasovom odklonila predlog lorda Astorja, da bi smele biti ženske članice gornje zbornice. Zrakoplovni promet preko Pacifika London, 17. julija, s Kakor javlja »Mor-gen Post« namerava Japonska ustanoviti »ZeppeHnovo družbo«, ki bo vršila službo med Tokiom in St. Franciscom. Kasneje se bo uvedla služba med Japonsko in Evropo. Istrski Hrvati obsojeni v Rimu Dr. Vratovičin njegovi tovariši so bili obsojeni na večletno ječo - Trije obtoženci so bili oproščeni Beograd, 17. julija, M. Iz Pariza poročajo, da je izredni tribunal za zaščito države v Rimu izrekel razsodbo proM hrvatskim in slovenskim inteligentom, ki so jih italijanske oblasti obtožile vohunstva v prid neke sosedne države in propagande za članstvo v društvih, ki so bila razpuščena od fašističnih oblasti. Obsojeni so bili dr. Vratovič na 5 let ječe,»novinar Anton Iveša na 5 let ječe, dijak Bradamante na 13 let ječe Kukanj na 4 leta ječe, Lazarič in Žrnak pa vsak na 3 leta ječe. Ostali so bili oproščeni. Sodišče ni vzdržalo tožbe zaradi vo-vohunstva. temveč jih je obsodilo samo zato. ker so bili še nadalje člani prepovedanih društev Italijanska cenzura ni dovolila objave razsodbe v listih, da bi ne povzročila razburjenja, ker je prebivalstvo v Italiji že itak dovolj nezadovoljno z gospodarsko krizo, ki je v Italiji izredno težka. Jforadjordje" na potu v ladjedelnico Včeraj so poškodovani parnik dvignili in ga odpeljali na popravilo v Kraljevico Beograd, 17. julija, p. Danes, enajsti dan po katastrofi v Pašmanskem prelivu je bil parnik »Karadjordie« izvle-čen s plitvine na površino morja. Okoli trupa so mu okovali širok obroč ter take zamašili veliko odprtino na levi strani. Glavna dela so bila dovršena že včeraj. S plitvine so ga potegnili s pomočjo velikih elevatorjev na remor-kerjih. Ob pol 9. dopoldne sta ga dva remorkerja naše vojne mornarice odpeljala v Kraljevico, kjer ga bodo de-finitivno popravili, dočim so stroje poslali v Split. _ Split, 17. julija, p. Italijanske oblasti še niso izročile nobenega poročila o svoji preiskavi glede vzroka katastrofe »Karadjordja«, ki jo je povzročil parnik »Morosini«. Zanimivo je, da družba »san Marco« ne taji samo krivde svojega parnika, temveč celo trdi, da je naša posadka zakrivila katastrofo. nejše slike, pripada nedvomno ena največjih zaslug službujočemu strojniškemu osobju. Viteško junaštvo Častnikov in strojnega osobja na »Karadjordju« naj ostane svetel primer vsem bodočim mornarskim generacijam in vsi naši bodoči strojniki naj sledijo njihovemu vzgledu discipline, altruizma in junaštva. Kralj v Bosni Sarajevo, 17. julija AA. Včeraj ob 2.30 je prispel Nj. Vel. kralj v Han Pjesak. V imenu prebivalstva drinske banovine ga je pozdravil ban Velja Popovič. Kralj se je vsestransko zanimal za socialne, gospodar« ske in kulturne razmere v drinski bano» vini. Tihi junaki Po katastrofi »Karadjordja« so naše in druge evropske novine na dostojen način zasluženo pohvalile prisebnost častnika Žuljeviča, ki je v trenutku karambola bil na poveljniškem mostu, vozil pravilno in do poslednjega časa ostal hladnokrven, nakar je prepustil poveljstvo kapetanu Prodanu, ki mu pripada največja zasluga, da je ladjo okrenil na plitvino in jo rešil potopa. Vsekakor pa bi bil »Karadjordje« navzlic naglemu ukrepu kapetana Proda* na izgubljen, če ne bi bili tudi strojniki pokazali naravnost herojsko prisebnost du= ha in skrajno požrtvovalnost. O njihovem junaškem zadržanju poroča »Jutarnji list« med drugim: Treba je naglasiti, da je strojniško oso« bje »Karadjordja« imelo najvažnejšo vlo* go v prvih trenutkih te težke katastrofe in da je mladi odločni častnik Vinko Tu* rina iz Bakarca hladnokrvno vršil svojo dolžnost na dnu ladjinega trebuha, če bi bil ta prisebni tehnični častnik v trenutku udarca izgubil prisotnost duha ali pa v strahu za svoje življenje skočil po stop« nicah na krov, da bi videl, kaj se je zgo« dilo, bi gotovo bili ostali zaman vsi ukre* pi kapetana Prodana, ker bi zaradi po* manjkanja odločnega in urnega manevri« ranja s stroji ladja utonila, preden bi do« segla plitvino. Ko so stroji bili v polnem obratu in je strojniško osobje v hudi vročini, ki vlada v vseh prostorih, normalno vršilo svojo dolžnost, ie strahoviti sunek vse vrgel na tla. Takoj pa so se strojniki zopet vzravnali in se postavili na-svoja mesta. Dasi so se vsi zavedali velike nevarnosti v globini ladje, odkoder ni rešitve, so vendar z brez-primerno hladnokrvnostjo vztrajali, čakali povelj in vršili svojo dolžnost, častnik Tunina se je sam lotil urnega manevriranja s stroji. Ž njimi vred pa so bili na mestu šef strojnega odldelka Tomo Jaličič, prvi strojni častnik Matejšič in drugi strojni čast-n.k Franjo Čanderlič. Na dobljene zapovedi so ukrepali naravnost virtuozno in po svoji najboljši sposobnosti. Ako vpoštevamo, da strojniškemu osobju v trenutku karambola situacija nikakor Polemika zaradi beograjske občine Beograd, 17. julija č. Znana afera, ki je svoječasno nastala v beograjski občini in našla odmev tudi v listih, je imela danes pred sodiščem svoj epilog. Zastopnik beo* grajske občine Bogič je nedavno obtožil odvetnika Milorada Bogdanoviča po paragrafu 369 k. z., ker je v listih srdito na* padel upravo beograjske občine. Sodišče prve stopnje je sredi maja odvetnika Bog* danoviča oprostilo, češ, da ne obstoja no* beno kaznivo dejanje, in danes je na pri* tožbo Bogiča kasacijsko sodišče potrdilo oprostilno razsodbo prvega sodišča. Sprejemanje drobiža Beograd, 17. julija. AA. Na inicijativo centrale industrijskih korporacij je minister financ izdal formalni sklep, ki obvezuje vse državne blagajne za sprejemanje drobiža po 5, 10 in 25 par v neomejenih množinah. Tudi Poljska vabi na agrarno konferenco Praga, 17. julija g. Včeraj je poljski upravnik poslov v Pragi izročil namestni* ku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofti predlog poljske vlade, naj se kon* cem avgusta povabijo v Varšavo poljedel* ski ministri vseh držav v Srednji Evropi. V Varšavi naj bi se ustanovil študijski urad, ki bi pri vseh mednarodnih pogaja« njih zastopal agrarno stališče. Namestnik zunanjega ministra je vzel to izjavo na znanje ter obljubil, 'da bo predlog sporo« čil merodajnim činiteljem. Interparlamentarna unija London, 17. julija AA. Včeraj popoldne je bila v Londonu druga konferenca in* terparlamentarne unije. Govoril je šef nemške delegacije, ki je poudarjal miro* ljubne težnje Nemčije in izjavil, da je ona za zmanjšanje oboroževanja. Za njim je govoril belgijski delegat. Izjavil je, da so« glaša z željo po čičm prejšnjem sklicanju splošne konference za razorožitev. VREMENSKA NAPOVED ni bila jasna in da se ravno v takem raz- Dunajska vremenska napoved za petek: položenju ustvarjajo v fantaziji najstraš- ' V južnih Alpah oblačenje, kasneje" dež. Naši kraji in ljudje Naši rudarji še vedno v krizi Spomenica II. rudarske skupine — Redukcija rudarjev v Zagorju — žalostne razmere v srbskih rudnikih Trbovlie. 17 .julija Iz Beograda se je vrnila rudarska dele* gacija, obstoječa iz načelnika II. rudarske skupine Jakoba Struca, člana Murna in tajnika Zveze rudarjev g. Arha iz Zagor« ja. Delegacija je predala v ministrstvu za šume in rude svojo spomenico, s katero predlagajo tudi sklicanje konference, ki naj bi razpravljala: o pomoči rudarjem, ki so prizadeti v sedanji krizi, kako zaposliti brezposelne rudarje doma ali v inozem« stvu. o obveznem zavarovanju rudarjev za primer brezposelnosti in o pogodbi med našo državo in Francijo glede socialnega zavarovanja rudarjev. Sporazum med prometnim ministrstvom in TPD je bil sicer nedavno dosežen, a je IPD pri tem izgubila eno tretjino prejš« njih naročil. Zaradi tega se dela sedaj v njenih revirjih samo štiri do pet šihtov tedensko in je reduciranih že okoli 500 delavcev ter se bodo redukcije še nada« ljevale. Predlagane konference naj bi se udeležili zastopniki rudarjev, podjetnikov in vlade ter zastopniki borze dela in izse« Ijeniškega urada. Predlagatelji še niso prejeli odgovora na svojo spomenico. Iz revirjev TPD že od« hajajo prve skupine rudarjev v Francijo. Izseljevanje vodi Francosko društvo za emigracijo v Franciji. Obeta se dnevni zaslužek od 25 do 30 frankov. Ljubljana. 17 julija Za hudo krizo, ki jo preživljajo zagor« ski rudarji, prihjajo sedaj redukcije. V torek je bilo reduciranih okrog 130 rudar* jev. Delo v jami se bo omejilo na dve tretjini. Za enkrat so bili reducirani ru« aarji, ki imajo ali mala posestva ali pa kakšen postranski dohodek. Redukcije vznemirjajo najbolj one rudarje, ki imajo že nad 20 let službe in so vso to dobo pla« čevali za starostno zavarovanje. Če ne bo« do ti rudarji do gotovega roka ostali v službi, izgubijo vse pravice do pokojnine in tudi do povrnitve plačane zavarovalni« ne pri bratovski skladnici. Mnogo rudarjev si bo zopet iskalo služ« be v inozemstvu. Izseljevanje pa je zelo težavno. Nekateri v Trbovljah reducirani rudarji so že davno vložili prošnje za iz« selitev, nimajo pa še do danes rešitve, pač pa od 300 do 400 Din stroškov. S Fran« cijo še niso sklenjene konvencije za inva« lidno in starostno zavarovanje. To bo treba pospešiti in tudi rudarjem, ki se ho« čejo izseliti, je treba iti na roko. Rudarji nestrpno čakajo na novi rudarski pravil« nik. od katerega pričakujejo izboljšanje socialnega zavarovanja. . Beograd, 16. julija V bližnjih dneh se sestane širša uradna konferenca. Da pripravi izčrpno gradivo in pregleda dejanski položaj rudarskega delavstva, je poslala beograjska Delavska zbornica v sporazumu z ljubljansko Delav« sko zbornico in Zvezo rudarskih delavcev «a Slovenijo komisijo v manjše in večje rudnike v Srbiji. O tej svoji poti je izdala komisija vestno poročilo, iz katerega po« ' vzamemo naslednje podatke: Rudnik »Dobra sreča« pri Kragujevcu« last tvrdke »Štefan Sibinovič in sinovi«, zaposluje okrog 700 rudarjev. Za rudarje je tu prav malo sreče, saj je došlo nedav« no do stavke v rudniku, ker podjetje ni upoštevalo uradnega »službenega reda« in je sililo delati rudarje v najglobljih rovih kar po 10 do 12 ur v enem »šihtu«, in si« cer zato, ker so morali pred delom in po delu prinesti, odnosno odnesti iz enega rova v drug rov les za podpore in bajta« nje. Na zunanjem kopu in delavnicah pa je delalo delavstvo kar po 10 do 12 ur. Za vse to težavno in predolgo delo pa so dobivali rudarji po 26 do 28 Din dnevne mezde. Če se odštejejo od tega razne pri« stojbine in dajatve (celo stroške za po« pravila orodja je rudnik naprtil protiza« konito rudarjem), si lahko vsak izračuna, koliko je ostalo dejansko plače izmozga« nim rudarjem. Kar pa je najžalostnejše, še celo te male plače jim znižujejo po svoji volji nadzorniki in dobi delavec pri istem delu za en mesec kar polovico manj kakor za prejšnji. Mimo tega pa prodaja rudarsko skladišče živež mnogo dražje kakor je na trgu, n. pr. celo kruh je pri kilogramu za 1 Din dražji. V kaznovanju rudarjev so uvedli tak sistem, da vržejo denarne kazni 3—4000 Din mesečno od krvavo zaslužene rudarske mezde. Te kaz« ni se pa ne stekajo, kakor je določeno v »Službenem redu«, v bratovsko skladnico, temveč v blagajno lastnikov rudnika. Nad« zorniki so pravi valpeti, ki nele stiskajo in zmerjajo rudarje, temveč jih celo te« pejo. Da jih potolažijo, jih morajo delav« ci celo mititi s tobakom in denarjem. Rudnik »Rtanj« je znan po nedavni ne« sreči, ki je zahtevala 12 smrtnih žrtev. Lastniki rudnika, ki je povsem zaostalo podjetje, so Bratje Minh iz Beograda. Pri vsej tej zaostalosti so tudi delovni pogoji težki ter zasluži kopač komaj 30 Din na »šiht«, in se kar ne sme držati osmih ur. V rudniku dela 600 rudarjev, vendar bi našlo kruh še nadaljnjih 400 delavcev. Ker pa ni stanovanj, jih ni mogoče zaposliti. Na rudniku vlada krut režim, da neha biti rudar sploh svoboden človek. Za višjega nadzornika imajo namreč Arnavta, ki ho« di med delom po rudnikih z debelo gor« jačo v roki in premlati z njo vsak dan več žrtev. Ni dolgo tega, ko je skoraj ubil dva Slovenca, ki sta zagrešila le to, da sta, ko sta bila prosta, doma igrala na harmoniko in pela. Ko sta pršla na delo, ju je Ar« navt počakal in premlatil, da ju je še ko« misija videla vsa črna, modra in ranjena. Proti Arnavtu vse pritožbe nič ne zale« žejo. V rudniku »Ravna reka« je zaposlenih 800 rudarjev med njimi mnogo Slovencev. Dasi se trudi uprava rudnika, da izboljša položaj rudarjev, se dogajajo zaradi raz= nih nedostatkov pogoste nesreče, zdravnik in bolnica pa sta daleč. Globe so tudi tu silno pretirane. Stanovanja so zapušččena in tako prenatrpana, da spita kar po dva v eni postelji. Tik ob bolgarski meji blizu Zaječara je rudnik »Vrška čuka«, last neke belgijske družbe. Med vojno je bil ta rudnik zelo poškodovan in je bilo priznano upravi za to 2 milijona dinarjev vojne odškodnine v zlatu. Do danes pa še ni dobila niti pare od tega in ne more popraviti rudnika. Dela se v globini 180 m nepretrgoma po 8 ur za povprečno režijsko plačo 30 do 40 dinarjev. Kakor je razvidno že iz teh podatkov, so razmere za rudarje v srbskih rudnikih prav težke. Pripomniti pa moramo, da so tu našteti rudniki »boljši n urejeni«. Tako si moremo ustvariti tudi prežalostno sliko ostalih malih in zaostalih rudnikov v Srbiji in bedno življenje rudarskih tr« pinov. Strašna tragedija kmečke hiše Sirote brez očeta in matere — Stric in varuh smrtno ranil svojega nečaka Novo mesto, 17. julija Na prijaznem gričku pičlo uro hoda od Novega mesta stoji majhna vas Gorenja Ločna. Poleg drugih posestnikov je imel tam tudi posestvo Anton Kos, ki pa je padel med vojno. Zapustil je ženo Tere« zijo, ki je med vojno tudi umrla in osta« vila na posestvu četvero mladoletnih otrok Antona. Alojzija, Terezo in Tončko. Mladoletnim otrokom je bil postavljen kot varuh neki domačin, ki je vestno oprav« Ijal posle varuštva in to vse dotlej, dok« ler ni prišel leta 1921. iz Amerike domov pokojnikov brat in stric otrok Martin Kos. Ta se je po kratkem bivanju v domačem kraju priženil na posestvo Tereze Pave v Zburah pri Šmarjeti. Mladi gospodar se za posestvo, ki je bi« lo prej zadolženo, ni kaj brigal. S svojim denarjem dolgov ni hotel odplačevati in je vso skrb prepustil ženi Tereziji. Sam je večinoma pohajal po gozdovih s puško na rami in preganjal divjačino. Ko sta prišla z ženo ob posestvo, se Martin Kos za njo ni več brigal. Preselil se je na bra« tovo posestvo na Ločni, kjer je živela pri bratovih otrocih tudi njegova 80«Ietna ma« ti. Sam si je takrat znal pridobiti varu« štvo nad nečaki, ko je poprej odpravil prejšnjega varuha. Od tistega časa so trajali v hiši večni prepiri med novim varuhom in otroci. Martin ni mogel trpeti starejšega nečaka Antona, ki je bil določen, da postane ob polnoletnosti gospodar posestva. Stric Martin je koval že v naprej načrte, kako bi prikazal nečaka oblastim za delomržne« ga. Tekom časa se mu je posrečilo spra« viti Antona v prisilno delavnico. Ko se je fant povrnil prvič domov, je pričel stric Martin zopet z intrigami in uspelo mu je, da je spravil fanta še drugič v prisilno delavnico. Fant se je vrnil domov tudi drugič in je postal eden najbolj pridnih fantov v okolici. Vedno je pridno delal, kar pa stricu Martinu, ki se je bavil s temnimi načrti, seveda ni bilo všeč. Mar« tin je znal pridobiti zase tudi 80«letno ma« ter Nežo, ki je svojega vnuka preklinjala, da so se vaščani nad starko naravnost zgražali. Mati je podpihovala sina Marti« na, da je vzrojil nad otroci ob vsaki pri« liki. Tako je prišla usodna noč. Sinoči sta stric Martin in 18«letni nečak Tone pila zunaj pred hišo pol litra vina. Ko sta vino popila, je odšel stric prvi v hišo ter se ustavil v veži. Tam je pričel nenadoma razgrajati in preklinjati. Dobil je pravi napad besnosti in nenadoma potegnil iz žepa nož. Lotil se je 16«letnega nečaka Lojza m ga ranil na glavi. Brat Anton se je seveda na bratovo vpitje takoj dvignil ter odhitel v vežo. Stric se je takrat kr« vavih oči obrnil proti njemu, da pogra« bil za vrat ter nagnil čez ognjišče. Na« slednji trenutek je zamahnil z roko ter nečaku prerezal vrat, da se ie kakor bi tre« nil zgrudil smrtno ranjen pod neč. Ob grozi, ki je nastala v hiši, se je posrečilo Martinu pobegniti. Za njim je hitela tudi domača dekla Angela Jerače« va, ki je opazovala vse dejanje ter alar« mirala sosede. Besni varuh je takoj pri« hitel nazaj v hišo ter iskal še novih žrtev. Skušal je zajeti obe deklici Reziko in loncko ki sta mu pa k sreči pravočasno pobegnili. Grozni zločin se je odigral okrog 22.30. Takoj za tem so prihiteli sosedje, okro« 6 moških, ki so pobesnelega zločinca ukro« tili ter ga ob 1. ponoči sami odpeljali v Novo mesto v zapor. Med življenjem in smrtjo visečega Antona Kosa pa so pre« peljali v bolnico usmiljenih bratov v Kan« diji z vozom, ki ga je dala na razpolago soproga okrajnega glavarja ga. Krajškova. Olepšava domov v Kamniku Kamnik, 17. julija Razveseljivo je dejstvo, kakor je po« vzeti že iz številnih časopisnih poročil in razpravic, da kažejo zlasti v zadnjem ča« su skoro vsa naša mesta, v prvi vrsti pa letoviščni kraji prav živahno zanimanje za olepšavo v svrho podviga tujskega pro« meta z ustvarjanjem teh in onih udobno« stnih naprav, ki jih išče in želi oko tujca« letoviščarja. Tudi mesto Kamnik s svojim prirodno lepim, zdravim planinskim položajem je v tem pogledu oživelo in skuša obnoviti, oziroma izboljšati to, kar je kot nekdaj' znano letovišče že imelo. Priporočati pa bi bilo merodajnim činiteljem, da bi po« svetili nekoliko več pažnje tudi zunanje« mu licu mesta, to je olepšavi bodisi jav« nih ali privatnih poslopij. Lična in čista ospredja (fasade) stavb napravijo gotovo na tujca letoviščarja vedno najboljši vtis in se v tak kraj rad povrača na oddih. V splošnem je opaziti, da so hišni pose« stniki sami v tem pogledu dovolj zavedni in se ne straši io izdatkov za olepšavo svo« jih domov. Vendar pa, kakor povsod, so tudi tu izjeme. Ravno ob početku glav« ne ceste, nekako ob vhodu v mesto stoji namreč hiša, ki domala zgleda tako, kakor da bi bila nalašč »okrašena« s cestnim bla« tom. Nedvomno pa tega nedostatka ni vpisati na rovaš hišnega posestnika, ker tako brezprimerne malomarnosti in po« manjkanja estetskega čuta bi bilo pač tež« ko koga obdolžiti. Vzrok temu je bržko« ne ta, da se s strani raznih voznikov, predvsem avtomobilistov, le premalo ali pa nič ne upoštevajo predpisi n dopustni hi« trosti vožnje. Če vozilo brzi z naglico 30 do 40 km po tako ozki cesti kakor je rav« no na tem mestu bo pač vsakomur raz« umljivo, zakaj je ta hiša vsa oblatena. Ne samo to, da že s stališča telesne varnosti pasantov na takih mestih prehitre vožnje ni dopustiti, tudi je vsekakor potrebno za« ščititi tujo lastnino pred malomarno po« škodbo. Ako bi hotel ta hišni posestnik očistiti cestno stran hiše, bi pač njegovo ravnanje pomenilo isto, kakor če bi hotel Svilenkaste bujne lase daje ELIDASH&MPOO »oprati zamorca«, ker je jasno, da bi bila hiša po nekaj tednih »postavljena v prej« šnji stan«. Na mestu bi bilo torej, če se že zaradi finančnih težav ne more niti deloma tla« kovati ceste, da se vsaj poostri nadzor« stvo nad vozniki. Z nekaj energičnimi ukrepi napram voznikom, katerim se le preveč mudi bi bil ta nedostatek odprav« ljen, čeprav bi tablice z napisom »Avto — 15 km« v bližini ne bilo. — Nasvet po« potnika Podrobnosti o avtomobilski nesreči pri Wildonu Pokojnega gostilničarja Celcerja pripeljejo jutri v Maribor — Težko poškodovani Ošlak se subjektivno počuti dobro Maribor, 17. julija, O včerajšnji nesreči, ki je zadela dva ugledna mariborska pridobitnika, gostilni« carja Josipa Celcerja in trgovca z usnjem Antona Ošlaka, doznavamo naslednje: Katastrofa se je pripetila na nevarnem cestnem zavoju na pobočju hriba blizu tr« ga \Vildona. Motornemu kolesu, na kate« rem sta se vozila Mariborčana, je privozil nasproti tovorni avto tvrdke Fiedler iz Cmureka. V hipu sta se znašla oba voza na isti strani ceste in ni bilo več časa, niti možnosti preprečiti strahovito trčenje. Mo« t orno kolo in avtobus sta zaletla skupaj. Pri karambolu se je Ošlaku motorno kolo popolnoma razbilo in sta oba Mariborča« na obležala nezavestna z polomljenimi udi na kraju nesreče. Gostilničar Celcer, ki je šele 47 let star, je dobil strahovite poškod« be po vsem telesu, na posledicah katerih je kmalu nato izdihnil. Trgovec Ošlak si je zlomil obe nogi nad kolenom ter obe roki. Graška rešilna postaja je kmalu pri« hitela na kraj nesreče ter nemudoma od« peljala nezavestnega Ošlaka v graško bol« nico. Tekom noči se je ranjenec že zave del in kakor poročajo iz Gradca, se sub« jektivno dobro počuti. Avstrijske varnost« ne oblasti so uvedle preiskavo, da se ugo« tovi pravi razlog strašne katastrofe, ki je zadela dva odlična naša someščana. Danes ob 16. se je odpeljal z avtofur« gonom v Wiildon zastopnik mariborskega pogrebnega zavoda, da uredi formalnosti ter pripelje jutri opoldne pokojnega Cel« cerja v Maribor. Po prevozu bodo truplo pokojnega položili na oder v mrtvašnici starega mestnega pokopališča, odkoder bo v nedeljo popoldne pogreb na pobreško po« /kopališče. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije. Triglavski pododbor v Ljubljani opozarja vse klube na razpisano medklubsko kole« sarsko dirko ob priliki Športnega dne v Domžalah 20. t. m. Sestanek odbora in do« ločitev funkcij v petek 18. t. m. ob 20. na vrtu restavracije Novi svet. Pogreb cigana Lovakoviča v Dravljah, o katerem smo poročali včeraj. Sprevod tvori; pestra množica ciganov od blizu in daleč. Iz seje kočevske občine Kočevje 16. julija. V četrtek se je vršila posvetovalna seja mestnega občinskega zastopa, ki so se Jc udeležili vsi odborniki. Župan, višji finančni svetnik g. dr. K o -stan je vec je prebral odlok banske uprave o osnovanju novih sreskih regula-tivnih hranilnic. Vsaka občina naj bi se v teku enega meseca izjavila o regulativnl hranilnici. Pri tej točki se je vnela živahna debata. — Dr. S a j o v i c predlaga, naj se da našo mestno hranilnico na razpolago kot sresko, pri tem pa naj da mestna občina za vloge primerno jamstvo. Župana se pooblasti, da se o stvari na merodajnih mestih podrobneje informira. Druga točka je bila gradnja ceste od zemljišča A. Haufa do nove vile dr. Arka. Cesta bi stala okrog 20.000 dinarjev in bi bila široka 6.60 m. Po regulativnem načrtu mora tam občina zgraditi cesto, ker }e predvidena tam večja kolonija stanovanjskih hiš. Naslednja točka je bila prošnja realne gimnazije za novo telovadnico. Telovadnica v osnovni šoli, ki je služila doslej gimnaziji, Sokolu in osnovni šoli, je po izjavi sanitetnega referenta dr. L u ž a r j a nehi-giienična. Mestna občina se je v tej zadevi obrnila na kočevsko gasilno društvo s prošnjo, da ona odstopi gimnaziji dvorano v prvem nadstropju, ki je bila zgrajena kot telovadnica bivšega »Turiivereina«. Gasilno društvo je odgovorilo, da je oddalo dvorano v najem. K tej točki predlaga dr, L a v r i č, da naj občina zahteva ponovno dvorano, ker je ona dotirala gradnjo gasilnega doma z letnim proračunskim zneskom 20.000 Din ali pa naj vrne gasil io društvo že plačano vsoto za poslopje, s čemer bo lahko občina zgradila novo telovadnico. Glede jeza je bil odbor soglasnega mnenja, naj se čimprej popravi, da se bo zopet lahko spustila v Rinžo voda. To naj se zgodi še pred kočevsko proslavo 600- letnice. Nadalje se pooblasti župana, da oskrbi čiščenje Rinže. Dr. Lavrič predlaga, naj se napravi kočevskim gospodinjam moderno perišče, kar se je soglasne sprejelo. Perišče bo najbrže narejeno za župniščem. K nadalini točki o preureditvi stojnic predlaga dr. Lavrič, naj se dela na tem, da se vpeljejo tedenski tržni dnevi. Po personalnih zadevah je župan zaključil občinsko seio. Na počitnicah je najugodnejši zajtrk in fužina. Koroške novice Plebiscitni slavnostni odbor je naročil znanemu pisatelju Jos. Fr. Perkonigu, da naj spiše spominsko knjigo k desetletnici in deželna vlada mu je namenila za to de« lo šest tisoč šilingov. Perkonig je sin slo« venskega očeta, rodom iz Borovelj. V ne« kem svojem spisu se je dotaknil SJoven« cev na tak način, da so to odklonili od« ločno treznejši Nemci. Lahko si mislimo, kakšna bo vsebina Perkonigove spominske knjige glede slovenskega prebivalstva od plebiscita dalje. Krški knezoškof je posvetil 12 novo« mašnikov. Pet jih je iz Nemčije, eden iz Madžarske štirje iz ostalih avstrijskih de--zel, Korošca sta samo dva: Josip Koglek iz Šmarjete v Rožu in Josip Kandut iz Limbuša pri Št. Vidu. V Celovcu je otvorjena razstava dušev« nega življenja Koroške. Deželni glavar dr. Lemiš je omenil pohvalno veliko zbirko materiala o življenju koroškega ljudstva, ki bo sedaj dostopna znanstvenemu raz« iskovanju. Posebno mu je pri srcu materi« al, nanašajoč se na obrambne boje in ple« biscit, ki naj se prouči točno in podrobno. Ker je še danes marsikak tostvaren spis v nasprotju z dogodki. Krščanska soc. stranka namerava pričeti med Slovenci s propagando, od katere pri« čakuje dobrih uspehov, kakor meni »Karntner Tagblatt«. Svobodomiselni Slo« venci so pristaši Landbunda, ostali del pri« pada po večini slovenski ljudski stranki, vmes pa so po sodbi lista taki, ki želijo zveze s krščansko socialno stranko. Deželni zbor je dovolil celovški občini najetje posojila, s katerim poplača manjše dolžnike, ostanek pa porabi za šole, ceste itd. Posojilo bo znašalo 17 milijonov ši« lingov. Minister Šumi je napovedal na zboro« vanju Landbunda v Sinčivasi veliko psd« poro plebiscitnemu ozemlju k desetletni. V parlamentu se pripravlja zakon, ki do« loča takojšnje izplačilo treh milijonov ši« lingov za povzdigo gospodarstva in kul« ture na glasovalnem ozemlju. Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rožu ima 194 članov. V letu 1928. je bilo prometa okroglo 300.000 S, lani se je po« množil za 90.000 S. Hranilnih vlog je imel zavod pred petimi leti 17.000 S« lani pa 174.000 S. Posojila so narastla na 143.000 šilingov. Davčni vijak neusmiljeno priti« ska slovensko zadružništvo. V letu 19(28. je plačal zavod 850 S davščin. Hranilnica in posojilnica se je povzpela iz malih pri« četkov na ugledno višino. Borba za vzhodno železnico se nadaljuje po velikem glasovanju v Velikovcu ved« no intenzivneje. Prizadeti razglašajo, da ako ne dobijo železnice, bodo razobesili na dan desetletnice plebiscitnega glasova* nja žalne zastave. Letina v Savinjski dolini Res, da je od prvega dežia že kar štirinajst dni, vendar so se šele sedaj napihnile vode in napolnili suhi vodnjaki ter se da komaj zdaj preceniti škoda, povzročena po štesttedenski silni suši. Ječmena se je še dosti naželo, čeprav je pomladno deževje povzročilo, da se je snet povsod zelo razširila in je znatno zmanjšala pridelek. Pšenico in redke kose rži ie stisnila suša, da ie šlo prenaglo v zor in bo pokazala mlačev vsaj za četrtino pičlejši donos, kakor se je pričakovalo v začetku junija. Koruzi je prililo prav zadnji čas, da je pognala v cvet. Ce dežja ne bo posih-mai stradala, se obeta dober pridelek. S fižolom pa bo bolj revna, da bo marsikje dal komaj seme. Krompirja bo sedai po dežju dovoli za dom in ga bo še ostalo par sto vagonov za prodajo. Korenje se je še precej potegnilo, prav tako pesa. Zdaj ie ugodna setev za repo tako, da prašiči ne bodo na jesen brez špeha. Sveti Aleš je spravil zadnjo ajdo v zemljo, da bo kaj žgancev pod sladko zabelo. Otave so se poživile, čeprav bodo bolj pritlične, a nekaj vendar še bo za pod koso. Hmelj gre v cvet. Panog je malo. izgleda, da bo komaj dobro polovico lanskega pridelka. Da bi bile le cene boljše, pa bomo gledali brez hudih skrbi v zimo. Besna mlada tatica Višnja gora, 17. julija Te dni so privedli orožniki iz Stične v zapor okrajnega sodišča v Višnji goti mlado, čedno dekle, že znano tatico le» pega imena — Danico Tomažinovo, ki je imela v svoji prtljagi 20 oblek in mnogo perila še neznane provenijence. Po zašli« šanju je v zaporu od jeze pobesnela. Razbila je v celici vse premičnine. Ko so jo premestili v drugo, izpraznjeno ce« lico, je strgala s stene obešalnik s polico, ga razbila, izbila nato z desko železni križ iz linice v vratih in vratica, stolkla v zid vdelano električno svetiljko, odtrgala žič« ni vod od električnega zvonca in popol« noma uničila taster. Med tem je dospela pozvana orožniška patrulja, ki je nasilni« co uklenila in postavila straže pred vrata celice. Danico so naposled odpravili z eskorto v zapore okrožnega sodišča v No« vem mestu, kjer bodo dognali, kakšne avanture je Danica preživela zadnji čas, odkar je po prestanem zaporu zopet uži« vala svobodo. Danes nepremično zadnjikrat 1 ob 4., pol 8. in 9. zveč. sijajna nemška filmska opereta (ValčeG ljubezni Govorita in pojeta Lilian Harvey in Willy Fritsch Globoko znižane letne cene! Elitni Kino Matica Telefon 2124. Smrtna nesreča pod jezom Celje, 17. julija Včeraj se je podal 18«letni trgovčev sin Maks Hofbauer iz Vitanja z nekim delav« cem k približno 1 uro oddaljeni žagi svo« jega očeta, da popravi poškodovani jez. Med delom se je jez nenadoma zrušil. De« lavec je strmoglavil v vodo in utonil, isto« časno pa ga je podsula težka skala. Mladi Hofbauer si je pri nesreči zlomil levo nogo pod kolenom in dobil tudi težke notra« nje poškodbe. Neki šofer, ki se je vozil ob kritičnem času mimo žage, je hitro skočil v vodo in spravil ponesrečenega Hofbauerja na breg. Pozvati so morali delavce, ki so razstrelili skalo, da so potegnili izpod nje mrtvega delavca iz vode. Hofbauerja so takoj pre« peljali v celjsko bolnico. Iz Hrastnika h— Prostovolnjo gasilno društvo stek« larne v Hrastniku slavi v nedeljo 20. t. m. svoj enoletni jubilej v zvezi z blagoslo« vitvijo motorne brizgalne. Društvo si je pridobilo s svojimi dobro uspelimi prire« ditvami dober glas. V soboto zvečer se bo vršila bakljada. V nedeljo dopoldan sv. maša na prostem z blagoslovitvijo brizgalne, potem defiliranje pred častnimi člani in koncert. Popoldan proste vaje s sekiricami, katere so obvezne za vse te« lovadce trboveljske župe. Telovadci dru« gib žup so prisrčno dobrodošli. Nato ve« selica s plesom, bogatim srečolovom in drugimi zabavami. Zvečer umetni ogenj. Svira znana ,izvrstna godba trboveljskega rudnika. Celokupni dobiček je namenjen za plačilo motorne brizgalne, zaradi česar se društvo nadeja, da bo v nedeljo po« zdravilo vse prijatelje in znance. SOKOL L- TABOR Odkritje spominske plošče pokojnemu bratu Vinku Habetu preloženo na nedeljo 27. julija 1930. Domače vesti * Kraljev dar dijaškemu domu »Pro-»veta«. Nj. Vel. kralj je dijaškemu domu »Prosveta« v Tuzli povodom lOletnice obstoja te institucije daroval znesek 10.000 dinarjev. * Premestitev v državni službi. Davčni kontrolor pri davčni upravi v Krškem Štefan Kramer je premeščen v isti lastnosti k davčni upravi v Slavonskem Brodu, davčni kontrolor pri davčni upravi v Trebnjem Dušan B u j pa v isti lastnosti k davčni upravi v Skradinu. * Profesor Benešič na varšavski univerzi. Profesor Julije Benešič, ki je kot kulturni ataše pridelien jugoslovenskemu poslaništvu v Varšavi, bo v prihodnjem študijskem letu na univerzi v Varšavi predaval o jugoslovenski literaturi ter bo obenem vodil lektorat srbsko - hrvatskega jezika. * Duhovniške vesti. Namesto pokojnega stolnega župnika Franca Moravca je stolni kanonik Franc Casl imenovan za upravitelja dekaniie Maribor levi breg. Dosedanji vikar Vinko Munda je imenovan za pro-vizoria mariborske stolne župnije. * Vseslovanski zdravniški kongres v Splitu. Kakor poročajo iz Beograda, bo v smislu sklepa centralnega odbora Vseslovanske zdravniške zveze predsedenik Momčilo Iv-kovič danes odpotoval v Split, Dubrovnik in Sarajevo, da uredi definitivni program za tretji Vseslovanski zdravniški kongres, ki se bo vršil v Splitu pod protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra v dneh od 4. do 8. oktobra letos. Pri tej priliki bo dr. Ivkovič posetil Sušak, Kupari, Crikvenico, Šibenik, Trogir, Solin, Dubrovnik, Kotor, Ulcinj ter otok Rab, Hvar in Korčulo; na povratku pa obišče tudi Cetinje, Mostar, Sarajevo in kraje ob progi Sarajevo-Užice, ker bodo vsi ti kraji sprejeti v program kongresnih ekskurzij. * Premestitev v železniški službi. Premeščeni so po službeni potrebi: uradnika I. kategorije inž. Roglič Stanislav, tehnični uradnik pri strojnem oddeljenju direkcije Ljubljana, v železniško delavnico v Sarajevo Erner Gjuro, tehnični uradnik pri kurilnici Ljubliana FI. gor. kol., pa v delavnico v Mariboru; uradniki II. kategorije: Božič Josip, prometnik na Zidanem mostu na Bled - jezero, Bajec Alojzij, prometnik na Zidanem mostu v Novo mesto; uradniki III. kategorije: Kalan Rudolf, skladiščnik v Ljubljani gl. kol., na Pragersko; Rebolj Ivan, prometnik v Št. Petru v Savinjski dolini, v Rogaško Slatino: Čarman Adolf, prometnik v Velenju, v Št. Peter v Savinjski dolini; Fatur Franc, prometnik v Vidmu - Krškem, v Ralhenburg; Hartman Maks. prometnik v Prevaliah, v Ozalj; Hrvacki Franc, prometnik v Veliki Loki, v Zagorje; Baučer Peter, prometnik na Dobravi - Vintgar, v Veliko Loko: Novak Rudolf, prometnik v Prevaljah, v Bistrico-Boh. jezero; Zornik Herman, komerciialnf uradnik, Bistrica - Boh. jezero, v Trbovlje: Skalar Josip, nadzornik proge, progov-na sekcija Zidani most, k progovni sekciji Ljubljana gl. proga; Benini Karel, prometnik v Kraljevcu - Prelog, v Čakovec; Kulčar Janez, prometnik v Čakovcu, v Kraljevec - Prelog. Na lastno prošnjo so premeščeni: uradnik I. kategorije Bujas Franic, od strojnega odelienja direkcije v ekonomsko odeljenie generalne direkcije v Beograd; uradniki II. kategorije: Brand-ner Franc, prometnik v Sevnici, za šefa postaje Rogaška Slatina; Ranzinger Martin, prometnik v Trbovljah, v Zagorje; Soršak Vladimir, prometnik v Bistrici -Boli. jezero, v Prevalje; Ceglar Ivan, prometnik v Hrastniku, v Zidani most; Stra-šek Josip, prometnik v Novem mestu, v Zidani most; Mlakar Ljudevit, tehnični uradnik v delavnici v Mariboru, v kurilnico Ljubliana II. gor. kol.; Bračko Franc, prometnik v Zagorju, v Litijo; Kompare Alojzij, nadzornik proge na Grosupljem, progovne sekcije Ljubljana gor. dol. proga. v Ljubljano dol. kol. iste progovne sekcije * Potvorjena Franc Jožefova grenčica. V Zagrebu so prišli te dni na sled veliki fal-zifikacijski aferi, tičoči se Franc Jožefove grenčice. Imena falzifikatorjev, ki so zaslužili lepe denarje, se v interesu preiskave drže še v tajnosti, znano pa je, da so se falzifikatorji te grenčice pojavili že pred dvema letoma. Falzifikatorji so prišli do etiket Franc Jožefove vode in jih prilepili na steklenice, v katerih je bila podobna, a cenejša ali pa kar navadna voda, pomešana z grenko soljo. To je bil zelo dobička-nosen posel in falzifikatorji so pri vsaki steklenici zaslužili 6 do 8 dinarjev. Falzifi-kat je bil odkrit čisto slučajno. Neki trgovec je opazil, da so etikete na steklenicah precej blede. Zastopnik Franc Jožefove vode v Zagrebu je to prijavil policiji, ki ie izvršila analizo in takoj aretirala neke- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. 17. julija 1930. Ljubljana: 7. 758.7, 20. 60, SE 2, 9. Mari= bor: 7. 736.4, 16, 80, SSW 4, 4. Mostar- 7 760.7, 19, 80, N 1. 4. Zagreb: 7. 757.5, 18' 70, SW3, 2. Beograd: 7. 758.7, 20, 60, SE 2, 3. Sarajevo: 7. 759.9, 17, 60, mirno. 1. Skop; lje: 7. 760.4, 20, 60, N 1, 0. Rab: depeše ni Split: 7. 759.1, 22. 60, NE 2, 1. Vis: 7. 758 9 17, 95, SE 5, 7. Kumbor: 759.0, 21, 70, mir* no, 8. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 24.2, najnižja 16; v Mariboru 13; v Mosta« m 16; v Zagrebu 15; v Beogradu 15; v Sa« rajevu 11; v Skoplju 13: v Splitu 19. Sobice vzhaja ob 4.29, zahaja ob 19.48, I*»a rzhaja ob 23.7, zahaja ob 11.59. ga trgovca Stojšiča. Koliko se ie falzifici-rane vode prodalo, se ni moglo ugotoviti, vse pa kaže, da se je taka voda prodajala v Zagrebu že par let. * Naša plovba na Jadranu normalna. Kakor javljajo iz Splita, prihajajo iz inozemstva številna vprašanja, kako je sedaj s plovbo na Jadranu. Po avtentičnih informacijah je plovba popolnoma normalna. Glede poseta tujcev tudi po katastrofi »Ka-ragjorgja« ni opaziti nepovoljnega vpliva. Večja skupina Nemcev, ki je imela že pred katastrofo izdane karte za pomorsko vožnjo od Dubrovnika do Sušaka, je zahtevala, naj se ji karte zamenjajo za druge, četudi bi vožnja dalj časa trajala, samo da je vozni red tak, da na poti ne srečajo nobene italijanske ladje. * Ljubljanski igralci v Južni Srbiji. Na svoji turneji po Jugoslaviji gostuje ljubljanska drama te dni v raznih mestih Južne Srbije in je imela posebno lepe uspehe v Bitolju, odkoder je naše uredništvo prejelo naslednjo brzojavko: »Brigadni general Mirko T o m i č pošilja vsem Slovencem ob priliki gostovanja ljubljanske drame svoj bratski pozdrav!« * Novo moderno kopališče na gornjem Jadranu. Na Sušaku se je te dni vršila konferenca članov delniške družbe za ustanovitev klimatičnega in morskega kopališča v Kostreni pri Sušaku. Storjen je bil sklep, da družba stopi pred javnost s pozivom na subskripcijo delnic po 100 Din. Družba namerava v neposredni bližini Sušaka, na mestnem področju in na najlepšem delu kostrenske morske obale zgraditi čimprej moderno kopališče z direktno železniško zvezo in ustrezajoče vsem zahtevam kopališke publike. * Natečaj za regulacijski načrt Zagreba. Zagrebška mestna občina bo v najkrajšem času razpisala natečaj za regulacijski načrt mesta. Natečaj se prične 15. avgusta letos in se zaključil 15. februarja 1931. Potrebni podatki se proti odškodnini v znesku 2000 Din dobe v zagrebškem mestnem stavbnem uradu. Prva nagrada za načrte znaša 150 000, druga 100.000, tretja pa 80.000 dinarjev. Razen tega je za nakup načrtov določena svota 170.000 Din. Samo še danes ob pol 8. in 9. Olga čehova v pretresljivi drami žena v plamenu Znižane ljudske cene! KINO IDEAL. * Naša emigracija v maju. Po statistiki, sestavljeni v Izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu. se je letos v maju iz naše kraljevine izselijo v prekmorske države 12-35 oseb, v dobi od 1. januarja do konca maja 1930 pa 7125, za 901 osebo manj kakor v isti dobi lanskega leta. Izselilo se jih je največ iz Savske banovine in sicer 363, iz Dunavske 322, iz Vardarskc 145, iz Dravske 137, iz Zetske 107, iz Primorske 82, iz Vrbaske 27, iz Drinske 18, s teritorija mesta Beograda pa 34 oseb. Največ naših ljudi se je izselilo v Argentino in sicer 406 oseb, v Zedinjene države 349, v Kanado 244, v Uruguay 151, v Brazilijo pa 40. Število naših izseljencev se je letos v primeri z lanskim letom znišalo glede Kanade za 533 oseb, glede Argentine za 183 in glede Brazilije za 103. Vrnilo se je v maju trajno ali pa na obisk iz prekmorskih dežel 473 oseb. V evropske dežele je meseca maja šlo za zaslužkom 2729 oseb in sicer v Francijo 2406, v Švico 124, v Nemčijo 102, v Belgijo 38, v Holandijo 32, v Luksemburg pa 2 osebi. Od 1. januarja do konca maja letos je šlo za zaslužkom v evropske dežele skupaj 11.285 oseb, največ v Francijo. * Strela ubila 47 ovac. v Bileču v Hercegovini je v torek strela treščila v stajo Dušana Vujoviča ter ubila 47 ovac. Druga strela je zažgala kočo Ga vre Avgaloviča, ki je na srečo bila prazna. Koča je bila takoj vsa v plamenu in je pogorela do tal. * V Novem mestu izsledeni zagrebški roparji Husadžič Kadrija, trgovec s preprogami, Žuljevič Mehmed, trgovski potnik, in Kendrič Ramon, šofer, ki so decembra 5919 v Zagrebu oropali generalnega zastopnika veletvrdke Rosenblatt & Sohn g. Ivana Komidarja iz Ljubljane, in jih je slednji po desetih letih spoznal na nekem novomeškem restavracijskem vrstu, so bili v sredo s prvim jutranjim vlakom močno ukle-njeni eskortirani iz Nov. mesta k pristojnemu zagrebškemu sodišču. Preiskava bo gotovo spravila na dan mnoge grehe roparske triperesne deteljice. * Novice z Zidanega mosta. Na Gomil-skem se je poročil šef zidanmoške železniške policije g. Štefan Ulčnik z gdč. Jožico Markovo iz Zagreba. Novoporočemcema obilo sreče! — žalosten slučaj se je primeril v družini štefančič, čuvaja na postajališču v Radečah. Kakor smo nedavno poročali, je na binkoštni ponedeljek v Savi utonil sin Milan, katerega so 14 dni pozneje našli v neki hrvatski vasi. Te dni pa je dobil oče žalostno vest, da je umrl v Ercegnovem sin Rudolf, ki je pravkar dovršil mornariško strojno šolo. Oba fanta sta bila pridna in nadarjena. — V Gornjem Milanovcu je umrl zidanmoški domačin Jo- že Koritnik. star 21 let. sin železničarja v Suhadolu. Služil je tam svoj kaderski rok pri 4. brdskem artilj. polku ter je podlegel pljučnici. _ V Jurkloštru so našli železniškega zvaničnika Miška P. z Zidanega mosta na nekem skednju, stokajočega od bolečin. Iz neznanega vzroka si je hotel končati življenje z lizolom. Ko so mu nudili prvo pomoč, so ga odvedli v bolnico v Celje. _ V četrtek 16. t. m. je preminul po kratki mučni bolezni 56 let stari Franc Tabor. Pokojni Je bil originalen mož, duhovi- ta potrebi&oe najceneje ▼ drogerijab MM. LJUBLJANA _ K*"C Pa se ie le ujel. Takrat, pred par tedni, ko je vlomil 191etni Stanko F. v stanovanje svojega, že skoro onemoglega očeta, ki se preživlja le s skromno pokojnino, si pač ni mislil, da ga bo izdal baš kanarček. Stanko ie tedaj, ko je v tatinskem namenu obiskal stanovanje svojega očeta, odnesel kanarčka iz kletke in verižico iz. očetovega telovnika, ki je visel v sobi. Kanarčka je prodal tja nekam na Žabjek, kamor je po daljšem skrivanju prišel Stanko zopet predsinočnjem, da omehča neko dekliško srce. V izliv svojih ljubezenskih čustev je žvižgal nekemu dekletu, a se je naenkrat oglasil tudi ukradeni kanarček. Žvižgala sta oba, kanarček in Stanko, ter priklicala stražnika. Fanta, ki je bil zaradi kraje kanarčka, verižice in kolesa nekega posestnika v Hrašah zasledovan v »Policijskem dnevniku«, ie stražnik takoi spoznal in ga urno aretiral. Iz Celja e— Osebna vest. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je napravil pretekli teden sodniški izpit g. Vinko Rautner, av-skultant pri okrožnem sodišču v Celju. Čestitamo ! e— Tombola invalidov preložena. Ker je bilo preteklo nedeljo slabo vreme, se tombola ni mogla vršiti in je preložena na nedeljo 20. t. m. ob 15. na Dečkovem trgu. e— Čudna grožnja. Direktor Westnove tovarne g. Pfeifer je ob priliki komisijskega ogleda, ki se je vršil v sredo 9. t. m. zaradi onesnaženja Voglajne in okuženia zraka v vsej pokrajini, ležeči ob Voglajni in Savinji nižje izliva Voglaine, grozil, da bo tovarna v primeru, če se ji bo prepovedalo obratovanje s plinskim čistilcem, obrat ustavila. Kakor smo informirani, tovarna že zdaj ob ponedeljkih ne obratuje. Na zalogi pa ima tovarna take množine vsakovrstnih izdelkov, da bi ji taka eventualna prepoved prišla zelo prav, ker bi lahko prevalila krivdo zaprtja tovarne na interesente, ki zahtevajo, da bodi Voglajna zopet taka, kakor je bila nekdaj. e— Nesreča v planinah. V sredo 16. t. m. se je ponesrečil v Turškem žlebu v Savinjskih planinah 171etni Vladislav Abram, sin brzojavnega mojstra iz Ljubljane. Padel je z neke skale ter si zlomil desno nogo nad kolenom in se močno potolkel po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. e— Čuden ljubimec. V sredo 16. t m. ob 21.30 je bil na zahtevo 16 letne posestni-kove hčerke Antonije V. z Gomilskega aretiran v Gaberju 27 letni brezposelni tesar Leopold N. Dekle je navedlo, da je pričel Polde pred tremi meseci z njo ljubavno razmerje in da ji je že pred 2 mesecema ukradel srebrno zapestno uro, vredno 200 Din. Ko mu je pisala pred 2 tednoma, naj ji vrne uro, jo je zopet obiskal in ji ob tej prilki izmaknil iz kleti kolo, vredno 1000 Din. Poldeta so dali v zapore okrožnega sodišča v Celju. s— Mlad nepridiprav. 15 letni prodajalec suhe robe Valentin Šprem iz Prebukov-ja v srezu Ivaniču je prišel v sredo 16. t m. ob 11. uri dopoldne k 9 letnemu Edvinu Agrešu, ki je prodajal na Glavnem trgu črešnje. Ko je Šprem kupoval od njega črešnje in se .ie Agreš sklonil, da mu postreže. mu je Šprem izmaknil iz žepa 120 Din. Agreš je kmalu opazil tatvino in prijavil zadevo policiji, ki je aretirala Šprema že čez pol ure. Šprem taji tatvino. Pri njem so našli 220 Din gotovine. KIS za vlaganje sočivja dobite v drogeriji KANC, Ljubljana, židovska ulica 1. RadJomanacijsko termalno kopališče DOLENISKF TOPLICF Pri Noverc mestu) Zdravi trajno in sigirno svmatizem. nevralyne. ženske bolezni itd fid!no kopališče, v katerem so vse kipatiščn* laprave nad izvirki 37—38® C topfine. te-•.-znišfca postaja ?traža • TopNce Zahtevajte ospekte. Cene znižane, posebno v wed >n __UO sezoni.__119 PEGE ^P1"**1 utro 111 brez s,edu k -ČREMF ORIZCML" | Dobiva se v lekarnah, drogerijab it h parfumertjab Depot: rosmoohemla Za ~ 1 »Teh Smi^iklasova 23 Telefon 4'<»— 9» I Iz Maribora a— Splošna obrtna zadruga za mariborsko okolico je imela v nedeljo na Teznu svoj redni občni zbor. Poročila načelnika g. Šabedra so številni udeleženci z velikim odobravanjem vzeli na znanje. Imenom Obrtnega društva je ključavničarski mojster g. Kumerc pozdravil zborovalce in orisal v temperamentnem govoru položaj obrtništva, ki mu zlasti šušmarstvo pije kri. Izvoljen je bil dosedanji odbor z gosp. Šabedrom kot načelnikom. a— Poravnava. Tvornica čokolade »Sa-na« v Hočah je sklenila s svojimi upniki poravnavo, na podlagi katere bo izplačala upnikom kvoto 50% v petih obrokih. Terjatve s pravico prvenstvenega plačila po tej poravnavi niso prizadete in se morajo v celoti plačati. Iz tPuja. a— Pod državnim mostom sta se ta teden že vselili dve stranki, ki sta ostali brez strehe, v sredo pa je povečala dolgo vrsto nesrečnikov pod oboki mostu vdova Bajer s 17 letno hčerko. Ali kaj razmišljajo poklicani krogi, kam utegne privesti ta strašna stanovanjska beda, kakršne gotovo ni nikjer drugod? Sedaj že zmrzuje cel ducat strank pod državnim mostom. a— Proti državni meji poleti v nedelio 20. t. m. mariborski Sokol v spremstvu svoje društvene godbe. Izleta v Jarenino naj bi se udeležilo več občinstva. Odhod je ob 14., povratek ob 24. a— Avtobusna zveza na Mariborski otok. Obiskovalci Mariborskega otoka žele, da bi bilo ob lepih dneh, zlasti pa po obedu na razpolago več avtobusov za prevoz kopalcev na otok. V sredo ie vozil samo 1 avtobus in sicer šele ob 13. Ljudje so se naravnost tepli za mesta. a— Smrtna kosa. V sredo je umrl ▼ splošni bolnici 77 letni upokojeni strojevodja drž. žel. Franc Kolbl; v Prešernovi ulici 24 je v noči na četrtek umrl 65 letni upokojeni višji revident drž. žel. Jos. Har-rich; včeraj zjutraj ob 3. pa v splošni bolnici Antonija Gregorič, soproga žel. uradnika v pokoju. a— Stavbeno društvo »Moj dom« na Teznu, ki so si ga pred leti ustanovili železničarji in ki je zgradilo 23 ličnih enodružinskih hišic, je svojo nalogo dokončalo in likvidiralo. Posebej je treba tu poudariti požrtvovalnost društvenega ustanovitelja g. Pulka in predsednika g. Murka, ki sta v najtežjih časib vodila društvo k lepemu uspehu. a— Nezgoda starke. V sredo popoldne je na svojem stanovanju v Roški ulici spodrsnila 68 letna delavka Viktorija Vrtovšek in tako nesrečno padla, da si ie zlomila levo koleno. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico. a— Težave in potrebe magdalenskesa predmestja. Pišejo nam: Tržaška cesta od Ptujske ceste do Kralja Petra trga je jako slabo razsvetljena in je nujno potrebno, da se čim prej uredi več svetiljk. Posebno se ta nedostatek občuti blizu železnice, kjer je nevarnost nesreče še večja. Sploh so sedanje svetiljke na eni najprometnejših ulic pres'abe in preredke. Tudi je na Tržaški cesti na desni strani proti delavski pekarni pred vojaško bolnico ob plotu toliko grmovja. ki visi na cesto, da ovira promet ter dela pot še bolj temno, potnikom pa vejevje zbija klobuke z glave in jih bije po obrazu. Ali bi se ne dala ta živa meja ob plotu po-strifi in lepo urediti? Nadalje opozarjamo na nedostatek, da je cela cesta od Kralia Petra trga do Ptujske ceste, kjer p dnevno največji promet z avtomobili iz vseh glavnih krajev, strašno zaprašena in da se za vsakim mestnim kakor tudi drugim avtom valijo oblaki prahu, ki ovirajo promet, oku-žujejo okolico ter delajo najslabši vtis na pešca, kolesarja, voznika in avtomobilista. Domačinu, ki je tega že vajen, je hudo, več kritike pa se sliši od tujcev. Z majhno pozornostjo in trudom ter malenkostnimi stroški bi se dali ti nedostatki odpraviti, kar bo tudi v čast mestu in ljudstvu v korist. a— Mariborčani se zabavajo ob dobri knjigi. »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu beleži, kakor prejšnja leta, tudi letos v počitniških tednih mnogo živahnejši promet. Minulo soboto se je vpisalo kar 10 novih ii-posojevalcev. Število izposojenih knjig raste ravno zadnje tedne, ko odhajajo ljudje iz mesta na počitnice. Doma ostali Mariborčani si torej kratijo prosti čas s čitanjem dobrih knjig, ki so gotovo najboljša in najcenejša zabava. Kakor nam poročajo iz 5, Ljudske knjižnice«, so tudi baš zaradi tega zadnji čas naročili preko 100 najaktualnejših novosti z jugoslovenskega in svetovnega književnega trga. Ljudje segajo najbolj po modernih romanih. »Ljudska knjižnica« ura-duie v Narodnem domu štirikrat na teden, tudi ob nedeljah dopoldne in sprejema vsakokrat nove člane. Iz Škofje Loke šl— Samomor. V nedeljo okrog 13. si je vzel življenje upokojeni železniški strojevodja Vencel P., stanujoč kot samec pri svojih sorodnikih v Škofji Loki. Priletni, sicer jako priljudni in zabavni mož je odšel v podstrešje domače hiše in se obesil. Pokojnik o svojih namerah ni izjavil nikomur niti besedice. Bržčas je izvršil dejanje v trenutkih duševne depresije. Ker so samomori med Škofjeločani zelo redki, je vzbudila nenadna smrt strojevodje med prebivalstvom veliko presenečenje. Pogreb je bil v ponedeljek. šl— Pritok tujcev v Škofjo Loko se lepo razvija in je z vsakim letom beležiti nekaj napredka. Meščani se za sezonske mesece radi nekoliko stisnejo po sobah, da odpo-morejo stanovanjski krizi. Da je ob pomanjkanju sob prizadevanje prometnega odseka v škofji Loki kaj težavno, je jasno. Ako ne bo privatne inicijative, ki bi rešila stanovanjsko vprašanje širokopotezno. ni upati na močnejši dotok letoviščarjev, čeprav so v ostalem dani vsi pogoji, da se razvije škofja Loka z okolico v letoviščarsko mesto. Letošnji gostje so po večini Slovenci, je pa tudi nekaj Hrvatov iz Zagreba. Iz Kranja r— Narodna Čitalnica ima nocoj ob 30. v Kocbekovi sobi Narodnega doma nadaljevanje svojega rednega občnega zbora. Na dnevnem redu je le izvolitev novega odbora. Zaradi sramotno majhnega zani manja od strani članstva se letošnji občni zbor kliub drugemu sklicanju ni mogel do vršiti. Iz Tržiča č— Pogreb. V nedeljo so ob veliki ude« ležbi in prav slabem vremenu pokopali hišno posestnico go. Kavčičevo, roj. Logar. Pokojnica je dosegla lepo starost in je bi« la splošno priljubljena gospa. Naj počiva v miTu! č— Občni zbor. V soboto zvečer bo v Lončarjevi kavarni občni zbor stavbne za« druge Planinski dom na Kofcah,^ ki bo menda zadnji v letošnji sezoni občnih zbo« rov. Zadružna bilanca izkazuje lep napre* dek in bodo zadružniki z delom zadruge lahko zadovoljni. Udeležencem izven Trži« ča se nudi lepa prilika, da zvežejc ta obč« ni zbor s prekrasnim izletom po novi poti od Jurjevega Jake na Veliki vrh č— Nova turistovska karta Karavank se dobi v Tržiču v vseh trgovinah. Planin« ci, sezite pridno po n iej! Iz Zagorja z— Nedeljska kronika. Deževna, pusta, hladna nedelja navzlic vsemu ni zadržala naših planincev doma; zopet so obiskali najljubšo svojo točko, Sv Planino. Na Lo« kah pri Zagorju so častili svojo patrono ■v. Marjeto. Običajnega letnega žegnanja se ie udeležilo veliko okoliškega in doma« čega občinstva, ki je po maši napolnilo vse gostilniške prostore. Naši gasilci so se z vozom odpeljali na gasilsko slavnost v Motniku, kjer je ondotno društvo razvilo nov krasen prapor. Opoldne pa se je od« pravila naša sokolska družina z narašča« jem vred čez hrib v Trbovlje na sokolsko prireditev. Zaradi slabega vremena je imel cirkus »Olimpia« popoldne in zvečer pol« no občinstva. Dober obisk je bil tudi v hi« nu Triglav. Veliko zanimanje vlada po« vsod za nedeljsko pevsko prireditev »Lo« ški glas«, ki se bo vršila na vrtu zadruž* nega doma na Lokah. Poleg pestrega spo« reda pevskih točk je tudi nastop Rudnis ške godbe iz Zagorja pod vodstvom kapel« nika g. Srečka Godina, ki je tudi vodja pevskega društva. z— Čudna zavist. Ančka, ki je pred le« tom v Zagorju služila, služi zdaj v mali vasici nad Savo. Živahna je. rdeča kakor kri, ni čuda, da fantovski rod za njo no« ri Vse to pa na veliko jezo ostalih vaških deklet. Pa je prišla nad Ančko osveta: ovadena je bila zaradi odprave ljubezen* skih posledic. Ančka je trdovratno tajila in lepo razložila, da jo dekleta mrzijo iz gole zavisti in so jo zato tudi obdolžila dejanja, ki ga ni izvršila. »Odslej naprej bom skušala še bolj prezirati fovšljivke.« je končala Ančka svoj zagovor in doka« zala nedolžnost... Iz Novega mesta n— Seja občinskega zastopa bo v torek 22. t. m. ob 17. Vodil jo bo zaradi župa« nove obolelosti podžupan g. Filip Ogrič. n— Pridelek žita v novomeškem srezu bo letos precej dober. Zlasti je pšenice. Zal, ie deževno vreme ljudem zadnji čas onemogočalo žetev. Lepo uspevajo tudi drugi poljski pridelki. Bati se je še neviht tn toče, ki letos pogosto obiskuje naše kraje. n— O asfaltiranju in polaganju granitnih kock na trgu kraljeviča Petra, o katerem se zadnje čase po mestu mnogo govori, je povzročilo govorice merjenje trga po teh« ničnih organih Ljubljanske gradbene druž« be, ki meri trg v svrho naprave celotnega trotoarja, v kolikor ga še ni napravljene« ga pred hišami posestnikov na trgu kra« Ijeviča Petra. n— Avtobusno podjetje »Tapred« iz Zagreba je zaprosilo mestno občino, da do« voh vpostavitev redne avtobusne pro«e med Novim mestom m Metliko. n— Novo moderno čolnarno ob Krki na Loki nameravajo zgraditi gotovi novome« ski pridobitni krogi Nova naprava bo vse« kakor ozaljšala obrežje temno«modre Krke. Iz Slov. Bistrice Sb— Gledališki večer 11. t. m., ki so ga priredili mariborski igralci pod vodstom «• Rasbergerja v dvorani Okrajne hranilnice, je bil slabo obiskan. To je vsekakor tudi kvarno vplivalo na nastopajoče, ki bi pa poleg tega lahko svoj program za take pri-1,Jte skrbnejše izbrali. Zlasti šaljiva nastopa fcta bila vsebinsko manjvredna in ne sodita v okvir prireditve, ki naj bi širila zanikanje za naše gledališče. Pevske točke so bile dobro podane in občinstvo ni štedilo s priznanjem lepo izšolanemu sopranu gospodične Fratnikove in krepkemu tenorju g. Ivelje. sb— Sokolski izlet na Veliki vrh bo v nedeljo 20. t. m. Zbirališče pred hotelom »Beograd«, odkoder odrinemo točno ob 6. zjutraj. Članstvo naj se izleta po možnosti polnostevilno udeleži. Celodnevno prehrano je treba vzeti s seboj. sb— Za prevažanje fekalij in gnojnice skozi mesto naj bi si nekateri izbrali ugodnejši ca s, ne pa najbolj vroče ure po dnevu. Smrad, ki ga morajo ljudje prenašati počele dneve, ni niti najmanj v čast prevažal-cem niti mestu samemu. Občina naj bi zadevo čimprej uredila tako, da dovoli prevažanje fekalij le v zgodnjih jutranjih urah ali pa ponoči. Iz Murske Sobote mr— Samomor. Bivši upravitelj velepo-sestva grofa Szapary-a, Karol Osterer, ki je pred nekaj leti zapustil našo državo in se z družino preselil na Madžarsko, je izvršil, kakor poročajo iz Nagvkanizse, samomor. Vzrok so bile slabe socialne razmere. Smrt Ostererja je vzbudila v mnogih Sobočanih obžalovanje, tem bolj, ker zapušča ženo s petimi otroki, ki se jim bo brez očeta še slabše godilo. mr— Inšpekcija. Okrožni inšpektor g. -dr. Schaubach je dne 14. t. m. inspiciral sresko načelstvo v Murski Soboti in je bil z delom uradnikov popolnoma zadovoljen. mr— Popravljanje ulic. V zadnjem času so v Murski Soboti nasuli nekatere ulice, ki so bile v zelo slabem stanju, s prodom; tako se menda ne bo več dogajalo, da bi ob slabem vremenu obtičala vozila v blatu. mr— Potreba kopališča. Med tem ko imajo mnoga slovenska mesta, manjša od Murske Sobote, lastna kopališča, je metropola Prekmurja še danes brez njega. Sobočani se raje hodijo kopat v nevarno Muro, kakor i« bi mislili na lastno kopališče. To je tem i bolj žalostno, ker bi se na Ledavi dalo narediti sijajno kopališče, če bi se ljudje, ki so za to poklicani, za stvar brigali. Upati pa je, da bodo žrtve, ki jih zahteva pod mostom vrtinčasta Mura. že enkrat spametovale občane. Iz Ptuja j— Samomor. V Hajdini, v svoji novi hiši pri postajališču, se je v torek 15. t. m. obesil 501etni mesar, gostilničar in posestnik Ivan Pfeifer. Ker je živel v urejenih razmerah .domnevajo, da je izvršil dejanje v hipu duševne zmedenosti, ker je že nekaj časa sem bil nenavadno pobit. Zapustil je ženo in hčerko, ki ie pa že poročena. Iz Ljutomera lj— Iz občinskega odbora. G. Lovro Ku-harič, šef tukajšnje davčne uprave in načelnik Gasilskega društva, je zaprosil kraljev. bansko upravo, da ga razreši dolžnosti občinskega odbornika. Isto je storil g. Janko Horvat, slikarski mojster. lj— Obletnico mature so slavili slovenski abiturijent-' moškega učiteljišča v Mariboru iz leta 1903 z ogledom Slov. goric. Bilo jih je pet: gg. Bobič iz Maribora, Korže od Sv. Lenarta, Lešnik z Vurberga, From od Sv. Kungote in Pinterič od Sv. Miklavža. Po vožnji z avtobusom iz Središča dc Ljutomera, ki so si ga nekoliko ogledali, so krenili preko Ivanjkovcev do Sv. Miklavža kier so v prijateljskem krogu vzbujali spomine na mlade dni. U— Preprečen požar. Čevljarski mojster Janko Prelog ima svojo delavnico v hiši slaščičarja Skrajnarja, stanuje pa v Stročji vasi, dokler se ne bo vselil v že kupljeno lastno hišo. Dne 9. t- m. zjutraj je slaščičarski vajenec Škrajnar. ki je zgodaj šel po led, opazil, da se iz okna Prelogove delavnice kadi. Ker ie bilo okno proti navadi samo priprto, je zlezel v delavnico, kjer se ie bil na delovni mizi vnel papir in raz- lit špirit. Skupno z očetom, ki je bil med tem prihitel, sta ogenj zadušila. Prizadeti čevljarski mojster je izjavil, da mu je iz delavnice izginilo sedem parov čevljev. Kako je nastal ogenj, je danes še zago-netka. lj— Smrad se dviga skoro vsak dan iz naše Ščavnice. Tovarna Sinigoj spušča v njo neke smrdeče tekočine, ki so tudi strupene, ker je v potoku poginil ves ribji zarod. Gospodinje se pritožujejo, da ne morejo nikjer prati perila, prebivalci Pristave . pa nimajo zdrave vode za živino. Skrajni čas je, da se prepriča merodajna oblast o tem, ali odgovarjajo čistilne naprave us-njarne njihovemu namenu in povečanem obratu. Saj ni dovolj, da plačuje tovarna neko odškodnino za uničeni ribji zarod, ampak javnost ima pravico, da zahteva red in snago tudi tu, osobito pa vsi tisti, ki morajo celo ponoči zapirati okna, ker oku-žuje smrad iz Ščavnice stanovanja. Predpisi. ki veljajo n. pr. v Celju za VVesteno-vo tovarno, so menda veljavni tudi pri nas. Iz Ormoža ož— Za okrožnega zdravnika v Ormožu zahodni del je bil te dni imenovan g. dr Jurij Čarf iz Velikovca Čarfova rodbina je ena onih redkih slovenskih rodbin na Koroškem, ki kljub najhujšemu pritisku ni klonila ter je tudi dala zavetje za časa plebiscita našim ljudem. Zato je po izvršenem plebiscitu bila od tolp izropana ter domačija opustošena. S tem imenovanjem so za-dobili zadoščenje nacijonalni krogi v Ormožu. Dr. Čarfu želimo v njegovi novi domovini obilo uspehov! ož— Ormožko agilno trgovsko obrtno društvo, čigar odbor tvorijo sami naši znani rodoljubi, jo v nedeljo priredilo izvrstno zabavno prireditev v restavraciji Stanka Griv-ca na kolodvoru. Lepa prireditev je društvu gmotno precej koristila. GOSPODARSTVO Najvišje v 1. 1928. odn. 1929. B V P0Č€ 1930 Junij 1930 249 191 129 200 149 63 205 144 80 206 163 156 120 93 88 91 60 41 204 103 103 114 72 66 150 107 75 136 91 76 164 118 99 95 72 52 161 120 91 220 124 114 101 20 16 109 79 63 159 115 82 je razvidno, da so Katastrofalno padanje cen sirovinam In njegovi vzroki Že dve leti opažamo na vseh svetovnih tržiščih občutno nazadovanje cen, ki se je letos v zvezi z nastopom depresije v vsem svetovnem gospodarstvu spremenila v katastrofalni padec. Pri cenah industrijskih izdelkov v domačem gospodarstvu to nazadovanje cen še ni prišlo v toliki meri do izraza, zato pa je tem občutnejše pri cenah sirovin, ki so v številnih primerih tekom enega leta padle na polovico in še več. Ce primerjamo današnje cene sirovin s predvojnimi cenami, tedaj vidimo, da je večina najvažnejših sirovin padla že pod predvojni nivo, deloma celo prav znatno. V naslednjem navajamo indekse cen za posamezne važne sirovine, izražene v odstotkih predvojne cene (povprečna cena 1. 1913 = 100) na posameznih važnih tržiščih: Cene v % predvojne cene pšenica (Chicago) rž (Chicago) ječmen (Winnipeg) riž (London) sv. mast (Chicago) sladkor (Newyork) kava (Newyork) kakao (London) baker (London) oink (London) svinec (London) srebro (London) bombaž (Newyork) volna (Bradford) kavčuk (London) juta (London) petrolej (Newyork) cene mnogim sirovinam, ki so bile še leta 1928. ali 1929. znatno nad predvojno višino, do konca junija že občutno padle pod predvojno pariteto. Najobčutnejši je vsekakor padec svetovne cene za kavčuk, za sladkor, za posamezne kovine in za žito. Povprečno so gori navedene cene padle tekom enega ali dveh let na polovico, deloma pa še več. O vzrokih tega občutnega nazadovanja cen, ki ga zgodovina modernega gospo« darstva doslej še ni mogla zabeležiti v ta« kem obsegu, je te dni objavil švedski pro« fesor dr. Gustav Cassel zanimiv članek, v katerem pravi, da je značilno, kako malo ljudje spoznavajo vzročne zveze aktual« nih gospodarskih pojavov. Sedanje pada« nje cen je v prvi vrsti pripisati pomanj« kanju monetarnega zlata, ki ga povzroča politika novčaničnih bank in ki ima za posledico, da se po nepotrebnem dviga kupna moč zlata. Njegovi očitki so na« perjeni predvsem proti politiki ameriških federalnih bank in proti Francoski banki, ki brez potrebe kopiči zlato, ne oziraje se na posledice, ki jih ima ta politika v pogledu preskrbe zlata v ostalem svetu in na svetovno gospodarstvo. Valutna konferenca v Genovi je že 1. 1922. svarila pred težkimi posledicami, ki jih mora imeti boj za zlato, zato je pr?> poročala sodelovanje novčaničnih bank v pogledu omejitve potreb po zlatih rezer« vah. To priporočilo pa ni bilo v praksi upoštevano. Sedaj pa so se v najhujši ob« liki pojavile posledice. Veliko povpraše« vanje po zlatu ni moglo najti izraza v ce« ni zlatu (ker je zlato merilo vrednosti), temveč le v povečani kupni moči zlata. Padec cen pa ie ime! za posledico splošno depresijo v svetovnem gospodarstvu in s tem tudi brezposelnost industrijskega de« lavstva. Cassel zavrača vso krivdo seda« njih težkoč na novčanične banke, ki ne= upravičeno odklanjajo odgovornost za gi« banje cen in kupne moči zlata. Cassel s svojimi nazori, ki jih propagi* ra že dolgo vrsto let, ne stoji osamljen. Njemu se sedaj pridružujejo tudi drugi gospodarski strokovnjaki. Tu ie omeniti zlasti spomenico, ki io je te dni obiavil znani anglešk? ekonomist in teoretik v agTanih vprašanjih Sir Henrv Strahosch v londonskem »Ekonomistu«, v kateri zasto« pa enake nazore kakor Cassel. Če apošte« varno vso težo današnje gospodarske de« presiije, ki vlada v vseh naprednih drža* vah, tedai moramo priznati, da je vpraša« nje omejitve kopičenja zlata dalekosežen mednarodni problem, od katerega je odvi« sen gospodarski tazvoi vsake posamezne države in od katerega je odvisno blagosta« nje vsakega naroda. Lspesni razvoj akcije za ustanovitev gostilniearske pivovarne v Laškem Akcija za ustanovitev in gradbo nove pivovarne v Laškem, ki ima namen preprečiti nadaljnje izkoriščanje konsumenta po tujem kapitalu, se razvija normalno in napreduje. Blizu 11 milijonov delniške glavnice je podpisane in dnevno prihajajo nove prijave. Popravljalni odbor je pretekli mesec stopil v zvezo s hrvatskimi gostilničarskimi krogi, ki navdušeno pozdravljajo osamosvojitev gostilničarjev potom ustanovitve lastne pivovarne, ki naj stoji v Laškem kot središču n,°a Zagrebom, Ljubljano in Mariborom ir ki je že svoj čas zalagalo ves teritorij med tem: mesti in preko njih s priznanim laškim pivom najboljše kakovosti. V raznih hrvatskih listih so zadnje dni izšli daljši članki, ki priporočajo podpisovanje delnic, poudarjajoč osobito, da bo pivo iz nove pivovarne cenejše za 200 Din pri hektolitru! Vedno bolj pa raste zanimanje tudi med pekovskimi mojstri, ki upravičeno pričakujejo od rove pivovarne, da bo znala odpraviti nc-vzdržljive razmere, ki vladajo v produkciji kvasa in ki datirajo še iz časov pred kralj, manifestom. Izdelovanje kvasa je prišlo' tedaj v roke treh podjetij, ki prosto navijajo cene kvasu. Pripravljalni odbor ima v rokah važne avtentične podatke glede kvasove afere in bo pravočasno prišel z njimi na dan. Z gradbo pivovarne se bo pričelo še lotos. Pripravljalni odbor je že vložil na direkcijo drž. železnic prošnjo za komisijonelni ogled in dovoljenje za gradbo dovlačilnice k novi pivovarni. Istočasno se pa ponovno obrača do javnosti, nai ne odlaša s subskrip-cijo delnic. Čimprej bo krita glavnica, tem-prei bomo pili dobro in ceneno pivo. Ker je pričakovati, da bodo bratje Hrvatje podpisali za ca. 3 milijone Din delnic, naj bi Slovenija spravila skupaj vsaj še 2 milijona. V tem primeru ne bo treba iskati češkega kapitala, ki bi bil sicer potreben. Premiranje konj v mariborskem okrožju Pod vodstvom predsednika konjerejskeua društva za Slovenijo g Lovra Petovarja in v navzočnosti zastopnikov banske uprav« so se pričela premiranja konj v mariborskem okrožju. Dne 15. t. m. se je vršilo premiranje v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pokazalo je, da se v tem okraju materijal boljša od leta do leta. Prignanih je bilo 55 konj odbrane kvalitete; izplačanih pa je bilo za 39 konj 4720 Din nagrad, k čemur je prispevala konjerejska podružnica v Sv. L»-itarlu, ostalo pa je kreditiral sreski kmetijski odbor. Nagrade so dobili: v prvi skupini (za kobile z žrebetoni) prvo darilo Jakob Senekovič iz Pesnice 500 Din, v drugi skupini (za 3- in 41etne žrebice) Matija Vra-čič iz Senarske za 2 žrebici 500 Din, v tretji (za 2-letne žrebice) Jakob Purgaj iz Jur-\e\skega dola"250 Din, v četrti (za enoletne žrebice) Franc Pihler iz Verjan 200 Din in v peti skupini (za mlade žrebičke) Liza Kuri iz Verjan 100 Din. Prvi štirje so poleg tega dobili tudi častne nagrade. Dne 16. t. m. se je vršilo premiranje v Ptuju. Pokazalo je kvalitativni napredek konjereje v tem okraju, prigon — 48 glav — pa je bil za tako velik okraj zelo majhen in je kijub lepemu vremenu znatno nazadoval napram lanskemu letu. Izplačanih je bilo za 40 konj 6600 Din nagrad, k čemur je prispevala banska uprava 5200 Din, ostalo pa je kreditiral sreski kmetijski odbor. Prve premije so prejeli: v prvi skupini (kobile z žrebeti) Franc Zupančič iz Slovenje vasi za dve žrebici 500 Din, v drugi (za 3Ietne žrebice) Jakob Toplak iz Mostov 300 Din, v tretji (za dvetelne žrebice) Franc Čeh iz Spuhle 300 Din, v četrti (za enoletne žrebičke) Janez Prosenjak iz Spuhle 300 Din, v tretji (za dveletne žrebice) Janez šegula iz Hlaponec 200 Din. Vsi so za izredno lepe živali prejeli tudi še častne diplome. — Drago kratkoročno posojilo mesta Zagreba. Kakor poročajo zagrebški listi, bo zagrebška občina pri tamošnjih denarnih zahodih najela kratkoročno posojilo od 40 milijonov Din, ki ga nujno potrebuje za do-vršenje investicijskih del. Mestna občina je v glavnem že odobrila pogoje posojila, razen zadnje točke, ki pravi, da mora občina plačati bankam 800.000 Din v primeru, da do izplačila tega posojila (do 31. dec. 1931) in še šest mesecev pozneje najame drugje večje posojilo. Pa tudi drugače pogoji niso baš ugodni. Obrestna mera znaša po vesteh zagrebških listov 3.50 odst. več kakor vsakokratni diskont Narodne banke, vrhu tega pa mora občina plačati bankam vnaprej letnih 1.5 odst provizije. Ker znaša sedanji diskont Narodne banke 5.5 odst., bi znašala obrestna mera 9 odsl. in s provizijo 10.5 odst. letno. Taki pogoji so v času, ko znaša diskontna obrestna mera v zapadnoevropskih državah 2.5 odst. letno in ko »e v teh državah zaradi obilice denarja privatni diskont giblje že na višini 2 odst. letno, za kratkoročno posojilo tako tiiočne občine, kakor je zagrebška, brez dvoma prav težki, zlasti če upoštevamo, da vlada tudi pri naših denarnih zavodih precejšnja likvidnost. Kakor poročajo, je precejšen del zagrebškega občinskega sveta pret: takemu posojilu. = Novci od 25 par pridejo v promet. Finančni minister dr Šverljuga je stavil ministrskemu predsedništvu predlog, da se stavijo v promet, novci po 25 par, ki so bili ž,; pred leti izdelani v Franciji. Izdaja teh novcev v skupni vrednosti pol milijona Din je potrebna, da se olajša izplačevanje zneskom pod 0.50 Din. Čini bo storjen potreben sklep, bo novce po 25 par stavila v promet Narodna banka. = Stalno zboljšanje nemške trgovinske bilance. Nemški državni statistični urad že objavlja podatke o zunanji trgovini v prvem polletju t. 1, iz katerih je razvidno, da je bila nemška trgovinska bilanca v letošnjem prvem polletju aktivna za 503 milijone mark (lani v I. polletju je bila pasivna za 274 milijonov). Napredek v konsolidaciji nemškega gospodarstva je razviden, če upošt* varno, da je bila nemška trgovinska bilanca lfcla 1927 pasivna za 3924 milijonov mar!';, leta 1928 za 1200 milijonov, lani je bila že aktivna za 48 milijonov, letos pa je bila sa-uio v prvem polletju aktivna za preko poi milijarde mark. = Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 230 komadov signalnih rogov za vlakovodje in kretnike in 300 komadov železnih zavornih cokelj, do 27. t. m. pa glede dobave ca 670 komadov različnih čopičev; strojni oddelek pa do 25. t. m. ponudbe glede dobave oOOO kg samotne moke, do 26. t. m. glede dobave raznih aparatov in kaučukastib cevi in do 28 t. m. glede dobave tiskovin ter glede dobave 1 bakrene plošče. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja ter glede dobave 80 komadov plošč iz kovanega železa, do 31. t. m. pa glede dobave električnega materijala. 6. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železa, 7. avgusta pa glede dobave 90 vagonov portland cementa; 6. avgusta pri direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave 500.000 komadov kapsul. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). Dne 26. t. m. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave tehtnice, 28. t. m. pa glede dobave pisarniškega materijala. (Oglasa 6ta na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri istem oddelku). 17. julija Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Cuiih, Londpn, Praga in Newyork. Tečaji deviz deloma za malenkost popustili, v ostalem pa so nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je danes nastopila čvrsta tendenca v državnih papirjih, zlasti v Blai rovih posojilih. Vojna škoda se je trgovala za aranžma po 434, za kašo po 434.25 in za december po 435. 8% Blairovo posojilo se je okrepilo na 96.75 in 97 (zaključki), dočim so se 7% dolarski zastavni listi Drž. hip. banke trgovali po 86.125 do 86.25. Med bančnimi vrednotami je bil večji promet v Union banki po 190 — 191. V ostalem je prišlo do zaključka le še v Ju-go banki po 77. Devize in valute. Zagreb. Amsterdam 22.66 do 22.72, Dunaj 795 do 798, Berlin 13.4450 do 13.4750, Bruselj 787.40, Budimpešta 986.72 do 989.72, Milan 294.2250 do 296.2250, London 273.87 do 274.67, Newvork ček 56.16 do 56.36, Pariz 220.87 do 222.87, Praga 166.78 do 177.58. Curih 1094.40 do 1097.40. Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.2450, London 25.0225, Newyork 514.2750, Bruselj 71.8750, Milan 26.9450, Madrid 60, Amsterdam 207.05, Berlin 122.82, Dunaj 72.66, Sofija 3.74, Praga 15.2550, Varšava 57.70, Budimpešta 90.1750, Bukarešta 3.06. Dunaj. Beograd 12.535—12.575, London 34.3775—34.4775, Milan 37.03—37.13, New-york 706.50—709, Praga 2Q.9425_2i.0225, Curih 137.36—137.86, dinarji 12.50—12.56. Efekti. Ljubljkna. 8% Blair 97 blago, 7% Blair 87 50, Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 122 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 126 den.. Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den., Trboveljska 412 blago. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 434.25 — 434.75, za december 434.5 —'436, investicijsko 86.5 — 87.25, Blair 97 — 97.375, 7% Blair 86.5—86.75, ^HiiMiimiiHiiiitmtiiiiumniiutiifHuiun^ Mmillllllltllllllti.iii«,iatiiiMiaiiiiiiaiMiiii Takyzavsakogar Vse moje slavne tovarišice s pariškega odra, pravi gdč. Parysis, vedo, da ne sme nobena res elegantna dama imeti odvišnih las na vratu, na rokah in nogah. Kot previdne žene so se hitro odrekle britvi, ki rani kožo, zapusti mozoljčke in črne pikice ter povzroča, da lasje še hitreje in bujnejše rastejo. Kar se tiče navadnih sredstev zoper rast nadležnih las, so kmalu prepoznale njih smrad in nerodno prirejanje. Danes vse uporabljajo Taky, novo dišečo kremo, ki je porabna čim pride iz tube. Ta-ky odstrani v petih minutah lase in dlačice, kjerkoli želite, ker prodre do lasnih koreninic in jih uniči. Poizkusite še danes Taky. Nota — Taky se dobi v vsaki lekarni in drogeriji za 30 Din tuba. Ako ne odgovarja ,se denar vrne. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Henry H. Neumann, Zagreb, Boškovičeva štev. 42. 116 Odlike Taky kreme: krasen duh, nagel učinek, v tubi se ne posuši. 7% Drž. hip. banka 86.125 — 86.25, 6% begluške obveznice 75 den.; bančne vrednote: Praštediona 905 — 910, Jugo 76.5—77.5, Union 190 — 191, Srpska 186 den., Zemalj-ska 135 den., Narodna 8100 den., Poljo 57 do 57.5; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 25 den., Našička 1250 — 1300, Gutmann 165 bi., Slaveks 60 — 65, Slavonija 200 do 210, Drava 218 — 240, Šečerana 331 — 33S Brod vagon 127.5 — 1H2.5, Vevče 275 — 400, Oceanija 215 — 225, Trbovlje 405 — 410. Beograd. Vojna škoda 446.5 — 447 zaklj., za december 459.5 — 459.75 zaklj., investicijsko 89 zaklj., 7% Blair 88.5 zaklj., 7% Drž. hip. banka 88.25 zaklj., Narodna 8260 do 8300. Blagovna tržišča LES -4- Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon bukovih drv. Eksekutivno je bil kupljen l vagon (ca 20 ton) hrastovih podnic (deb.. 44 mm, širina 19—29 cm, brez toleranc-i pod 19 ali nad 29 cm, dolž. 2—65 m, paralelnih, na živ rok rezanih, pravokotno oče-ijenih, brez gnilih, izpadajočih ali prevelikih prč in brez razpok, brez beljave, brez srca), dobava promptna, fco vagon pariteta St. Peter v Savinjski dolini po 1700 Din. Povpraševanje je za jelove morale (ostrorobe, očeljene, 78X78 mm, 4 in 5 m ter 38X78 milimetrov, 4 in 5 m), za smrekovino in jalovino (12, 18, 24, 28, 38 in 48 mm, od 17 centimetrov navzgor, 4 m dolž., I., II. fn III.) in za parjeno bukovino (27 in 28 mm). ŽITO -(- Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena, zaključkov ni bilo. — Ponujali so pšeuico (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baško, 80 kilogramov po 250 do 252.5, 78 kg po 242.5 - 245, 77 kg po 237.5—240, baško novo. uzančno blago, brez doplačila, za julij po 215—217.50; za avgust po 222.50 do '225; rž: baško, novo, 72 kg, mlevska voznina, slov. postaja, plač. 30 dni po 160 do 162.5; moko: baško, *0g«, fco Ljubljana, plač. 30 dni po 405 — 410; koruzo: baško, plač. 30 dni po 162.5 — 165; ječmen: baški, novi, ozimni, 66 kg po 155 — 157.5; oves: baški, navadna voznina, po 195 — 200. -)- Novosadska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 23 vag. pšenice, 46 vagonov ovsa. 35 vag. koruze, 6 vag. moke in 24 vagonov otrobov. — Pšenica "nova: baška, 78/79 kg 167.5 — 172.5: gornjebaška ali banaška, Tisa, šlep 172.5 do 175. gornjebanaška, 78/79 kg 165 — 170; sremska 160 — 165. — Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 97.50—102.50. Koruza: baška, sremska 110 — 112.5, ladja Dunav 11C — 112.5, za avgust 115 — 117.5. banaška 105—110. Moka: baška, nova »Og« in »Ogg« 295—305; »2« 265—275; stara »5« 220—230; >6« 160—170: >7« 100—110; »8« 90—95. -f- Budimpeštanska terminska borza (17. t. ni.). Tendenca prijazna, za koruzo trdna. Pšenica: za oktober 19.06 do 19.07, (obračunski tečaj 19.—), za marc 1931 20.76 do 20.78 (20.70); rž: za oktober 12.12 do 12.13 (12.—), za marc 13.40 do 13.45 (13.30); koruza: za julij 15.90 do 16 (15.80), za avgust 15.42 Jo 15.43 (15.40), tranzitna za avgust 13.20 do 13.30 (13.20). Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod + JOSIP RUS posestnik, gostilničar ter načelnik Posojilnice in hranilnice na Prevojah dne 17. t. m. po mukapolnem trpljenju previden s tolažili svete vere v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 19. t. m. ob pol 10. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v št. Vidu pri Lukovici. V St. Vidu, dne 17. julija 1930. MARIJA RUS, roj. STAJER, soproga; JOSIP, MAVRICIJ, VIKTOR, EDVARD, SREČKO, FRANC, sinovi; PAVLA, BERTA, IVANKA, hčerke in ostali sorodniki. Iz življenja ln sveta Ameriška sredstva za zračno vojno Matična ladja »Saratoga« z nebroj letali na svojem krovu se pomika po Panamskem prekopu. „0gnjeno vreme" Dolga letošnja suša, ki je sedaj že za nami, je povzročila povsod mnogo požarov, zlasti na prerijah in po gozdovih Združenih držav. Takšne požare so začeli sedaj tam pobijati z obširno organizacijo, ki ima svoje središče v državnem vremenskem uradu. Posamezne vremenoslovne postaje so v ozki zvezi z uradniki gozdne uprave in drvarskimi delavci po vsej deželi. »Ognjeno vreme« vlada tedaj, kadar dolgo ni bilo dežja in so suhi vetrovi izsušili drevesa in listje pod njimi. S higro-metrom je mogoče izmeriti vlago v zraku prav tako natančno kakor toploto s toplomerom. Posamezni gozdarski uradniki in drvarji so zato opremljeni s takšnimi vlagomeri. Ce suhota zraka po gozdovih in prerijah narašča in če ni upanja na skorajšnji dež, tedaj odpošljejo ti pomčniki svoja poročila najbližji vremenoslovni postaji, ta jih po odpremi na vremenski urad v Wa-shingtonu. Tu začrtajo »karto ognjenega vremena«, iz katere je razvidno, katerim ozemljem preti nevarnost često katastrofalnih požarov. Urad razpošlje svarila na vse strani. V takšnih časih morajo biti ljudje, ki so zaposleni zlasti po ogroženih gozdovih, še posebno previdni, svoje ognje morajo skrbno pogasiti, po možnosti se morajo vzdržati kajenja in imeti pripravljene aparate za gašenje požarov. Tudi gasilni oddelki so tedaj v stalni pripravljenosti. V njihovih stanicah opazujejo takrat z daljnogledi obzorje in čim se pojavi kakšen sumljiv dim, oddado svarilna znamenja vsepovsod. Gozdni požari povzročajo ameriški Uniji vsako leto ogromno škodo, a po zaslugi te posebne požarne službe postaja ta škoda od leta do leta manjša. Izgubljeni naslov Mlada zakonca Rouchy v Bernu sta sklenila zapustiti Švico in poiskati si zaslužka na Francoskem. Mož je prvi odšel v Pariz. Teden pozneje je pisal ženi, da ima službo in jo je povabil v Pariz. Mlada žena je izstopila na postaji v Parizu in se je z grozo prepričala. da so ji v gneči ukradli torbico. Me bi se zmenila za mali znesek denarja, a izgnilo je tudi pismo z moževim naslovom. Kam je hotela v tujem kraju? Šla je na policijo, a je zvedela, da tam nimajo naslovov in da bo trajalo poizvedovanje vsaj_ teden dni. Zvečer je sedla obupana Švicarka na klop v nekem parku in se začela jokati. Prileten gospod jo je vljudno vprašal; zakaj je tako žalostna. »Lahko prenočite pri meni,« je rekel, ko je zvedel za vzrok, »stanujem prav blizu, in vam bo moja žena kakor mati.« Simona Rouchy je šla z dobrotnikom in ostala tri dni pri njem. V zahvalo mu je pospravljala in opravljala gospodinjske posle: A tretji dan zjutraj, ko je pršla iz mesnice, je V veži začula svoje ime. Potuhnila se je v kuhinji in zvedela, da sta jo prodala čedna soproga v neko javno hišo v Bordeauxu in da bi morala odtod naprej v Buenos Aires. Simona je stekla na policijo in ta je trgovca z belimi sužnjami takoj aretirala. Vsi dnevniki so prinesli to zgodbo. Ali bo prišla pred oči tudi Rouchyju, ki po vsem videzu nima časa čitati dnevne novice? Zgodovinske izkopanine na Češkem Pri izkopavanju gline za opekarno v Celakovicah so delavci naleteli na prastare grobove nekdanjih germanskih naseljencev Češke, Turingov. Vseh grobov je bilo odkritih 19 in je s temi najdbam dokazano, da so Turingi, umikajoč se v dobi preseljevanja narodov pred Huni in Avari, posedli ne samo predele med Labo in Salo, marveč so prodrli tudi daleč na jug ob Labi. Tu so živeli v 5. in 6. veku našega štetja pred prihodom Cehov. Najdene stvari so velike cene za narodopisje germanskih plemen, ker se da iz njih skoro do najmanjše podrobnosti določiti načn življenja Turingov. Najdena okostja pričajo, da so bili stari Turingi visoke rasti in silne telesne sestave. Vsa okostja so obrnjena z obrazom proti vzhodu in najdeni predmeti pričajo, da so davni pokojniki člani bojevitega plemena. V grobovih moških se je našlo orožje, pri ženskah pa glavniki, lonci in drugo domače orodje. Mnogi predmeti so zlati ali vsaj pozlačeni ter imajo tipične germanske risbe kot okrasek. Odličnejši in bogatejši ljudje so pokopani globlje, vendar so bili že vsi odkopani, kar je spoznati po razmetanih kosteh. Gotovo so jih oropali že v pradavnih dobah sovražniki ali domačini, da so se polastili dragocenega orožja. Največjo pozornost vzbuja grob viteza na konju. Za posmrtno življenje so mu položili v jamo posodo s hrano in popolno bojno orožje. Tudi ta grob je do globine pasu oropan najdragocenejših predmetov. Ob pasu so našli še zaponko, ki se je je držal kosec sprhnelega platna. Ves ta grob bodo ohranili in prenesli v praški muzej; doslej so odkrili v srednji Evropi le še en sam podoben grob na Saškem, ki pa je manj ohranjen. Nekoliko podobnih gomil so odkrili v Skandinaviji. Za stvar se zanimajo zlasti nemški učenjaki. Stražniki s filmskimi aparati Po primeru Dunaja uvaja tudi Pariz pri policiji posebne stražnike, kojih orožje bo mesto pendreka in sablje filmska kamera. Pri raznih nesrečah na prometnih ulicah se namreč ni dal ugotoviti vzrok, kajti najobjektivnejša priča ni mogla podati pravilne slike o dogodku. Človeška pozornost je v takih trenutkih razcepljena na tisoč podrob- Priprave za X. Olimpiado v Ameriki Gradba stadiona v Los Angelesu v Kaliforniji, kjer se bo vršilo prihodnje tekmovanje med narodi. V ogromni prostor bo lahko šk) na stotisoče gledalce*. nosti, tako da na bistvo ne more paziti. Da pa se ugotovi vzrok takih zagonetnih nesreč, bo v bodoče poleg prometnega stražnika stal mož s filmskim aparatom, ki bo vsako nesrečo takoj fotografiral, nakar bodo pri predvajanju nesporno lahko ugotovili vzrok in krivca nesreče. Na ta način se bo dalo zboljšati prometne predpise, z druge strani pa krivec ne bo ušel odgovornosti in odškodnini. Dragocene gosli - igrača za otroke Joules Mougin iz Cagnesa pri Niči se je v mladih letih učil violine pri ne kem starem goslaču, ki je menil, da bo njegov učenec napravil še veliko kari-jero v tej stroki. Ko je starec ležal na smrtni postelji, ie mlademu Mouginu tedaj poklonil svoje gosli s prošnjo, naj bi se ga vedno spominjal, kadar bo nanje igral. Ampak Mougin je študij plemenitega godala opustil in to je poro-malo v podstrešje, kjer je ležalo dolga leta med drugo šaro. Nekega dne je odkril Mouginov petletni sinček odložene gosli in si je z njih napravil igračo. Potrgal jim je strune in jim omislil štiri kolesca, pa je vlačil stari instrument kaor voziček za sabo po cestah. Neki tujec je videl nenavadno igračo, stopil je bližje, jo vzel v roke in si jo pozorno ogledal. Potem je šel k Mouginu in mu je ponudil zanjo 100.000 Din v naši valuti. Šele tedaj se je začel dobri mož zanimati za dar svojega nekdanjega učitelja. Zvedel je, da gre za stare gosli, ki jih je 1. 1630. izdelal veliki italijanski mojster Amati. Tako je govoril napis v njihovi notranjosti. Ko je pa to zvedel, jih za 100.000 Din ni hotel prodati, ker upa, da bo dobil zanje več. Angleški konzul brez sledu izginil Že nekaj dni pogrešajo v Marseilleju tamoš-njega angleškega vicekonzula Leeja. Boje se, da so diplomata ugrabili tihotapci z mamili, da se mu osvetijo za gorečnost, s katero je preganjal in zatiral njih zločinsko obrt. Slika predstavlja dom vicekonzula, v ovalu pa vicekonzula Leeja. Laponska civilizacija Laponce si običajno predstavljamo kot kulturno zaostal narodič, živeč v šotorih ali hišah iz snega in hraneč se z ribjim lovom. Pri takih razmerah bi bilo težko govoriti o razvoju slovstva. Vendar poročajo švedski listi, da je vlada za svoj švedski narodni muzej nedavno kupila tri književne redkosti, tiskane v 16. stoletju. Ena izmed knjig je zbirka nabožnih pesmi iz T. 1576., ostali dve pa sta katekizem in molitve-nik, samo za leto mlajši nego prva. Čudno je, da so te redke knjige prišle v pozabljeno laponsko vas in da so se ohranile cela stoletja. Nadaljnje žrtve strupenega cepiva v Liibecku Kakor poročajo iz Luebecka, je umrlo tam v zadnjem času zopet več otrok, ki so jih bili cepili s skvarjenim Cal-mettovim cepivom proti tuberkulozi. Število smrtnih žrtev je doseglo tako že 58; 62 otrok je še bolnih in bodo mnogi med njimi podlegli, 73 otrokom se je bolezen obrnila na bolje, ozdravilo oziroma v opazovanju pa je 59 otrok. _ Habsburžan — izvoznik žita Dočim govori še vsa Budimpešta o najnovejšem ljubezenskem romanu bivšega habsburškega nadvojvode Albrehta, se bavi on sam po vsej priliki s čisto drugimi stvarmi. Ta čas se mudi v Južni Ameriki na študijskem potovanju in že devet tednov ni bilo o njem nobenega glasu. Sedaj pa je prejel madžarski poljedelski minister Mayer iz Buenos Airesa nastopno Albrehtovo brzojavko: »'Pogajam se z dvema južnoameriškima vladama zavoljo izvažanja ogrskega žita. Pogajanja se bodo bržkone končala z uspehom. Po-- zdravi Albrehti« Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Petek, 18. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. _ 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Bachov večer. Izvajata gdč. Jadviga (klavir) in Emilija Poženel (violina). — 21: Večer Prelov-čevih samospevov (gdč. Ramšakova). — 21.30: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 19. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13. Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Športno predavanje. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. BEOGRAD 19.30: Reproducirana glasba. — 20: Koncert na čelo in klavir. — 21: Koncert radio - kvarteta. — 22: Poročila. -22.15: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Filmska godba. — PRAGA 17: Koncert iz Brna. — 21: Prenos opere iz gledališča. — 22.35: Prenos iz Brna. — BRNO 17: Koncert češke glasbe. — 18.30: Pevski koncert. — 21: Prenos iz Prage. — 22.35: Koncert vojaške godbe. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 19.05: Komorna glasba. — 20.05: Koncert Kalma-rove glasbe. — BERLIN 17.50: Arije. — 19.30: Zabaven koncert iz Leipziga. — 21: Kabaretni program. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Glasbeniki svetovnega slovesa. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Godba na harmoniko. — 20.30: Igralski večer. — 21.30: Narodna pesem in >šlagerc. — 22.30: Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert. — 18: Godba orkestra. — 20: Dramski večer. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Verdijeva opera >Rigoletto«. SOKOL Gojimo igre! češkoslovaški Sokol prireja že od leta 1925. vsako leto prvenstvene tekme v igrah in sicer za člane in članice. Prvotno je bilo zanimanje za to panogo manjše, zadnja leta pa vidno narašča. To se opaža ne samo po številu tekmujočih družin temveč tudi po kakovosti nastopov, saj je so-kolsko društvo Kromeriž danes prvak v bazeni ne samo med sokolskimi družinami, temveč v češkoslovaški republiki vobče. Lansko leto je bilo skoraj na isti dan izvršenih po župah nad 300 tekem v hazeni, metanju žoge v košek in v odbojki. Zmagovalne župne vrste pa so se sprijele v velikih okrožjih in zopet se je bil boj z 52 družinami, šele zmagovalci v okrožjih (8) pa se nato spoprimejo za prvenstvo ČOS. In nagrada? — Nikaka medalja, niti kaka druga zlatnina— le vpis v spominsko knjigo in pa češkoslovaška zastavica! Med jugoslovenskim Sokolstvom igre niso razširjene. Ni namen teh vrstic razglabljati o vzrokih ali celo krivdi, zakaj se je tako zanemarilo to stroko, temveč nasprotno _ želimo, da bi se zanimanje med članstvom in zlasti med vaditeljstvom povečalo. Dosedaj goje precej intenzivno vsaj odbojko v mariborski župi po vseh društvih ter v ljubljanski in gorenjski nekatere enote. Nikjer pa ne zasledimo, da bi člani ali vsaj članice gojile hazeno, metanje žoge v košek ali kaj sličnega. človek dobi nehote vtis, kakor bi to ne spadalo med delo jugoslovenskega Sokolstva. Pa saj pri nas moški, bilo Sokoli, bilo spor-tovci sploh ne goje razen nogometa nikake igre. še celo lepa hazena je nekako določena samo za ženske. — Ali je kaka lepa športna igra za našo mladino mogoče preveč otročja zabava? In niti sokolska deca se ne zna igrati drugega kakor mačko in miš! _ Kako nazadnjaški smo še in kako daleč je ostali svet v tem pogledu pred nami. češkoslovaško sokolsko vodstvo je že davno to uvedila ter vpeljavo igre, ki smo jih uvodoma omenili. Dolžnost naša je, da tudi v tej stroki nadoknadimo ono, kar se je zamudilo zadnja leta. Mnenja smo, da naša sokolska društva, ki so sedaj takorekoč edine telesno-vzgojne institucije po državi, nikakor ne smejo ostati večno samo pri prostih va.jah ter orodni telovadbi na bradlji in drogu, temveč morajo gojiti tudi vse ostale panoge telesne vzgoje, seveda v sokolskem duhu in v sokolski skupnosti. Za gojitev na- štetih iger so izdatki tako malenkostni in brezpomembni, da se ne dado niti primerjati k onim za orodje, ki se zelo polagoma amortizira; saj vemo, kako se goji orodno telovadbo po mnogih društvih. Sicer pa dovolj besedi. Prvi ukrep o stvari moramo zaenkrat prepustiti društvenim, okrožnim in župnim tehničnim organom, da vidimo, ako bodo kaj ukrenili. Vsekakor bomo z veseljem pozdravili vsako inicijativno misel, vsak sklep, ki meri za poglobitev in razširjenje našega dela — ravnotako pa bomo skušali tudi doprinesti vse, da se gojitev iger zanese med Sokolstvo. Tekmo, odigrano v sokolskem duhu, brez zavisti in lova za točkami bomo pozdravljali kot zdrav znak svežega in čvrstega sokolskega pohoda med najširše sloje našega naroda. Godbeni odsek Sokola I. Danes redna vaja pihalne godbe, ki naj se je udeleže vsi člani točno! Kapelnk. Preložene prireditve. Zaradi neugodne* ga vremena je moral biti preložen javni nastop sokolskih društev Jezica m Stepa* nja vas Na Jezici bo javna telovadba v nedeljo'20. julija ob 16 ob sodelovanju godbe Sokola I. Ker slavi ta dan društvo svojo 10 letnico, je pričakovati obilnega poseta od sosednih društev. Štepanjci pa bodo imeli svoj nastop 27. julija m bodo imeli tedaj priliko, pohiteti na zegna* njsko nedeljo vsi oni, ki hodijo radi med naše Štepanjce. Tudi tukaj bo sodelovala godba Sokola I. ^ Sokolsko društvo Kočevje. Nasi pros* nii so se odzvali in za zletni fond prispe* vali: ravnateljstvo Rudnika TPD 200 Din, br dr I Sajovic 200 Din in 100, gozdni urad g. Auersperga 2000 Din, zbirka osnov* ne šole v Kočevju (po br. B. Betnaniju) 300 Din, (br. nadz. Betriani s sopr. 80 Um, br tajnik Jaklič 50 Din itd., župa Ljublja* na 267 Din, Eržen Franc, učitelj 10 Din, g. inž. Lojze Klemenčič, rudniški vodja v Krapini 50 Din, Dijaški dom ;>00 Din, br. starosta 100 krat 100 Din. Vsem imenova* nim bodi na tem mestu izrečena srčna bratska zahvala za naklonjeno podporo! Naši telovadci in telovadke so prav čast* no zastopali Kočevje na zletu m je abitu* rijent br Leon Baebler odnesel prvenstvo v nižjem odd. kot posameznik. Nadalje do« bi diplome oziroma odlieja vec bratov, ki se objavijo naknadno po končno dognani ugotovitvi. Vsem tekmovalcem polno pri; znanje za dosežene odlične uspehe, ki so v čast i društvu i mestu; bratu načelniku Rustji pa vso hvalo za neumoren trud in požrtvovalno delo, ki ga je imel z napor* nimi pripravami in odgovornim vodstvom društvenega naraščaja in članstva, na poto* vanju in zletu. Zdravo! Dopisi POLJANSKA DOLINA. Zaradi slabega vremena v nedeljo se je moral javni so* kolski nastop preložiti na to nedeljo 20. t. m. z istim sporedom. — Pred dežjem smo že močno občutili sušo, a dežja, ka* kor je bil zaželjen in koristen, bo pa ze tudi preveč. Potrebujemo zopet lepo vre« me da se bo opravila žetev. — V Polja« nah c rade novi most čez Soro. ki bo ob« enem pomnik zadnje velike povodji. SV. PETER V S A V. DOLINI. V nede« ljo smo se poslovili od g. Ivana Rebola, prometnika na naši žclezn. postaji. Krasna odhodnica, ki jo je priredilo sokolsko in pevsko društvo, je pričala, kako pri* ljubljen je bil med nami. Zelo ga bomo pogrešali. Bil je neumoren in nad vse po« žrtvovalen delavec pri obeh društvih. Ga« nilo nas je posebno, ko se ie solznih oci od njega poslavljala sokolska deca, ki ji ie bil tako rekoč drugi oče. Želimo, da bi imel v svojem novem službenem kraju v Rogaški Slatini toliko lepih uspehov kakor jih je imel pri nas, in mu kličemo v slovo bratski »Zdravo!« RADEČE. Gasilska prireditev je nad vse pričakovanje dobro uspela in se vsem udeležencem najtopleje zahvaljujemo. Po* sebno zahvalo dolgujemo kumici ge. Po* lančevi, ki je ponovno pokazala svoje ple* menito srce v blagor bližnjega, nadalje gg. notarju dr. Jerebu, župniku, šolskemu upravitelju Požaru za govore ob blago* slovitvi motorne brizgalne kakor tudi vsem damam, ki so pri prireditvi sodelovale. — Odbor. ŠMARJE PRI JEIJŠAH. V nedeljo 20. t. m. vsi v Zdraviliški dom v Laškem, kjer prirede šmarski dijaki pod vodstvom g. sodnika Dežele koncert z izbranim spore* dom težkih in lepih skladb. Čisti dobiček je namenjen za nabavo instrumentov. BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Dne 6. t. m. je priredilo prostovoljno gasilno društvo v Bočni veliko vrtno veselico pri g. Mlinarju na Kropi. Zaradi lepega vre« mena je bila prav lepa udeležba. Svirala je neumorna gornjegrajska godba. Odbor se zahvaljuje vsem darovalcem in poset* nikom veselice. Zadnje modne kreacije za poletje Nove toalftf. ki jih je bflo videti pri zadnjih dirkah v Auteuilu pri Parizu. ) VJUTOOV St. 18? Petelč, 18. VTT. 1930 V. Wll1iams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Hektor je strmel .Razen Loisone in Darrasa v vsem Parizu ni poznal človeka, ki bi mu lahko pisal. Pismo je moglo biti samo od enega izmed njiju. »Da, jaz sem Charpentier,« je odvrnil. »Dajte mi pismo!« Čudno, kako ga je pogledal neznanec. »Saj sem pismo vendar še pravkar imel,« je mrmral in brskal po svojih žepih. »Kam sem ga vendar vtaknil?!« Ko je govoril, je venomer gledal Hektorja. To je bilo slednjemu skrajno sumljivo. In res je Hektor isti hip začul tihe korake za seboj. Bliskovito se je okrenil. A bilo je že prepozno. Močan udarec ga je zadel na glavo. Rdeče je zamigotalo Hektorju pred očmi. Videl je vse zvezde ... Ko se je Hektor po štiriindvajsetih urah zopet osvestil, se je znašel v svoji sobici pri državljanki Fourbeovi ter je zaprepaden ugotovil, da mu je bil ukraden ves denar. To je bil težak udarec. Iz Anglije je bil seboj prinesel dvesto funtov v francoskih bankovcih, vsoto, ki je po Mr. Grayevi sodbi v polni meri morala zadoščati za kritje vseh stroškov potovanja v Francijo in za povratek. Za vsak primer je dobil Hektor sicer s seboj še ček za nadaljnih 200 frankov, ki ga je neka danska tvrdka v Londonu izstavila na Engstromovo banko v Parizu. Po Eng-stromovi aretaciji pa so seveda zaprli tudi njegovo banko in Hektor je zdaj zanj brezpomembni ček sežgal, saj je to bil edina obte-žujoča listina v njegovi posesti. Zdaj ni bilo več izgleda, da bi si pribavil kako večjo vsoto. Hudo si je očital, zakaj je vedno nosil s seboj vse svoje premoženje. Na drugi strani — maf je mogel tvegati, da bi njegova gotovina ostajala doma, kadar je on bil po opravkih? Tatvine so se vedno bolj množile, iz hotelskih sob so že kradli Se vije; da, celo posteljnina je izginjala, če ni bilo nikogar v sobi. Hektor je stanoval komaj osem dni pri državljanki Fourbeovi, ko se je znal neki potepin pod nekakšno pretvezo pritepsti v kuhinjo, kjer je pokradel skoro vse perilo, razobešeno k sušenju. Tudi Hektor je nato moral ugotoviti, da se je njegova skromna zaloga perila zmanjšala za nekatere komade. Odtlej je venomer nosil denar pri sebi in ga je zvečer polagal pod zglavje. Zdaj je izginilo vse njegovo premoženje, ves denar, ura, prstani, ključi in celo — škrlatnordeča tobakira... Edino, kar mu je še ostalo, so bile nekatere republikanske pri-znanice za par sto liber, k jih je imel skranjene doma v mali denarnici. Golo naključje, da jih še ni vzel iz predala in vložil v listnico. Ko se je zibal po sobi in boleče glave premišljal, da mu je ostal samo še ta denar, ga je polagoma zopet začela zapuščati zavest. Kljuvanje in bučanje v možganih je postajalo vedno hujše. Grozotne mrzlične fantazije so ga zopet mučile. Darras, Mak-seter, Couthon in žolto truplo brez glave — vse to je strašno na-kaženo plesalo pred njim. In Hektor je kričal — kričal, kolikor mu je dalo grlo... Iz mučnega vrvenja njegovih fantazij sta ga rešili dve okrogli, svetleči se stekli. Močan svit luči ga je slepil. »Sesti dan leži takole tu,« je dejal ženski glas, »in venomer jadikuje zaradi denarja, revež. Res nezaslišano, da dostojnega pa-trijota sredi Pariza napadajo in izropajo postopači!« Svetleči se stekli sta se približali in se razodeli kot očala doktorja Largiera — Coutho novega zdravnika — ki se je sklanjal nad posteljo. Svečo je držal v rokah in pozorno opazoval bolnika. »Conditio febrilis,« je dejal, »toda brez poškodbe možganov. Ne bo mu treba puščati krvi, državljanka. Poglejte, oči odpira. Nu, mladi prijatelj, kako je?« »AH right!« je odvrnil Hektor in govoril, ne da bi se zavedal, angleški. »Kaj pravi? Kaj pravi?« je vprašal zdravnik gospodinjo. »Vedi ljubi Bog!« je odgovorila gospa Furbeova. »Sodim, da govori danski, kajti državljan Charpentier je šele nedavno prišel iz Kodanja. Ko ga je tresla mrzlica je često govoril tuji jezik", revež!« To razkritje je Hektorja skrajno prestrašilo. Kako bi vedel, kaj vse je moral že izbrbljati v mrzlici. Počutil se je sicer trenutno zelo slab, toda njegova glava je bila jasna in je lahko mislil. »Kako dolgo že ležim tak tukaj?« je vprašal s šibkim glasom. »Šesti dan, odkar so vas nezavestnega in izropanega sem prinesli,« je pojasnila gospa Furbeova. »2e šest dni! Kako pa je z mojim delom? Kaj počne državljan Couthon?« Skušal se je zravnati, toda dr. Lagierova roka ga je pritisnila nazaj na blazine. »Ko je državljan Couthon doznal za napad na svojega tajnika,« je pojasnil zdravnik, »je takoj prekinil svoje zdravljenje in se vrnil v Pariz.« »Dvakrat je navzlic hudi vročini bil tu in je vprašal o vas, do-bričina,« je pripomnila gospa Fourbeova. »Toda jaz sem zabranil vse obiske. In če Eskulap zapove, mora ubogati celo državljan Couthon!« se je pobahal zdravnik. Hektor se je globoko oddahnil. Nikakih obiskov torej ni bilo pri njem. Razen gospe Fourbeove in zdravnika ni nihče čul njegovih mrzličnih blodenj. Ta dva pa itak nista razumela angleščine! Znatno olajšan je zaprl oči in zadremal. Ko se je zopet zdramil, je bilo že svetlo jutro. Okno je bilo zagrnjeno, tu in tam so se vtihotapljali dolgi prameni zlate luči. Hektor se je počutil zelo svež. Šele, ko je trudoma vstal, da bi odprl okno, je uvidel, kako je še slab in reven. Zopet je legel in čez dan mnogo spal. Naslednji dan je že použil juho, ki mu jo je pripravila gospa Fourbeova. Gospodinja je vobče bila izredno dobre volje. Sicer vedno tiha in precej boječa je danes veselo kramljala in je bila videti uprav radostno razpoložena. »Vi ste danes tako zadovoljni,« je pripomnil Hektor, »mar ste zadeli glavni dobitek v loteriji ali pa vam je kak patrijot daroval funt sirovega masla?« ŠPORT Pred veslaškimi tekmami na Bledu Na Bledu je postalo zadnje dni zelo ži* vahno. Priprave za veslaške tekme se za* ključujejo. Gostov je bilo na Bledu vče» raj 24t>0, torej le za 24 manj kot lani iste« ga dne. Prijavljenih pa je za danes in jutri veliko število novih gostov iz tu* in ino* zemstva. Iz Zagreba bo prišel poseben vlak, ki bo pripeljal zagrebške športnike, ki hočejo prisostvovati veslaškim tekmam. Včeraj je prispel na Bled skoraj celotni odbor Jugoslovenskoga veslaškega saveza s predsednikom dr. Stalio iz Splita. Jugo* slovenski veslaški savez bo imel v nedeljo svojo glavno skupščino. Trening posameznih moštev se vrši red* no vsako jutro in v večernih urah. Gostje z velikim zanimanjem zasledujejo ta tre« ning in ocenjujejo moč posameznih moštev. Seveda so se pojavili tudi že običajni »dru* kerji«. Posebno pozornost vzbujajo dari* la, ki jih je včeraj prinesel iz Ljubljane podpredsednik prireditvenega odbora dok* tor Egon Starč in ki so razstavljena po blejskih trgovinah. Tudi veslači iz Dal« macije so predmet velikega zanimanja, in sicer zaradi svoje južnjaške živahnosti in vzklikov krmilarjev, ki dajajo veslačem takt. Razume se, da pozna te vzklike se« daj že vsa blejska mladina, ki jih ponavlja na kopnem in v vodi. Zanimiv je način prehrane veslačev: tre* ner vsakega kluba odredi že zjutraj jedil* ni list za ves dan. Dočim dajejo trenerji dalmatinskih klubov prednost mesni hrani, odrejajo trenerji rečnih klubov svojim ves* lačem predvsem sočivje. Prijave za tekme so zaključene. Od do* mačih klubov so se prijavili: Gusar (Split), Gusar (Zagreb), Krka (Šibenik), Hrvatski veslački klub, (Zagreb), Veslaški klub (Beograd), Dunav (Pančevo) i.n Ljubljanski športni klub. Od inozemskih klubov se je, kakor je »Jutro« že poročalo, prijavil ves* laški klub iz Angerna pri Dunaju, drugi avstrijski klubi ne morejo priti, ker so an* gažirani drugje. Italijansko moštvo pa ne pride zato, ker italijanske oblasti niso pra* vočasno izstavile potnih listov. Kljub te* mu se bo v soboto in v nedeljo izvedel sk oraj ves program. Edino v nedeljo odpa« deio od 11 točk tri točke, za katere se je prijavil le en klub. Včeraj ob 11.30 se je vršilo v Zdraviliškem domu žrebanje startnih številk, tako da je sedaj program definitiven. V soboto in nedeljo se vršijo tudi pro* pagandne plavalne tekme, k>i jih aranžira SK Bled. Na te tekme je bila povabljena SK Ilirija, vendar menimo, da bi bilo v interesu propagande plavalnega športa, da bi se povabili vsi najboljši naši plavači, torej tudi oni ASK Primorje. To bi zaradi ostrejše konkurence vsekakor dvignilo za« nimanje za to prireditev. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije V nedeljo prično letošnje tekme junior* skih moštev za prehodni pokaj SK Ilirije. Tekem se bo udeleževalo letos 14 moštev in sicer 12 iz Ljubljane (med temi so po* stavili Ilirija, Hermes in Mars po dve gar* nitun) in dva mariborska kluba (t. j. SK Rapid in SK Železničar). Glede načina tek* movanja slednjih bo sklepai medklubski odbor na prihodnji seji. Tekmovanje se otvori v nedeljo 20. tega meseca na prostoru SK Ilirije dopoldne ob 9 s tekmo Reka : Svoboda in ob 10.20 pa MaTrTs I : Hermes II. Popoldne ob 17. Iliri* ja II : Mars II in ob 18.20 Grafika : Mia* dika. Ostale tekme I. kola se bodo vršile prihodnjo nedeljo 27. t. m. Na seji medklubskega odbora 16. t m. so bili izžrebani nasprotniki I. kola kakor sledi: 1. Ilirija I : Jadran, 2. Hermes I : Korotan, 3. Reka : Svoboda, 4 Mars I • Hermes II, 5 Grafika : Mladika, 6. Ilirija II : Mars II. Medklubski odbor za izvedbo juniorskih tekem je načelnik E. Betetto, tehnični refe* rent V. Logar in L. Mahkovec, odborniki: Florianuič (Grafika), Dermelj I. (Hermes), Božič I. (Korotan), _Stražiščar I. (Mars)! Statistični pregled razvoja plavalnega športa v Sloveniji Prvenstvo Slovenije: L. 1920. je bilo prvo tekmovanje za prvenstvo Slovenije v okvi* ru I. Športnega tedna, prirejeno po Šport* ni zvezi. Prvak je bil Ljubljanski športni klub v Ljubljani. V 1. 1921—1928., ko se prvenstvo zaradi skrajno neugodnega vre* mena ni moglo vršiti, je bil prvak ASK Pri* morje v Ljubljani, leta 1929. pa SK Ilirija, Ljubljana. Državno prvenstvo: Leta 1927. so sode* lovali ljubljanski klubi prvič v večjem šte* vilu na državnem prvenstvu na Sušaku. Le* ta 1928. zaznamujemo prve znatnejše uspe* lie slovenskih plavačev na državnem prven* stvu v Beogradu. Ilirija je zavzela v ce* lotnem placementu 5. mesto. Ljubljanski plavačici Treova in Wohlfartova kot prvi Slovenki sta postavili 4 nove državne re* korde. Leta 1929. je na državnem prven* stvu v Ljubljani zasedla Ilirija v ostri kon* kurenci 3 mesto ter osvojila državno pr* venstvo v skokih. V podsavezu včlanjeni klubi: Ob ustano* vitvi so bili včlanjeni v ljubljanskem pla* valnem podsavezu Ljubljanski športni klub, ASK Primorje in SK Ilirija. Borba za pr* venstvo se je prvotno vršila med LSK in Primorjem. Pozneje (po letu 1926) je vlogo LSK prevzela Ilirija, ki je postala Primor* ju vedno opasnejši nasprotnik. Leta 1927. se je prijavila v LPP SK Mura iz Murske Sobote, leta 1928. SK Železničar iz Maribo* ra, leta 1929. Sk Rapid iz Maribora, Ljub ljanski športni klub pa je izstopil. Letos je bil sprejet 1SSK Maribor iz Maribora, tako da šteje trenutno LPP 6 včlanjenih klubov. Plavalni prostori: Najstarejši plavalni pro stor je oni LSK ob Ljubljanici, zgrajen leta 1904. Ob Ljubljanici ima plavalni prostor tudi ASK Primorje; prvotno na desnem bre* gu, sedaj na levem. Leta 1929. je bilo do« grajeno športno kopališče SK Ilirije kot pr* vi vsem predpisom in zahtevam odgovar* jajoci bazen za tekme. Istega leta je bilo otvorjeno kopališče »Jasna« v Kranjski <«o* m -u105, Je biI° otvorJeno kopališče na mariborskem otoku pri Mariboru kot dru* gi športni bazen ter prenovljeno kopališče KoIez.ja v Ljubljani in po ASK Primorju prirejeno tudi za športne svrhe. V gradnji je se kopališče v Rimskih toplicah in kopa* še letos mnlku' ki bosta obe otvorjeni TH^f M°lp- je ZSrajen v kopališču borskpm ;lUL Jan'Jn Z kopališču na Mari* borskem otoku v Mariboru. Lani je bilo do* šcrelHriiinv°rtVMjen0 ,tudi zimsko kopali* v državi 7a lUbljam .kot prvo svo->'e ™te Ll f , , remn2 je uporaben tudi na* ravni termalni zimski_ bazen v Laškem. . .SK. Jadran. Danes 'ob 18. trenine juniorjev zaradi pokalnih tekem. Vsi So opremo prinesite seboj. SK Natakar. Danes ob 20. sestanek vseh članov v gostilni Zajec, Z. S Prosi se za točnost! s Prosveta za prihodnjo sezono angažirana ga Rogov-ska m nas rojak g. Marij Šimenc Na novo pa sta bila angažirana lirski tenor ,t Via d.mir Popovič, ki je dovršil svoje gfasb^.e študije v Zagrebu m lirska koloraturna pev-tfa ga Ninkovic - Grozano. Sicer ostane Li clam beograjske drame in baleta statu* quo. Vlaminckova slika v zagrebški Stro^ma-yerjevi galeriji. Strossmayerjeva galerija v Zagrebu je kupila krasno sliko modernem francoskega slikarja Vlamincka, ki je bila razstavljena tudi v Ljubljani. Sliko »Vue dun village du Nord de la Franeo« je bila te dni slovesno izročena vodstvu Vprašanje našega izobraženstva. V iulii-ski številki zagrebške »Nove Evrope«, ki je pravkar izšla, je objavljenih več zanimivih člankov k vprašanju naše inteligence, članki so iz peresa med tem že pokojnega Lju-bomirja Stejanoviča, dr. Ive Kolbea, R. Biča- s____niča in I. Brichte. Posebno zanimiva sta Čepar I. (Mladika), Galič A. (Reka), Krivi' i slednja dva: R. Bičanič odgovarja na vpra nI,, rj L ____J Z t CQ n 1A nli aKcta v i rvm n n r, 1-. r_ _______i « . . čič M. (Svoboda). Rediteljsko službo vodi* jo: 20. t. m. dopoldne g. Mahkovec, popol* dne pa g. Barič Miha; vsak sodelujoči klub postavi po 2 starejša reditelja, nastop službe vselej pol ure pred pričetkom tek* me. Prihodnja seja medklubskega odbora bo v sredo 23. t. m. ob 19. v khibovi soba kavarne Evropa. Čile : Mehiko. V sredo je čilensko moštvo premagalo v Montevideu mehiško reprezentanco s 3 : 0. To je že drugi poraz Mehike, ki s tem izpade iz finalnega tek* movanja. šanje, ali obstoji pri nas hiperprodukcija inteligence? — negativno in dokazuje, da je v Jugoslaviji še dosti poklicev, v katerih bi se inteligenca lahko saposlila. Brezposelnost izobražencev pa povzroča z ene strani način šolanja naše inteligence in mišljenje naše družbe o vrednosti izobraženca, z druge strani pa patriarhalna organizacija našega delovnega trga. — J. Brichta v članku »Ško-la i svedočbe« po vsej pravici napada predsodek naše družbe, da je tisti, ki ima vsa spričevala in diplome, v resnici vedno in povsod Bposoben, oni pa, ki jih nima, nesposoben. Pisec se zavzema za abolicijo diplom, spričeval in naslovov ter za vrednotenje inteligence po njenem stvarnem delu in rezultatih, pri čemer opozarja na velika dela, ki so jih izvršili, ali jih še izvršujejo ljudje brez formalne višje naobrazbe. Sposobnim prosto pot! — to bodi geslo demokratske družbe. — Razen teh člankov prinaša »Nova Evropa« še več drugih zanimivih prispevkov, med njimi »Ustanak u Krivošijama« (Gj. Subotič), Za rehabilitaciju ljubavi u sovjetskoj Rusiji« (N. Meljnikova - Papou-škova itd. Mistralova stoletnica. 8. septembra t. poteče stoletnica rojstva največjega proven-ealskega pesnika Frederica Mistrala. Za ta jubilej se vrše v Franciji, zlasti pa v poetovi ožji domovini velike priprave. Razpisujejo se posebne nagrade za študij o Mistralu. Slavnostni odbor v Toulonu pa bo nagradil avtorja najlepše pesmi o Sredozemskem morju, ki bo spisana v provensalščini. L. Stein umrl. V Berlinu je umrl znani nemški sociolog prof. dr. L. Stein. Njegova »Soziologie«, ki je izšla pred leti v zbirki »Pbilosophische Reihe«, je ena najboljših nemških knjig te vrste. Velika antologija nemške literature. Znano založništvo Pliilipp Reclam, čigar Univerzalna knjižnica 'je našemu starejšemu izobraženstvu tako dobro znana, je sklenilo, da bo izvedlo načrt literarnega zgodovinarja Kiirscbrerja, ki ga je le-ta skušal uresničiti, a je obtičal pri prvih začetkih: Izdajalo bo veliko antologijo nemškega slovstva, ki ne bo obsegala nič manj ko 250 zvezkov. Celotno gradivo bo razdeljeno po panogah in sicer: junaška, duhovna in dvorna poezija, srednji vek, renesansa, reformacija, barok, prosvetljena doba, klasična in romantična doba. Urejevanje posameznih delov je bilo poverjeno samim prvovrstnim strokovnjakom. Madžarska akademija znanosti in umetnosti bo v bližnjih dneh dokončno prevzela premoženje, ki ji ga je zapustil grof Vigya-7.n. Ugotovljeno je, da bo dobila iz te zapuščine kakih 160 milijonov dinarjev. Takih Mecenov bi bilo želeti tudi našim znanstvenim napravam. Za drugo Narodno gledališče v Pragi. 2e dalje časa se vrši na Češkem propaganda, da naj narod sam zgradi v svoji prestolnici drugo »Narodni divadlo:. Reprezentativna, krasna stavba prvega Divadla, ki je bilo zgrajeno s tolikim navdušenjem in požrtvovalnostjo, še stoji in prav letos je prešlo v državno upravo. Bujno se razvijajoče češko kulturno življenje pa se ne zadovoljuje več ne s tem niti z ostalimi praškimi gledališči, marveč hoče imeti poleg dosedanjih nov, moderen in še bolj reprezentativen Talijin hram. Akcijo za ta veliki načrt je prevzel poseben odbor, ki se je skliceval na pobud-ne besede T. G. Masaryka knialu po osvobo-jenju. Za letošnjo Masarykovo proslavo je odbor izdal nov poziv, ki ga je nekaj dni pred smrtjo podpisal tudi mojster Alois Ji-rasek. Ta poziv je bil v delu češkega tiska sprejet dokaj skeptično. Nekateri so poudarjali, da Čehi ne žive več v ognju rodoljubnih časov in da ima danes narod druge skrbi in zahteve nego je zgraditev novega gledališča v Pragi. Toda skepsa je bila prebita, ko je nedavno prezident Masaryk daroval 5 milijonov Kč za zgradbo novega »divadla«. Tako bo Praga že v doglednem času dobila gledališče, ki bo po vnanjosti in notranji opremi prekašalo vsa gledališča v Srednji Evropi. Stremljenje čeških gledaliških entuzijastov si je zastavilo visok smoter: napraviti lz Prage svojevrstno gledališko središče, ki bo znamenitost Evrope! Ali bodo Čehi v tem uspeli? Novo knjigo Thomasa Manna »Mario and der Zauberer« uvršča znani češki kritik in estet dr. Arne Novak, profesor vseučilišča v Brnu, med najlepše nemške knjige, ki so izšle v zadnjih letih. To je morda umestno pripomniti pri nas, ker je neki slovenski dnevnik baš na tej noveli Thomasa Manna »ugotovil« njegovo »meščansko s povprečnost Pregled sodobne madžarske literature je pravkar izšel v znani zbirki pariškega založništva Kra »Panorama de la litte-rature contemporaine«. Zdi se, da je madžarska kulturna propaganda uspešnejša od slovanske. Iz Kamnika ka— Delna otvoritev kopališča. V soboto so na kopališču ob Nevljici pri zgornjem jezu zajezili dotok vode, tako, da je nastopila nad 1 m visoko. Nevljica je po tej začasni zajezitvi nastopila v dolžini ca 500 m. Kopalcem je sedaj za prvo silo ustreženo. Dela za hodnik od železnega mostu h kopališču so v polnem razvoju. ka— Gad je. Pretekli teden so na kopališču ob Nevljici ujeli gada. V ponedeljek je neki mladenič zopet ujel mladega gada na Prašnikerjevi cesti. Tudi na Starem gradu so že našli in ubili gada. Res kačje leto... Iz Gor. Radgone gr— Nedeljska gasilka tombola. Po zad« njih deževnih dnevih je bilo nedeljsko ju* tro dokaj vedro in jasno, a občutno hlad* no. Ko pa je okrog 10. dopoldne priigra* la skozi trg na veselični prostor domača godba »Mura« ter animirala za popoldan* ko prireditev, se je začelo oblačiti. Na ve* seličnem prostoru ob Muri so oskrbovalci in oskrbovalke pridno pripravljali šotore. Ko so popoldne začeli prihajati prvi po* setniki, je začelo rahlo deževati. Ker ni bi* lo pričakovati hudega naliva, rahlo deže* vanje sprva ni motilo ljudstva, ki je tru* moma prihajalo na veselični prostor. Za* čelo sc je vrvenje in park ob Muri je oži* vel; obilno založeni šotori so nudili vsa* kovrstna okrepčila. Ko je proti 17. rahlo deževanje popolnoma prestalo, so bili do* nešeni. lepi dobitki. Posetniki so pridno segali po tombolskih kartah. Prvo tom* bolo, sobno kredenco, je dobil 5 letni Bo* ris Rančigaj, drugo, kompleten jedilni ser* vis, pa 13 letni Alojz Osojnik. Po tom« boli se je razvila prav prijetna zabava ob zvokih »Mure«. Vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu, se gasilsko društvo top* lo zahvaljuje. gr— Izlet mariborskih gostilničarjev. V ponedeljek so prispeli v Gornjo Radgo* no z avtomobili mariborski gostilničarji. Po sprejemu in pozdravnih nagovorih so se gostje okrepčali z dobro kapljico pri na? čelniku tukajšnje gostilničarske zadruge g. Janku Čiriču ter si nato ogledali obrat tvorničarja šampanjca g. Clotarja Bou. vierja. Nato so. se podali z avtomobili v Radence ter si ogledali zdravilišče in pod* jetje g. Voglerja v Petajncih. Sledila je zakuska. Popoldne so si ogledali še ba* novinski nasad trsnice in drevesnice pri Kapela ter se zvečer vrnili v Maribor. kovi vasi št. 40, ter Weber Avgust, posestnik v Dolenji vasi št. 17. _ 3. Pri Ljudski posojilnici v Hrastniku, r. z. z n. z. sta izstopila iz načelstva Resnik Rudolf in Jenko Metod, vstopila pa Podrenik Alojzij, občinski tajnik in Jamnik Ivan, oba v Hrastniku. — 4. Pri Ljudski posojilnici v Oplotnici r. z. z n. z. sta izbrisana člana načelstva Lesko-var Anton in Potočnik Janez, vpisana kot člana načelstva pa Oberski Jože, posestnik v Oplotnici št. 40. in For Franc, posestnik ln mizar v Slogoni gori št. 32. Potrjene poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru. Potrjeni sta poravnava tvrdke >Sana<. tvornica čokolade, družbe z o. g. v Hočah in prisilna poravnava izven kon-kurza v zadevi Viktorja Piliha, trgovca v Žalcu. Slike za legitimacije izdeluj« najhitreje Hu^on Hibšer. fotograf. Ljubljana. St. Petra cesta 25. 61 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik. Bohoričeva 5 T. SOKLie MARIBOR Iz uradnih in dragih službenih objav Vpis v imenik zdravniške zbornice: Dr. Freudenthaler Josip, zdravnik v Rimskih Toplicah, je vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Amortizacija zavarovalne police. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo amortizacijsko postopanje glede zavarovalne police Vzajemne zavaiovalnice v Ljubljani št. 6426, glaseče se na ime Cajnko Elizabeta, Slovenj-gradcc. Dražbeni oklici: Okrajno sodišče v Škof ji Loki je razpisalo za dan 16. avgusta t. 1. ob 9. uri dop. dražbo nepremičnin, zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 79. Cenilna vrednost Din 14.925.70, najmanjši ponudek 9.951 dinarjev, pritikl in ni. — Isto sodišče razpisuje za dan 16. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne dražbo nepremičnin, zemljiška knjiga Gorenja vas, vi. št. 1, cenilna vrednost: 37.500 Din, najmanjši ponudek 25.000 Din, brez pritiklin. — Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah razpisuje za dan 21. avgusta t. 1. ob 9. uri dražbo nepremičnin, zemljiška kn jiga Dražni vrh, vi. št. 43 in 133. Cenilna vrednost 11.632 Din, vrednost pritiklin 230 Din, najmanjši ponudek 7.906 dinarjev. Vpisi v zadružni register: Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju je vpisalo tvrdko: Ivan Mreža r. arhitekt in mestni stavbenik Brežicah. Imetnik tvrdke je Ivan Mrežar sam. — Isto sodišče je vpisalo spremembo Ivrdke: Celjska tekstilna tovarna Bergmann & drug v Celju v tem, da se podeli prokura g. Ernestu Kova?, poslovodji v Celju, tako da je ta upravičen zastopati in podpisovati firmo kolektivno z enim obeh družabnikov. Vpisi v Zadružni register: Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju je vpisalo spremembe pri zadrugah: 1. pri Hranilnici in posojilnici v Globokem r. z. z n. z.: so Izstopili iz načelstva: Kene Franc, Molan Josip in Vratovšek Josip, vstopili pa so v na-čelstvo: Ž i vi c Franc, posestnik, Globoko 44 Kot načelnik, Židanič Martin, posestnik, Globoko št. 7, kot načelnikov namestnik, Zevnik Jože posestnik v Piršenbregu št. 15, kot odbornik. — 2. Pri Hranilnici in pogo-jilnici v Št. Pavlu pri Preboldu r. z. z n. z. so izstopil/ iz načelstva: Herman Anton, Kupec Anton in Marine Ernest, vstopili pa: Ka-pus Martin, posestnik in gostilničar v Lat- PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PREMOG ~ domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst livarniški, plavžarskl in plinski. BRIKETE Prometni zavod za premog, d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15/L L. MIKUŠ Mesto" trg Is Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic — — Prvovrsten ZAREZANI STREŠNIK ki dobro jfrezimi in se ne lušči, ZIDNO OPEKO nudi v večjih množinah in po niririft cenah F. P. VIDIC & KOMP. tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica it. 8. OGLEJTE SI OTOMANE v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le S A J O VI C.. Ljubljana. Stari trg štev. 6. 7704 Zahtevajte povsod 1 "-----povsod samo 10212 »American kola limonado" mil wlerl.pro,m|a Kirarci*, ^Mlll Itfnbljana, SV. petra cesta 45 v > JUTRO« št. 164 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 MaUttflasi iPCdcr hoče do mu pomij* po poiti naslov aR GaGo «fruje Sttfottnaoijo iiccec bo ma Kh odlomov naj pritoi ncer no ho pt*ojol V 0 ii V X: mnatnGah govora t fff Cfffl? AMIM1 OGLASOM: Zenitve ln dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. prt Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Pridno dekle Hh' bi znalo vsai deloma kuhati in opravljati vsa a»iina dela. iščem. Naslov oglas. oddelku »Jutra«. 28164 Mlekarja dobro izurjenega začetni ka. neoženienega. z do brim znanjem o mlekar stvu sprejmem. Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« ood »Mlekar 130«. 28096 Trg. pomočnika pridneza in agilnega. oer-feKneza manufaktnrista -polez orakse v ostalih »rrokah. išče Jnrej Sterk trzovina z mešanim bla-jom. Vinica_27928 Knjigovodinjo »troiepisko z daljšo orakso vestno in spretno sprt"7>e-tnn takoj. Pomidbe na 0'J. ■ oddelek -Jutra« pod šifro »Pridna moč«. 2S249 r---- Kroj. vajenca spreime takoi Franc Može. Cesta v Kužno dolino 12. 2S261 Trg. učenca zdravesa in močneza. z dobrim spričevalom sprejmem takoi v trzovino. Naslov v ozlasnem oddelku »Jutra«. 281S8 Fotograia spretnega operaterja tudi na prostem, sprejme takoj F..to Pelikan. Rogaška Slatina. 28211 Pisarniško moč neodvisno zospodično z dežele — zmožno nemščine, soreimem Ponudbe na ozl. oddelek »lutra« pod šifro »Zanesljiva 220«. 28253 AJizar. ajenca samo iz dobre hiše. z vso oskrbo, najraje takeza. ki se je že učil. sprejmem rod zelo ugodnimi pogoji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »333«. 27990 Tajnika pravnika, z notarsko in bančno prakso, išče gospodar. institucija v Ljub-liani. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahtevkov. curriculum vitae in fotografijo na oglasni oddelek »Jntra« pod šiiro »Vesten 32«. 28232 Notarski kandidat tudi začetnik dobi službo pri notariiatu na deželi. — Nastop službe 15. avgusta t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek '.hitra« pod šifro »Štajersko«. 2S213 Klepar, vajenca krepkega in poštenega, s hrano in stanovanjem v h-ši spreime takoj K. Bocak. klepar in instalater v Tržiču. 28215 Več šteparic ta čevlje — prvovrstnih sprejme takoj v stalno siužbo Ivan Prešeren, tovarna čevljev. Kranj. 28217 Trg. pomočnika (co) spretnega in dobro verzi-raneza v manuiaktur. stro-ki. posebno v perilu, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Verzi-rana moč«. 28218 Pisarniške moč gospodično ali vdovo, ki ni imela otrok, z dežele, popolnoma neodvisno in zanesljivo v pisarni sprejmem Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kakor gospodinja«. 28254 Služkinjo /a vsa hišna dela in kuho, 20—40 let staro sprejme stalno službo trgovec Ka Cepon na Jesenicah. 2S210 Strežnik za dvigalo (Liftboj) dobi nameščenie Oferte s točnimi osebnimi podatki na oglasni odde lek »Jutra« pod »Dvigalo-28192 Služkinjo vajeno vseh hišnih del in preproste domače kuhe. takoi sprejmem k družini z odraslimi člani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28282 Odvet. uradnico izvežbano. ki vodi pisarniške posle samostojno in le perfektna strojepiska ter obvlada popolnoma slovensko stenografijo, sprejme odvetnik v Mariboru. Po nudbe pod šifro »Odvetniška uradnica« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 2S280 Fotograf, pomočnico resno in pošteno, v snemanju in retuši v modnem stilu popolnoma veščo, za vodstvo delavnice spreime Foto Berner, Dubrovnik. 2S281 Vinski potnik dobro vpeljan in azilen dobi takoj mesto pri vinski in alkoholni veletvrdki v Liubliani. V poštev oride le tisti ki dokaže da 'e v letih 1928 in 1929 vinsko stroko v resnici zastopal. Na druge ponudbe se ne bo oziralo — Ponndbe na ozlas. oddelek »Jutra« ood značko »Vinski ootnik«. 28029 Trg. potnika iščemo proti dobri proviziji. Dobro uvedeni v stroki pletenin in agilni naj z navedbo referenc pošlieio ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Azilen ootnik«. 28216 Pletilja dobi delo na dom. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 28230 Špularico dobro izurjeno sprejmem in oddam delo telovnikov na dom. Hribar Dolenjska cesta 22. 28189 Postrežnico za ves dan od 7. tire na-prei sprejmem v Streliški ulici 32. 28283 Izurjena strojepiska z lasinim strojem prevzame slovensko in nemško prepisovanje. Ponudbe na ozl. oddelek »Jutra« pod šifro Stetiografinja 76«. 2S276 2 I. oblastv. koncesiionirana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 30 (Juzoavto) telefon 2236. Pouk in praktične vožnie. 251 Gospodična z večletno pisarn, prakso želi oremeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra računarica«. 2S027 G. Tb. Rotman: Potovanja in Čudovite prigode Tomija Popkinsa Fotograf prvovrsten, negativ in oo-zitiv retušer. operater, povečevalni retušer. išče mesto v boljšem ateljeju v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fotograf«. 28166 Za tapetniško delo zre kot pomočnica Neža Keršič. Jurčičev trg 2-1II 28095 Invalid 36 let star. oženjen. brez otrok, želi nameščenia v Ljubljani kot sluga vratar, nočni čuval ali temu podobni. Nastop; lahko takoi Ceniene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljnbliani pod »Invalid«. 27874 Trgovski pomočnik začetnik, mešane stroke, vojaščine prost, Ljubljančan. agilen prodajalec in zanesljiv. želi pretneniti službo — nairaie v okolico Ljubljane. Ceni ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Dobrna št. 50«. 2S264 Kurjač išče stalno službo h ioko-mobiliiemu ali stabilnemu kotlu. Cenjene ponudbe na las. oddelek »Jutra« pod šifro »Kurjač 220«. 28220 Trgovci! Zelo marljivo in mirno. 14 let staro dekle, ki ie z odličnim uspehom dovršilo 8. razr. osnovne šole v Metliki, se bi rado učilo trgovine. Pojasnila daje K. Barle. nadučiteli. Metlika. 28212 Kot sluga ali točilec iščem službo. Sem trezen in marljiv, govorim slov., srbohrvaško in nemško. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28239 Stroj, ključavničar. in mehanike se želi izučiti zdrav fant. 17 let star. poštenih staršev. Učna doba po dogovoru. Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do obrti«. 2S203 Absolventinja trgovskega tečaja, zmožna slov., srbohrvaščine, nemščine. strojepisja in stenografije išče primerno službo — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28284 Jajca za pleme od plemenitih Leghorn kokoši. sveže po 4 Din pro-daia Camernik. Dunajska cesta 36. 28119 Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočat želodea svojo preizkušeno želodčno tinkturo 229 Blagajniški pult 7. ogledalom, primeren za večjo trgovino ali kavarno in večjo amerikansko ni-keljnasto registrrr. blagajno poceni prodam. Poizve se v trgovini I. Samec. Mestni trg., 2S251 Mala garnitura zoia. 2 fotelja, mizica, lestenec. velika omara, omarica. podobe, kovčki, košarica in drugo radi selitve naprodaj na Blei\veiso-i cesti 16-11. desno. Ogledati med 9. in 12. uro. 28234 Postelja naprodaj na Bregu št. 2-1. 28184 120. sAjaksa«. ki se je pri pristanku na Marsu globoko zaril v zemljo, so odkopali. Medtem pa je naša potna družim vse temeljilo ogledala, pomazala, kar je bilo treba, i u napolnila rakete s smodnikom. Nato, rez nekaj dni... po presrčnem slovesu... Imiii! Naši junaki so frrali nazaj proti zemlji. Žična železnica kompl. in čisto nova. za progo 8 km. z 110 vagone-ti zelo ceno in pod ugodnimi pogoji naprodaj. Informacije daje Rudolf Mos-se, Beograd, pod »167«. 28277 Damsko kolo popolnoma novo naprodaj za 1000 Din. — Istotako prodam tudi F. N. motorno kolo 350 m1, z elektr. lučjo in socius sedežem — voženo samo 3000 km. Radi od-notovanja za nizko ceno 7000 Din. Pojasnila daje Camernik Dunajska cesta — avto-šola. 28125 Družabnika za sezon, trgovino (sadie) iščem. Ponudbe pod šifro »Circa 50.000« na podruž-znico »Jutra« v Celju. 28290 Siguren uspeh Iščem družabnika s 50 do 100.000 Din. za pristop k obrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«. 28193 «0.000 Din kavcije položim za službo šoferja, skladiščnika, vratarja, in-kasanta. potnika ali kai sličnega. Imam lastno motorno kolo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 28124 Kolo »Pariš« najnovejše, popolnoma novo proda Novak. Florijanska ulica štev. 29. 28258 Moško kolo popolnoma novo poceni proda Franc Zobec. Sp. Gameljne 17. 18225 Staro litino kakor tudi dobro ohranjen skobelnik kupi Livarna železa in kovin. Gameljne. 21224 Maline kupi Lovro Sebenik Ljubljana. Knezova ulica 28. 28252 Mlinsko opremo 2 valjčna stola in tem potrebno za majhen umetni mlin. že rabljeno ali novo. enočelno zobno kolo (premer 1—1.50 m) z železnim batom kupim takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. 2S204 Sadni vrt sestoječ iz 2 parcel, naprodaj v Streliški ulici 33 2S139 Vilo aH hišo v Celju v dobrem stanju kupim v ceni do 400.000 Din. Ccnj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »444«. 2S271 Stavba 1700 m' prostora, cca 2000 m2 zemljišča, tik ob drž. meji in cesti naprodaj. — Pozor trgovci — dovoljena prodaja živeža čez mejo! Kleparja in mehanika ni v bližini nobenega. Ponudbe do ponedeljka opoldne na oglas, odelek »Jutra« pod šifro »Hiti«. 2S197 Lepo posestvo z veletrgovino v Ljubljani, obstoječo iz enonadstropne stanovanjske hiše (vile), velikim gospodarskim poslopjem s skladišči ter veliko kletjo, z dobro vpeljano vinsko in špirituozno veletrgovino, se iz proste roke proda za 500.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Posestvo v Ljubljani«. 28030 Opekarno že staro, samo da ie dovolj materijala na razpolago. v bližini Ljubljane, ali kakega kolodvora kupimo v svrho obnove. Prodajalec se sprejme eventuelno tudi kot kompanjon. Na razpolago je opekarska rutina in vsi opekarski stroji. Pojasnila daje stavbna družba »Gradidom« v Ljubljani. Sredina 15. 28023 Prodam posestvo z enonadstropno zidano hišo in drugimi gospodarskimi poslopji 13 oralov zemlje, več živine, z vsem inventarjem in letošnjimi pridelki, mlin na 2 tečaja, na stalni vodi. vsemi vodnimi pravicami, možna pre-nreditev na vodni pogon, električni tok ali za izdelovanje rdeče barve, ker ie v bližini rudnik rdeče zemlje. Kamnolom za izdelavo .gramoza Id drugih betonskih izdelkov prikladno za tovarno Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 28004 1 velik ali 2 majhna lokala s stranskim prostorom in skladiščem oddam v no-vigrajeni hiši na Miklošičevi cesti za 1. avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prometni kraj«. • 27937 Lokal v pritličju, pripraven za pisarno ali za vsako malo obrt. oddam s 1. avgustom Poizve se v Kolodvorski ulici 26. 2S240 Gostilno lepo urejeno, s trafiko in posestvom, tik ob banski cesti Laško—Celje prodam Prostori takoi na razpolago. Pojasnila daje Martin Šket. Žalec št. 27 2»206 Hišo z gostilno majhno, v prometnem kraju na deželi. 7. nekaj zemlje. na Dolenjskem, Gorenjskem ali Štajerskem kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28244 Trgovska hiša z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, blizu cerkve in šole, sredi vasi na Gorenjskem naprodaj. Polez lep vrt in travnik. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28221 Stavbno parcelo lepo in suho. 600 m5 veliko prodam po Din 25 m!. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S190 Ključavničar.-klepar delavnico z inventarjem oddam v najem. Interesenti naj se pismeno obrnejo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Upeljana«. 28186 Trgovino z lepimi lokali, v prometnem industrijskem kraju, sedežem vseh drž. oblasti oddam takoj za daljšo dobo v najem, vsled prezaposlenosti. Resni in kapitala zmožni naj naslovijo svoja vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez konkurence«. 28199 Stanovanje 2 sob. kuhinje in verande odda tako] Kovač. Rožna dolina Xl4. 28136 Moderno stanovanje 3 sob takoj oddam v eni najlepših točk blizn Tivolija. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28098 Stanovanje sobe. kuhinje pritiklin. s souporabo kopalnice in pralnice oddam takoj ali za avgust v Rožni dolini. V hiši je parket, vodovod in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28094 Stanovanje do 5 sob veliko, primerno za dentista. sredi mesta iščem za I. avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Dober plačnik«. 27772 Na Selu, Mostah ali Kodeljevem iščem za september dvo-do trisobno stanovanje s pritiklinami. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 666«. 28247 Sobico s kuhinjo v podstrešju oddam samski osebi ali dvema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28238 Opremljeno sobo v centru ali neposredni bližini išče uradnik za 1 ali 2 osebi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«. 28248 Sobo v Mostah s hrano ali brez išče gospod. Ponudbe vratarju tovarne »Saturnus«. 28195 Opremljeno sobo lepo. parketirano in z elektriko oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28243 Gospoda sprejmem na stanovanje z vso oskrbo ali brez. Poseben. vhod. elektrika in nizka cena. Sprejmem tudi sostanovalko Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28105 Sobo lepo opremljeno, separirano elektriko in parketom takoj ali s t. avgustom oddam boljši osebi Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28274 Opremljeno sobo bližini pošte ali Narodnega doma iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 76« 28273 Stanovanje sobe in kuhinje, parket in elektrika, oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28228 Dosmrtno stanovanje 2 sob in pritiklin. v bližini frančiškanske ali nunske cerkve išče stranka 2 oseb — čez 70 let starih, dobro situiranih. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno 72«. 28272 Hlode hrastove, smrekove in ie-love kupuje stalno Lav-renčič & Co.. Ljubljana. Dunajska cesta 47. 28170 Stanovanje eno- ali dvosobno s pritiklinami išče s 1. avgustom mirna boljša stranka. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Zračno 66«. 28266 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno 68«. 28268 m Erika Hvala za naklonjenost. Sestanek odklanjam. Edvard. 28259 Blejsko jezero Pismo prejela. Pridi 19. ob dveh popoldne. — Čakam prav gotovo na postaji. 28198 Sobe Bukova drva večjo partijo kupi inozemska tvrdka. Ponudbe z na!-nižjo ceno franko meja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Drva 70«. 28270 Lokal primeren za čevljarja-pri-krojevalca. oddam s 1. avgustom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28263 Sobo in kuhinjo iščeta mati m sin za takoj &!i pozneje, v trnovskem aH šentjakobskem okraj« Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha«. 16306 4 „A VIK Ali" OZDRAVI ^ PIJANČEVANJA! w Izdelek berlinskega lekarnarja Fran-cka, je edino sredstvo, ki pa je zdrav-ju neškodljivo; z njim morete odva-^ diti pijance, ne da bi sami kaj vedeli _ za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. A. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7 Dva gospoda mlajša sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28157 Letoviščarji! Opremljeno sobo s posebnim vhodom, ter z vso oskrbo v hiši oddam dvema zakoncema. — Naslov M. Boncelj. gostilničarka, Vaše 2 — Medvode. 28108 Mesečno sobo po možnosti v bližini Miklošičeve ceste i š č e zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba št. 37«. 28037 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je naša srčno ljubljena soproga in mama oziroma hčerka, sestra in teta, gospa Marija Djapič roj. Kališek v četrtek, dne 17. t. m., ob %10. uri, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Truplo nepozabne pokojnice bo prepeljano v soboto, dne 19. julija 1930 ob 2. popoldne iz ljubljanske splošne bolnice k Dev. Mar. v Polju, kjer se bo vršil pogreb istega dne ob 3. uri popoldne na tamošnjem farnem pokopališču. Devica Marija v Polju, dne 17. julija 1930. 10279 Žalujoči ostali ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti našega ljubljenega soproga, očeta in svaka, gospoda Ivana Dovjaka poštnega kontrolorja v pokoja se vsem kar najtopleje zahvaljujemo. Hvala vsem darovalcem prelepega cvetja, gg. pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Novo mesto, dne 16. julija 1930. Žalujoči ostali Sostanovalca s h r a n o in vso oskrbo sprejmem za 650 Din mesečno. Pojasnila v restavraciji »Soča«. Sv. Petra c. št 3. 27524 Opremljeno sobo išče za tako! zakonski par za 1 mesec in pol. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ingenieur«. 28267 »Debeluška« K. Prosim za naslov. 28265 Celje Poročim se v par dneh.— Pridi takoj sem, Te pričakujem. Celje Tina. 28279 Markiza. Nesrečna, Nisem s imislila. Nagrada 26660, Nadarjena in marljiva. Nizka ponudba. OdkritosrCen vdovec. Odrasli družinski člani, 3 odrasli. Posestvo v Liubljani. Promet. Prva ljubezen 91. Pilana. Pult. Pridna začetnica. Pridna. Premoženje. Pošten in zanesljiv. Preganjanje dolgega časa. Pošten in simpatičen. Plemeniti duša. Pi sarniška moč Podjeten, Rakocevič. Rezani les Mi-lano. Razpotje. Resen 230. Samostojna knjigovodkinja 27280. Služba in moč je stalna. Samostoina 27270. Sigurnost-poštenost. Sredi na mesta. Srečen zakon. Soliden gospod 1930, Sobo za takoj. Snažnost 48. Srečanje 13. Stalno. Sigurno 5. Serioza 27. Stenografi-nja. Starine 26981. Stari-nar. Snažno stanovanje. Soliden plačnik 1200. Samostojna. Soba za takoi 37. Solnčno stanovanje. Soba 37. Šivilja. Šivam v prostem času za hišo. Točen plačnik stanovanja. Športni voziček. Trgovina 27010. Takoj nastop. Tudi periferija. Tiha sreča 90. Trajnost. Trajno delo. Veletrgovina. Udobno. Udobnost. Vrtnica. Veselje do trgovine. Vinski potnik, Vitrum, Zvezda. Zlata jama. Zenica. Za 1. avgust. Zvest. Zadnja nada tujke Ljubljani. Zagreb I-®0, Zasigurana eksistenca. Zavarovalnica. Zmožna 69. 712. 175.000. 101. 262. 363, 820. 888. Industrijalec želi znanja z damo — z denarjem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro »Ljubiteljica otrok«. 2S255 V svrho ženitve želi dopisovati gospod z gospodično, staro 18—25 let, ki ima nekaj premoženja. — Resne do ise na ozlas. oddelek »Jutra« pod »N. J. O.« 28201 Underwood s srednjeveliko pisavo ze lo ugodno prodam, ali zamenjam za stroj z manjšo pisavo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28202 Pslco volčje pasme, dobro Cuval-ko in petelina radi selitve ugodno proda A. Foršek, baraka na Kodeljevem. 28229 Zajce belgijske orjake Angora, Chinchila in druge pasme prodam. Drenikov vrh 1. 28245 Mala papiga ki sliši na ime »Jakec«. je ušla. Oddati io je proti nagradi na Miklošičevi cesti št. 34-1. 28280 Prostovoljna javna dražba najrazličnejših predmetov se vrši iutri v soboto ob 9. uri v Kapiteljski ul. 3. dvorišče. 28293 IZVANREDNA PRILIKA! Železna (latinska patent postelja zložljiva, s ta* pcciranom madracom. zelo praktična za vsako hiio, hotele, nočne službe in potujoče " osobe stane samo Din J9t.—. Razpošiljam po požinc* nom povzetju. TAKO IZ6U0A SU02EN Lesena patent pfcrfeli«, zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 281. Ležalka ia sončaste * (Liegcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 1S0« V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: A. K. B. 100. Arbeitsam, 4. avgust, Agilen azent, Blondina 20. Boljši delavec. Brez otrok. Bežigrad 600, Brivnica 27369, Boljša hiša. Cel dan odsoten. Cista. Cimpreje 1930. Cr-vena ruža. Chalzedon. Debeluška. Do 1. avgusta. Dnevno 200 Din, Dobra gospodinja 38, Dobra gospodinja 1930. Dober promet 27832. Domačnost. Dobro prijateljstvo. Dekle, Dalmacija. Fine kravate. Fotograf 26271. Gorenjska stran. Gorski zrak. Hiša 27295, Harmonija zakona, Hitro ali pozneje. Hrepenenje. Jesen 27237. Izven Ljubljane. J. K. Rakek. Junij 1930, Kniigovodja-korespondent, Kranj, Kuharica, Lokal s sobo na Notranjskem, Lepi dohodki, Ljubljančan na deželi. Ljubeče srce. Leksikon 444 Ločenka, Ljubljana 101, Lepa bodočnost 26748. Lesena stena. Mojster, Marljiva in poštena. Mladenka Malo vrta. Mirna stranka, Mirno in blit'1. Miren gospod, Modre proč pla-čete. Mlado dekiO. Marta, Pletilni stroj »Rašel«. kompl. in več ploskih strojev, rašel blaga na kg. volnenega pre diva ter umetne svile. Ja-luard stroj za prebivanje itd. proda Fabrika trikotaže »Morava«. Beograd. Va sina ulica 3. 28278 Pony konjiček z majhno kočijo in vso opremo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 28028 Volčji pes dresiran. okoli 3 leta star, brez znamke, se je zatekel — Gospodar naj se javi na naslov: A. Pleteršek. Vr-hovčeva ulica 12. pritličje. 2S1S3 Par vprežnih konj mladih in lepih, srednje-težkih prodajo Osrednje mlekarne v Liubljani — Madrad punjeai z vol« nom stanejo samo D 751. L. BROZOVIC, ZAGREB ILICA 82. I Maistrova ulica. 28227 1 rijah. splošna onemoglost, prera-no usahnjenie. reumatizem in druge bolezni uničujejo organizem onih. katerih kri je polna strupov in izrabljenih snovi, kakor so sečna kislina, tirati, oksolati in dr. Zaradi zavarovanja pred boleznijo in tudi zaradi nie zdravljenja je treba od časa do časa čistiti kri gori navedenih strupov s fiziološkim ekstraktom (kakor »Kalefluid« D. Kalmii-čenko) iz žleze mlade živali. Po končanem zdravljenju s »Kalefluidom« preidejo bolečine, slabosti, de-lanezmožnost in bivši bolnik zopet uživa vse lepote mladostnega življenja. Brezplačno se pošilja nova metoda »Pomlajevanje in zdravljenje bolezni« —. preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Miloš M a r k o v i č, Beograd Kralja Milana 58. — Za Ameriko: A. Tchernoff. 50 Fast. 127 St. New Y0rk City. Kalefluid« lahko dobite v vseh lekarnah in droge- €rttf# glasnifci smrti • • / Muhe so Tebi m Tvojim otrokom črni angeli smrti. Uniči jih. Škropi s Flit-om. Smrtonosen vsem msektorn- Ljudem neškodljiv. Ne pesti madežev Ne zamenjaj Flit z drugimi različnimi sredstvi. Pazi m vojaka na mirne nj fconvd s črnim rofoom. PLIT Urejuje Davorin Ravfoen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika*, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de' * odgovoren Alojzij Novak. Vsi v UubManl