stran 12 Ob praznovanju 40. letnice odprtja Železne jame za turiste je Društvo za raziskovanje jam Simon Robič pripravilo športno in kulturno prireditev, katere osrednji del je bil pednunjc na najvišjo stavbo v Občini Domžale, 47 metrov visoki silos Žila na Viru. Bilo je prijetno in razburljivo, preberite zakaj. Za nami je že 7. etno ročk festival, ki se je zgodil konec avgusta v samem centru našega mesta. Glasbena skupina Kontrabant je tudi tokrat pripravila prireditev, ki je zanesljivo spodbudila mlade za vesel začetek šolskega leta ter ponudila kvalitetno zabavo vsem generacijam. Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin ob 80-letnici Tosame Tosama vse bolj konkurenčna na trgih Evropske unije »Vsako podjetje, ki praznuje 80-lelnico, je pomembno za Republiko Slovenijo, še posebej pa to velja za Jbsamo, ki s strateško začrtanimi razvojnimi načrti ter vlaganji v sodobno tehnologijo in znanje ter uspešnimi poslovnimi rezultati potrjuje, da je na pravi poti,« je poudarila dr. Lea Petrin, ministrica za gospodarstvo, koje na osrednji prireditvi ob X()-lelniei TOSAME spregovorila zbranim v velikem šotoru pred Tosamo. (Nadaljevanje na drugi strani) Povabilo V čast legendi slovenskega alpinizma, Janezu Jegliču - Johanu, Planinsko društvo Domžale, pod vodstvom Jegličevega dolgoletnega soplezalca in neumornega alpinista Silva Kara, letos že šestič zapored pripravlja Johanov memorial Pridite 18. oktobra 2003 v sive stene Črnega Kala in zaploskajte najboljšim slovenskim športnim plezalcem in plezalkam ŠTAM PILJKE v 1 uri www.Spgraff.si 01 721-91-70 »-9ral@al0l.net JAVNO KOMUNALNO PODJETIE, PRODNIK d.o < PRODNIKJavno komunalno podjetje, PRODNIK, d.o.o. OBVEŠČA da bodo nevarne odpadke zbirali v času od 6. do 11. oktobra 2003. Razpored zbiranja je objavljen na strani 20 Hitovo sejmarjenje 2003 KLEPARSTVO K ROV5TVO TRIMO SISTBAM ANDREJ VRTAČIČ Foilunata Berganta 3,1240 Komnik Telefon/faks: 01 83 12 355 GSM 041 689 750 stran 4 ■ Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine . • ESAL d.o.o. 1 • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) 1 • TONDACH, BRAMAC, CREATON DAN ODPRTIH * VRAT UtLI#IC Sobota, 11. oktober 2003 f,*"iW Dobrodošli.' Ste danes že poiskali svojo novico na wmflQm;EaJeTsJ? Stran Občinski svet Občine Domžale je na svoji osmi seji sprejel spremenjeni poslovnik, podprl ukrepe, potrebne za prilagajanje dejavnosti Farme Ihan d.d. evropskim standardom, sprejet je bil noveliran investicijski program OS Dragomelj, statut in pravilnik '/.uvoda za šport in rekreacijo Domžale. Odlok o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah in površinah v lasti občine in še kaj. Preverile. Stran TISKOVNA KONFERENCA 5 ...............^ Na te drugi jesenski tiskovni konferencije županja Cveta Zutokar Oražem skupaj s sodelavci predstavila potek gradnje plinovodnega omrežja v naši občini, posebej je bil predstavljen podpis pogodi) o gradnji telekomunikacijskih omrežij novinarji pa so prejeli tudi informacijo o razpisu štipendij ter zbiranju nevarnih odpadkov. Stran ,- 10 PREDSTAVLJAMO Predstavljamo Andreja Grilca, bodočega veterinarja, pesnika, glasbenika, kije ob pomoči bežigrajske gimnazije izdal prvo pesniško zbirko SINAI'SE; Vanjo Jan, vzgojiteljico, ki dela mozaike, na tej strani pa lahko preberete tudi pogovor z štabnim vodnikom Matjažem Zamudo, čestitamo pa ludi Francu Košenini, kulturnemu delavcu in članu sekcije narodnih nos ob njegovi 904etttici Stran ■H ČESTITAMO Zlate, še zlasti pa biserne poroke so še vedno dokaj redke, zato smo toliko bolj veseli, da vam v tej številki predstavljamo biseroporočenca Vido in Milanu Likarja, ki imata Domžale rada na poseben način, zhiloporočenea Metko in Staneta Sušniku, ki ju glasini in planine spremljajo vse življenje. Stran 16 Družinska založba Miš z Gorjuše je obdarila izžrebano bralko, še dve bosta za pravilu odgovor izprejšnje številke tNimikjjirejeli kpiknjižrvdarili, lokni jki v rubriki Nugmde bralcem gostimo Studio za oblik/nanje telesa IIIIII Domžale. Ce [XI boste še malo hijpazpni, boste našli še dve nagradni igri Stran NE PREZRITE -RAZPISI Tokrat boste na sirani javnih povabil in razpisov našli RAZPIS o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju Občine Domžale. RAZPIS stanovanjskih posojil Občine Domžale ter JAVNO POVABILO za prijavo programov sofinanciranju miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev. Dobrodelni simfonični koncert "OD VIVALDIJA DO CF.RSHWINA" Podarimo očem nasmeh m IN I\IIJH/I\1wl 1 klinični eam SIM PO NIć S/l OKKKS11K, MPŠANI fl VSKI 'KMMt IN'fALETNI ANSAMBEL SREDNJE GLASBENE SOI I LJUBLJANA stran 4 HALA KC DOMŽALE r>. oktober Wtti ob 20 tiri ROTARY CLUB DOMŽALE JrVf', ■ LIONS KLUB DOMŽALE SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA LJUBLJANA UD DOMŽALE stran, Dober dan, dragi bralci in bralke Kako hitro beži čas. Komaj sto polistali pno jesensko številko, ki je bila zaradi obilice prispevkov dvojna, žeje pred vami nova - trinajsta številka, s številnimi prispevki, med katerimi boste zanesljivo našli kakšnega, ki vam bo ali ne bo »Seč. Moram povedati, da je bila zadnja številka kar odmevna. Na to kažejo številni klici in osebna sporočila, ki sem jih prejemala zlasti v prvih dneh po izidu številke. Večina od njih je bila pohvalna, češ da je vsebina zelo pestra, da v nobenem časopisu ne najdejo toliko zanimivih domačih dogodkov, kot prav v Slamniku, kjer se resnično trudimo, da bi objavili vse prispevke,ki nam jih pošiljajo naši zvesti dopisovalci. Tako boste tudi v naši današnji številki našli veliko prispevkov iz življenja in dela naše občine, kjer jc trenutno »hit« gradnja plinifikacije in velika prizadevanja županje in njenih sodelavcev, da bi vzporedno polagali tudi telekomunikacijsko omrežje. Močno upam, daje to v teh dneh že urejeno in da bo slabe volje, ki sem je bila deležna tudi kot odgovorna urednicu, da naj vendar kaj napišem tudi o tej temi. manj. Tudi v današnji številki smo posebno stran namenili Pismom bralcev Med njimi boste našli vaša mnenja o enem izmed prispevkov v prejšnji številki, kije kar nekaj naših bralcev in bralk spodbudil k pisanju. Pišejoo svojem pogledu na obravnavano temo in predstavtjajo svoje mnenje in prav je tako. Le to bi rada opozorila vse bodoče dopisovalce, da morajo pri pisanju svojih pogledov na objavljene članke upoštevati, da ti ne morejo biti daljši od tekstov, na katere se nanašajo. Zal je tako predpisano tudi v zakonu, ki ureja to ptidnicjc. Rada bi vas opozorila tudi na razpise, kijih boste našli tokrat na več kot eni strani Ne prezrite jih. morda pomenijo možnost za rešitev katerega od vaših pmblemov. ()pomnili pa bi vas radi še na kar TRI NAGRADNE IGRE: nagrajujejo vas SALON ZA OBLIKOVANJE TELESA RT FIT, TURISTIČNO DRUŠTVO RAČA in VELE DOMŽALE. Poiščite jih na straneh Slamnika in veliko sreče! Naslednja. 14. številka Slamnika pride 24. oktobra 2003, torej vas v mesecu oktobru obiščemo kar dvakrat. Zato ne pozabite, da morate vse prispevke, skupaj s fotografijami in vse druge objave, oddati do 13. oktobra 2003. Lahko tudi po elektronski |x>šti odgovorne urednice vera. vojska@domza lesi. Uživajte jesenske dni in se morda za trenutek zaustavite ob nasvetu, ki sem ga posebej za vas i/brala v eni od publikacij z nasveti za poslovno uspešne: Če se ne moremo zlahka prilagoditi dogodkom, ki se nam kdaj pripetijo, moramo pod svojim življenjem potegnit! črto in se odločiti, kaj želim«. Ste se že odločili? I ep pi»zdrav do prihodnjič Odgovorna urednica Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin ob 80-letnici Tosame Tosama vse bolj konkurenčna na trgih Evropske unije (nadaljevanje s prve strani) Pred osrednjo prireditvijo se je ministrica dr. Tea Petrin z vodstvom TOSAME ter gosti sprehodila po delu tega uspešnega podjetja ter slovesno odprla naložbo v proizvodnem oddelku Mikalnica, ki pomeni izvedbo zadnje, tretje faze tehnološke prenove v okviru projekta Tamponi, s katerim družba nadaljuje izdelčnn prestrukturiranje in obenem tržno preusmeritev na trg EU. Naložbo sestavljata nova linija za vato v traku, vrednost te zadnje faze naložbe znaša: 0,5 mlrd SIT. Ob tem pa še zapišimo, da je družba v Dobrodošli tudi nekdanj direktorji Jože Pogačnik, Janez Babnik in Edvard Peternel. obdobju od leta 1999 do leta 2003 v podporo tržno-izdelčnemu prestrukturiranju programu izdelkov iz vate namenila 1,7 milijarde tolarjev, v letošnjem letu pa bo Tosama v vse programe investirala 860 mio SIT. Na osrednji slovesnosti je zbrane najprej pozdravil direktor Uprave Janko Velkavrh, ki ase jc. na krat ki > < >zrl v zgodovino enega od najuspešnejših tekstilnih podjetij, ki se v tej panogi po izvozu uvršča na drugo mesto. Ni pozabil omeniti začetnika Franca Kocjančiča, predstavil pa jc tudi prizadevanja TOSAME v zadnjem času. V T osami mi se namreč že pral petimi leti odločili za tržno in izdelčno prestrukturiranje, ki je pomenilo osredotočenje na globalno konkurenčne programe v medicinskem programu in programu za široko (k il ri išnjc i ter preusmeritev na zahtevne trge. Po petih letih jc četrtina Tosamincga proizvodnega programa zgrajena na novo. V ospredje so postavili razvoj vrhunskih higienskih Tosamina donacija Zdravstvenemu domu Domžale V okviru praznovanja 80-letnice jc Janezu Svol jšaku, direktorju Zdravstvenega doma Domžale, simbolični ček za 3 milijone tolarjev izničil Janko Velkavrh, direktor podjetja Tosama d.d.. Donacija je namenjena nakupu defihrilaforja za srce, z njo pa želi Tosama ob jubileju potrditi svojo zavezanost humanosti in družbeni odgovornosti, predvsem pa po mnenju g. Velkavrha TOSAMA potrjuje svojo pripravljenost, da pomaga pri razvoju stroke, pa tudi okolju, v katerem se podjetje nahaja. V zahvali je g. Janez Svoljšak poudaril pomen tovrstnega sodelovanja za zagotavljanje čim boljših zdravstvenih storitev za vse paciente. Defibrilatorza srce bo v urgentnem vozilu in je prvi tovrstni aparat v našem zdravstvenem domu ter velika pridobitev zlasti za paciente, ki jih prizadene infarkt Omenjeni aparat namreč posreduje vse podatke, ki so jih doslej zbirali, hkrati pa pokaže celovito inlomiacijo o lokaciji okvare srca, meri pritisk, v sehnost kisika v krv i. frekvenco srca. celoten EKG, omogoča pa tudi spodbuditev frekvence srca, če je to potrebno. Delibrilati >r za srce tudi omogoča posredovanje vseh podatkov k dežurnemu urgentnomu kardiologu, ki na tej osnovi oceni, kateri so najnujnejši postopki. Referendum o nedeljskem delu trgovcev (neuradni izidi) udeležba št vol. upravičencev % udeležbe Domžale 1(10. okraj) 6.859 20.145 34,05% Domžale II (11. okra]) 6.263 10491 32,25% Rezultati referenduma o nedeljskem delu trgovcev Št. oddanih glasovnic Št. neveljavnih glasovnic Odgovorz besedo ZA Odgovorz besedo PROTI Domžale 1(10. okraj) 6.859 42 0,61 % 4.525 65,97% 2292 33,42% Domžale II (11. okraj) 6.263 43 0,69% 3.581 57,18% 2.639 42,14% SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 Številk). 1929 (2 številki), 1934 (I Številka), 1935 (I Številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958(1 Številka), nato pa je 5.1 Ll%2 pričel izhajau Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMERNIK. člani uredništva: SA.ŠA KOS, JANEZ STIBRIČ. BOGDAN OSOLIN, DARJA ANDREJKA, URBAN ŽNIDARŠIČ, METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR. I-ektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, fax: 722 50 55, e-mail: info(&kd-domzale.si. URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14 do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izv svetnikov. Smo pa v svetu KS po večini sami mladi, kar nam omogoča odlično sodelovanje in upam, da nam bo naša složnost in želja, da naredimo kar največ za naše kraje, obrodila sadove. V SLS se zavedamo tudi strateškega pomena kmetijstva in problematike, ki ga zadeva. Kako gledate na skrb za kmetijsko panogo v Občini Domžale? Ne vem, zakaj občina nima več odbora za kmetijstvo, obstaja pa komisija za kmetijstvo, ki pa ima manjšo težo, saj je le svetovalni organ. Je pa pohvalno, da oddelek za finance in gospodarstvo mesečno vsako prvo sredo obvešča zainteresirano javnost (kmetovalce) 0 dogodkih, sklepih in spremembah, ki so za kmetijstvo pomembni. ()bčina pripravlja tudi nekaj pomoči po letošnji kalastrolalni suši, višino pa bo potrdila že oktobrska seja 1 ibčinskcga sveta. Kmetje pogrešamo tudi sredstva, ki jih jc občina prejela pri spremembi namembnosti zemljišč ob gradnji avtoceste. Le-ta bi morala biti jasno in namensko porabljena, pa več ne vemo, kje so... Kakšne projekte pripravlja SLS v nasledil jem obdobju? V SLS smo kar nekako specializirani za področje kmetijstva. Tudi v Domžalah pa so najaktivnejši naši člani v obrtniški, ženski in upokojenski zvezi ter podmladku. Zato bomo najbolj spremljali problematiko s teh področij lei poskušali naše rešitve zagovarjali v občinskem svetu. Pripravljamo srečanje s predstavniki kmetovalcev z avstrijske Koroške, od katerih se želimo naučiti predvsem o izkušnjah z EU. Se vedno podpiramo smotrno izrabo obnovljivih virov energije (biomasa), bdeli bomo nad projektom CRPOV in vodooskrbo. Promovirati pa želimo strpno sohivanjc vseh občank in občanov, spoštovanje dediščine in previdno drznost pri sprejemanju novosti. Ne bomo pa pozabili na malega človeka, ki se ga običajno nagovarja le pred volitvami. Trenutno jc pač celotna SLS dokaj obremenjena z dogajanjem znotraj stranke, zalo upam na ponovno plodovilo delo po oktobrskem izrednem volilnem kongresu (J. Jakob Smolnikar, hvala lepa in uspešno delo v občinskem svetu. Pogovarjal se je Rok Ravnikar 1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja s predloženo Informacijo in podpira ukrepe, potrebne za prilagajanje dejavnosti Farm Ihan d.d. evropskim standardom. 2. Občinski svet ()bčinc I )i mižale predlaga županji, da Občina I >tmižale s Farmami Ihan d.d. in Centralno čistilno napravo d.o.o. Domžalc-Kamnik sklene urbanistično pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz predlaganih sprememb prostorskih dokumentov. 3. V pripravi sprememb dolgoročnega prostorskega plana sc upoštevajo razvojne potrebe Fann Ihan d.d. in Centralne čistilne naprave d.o.o. Domžale-Kamnik ter zagotovijo potrebne rezervacije prostora. Novelacija investicijskega programa OŠ Dragomelj Po uvodni informaciji lulvardaJcšelnika, direktorja občinske uprave, ki jc opozoril na probleme, ki spremljajo omenjeno investicijo, predstavil korekcije ter povedal, da bo šola predvidoma zgrajena ob začetku šolskega leta 2004/2005, so v razpravi sodelovali: Marko Vresk, I J)S. ki ga jc zanimalo ki mkretno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana: Koman Kurmanšek, SDS. je postavil vprašanje v zvezi s pogodbo z investiranjem v komunalno infrastnikturo: Romana I massija, N.Si, jc zanimalo zagotavljanje finančnih sredstev; dr. Marko Starbek, N.Si, pa jc opozoril na potrebno usklajenost gradnje šole ter predvidenih stanovanjskih sosesk. Po odgovorih Edvarda Jcšclnika ter pojasnilih županje je bil sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme novelaci jo Investicijskega programa za izgradnjo Osnovne šole v Dragomlju. Po kratki uvodni inlormaciji Marije Jerina, ravnateljice Vrtca Domžale, je bilo soglasno izdano soglasje k Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika 0 sistemizaciji delovnih mest Vrtca Domžale, nato pa je občinski svet obravnaval predlog Statuta Zavoda za šport in rekreacijo. Sprejet statut in pravilnik Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (>hčinski svet Občine Domžale je nadaljeval razpravi > 0 predlogu Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale l Ivodno informacijoje podal mag. Janez Zupančič, direktor zavoda, v razpravi pa so sodelovali: Saša Kos, LDS, je govorila o potrebni uskladitvi mandatov predstavnikov občinskega sveta v javnih zav v razpravi sodelovali: Lovro Lončar, SDS, ter Janez Limbek, ki je predlagal amandma, ki je bil kasneje skupaj še z dvema ter Pravilnikom soglasno sprejet. Kako bomo plakatirali Iztok Obreza, načelnik oddelka za komunalne službe, je |x Klal uvi idno informacijo k Odloku o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah in površiniih v lasti Občine Domžale. Pora/pravi Janeza Stibrič, SDS, ki jc predlagal popravek enega izmed amandmajev uprave, so svetniki in svetnice soglasno sprejeli Odlok ter vse amandmaje, brez razprave pa je bil nato sprejet sklep o ukinitvi javnega dobra. Pomoč na domu, štipendiranje, vrtci Za naslednje tri točke je bilo značilno, da je uvodno informacijo pixlala Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, in da razprave skoraj ni bilo. Tako so svetniki in svetnice soglasno sprejeli Spremembe in dopolnitve Odloka o organiziranju I* m k iči na domu in merilih za d( >k ičan je plačil storitev (»Upravičencu, za katerega iz predložene dokumentacije nedvoumno izhaja, da sam zase ni sposoben skrbeli in prejema dodatek za pomoč in postrežbo, se pri izračunu meje socialne varnosti delni > ali v celi >ti ne upi išteva prihodek iz nask rva d< idalka za pomoč in postrežbo, ki izvira iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja«); Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov Občine Domžale (razpravljal je Janez Limbek. N.Si) ter določili, da število otrok v (xidelkih vrtcev presega zakonsko določeno število za največ dva otroka v oddelku, in sicer, da število otrok v oddelku prvega starostnega ohd( ibja ne presega 14, v oddelku dragega starostnega obdobja pa 24 otrok. Ob koncu te točke se je podžupan za korektno sodelovanje zahvalil Ireni Gričar, načelnici Oddelka za družbene dejavnosti, ki odhaja na novo delovno mesto. Revizijsko poročilo Kratko uvodno informacijo o Revizijskem poročilu Računskega sodišča o poslovanju Občine I )oinžale v letu 2(X)1 je podal Edvard lešelnik. direktor občinske uprave. Brez razprave je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo 0 ugotovitvah revizije in mnenju revizorjev Računskega sodišča <>|>osiovanju Občine Domžale v letu 2001. Program za drugo polletje 2003 Svetniki in svetnice so v gradivu za osmo sejo prejeli tudi predlog Programa dela Občinskega sveta Občine 1 )omžale za drugo poletje m so ga brez razprave tudi soglasno sprejeli. Tej točki so sledila svetniška vprašanja, predlogi, pobude in Zahteve. Tokrat je vprašanje |w »stavil le Janez Stibrič, SDS, ki gaje zanimalo usklajevanje aktivnosti gradnje plinovoda in vgrajevanja cevi za potrebe kabelske TV. Županja Cveta Zalokar Oražem je pojasnila, da je Občina Domžale s Telemacbom že sprejela dogovor, po katerem se bodo omenjene delavnosti izvajale skladno povsod, kjer ceste »še niso odprte- m kjer je plinovodno omrežje že položeni i ceste pa še niso asfaltirane. Položile se bodo kabelske cevi, nato pa rxxlo površine asfaltirane. Povsod tam, kjer so ceste po polaganju plinovodnega omrežja že asfaltirane, pa bodo kabelske cevi položene ob kateri drugi priložnosti. S tem je bila osma seja zaključena, na deveti se bodo svetniki in svetnice predvidoma zbrali v začetku oktobra. Odgovorna urednica Računsko sodišče RS je opravilo revizijo poslovanja Občine Domžale Pozitivno mnenje in mnenje s pridržkom Računsko sodišče RS je opravilo revizijo poslovanja Občine Domžale za leto 2001 s ciljem izreka mnenja o izkazih zaključnega računa proračuna občine za leto 2001 ter pravilnosti poslovanja občine v letu 2001. Revidirali so bilanco prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter izkaz računa financiranja, pregledali pa tudi obrazložitev podatkov iz bilance stanja. V mnenju o izkazih zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 2001 so tako zapisali, da po njihovem mnenju v revidiranih izkazih proračuna Občine Domžale za leto 2(X)I ni pomembno napačnih navedb. Lahko se šteje, da prikazujejo pravilno (to je v skladu z ZIF, ZR in relevantnimi pmžale vas ga. Nataša Pustotnik vabi tudi na brezplačni seminar »V pli v tehnične zakonodaje EU in pomen označevanja CK za obrtnike in podjetnike«, ki se bo odvijal v prostorih OOZ Domžale, in sicer3,oktobra2003 cxl 17.00-20.30. Seminar vodita dr. Saša Prešein (Ministrstvo za gospodarstvo) in mag. Leon Kos (SIQ). Za informacije in prijavo lahko pokličete na center. Hkrati pa moja sogovornica vabi: »Če sc vam poraja kakršnokoli vprašanje, imate zanimiv projekt, ki je morda šele ideja, vizi jo razvoja - vse to vas lahko vixli na naš Podjetniški center Domžale na Šaranovičevi 2la na Viru, v času uradnih ur, oh ponedeljkih in petkih od 8.00 - 1 LIM) ure in ob sredah od 14.00-16.1 Ml ure. pišete nam lahko na gornji naslov ali na pc-domzalc(g>volja.net. po telefonu pa smo dosegljivi na 72-10-370. Veselimo se sodelovanja z vami!« 0.U: VABILO Ob .IS.obletnicipričetka organiziranja in obstoja Teritorialne obrambe v RS in ll.obletnki odhoda zadnjega vojaka JI A iz Slovenije, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - Domžale vabi občanke in občane v soboto, 25. oktobra 2(K)3, ob 15. uri na slovesno odkritje spominskega obeležja »BRANITKIJKM SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI« na Ljubljanski 69 v Domžalah -v parku pri zgradbi občine Domžale. Nasvečanosti, katere pokrovitelj je Občina I )omžale, bo slavnostni govornik minister za obrambo RS dr. Anton GRIZOLD. Vljudno vabljeni! OZVVS Domžale Občina Domžale Osnovno informacijo o poteku gradnje plinovodnega omrežja sla podala predstavnika Petrola koncesionarja Štefan Lebar in Edo Godcša, vodja projekta, ki sta poudarila, da gradnja poteka po načrtu, ki ga predstavljamo v posebnem članku. Tako v prvi lazi od skupaj cca 120 km plinovodnega omrežja, načrtujejo gradnjo 43 km plinovodnega omrežja s 830 hišnimi priključki (doslej 450), največ jih bo v dnigi etapi. G, Godcša je poudaril, da jc odziv občanov izjemen, saj dosega kar 90% (v RS jc povprečje 60%), kar jc posledica izjemno ug(xinc cene hišnega priključka in pogojev plačila. Kot zanimivost naj povemo, da en izvajalec dnevno zgradi cca 4(X) m plinovodnega omrežja. Povedal je tudi, da pričakujejo, da se bo letošnjo zimo od urejenih hišnih priključkov s plinom grelo manjše število uporabnikov, saj ima večina za letošnjo zimo predviden šc dosedanji način ogrevanja. Županja jc dosedanje sodelovanje s Pctrolom ocenila kol dobro, saj jc občina z uresničevanjem pogodbe izjemno zadovoljna, Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve pa jc povedal, da ob gradnji plinovodnega omrežja zamen jtijcji i tudi d* Krajane vodi rvodne cevi, v letu 2003 bo tako zamenjanih 10 km vodovodnega omrežja, na vprašanja pa je odgovarjal tudi podžupan Vinko Juhart. Drugi del tiskovne konference je bil namenjen predstavitvi vsebine dveh pog(xlb, s katerima je Občina Domžale sklenila pogodbi o podelitvi služnosti na javnih površinah za gradnjo TK cevne napeljave na trasi, po kateri Pct-rol gradi plinsko infrastrukturo. Pog(xlbi jc predstavil Edvard Jcšelnik, direktor občinske uprave ter tajnik občine, županja pa je govorila o prizadevanjih občine, da ceste, po katerih poteka gradnja omenjenih omrežij, uredile še pred zimo. O vsebini pogodb lahko preberete v posebnem prispevku. Novinarji so postavili vrsto vprašanj v zvezi z rekonstrukcijo križišča v Dragomlju, kar je tudi ena (xl osnov za začelek gradnje osnovne ši ile. I 'ovedano je bilo, da sc bo gradnja začela v oktobru, če ne bo zapletov pri izbiri izvajalca, opozorjeno pa je bilo tudi na potrebne zapore ceste, ko jo bodo začeli rekonstruirati. Podana je bila informacija o rešitvi prometnih zagat ob gradnji Mcreatorjcvega centra tero pripravah na druge investicije na p5 je določeno, da bo do leta 2(M)4 zgrajeno integrirano kabelsko omrežje za prenos podatkov, zvoka in slike na celotnem območju občine, zato je Občina Domžale v Odloku o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v Občini Domžale, sprejetem v letu 2IMII, določila, da se gradnja informacijskega omrežja izvaja vzporedno in sočasno s trasami plinovodnega omrežja. Kot koneesionar za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom v Občini Domžale za obdobje 30 let, to jc do 09.09.2032je bil izbran PetroL kije tako poslal nosilec koncesije in investicije za gradnjo plinovodne infrastrukture na območju Občine Domžale. Po razgovorih med Občino Domžale TELEKOMOM in TELEMA-CHOM. ki opravljata dejavnost kabelskega operaterstva in nuđenje osnovnih in dodatnih kabelskih telekomunikacijskih storitev v lastnem omrežju, kakor tudi omrežjih, ki so preko lastne in tudi najete optične infrastrukture povezana z njegovim omrežjem, s svojim signalom in storitvami deloma pa že pokrivata Območje občine Domžale, se je Občina Domžale odločila, da s Telekomom in Telemachom sklene pogodbo in na njeni osnovi podeli služnosti na javnih površinah za gradnjo TK cevne napeljave obema navedenima operaterjema. Podelitev služnosti velja za trase, na katerih bo Petro) gradil plinsko infrastrukturo vključni i z raz vodnimi jaški in drugo infrastrukturo, ki je potrebna za razvod telekomunikacijskih napeljav, vendarle na območjih, ki so vključena v že omenjeni Odlok. Telekom in Telemach zagotovita občini brezplačen prenos signala enega lokalnega TV studia trajno znotraj svojega dela omrežja po TK omrežju do svojih narednikov v Občini Domžale, hkrati pa se zavežeta brezplačno nuditi prenos signala za telemetrijo črpališč, ki jo izvaja javno podjetje Prodnik Domžale na območju Občine Domžale, v skladu s tehničnimi pogoji operaterja. Oba operaterja bosta v traso vgradila in občini izročila v last tudi prazno kabelsko cev, katero ima občina namen v prihodnosti uporabiti za lastne potrebe. Telekom in Telemach se zavežeta,da bosta za pridobljeno služnost vgradnje plačala znesek v višini 12 mio SIT (dvanajst milijonov ti ilarjev) vsak, v enkratnem znesku v roku 15 dni po podpisu te pogodbe. Časovno dinamiko izvajanja del bo pogojeval terminski plan gradnje plinske infrastrukture, Telekom pa se bo terminskemu planu gradnje plinske infrastrukture prilagajal na vseh predmetnih podndjih občine. Občina Domžale bo sama ali preko izbranega partnerja vzpostavila delovanje lokalnega studia za distribucijo lastnega lokalnega informativnega programa. Signal tega studia bo brezplačno za studio omogočil Telekom po svojem TK omrežju in skrbel za kvaliteto prenosa signala. Telekom in Telemach bosta skladno z Zakonom o medijih program tega studia vključila v svoj del kabelskega omrežja v Občini Domžale in ga posredovalo do svojih naročnikov v Občini Domžale. Glede na že zgrajeno plinovodno omrežje in že vzpostavljeno prvotno stanje se je občina s Telekomom in Telemahom tudi dogovorila, da bosta TK omrežje vgradila tudi na trasah, kjer je že zgrajeno plinovodno omrežje, pa uporabljene površine še niso v čelad vzpostavljene v prvotno stanje (ceste še niso asfaltirane). Po vgradnji /A omrežja se ceste asfaltirajo. Na območjih, k prpo ft plinovodno omrežje že vgrajeno in Že vzpostavljeno prvotno stanje, pa se bodo za vgradnjo TK omrežja poiskale druge variante. O.U. OBČINE DOMŽALE 1 Hv"H ;.:V'. Zgradili že 15 kilometrov plinovodnega omrežja PETROL d.d. je I (II 19.2002 z Občino Domžale sklenil koncesijsko pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z. zemeljskim plinom v Občini Domžale. PETROL d.d. sc je s koncesijski> pogodbo obvezal, da bo upravljal z obstoječim plinovodnim omrežjem in da bo do konca Icla 2006 zgradil novo plinovodno omrežje na območju občine. Namenski cilj projekta jc oskrba uporabnikov z okolju prijaznim in cenovno konkurenčnim energen lom-ZEMELJSKI M IM ,IN( >M. V obdobju do Icla 2010 naj bi velika večina občanov in podjetji za zadovoljevanje toplotno energetskih potreb uporabljala zemeljski plin. L faza projekta, ki bo po zagotovilih Petrola dokončana do 30.10.03, je razdeljena na 6 etap in obsega: 1. etapa Mačkovci, Zaboršt; 4.800 m, 100 HP (hišnih priključkov) 2. etapa Domžale cenler-l.del (v grobem od Rojskc ceste na vzhodu do Prešernove I cslc na zahodu); 17.000 m, 400 HP 3. etapa Domžale sever. Rodica. Spodnje Jarše; 9.500 m, 200 HP 4. etapa Srednje in Zgornje Jarše, Groblje; 6.2(X) m. 130 HP 5. etapa Povezovalni eevod iz merilno regulacijske postaje (MRP) Količevo do industri|skc cone jarše (ICJ); 1,800 m (i.ctapa Povezovalni cevovod od Domžal (Savska cesta) do l hagomlja in naprej do Psate; 4.300 m V1 .FAZI plinifikacije Domžal ho zgrajenih 45 km plinovodov in 850 hišnih priključkov, trenutno so zgradili 15 km plinovodnega omrežja. 2. faza projekta-do31.12.2004obsega: Domžale center - 2,del, Dragomclj. Ihan, Količevo, Prelog. Preserje, Spodnje Jarše, Stob-I.del in Studa - l.del. 3. faza projekta - do 31. 12. 2IMI5 obsega: Dob, Homec, Stob-2.del, Škrjančevo, Študa-2.del, Vir. 4. faza projekta - do 31. 10. 2(MM» obsega: Nožice, P(x)rečje, Radomlje in Želodnik. 5. faza projekta - do 31.12. 2(MW> obsega ( cšenik. Depala vas. Hudo, Krtina, Pšata. Rova, Turnše. Predvidena je gradnja 120 km novega plinov kraljestvo... Torej je svet otroka visoko vrednotil, postavil na sam Razgledni stolp. In prav iz teh otrok da nastanejo oz. postanejo takšni nasilneži v šolah, kakor slišimo in beremo,..? Kje je torej napaka, cc ne že v slarševski. domači vzgoji? Sprašujem se, hkrati pa ugotavljam, da sc Šola prav s prvošolčki ukvarja očitno mimo nekih poglavitnih čeri in jih potem dobiva vrnjene kol bumerang... Ali? Postojalo in ustavimo se še pri pisatelju Pavleta Zidarju. V svoji knjigi Barakaiji pravi celo, da jc samo Svet otroka prava vrednota, da |c Svet odraslih račun.... kako iztisnili korist tudi od mrliča, medtem ko so otroci siti žeod glasu, rože in sonca... Morda SC Otrokom premalo posvečamo, morda ne razumemo njihove občutljivosti.., Večina nevrotičnih motenj izhaja i/ otroštva: kdor ne doživlja ljubezni staršev, okolja in prve šole, jc zapisan uničevalnosti, pravi psihologBemd Fohr, Konkretnejša jc naša Vesna Kalčič, ki kol pribito pravi, da narcisoidnim osebnostim starši (predvsem mati). iz kakršnegakoli razloga, niso posvečali dovolj pozornosti, niso jim pripisovali dovolj velikega pomena in niso ustrezno zadovoljili njihovih potreb ali jih sploh niso prepoznali. In če jih ne prepozna še prva šola v prcpotrcbnem sodelovanju s slarši in psihologom, kaj naj potem še pričakujemo? Vse naštelo rani otrokovo samozavest. Da bi tej prizadeti isti ušel, se pri njem razvije ji l nerealne predstave o lastni veličini in neodvisnosti ter o brczpomcmbnosti drugih ljudi, ki so lahko najprej učitelji in že lu jc treba Zakoličili. Nekateri avtomatsko, tako rekoč nevede, iščejo izravnavo pomanjkanja starševske ljubezni v otroštvu v šoli pri lovarišicab in čc še tu "zašleka", se to lahko razrašča v agresivnost, kako priti na svoje, kako najti iskano ljubezen, ..Aliobčt k It ivi m je in uspeh, pa tudi "občudovanje" eventualne agresivnosti...? Naučiti sc moramo, daje pri otroku biti prijazen pomembnejše od imeti prav, da nc smemo nikoli reči "ne" otroku, ki nam daje darilo... Nadvse pa |c važno, da učenca ob eventualni nerodnosti nikoli ne ponižujemo... /, vsem tem sem bolel reči. da je treba že prvošolčke vzgajati v šoli tako. da se nikoli ne bodo poslavili tej isti šoli kakorkoli po robu; tU za to ali v to je treba vložiti vse napore, kajti le tako bomo preprečili ponovitve nekaterih dosedanjih nezaslišanosti s strani učencev v odnosu do učiteljskega osebja, Prisluhnil sem DRAGI 2003. Tam jc bik i talk iČTK i rečeno, da je sedanji čas. čas zmedenosti in razcepljenosti. Mladim jc pomembno, da sc dobro počutilo. Namesto očitkov, tla nimajo hrbtenice in idealov, bi jim morali zaupali, jih razumeti. Prisluhniti bi morali tudi krščanstvu, zavedajoč sc, da nam bo na nekatera vprašanja tudi v prihodnje odgovarjala religija. Rcsjc, kakor je bilo rečeno v Dragi, da bi sc u u ii alo krščanstvo otresli sterilnega moralizma, legallzma in cklczioccniričnosti... In seveda pri vsem "lovljenju" oz. iskanju prave poli hi vendar morali poudarjali, da pa je Bog večjj od človeka. In da zaključim. Vprašati seje treba, kako naj šola vzgaja že prvošolčke. da se ji kot odrasli šolarji nc bodo postavljali po robu. V tem je nob Icm in tega rešujmo žc v šolski zibelki. Ivan Kepic Slovenska vojska vabi nove pripadnike Pridružite se nam! Najbrž je večina bralcev Slamnika seznanjena z aktivnostmi Slovenske vojske, ki želi še v letošnjem letu zaposliti okoli I IKK) novih pripadnikov. Ker smo želeli vce /vedeli o tej akciji, smo zaprosili štabnega vodnika Matjaža Zamudo, pripadnika generalštaba Slovenske vojske. Oddelka za pridobivanje novega kadra, do nekaj več pove o tem, Maljaž je v vojski od samega začetka, od leta 1991, je veteran vojne Za Slovenijo od junija pa opravlja dolžnost pripadnika ljubljanske skupine za pridobivanje novega kadra. Skupina ima svoje prostore v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani in pokriva tudi našo občino. Mojc prvo vprašanje je bilo: Kako poteka vaše delo? Delo je zanimivo, dinamično in odgovorno, saj bodočim kandidatom in tudi ostalim predstavljamo delo in naloge pripadnikov Slovenske vojske. V sodelovanju z. Upravo za obrambo, izpostavami in pisarnami za obrambo vsem zainteresiranim pobliže predstavimo poklic vojaka SV. Pri samih predstavitvah poklica, ki ga izvajamo na uradih za delo in ob dnevih odprtih vrat v vojašnicah, v šolah, prireditvah.... predstavimo mladim poklic vojaka, tistim, malo starejšim, pa pogodbeno služenje v rezervni sestavi slovenske vojske. Ker se na slovenskem trgu delovne sile pojavljamo kot nov delodajalec, je zelo pomembno, kako. s čim in na kakšen način predstavljamo poklic slovenskega vojaka. Obiskovalci v vojašnicah ob dnevih odprtih vrat sami praktično preizkusijo del tehničnih sredstev, s katerimi razpolaga naša vojska in si ogledajo izurjenost vojakov pri delu in ravnanju s tehniko, s kalen) razpolagajo enote. Pomoč pri predstavitvah poklica vojaka ter predstavitvah tehničnih sredstev in opreme, s katero razpolaga Slovenska vojska, nam zagotavljajo enote Slovenske vojske. Kaj ponuja Slovenska vojska bodočim poklicnim vojakom? To so pogodbena zaposlitev za obdobje do pel let z možnostjo podaljšanja, vodena karietna pot. izobraževanje doma in v tujini. 24-umo nezgodno zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanej. dinamično delo. uigran in motiviran kolektiv, upravljanje s sodobno tehniko, sodelovanje v mirovnih operacijah, sodelovanje s tujimi oboroženimi silami, nadgrajevanje osebnega znanja in psihofizično pripravljenost ler še veliko drugih ugodnosti, nc nazadnje lud/ ustrezen nivo osebnega standarda. Kakšni so pa pogoji za zaposlitev? Kandidati, ki se odločijo postati vojaki Slovenske vojske, morajo izpolnjevati določene pogoje za zaposlitev, kot so: starost praviloma do 25 let, da so državljani Republike Slovenije, da so zdravi in sposobni tako telesno kakor tudi duševno za vojaško službo, da imajo ustrezno izobrazbo (najmanj IV stopnja) ter da imajo sposobnost za timsko delo in da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in da ob nastopu vojaške službe niso člani nobenih političnih strank. Dejali ste, da sle prisotni tudi na našem koncu. Kako in na kakšen način delujete v Domžalah? Seveda smo prisotni ludi v Domžalah. Tukaj se nahaja Izpostava za obrambo - Domžale in informacijska pisarna -Kamnik. Naša skupina je prisotna v pisarnah vsak petek od 9.00-13.30 ure. Ko se bodoči kandidati oglasijo in zanimajo za zaposlitev, pa pride član naše skupine v pisarno in opravi pogovor s kandidati. V zadnjem času ugotavljamo, da se število vlog povečuje. Vloge evidentiramo tudi na vašem koncu in tega smo veseli. Želimo si, da bi bilo zanimanje za zaposlitev v vojski na podrc>čju 10 - Domžale, ki pokriva tudi območje Občine Kamnik še večje, zato smo pripadniki ljubljanske skupine oddelka za pridobivanje kadrov zadovoljni, da smo prisotni (udi v vašem lokalnem časopisu. Štabni vodnik, kakšno je vaše sporočilo ob zaključku pogovora? Vabimo vse. ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev in jih veseli poklic vojaka, da se nam pridružijo! Več informacij lahko kandidati dobijo na brezplačni telefonski številki 080 j 3 22, lahko pa se oglasijo na Izpostavah za obrambo, kakor tudi v naši skupini v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah. Leskoškova 7, pokličejo pa nas lahko na telefon 01 585 6088. Ponudili jim bomo še več informacij in jim podrobneje predstavili ta zanimiv poklic. Pomagali jim bomo sestaviti vso potrebno dokumentacijo. Pridružite se nam! Naj ne mine dan brez knjige IVcd nami jc jesen, obetajo sc hladni dnevi in morda boste potrebovali tople napitke, da preženetc prehlad. Na knjižnih policah poiščite knjigo Zdravilna moč čajev, ki je izšla pri Prešernovi družbi in ponudila vam bo obilico nasvetov za pripravo čajev iz zdravilnih zelišč. Morda vas bo knjiga prepričala, tako kot je mene, da za lajšanje manjših vsakdanjih tegob ni treba poseči po zdravilih, saj si glavobol, nespečnost, m sc kai lahko preženemo s čaji, ki jih ponuja knjiga, ki prinaša tisočletna spoznanja. Le človek, ki je uglašen z naravo, živi zdravo in zadovoljno. Knjiga je prin>čnik 0 čajih, prinaša recepte, seznanja nas, kako ohraniti in utrdili zdravje in koledar, kdaj in kako nabirati zdravilna zelišča. Pri založbi Didakta jc izšla knjiga skupine avtorjev Zrcalo odraščanja, ki govori o obdobju odraščanja. Gre za raziskavo, ki v središče postavlja olroke od 9. do 14 let in raziskuje vprašanja samospoštovanja odraščujočih otrok, odnose med vrstniki, govori o otrocih v družinskem in šolskem okolju, poklicnih interesih, o vrednotah, prostem času in o sredstvih javnega obveščanja. Knjiga je zanimiva in aktualna in bo pomagala ustvarjati boljši vzgojno-učni prostor odraščujočim otrokom in je namenjen učiteljem, staršem in strokovnjakom s področja vzgoje in izobraževanja. Otroško spanje - brez joka v sanji avtorice Elizabclh Pantlev. ki je izšla pri Založbi Didakta sc loteva problema otroškega spanja. Gotovo imate tudi vi težave, ko je treba otroka spraviti v posteljo. In če ste doslej pustili otroka, da je neutolažljivo jokal ali pa ste noč za nočjo vstajali, vam avtorica ponuja tretjo možnost, nežen program za izboljšanje spanja v desetih korakih. Avtorica želi pomagati staršem, da bi svojega otroka uspavali brez prisile. Knjigo je napisala strokovnjakinja s področja svetovanja staršem in ponudila vam bo mnogo idej, kako ustvariti občutek varnosti in prijazno okolje, kjer bi otrok lažje zaspal. Za mlade bralce Založba Didakta ponuja knjigi Dejstva o diabetesu in Dejstva o astmi, ki govorita o zelo resnih boleznih, vendar na otroku razumljiv način. Otrok se seznani z. obema boleznima, z življenjem astmatikov in diabetikov. Knjiga ima priložen slovar za razumevanje besed. ()b koncu vsake knjige so priložene pomembne inliirmacije o zdravstvenih in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z. zdravljenjem obeh bolezni, spletne strani in kontaktne številke. Knjiga je bogato opremljena s lotografijami in napisana v razumljivem jeziku. Namenjena je otrokom in vzgojiteljem. I Vi MbdMu knjigi so izšle štiri knjige, ki jih nc bodo spregledali domači in tuji izletniki Tatjana Kokalj (Pre)obremenjen otrok Starši želimo svojim otrokom vse dobro. Toda, za kakšno ceno? September je mesec ko pospešeno razmišljamo o aktivnostih, v katere bi radi vključili naše otroke, da ne bi česa zamudili. Poznam starše, ki otrokom pripravijo tako naporen urnik, da morajo priskočiti še babice in dedki, da ga je sploh moč izpeljati. Naj vam opišem primer preobremenjenega fantka, ki je začel pri enajstih letih znova lutati v posteljo, se zbujal zaradi nočnih mor in kazal vidne znake stresa. Tudi v šoli je popustil. Starši so se na podlagi vseh teh znakov odločili za obisk v naši svetovalnici. Bodite pozorni na njegov tedenski pregled dejavnosti. V ponedeljek je takoj po pouku odšel v glasbeno šolo. zatem k babici na kosilo, od koder so ga odpeljali ponovno v glasbeno šolo. tokral na teorijo. V torek je imel šah in angleški jezik, v sredo pevski /bor in verouk, v četrtek angleščino in inštrument, v petek pa računalništvo. Verjetno je tudi vas oblil srh, ko ste pomislili, kako obremenjen je bil ta fantič. Slarši so seveda njegov umik zapolnili v veri. da so za otroka izbrali najboljše. Če urnik prevetrimo, bomo takoj ugotovili, da ni niti ene. ki bi zajemala gibanje. Otroci pa potrebujejo za nemoten razvoj predvsem gibanje, gibanje in še enkrat gibanje! V njegovem urniku manjkajo športne aktivnosti, predvsem pa dovolj neorganiziranega prostega časa, ki bi si ga fantek zapolnil po svojih željah. Njegovo telo se je uprlo. Posledice nezdravega življenja, predvsem pomanjkanje aktivnosti pa se kažejo tudi v širši skupnosti. Zdravniki in športni pedagogi ugotavljajo, da ima naša mladina vse več deformacij hrbtenice, da narašča stres med mladimi, da strmo naraščajo psihosomatska obolenja in prehranske motnje. Pogosto se dogaja, da starši svoje neizpolnjene ambicije prenašajo na svoje prestolonaslednike, ki jim omogočajo plačevanje razmeroma dragih tečajev, delavnic in izobraževanj, ^e stin ali pel let stare otroke obremenjujejo z jezikovnimi tečaji, baletom, računalništvom ipd. Nikar ne prehitevajmo v razvoju. Dokazano je, da se človek veliko intenzivneje uči in dojema, če je za delo motiviran. Motivacija pri otrocih je večinoma zunanja, saj otroci radi izvajajo določeno aktivnost npr. zaradi odličnega mentorja, zaradi pohvale, ki so je bili deležni, vožnje z vlakom, druženja s prijatelji, morda dobre malice ... Pri izbiri aktivnosti moramo biti pozorni predvsem na starost otroka, ki potrebuje veliko prostega časa za igro in aktivno sprostitev v naravi. Pozorni bodimo tudi na nivo zahtevnosti, telesne zmogljivosti in nadarjenost otrok. Otroku dajmo možnost, da bo dobil vpogled v več dejavnosti, da se bo lažje odločal. Naša naloga je. da v otroku zbudimo motivacijo, ki mu bo omogočala hitrejše dojemanje in napredovanje, mu dajala dovolj veselja, zadovoljstva, vztrajnosti in občutek uspešnosti. Izogibajmo se enosmernim obremenitvam. Fantek, ki ga navajam, je bil izrazito intelektualno obremenjen. Sarno pomislimo, kako hitro se je urnik zapolnil še v soboto in nedeljo, saj je vsaka od naštetih aktivnosti terjala še dodatno vajo. Dragi starši! V pregovorih se skrivajo zrna resnice. Tudi v tem »kar se Janezek nauči, to Janezek zna«. Će boste otrokom dajali ustrezen zgled in poskrbeli za telesne aktivnosti, bodo te otroku postale potreba. Če pa boste raje posedali pred televizijo in računalnikom, raztegovali pogovor ob kavi z novo in novo cigareto, se bo tudi vaš otrok navzel takega življenjskega sloga. Raziskava, ki jo je pred časom opravila ZPMS. je prinesla podatek, da mladi gledajo v povprečju televizijo kar tn ure na dan. ob koncu tedna pa se število dvigne do sedmih ur. Izogibajmo se storilnostni naravnanosti, ki prinaša nezdravo rivalitetu in tekmovalnost med otroki, nezdrave odnose in silovit tempo, čemur sledi naraščanje enodimenzionalnih, popredme-tenih, sebi in drugim odtujenih ljudi. »Če bomo še naprej razvijali sedanjo /vrst storilnosti, bomo prihodnjim rodovom morda res zapustili nekaj več kilometrov avtocest, elektrarn, trgovskih centrov ali tehničnih orodij, zato pa tudi onesnaženo človekovo notranjo in zunanjo naravo« (Dr Hubert Požarnik) Lili Jazbec IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK, SINDIKATA stran N.Si je najboljša alternativa vladajoči koaliciji 4 Obkrožite VAS ODGOVOR! 1. Ali s« strinjate, da se trenutni politični eliti, silam komunističnega nasledstva bliža konec? DA NE NE VEM 2. Ali se strinjate, da koalicija pod vodstvom kontinuitete l.DS nima več pravih odgovorov na ključne gospodarske izzive v Sloveniji? DA NE NE VEM 3. Ali se strinjate, da je trenutno vladajoča koalicija pod vodstvom I,OS »prekomerno zadolžila državo, dopustila razmah korupcije ter namerno povzročila koncentracijo kapitala in gospodarske moči«? DA NE NE VEM 4. Mi se strinjate, da trenutna oblast komunističnega nasledstva prikriva slabe javne finance s prikrojevanjcm podatkov in prenašanjem obveznosti v prihodnost? DA NE NE VEM 5. Ali se strinjate, da je na izpitu pravne države padel naš sodni sistem? DA NE NE VEM 0. Mi se strinjate, da socialna in družinska politika naše države ne dosega pravih učinkov? DA NE NE VEM - "Dolgoletna vladavina koalicij pod vodstvom kontinuitete LDS se bliža koncu. Porabila je potencial osamosvojitve, nima pa tudi več pravih odgovorov na ključne gospodarske izzive. Ob tem je prekomerno zadolžila državo, dopustila razmah korupcije ter namerno povzročila koncentracijo kapitala in gospodarske moči. Slabe javne finance prikriva s prikrojevanjem podatkov in prenašanjem obveznosti v prihodnost. Na izpitu pravne države je zaradi zaostankov padel tudi sodni sistem. Socialna in družinska politika kljub razmeroma ugodni skupni porabi sredstev ne dosega učinkov, zato je v Sloveniji izredno majhen delež otrok in mladine, kar se bo v nekaj letih odrazilo v zmanjšanju delovnega potenciala, posledično pa v veliki krizi javno-finančnih skladov." To je začetek besedila osrednjega dokumenta strankinih strokovnih odborov, ki je bil prvič javno predstavljen 21. junija 2003 na političnem forumu -na Krekovih dnevih, in sicer na prvega dne tabora N.Si Njegov naslov je "Čas je za dejanja". Dokument ni samo kritičen in reaien odziv na aktualne in pereče problem političnega, gospodarskega in socialnega »življenja« naše države, ampak je hkrati prava alternativa delovanju trenutni politični eliti, silam komunističnega nasledstva. Iz začetka bi lahko sestavili celo anketni vprašalnik, kajne? Zelo me zanima, kakšni bi bili vaši odgovori. Bi jih poslali'.' Lahko jih pošljete na naslov Občinski odbor Nove Slovenije krščansko ljudska stranka. Ljubljanska 70, Domžale, s pripisom Kratka anketa. Nova Slovenija tfrKcrin%het uuumna irranha Alternativa, možnost, ki izključuje obstoječe, v Novi Sloveniji krščansko ljudski stranki obstaja! Naj naštejem samo nekaj poudarkov iz dokumenta Čas za dejanja, ki je tudi 00 N.Si v Domžalah »vzel za svojega«: - odpravljanje dirigiranega gospodarstva, povezanega s preveliko državno birokracijo in monopoli, - protibirokratski program ter več proste podjetniške iniciative, - preglednost javnih financ, njihova celovitost in vzdržljivost v smislu gospodarskega in socialnega razvoja, - za učinkovito kmetijsko politiko, ki temelji na družinski proizvodnji in subvencijah, do katerih imajo možnost dostopa vsi kmetje pod enakimi pogoji, brez. preobsežne administracije; - dejansko neodvisnost sodstva od sedanje vladne strukture ter zmanjševanje zaostankov, kajti »pravica odložena, je pravica odrečena«; zmanjšanje vseh vrst kriminala ob bolj usposobljeni policiji in tožilstvu. To seveda ne velja spremeniti samo v okviru države, ampak velja posledično tudi na lokalni oziroma občinski ravni! Kajti vse se prepleta, mar ne? Več besed o pomembnem dokumentu N.Si, ki s svojimi dejanji žanje v slovenski javnosti veliko odobravanja, pa v naslednji številki našega Slamnika. Bogdan Osolin SDS s spremembo imena zaokroža svojo politično identiteto SDS ima novo ime - Slovenska demokratska stranka Svet SDS je na svoji seji v Izoli 19. 9. 2003 s 120 glasovi za in štirimi proti potrdil spremembo imena stranke v Slovensko demokratsko stranko oziroma skrajšano Slovenski demokrati. Novo strankino ime bo tudi formalno uveljavljeno po vpisu spremembe v register političnih strank pri ministrstvu za notranje zadeve. Predsednik SDS Janez Janša jc v uvodnem nagovoru dejal, da ostaja program stranke nespremenjen (enak ostaja tudi simbol stranke ter kratica -SDS), saj bo stranka šc naprej ohranjala pomen demokracije in narodne identitete. S spremembo imena se bo stranka še približevala svojima evropskima partnerjema, Evropski demokratski uniji (EDU) in Evropski ljudski stranki (EPP), ki sc na evropski parlamentarni ravni združujeta v skupni poslanski klub. Prav pri vključevanju v te povezave jc v preteklosti prišli »do nekaterih nejasnosti, ko so stranko zaradi njenega imena povezovali z nasledniki nekdanjega komunističnega režima. Sprememba imena jc povezana tudi z dejstvom, da žel i stranka okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega pola in med srednjim razredom. Ptav razkorak med bogatimi in revnimi se je v času tranzicije izjemno povečal, tako v Sloveniji srednjega razreda praktično ni, zato si bo stranka prizadevala SDS povečati delež srednjega razreda. "Tranzicijska levica, ki pri nas predstavlja predvsem bogataše v levičaskih frakih, jc še posebej v zadnjih letih drastično povečala s< icialnc nizi i ke. Srednji razred, ki je v vseh demokratičnih državah motor razvoja in porok socialne stabilnosti, je komaj kaj narasel. Zato pa smo dobili230.000 prebivalcev na pragu revščine in pod njim in šc nekajkrat večji sloj malo nad pragom. Prav na vrhu pa se je oblikovala garnitura izjemno bogatih in vplivnih posameznikov, ki so si v nekaj letih na različne načine, predvsem s pomočjo starih zvez. in poznanstev, pridobili milijardno premoženje. Pripadniki tega sloga financira jo vladne stranke tranzicijske levice, prek kapitalskih deležev pa nadzirajo večino slovenskih medijev. Krog je tako zaprl, da niti v javno najbolj odmevnih in očitnih primerih mi Jijardnc kraje, kot je npr. banka SIB, ni politične odgovornosti. Vsi predstavniki LDS in ZLSD, ki so odločali o spornem nakupu, so šc valno v nadzornih svetih. Značilno za ta sloj je še nekaj. N ihče od njih ni v zaporu. Tudi takšne, ki so jih našli z roko v vreči, jc naše neodvisno sodstvo izpustilo. Vrana vrani pač nc izkljujcoči," jc med drugim dejal Janez Janša. Janez. Janša je v svojem nagovoru opozoril ludi na povečanje zadolževanja države, zaradi česar zmanjkuje denarja za razvoj Slovenije ter nova produktivna delovna mesta, na alarmantno nizko gospodarsko rast ter na slabe napovedi glede višine inflacije v prihi idnjcm letu. "Na potrebo po razvojnem zasuku Slovenije smo opozorili že pred leti. V našem programu zavzemajo osrednje mesto znanje in razvoj, saj jc vlaganje v sk (Venskega človeka edina garancija za enakopravno vključitev Slovenije v EU. Rešitve vidimo tudi v krepilvi malega in srednjega gospodarstva ter krepitvi slovenske kuturne identile." Janez Janša je izrazil tudi upanje, da bo Konvencija 0 prihodnosti Slovenije zmogla si iglasjco vprašanjih povečanja razvoja Slovenije, ponovno pa je izrazil tudi potrebo po uresničitvi šestih zahtev za uravnovešanje političnega prostora v Sloveniji. SDS s spremembo svojega imena zaokroža svojo politično identiteto, Temeljna programska vrednota SDS ostaja patriotizem, SDS jc sredinska stranka, saj nas tja umeščajo tudi volilci. Hkrati je v svoji opredelitvi tudi socialna, vendar razvojno naravnana. "Nc gre zgolj za to, da tisti, ki živijo v revščini, dobivajo miloščino, ampak za to, da dobijo delo, dostojno plačo, dostojne pokojnine, da sc torej ustvarijo taki pogoji,da si bodo ljudje lahkosami ustvarili dostojno življenje. Slovenija bo uspešna takrat, ko bo 70 odstotkov ljudi uvrščenih v srednji razred in ko bo normalno delo zagotavljalo dostojno življenje", jc poudaril Janez. Janša. Več o seji Sveta SDS ter ostalih aktualnih dogodkih si lahko preberete na naši spletni strani http:// users.volja.net/sddom SDS Domžale Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije Sindikalna jesen ludi letošnje vroče in suho poletje je mimo. Začela se je nova sindikalna jesen. Ta prinaša marsikaj: nove izzive, nove bitke in pogajanja za pravice delavcev, pa tudi prijetne stvari - ponovna srečanja s sodelavci, sindikalnimi kolegi. Srečali smo se že s prvim izzivom 21. septembra je bil referendum, na katerem smo se odločali o nedeljskem delu trgovk in trgovcev. Izglasovana je bila omejitev nedeljskega obratovanja prodajaln. Parlament bo moral odločitev volilcev vpeti v zakon o trgovini. V sindikatu smo prepričani, da imamo v dižavnem zboru in tudi drugih predstavniških organih oblasti dovolj pravnih in drugih strokovnjakov, da bodo lahko oblikovali zakon, ki bo ustrezal vsem partnerjem, predvsem pa, da bo omogočal pogoje za prijaznejše življenje vsem v državi. Začetek jesenskega sindikalnega obdobja predstavljajo tudi pogajanja o novem plačnem sistemu. Konec julija smo sindikati prejeli pobudo delodajalskih organizacij za sklenitev prenovljene splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti s tarifno prilogo. V njem smo našli veliko zahtev o znižanju pravic delavcev, npr.: dodatek /a minulo delo, jubilejne nagrade, povračilo stroškov javnega prevoza ipd. To nas je presenetilo in kar dobro vznemirilo, saj se nam postavlja vprašanje, ali je položaj slovenskega gospodarstva res tako slab, da ga kaže reševati z zmanjševanjem delavskih pravic, ki so bile dogovorjene s socialnimi ZAHVALA Vsem volilkam in volilcem, ki so oddali svoj glas za omejitev nedeljskega dela, se prisrčno zahvaljujemo. Sedaj nas čaka uskladitev zakonodaje z referendumskim izidom. Verjamemo in zaupamo v sposobnosti ljudi v zakonodajnih organih, da bodo sprejeli tak zakon, ki bo rešil probleme, na katere v sindikatih vztrajno opozarjamo. Verjamemo, da so vsi problemi rešljivi. Potrebna pa je seveda volja vseh vpletenih, da se najde pot za njihovo rešitev. JustiArnuš, sekretarka OO ZSSS Domžale SINDIKALNA LISTA SEPTEMBER 2003 PRVI DEL 1. Dnevnice - cela dnevnica ( nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 odsotnosti) - znižana dnevnica ( od 6 do 8 ur) 2. Kilometrina (od 16.9.2003 dalje) 3. Ločeno življenje Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo ) SIT 3.500,00 1.750,00 1.218,00 55,11 99260,00 Javni sektor SIT 4.511,00 2254,00 1.570,00 55,11 65.845,00 partnerji in zapisane v Zakonu 0 delovnih razmerjih, ki je začel veljati 1.1.2003. Očitno je, da lahko pričakujemo trda in vroča pogajanja. Nič manj nc bodo vroče razprave o predlogu Zakona o kolektivnih pogodbah. Zakon o kolektivnih pogodbah bo moral odgovoriti na številna vprašanja. Med drugim tudi na to, ali naj pravice, ki jih sindikati s trdimi pogajanji izborijo svojim članom, ki plačujejo članarino, avtomatično veljajo za vse zaposlene. Zelo vroča bo to jesen tudi razprava 0 Beli knjigi zdravstvene reforme. Sindikati podpiramo vse liste rešitve, ki prispevajo k večji solidarnosti, ki omogočajo večjo dostopnost do zdravstvenih storitev in krepijo javno zdravstveno službo. Slogan Svobodnih sindikatov v zvezi z zdravstveno reformo je jasen: Zdravje ne sme postati privilegij bogatih! Začetek sindikalne jeseni v podjetjih Začetek septembra predstavlja tudi priložnost za sindikalne predsednike v podjetjih in zavodih, da skličejo svoje izvršne odbore i n se dogovorijo za prioritetne naloge. Tako se je sestalo sindikalno vodstvo v družbi VELE. Dogovorili so sc za aktivnosti na področju izobraževanja, kulturnega in družabnega udejslvovuiija članov in za izboljšanje medsebojnega obveščanja v družbi. Sindikalno vodstvo v TOSAMI pripravlja izhodišča za pogajanja za sklenitev nove podjetniške kolektivne pogodbe. V družbi VARNOST že dolgo ni bila tako razgibana sindikalna dejavnost. Dogajajo se pomembne stvari. Izboljšalo se je sodelovanje vseh treh sindikatov v družbi. Povezala jih je skrb za čim boljšo ureditev pravic v novi podjetniški kolektivni pogodbi. Sindikalno vodstvo v družbi INDUPLATI si zelo prizadeva za spoštovanje kolektivne pogodbe. Delavci in delavke šc niso v celoti prejeli regresa za letni dopust, nezadovoljni pa so tudi zaradi nerealiziranega dogovora o dnevu Izplačila plač, saj plače še vedno dobivajo z, zamikom. J. Arnuš Uspešne igre sindikata trgovine NE SPREGLEJTE.... od 1. avgusta so izhodiščne plače višje za 3,2%. Znesek od 1. AVGUSTA Tariftii razred naprej za polni delovni čas I. 71.171 II. 78.288 III. 87.540 IV. 97.504 V. 110.315 VI. 131.666 VII. 149.459 VIII. 177.928 IX. 213.513 4. Prenočišče - Povraččilo stroškov prenočevanja do višine zneska o predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 725,00 725,00 - po SKPGD ( na delovni dan ) DRUGI DEL 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD ( delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Odpravnina ob upokojitvi V Žalcu je prejšnjo nedeljo potekalo športno srečanje Sindikata delavcev trgovine, Več kot 4(X) trgovcev iz vse Slovenije jc tekmovalo v devetih pati«igah. Na srečanju je sodelovala tudi ekipa družbe VELE, ki je bila najštevilčnejša inje zmagala tildi V ekipni konkurenci. Pokazali 50, da imajo za naporno delo ludi dovolj kondicije, ki jo bodo v letošnji vroči sindikalni jeseni šc kako potrebovali, J. Arnuš 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 4. Regres za letni dopust - najmanj 5. Minimalna plača (bruto) od 1 8 2003 6. Zajamčena plača (bruto) 71.171,00 106.757,00 142.342,00 496 300,00 oziroma dve plači delavca, ee je to zan| ugodneje 148.890,00 74.445,00 132 170,00 110.380,00 52 177,00 55.354,00 83.031,00 110.708,00 740.784,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 110.708,00 132.170,00 110.380,00 52.177,00 Trgovci VELE-ja so zelo dobro potegnili tudi vrv. MM + stran 9 IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Da ne bi pozabili Obisk taborišča Kampor na otoku Rabu Društvo Izgnancev Slovenije, Krajevna organizacija Domžale ter Društvo vojnih invalidov Domžale sta v začetku septembra pripravila obisk osrednje mednarodne spominsko-žalne slovesnosti ob 6(1. letnici osvoboditve internirancev iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu. V njem je bilo v letih 1942 in 1943 zaprtih tudi nekaj občanov in občank iz naše občine. Pota avtobus nekdanjih žrtev vojnega nasilja, vojnih invalidov ter njihovih znancev in prijateljev je iz, Domžal na dvodnevno pol odpeljal v zgodnjih jutranjih urah. l'o krajšem postanku v Senju, kjer nas je kar malce prestrašil močan veter, smo se s trajektom odpeljali na Rab ter našli prijetno zatočišče na domačiji Zdenka Buze, kjer so nam pripravili prisrčno dobrodošlico. Popoldne je bilo namenjeno obujanju spominov v bližnjem spominskem parku, kjer seje zbralo več tisoč udeležencev slovesnosti, največ Slovencev, ki so se pripeljali iz vseli koncev domovine, da sc spomnijo vseh taboriščnikov, pa naj je bilo njihovo življenje končano kjerkoli. Med njimi smo srečali kar Precej 1 >oin/alćanov. ki so Kabobiskali s svojimi znanci iz drugih krajev. Organizatorji so pripravili bogat kulturni program, v katerem s<> s< Kleli ivale pevske skupine ter recitatorji tZ Slovenije in 1 Irvaške. Slovesnost seje začela s pozdravnim nagovorom župana Občine Rab, nadaljevala pa z. odkritjem marmornatih plošč, na katerih so zapisana imena vseh 1433 evidentiranih žrtev, medtem ko jc bilo žrtev taborišču bislvcno več. Plošče si i odkrili dr, Kado Bohinc, minister za notranje zadeve, Peter Bekeš, veleposlanik RS na Hrvaškem, ter Franci Znidaršič, državni sekretar. Kasneje jc minister pozdravil vse prisotne ter govoril o trpljenju taboriščnikov, pomenu sodelovanja med državama, izognil pa se ni niti sedanjim nesporazumom. Predstavnikov občin obeh držav, organizacij in mrzlemu rabskemu vetru jc množica obiskovalcev vztrajala do konca slovesnosti in na svoje domove odhajala s spomini njih, »ki ni jih več, zalo sc vsepovsod, saj smrt jih je življenju darovala«. Prijeten večer smo zaokrožili z družabnim srečanjem, drugi dan pa nadaljevali z. obiskom nekaterih znamenitosti najlepšega med jadranskimi otoki, ki nas jc tokrat žal sprejel viharen in nam ni omogočil, da bi preizkusili kakšno ixl čudovitih plaž,. Pot domov je bila prijetna, polna spominov in želja, da se spet srečamo. Vse člane Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale vabimo, da sc nam pridružijo na jesenskem izletu na Štajersko, o katerem boste obveščeni v teh dneh. Prijetno jesen! Ob odkritju spominskih plošč društev jc položila vence k ploščam, vsi udeleženci pa smo sc vpisali v spominsko knjigo, s seboj domov pa lahko vzeli tudi posebno knjižico, kije bila izdana prav ob tej priložnosti. Kljub Rekreativno kolesarjenje Kdor goni kolo, slabo ne misli! Še nekaj si velja zapomniti, kar pravijo izkušeni kolesarji! "Kolesarju veter vedno piha v "gobec", ne glede na tO, v katero smer se pelje' Večkrat ko bomo premagali veter v obraz, lažje nam bo v vsakdanjem življenju. Bolj zdravi, neupogljivi in samozavest ni bomo ostali. Ker vemo. da zmoremo v skupini. Kdor goni, zlo ne misli, je rek upokojencev (kolesarjev). Društvo upokojencev Moravče (kolesarska sekcija) je že IX krat organizirala srečanje kolesarjev na Moravškeni. I .elošnjc srečanje jc bilo v prostorih gostilne Bergant "I al ran" v Krašcah. Srečanja seje udeležilo 120 upokojencev iz devetih društev upokojencev: Kamnika, Komende, Mengša, Domžal, Vira, Molnika in Moravč. Kol vsako leto so ženske pripravile pecivo, moški pa kačjo slino za vse udeležence. Zalem jo sledil pozdravni nagovoi predsednika Dl I Moravče, gospoda Franca Novaka. Vse prisotne kolesarje in predsednike društev jc pozdravil Jože Novak, organizator vseh teh srečanj. V nadaljevanju pa izrazil željo, da bi laka srečanja poslala družabna m rekreativna za slehernega udeleženca. Srečanja se je na povabilo udeležila tudi županja Ljudmila Novak, kije bila presenečena nad tako številno udeležbo. Predstavila je občino Moravče in svoje župniiovanjc. Deležna je bila burnega aplavza navzočih. Seveda m manjkalo dobrega razpoloženja med udeleženci, petja, igranja na diatonično harmoniko gospe Meli- Sušnik z Vira, Nandcla Starina, predsednika DU Domžale in Mici iz. Ihana, lam kjer se igra, je tudi ples in veselo pelje, lega ni manjkalo. Zadovoljni smo se poslovili oh 12. uri in rekli nasvidenje naslednje leto 2004 in srečno vožnjo po asfaltnih in makadamskih cestah. Jože Novak Udeleženci 18. srečanja kolesarjev Iz devetih društev upokojencev sosednjih občin. Srečanja se je udeležila skupina 12 kolesarjev iz Društva upokojencev vir, katero vodi gospod Janez Novak. Srečanje je bilo v znani gostilni "Frfrau" Bergant v Krašcah pri Moravčah. Krašce 5. junija 2003. f Induplati holding industrija platnenih izdelkov d.d. Zg. Jarše, Kamniška c. 24, 1230 DOMŽALE Na naslovu Opekarnlška 16, 1235 Radomlje oddamo v najem poslovne prostore v izmori 780 m2. Prostori so primerni za opravljanje posameznih proizvodnih dejavnosti ali za skladiščenje. Informacije od 7.00 -15.00 ure na telefonski številki 041/737-068, Izlet v dolino Soče TD Jarše-Rodica je konec avgusta organiziralo izlet za vse člane društva preko Kranjske gore, Vršiča, Trente in Most na Soči, v prelepo deželo z bogato zgodovino, ki je med mogočnimi gorami Julijskih Alp globoko zarezana v bel apnenec Zal pa zaradi plazu, kije v noči na 30.8. zasul cesto čez Kranjsko goro in Vršič, pot ni bila prehodna. Zares velika škoda, saj bi nas tam pričakali planšarji s harmoniko in trobili za dobrodošlico, lakoj je bilo potrebno spremeniti smer vožnje in poskrbeti za jutranje okrepčilo, ki bi ga sicer imeli v Kranjski gori. Tudi ta sprememba nam ni pokvarila razpoloženja, saj smo se dobre volje z našim muzikantom Janezom odpravili na pot preko Škofje Loke in Cerknega ter Tolmina v dolino Trente, dolino hrepenenja dr. Juliusa Kugv-a - poeta Julijskih Alp, ki je s pomočo Trentarjev prehodil in popisal Julijske Alpe. Skupaj s Stanclom Cotman sva 55 udeležencev izleta vodila in jih seznanjala zznamenilostmi le pokrajine kjer smo uživali v njenih naravnih lepotah. Lepo sončno vreme, ki nas je spremljalo ves čas potovanja jc še pripomoglo, da smo lahko občudovali raznolikost pokrajine in odlično ohranjeno kulturno dediščino, ki omogočata različne aktivnosti tako ekstremnim športnikom kot tudi pohodnikom. raziskovalcem in vsem ljubiteljem narave in predstavlja pravi raj za vse, ki si želi jo aktivno preživeli svoj prosti čas v čisti in neokrnjeni naravi. V Trenti smo imeli piknik z odojkom, ki nam ga jc žc v zgodnjih jutranjih urah spekel gostilničar Stane Ukmar iz gostilne Bunkež in klobase s prilogami ter domačim kruhom naše Julkc. Za kavo in čaj je pi »skrbel naš Stane, jaz pa za bovloin pecivo. Nato smo obiskali Trentarski muzej, v katerem so predstavljene naravne posebnosti edinega narodnega parka v Sloveniji ter bogata etnološka dediščine doline Trente in Soče. Občudovali smo slaro izvirno trentarsko bajto, prestavljeno v ta muzej, ki prikazuje trdo življenje trentarjev in njihov vsakodnevni boj za preživetje Pot smo nadaljevali do Koče pri izviru Soče, kjer sum t se nizdelili v dve skupini: ena si je ogledala izvir Soče, najlepše evropske reke in druga Kckčcvo domačijo, kjer je bil tudi posnet otroški film Kekec. Soča se vzdolž, svojega toka globoko in tesno zajeda v skalno podlago inje pravi izziv za ribiče in privržence atraktivnih športov. Moderna civilizacija je na srečo samo oplazila ta neokrnjen kotiček slovenskih alp. Gorata pokrajina, bogato vodovje, bioklimatsko podnebje ter kulturne, zgodovinske in etnografske vrednote nudijo možnosti za sproščen oddih. Zelo znana soška postrv je bila že močno ogrožena toda trdoživosl le ribe in uspehi domačih strokovnjakov, ki skrbijo za ohranjanje njenega življenjskega okolja so zagotovili njeno preživetje in razvoj. Med potjo do Bovca in Kobarida so se nam odpirali razgledi po slikoviti pokrajini dolini Soče, doline čudovitih barv, polna slapov, tolmunov, kanjonov, posebne flore in favne, po kateri še vedno krožijo žive legende in ji dajejo pravljični navdih. Trdnjava Kaluže je ena najbolj slikovitih utrdb na Slovenskem, ki naj bi nadzorovala vhod v Bovško kotlino. Leta 1470 je omenjena kot beneška lesena utrdba za obrambo pred Turki in jc bila med I. svetovno vojno skoraj uničena. Nato še kratek postanek pri slapu Boka, katerega količina vode je odvisna od padavin in topljenja snega in že smo prispeli v Kobarid, ki leži pod mogočnim Krnom. Največji pečat je Kobaridu pustila I. svet. vojna. Pripoved o zgodovini kraja in predvsem o Soški fronti nam je bila podana v Kobariškem muzeju, najboljšem evropskem muzeju leta 1993 in predstavlja največjo atrakcijo kraja. Predstavlja dogajanje med I. svet. vojno s poudarkom na 12. bitki, ki velja za največji spopad v gorati pokrajini. Eksponati, veliki reliefi okoliškega gorovja, bogato fotografsko gradivo in multitelevizijslva projekcija tankočutno pripovedujejo predvsem o usodah povsem navadnih vojakov. Po ogledu kostnice Sv. Antona, katero so zgradili Italijani leta 1938 in kjer so posmrtni ostanki 7014 padlih italijanskih vojakov smo nadaljevali pot proti Volčam, mojemu rojstnemu kraju, kjer sem kljub trdemu delu preživela lepa otroška leta in kamor se še vedno zelo rada vrača. Znamenitost vasi je cerkev sv. Danijela, ki jo krasi bogata arhitektura iz, leta 1501 s pokopališčem, kamor so pokopavali umrle celo iz Bohinja. V južnem delu vasi pa sloji ob cesti nad izvirom vode izjemno figuralno gotsko znamenje iz 15. st. in spominja na takratno kugo. Zaradi fitevilnih požarov, najhujši je bil leta 1886, so gradili hiše iz kamna in namesto s slamo so strehe prekrivali s korci. Vas je bila v prvi vojni precej porušena in tudi potres ji leta 1976 ni prizanesel. Med potk»do Mosta na Soči smo videli cerkvico na Mengorah iz leta 1493, kamor so se krajani zatekali pred turškimi napadi in kjer so se zbirali tudi tolminski puntarji. Med I. vojno seje tu utrdilo Avstn »ogrsko vojaštvo, kjer so izkopali kaverne in seveda postali tarča hudega obstreljevanja. Na Mostu na Soči nas je na ladji Lucija pričakal kapitan Dean in nas popeljal na nepozabno križarjenje po ježem. Med plovbo nam je povedal mnogo zanimivega in hudomušnega ter pokazal skrite kotičke jezera in po starih mornarskih običajih poročil naš zaljubljeni par. Zaključek izleta pa je bil v Gostilni Vuga, kjer nas je pričakala Folkrolna skupina Razor, ki nam je za dobrodošlico zaplesala več plesov, ki prikazujejo stare ljudske običaje in smešne prizore iz družinskega in vaškega življenja. Čas nam je vsem skupaj prehitro minil in po večerji in plesu se je zaključilo naše potovanje po dolini Soče, ki nam je ostalo nepozabno doživetje. Po vsej dolini nas je vodila Soča. sicer bistra in modrozelena vendar žal zaradi nočnega neurja močno spremenjena. Nevenka Narobe www.amax-9lo.com Masljeva 11, 1230 Domžale tel.: 01 724 16 56 Ljubljanska c. 21 a, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01 831 17 96 MONTAŽA IN SERVIS • NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI • PNEVMATIKE MK3 • PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL • IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL Velikan, se spis? Srce In roke župniji Morda se bo kdo izmed bralcev še spomnil živih plakatov, ki so v mesecu maju kar nekaj časa vabili mimoidoče na prvi dekanijski pastoralni dan. Križ v sredini velikega rdečega srca, ki se mu izročajo roke, je bil zelo pomenljiv znak srečanja, katerega glavni poudarek je bil na vprašanju prostovoljnega dela v župniji, t lovek namreč svoje roke in srce nameni temu, kar mu v življenju veliko pomeni. Kristjanu bi io morala pomeniti njegova župnija. V nagovoril pri sklepni slovesni sveli masi |c vsem zbranim prelal. gospod Božidar Metelko, položil na srce tu pomembne stvari. V prvem delu seje dotaknil vprašanja kakšna naj bi bila župnija prihodnosti. Kako predramili iz spanja spečega velikana - župnijo? Tukaj igramo pomembno vlogo vsi verniki, skupaj z duhovniki. Vsakemu izmed nas daje Jezus pomembno poslanstvo čislo preprostega služenja človeku v njegovih vsakdanjih potrebah. Skupaj živimo in pi itrebujemodrug drugega. In ČC sc zavedamo ali ne, smo tudi odgovorni drug za drugega. Zdramitcv župnije jc najpomembnejši proces osveščanja župnijskega občestva. Kako prebuditi nas kristjane, da bomo dali srce in roke v službo Župniji in s tem sočloveku, je bilo drugo vprašanje, na katerega sc jc naslonil g.Metelko. Ostati povezani z Jezusom jc osnovni pogoj, da sc zdramimo in postanemo budni. Povezani Z Jezusom pomeni, da redno molimo, hodimo k maši in prejemamo sveto obhajilo. Ce delamo, bo naš dan gotovo drugačen. Kjerkoli smo in kamor gremo, nikoli nismo sami. Z nami hodi Jezus, nam sproti govori, svetuje, razmišlja, pomaga nam odločati, dela nas tenkočutne do ljudi v stiski, opogumlja nas in nam vedno znova daje novo upanje za naše vsakdanje življenje. Vsak trenutek dneva odkrivamo Boga v sebi in ga poskušamo najti tudi v sočloveku. Iako duhovno poglobljeni in prebujeni kristjani postanejo pravi prostovoljci po župnijah. Sami čutijo, kaj zmorejo in vedo, kje lahko pomagajo. Ne izmikajo se obveznostim. Pridejo sami. ponudijo svoje znanje, svoj čas in dajo na razpolago župniji tudi svoje srce in roke. Veliko spodbudnih besed je bilo izrečenih na ta prelepi pimladni dan 24. maja. Brdo pri Lukovici, kjer je srečanje potekalo, seje kopalo v soncu in vsepovsod je bilo Čutiti veliko pripravljenosti za pmstovojjno delo in sodelovanje po župnijah. Žarel je dan, žarela so srca, kako pa je danes, dobre štiri mesece po tem dogodku? Z novim šolskim in veroučnim letom seje začelo tudi v naših župnijah novo obdobje. Zelo aktualni»jc spet to skupno razmišljanje in vsak naj v sebi najde odgovor na zastavljena vprašanja. Ana Skok Ustanova vrtnica za pomoč ljudem v stiski Ustanova Ivana Cankarja za štipendiranje in radio Zeleni val prirejajo dobrodelni koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra 2003 ob 17. uri v viteški dvorani na gradu Turjak, občina Velike Lašče. Na dobrodelnem koncertu bodo sodelovali priznani slovenski igralci, med dragimi Boris Cavazza, Polde Bibič. Evgen Car. Jernej Kuntncr in številni popularni izvajalci narodne in zabavne glasbe, med drugimi Ana Dcžman. Boštjan Koncčnik Tanja Zaje Zupan. Stiski kvartet. Kamniški koledniki. Marko Fink. Nada Žgur. Podrobnejši program koncerta je objavljenj na spletnih straneh obeh ustanov http://www.ustanovavrtnica.org ali http://www.ustanovacankar.org Podrobnejše informacije o koncertu na tel. številki 01/ 434 5 450 ali infb@ustanovavrtnica.org Veseli bomo, če se nam boste pridružili na koncertu, lahko pa svoj dobrodelni prispevek nakažete na transakcijski račun številka 24200 - 9004212 430 (Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski) ali 24200 - 900 421 25 27 (U stanova I vana Cankarja za štipendiranje). Dušan Strnad Ione Kuntner Boris Peterka Ustanova Vrtnica Ustanova Ivan Cankar Radio Zeleni val PREDSTAVLJAMO stran IO Sinapse Prva pesniška zbirka Andreja Grilca in še vse drugo Andrej Grilc je študent prvega letnika Fakultete za veterino, tudi štipendist MM občine. Za študij veterine se je mladi pesnik, ki je ob pomoči sedaj že nekdanje Gimnazije Bežigrad izdal pesniško zbirko Sinapse. odločil iz ljubezni do živali, ki jih ima rad. odkar pomni. Že danes je prepričan, da bo v izbranem poklicu užival in to je pomembno, saj veliko mladih ob odločitvi za poklic tega ne ve. Pa moj sogovornik ni le pesnik. Veliko bi o njem povedala njegova beležka, v katero si zapisuje svoje dejavnosti. C* pa je slučajno ni pri roki. imam vse > glavi, pravi, ko se pogovarjava o njegovih 19 letih. Vprašanja so bila povsem nepotrebna, za najin pogovor so bile dovolj tri besede: in kaj še. \mpak najprej o pesniški zbirki. SINAPSE 6 Naslovil jo je SINAPSE. kar v biološki terminologiji pomeni povezavo med nevroni, kot metafora pa povezavo med lepoto zunanjega sveta in razuma, ki se izraža v njegovih pesmih. Uvodno besedo je napisal pesnik Marcello Potocco. ki je med drugim zapisal, da bo pesnik potreboval vztrajnost, potrpežljivost in veliko iskrenosti. Predvsem to. »Upam. da ne bo obupal. Kar prebiram v njegovi prvi zbirki, mi kaže. da ga bi bilo škoda« Sploh je vse. kar je povezano z umetnostjo, moja strast, pravi Andrej, ki pesmi piše dobri dve leti in se bo z njimi ukvarjal tudi v prihodnje. Iz pesmi lahko čutimo njegovo željo, da bi užil čimveč estetike sveta. »Če opazujemo, vidimo kaj je slabo ali preveč lepo nad nami. kaj morda ni v ravnovesju. To nas zmoti, zato skušam skozi besede vzpostaviti ravnovesje in to tudi skozi pesmi posredovati drugim.« razmišlja Andrej in že sva pri že napovedanem vprašanju. In kaj še? Rad imam fotografijo, zlasti čmobelo. v kateri iščem nepozabne trenutke. Sodelujem v gledališki skupini Teater na robu. ki za krstno uprizoritev pripravlja dramsko delo Vse zastonj, ob tem pa poučujem gledališko improvizacijo in jo želim pripeljati do maksimuma. In kaj še? Pišem dramo modernega tipa. za katero upam. da bo uprizorjena, h koncu pa gre tudi scenarij o ironiji vsakdanjega življenja. Pa to še ni vse? Seveda ne. Na glasbenem področju že deset let igram flavto, sem član domžalske godbe, ob tem pa igram še kar nekaj instrumentov in skupaj s prijatelji pripravljamo glasbene projekte, zadnji je imenovan Jutro. Z njim bomo po celi Sloveniji izzivali glasbene kritike in jim zastavljali uganko, prvič bo projekt zaživel v avli glavne železniške postaje... Igram pa tudi v različnih jazz zasedbah... In kaj še? No, morda bi omenil še plesno improvizacijo in... In kaj še? Rad pomagam starejšim ljudem in se ob njih in njihovih spominih učim. Tudi sočutja in hvaležnosti, pa tega, da je hinavščina slaba. In kaj še? Skrbim za živali, predvsem tiste zavržene in izgubljene. Kar enajstim psom in mačkom sem doslej našel novi dom. dva od njiju sta ostala pri meni. In kaj še? Rad imam potovanja, pa ne tista z agencijo ali večjo skupino. Rad potujem sam in raziskujem stara mesta. Iščem drobne stvari, ki jih običajni ljudje morda sploh ne opazijo. In kaj ima prednost? Prednost ima glasba, ampak ne povsem, saj je enakovredna literarnemu delu. pa tudi vse drugo je pravzaprav enakovredno. Rad delam. In ker sem pri vsem. kar delam doslej, uspešen, pri nobeni stvari ne popuščam. Prijatelji? Imam odlične prijatelje. In čez deset let? Poklic, v katerem bom užival. S poezijo bom nadaljeval, saj samo jezik spreminja, opažam novosti in vsak dan znova nova spoznanja o estetiki sveta. Kaj pogreša? Mladinski lokal, kjer bi se mladi dobivali, v centru, ne na obrobju... Domžale? To ni moje mesto, je predvsem že kar svetovno zbirališče ljudi, kar ne daje dobrega občutka mlademu človeku. Prihajam s Štajerske in težko razumem ljudi, ki razlagajo o domačnosti mesta, v katerem živim. Kako vse zmore? Ni težko, če imaš vse, kar uspešno delaš. rad. Hvala! Vera Vojska ©Sankukai karate klub Domžale Predstavljamo novega trenerja skupine otrok v Radomljah zn Te tru toi To Zavzeto delo z ljudmi je ena osrednjih značilnosti Karate kluba Domžale. Temu posvečamo veliko pozornosti in truda. V tokratnem prispevku bi vam rej radi predstavili novega trenerja upine otrok v Radomljah, b je Damjan Zore. Karate je začel trenirati davnega leta 1987. in sicer v Kamniku. Takrat je bil star 10 let in kot pravi, se je večina njegovih prijateljev vpisala v karate klub. zato se je včlanil še on. Kmalu je s treningi nadaljeval v Karate klubu Domžale, kjer je ostal do danes - torej je karateist že dobrih 15 let. V tem času si jc nabral precej izkušenj in znanja, tako da se je odločil, da želi v klubu delovati tudi kot trener. V nadaljevanju sledi kratek pogovor z njim. Kako to. da si sc odločil za treniranje karateja? Človeško telo je v bisrvu ustvarjeno za gibanje (danes pa se veliko ljudi premalo giblje). Poskrbeti je potrebno tako za fizično kot psihično zdravje telesa in ko sem iskal neko obliko rekreacije, so me prijatelji navdušili za karate. Kako bi primerjal današnje treninge s treningi v tvoji mladosti? Danes dajejo trenerji veliko večji poudarek na pravilno izvedbo tehnike. Kako lo. da si sc odločil poskusili se v vlogi trenerja? Znanje mora krožiti. Mi se pred treningom običajno kaj pripravljaš in kako? Seveda, vsak trening je potrebno predhodno načrtovati. Najprej v trenerski dnevnik napišem potek treninga, tako da ga lahko nato brez vzmesnih prekinitev in premišljevanj čim bolje izvajam. Trenutno si trener otroške skupine. Se ti zdi delo z otroki naporno? Prej drugačno. Pri otrocih je potrebno veliko več energije posvečati motivaciji in disciplini, kot pri odraslih ljudeh. \a kakšen način meniš, da je najlažje motivirati otroke za trening? Zelo pomembno je z lastnim zgledom in pozitivno energijo ustvariti aktivno vzdušje. Zelo pomaga tudi. če tehnike karateja povežeš z igro. Kaj ti Je pri trenerskem delu najbolj všeč. kaj ti poplača tvoj trud? Ko vidim napredek pri učencih. Imaš kakšen nasvet za tiste, ki še razmišljajo o tem, da bi postali trenerji? Mislim, da ko nekdo pride na višji nivo znanja, da je njegova naloga, da to znanje posreduje naprej - ne pa da ga zadržuje zase. Ko vidiš trening, pa je zlasti pomembno obdržati avtoriteto in samozavest. S čim se t poleg karateja) še ukvarjaš v prostem času? Rad hodim v hribe. Treningi ti verjetno poberejo kar precej časa. Kako tvoje dekle gleda na to. da karateju posvečaš toliko pozornosti? Pri tem imam srečo. Moje dekle je namreč tudi sama športnica in zato razume mojo odsotnost. Hvala lepa za pogovor in veliko uspeha v nadaljevanju tvoje karatejske poti! Hvala. B.P. Konja v mozaik tehniki je izdelala Tatjana Jarc Pet minut s Tatjano Jarc Dvanajst tisoč minut za mozaik Tatjana Jarc uživa v svojem delu. Saj je svoj čas in znanje pripravljena razdajati tudi v prostem času. Tatjana je vzgojiteljica v enoti Palček, kjer dela že petindvajseto leto. Njena raziskovalna žilica ji nikoli ne da miru. Po svetu hodi odprtih oči in išče ideje, ki jih vnaša v svoje delo. Njeno močno področje je zlasti izražanje v mnogoterih likovnih materialih. Samoiniciativno se udeležuje seminarjev, kjer se lahko sreča z novimi tehnikami in materiali. Verjetno vas je k branju tega prispevka pritegnila fotografija konja, ki je njeno delo. Mozaik obsega več kot šest kvadratnih metrov površine. Prav ta izdelek je bil povod za nastanek članka, v katerem želimo podrobneje predstaviti Tatjano. - Zakaj se udeležuješ tovrstnih izpopolnjevanj? Predvsem zato, ker iščem nove ideje, ki jih skušam realizirati skupaj z otroki. Nerada se ponavljam in želim biti inovativna. Izdelki so tudi primerna darila. Prijatelji in sorodniki so že navajeni, da dobijo darilo izdelano prav zanje. Predvsem pa me tovrstno delo sprošča. - Omenila si sprostitev. I .ahko to malo pojasniš? Ustvarjanje mi omogoči nekakšen odmik od vsakdanjih skrbi, pozabim na neugodne dogodke. Agresijo, ki se nabere v telesu, preprosto vgnetem v glino. Kar ostane, pa je lep izdelek. - Kako reagirajo otroci, ali so pripravljeni slediti tvojim predlogom? Otroci so čudoviti. Njihova odzivnost in pripravljenost na sodelovanje sta neverjetni. Vedno so pripravljeni sodelovati. Likovno izražanje jim omogoča tudi čutenje različnih materialov in spoznavanje njihovih lastnosti, približane so jim predstave o svetu, v glini pa lahko sproščajo svojo energijo. Učijo se ravnanja z materialom. Čeprav sc zdijo nekateri materiali, ki jih uporabljamo, nevarni zaradi ostrih robov ipd., se učijo previdnega ravnanja z njimi. Učijo se barvno izbirati in kombinirati med seboj. Ločujejo materiale po lastnostih, jih primerjajo in spoznavajo. Ob končnem izdelku so navdušeni. S tem raste otrokovo samospoštovanje. Zelo pogosto tudi mene presenetijo z nastalim, saj komaj verjamemo, da je to izdelal predšolski otrok. - Kakšne pa so reakcije staršev? l/dclke otroci nnsi|ii domov, tako da v njih lahko uživajo skupaj s starši in sorodniki. Starši se izdelkov svojih otrok zelo razveselijo. Mnogi skupaj z otroki nadaljujejo z. ustvarjanjem tudi doma. Včasih pa vidim tudi temnejšo plat. Naj to osvetlim s primerom. Vsak otrok ima v vrtcu svoj predal, v katerem lahko hrani svoje stvari. Večno mi bo ostal v spominu stavek, ki gaje izrekla deklica. Na moje vprašanje, zakaj izdelkov ni odnesla domov, je odgovorila: »Ker jih mamica vrže v koš.« - Ali v vrtcu pripravljate razstave? Gre za priložnostne in tematske razstave ob praznovanjih, raznih obiskih, zaključku šolskega leta itd. Zadnja večja razstava je bila ob 30-lctnici enote Palček, s katero smo gostovali tudi v Knjižnici Domžale. Vsako leto pa se udeležimo potujoče razstave - v pustnem sprevodu na Viru. - Vem, da si pripravljena svoje znanje posredovati naprej. Zelo sem bila vesela povabila Društva podeželskih žena Blagovica, ki sem jim predstavila izdelavo adventnih venčkov, butaric in tehniko marmoriranje. - Kje pa pridobivaš ta znanja? Odlične delavnice organizirajo v Centru za mlade Domžale, veliko sem se naučila od sodelavke Mojce Novak in gospe Rade Kos. Med ekskurzijami, na sejmih ali obiskih vrtcev me spremljata svinčnik in papir, kamor prerišem zanimivosti. Ravnateljica Marija Jerina je pripravljena prisluhnili mojim željam, saj ve, da pridobljeno prenašam naprej. - Kakšen pomen ima likovno izražanje za predšolskega otroka? (Ipažam, da z nabiranjem, izbiranjem, razvrščanjem, vlivanjem, vtUkovanjem. rezanjem, štetjem, lepljenjem, mešanjem itd. otrok razvija grobo in fino motoriko. hkrati pa šteje, se pogovarja, sprošča, pomaga in sodeluje z vrstniki. Starši prepogosto priskočijo na pomoč in otroku onemogočajo samostojnost pri izvajanju opravil kot so odpenjanje, slačenje, odvijanje ... - Katera tehnika te je najbolj pritegnila? Od nekdaj me je navduševal material iz narave, sicer pa mi je všeč oblikovanje gline, izdelovanje pisanic, izdelki iz naplavin, dražgoški kruhki, prtičkasla tehnika in še mnoge druge. Mentor Simon Klešnik, kije vodil delavnico v Centru za mlade, pa nam je predstavil tehniko mozaik in nas naučil ravnati s koščki keramike. Vlil mi je pogum, da sem sc lotila tako velikega zalogaja, kot je konj v skoraj naravni velikosti. - Od kje motiv konj? Možje pred tremi leti kupil prvo kobilo in s tem se mu je uresničila želja. S širitvijo prostora za konje je dozorela ideja, da s tem motivom zapolnim steno. Dela sem se lotila z veliko vnemo in vanj vložila približno dvesto ur. Da j c konj uspel, je potrdila tudi kobila Riča. Hotela je obvarovati žrebeta in se zaletavala v konja na steni. Če bi si tudi vi želeli ogledali mozaik konja, sc oglasite na Koliški cesti pri Jarčevih. Z veseljem vas bodo sprejeli. Lili Jazbec Priložnostna potujoča razstava otrok iz enote Palček Vrtca Domžale se je prelevila v Kokošjo družina. Medse so vzeli se indijančka Toma. Čestitamo PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE ureditve mej kataster stavb etažna lastnina delitve parcel sprememba vrste rabe tehnična geodezija Tel. 01 724 80 12, far. 01 724 60 13, GSM 031 634 027, e-pošta: ardoo«volja.net Franc Košenina praznuje 90. rojstni dan ■.('c bi ljudje, ki so navdušeno ploskali gospodu Francu Košenini v narodni noši, koje na kamniških dnevnih narodnih noš nosil tablo Turističnega društva Jarše Rodica, vedeli, da bo v kratkem praznoval 'XI. rojstni dan, bi mu ploskali še bolj,« mi je dejal znanec, ko sem mu pripovedovala, da sem se pogovarjala z gospodom Košenino. Pa bi mu res lahko, saj je kljub devetim križem, kot rečemo po domače, še čil in zdrav, letnice in dnevi ter meseci kar letijo iz njega in prav na vsako moje vprašanje ima odgovor. Rojenje bil v Spodnji Senici, Občina Medvode, fara Sora, 7. oktobra 1913, župnik Finžgar pa mc jc krstil, odgovori kot iz. lopa in s posebno ljubeznijo govori o domačih, o kmetiji, kjer se je staršema rodilo 13 otrok. Kljub zgodnjemu otroštvu sc spomni prve svetovne vojne. Mimo njihove vasi je tekla železnica z vlaki, ki so vojake vozili na Soško fronto. V spominu jc zaradi topovskega ognja rdeče nebo in težki dnevi, ko je oče odšel na rusko fronto, bil v Ukrajini ujet in se domov vrnil 1919. leta. Vse breme jc padlo na skrbno mater, in ko ni bilo kruha, je skušala lačne otroke umirili z besedami: kar vpij.da boš sil..., ali pa jim jc skuhala polento, »ki smo jo rezali kot danes torto,« izvabi spomin smehljaj na sogovornikov obraz. Starši so mu želeli lepšo prihodnost, zato jc po končani osnovni šoli v Sori obiskoval klasično gimnazijo v Šentvidu in leta 1935 maturirah Le trije od tedanjih 31 maturantov smo živi. obuja spomine in žc sva v vojski, v kateri »jc kot študent odšel v »dački bataljon« v Bilcčo in nato v Sarajevo, kjer sc jc najbolj razveselil pitne vode. Po prihodu iz vojske jc zaprosil za službo in se zaposlil na železnici. Zc prej seje preselil v Mengeš in sc na Martinovo leta 194() poročil zženo Ani. »Tako vroče jc bilo, da sem bil v sami srajci,« sc spominja. Nekaj časa sta živela v Prcscrjah, tudi med vojno, ko jc v Nemčiji delal na železnici kol samostojno prometnik. Po vojni sc je s kolesom, vsak dan so previ iz.il i p<»X() kil« »metrov, po ena jsl ih dneh vožnje pripeljal domov, se zaposlil na železnici v oddelku za področje pokojninskega zavarovanja. Ker je novoustanovljeni Zavod za pokojninsko in socialno zavarovanje pobral tudi »pokojninske fonde« žclczn icc, jc dobi I novo deli >vn< > mesti >, nap iscbno prošnjo pa je kasneje odšel nap je naprej prešini luni vsebino in jedro prestave in pri tem razmišljal, ali ima igra smisel in bodo ljudje od nje kaj odnesli. Veliko prostovoljnega dela seje nabralo pri obnovi sedanjegadi >ma vGrobijah, za opravljeno je dobil tudi priznanje, pozabiti pa t»e smerno tudi njegov delež pri gradnji vodovodnega omrežja v tem delu občine ter cest zlasti v Zgornjih Jaršah. Rad obleče n;uodno nošo in s prijatelji iz ck »mačega turističnega društva (xiidc na različne prireditve. tO ga ohranja mladostnega in vedrega. In kaj jc pomembno, da čli »vek tako Čil m zdrav ter |n»ln prijetnih spominov dočaka 90 let. Srčna kultura mora bili. da imaš vsakega človeka rad, ga spoštuješ, in ga razumeš, k* kratek in verjamem mu. Njegova jesen življenja jc pravzaprav druga pomlad, v kateri najde čas za branje časopisov, za reševanje križank. Pozimi velikoberc, tudi klasike in v nemščini, pogleda poročila, jc skupaj z. vnuki in pravnukinjo, ki ga radi obiščejo. »To megOTdrži, zadovoljen sem in srečen. ko mislim nanje. Zadovoljen in srečen pa tudi. ko oblečeni narodno nošo in gnan s prijatelji na različne etnološke prireditve, Naj b ostane tako,«si želi ob 90. rojstnem dnevu. Ostanite srečni in zdravi, gospod Franc Košenina, in iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu! Vera Vojska stran 1 1 , Iskrene čestitke biseroporočencema Vidi in Milanu Likarju Sedaj so nama otroci največje veselje ČESTITAMO Zakonca Vida in Milan Likar sta stara Domžalčana, ena izmed bolj redkih, pravita, in sta ponosna na to, da nikdar nista zapustila svojih Domžal, v katerih sta preživela toliko lepih let - najprej vsak zase, potem skupaj. Kar za šest desetletij seje skupaj nabralo skupnih let, uradno začetih 12. septembra 1943 in želita si, da bi jih ne bilo kmalu konec. Gospa Vida Koželj je prava Domžalčanka, rojena 4. decembra 1921 pri Pršetu. Iz otroštva se spominja, kako so pred domžalsko cerkvijo ob nedeljah ogledovali poroke. Po osnovni šoli seje izučila za šiviljo, kar ji je še kako prav prišlo pri številni družini, ki stajo ustvarila z možem Milanom, tudi pravim Domžal-čanom, rojenim 12. junija 1922 pri Klobasarju. Gospod Milan še danes ne ve, zakaj sla se skrbna starša kljub finančnim zagatam odločila, da ga posijela na realko v Ljubljano, ki jo je končal po vojni. »Dobro sc je učil,« se spominja gospa Vida. Seznanila sla se na enem od plesov v tedanjem Godbenem domu. Iskreno prijateljstvo jc v skoraj sedmih letih, v katerih sta se srečevala na plesnih venčkih v Godbenem domu, v Grobljah, pa tudi na šmarnicah in žegnanjih. preraslo v ljubezen, ki sta jo potrdila s poroko v Kamniku in v domžalski cerkvi. Pred njo se je 12. septembra 1943 ob 12. uri -po maši se je kar trlo ljudi, ki so si ogledovali mladoporočenca, ki ju je nevestin oče vozil z vozom. »Žal jc od tedaj številne množice danes najbrž lc še malo živih,« sta kar malce žalostna današnja zakonca, ki sta ostala brez poročnega potovanja, saj je mladi mož odšel v partizane in tam ostal do konca vojne. Po njej je ostal aktivni oficir tedanje armade, končal šolanje in kar 13 krat menjal službo ter tako obiskal celo vrsto mest po celi Jugoslaviji. Gospa je ostala doma, skrbela za otroke, ob moževi pomoči zidala novo hišo. »Hišo sva želela, da bi otroci vedeli, kje imajo dom,« pravi biseroporočenka in je skupaj / možem ponosna na otroke. »Pridni so bili, obiskovali so šole in tako sta hčerki Anica in Polona višji medicinski sestri, Milena tekstilni tehnik in Tomaž, ki seje izučil za ključavničarja, danes vodi tekstilno galanterijsko obrt, ki jo je »poverbal« po meni,« obuja spomine gospa Vida. Nekaj let je bila namreč zaradi otrok doma, odprla je obrtno delavnico za tekstilno galanterijo in v njej nabrala kar 28 let delovne dobe. Vedno ni bilo lahko, se spominjata, ampak z. razumevanjem in ludi potrpljenjem so prihajali vse lepši dnevi, ki sta jih izkoristila tudi za potovanja po domovini in tujini. Ni evropskega mesta, ki ga ne bi obiskala, rada pa se 'spominjata tudi potepanja po EgiptU, gospa pa je bila tudi v Ameriki. Gospoda Milana Likarja Domžal-čani poznamo tudi kot planinca, saj jc kar 28 let opravljal funkcijo tajnika Planinskega društva Domžale, obiskal vrsto najvišjih vrhov, stopil na vse domače gore, bil kar 18-krat na Triglavu, mama ga jc obiskala lc z letalom, sc Biseroporočenca Vida in Milan Likar pošalita, pred leti pa je veliko postoril tudi v zvezi z domžalsko spominsko potjo. »Ko sem delo malce opustil, sem bil prepričan, da me bodo kar hitro pozabili, pa so me presenetili z najvišjim slovenskim planinskim priznanjem,« je srečen in ponosen gospod Milan, ki ga cenijo in spoštujejo tudi ljubitelji šaha, saj je edini preživeli ustanovni član Šahovskega društva Domžale. Kar desetletja je bil prizadevni član Zveze združenj borcev NOB. Iz mladosti so tudi spomini, ko je delal kot trener sokolske mladine. Priznanj za prizadevno in požrtvovalno delo se je v vseh letih nabralo za cel predal in g. Milan Je ponosen, saj ve, da so priznanja za delo, ki ga je opravil s srcem in skrbjo. Včasih tudi na račun družine, sc smeji gospa, pa mu ni nič zamerila, le še bolj vesela ga jc bila vsakokrat, ko se je vračal domov k skrbni ženi in pridnim otrokom. Odkrival jc tudi drobne dogodke iz zgodovine, obiskoval koncentracijska taborišča, rad pa se spominja tudi obiska Waterlooja in Krakova. Vedno sva si delila vse lepo in dobro, pravita in priznavata, da so bili tudi nesporazumi, ampak, kje jih pa ni. Taki drobni, kot je tisti, ko bi gospod Milan zvečer rad bral, gospa pa v temi zaspala. Večjih ni bilo. Knjige so velika ljubezen gospoda Likarja in domači se radi pošalijo, da v domžalski knjižnici ni knjige, ki je ne bi prebral, hči Anica ]zi >vc iz ki ilarskc delavnice in nekaj tipov voz, ki so jih naši predniki še do nedavnega uporabljali za prevoz, ljudi in blaga. Ves sobotni dan smo prikazovali na video kaseti delavnico mojstra, izdelovalca miniaturnih modelov voz, gospoda lan k: i Samse, Žirje pri Sežani. Vsebini > kaseto smo poimenovali: Vozovi, ki gradijo zgodovino, saj je vsak tip voza zgodba zase. Na temo K( )l ARSTVt) sc namerava riašedruštvi > šc vrniti tudi v sodeli rvanju s Turističnim knižki nn pi xlnižničnc.ši >lc Krtina Trudimo sc pridobiti mojstra, izdeli ivalca miniaturnih vozov, ki bi nam on« igočil |X islavitev razstave, ki bi bila na ogled širšemu kmgu ljudi. Zi Krtino lx i lo prav gi >ti wi > zanimivi ist saj je bila še t Icsetlctje nazaj v Krtini daleč nai iku ig znana kolarska delavnica Jožeta Capudra in njegovega sina Edija ('.ipuilra. Na 11 ilova n sejmarjenju smo spraševali obiskovalce tudi 0 temi Vozovi v nagradnem kvizu, kjer smo ugotovili, da mlajše generacije skoraj nič nc pozna ji i le stare n iki ulclskc i ibrti. Tudi bralec Slamnika sprašujemo: Kakšen tip voza so včasih uporabljali za prevoz ljudi? A. Parizar B. Zapravi jivček C. I .ojlrni voz I Vuvilne < x Igi ivi ire |* išl|ile nadi ipisnici do 20. oktobra 2003 na naslov: TUristični idh išt vi > Rača, Zalog pod Sv. TrOJiCO 5, 1233 Dob. Eden izmed izžrebancev bo prejel pniktičin) nagn n lo. Prvi turistični rally Dob 2003 V soboto, 6. 9. 200.3 smo v Ibrnšah organizirali I. turistični rallv. Zbrali smo se za hribom v 'lurnšah, na prostom za piknik. IVjjav|jenih je bik) 19 ekip. Po opravljenem tehničnem pregledu so vozniki prišli do prve naloge "ustavitev 1. meter pred oviro"'. Potem je sledil start, ki je potekal na vsake tri minute. Tekmovalci so se odpeljali proti I osiuni, kjer so že imeli prvo spretnosti 10 vožnjo. Vožnja je potekala na parkirišču I osame. Po spretnost ni vožnji so se tekmovalci od prav ili do prve kontrole, ki je bila pred novim termalnim centrom Snovik. Pot jih je vodila skozi I i ihinjsko dolino proti Zlatem poiju, kjer so imeli novo nalogo, t očitost na vožnja. Vožnja jih je pripeljala do Floride bara, kjer so morali metili pikado, ter se že odpravili proti drugi časovni kontroli, ki je bila pred gtfstiščem Kovač Količevo. PO premoru SO se zopet odpravili pred Tosamo, kjer jih jc čakala nova spretnostmi vožnja. Po tej pa so sc odpravili proti Vačam, kjer je bila kontrolna točka, potem pa nazaj skozi Moravče pnili I )obu, kjer so na balinišču Dob Oprt i vi I i Še zai In jo na logo in ki inčali I.turističnirally Dob2003. Vsi tekmovalci so sc strinjali, da je bila organizacija zelo dobra in da sc naslednje leto zopet vidimo na turističnem rally-u. Turistično rekreativno društvo Turnše Cešenik + + stran 1 3 KULTURA Modra galerija - Pevec s.p. Jana Strušnik V Musiiji jeseni seje ljubiteljska slikarki! Jana Strušnik predstavila s svojimi likovnimi deli v domžalski Modri galeriji. Kot mnoge druge ljubiteljske umetnice je z aktivnim sodelovanjem v likovnem svetu pričela v poznih letih, saj jim službena zaposlenost in družina nista dopustila svobodnega likovnega ustvarjanja. Slikarkini prvi koraki v svet umetnosti so seveda poleg otroškega in mladostniškega risanja zaznamovani z vključitvijo v Društvo likovnih samorastnikov. kjer je ob mentorjevi pomoči akademskega slikarja Janeza Zalaznika osvojila osnove slikarstva in sc poučila predvsem o akrilni tehniki, kasneje pa je obiskovala tudi nadaljevalne tečaje pri akademskem slikarju Tonetu Rački ju. Jana Stnišnik najraje slika zakrilom. v zadnjem času pa tudi z oljem, kar je posledica sodelovanja s številnimi slikarji na«t temporih in kolonijah. Motivno ji romantični svet ni tuj, saj njene slike razkrivajo povezanost s preprostim življenjem današnjega sveta. I 'porablja šitoke h; irvne ploskve en; ikomemih barv ter z njimi ustvarja krepke kontraste.Vendar ni vedno prinašalatc barvne živahnosti v slike, saj njeno začetno slikarsko pol preveva monotona, ugasla lestvica sivih barvnih tonov. Zanimivo jc tudi, kot je zapisal slikar Boris Štrukelj, da seje slikarka kljubpogostcjcnaslikiaiih|X)krajin in cvetličnih tihožitij, Z izborom na dveh ex temjMirih v Izoli in Piranu ter s priznan jem v Ljubljani, izkazala prav v slikanju vedut. Katarina Rus Janez Pevec (iskrene čestitke ob življenskem jubileju) med slikami Radoslava Kolenca, ki si jih v Modri galeriji Pevec, s. p. Domžale lahko ogledate do 22. 10. 2003 Razstava akademskega slikarja Tomaža Perka na Studencu Večer, ko oči mislijo Bila je otvoritev razstave, kakor ni v navadi. Je bilo pa lepo, kot je bilo žc nekje zapisano: bil je umetniški večer za sladokusce, "večer, ko oči mislijo" in koje več kot 600 obiskovalcev in obiskovalk obnovljenega letnega gledališča na Studencu radovedno prisluhnilo Silvu Tcršku, ki sc ga vsi prav radi spominjamo s samo njcgovcgajubilcjncga večera. Likovna galerija je bila tokrat odprta scena na gledališkem (xlru in Perkova dela prava paša zaOČi;tudi priložnost, da sc |e človek spomnil, daje slikarski uspeli nekoč temeljil predvsem na rezultatih dela, na talentiranosli in ki mu je mixJerator večera omogočil odigrati samega sebe v sekvencah, ki so ljudem manj znane. So jim bile pa ta večer blizu. Vrhunce prijetnega večera je bilo žrebanje ene od njegovih umetniških slik, ki bo izžrebano obiskovalko šc dolgo spominjala na nepozaben večer, v katerega so veliko lepega prispevali tudi simpatična I joba Jenče, življenjska sopotnica slavljcnca večera, odlična pevka Klarisa Jovanovič z možem (slikarjem in glasbenikom) Venom Dolencem in glasbena skupina Čompe. Bilje prijeten večer, eden zadnjih v okviru letošnjega poletnega festivala. Napovedan kol odprtje razstave s kulturnim programom, je pomenil mnogo več. Marsikdo od prisotnih je prav v tem večeru spoznal, da ima likovna umetnost in vse. kar sodi zraven, več obrazov - in to zelo prijetnih in nepozabnih. S. L ustvarjalni marljivosti. In med liste, ki so sc po tej poti dokopali do uspeha, sodi tudi slikar Tomaž Perko. SilvoTeršek, radijski mušketir, iskriv in pretanjen opazovalec življenja - tudi sam slikar - je bil ludi tokrat prepričljiv. V njegova, neponarejeno spontana in uglajeno zadržana, duhovita razmišljanja o blišču in stiskah umetnikovega življenja, so vstopali gostje večera: prolcsorMirko.Iuteršck, likovni kritik. Jože Hudcček, publicist in pisatelj in duhovit komentator, ki sta vsak na svoj način govorila o slikarju in njegovi umetnosti. Predstavil seje tudi Tomaž Pcrko, pa ne le kol akademski slikar, temveč predvsem kol preprost človek, ki pa trdno in prepričljivo stoji za svojimi stališči. "Vem. klasiki smo za prcnckalcrcga likovnega kritika slikarski dinozavri...in če človek šepa, ni mogoče govoriti, da je to njegov' stil...in včasihjc le neba reči, daje cesar nag...!" Tako in |xxk >bni i je < »Igovarjal na Tcrškova vprašanja Tomaž Perko, Slikar in glasbenik Veno Dolenc ter Klarisa Jovanovič, pevka Ob občinskem prazniku Občine Lukovica Nova krajevna knjižnica dr. Jakoba Zupana Slovesnega odprtja knjižnice sta se udeležila tudi Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, ki je knjižnični fond obogatila i darilom naše občine, ter Marjan Gujtman, ravnatelj Knjižnice Domžale. V okviru prireditev ob prazniku Občine Lukovica so v začclku septembra v Šentvidu slovesno odprli prostore nove knjižnice, ki so jo poimenovali podi. Jakobu Zupanu, ki jc pomembno zazanamoval dogajanje med slovensko inteligenco v prvi polovici llž stoletja. Rojenje bil v Trslenjakovi hiši na Prevojah, kjer ima tudi spominsko ploščo. Nova krajevna knjižnica, namenjena približno 5()(X)-im občanom Občine Lukovica, organizacijsko sodi v Knjižnico Domžale. Knjižnica nudi uporabnikom vse storitve brezplačno inje načrtovana po sodobnih merilih. 0 novi pridobitvi je Marjan Gujtman, ravnatelj Knjižnice 1 )omŽale, povedal: »Sledili smo tudi enemu od ciljev nacionalnega kulturnega programa, ki spodbuja k razvoju splošnih knjižnic v lokalna informacijska in kulturna središča.V šentviški knjižnici najde uporabnik vse, kar najde v veliki knjižnici, le da v manjšem obsegu: knjižno gradi voza otroke in odrasle. udobno čitalnico, računalnike z ineleriieloiii, igrače, avdio in vidi gradivo, možnost gledanja in poslušanja AV gradiva, študijski kotiček. . Vse to na 75 ni2. Moram seveda šc dodali, da s leni potujoče knjižnice v Črnem grabnu nismo ukinili, le dopolnili smo jo s storitvami, ki jih lahko ponudi stacionarno izposojevališče. Knjižnica je od 1. septembra 2003 odprta vsak dan v tednu, dvakrat dopoldne in trikral popoldne, skupaj 15 ur. Knjižnica namerava okolju ponuditi tudi dejavnosti za mlade (pravljične ure) in odrasle (literarni večeri) fer izvajati bibliopedagoško delo za otroke iz bližnjega vrtca in šole Brdo pri Lukovici. Prepričan sem, da bo knjižnica v kraju dobro zaživela in bo pomembno prispevala h kulturnemu razvoju Črnega grabna." i prodam hišo "III. pod. laze. Vsi prodiit i Cena 31 000.000 SIT Informacije na 041 - 642 - 689 Iz zakladnice pregovorov »Obraz je ogledalo srca« Praslovanska Useda »obraz« je prvotno pomenila »izrezana podoba« in je izpeljana iz glagola »obrezali«. V ruščini la beseda označuje tele reči: način, obliko, podobo, ikono. Obraz jc v resnici najbolj značilna prvina naše podobe. Koliko milijard obrazov je na svetu in vendar niti dva nista enaka. Judje pravijo: Troje je pri vsakem človeku drugačno: glas, obraz in mnenje. Ernst Bloch je zapisal: »Edini jezik, ki ga vsakdo razume, je jezik človeškega obraza.« Obraz ima čisto svojo govorico, ki pozna nešteto odtenkov. Veliko pove o človeku in njegovem razpoloženju: Obraz ne laže. Obraz je izdajalec. Obraz je zrcalo duše. Obraz je lahko tudi varljiv, zlasti če je lep: Obrazom ljudi ne gre zaupati. Obraz jc maska, zato poglej, kaj je zadaj. Za lepim obrazom se lahko skriva pokvarjeno srce (ali: prazna glava). Lep obraz je marsikateremu moškemu prinesel pogubo. Človekova cena se ne meri po obrazu, ampak po srcu: Olavna reč ni lep obraz, ampak lepo srce. Človeka ne napravi odvratnega nelep obraz, ampak nelepa duša. Človek ima takšen obraz, s kakršnim očesom ga pogledaš. Čeprav nam je kdaj pri srcu ležko, moramo hoditi po svetu s prijaznim obrazom: Prijazen obraz je ključ za zaprta vrata. Prijazen obraz je boljši kot polni zaboji zlata. Znamenje dobrega srca je veder obraz. Viselo srce napravi cvetoč obraz. Nihče ni povsem zadovoljen s svojim obrazom. Nekateri zaradi lega zelo trpijo, drugi si ga olepšajo s pomočjo moderne medicine. Škoda je le. da medicina ne zna popravljati tudi značaja. A kaj, ko smo vsak s svojim kar zadovoljni! Med sosedoma je tekel tale razgovor: »Prijatelju sem posodil pol milijona tolarjev za plastično operacijo obraza.« »Lepo. A ti je le vrnil denar'« .■Ne. Pa tudi poiskati va ne izgleda.' Bogdan Dolenc Ob 15. rojstnem dnevu GALERIJE 19 Razstava Janeza Medveška iz Dragomlja »Zato se zbiramo pr Krač. Ker nam je preprosto lepo! Ker si napolnimo duši'. Pa tudi nihče ne gre lačen in žejen iz hiše! Galerija 19 je za sladokusce, ki vedo, kaj jc dobro. Ne dajte se prosit. NI VSAK DAN PRAZNIK, res ne!« jc v prijazno povabilo na 32. samostojno razstavo zapisal slikar Janez Mcdvcšck iz Dragomlja pri Domžalah Razstava, obogatena s kulturnim programom, v katerem so sodelovali Bratje Pirnat, pianist Rok Vode. kronist liane Gradišek ter z mislimi in pesmimi slikar Janez Mcdvcšck. je bila osrednja prireditev ob 15, rojstnem dnevu GALERIJE 19. katere lastnik Tone Čič jc pred petnajstimi Icli sklenil, da bo imela najlepša hiša \ Dolskem galerijo, ki jo tudi Domžalčani dobro poznamo. V njej smo se lahko srečali z likovnimi deli kar nekaj naših slikarjev in slikark. Tudi tokrat pa smo lahko prisluhnili pozdravnim besedam naše županje (vele Zalokar Oražem, šlevilne prisotne pa jc pozdravil ludi župan Dola, Primož Zupančič. Bogastvo slovenskega jezika Vsakdanje besede (7) K vsakdanjemu govorjenju in pisanju lahko prištevamo tudi sklanjatve, lokrut se zafo ustavimo pri 2. moški sklanjatvi. V Toporišičem i Slovnici iz lelii 2000 na sir. 2S8 piše: »V to sklanjatev gredo samostalniki moškega spola, ki zaznamujejo moške osebe in imajo v imenovalniku ednine končnico -a. Vsi samostalniki te sklanjatve se lahko sklanjajo tudi po 1. moški sklanjatvi, torej: vojvoda -a, -u. Živost se pri teh samostalnikih izraža samo s prilastkom ali povedkovnimprilastkom: imeli smo slavnega vojvodo. Vojvodo sem videl nesrečnega. Junaka našega časa, vojvodo.« Pri lektoriranju Stražarjcve knjige Ob bregovih Bistrice leta 1986 sem sc glede na to, da tako na radiu kot na televiziji poslušamo, v tiskanih medijih pa beremo moška imena in priimke kot tudi moške besede s končnico -a. ki so sklanjani le po ženski sklanjatvi, obrnil na prof. Toporišiča. Vprašal sem ga. kaj v teh primerih bolj priporoča. Rekel je: »Čisto vseeno je. ali uporabljate žensko ali moško sklanjatev - le v celotni knjigi mora vladati doslednost,« V Stražarjevih zgodovinskih knjigah je zelo veliko tudi domačih ali starih hišnih imen. V Radomljah na primer smo včasih imeli mesarijo tudi P'R MIH, tojc PRI MIHI I ŠRAJU. Torej Pri Mihu. nc pa Pri Mihi. V Nožicah je slani hišno ime P'R KAVK. a bi bilo zelo čudno, če bi kdo to hišno ime zapisal pri Kavki. Podobno je s poznano moravsko gostilno, ki ji rečemo P'R KAVK. Zanimivo je pisanje (tudi v našem Slamniku) o cerkvi sv. Luka v Spodnjih Praprečah, saj večkrat beremo: cerkev sv. Luke, kar se mi sliši zelo nedomače. V Domžalah pa imamo Ulico MatijeTomca. V Svetem pismu so vsa moška imena s končnico -a sklanjana po moški sklanjatvi. Tako imajo imena: Malahija. Jašija, Sedekija. Elija, Jeremija, Zaharija, Juda. Kajfa in druga v orodniku končnico -om oziroma -em. Torej: z Judom in Jeremijem. Podobno se moške sklanjatve drži tudi Timesov Biblijski adas. Poglejmo, kako se besede moškega spola s končnico -a sklanjajo po ženski sklanjatvi. Dva mlada kolegi: dva stara vojvodi; dva vestna slugi; dva častitljiva starosti. In v'orodniku: z dvema kolegama; z dvema vojvixlama; z dvema slugama; z dvema starostama. Kako pa je, če se kdo zmoti in reče: dve mladi kolegi in: dve stari vojvodi? Poglejmo šc množino: Ali si moreš misliti, da sem plesala z vsemi tremi Lukami, Jožami, Matijami'.' Danes sem šel v šolo s tremi Mihami. Naj omenim še nekaj priimkov: Zmaga - s tremi Zmagami; Vojska - s petimi Vojskami; Zgaga - s štirimi Zgagami; Skarja - s tremi Škarjami. Domnevam, da v vsakdanjem pogovornem jeziku dvojinskih in množinskih oblik, sklanjanih po ženski sklanjatvi, zlepa nc slišimo. V leposlovju pa srečujemo tako moško kot žensko sklanjatev. Ob vsem tem zagovarjam, da naj se beseda STAREŠINA le sklanja po ženski sklanjatvi, tako v ednini, dvojini in množini. Torej: s starešino, s starešinama in s starešinami. France Cerar 2003 ■VBHH -4- V BESEDI IN SLIKI stran 14 Hitovo sejmarjenje 2003 V soboto, 20. in 21. septembra je Radio HIT pripravil sejmarjenje v sodelovanju z Občino Domžale in društvi v Kolodvorski ulici. Hitovo sejmarjenje je bilo tudi letos več kot navaden sejem. Tu smo poleg bogato založenih stojnic z raznovrstno ponudbo - od take. ki jo nujno potrebujemo, do take, ki jo, roko na srce, nič ne rabimo, pa si jo vseeno privoščimo za dušo -našli še godbenike, muzikante, priljubljene in slavne, znane osebe, otroke, ki so delali hišice ali risali s kredami in sproščali svojo domišljijo (tega jim zagotovo ne pustimo delati na domače stene), srečali smo prave Ravbarje, izzvali športne ase, vozili so se z avtomobilčki, plesali, se smejali in jokali, kaj popili in pojedli in se družili s prijatelji. Bilo je prav zabavno. Poleg bogate gostinske ponudbe smo lahko občudovali raznoliko ponudbo na več kot 50 - tih stojnicah, se zapeljali s testnimi vozili in razstavnimi primerki različnih avtomobilskih znamk, se poskusili v šoli varne vožnje Yumicar za najmlajše, metali podkve na star način in tako prispevali za dobrodelne namene - družini Škornik, ki živi v težkih socialnih razmerah. Mati je nezaposlena, ker je izgubila službo, mož pa je zaposlen, a ima zelo nizek osebni dohodek. Imata štiri sinove v starosti od treh mesecev do tretjega razreda osnovne šole, živijo pa skromnem podnajemniškem stanovanju. Dobro obiskan je bil lunapark za vse najmlajše, mlade in mladostne,v vrsti otroških delavnic so risali na asfalt, oblikovali glino, modelirali, risali na svilo in še kaj, vedno je manjkalo prostora tudi v pravcatem domžalskem lego-landu. Nedelja je bila v znamenju športnega izzivanja nogometašev NK Domžale in rokome-tašic RK Krim, igranju vodnega nogometa v posebej postavljenem bazenu pred pošto v nedeljo dopoldne, igranju nogometa, hokeja in košarke z izdelki Lego. Tekmovali so tudi lokalni gostinci v kuhanju najboljšega golaža v kotlu (Ravbar, Bunkež, Barca. Sinlonija, Kamrca), številni pa so se najbolj razveselili potice za ljubitelje tradicionalne slovenske hrane, v kateri je bil skrit zlat prstan (Zlatarstvo Štern), ki ga je dobil tisti, ki je ugriznil v pravi kos, ni pa manjkalo tudi tekmovalcev v pitju piva. Ja, vse to je bilo na sejmu. Pa ne samo to. Še marsikaj se je zgodilo na prireditvi, ki je tudi tokrat privabila številne obiskovalce. Omeniti je trebfl nagradne igre, ki se kar »zgodijo« in te razveselijo, ko tO najmanj pričakuješ. Izbrana je bila tudi najboljša, najlepša in najbolj prijazna in zanimiva stojnica, zmagovalec bo naslednje leto stojnico postavil brezplačno in potrdil svoj sloves. Program sta v soboto vodili voditeljica Nataša in Pečo, v nedeljo Urša, Gapi in Mirjam, zaploskali pa smo lahko: plesalcem Plesne šole Miki, glasbenim skupinam Najlepši cvet, Svetlin, lee'n'hot, Frenk Nova, D'Kvvaehen retashv, Mladi petelini, ansamblu Nagelj, znanim glasbenikom: Domnu Kitnim. Andražu Hribarju, Rebeki Drcniclj, Vi 1 i j u Resniku, Lucasti. Najmlajši so se razveselili družinskega gledališča Kolenc z, otroško igrico Sneguljčiea, nastopila je Godba Lukovica, poskrbljeno pa je bilo tudi za ljubitelje borilnih veščin (prikaz klasičnega boksa Kluba borilnih veščin Domžale), ki so občudovali klub Mladi boksat Dob, ki ga je voditelj Janez. Gale, star 72 let, kar 52 let aktivno v boksu, legenda slovenskega boksa, sodnik, trener. Vse skupaj so prvi večer imenitno zaključili Čuki, zadnji pa skupina Ritem planet. Vsem, ki smo letošnje HIT-ovo sejmarjenje obiskali, je ostal spomin na vzdušje: sproščeno, zanimivo, prijetno in prijazno, ter občutki, ki jih samo začutimo, ne moremo pa jih odnesti domov, kot lahko šivati s stojnic. Občutki, kot hi nas opazili žarki pristnosti in prijetnosti ter zadovoljstva, da smo bili tam, in odločenosti, da naslednje leto spet pridemo. Tako se tudi promovira naše mesto. Dušanka Videmšek je skupaj s Katarino Otorcpec dva dni posredovala obiskovalcem informacije o občini, ob njej je podžupan Vinko Juhart. županja Cveta Zatokar Dražem ter Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem. Srečno, predstavniki Čebelarskega društva Domžale, ki so tudi tokrat opozarjali na slovensko kvaliteto medu, je zaželel podžupan Toni Dragar. Domžale 2003 Konec avgusta so Domžale že sedmič en dan poslale slovenski center elno-rock glasbe. Domača uspešna glasbena skupina Kontrahant je tudi na tokratni festival pripeljala vrsti i že uveljavljenih patudi neiilinnininih skupin, ki igrajo ta žanr glasbe, predvsem pa je pripravila prijetnodniženje različnih generacij, ki so navdušeno pozdravile vse nasti ipajV iče in bi le kar malce razočarane, ko seje moral festival zaključiti. Spodbuda mladim za vesel začetek, večji elan in medsebojno razumevanje v novem šolskem letu, kvalitetna zabava vseh generacij, predstavitev nekaj najboljših izvajalcev etno-rock glasbe iz. Slovenije poslušalcem iz naše širše regije in sveta, Domžalam pridobiti status malice in vira nove glasbene 1 kulture ter dati možnost predstavitve kvalitetnim, Šc neafirmiranim skupinam, ki igrajo ta žanr glasbe, so med cilje tradicionalnega etno ročk festivala zapisali organizatorji in jih s 7. etno-rock festivalom ludi uresničili. Tako smo lahko prisluhnili glasbenim skupinam Kal;tlen;i,PakcOR:hestm.S kt lian; m iz< lclii|c|< i slamniki, med nekdanjimi obrtmi pa se je predstavila tudi lončarku. organizatorji |Viso popravili tudi dntge im ižiu isti za zabavo. 7. etno-rock festival je uspel, dobr intelektualna komedija SNG Drama, Ljubljana Režij/o Žarko Petan, lgrajo> Bojan Emeršič, Jernej Sugrnan in Aleš Valič Art prikazuje tri moške srednjih let v trenutku, ko se njihovo prijateljstvo začne krhati zaradi nenavadnega in zelo dragega umetniškega dela. Razkrivati začnejo svojo pravo naravo, sklepati zavezništva in kovati zamere. Na odru se znajdejo tri osebe, ki so na nek način podobne nam vsem: nekoliko nevrotične, malce razžaljene in seveda smešne. petek, 17. oktober 20.(X) - IZVEN Thomas Bernhard: RITTER, DENE, VOSS > drama SNG Drama, Ljubljana Rc:jjo> Dušan Mlakar, lgrajo> Igor Samobor, Milena Zupančič in Silva Cušin Sledimo drami potomcev dunajske buržoazije, katerih življenje je izpraznjeno vsakršnega smisla. Pod površino meščanske urejenosti in tradicije divjajo zatajene strasti, travme in zamere. Splet ljubezni, sovraštva, umetnosti in norosti se razvije v zgodbo, ki bo v odlični igralski interpretaciji na naše obraze privabila tudi nemalo nasmehov. sobota, 18. oktober 2().(X) - IZVEN Hanif Kureishi: PRIMESTJE > urbana drama SNG Drama, Ljublj;in;t Rc:.ija> Matjaž Latin, lgraJ0> Uroš Hirst, Marko Mantlie. Marijana Brecelj, Nina Valie in Jana Zupančič Dva prijatelja se po dolgih letih zopet srečata in obujata spomine na svoj mladostni optimizem, nadležne starše, prve cigarete, spolne izkušnje in lumparije. V resnih, zabavnih, predvsem pa sočnih dialogih se razočarani mehanik in učitelj spuščata nazaj v preteklost in ugotavljata, da se sanje o uspehu in denarju še vedno niso uresničile. gledališče petek, 24. oktober 20.00 - IZVEN Jean Tardieu: zaljubljenca na podzemni železnici > absurdna drama ŠCRM Kamnik-Rudolfi Na postaji podzemeljske železnice se srečujejo različni potniki, vendar so njihove besede prazne in brez pomena. Izjemna sta le zaljubljenca, ki v dogajanje vnašata življenjski optimizem in energijo. glasba sobota, 11. oktober 18.(X) - IZVEN TRI šole ZA TRI šole > dobrodelni koncert Soropintiisl intemational klub Ljubljana Nastopajo štipendisti Soroptimist intemational kluba Ljubljana z izbranim programom, ki ga pripravlja umetniški vodja tabora Glasbeni julij na obali prof. Tomaž Lorenz s svojimi kolegi in izbranimi udeleženci tabora. Info: • brošura: Urekulture • e-mail: info@kd-domzale.si •telefon 01 /722 50 50 sreda, 29. oktober 20.00 - abonma MODRI in IZVEN ANA PUSAR JERIČ sopran, ANDREAS WQYKE klavir > koncert Na sporedu> A. Lajovic (pesmi), VV.A. Mozart (arije), G. Verdi (arije). Sopranistka Ana Pusar Jerič je ena od naših najodličnejših opernih in koncertnih umetnic. Po študiju v Ljubljani je postala stalna članica Ljubljanske Opere, od leta 1986 pa so sledili številni angažmaji v tujini. Leta 1996 se je na vrhuncu svoje pevske kariere vrnila v ljubljansko Opero. Koncert posvečamo 125-letnici rojstva skladatelja Antona Lajovica. sobotna otroška matineja sobota, 11. oktober 10.00 - IZVEN S vetlana Makarovic: SAPRAMIŠKA > lutkovna predstava Lutkovno gledališče Ljubljana Sapramiška si je zaradi treh prečudovitih lešnikov, ki jih je za rojstni dan dobila od tete Grizele, zlomila svoj zobek. Kljub prijazni pomoči veverice in žabice Regice mora obiskati zobozdravnika doktorja Detla. Tako je postala prva miška, ki je zbrala dovolj poguma, sedla na zobozdravniški stol in postala slavna doma in po svetu! Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 45 minut. sobota, 25. oktober 10.00 - IZVEN Sten Vilar: TA ČUDOVITA ZEMLJA > otroška predstin Galerija Domžale MOJCA SMERDU otvoritev kiparske razstave Na prvi razstavi Galerije Domžale v novi sezoni bodo v vsej svoji lepoti zaživele skulpture kiparke Mojce Smerdu, rojene leta 1951 v Ljubljani. Akademijo za likovno umetnost je končala leta 1974 v Ljubljani in prav tam leta 1976 tudi podiplomski študij kiparstva pri prof. Dragu Tršarju. Živi in dela v Ljubljani. splošne informacije Abonenti in študenti imajo pri nakupu vstopnic za Festival Male drame popust. Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma.Več informacij o prireditvah dobite v brošuri Ure/cu/fore, ki jo lanko brezplačno prejemate na dom. Svoj naslov nam sporočite na našo telefonsko številko. Kulturni dom Franca Bernika Ihunžttlv UREDNIŠTVO Pozdrav iz Nazarij Dore in Žiga Srečanje lokalnih časopisov Slovenije ali vrtenje v začaranem krogu Nazarje, rojstni kraj Kristusa Jezusa, so hili' tokrat lokacija za druženje na novinarskem srečanju z ambicioznim naslovom »Kako ustvarjati dober lokalni časopis?« Sam sem se srečanja udeležil kot pomočnik odgovorne urednice glasila Slamnik, z menoj pa je bil tudi kolega, ki je občasni novinar našega časopisa, Darko Štante. Po »uvodnem tipanju« se je lokalna novinarska srenja počasi nagnetla v »veliko« kinodvorano v Nazarjah. Formalni otvoritvi srečanja s strani g. Francija Kotnika, direktorja Savinjskih novic in pozdravnem nagovoru tamkajšnjega župana, g. Ivana Pimata, je sledil »vsebinski začetek.« g. Marka Janšterla, sicer diplomiranega novinarja, sedaj zaposlenega na ministrstvu za kulturo RS na cxklelku za medijsko avdio-vizualno kulturo, nekaj pa je bil nekaj malega povezan tudi z glasilom, ki ga ravnokar prebirate. Govorec je predstavil aktualno stanje na področju tiskanih medijev v Sloveniji (denimo, da pri nas prijavljenih 703 medijev, od tega 552 tiskanih. 45 televizijskih postaj, in 51 radijskih postaj itd.). ni pa se ognil niti »vedno žgoče« teme o neodvisnosti novinarstva ter se dodal, »da je danes lažje biti komentator zunanje politike, kot pa lokalni novinar.« da sploh ne gre več za politiko, pač pa samo še za kapital. Moje vprašanje o številu politično obarvanih uredniških odborov lokalnih časopisov je tako ostalo brez vednosti o slednjem, kar prejšnjo tezo samo potrjuje. Sledila je neprepričljiva predstavitev gdč. Brigite Beriec. zaposlene na centru za raziskavo javnega mnenja (CAT1 -Computer Assisted Telcphone Intervicvving), ki je govorila o njihovem projektu o nacionalni raziskavi branosti posameznih časopisov v superlati vih. v isti sapi pa je omenila, da je s posameznimi statističnimi podatki mogoče manipulirati. Nekje na folijah, ki se se preko grafoskopa pred našimi očmi bliskovito menjavale, sem zasledil rodi termin »metodološka neoporečnost.« kar je celo za tovrstne centre precej domišljavo. Skoraj odveč pa je poudarjati, da slednja formulacija ni mogoča niti v teoriji. Višek arogance pa je bil nastop naslednjega gosta. g. Božidarja Novaka piarovea, ki seje že na začetku zahvalil organizatorjem, da so ga povabili kar eno leto prej. saj pravkar zamuja »pomemben sestanek,« vendar obljuba dela dolg. »Samooklicani uspešnež« je v svojem »pavjem nastopu« med drugim piarovce in novinarje »zmetal v isti koš,« kar seveda ni šlo mimo brez odziva. Kolegica zaposlena pri društvu novinarjev Slovenije, gaje podučila, da novinarski kodeks strogo loči plačane PR članke od novinarskih, ter da je glavna težava v tem. da so v praksi piarovci za novinarje pogosto edini vir informacijo, ter da je pravica novinarja do vira premalo zastopana. »Kaplja čez rob« pa je bil govorcev traktat o »družbeni odgovornosti« in »etičnih investicijah« piarovcev. Na tej točki sva ga »vzela v primež« jaz in Darko, kasneje pa je, nekoliko komično, samoiniciativno zanikal domala vse prej postavljene teze. Na vprašanje, kaj je zanj kriterij za »pravo informacijo«, je priznal, da je to pač »di Klana vrednost,« kar pa mu je kot ekonomistu tudi nekako bliže kot resnica. Domala vsaka informacija, ki končno pride v javnost, je torej temeljito »prečiščena.« Nadzor je izgubil do te mere. da je moral povezovalec nekako na silo prekiniti razgovor, v katerem je ena stran evidentno izgubljala kredibilnost. Sledil je odmor, nato pa nagovor g. Jožice Hribar, odgovorne urednice Kmečkega glasu, ki nas je seznanila s »finesami« tega poklica. Denimo, če imamo premalo teksta, pristavimo večjo fotografijo ali celo več fotografij, naslov je lahko »rahlo zavajujoč.« da pač pritegne pozornost ter kako večina novinarjev piše predolge članke, kar je »večen problem.« Odvisno od vsebine, bi lahko dodali. Zaključek »uradnega dela« druženja pa je pripadel sekretarju vlade RS za informiranje, g. Gregorju Krajcu, ki nam je z. malih zaslonov poznan že kot voditelj otroške igrice Hugo. V precej simpatičnem in suverenem nastopu o perspektivi lokalnih časopisev ob vstopu Slovenije v EU pa le ni znal ustrezno pojasniti, kako da se večina denarja s strani strukturnih skladov EU, namenjenega za lokalne zadeve, »porazgubi« nekje po državnih »kuloarjih.« Spremembe na lokalnem nivoju pa morajo vsekakor iti v smeri vsebine, je še omenil. Ko se je to za mnoge udeležence »mukotrpno seansiranjc« končak >. pa se je šele pokazala prava narava tovrstnih srečanj. Druženje se je nadaljevalo z. ogledom muzeja gozdarstva in lesarstva jeziki pa so se d< xl( )bra razvezali šele med »grajsko pojedino« (mesno-zelenjavna enolončnica), ko so bile na vrsti bolj »vsakdanje teme.« Za sam finiš, nogometno tekmo med piarovci in k ikalci. pa je domžalski zasedbi, zaradi vnete tetive, žal zmanjkalo moči. Žiga Camernik Obvestilo našim dopisnikom Prosimo vse dopisnike in dopisnice, da v Uredništvo takoj posredujejo štev like nov ih osebnih računov, dopisnike in dopisnice pa. da ob pošiljanju prispevkov navedejo svoje osnovne podatke. Uredništvo Morda niste vedeli O plinifikaciji V gradivu, ki ga je PETROL pripravil za tiskovno konferenco, smo našli odgovor na vprašanje: Koliko stane priključitev na plinovodno omrežje? Preberite! Upiirabnik ki sc želi prikljuđti nacibsto^ omrežje, plača povračilo za priklop na plinovodno omrežje. Znesek povračila se določi na osnovi priključne moči naodjemnem mestu in vrednosti povračila v SrT7kW. Pri k 111 tčna itk >č na odjemnem mestu je enaka vs( rti nazi vnih moči vseh plinskih uporabnikov (štedilnik, peč za ogrevanje, grelnik sanitarne vode) in se izraža v kW (stanovanjska hiša). Za stanovanja v bloku s samostojnim odjemnim mestom se zaračuna pavšal priključne moči 18 kW. V tej priključni moči je zajet tudi plinski štedilnik. Pavšal velja za vsa stanovanja v bk >ku. ne glede na velikost stanovanja Če se plin v stanovanju uporablja samo za kuhanje, se obračuna pavšal 10 kW. Vrednost povračil se enkrat letno uskladi z. rastjo življenjskih stroškov, kot jih ugotavlja Statistični zavod RS. Naslednja uskladitev bo januarja 2004. DDV v zgornjih vrednostih ni upoštevan. DDV znaša 20%. Vrednosti povračil po sklepu županje št. 37700-5/02-34 z dne 24.01.2003 znašajo Vrsta objekta Priključna moč Vrednost povračila v (SIT/kW) Vrednost povračila v (SIT) brez DDV Večstanovanjski - enota stanovanje - samo kuhanje 10 kW 13.815,90 Večstanovanjski - enota stanovanje 18 kW 24.868,62 Hiša, priključna moč do 30 kW 1.381,59 Po izračunu Objekt, priključna moč do 50 kW 1.657,91 Po Izračunu Objekt, priključna moč do 300 kW 1.796,07 Po Izračunu Objekt, priključna moč nad 300 kW 1.934,23 Po izračunu in veljajo za leto 2003. U|Tombnik plača povračili inai isn< ivi računa, ki ga izstavi PETROL. PETROL izstavi račun potem, koje hišni priključek izveden in potem ko je ZAPISNIKO IZVEDBI HP podpisan s strani uporabnika. PETROL 95% prejetih povračil nakaže v proračun Občine Domžale. Tistim upi irahniki >m. ki ste |x ivmčik) za pri k k >p na plinovodno omrežje že plačali (Občini, Krajevni skupnosti) povračila ni pitrcbno plačati še enkrat. PETROL si pridržuje pravico, da hišnega priključka nc izvede v koliktr ne pridobi p trebnih služnosti ali zaradi ekonomske neupravičenosti. Hišni priključek je plinovod od uličnega plinovoda do objekta. Pod pojmom hišni priključek se razume tudi požarno pipo in omarico, ki jo vgradimo na objekt. Stroške izvedbe hišnega priključka plača PETROL. Uporabnik plača samopovmčiki za prikk>p na plinovodno omrežje. Odgovorna urednica Pojmovanje bibličnega mita Racionalističrio in eksistencialno pojmovanje mita po\ sem razvodeni mit. Prikazuje ga kot blodnje predznanstvenega razuma ali kot zatočišče in pribežališče zaskrbljenega in ogroženega človeka. V ospredje stopi vprašanje, v kakšnem odnosu si stojijo nasproti biblična teologija, teološki sistemi in biblična mitologija. Narava biblične mitologije Sistematično teološko razmišljanje vodi k znanstveno utemeljenemu prepričanju o resnici judovstva in krščanstva. Biblična mitologija pa posreduje individualni značaj svetopisemskih pisateljev. Cilj biblične mitologije ni analiza, ampak sinteza. S tem pa so podani že trije osnovni metodološki principi: I) Biblične tekste je treba brati "v duhu časa" in vanj ne smemo vnašati današnjih idej; 2) Hcbrcjcem lastne oblike religijskih pojavov je treba primerjati s pojmovanji drugih narodov, ki so bili na isti kulturni stopnji; 3)treba ie spoznavati religijske pojave narodov, s katerimi so bili Judje v življenjski povezavi. Odgovor na vprašanje bivanja Do omalovaževanja mita prihaja, ker nista znana njegova vloga in pomen za človeka. Na vprašanje, zakaj je tako. ponuja mit pripoved o tem, kako je bilo "in illo temporc". Mit o raju npr. govori o krivdi, zmoti, trpljenju in dviga človeka iz tega stanja v prvotno. Med mitom in znanostjo ne more priti do nasprotovanj ali nesoglasja, ker nista na isti ravni. Eno je npr. teorija o evoluciji, drugo je mit o stvarjenju v Genezi. Nova spoznanja o mitih kažejo, da so v številnih izročilih na delu enake osnovne strukture. To velja tudi za krščanstvo. Na tem področju je možen dialog med verstvi in tu je zasidrano upanje, da lahko krščanska vera prehaja iz enega kuturnega izročila v drugega. Vera, ki sc izraža na istem področju kot druga verstva in uporablja iste pripovedi (stvarjenjc, padec, potop...), odgovarja na vprašanje o človeku, njegovi prigodnosti in skrivnosti. Ljudje pričakujejo od različnih religij odgovore na skrite uganke človeškega bivanja, ki danes, kakor že od nekdaj, do globin vzburjajo človeška srca: Kaj jc človek? Združevalna funkcija Na bivanjskem področju mit opravlja združevalno funkcijo. Mit zgoščujc totalno človekovo izkušnjo. Versko, kozmtčno, družbeno in psihično. Ta izkušnja pa pokriva tri ravni bivanjskega vprašanja: nezavednega, zavednega in nadzavednega. OstlOva združevalne funkcije je udejanjanje sinteze sveta. Ta sinteza se kaže kot temeljna enotnost treh ravni, notranje, zemeljske in nebesne. Preko sinteze mit prehaja na središče šestih smeri v prostoru; zgoraj, spodaj, levo, desno, spredaj, zadaj. Dvojna razsežnost mita sc zaključi v odkrivanju velikih osi zbiranj; sonce. luna. drevo, voda, gora... Združevalna funkcija mita povezuje človeka s svetom, pri čemer se postopek osebne integracije vključuje v globalen razvoj, ki ne pozna nc osamitve ne zmede. Človek sc zaradi mita. ki ga postavlja v neizmerno območje odnosov, ne čuti osamljenega in izoliranega v univerzumu. Na osebnem področju mit prevzame združevalno funkcijo, kadar se njegova vrednost tako razširi, da povezuje v človeku njegovo imanentno globino in neskončno transcendenco. Vzdrževalec miselnega in družbenega področja Sodobni etnologi so pokazali, da so miti nujno potrebni na miselnem in družbenem področju. Miti namreč po eni stran urejajo in oblikujejo sadove miselne dejavnosti, po drugi strani organizirajo in določajo medčloveške odnose. S tem ko omogočajo kategorije, kjer se vkoreninjajo kulture, postavljajo osnove za ponicnskost iiiohčefstvo rvanje. Po njih sta tesno združena kultura in družba, vendar ne tako. da bi bila odsev drug drugega. Miti ne le strukturirajo mišljenje in občc(stvo)vanje, ampak tudi nekaj povedo. Mireča Eliadc pravi, da jc mit "pripoved o začetkih", ki ustanavlja naš čas. Ustanovni dogodek se je zgodil "in illo temporc", tj. pred našim časom. Za mitje značilna ta ustanovna funkcija, medtem ko se predstave, vsebine menjajo. Mitje tudi notranje povezan z. obredom, ki vedno znova reaktivira njegovo ustanovno funkcijo. Poleg te institucionalne implikacije ima mil še psihološko. Človek sez, mitom dvigne v pračase, v začete, kjer doživlja grozo in očaranje. Poteh treh lastnosti se mit razlikuje od zgodbe. Zgodba ne ustanavlja ničesar ne v pripovedi, nc v dejavnosti, ne v čustvenihelobinah. Štefan Rozman Zavod za gozdove Slovenije Kot posledica dolgotrajne suše in neobičajno visokih temperatur sc je število s podluhniki napadenih smrck in smrekovih sestojev koncem julija in v avgustu zelo povečalo. Najbolj so napadeni smrekovi sestoji v nižinah, ki rastejo na rečnih naplavinah, južnih in jugozahodnih legah ter na območjih, kjer so bili v preteklem in letošnjem letu iz kateregakoli vzroka poškodovani smrekovi sestoji ali posamezna drevesa Območje največje namnožitvepidlubnikov sega od Sorskega polja, preko Ljubljanske kotline proti Gn>supju, na Dolenjsko in Kočevsko ter na Krško - Brcžftkoobmočjc. Visi >kc temperature in dolge (rajna suša slabita vitalnost gozdnega drevja, hkrati pa omogoča hiter razvoj žuželk, tudi podlubnikov. Ker v lct(>šnjcm letu v večjem delu Slovenije smreka tudi obilno semeni, kar dodatno zmanjšuje vitalnost, jc pričakovati, da sc bo napad p idluhnikov v jesenskem obde ibju še okrepil. Nadzorovanje sestojev iglavcev in mešanih sestojev jc dolžnost lastnikov gozdov. V poletnem času priromičaiiHi.dasciglastegcizdciveiiicglcdujcvsaj enkrat mesečno. O t idkritih žariščih lubadarjajc treba tak()j()bvcstitiknijcvn()prist()jn()izp<)stav()Zavoda za gozdove Slovenije. S strani Zavoda za gozdove Slovenijcnaložeila zalintlnadcla.to je|x>sek,lupljenje in uničenje zalege podlubnikov ter vzpostavitev gozdnega reda sc trn >ra nemudi ima i ipraviti. Nadzor nad številčne >stj< > pullubnikov (ipmvljajo tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije in o morebitnem odkritju s pcidlubniki naseljenih dreves nemudoma obvestijo lastnika gozda Podluhniki nisoproblanatični le v gozdovih, temveč tudi na lesnih skladiščih in žagah, kjer imajo v uskladiščenem, sveže p>sckancm lesu idealne rx>gojc za razmnoževanje. Ob smreki lubad;irji< igrožajo tudi jelkom bor. Zato preventiv iiihukR j xiv ohvlac iovanja podluhniki ivtudi pri jelki in bom nikakor ne smel m i opuščali. Opuščanje del nadzora in zatiranja podlubnikov ima za pi Medno nami* ižitev števila ntxllubnikov in velike gospodarske škode v iglastih gozdovih, tudi sosedovih. Jošt JAKŠA, univ.dipl.ing.gozd. Vodja službe za varstvo gozdov in narave v gozdnem prostoru kontakt: GSM 041695541 Studio za oblikovanje telesa FIT-FIT se nahaja v centru Domžal Nagrade za bralce Slamnika Mlad in dinamičen tcam vam v prostornih, čistih in zračnih dvoranah ponuja ogromno kvalitetnih športnih in sprostilnih storitev za vase telo. V dveh aerobičnih dvoranah vam ponujamo različne skupinske vadbe; step, klasično aerobiko, Body At-tack ( visoka intenzivna vadba ). Body Pump ( vadba z utežmi primerna za začetnike in trenirane ljudi). spinning t vadba na kolesih ). vadba za žene vadba za seniorje, vadba za bodoče mamice. Vse. ki ljubijo ples, pa vabimo na plesne tečaje. V lit ikm i vas bo naš inštruktor pripeljal do željene postave s pomočjo vrhunske Rtncs opreme Technogvm. Po vadbi se lahko razvajate v naših savnah ( finska, infra, turška) v kozmetičnem salonu s priznano francosko kozmetiko Phvtomer. kjer vam nudimo obrazne in telesne nege, na klasičnih ali športnih masažah. V sončnem studiju Krgoline vam b< >m< i |K Klalj sni i sončno poletje Vse, ki imate doma razigrane malčke, vabimo od 3. leta dalje na vadbo za malčke, kjer bodo s pomočjo igre in zabave razvijali motorične sposobnosti. Malo starcšje bomo naučili plesati, tako ki it plcšc|on|ihovi plesni idoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7.-23. ure. soboto od 9. - 12. in 18. - 21 .ure, nedeljo pa od 17. - 22. ure ali pokličete na telefonsko številko 7292233. Nagrajuje FIT-FIT Srečne izžrehanke iz prejšnje številke JUVAN Helena Hafnerjev, >naseljc9,4220 Skorja Loka MONETA Stanka, Redka Petkova 27, 1230 Domžale in ROŽIČ liik a. Vir. lir nova 17, l230Dorožakbodo prejele knjižna darila, gospa Helena I >tievnik I luKinle NOVAK, ostali bralki pa drugaknjižna darila Danes bo pel bralcev nagradil Studio za oblikovanje telesa ITI' ITI z njihovim pn mik k i|sknn materialom. Zfl nagrade si bodo potegovali vsi. ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje: Koliko aerobičnih dvoran imajo v FIT-FIT? A) B) G) ENO DVE TRI Vaše odgovore pričakujemo do vključno 10. oktobra 2(XU na naslov Kulturni dom Franca licrnika Domžale, Slamnik, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 61, 1230 Domžale NAGRADE I .ep po/iliav in veliko sreče pri žrebanju! Uredništvo stran 1 7 PISMA BRALCEV Prireditve v knjigarni in galeriji BESEDA oktober 2003 Razstava slovenskih skrinj (najstarejša na domžalskem območju je sk rinju iz. Štude - 4(H) let j in starega pohištvu - stalna razstava 1.10. oh 19.30 uri odprtje razstave akademskega slikarja Bojana 1'rimca Njegov umetnostni tvet sestavlja bogat besednjak starih predmetov, antilcvitet in situacijskih simbolov, kijih slika v pedantnem »hiperrealizmu«. H. K), ob 19.30 uri predstavitev monografije avtorice Joži Kališnik o ljudski umetnici, zapisovtdki. zbiralki in ustvarjalki pastirici Kuti Turk. Vabljeni Obvestilo lastnikom hiš (dimnikov) V mesecu avgustu letos so nas mnoge presenetili z dopisom iz Ministrstva zaradi ZAKONA o dimnikarski službi (Ur.l.SRS št. 16/26.1 V.74) ter PRAVILNIKA « rokih in načinu čiščenja H r.l.SKS šl.1/22.1.76) o/., uslug našega koncesionarja (izvajalca) Energetski servis E.S. iz Ljubljane. V kolikor se tudi Vi ne stnnjate z navedenim ZAKONOM in PRAVILNIKOM podpišite POBUDO za začetek postopka za oceno ustavnosti oz. zakonitosti navedenega zakona in pravilnika. Več nas bo na legitimen način izrazilo nezadovoljstvo z omenjenim zakonom, lažje in hitreje se bodo stvari premaknile. Pobudo si lahko preberete in fotokopirate na KRAJEVNI SKUPNOSTI PRESERJE pri Radomljah, ki ima svoje prostore v poslovni stavbi podjetja LIP v Preserjah. Anka Nastran W. («41 797 922) Vračanje v prekomerno vlaganje v telekomunikacije v občini Domžale Vsem prebivalcem domžalske občine sporočam, da bo druga obravnava ODLOKA o vračanju prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje predvidoma na seji v oktobru, kar je zapisano v programu gradiv Občinskega sveta Občine Domžale za II. polletje. Na podlagi razgovora pri ga. županji (14.4.2003) je zadolžen za sezname upravičencev iz dostopnih listin arhiva Občine Domžale g. Bokan Andrej. Zato se za več in bolj izvirne informacije potrudite in ga pokličite na našo Občinsko upravo, saj tam dela za nas občane. Anka Nastran W. # pisma bralcev Podarimo nasmeh Pravkar sem snedla še zadnji lioiihončck velike bonbonjere, s kalem me je tak« nepozabno lepo, ob mojem odhodu v novo službo, presenetil sodelavec z drugega oddelka. Skupaj s še nekaj sodelavkami so zbrali za skromno darilce v znak spoštovanja in spomin na lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. ()b tem ne morem mimo misli na t«, kako malo je včasih potrebno, da nekomu polepšamo dan. Pravzaprav jc dovotj že topel, globok pogled, iskren nasmeh ter prijateljski stisk roke. Vendar, smo ljudje tako egoistični, da mnogokrat vidimo le sebe, nc vidimo pa stiske bližnjega, ne slišimo njegovega tihega krika na pomoč, ki ga vsi pač ne upajo izdaviti na glas. Ko pa se znajde na psihiatriji ali zapusti ta svet, se sprašujemo, zakaj se ni obrnil po pomoč. Tudi sama sem sc znašla v povsem podobni situaciji. Nad moje sicer k;ir dobro urejeno življenje, so se kar naenkrat začeli zgrinjali hudi stresi, ki jim ni bilo videti konca. Zdelo se mije, kol hi nekdo preskušal, kaj jc lista zgornja meja, ki jo še lahko prenesem. Obupno sem si želela nekoga, s katerim bi lahko delila skrbi. Žal nisem zbrala dovolj moči in poguma ter potarnala človeku, na katerega sem potiho računala. V mislih sem ga na ves glas prosila, naj mi prisluhne, moj videz pa je govoril, naj me pusti pri mirti in ker je nasedel obrazu, se je tiho umaknil.jaz pa sem še naprej hudo trpela. Na robu obupa oziroma živčnega zloma pa seje pri meni uslavil na začelku omenjeni sodelavec, od katerega nisem pričakovala ničesar drugega kot dobro šalo. Ob kozarčku vina meje pustil do besede in le šc globok pogled ter nasmeh sla bila potrebna, da mu povem svoje skrbi. Bil jc namreč samo navidezni šaljivee, ki je znal zelo dobro opazovati in tudi prisluhniti. Ni me prekinjal ali obsojal, pa ludi pomagati mi ni mogel. A kljub temu nuje dal vedeli, da me razume. S sira se mije takoj odvalila težka skala, kije grozila, da me bo vsak hip pokopala. Obema sem iz srca hvaležna, saj sla zares dobra, plemenita fanta, vredna pohvale, kajti od njiju sem se zares veliko naučila. Tudi narava mojega dela namreč zahteva ogromno stikov z ljudmi vseh vrst. Prisiljena sem komunicirali z njimi ne glede na njihov status, finančni položaj, raso ali vero. Do vsakogar poskusim biti enako iskreno prijazna, rada jim podarim nežen nasmeh tudi ob dneh, ko mi 0 čem potarnajo ali pa imajo zgolj slab dan. S tO resnično zgodbo bi vam rada položila na srce prošnjo, naj bo misel, fladobi le tisti, ki ludi nekaj da. vsako jutro znova naše vodilo in že z, nasmehom neznancu ali sosedu lahko nekomu polepšamo dan. Kristina Pojasnilo V 11/12 številki Slamnika v rubriki Pisma bralcev je bilo pod naslovom Kako do zaposlitve na občini objavljeno pismo ge. Marte Mlakar, v katerem med drugim piše o svoji prijavi na delovno mesto, ki ga je razpisala Občina, pa tudi o ugotovitvi računskega sodišča, ki jo je prebrala v Dnevniku, češ da si je Občina Domžale od računskega sodišča prislužila mnenje s pridržkom o pravilnosti poslovanja za leto 2001, ker je pet delavcev razporedila na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev glede izobrazbe. Bodici Ena domača Bistrica Radi bi pojasnili, da smo za delo v vložišču in glavni pisarni iskali točno določeno vrsto izobrazbe oziroma izpolnjevanje določenih pogojev, ki jih žal ga. Marta Mlakar kot tekstilna tehnica nc izpolnjuje. Podobno kot je bila razočarana sama, jc bilo razočaranih več kot 170 prijavljenih, loliko se jih jc namreč prijavilo na naš razpis. Omenjeno ugotovljeno nepravilnost na področju zaposlovanja je računsko sodišče razumelo, saj ni izdalo negativnega mnenja, temveč je zapisalo, da je Občina Domžale poslovala v skladu s predpisi. Izvirni greh omenjenega zaposlovanja izhaja iz preteklosti, koje Občina Domžale ob različnih reorganizacijah morala prevzemati delavec iz drugih služb, povezanih z delovanjem občine ter iz. različnih »para« občinskih teles (npr. SIS). Tako smo prevzemali tudi delavec z neustrezno izobrazbo, predvsem starejše, ter jim omogočili izobraževanje. V enakem neugodnem položaju se jc znašla večina občin, ki so jih pregledovali revizorji, tako da Občina Domžale ni nobena izjema. Glede omenjenih petih delavcev bi radi šc pojasnili, da jc Občina Domžale enega od delavcev brez ustrezne izobrazbe že prerazporedila na ustrezno delovno mesto, z enim jc sklenjena pogodba za izobraževanje, pri treh pa je Občina posegala v korekcijo plač delavcev, Urad županje Korupcija in verouk (Odmev na županjin prispevek v septembrskem Slamniku) Večkrat se spomnim na delovna leta v tiskarni. Skoraj dvajset let sem imel za sodelavca vnetega partijca, ki je bil v srednjo šolo poslan precej prej kot jaz, četudi je bil precej mlajši od mene. Med strankami, ki so hodile v tiskarno, je bilo tudi veliko znanstvenikov, za katere smo tiskali različne knjige. Ker je bilo s korekturami in dodelavami za tisk veliko dela, so bili v tiskarni kar nekako abonirani. Radi so posedeli in prihajalo je tudi do političnih debat Rilo je tudi v času uvajanja TOZD-ov, po drugi strani pa so se svinčeni časi začeli tajali. V zvezi z »bojim so omenjeni uredniki radi tudi kaj pokritizirali. Zanimiv« je bilo, kojim je sodelavec vedno vneto pritrjeval in prikimaval. Ko so odšli in sva še midva kakšno rekla, pa je takoj vzrojil: »Ti pa kar tiho bodi. Naredil si srednjo šolo, imaš solidno delo, imaš svojo hišo, imaš avto... -kaj pa bi še rad?« Ni se mu dalo dopovedati, da sva z ženo zgradila hiš«) brez enega dinarja kredita in tudi avto nama ni bil podarjen. Taka ali podobna stališča - kdo naj bi smel kaj pripomniti - sc kažejo še danes. V tisku in med vrsticami se da večkrat razbrali, da to smejo ptičenjati predvsem »naši«. V prejšnjem Slamniku smo izpod peresa županje, ge. Cvete Zalokar Oražem, prebrali članek Verouk in korupcija. V njem je ljubljanskemu metropolitu in nadškofu dr. Francu Rodctu oponesla, da v pretežno katoliških državah Hrvaški in Poljski vlada še večja korupcija kol pri nas. Na koncu prispevka smo prebrali: "Strinjam se z vsemi, ki opozarjajo, da se bo treba organizirano in načrtno lotiti boja s korupcijo in vsemi anomalijami, ki jih prinaša. Vem, da bi na tem in vseh drugih področjih lahko našli številne primere korupcije ter tla to postaja velik problem. Del krivde, in to ne tako majhen, prav gotovo nosi tudi vladajoča garnitura, ki je vrsto lel in še vedno odgovorna :a zakonodajno in izvršilno plat hoja proti korupciji, saj so zakoni polni pomanjkljivosti in lukenj, ki omogočajo razrast korupcije, institucije pa se večinoma Ena državna Naša uspešnost tooet in nulijoncke te zakuhamo, težke milijarde pa le njuhamo. brez. uspeha spopadajo z njo in nanjo zgolj opozarjajo.« V oklepaju je dopisan Urad za preprečevanje korupcije in njegov vodja g. Penko. Žal pa ni razvidno, ali so omenjene ležeče vrstice besede g. Penka ali gc. županje. Naprej jc šc zapisano: »Nikakorpa se ne morem strinjati s poenostavitvami, kakršne je mogoče izpeljati iz trditev nadškofa dr. Rodela ... Sam naj dostavim - prav je, kar nam je povedal g. Penko. prav je, kar je zapisala ga. županja in prav je, kar pripomni g. nadškof. Poenostavlja pa zato, ker se drži desetih božjih zapovedi, ki so poenostavljene, preproste in jasne: Spoštuj očeta in materNe ubijaj, Ne kradi. Ne pričaj po krivem in druge. Kar nam pove g. nadškof, jc vse na osnovi in v povezavi s temi zapovedmi. Kristus jc tudi rekel: Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.S tem so mišljeni pošteni in dosledni davki. Na prvi strani četrtkovega Dela 18. 9. 2003 smo prebrali: Terjatev Meblesa IMSz.a 22 milijard tolarjev. Kam so šle tc milijarde. Kam so šli milijoni in milijarde Zavarovalnice Triglav, Banke SIB, Elana in propadlih hranilnic? Po novicah v petkovih Novicah 19.9. (sir. 10) naj ni EPF v Mariboru državi dolgovala za dve milijardi davkov. Funkcionarji v nadzornih svetih se kar drenjajo. Njihovo delo in odgovornost pa sta slovenskim davkoplačevalcem bolj v okrasek. Na pr«i strani Književnih lislov, 13, 9.2(X)3, jc bila objavljena fotografija slovenskega fotografa Damjana Kocjančiča, ki je razstavljena na Mednarodnem fotografskem festivalu v nizozemskem (ironingenu. Na ttj sliki je sedeči in globoko sklonjeni mladenič, ki opozarja na naraščajočo osamljenost mladih in razširjenost mamil. Glede na današnje stanje v družbi - večinoma grozeči in nasilni filmi, divja in nasilna glasba ter s tem povezane preveč Dučne javne glasbene prireditve, prevelik poudarek le na materialnih dobrinah, vse več mladih uživalcev drog in alkohola, razrašča sc tudi nasilno vedenje in obnašanje mladih ter doraščajočih in zato jc v šolah tudi vse več varnostnikov, število slovenskih .samomorov pa sega v evropski vrh - naša prihodnost ni nič kaj spodbudna. Vse bolj se kaže potreba po dobrih vzgojiteljih, svetovalcih, priznanih psihologih in duhovnikih, ki bodo poenostavljeno učili v smislu desetih božjih zapovedi. Predvsem pa pntrčhujcmo veliko prizadevnih učiteljev, ki bstj< > ljudi in ga ne sme biti. Res pa je tudi, da so komunisti zelo spretni politiki, zlasti ker jih ne ovira nobena božja zapoved in nimajo zavor, kakor jih največkrat imajo krščanski politiki. Nasploh pa velja, da kjer ni Boga. je vse dovoljeno, i( >a-j tudi korupcija. Četudi velika večina Slovencev sprejema temeljna moralna vodila in pri tem spoštujemo iskanja odgovorov na različne moralne dileme, sprašujem, od kod slmh pred ven lukom v šoli in neevropsko opravičevanje odsotnosti verouka v šoli. Res je tudi, da bi imeli komunisti zelo močnega sogovornika, če bi se ljubljansko cerkveno vodstvo načelno odločilo zoper okupatorja, potem bi ob koncu vojne lahko pošteno udadrilo po mizi, toda sedaj so novi časi in novi izzivi in nc moremo prihodnosti graditi na preteklih razmerjih in Cerkev je tudi Primorska, Štajerska... Ali pa smo zdaj v posesti več politične zrelosti? Cveta Zalokar Oražem v svojem, morda čisto dobronamernem članku, morda hodi po |miiiioč na Hrvaško, kjer pa je prisoten verouk v šoli, toda kljub temu ima več k< irupcijc kakt >r pri nas. In kako je sedaj s tem, ali je na Hrvaškem kvaliteta verouka slaba'.' Hrvaški javni delavec ('vitkovič Anic, ki ga poznam izsluženjaJLA v Pirotu. je v tej Zvezi zatrdil: "Što sc oholite, Slovenci, vaša oholost cc vas nadvisiti" in nadaljeval, da je Hrvaško treba obravnavati specifično in da je tozadevna pnmcrjava s Slovenijo zgolj površinska. Dejal je nekako takole: Hrvatje smo bili najprej Hrvatje, nato Jugoslovani in šele potem komunisti. Slovenci pa ste bili najprej komunisti, poleni Jugoslovani in šele nazadnje Slovenci..., ali iz tega nič ne zaključujete? Razlika je očitna. Toliko o tem in še enkrat: od kod strah pred veroukom v šoli. saj bo naš vstop v Evropo tudi javen in nc zaseben. Ivan Kepic Odmev na članek "Korupcija in verouk" Spoštovana gospa županja Cveta Zalokar Oražem' Saj ni res, pa je! Sem rekla, ko sem prebrala vaš članek v Slamniku dne 12.9.2003. Lepo opisujete vaše počitniško potovanje po sosednji državi Hrvaški. Načrtno sle kršili njihove prometne predpise in zakone, plačevali kazni, celo sodelovali pri korupciji. Kot županja in poslanka v državnem zboru hi morali biti svetel vzgled poštenosti, pa zelo kvarno vplivate na nas, občane, posebno na odraščajočo mladino in otroke, saj zgledi vlečejo. Zakon ie zakon, pa če je še tako neživi jenjski, ga moramo spoštovati! Mar za vas, gospa županja, ne velja? Zdi se mi, da je v času vašega šolanja manjkal predmet verouk ali vsaj ura moralne vzgoje tedensko. Čeprav ima Hrvaška verouk v šoli, je potrebno, da odraste cela generacija, vzgojena po moralnih verdnotah. Kot pri njih, tako pri nas, nam vladajo otroci socializma. Prosim vas. da se v prihodnje, ko boste kršili predpise in zakone, kjerkoli že. ne bi še hvalili s tem. ker se vam to res ne poda. Pa brez zamere! Alojzija Hribar Ihan, Taborska 1 1230 Domžale 30-letnica mojega članstva pri društvu Napisala bom potek vpisa v Društvo delovnih invalidov, takrat Domžale Kamnik. To je bilo leta 1972, ko je bila poverjenica Terezija Habjan. Ona me jc vpisala v Društvo delovnih invalidov. Sem invalid 3 kategorije, seveda se stanje ni nič izboljšalo, pač pa gre samo na slabše. Torej, sedaj ze teče 31. leto mojega članstva. Danes šteje to Društvo invalidov Domžale že preko 2000 članov in podpornih članov. Sedaj sem tudi jaz. poverjenik in imam 174 članov in podpornih članov. To delo z veseljem in vestno opravljam. Moja naloga je da skrbim za težke invalide, ki jih obdarim za jubilejne rojstne dneve. Moje člane, ki so težko bolni in živijo doma, ob novem letu obdarim z malo pozornostjo, s paketom, za katerega prispeva Društvo invalidov Domžale. Da dobijo pakete vsi, poskrbimo poverjeniki skupaj z našim predsednikom, gospodom Edvardom Završnikom. Moje delo poverjenice se začne v jeseni in traja do marca naslednjega leta. Vendar moram poudariti, da se dela celo leto. Mislim, da zelo veliko pomagamo pri delu društva prav poverjeniki, saj poskrbimo za dobre odnose med samimi člani in promoviramo dejavnosti, kijih izvaja Društvo invalidov. Če poverjenikov ne bi bilo. bi društvo težko delalo. Smo ravno mi tiste male mravljice, ki prinesemo malo na skromen kupček, da društvo lahko nemoteno dclii|c. Sedaj pa še nekaj naših dejavnosti. Hodimo na izlete, ukvarjamo se s športnimi aktivnostmi, hodimo na počitkovanje v Izolo in Banovce. Težki invalidi pa vsako leto dobijo brezplačno počitnikovanje v zdravlišču Topolšica. Pobrateni smo z Društvom invalidov Izola. Predsednik izolskega društva jc gospod Zmago Višnjevec. Dvakrat letno sc vsi skupaj dobimo in se poveselimo. Dosti bi imela še zapisati. predvsem pohvale, no in tudi nekaj graje. Sicer pa je vse ok. VeraVukelič Srečanje Škocjanov 2003 Bilo je prelepo sobotno dopoldne. 12. julija; ko se nas je skupinica Škocjancev in nekaterih drugih podala na prvo, srečanje vasi Skocjan v Skocjanu na Dolenjskem. Sprejeli so nas z velikim veseljem in nas pogostili z golažem in pijačo. S kočijami srno si ogledali dolenjski Skocjan, kije v bistvu majhna občina, vendar v njej najdemo prav vse, kar potrebujemo: šolo, zdravstveni dom, cerkev, trgovine, gasilsko društvo, turistično društvo, gostilne... Kmalu zatem so se začele kmečke igre, tudi mi srno dobili povabilo, naj sestavimo ekipo in tako se je tudi zgodilo. Kljub zadnjemu mestu, ki smo ga dosegli, smo se zelo zabavali. Sledila je predstavitev Škocjanov in kot gostje z največjo udeležbo smo se predstavili prvi. Našo vas naj bi predstavljali "pravi" Škocjanci, a zgodilo se je slednje. Na odru se je prva pojavila ga. Ana Slibar, predstavnica Turističnega društva Rača in opisala vas Skocjan, sledila je recitacija pesmi avtorja in recitatorja g. Franca Stražarja nato pa še dolga, dolga in še enkrat dolga predstavitev KD Miran Jarc Skocjan, ki gaje predstavljala Monika Jeretina. da pa je bila predstavitev KD Miran Jarc. ne pa vasi, popolna, je nastopil še Jure Sesek v vlogi Martina Krpana. Ker so predstavitelji naše vasi imeli očitno ogromno dela s samo predstavitvijo, so mogoče po pomoti izpustili omembo, da veliko prebivalcev v vasi aktivno sodeluje v Prostovoljnem gasilskem društvu na Studencu. Le čemu? Je PGD Studenec verjetno premajhna organizacija, pa tudi gasilci ne opravljajo posebnega dela? In drugo vprašanje? Zakaj omenjeni predstavniki naše vasi niso pustili možnosti nam, prebivalcem, da sami na svoj način predstavimo vas, saj gre za našo vas, ne pa njihovo (predstavniki ne živijo pa tudi nikoli niso živeli v vasi Skocjan). Smo premalo izobraženi oziroma nesposobni ali so imeli predstavniki kakšne koristi od tega. Zelo razočarani smo bili, ko so nam gostitelji na koncu izročili košarico njihovih domačih dobrot, pa j< lje prevzel g. Lojze Stražar, predsednik KD Miran Jarc. Seveda smo pravi Škocjanci ponovno izviseli. saj omenjena košara vaških dobrot ni "videla poti" v Skocjan. Pa naj živi olika ali kultura, če ji že nihče nič ne more. Ampak, Če se že gremo kulturi >, potem je pomembno, da naj se druge organizacije ne vtikajo v taka in ptnlobna srečanja Škocjancev brez pobude nas Škocjancev. J.S. (naslov v uredništvu) Trpeča Bistrica se joka in solzi, o čisti, bistri vodi malo je sledi, nje črno-rjavo dno jo dela v dolgo lužo. in med pregradami le vSalostnonUakuSo, „ 1 Irance t erar Pred odhodom na Svetovno prvenstvo v gorskih tekih na Aljaski, v reprezentanco sta se uvrstili Suzana Mladenovič in Darja Kokalj, je AZS, Sekcija za gorske teke, pripravila v hotelu Krona v Domžalah tiskovno konferenco, ki jo je vodil Tomaž Jarc, vodja slovenske reprezentance, z njo pa je bil še en domžalski trener Lojze Pungerčič. Več o rezultatih v naslednji številki. Atletski klub VELE Domžale Konec dober - vse dobro Po dobrih rezultatih in uvrstitvah na prvenstvih in mitingih v mesecih od maja do julija so domžalski atleti in atletinje še v septembru nastopili na nekaj pomembnih tekmovanjih, o katerih pišemo v nadaljevanju. Preizkušnja za najmlajše pionirje Ob koncu sezone se vsako leto na dveh največjih tekmovanjih za pionirsko kategoriji) pomeri veliko število mladih atletov in atletinj iz cele Slovenije, izmed katerih jih kar nekaj prvič obuje šprintarice in obleče atletski dres v barvah svojega društva. Letos seje več sto tekmovalcev in tekmovalk zbralo najprej v Kopni in nato še v Ljubljani. Z atletskega pokala za pionirje sta peto in trinajsto mesto odnesli Domžalčanki Manca Velkavrh in Živa Šivavec, ki sta nastopili v teku na 800 metrov. Manca je bila najboljša v svoji skupini, a je njen rezultat 2:27,71 min po teku druge skupine zadoščal »le še« za peto mesto. Živa Šivavec jc bila trinajsta. Številnejšo zasedbo so imeli tekmovalci in tekmovalke v domžalskih dresih na državnem prvenstvu, ki je bilo teden dni po pokalu, to je 13.in 14.septembra 2003 v Ljubljani. Manca je čez cilj teka na 600 m pritekla kot četrta (1:41,29 min), Cita C vim je bila v isti disciplini devetnajsta. Manca je nastopila še v teku na 3(X) m. kjer je bila z rezultatom 45,27 s 25. V teku na 1000 m za pionirke so nastopile kar štiri Domžalčanke, ki so se uvrstile takole: 16. Cita Cvim (3:28,26 min), 23. Kim Prokič, 24. Maja Hudoklin in 25. Saša Lipovšek, kije čez cilj pritekla v nekaj stotinkah pod štirimi minutami. Manca se je z dobrimi rezultati na zadnjih tekmah pritekla mesto v pionirski reprezentanci, kije 19.9.2003 nastopila na mladinskih igrah treh dežel v avstrijskem St. Veitu. Za pionirji - mlajši mladinci in mladinke 7.9.2003 so se v Ljubljani na atletskem pokalu zbrali mlajši mladinci in mladinke. S tekmovanja so izmed Domžalčanov najbolj zadovoljni odšli Bernard Jarc, Suzana Mladenovič, Mcrima Hadžič in Vesna Gabor, ki so se uvrstili v prvo šesterico. Kot prvi je čez cilj teka na 1500 m z zaprekami pritekel Bernard (4:36,06 min), kot druga pa Suzana ki je za 2000 m potrebovala 6:57,34 min. Merima je bila dvakrat četrta, tako v teku na 100 (13,36 s) kot na 300 m (43,87 s), Vesna je bila šesta v metu kopja (29,69 m). Nastopila sta še Jaka Kovač (8. na 3(X) m z ovirami 46,16 s) in Marko Narobe, ki je bil 14. na 3(X) m (40,48 s) in dve mesti slabši v teku na KX)tn(l2,82s). Za konec, prvenstvo za mlajše člane Peter Kastelic, Domen Jarc in Nastija Capuder so bili še poleg Dušana Zajca in Davida Turšiča najpomembnejša »domžalska imena« na prvenstvu Slovenije za mlajše člane in članice, ki je bilo 13. in 14. septembra v Celju. V Domžale so odšle tri bronaste medal je, ki sta jih osvojila Peter in Domen, in sicer v teku na 15(X) in 8(X) ter v teku na 3(XX) m z. zaprekami, za kar je Domen potreboval 10:18.95 min. Druga uvrstitev Domna na prvenstvu, ki jc bilo na srednjih progah množično zasedeno, je bilo 11. mesto na 15(X) m. Edini domžalski atletinji na tem pwenstvuscjenTal:ijjaiziiii.iziiiladvakrat: Nastija Capuder jc bila najprej četrta v troskoku (11,56 m) in nato še v skoku v daljino (533 cm). Dušan Zaje se je po dolgi odsotnosti s tekmovališč vrnii s finalom teka na200m, ki ga je zaključil kot .sedmi (24,08s), in tekom na4(X)m(53,l 1 s), v teku na I (X) in 200 m pa je nastopil tudi David Turšič. Čestitke še moški štafeti 4x4(X)m, kije bila-spet četrta. B.B. KK Pirueta Tejain Maruša na evropskem prvenstvu Vrhunec letošnje sezone umetnostnega kotalkanja je prav gotovo v pričakovanju nastopov dveh tekmovalk .kotalkarskega kluba Pirueta. Teja Rus in Maruša Ravnikar, junakinji KK Piruete, sta uspešno nastopili na EP, ki je potekalo od 8. do 13. septembra v Trstu. Zaradi bližine si je kar nekaj občudovalcev tega lepega športa, in seveda pristašev kluba, ogledalo to zanimivo tekmovanje. Obe dekleti sta dostojno zastopali barve slovenske reprezentance. Maruša je nastopila v kategoriji mladink in v obveznih likih osvojila 10. mesto.'S tem rezultatom je celo izboljšala svoj najboljši rezultat, ki ga je dosegla na lanskem prvenstvu. Uvrstitev kaže, da gre iz leta v leto bolje, kar je dokazala tudi z osvojitvijo državnega prvenstva. Teja je nastopila v kategoriji članic v prostem programu in zasedla 15. mesto. Teja je tako kratki kot dolgi program izpeljala brez večjih napak in solidno mesto je bilo tu, najpomembnejše pa, da je vstopnica za svetovno prvenstvo s tem dokončno pridobljena. Ni nepomembno omeniti, daje bila Teja najmlajša v svoji kategorij in je tako prvič nastopila v najmočnejši konkurenci v Evropi. KK Pirueta je z nastopi obeh tekmovalk i/redno zadovoljen, saj že kar nekaj časa klub ni imel na evropskem prvenstvu kar dveh tekmovalk hkrati. Že naslednji dan je bilo v Solkanu mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Perla. Tudi tu niso manjkali tekmovalci KK Piruete, ki so dosegli odmevnejšo ekipno uvrstitev. Bili so tretji in tako zopet dokazali ekipno moč v umetnostnem kotalkanju. Na tekmovanju je nastopala tudi Teja. Čeprav je bila še pod vtisom EP. je svoj program izpeljala brezhibno. Osvojila je prvo mesto, kar je pomenilo, da si bo Teja v mesecu novembru na svetovnem članskem prvenstvu v Buenos Airesu lahko zapela pesem Ne joči Argentina. Po štiriletnem premoru bo zopet na svetovnem prvenstvu tekmovalka KK Piruete. Prav tako je prvo mesto zasedla tudi vse boljša Vita Peterlin, Patricija Šifter je bila peta, Eva Beligar osma in Maša Travljanin deseta. Medtem ko so se umetnostniki dokazovali, kako so napredovali v letošnjem letu. pa so hitrostniki tekmovali za Donavski pokal v Murski Soboti. Tekmovanje je bilo mednarodno, s številno udeležbo, in konkurenca je bila izredna. Zopet je bil zelo uspešen najboljši rolar v KK Pirueti, Črt i ] J JI. Nff MARUŠA Lukančič - Mori, ki je osvojil odlično drugo mesto ter se zopet povzpel na stopničke za zmagovalce. Tudi ženski predstavnici. Meta Kurent, ki je bila tretja, in Teja Pasar, ki je bila četrta, sta dokazali, da jima gre vse bolje in komaj čakata naslednja tekmovanja. Torej mesec september je bil za KK Pirueto eden najuspešnejših mesecev v letošnji sezoni in funkcionarji kluba ne morejo skriti zadovoljstva in predvsem zaupanja, da se s trdim in korektnim delom da doseči tudi tisto, skoraj nemogoče. Poseben je seveda občutek zadovoljstva med samimi tekmovalci, kajti bera odličnih rezultatov je velika in za to so ogromno prispevali tudi starši tekovalcev, ki s svojo pomočjo veliko pripomorejo k uspešnosti delovanja kotalkarskega kluba Pirueta. Novo obdobje za Plesno šolo Miki Plesna šola Miki ima za seboj že več deset let uspešnega delovanja, kar se vsakoletno kaže na nastopih in plesnih iv v ijati, ki se odvijajo v celotni Občini Domžale in tudi njeni širši okolici preko celega leta, še najbolj vidni uspehi pa se kažejo ob koncu "plesne sezone", ko v samem središču Domžal PŠ Miki prireja nadvse prijet ne plesne popoldneve in večere s predstavitvijo vseh zvrsti plesa, ki ga poučujejo. Vendar pa to dejstvo ni uspavalo vodilnih ljudi in plesnih pedagogov in tako so letos pripravili še boljši program raznih plesnih tečajev in delavnic. Novi prostori na Kamniški cesti 24, v Zgornjih Jaršah so vsem plesnim ustvarjalcem v PŠ Miki ponudili nove možnosti za razširitev in najboljšo plesno ponudbo na tem prelepem koščku Slovenije. "Plesalnica", kot jo imenujejo, obsega 800 kvadratnih metrov, kar pomeni pet plesnih dvoran. Poleg plesa pa pomemben del človekovega življenja predstavlja tudi počitek in pogovor, skratka druženje. V ta namen ima Plesalnica v predprostoru skrbno postavljeno sedežno pohištvo, ki nudi obiskovalcu svoj kotiček za klepetanje, smeh ali pa kaj drugega, kar si pač pred in po plesnih vajah obiskovalec zaželi. Najbolj pomemben trenutek za vse ljudi, ki vstopajo v plesno šolo, še posebej za tiste, ki to storijo prvič v življenju, pa je trenutek, ko se c xlpn ivijo do recepcije, da se |* izanitnajo o plesni ponudbi. Kdaj smo zadovoljni in odidemo z, nasmehom na ustnicah? Kadar smodi ihili želene informacije, in to na način prijazne komunikacije. Ljudje, ki skrbijo za nasmeh na vašem obrazu, so receptorji in rcecptorkc, na katere vedno naletite. Ti vas napotijo, kamor pač želite ali pa vam dajo tiste podalke, ki ste jih želeli. Skratka, ni boljšega občutka, kot če jc človek lepo sprejet in tojc eno glavnih vodil v PŠ Miki. Ljudje naj bi z veseljem prihajali naplcsnc vaje in nc s težkim želodcem in strahom pred neznanim. Š posebej, če se udeležijo tečajev, na katerih niso še nikoli sodelovali. Takšnih pa bo letos kar nekaj. Pa pojdimo po vrsti. Za vse temperamentne sc v drugi polovici septembra in v začetku oktobra pričenja tečaj flamenka in trebušnih plesov. Ker gre poletje h koncu, vendar pa sta v zraku šc vedno lahkotnost in (Mliein začetek mveseziHiedrža vrati piyakov v standardnih in latjnskoameriških plesih, Mateja in Špele Kralj. Kot smo obljubili, smo spremljali priprave na novo sezono že takoj, ko se prejšnja še niti ni dobro končala. Že v juliju, ko je še vse mimo, sta Matej in Špela pridno nabirala kondicijo s kolesarjenjem. Obirala sta vse možne poti v domžalski občini, jo s tem bolj podrobno spoznavala in si nabirala novih moči. Na začetku meseca avgusta so se pričele resnejše urice in preliti litri znoja V plesni delavnici Plesnega kluba Fredi se je tako pričelo resno delo precejšnjega števila plesnih parov. V novi sezoni je šest plesnih parov prišlo tudi iz naše občine in se odločilo za intenzivnejše delo. Štirje tedni s celodnevnim psihofizičnim, teoretičnim in praktičnim podajanjem znanja tujih svetovno znanih trenerjev (Carol Mac Raiid, Lindsev Hillicr, Lasse Odegaard) in domačih, doma in v tujini priznanih strokovnjakov, kot so (Fredi Novak, Daniela Škofic Novak, Andrej Skufca psiholog Dušan Macura). Špela in Matej sta prelivala znoj v dopoldanskem in popoldanskem času, v vmesnem premoru pa je padla šc kakšna individualna ura in ponavljanje ter gradnja novih koreografij. Vsakodnevne napore, ki so bili prisotni tudi ob sobotah, so malo omilili četrtki, ki so bili namenjeni za sproščanje in počitek po napornem delu v vodi ali sprehodih v naravi. Matej in Špela sta s pomočjo trenerja že takrat izdelovala načrt o pripravljenosti in tempiranju forme, ki naj bi bila na višku v času dveh svetovnih prvenstev, 18. oktobra v latinskoameriških plesih v Vilniusu Lithvanijain 1. novembra v kombinaciji 10 plesov na Češkem. Po napornem delu v avgustu je v septembru prišlo do usklajenega treniranja in priprav na večje tekme tudi na psihološkem pristopu Tako se je v soboto in nedeljo 20. in 21. septembra na mednarodnem turnirju pod okriljem IDSF mednarodne plesne organizacije v Beogradu odvijal močan turnir. V prisotnosti lepega števila parov sta Matej in Špela opravičila svoj priimek in kraljevala v latinskoameriških in standardnih plesih. Obložena s pokali sta dobro razpoložena povedala da si nista mislila da je njuna forma že tako izpiljena Za doseganje dobrih rezulatov in uvrstitev na prva mesta z. velikim upanjem pričakujeta še dve močni mednarodni tekmi, ki bosta dobri generalki pred svetovnima prvenstvoma. Mednarodni tekmi ju čakata v Assnu na Nizozemskem in na Češkem. Ob tej priliki bi se ponovno rada zahvalila vsem donalorjein in spcflzorjen) za pomoč m spodbudo, za kar sc najlepše zahvaljujeta in upata da 1» ista / rezultati ti > potrjevala. Zahvala velja Občini Domžale in njeni županji, avtoservisu Pižem s pristižem. Termit Domžale, I lelios Domžale, JUB Dol in ostalim donalorjem. neukrotljivost vročih poletnih dni, sta ti dve zvrsti plesa idealni za podoživljanje lepih trenutkov. Poleg samega plesanja nudita tudi vpogled v kulturo, iz katere izhajata, saj človeka že sama glasba, na katero se izvajata, popelje v daljne kraje Španije in Vzhoda. Tisti, ki pa se bolj nagibatek Latinski Ameriki, pa boste verjetneje raje obiskali tečaj salsc in merengue. ki se pričenja v drugi polovici septembra. Seveda PŠ Miki ne pozablja na stalnice v svoji ponudbi. Tako bodo tečaji hip hop-a in družabnih plesov prav tako napolnili popoldneve in predvsem večere. Tudi individualne ure za plesne pare ostajajo na voljo vsem tistim, ki si morajo na hitro osvežiti že malce p< izabljene plesne k<»rake. ()biskovalci, ki bi si želeli osvežiti spomin vdružbi drugih, pa bodo imeli na voljo ponovitvene tečaje za vse stopnje plesnega znanja. Ena od novosti v letošnji sezoni bodo vsakoledenski sobotni klubski večeri, namenjeni tako tečajnikom kot tudi zunanjim obiskovalcem. Nudili bodo možnost prcplesovanja že znanih in novih plesnih ftgurtcr pridobivanja "plesne kondicije", nenazadnje pa jc njihov največji namen ljudi povezovati med seboj ob glasbi in vseh užitkih, ki sodijo zraven, saj je druženje sestavni del vsakega posameznika. To pa šc ni vse. Vaši najmlajši rxxlo letos prišli na svoj račun pri urah cucarachc, kjer se bodi) seznanili s španščino v gibu in besedi. Otroci v šestem letu starosti, in tudi starejši, si >najne>tj d< »vzetni za aselciacije, saj jc otrokova domi šl j i ja precej burna. Kako izgleda učenje plesa in španščine obenem, pa bs kIo lahko prcizki isili vsako sredo. Magične urice, z Mini in Maksi skupino pa bodo ponudile zabavo vaši n i malčkom, mlajšim od šest let. Za tiste bolj' 'resne", prvoš< ilčkc devetletke, pa v PS Miki ponujajo tečaje blazno resno o plesu. Niso pa pozabili na nekatere stalnice v plesnem dogajanju, ki so jih otroci vedno radi obiskovali. Tako bodo dvakrat tedensko |xitekali tečaji hiphop-a in jazza-a, prvi pod naslovom Čas za žur in slednji z, misli jo na Ves ta jazz. Za vse, ki pa se želite preizkusiti v nečem povsem dmgačnem, bo enkrat ta lenski > potekala Šola za manekene. Ker sc latinskoameriški in standardni plesi malce umikajo pred drugimi, trcnulnno popularnimi plesnimi zvrstmi, bodo ponudbo PŠ Miki popestrili tečaji za otroke i menovan i Plesna dvoj i na, kjer bodo otroci razdeljeni v tri tečajniške skupine: začetno skupino, predšolski otroci in šolski otroci. Zatistcki šc vedno prekipevale od poldne energije pa btxlo na voljo ustvarjalne delavnice vsako drugo soboto v mesecu, v jutranjem času. ko sle še polni idej in vseh vrst zamislic. Torej, vabljeni vsi ljubitelji plesa in dobre zabave. Vljudno vabljeni v nove pn »stote M ikijeve Plcsalniee v Zgornjih Jaršah. Tina Banfi STEKLARSTVO IRMI HOMEC DOMŽALE 01/721 5717,01/722 7089 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan steklo brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži uokvirjanje slik Plesna tekmovanja so se pričela Domžale: KD Olimpija nedelja, 05.10.03, ob 15.00 Domžale: Kumho Drava nedelja, 19.10.03, ob /5.00 domžalski stadion _www nogometnlklub-domzale.si_ goool Krajevna skupnost Jarše-Rodica tudi letos praznuje krajevni praznik in vabi vse krajane ter krajanke na slovesnost, ki ho v petek, 24. oktobra 2003 ob 17. uri Zbrali sc bomo ob šoli, kjer ho slovesno odprtje Jarškc ceste in parkirišča, Nato pa praznovanje nadaljevali s srečanjem v Kulturnem domu (»roblje. Vabljeni! SERVIS TRGOVINA Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah tel.: 01/724 65 55 vvvvvv.veit-team.si KAJ SKRIVA NOVI PUNT0 ? Odkrijte njegovo inteligentnost, moč, kompaktnost, udobnost. Spoznajte ga ! ■A Športno društvo Sokol Tri tekme -sedem prvih mest Čeprav je ie jesen, poglejmo uspešne poletne nastope kotalkarjev SD Sokol. Na tekmi n\ Domžalski Slamnik smo osvojili štiri prva mesta. Na njih so stali l.uka Škrlep, Patricija Malkovič, Manca Korošec in \Ia\i < 'erar. Ostali tekmovalci so zasedli melta prav pri vrhu: Andreja Ručman drugo, Pia Kvas Perli četrto, Maša Tiidič šesto. Nika Babic in T.ja.ša Kvas sta v svojih skupinah osvojili deveto mesto, Ana Movrin je bila kot najmlajša eicihanka enajsta. Eva llriheršek pa v mešani skupini let 95/96 trinajsta. Na odprtem prvenstvu Ljubljane v kotalkanju jc nastopil osem naših kotalkarjev, ki so dosegli naslednje rc/.ultatc: Patricija Matkovič, Manca Korošec - i. mesto, l.uka Škrlep. Nina Babic - 2. mesto. Tjaša Kvas - 4. mesto. Maša Tadic - 5. mesto. Pia Kvas Peric' - f). mesto, Eva Hnbcršck - 22. mesto. obe ickini sta tekmovalcem prinesli tudi točke /a pokal Slovenije. Ta dan pa naši tekmovalci po končanem tekmovanju še niso odložili kotalk na poličko, saj jih jc v večernih urah čakal še revijski nastop v Ihanu. na prireditvi oh krajevnem prazniku. Kotalkarji SD Sokola so sc predstavili domačim obiskovalcem in poželi velik aplavz vseh in občudovanje, kaj vse zmorejo, Seveda pa so bili obiskovalci navdušeni tudi nad rezultati, ki jih otroci dosegajo na tekmovanjih in obenem lepo predstavljajo svoj kraj. Marsikomu se je tudi tokrat utrnila mesel: I t zakaj kljub taku dobrim rezultatom Klub Sokol lekcija za kolalkanjc. še vedno ni primerna za vstop v Kotalkarstvo zvezo Slovenije in morajo otroci, da lahko tekmujejo in pokažejo svojo kvaliteto, nastopati pod imenom ŠD Piran? Verjetno bi bili še bolj ponosni, če bi v rokah držali predstavitveno tablo z napisom ŠD Sokol. Morski zrak, morje in vroči žarki pa tokrat na tekmovanje AMFORA 2003 v Pu\o niso zvabili veliko naših tekmovalcev. Manca Korošec in Andreja Ručman sta poskrbeli, da smo sc predstavili tudi na tem velikem mednarodnem tekmovanju. Manca Korošec je v svoji skupini ostala nepremagljiva in s prvim mestom dokazala, da njen trud na treningih ni zaman, Andreja Ručman pa je kot prekaljena članica stopila na tretjo stopničko. Maxi Cerar se je kot članica SLO reprezentance udeležila pokala Nemčije v Freiburgu - Nemčija. Nastopala je v prostem programu in obveznih likih in uspešno debitirala z, 10. mestom v obveznih likih. 12. mestom v prostem programu in S. mestom v kombinaciji. Maxi sama z nastopom ni bila popolnoma zadovoljna, naredila je kar nekaj napak, ki so ji odnesle boljšo uvrstitev. Njen trener Peter Brlee pravi, da je z njenim prvim nastopom v tako resni konkurenci - med tekmovalci so bili najboljši kotalkarji z vsega sveta, z napakami zadovoljen, skupaj pa v prihodnosti pričakujeta nastope brez napak in še boljši rezultat. Pod vodstvom trenerjev Maje Škrlep. Petra Brleča in Mateja Draščka, pa tudi ostali Sokolovi kotalkarji pridno trenirajo za državno prvenstvo v Rcnčah in za čim boljše rezultate. Sokolko Odbojka na mivki v Krtini Na prvo sončno septembrsko nedeljo je Društvo mladih Dob na igrišču v Krtini prvič organiziralo turnir v odbojki na mivki. I Ideležilo sc ga je 7 ekip, prvi naslov pa so osvojili člani ekipe Partizani. (idbojka na mivkijc zagotovo bum leti isnjega poletja. Število turnirjev, ki smo sc jih ljubitelji (xlbojke lahko letos m Iclcžili. je bilo zagotovo rekordno. Vsakodnevno je bili mik ižik i spremljati vabila za nove in nove turnirje v bližnji in daljni okolici. Na veliko srečo mladi ne i z K rt i ne i n okol iee je bi lo letos na šolskem igrišču v Krtini urejeno novo moderno igrišče za odbojko na mivki. Še najbolj presenetljivo jc to. da zaenkrat vsem igre željnim še nobeden nič nc računa, zato jc »kninska mivka" postala zelo priljubljeno zbirališče mladih športnikov. Čestitke KS Krtina m upamo, da bo tako ostalo še naprej. V Društvu mladih Dob smo po uspešno izpeljanem turnirju v košarki želeli nadgraditi priljubljenost tKlhtijkc še z domačim turnirjem. Potrebno znanje in izkušnje smo si pridobivali kar neposredno, tako da smo sc s svojo ekip i udeleževali predhodnih turnirjev v Ljubljani ter celo v Strunjanu. Zadatum sinodoločili 14. september, nato pa smo kar malce s strahom spremljali kisle in deževne septembrske dni. Vendarle je na nedeljo posijalo sonce, sprijazniti pa smo se morali z vetrom, kije nemalokrat presenetil igralec na igrišču. Za sodnika na turnirju smopovabili našega prijatelja Mateja-Arlcolctricga igralca dvoranske odbojke iz Črnuč, za glasbo je skrbel naš DJ Aleš. Tekmovalna pravila za odbojko na mivki (»beach vollcv«) so strožja od dvoranskih, vendar smo zaradi želje DOCimbolj široki udeležili doliK ili. da se bo igralo po dvoranskih pravilih, Turnir sni<> pričeli z žrelu mi ekip vdve predlekinovalni skupini. Samo eno igrišče je omejevalo igralni čas. zato smo se v predtekmovanju odloČili za igranje Li. podaljšanega niza do 21 točk. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine sta napredovali v končnico, s tekmovanjem pa so končale ekipe Čebelica Maja. DMD in OMV Istrabcnz. V končnici smo igrali na dva dobljena niza do 15 točk z dodatnim »tie-breakom« do 8 v primeru izenačenega rezultata Tako so sc za pokal in medalje p< hi ven k' ekipe ŠRD Konfin.Optimisti. Partizani in CB-Ori. V finale so sc uvrstili predstavniki CB-Ori in Partizanov. V zagotovo najboljši tekmi turnirja so bili po rezultatu l: l v »tie-breaku« boljši Partizani (Stanislav Škrjanc. Gregor Matečko, Blaž. Slapar). Drugo mesto je osvojila ekipa CB-Ori (Tomaž Orchck. Andrej Vilar, Jure Rogelj), tretje pa Optimisti (David Kokalj. Uroš Jemcc, Tomaž Kutoš). ' Finale jc prekinila kar dramatična prometna nesreča na bližnji cesti proti Moravčam. Tako smo bili udeležen, turnirja prvi. ki smo priskočili na pomoč, poklicali reševalno službo in urejali promet: ponesrečencu želimo čimprejšnje okrevanje. V Društvu mladih Dob smo z izkušnjami z novim projektom zelo zadovoljni, pripravljamo pa se že na nove podvige. Rok Ravnikar Nogometni klub Domžale organizira avdicijo za uradnega napovedovalca na domačih tekmah Simobil lige. ()d kandidatov se pričakuje, da poznajo osnove nogometne igre in imajo simpatičen glas. Avdicija ho v ponedeljek, 20.10. oh 17. urivklubskih prostorih na Kopališki 4. Dodatne informacije lahko dobite na 070 360 645 (Gorazd). 18. oktober 2003 Sportnoplezalni spektakel Johanu v spomin 31. oktobra 1997 je sunek orkanskega vetra na vrhu himalajskega sedemtisočaka Nuptseja slovenskemu in svetovnemu alpinizmu zadal globoko rano. Na prostranstvih Kverestove Zahodne globeli, ki jo obkrožajo najvišji himalajski vrhovi, se je za vedno končala bogata življenjska pol vrhunskega alpinista in člana AO Domžale, Janeza Jegliča -Joha na. 1mp V čast legendi slovenskega alpinizma pa PD Domžale, pod vodstvom Jegličevega dolgoletnega soplezalca in neumornega alpinista Silva Kara. letos že šestič zapored pripravlja Johanov memorial, ki je svojevrstna športna prireditev, na kateri se zberejo najboljši slovenski športni plezalci in plezalke. 6. memorial Janeza Jegliča - Johana bo potekal 18. oktobra. Posebnost letošnje prireditve pa je. da se tekmovalni del v primeru lepega vremena iz previsov Mišje peči seli v sive stene Črnega Kala. Plezalna tekma bo tako še toliki > bolj zanimiva saj bodo plezalci in plezalke poleg moči in eksplozi vnosti morali pokazati tudi velikoobčutka za gibanje in ravnotežje, kajti gladke in z oprimki dokaj skromno posute stene Črnega Kala se precej razlikujejo od previsov Mišje peči. kjer je o zmagovalcu največkrat odločala predvsem surova moč, ne pa tudi prefinjena tehnika plezanja. Plezalci in plezalke se bodo pomerili v petih različnih smereh višjega težavnega razreda kar pomeni, da se nam tudi letos obeta nadvse zanimiv plezalni maraton, ki bo nedvomno vsem navzočim postregel z obilico atraktivnosti in adrenalinskih vložkov. Največje mojstre vertikale pa čaka nagradni sklad v višini 1500 evrov. Po končanem tekmovalnem delu bo v streljaj oddaljenem kulturnem domu Rožar razglasitev zmagovalcev in veselo druženje ob diapozitivih ter pristni primorski kapljici. J.G. Foto: Jaka Adamič Karate klub Wankan Ihan aktiven tudi med poletnimi počitnicami Člani karale kluba VVankan Ihan tudi med počitnicami nismo preveč počivali, saj smo aktivno trenirali in se kondicijsko pripravljali. Treningi so redno potekali dvakrat tedensko, poleg tega smo vadili na Trim stezi nad Šumberkom, kolikor je čas dopuščal. V začetku avgusta smo se udeležili seminarja v Izoli, kjer so potekali tudi izpiti za člane, kjer je Aleksander Peterlin uspešno opravil izpit za rumeni pas. Naši načrti za naprej so kar pestri, saj se nameravamo udeležiti kondicijskega testiranja na Pohorju, začela se bodo tekmovanja, turnirji in seminarji po Sloveniji. Glavni inštruktor kluba bo kmalu opravljal sodniški izpit. Pripravili bomo nekaj demonstracij in predstavitev našega kluba ter po vsej verjetnosti uvedli treninge tudi na Osnovni šoli Dol pri Ljubljani. S tem bodo možnosti za razširitev našega kluba veliko večje. Velja pa pravilo, da v našem klubu dobro in redno treniramo, smo med seboj kolegialni. si pomagamo in se predvsem odlično razumemo. NG Na črnobelih poljih Luki drugi bal za mednarodnega mojstra v /rečah jc potekal IS, mednarodni Memorial dr. Milana Vidmarja. Na turnirju jc sodelovalo deset udeležencev, med temi sedem velemojstrov, mednarodna mojstra Sedla in Horišek lei lide mojster Luka Lenič. Ob koncu turnirja je v mrtvem teku zmagal slovenski olunpi|ci Alcksandci Beliavskv pred Izraelcem Kmilom Sutovskvm. Lenič jc vse delo opravil že |xisedmih kolih, ko |eosvojil tri in pol točke, Premagal je Sedlaka iz Srbije in ( rne gore. ki ima že |x »trebne bale za velemojstra, pa še velemojstra Duška Pavasoviča. Luka je dokaj miroljubno reiniziral z velemojstrom Mikhalchishinom, nedoločeno je igral tudi z Beliavskvm, ki sodi med vrhunske velemojstre, saj ima rejluig 2668 točk. Naposled jc rcmiz.iral še z. Boriškom, kar je zadoščalo za drugi bal za mednarodnega mojstra. Za ta naziv potrebuje še en bel ra ustrezne rejtiške točke. Zadnji partiji z velemojstroma Sennekom in t likom I lalkiasem je l .uka izgubil, vendar po dolgotrajni in trdi igri. Luke je bil do sedmega kola v vrhu tabele, šele v zadnjih dveh kolih jc zdrsnil na predzadnje mesto. Vrstni red: Bclivasky. Sutovskv 6.5,1 lalkias, Mikhalschisin, Mitkov, Scdlak4.5. Pavasi ivič, Scrmck 4, Ixnič 3.5, Borišek 2.5. Državna prvaka Borišek in Krivec V Mcki šahovskih prireditev na Slovenskem na Bledu jc potekalo 19. člansko prvenstvo Slovenije. Med 46. udeleženci jc presenetljivi) zmagal Jure Borišek pred Pavasovičem in Mazijem. Vsi trije so osvojili sedem točk, 0 končni razvrstitvi pa je odločal Buhoic. Med udeleženci so bili tudi Velovci. lan i k jc s štirimi točkami dosegel 26. mesto, Vinko Pihcr pa s tremi ti i kanu in |xil 34, mesto. Vrstni red: Borišek. Pavasovič, Mazi 7. Jelen, Barle. Bnilovič.Šchciiik.Sakelšck 6, Bašagič. Šoln. Zorko, Vojko Srebrnič. Marko Srebmič 5.5, Grosar, Tratar, Mohr. Skobernc, Gombač 5 itd. Med ženskami jc zmagala Jana Krivec 7, pred Ano Srebmič 6.5 in Kapšovo 6. Članica Vele Domžale mojstrska kandidatka Vilma Nadvešnik jc z dvema točkama osvo|ila I1) mesto. Najboljši "hitropotezci" v Zagorju Na ekipnem moštvenem prvenstvu jc s pol točke naskoka zmagala Piramida iz. Maribora pred Triglavom iz Krškega in Branikom Maribor. Vele Domžale jc med 28 udeleženci zasedel solidno deseto mesto, vendar predvsem po zaslugi odličnega Luke Leniča, ki jc na prvi deski zmagal prav vse partije in zabeležil devet točk. Preostalim Velovccm nikakor ni šlo. Še najboljši je bil Bogdan Osolin, ki jena drugih deski iz devetih partij iztržil štiri točke, Boris Skok pa na četrti deski tri iz sedmih partij. Vrstni red: Maribor Piramida 26. Triglav Krško 25.5. Branik Maribor 24, Radenska Pomgrad 20.5, Piran. Poljčane 20, Paloma Sladki vrh. Novo mesto. Tomo Zupan Kranj 19.5, Vele Domžale. Velenje. Dravograd 19 itd. Medtem ko seje v Zagorju moštveno državno prvenstvo začelo dopoldne, seje popoldne nadaljevalo posamično prvenstvo. Odigrali so trinajst kol, več kot odličen je bil velemojster Adrian Mikhlachishin. kije (Kidal le pol točke in zmagal z naskokom kar dve točki in pol. Z desetimi točkami sta bila na drugem mestu velemojster Georg Mohr. na tretjem pa mednarodni mojster Domen Krumpačnik. Luki Leniču, ki je dopoldne izvrstno igral za Vele Domžale, so popoldne nekoliko pošle moči in je z osmimi točkami osvojil 25 mesto. To je še vedno vidna uvrstitev, saj jc na državnem prvenstvu sodelovalo kar 173 udeležencev. Mojster Semrl je osvojil 30. mesto. Janjič 38. mesto, Boris Skok pa 40. mesto, vsi trije so si priborili osem točk. Mojstrica Petra Grošelj je s sedmimi točkami in pol zasedla 54. mesto. Vrstni red: Mikhalchishin 12.5, Mohr, Krumpačnik, Mazi 10, ŠtucL Škobeme. Čepon. Šitnik. Grušovnjak 9.5, Zorko. Veličkovič. Zupe. Črepan. Zalokar, Tratar. Oskar Orel, Barle, Pavasovič, Kastelic, Cigan 8.5, Šebenik. Žnidarčič, Supančič, Meštrovič. Lenič, Sakelšek. Pregarac. Ule. Kovač 8 itd. Arturju mesečna zmaga Na julijskih hitropoleznih turnirjih Vele Domžale je zmagal prvokategornik Artur Jack. ki je na zadnjem tedenskem turnirju zmagal, na prvem in drugem turnirju pa se je uvrstil na drugo mesto. Le dve točki zaostanka beleži Ljubljančan Kogale. ki je zmagal na drugem mesecem turnirju, enkrat pa je bil drugi. Tedensko lovoriko sta zabeležila tudi Bogdan Osolin. ki je igral le na dveh turnirjih in Ljubljančan Janko Saradjen. Na tedenske turnirje se je odzvalo kar petdeset ljubiteljev šaha. Vrstni red za julij: Jack 39, Rogale 37. Jerina 30, Franci Košir. Janjič 25. Zupančič 24. Bogdan Osolin 23 itd. Jože Skok Luka Lenič je zarezal v torbo za osvojeni drugi bal mednarodnega mojstra. V Dobu prvi Boštjan Jeran ŠD Bor Dob jc v športnem parku v Dobu 9. in 9. avgusta 2003 organiziral prijateljski šahovski turnir v počastitev praznika KS I >ol>. Nil turnirju je po Bergcrjcvcm sistemu I vsak z vsakimi in igralnem času 2x15 minut sodelovalo dvanajst domačih šahislo\. Brez poraza in z dvema remijema je prvo mesto in največji pokal zasluženo ns\ o jil mladi Boštjan Jena iz lumš. Pol točke za njim je zaostal Bogdan Osolin, glavni favorit turnirja, ki ga je v prvem večeru turnirja nepričakovano premagal Zdravko Kremzer. Irvtjc mesto je zasedel Janez Svoljšak. Končni vrstni red: 1. Boštjan Jeran 10, 2. Bogdan Osolin 9.5. 3. Janez Svoljšak 8.4. Ivan Vidovič 7.5. Jure Milanovič6,6. Zdravko Kremzer 5.5. 7. Matija Jeran 5,8. Zoran Brvar4.5.9. Ivan Rebersek 4,10. Matija Pustotnik 3,11. Rajmund Vclcpič 2.5.12. Tadej K izvolili Draga Kovica Janko Gregorič je bil tajnik, jaz pa blagajnik. Določili smo tudi članarino. V Ihanu takrat starejši še niso imeli razumevanja za nogomet, kot v Domžalah, kjer so bili občinski veljaki \ odboru Diska. Kje dobiti prosim /a igrišče .'Vedeli smo, da sredi Ihana nihče ne bo dal travnika. Pa smo v Prelogu ugledali prostor, ki je bil prodnat in zaraščen z. grmičevjem, trave za košnjo ni bilo. To je bilo za Vabičcnkom proti Bistrici, svet je bil pa Rahnetov. V upanju, da se bo dalo dobiti prostor za igrišče, sva šla z Jankom k Rahnetovemu očetu. Taje še kar z razumevanjem sprejel našo prošnjo. Dogovorili smo se, da bomo grmovje skopali in zemljo zravnali, ker je bila valovita, prostor pa bomo dobili v brezplačno uporabo za pet let. Pisne pogodbe nismo naredili, saj je ustni dogovor držal. Da pa smo imeli dovolj veliko igrišče - ne sicer olimpijskih mer - nam je dal del svoje parcele, kjer jc rasla trava, Mganov Janez. Takoj smo začeli delati in v nekaj tednih je bilo igrišče pripravljeno. Začeli smo trenirati, od začetka samo oh nedeljah popoldne. Članarino, ki ni bila velika, smo zbirali vsak mesec in so jo plačevali samo člani. Takrat še ni bilo sponzorjev ali drugih denarnih dohodkov. Do spomladi leta 1932 sc nam je iz članarine nabralo toliko denarja, da smo že mislili na nabavo dresov. Ker pa ni bi lo denarja za pletene drese, nam je Frančiška Zdravič -Markova Franca, ki je bila šivilja, sešila drese iz bele kotenine, brez ovratnikov. Ker pa smo določili, da bodo naše klubske barve bela in modra, je ob vratu naredila nekaj centimetrov široko obrobo i/ modre kotenine in prav take manšetc pri rokavih. Sešila nam je tudi črne hlačke. Pletene nogaviee- Od leve proti desni sedijo: Ludvik Hace (leva zveza), Viktor Kokalj (srednji napadalec), Štefan Gregorin (vratar), Franc Likovič (desna zveza), Anton Gregorin (levi branilec); stojijo: Jože Bevc (desno krilo), Janez Gregorin (levo krilo), Alojz Dime (srednji krilec), Drago Kovic (desni branilec), Ivan Mežnar (desni krilec) in Franc Flis (levi krilec). dokolenke brez stopal smo kupili v trgovini: črne, z belo črto pod koleni. Vse 10 smo plačali z denarjem, zbranim s članarino. Čevlje pa je imel vsak kar svoje, ne nogometne. Pivo tekmo v novih dresih smo odigrali lela 1932 -ločnega datuma ne vem v Drpali vasi. Takrat nas je slikal Ivan Kadenšek, Jankov in moj prijatelj ter najin letnik. 'to sliko še hi Miiiii m je po mojem vedenju edini dokument o začetku nogometa v Ihanu. Takrat so na prvi tekmi igrali: Ludvik Haee (Zaboršt), Viktor Kokalj (Zaboršt), Štefan Gregorin (Ihan), Franc Likovič (Sncberjc), Anton Gregorin (Ihan). Jože Bevc (Prclog), Janez Gregorin (Ihan), Alojz Dime (Ihan), Drago Kovic (Selo), Ivan Mežnar (Ihan) in Frane Flis (Goričica). V naslednjih lelih smo igrali tekme v Domžalah, Dobu. Mengšu. Kašl|ii in Radomljah. Ker nismo imeli dinarja za registracijo in sodnike, smo pač igrali z nam enakimi klubi, ki so jim rekli divji klubi. Ko smo igrali v Kašlju in večina še ni imela koles, nas je tja peljal < 'olkov Jaka z vozom lak lat je bil nogomet na podeželju še malo poznan in spomnim se resnične anekdote. Ko smo igrali v Radomljah, nas je gledal tudi starejši možak in dejal: »O prmejduš! TakTc fantje, pa nimajo toliko denarja, da bi več žog kupili, da sc vsi za eno podijo!« Zelo nam je šel na uslugo gostilničar Mgan - Mganov Janez, kot smo mu rekli -, da smo se pred tekmo lam preoblekli. Igralci, ki so prišli gostoval, so se preoblekli v uli na dvorišiiu, domači igralci pa zgoraj v njegovi spalnici, kjer smo kar po posteljah položili obleke. Res je mogoče imel nekaj več prometa, ker je bilo čedalje več obiska na tekmah, vendar nam je zelo ustregel, saj bi se sicer nc imeli kje preobleči. Da bi si denarno opomogli, smo pri obiskovalcih tekme pobirali prostovoljne prispevke. Denar od članarine in prostovoljnih prispevkov sc nam jc še kar hitro nabiral, tako da smo si omislili pletene drese. Te nam je naredila neka pletilja iz. Mengša. Dresi so bili modre barve z belim ovratnikom in belimi manšetaini, čez prsi pa so bile ena širša indveOŽji beli črti. Žal nimam slike, na kateri bi bilo moštvo v teh, pletenih dresih. Kdaj ločno smo jih kupili, sc nc spomnim, vem pa, da smo takoj za tem začeli zbirati denar za nakup nogometnih čevljev. Takrat smo trenirali in igrali tekme še vedno kar v navadnih čevljih. Da hi ceneje prišli do nogometnih čevljev, smo se zmenili s čevljarjem Ivanom Gregorinom Smolajdmvim in mu dali nekaj denarja za nabavo usnja. Tako smo šele po nekaj letih obstoja kluba prišli do prave nogometne opreme. S samo članarino bi se v teh letih ne mogli tako opremili. Ker ob nedeljah ni bilo druge zabave, je bilo na tekmah kar precej obiska in s tem več dohodka od prostovoljnih prispevkov. Nekaj starejših, posebno Feliks in Lojze Kržan - Tablarjcva, Andrej Jančar - Lojzkov in Nace Hribar - Blažetov so se tako navdušili, da so še nekaj drugih starejših pridobili, Mgan pa je že tako sodeloval. Tako smo priredili tekmo med mladimi in si;......i Bilo je zelo zabavno, ker je bilo med starimi veliko brcanja mimo Žoge, Drugi dan so pa tožili, kako jih vse boli seveda, ko so se pa tako gnali. (Ibiska je bilo na tisti tekmi veliko, pa tudi dohodka precej. Vodstva kluba pa starejši niso prevzeli in smo ga mi trije vodili kar precej let. Je pa nekaj I« pred 2. svetovno vojno klub začel nekako pešati. Janko Gregorič sc jc preselil v Slovenj Gradec, Kovic in jaz. pa sva tudi malo popustila. Novih članov, ki bi s tako zavzetostjo delali za klub, kakor smo mi ob ustanovitvi in Sc kar nekaj let potem, pa ni bilo. Še smo igrali nogomet, t dO vojne nismo več nabavljali novih dresov in čevljev, Med vojno pa je bilo v športu splošno mrtvilo. Po 2. svetovni vojni ie nogomet spel oživel. Nekaj predvojnih nogometašev nas je še sodelovalo, a od lil naprej na| zgodovino ihanskega nogometa pišejo tisti, ki so ga organizirali po vojni. Imam sliko moštva, na kateri so tudi igralci še izpred vojne: Drago Kovic, Andrej Zaje, Franc Mežnar - Piskarjev. I nam Flis in jaz. Zdi sc mi, da jc več kot 70 let nogometa v Ihanu dovolj spoštljiva številka, da bi se jo spodobilo primerno proslaviti. Gregorin Janez stran 2 1 RAZPISI Občina Domžale Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev i. Občina Domžale poziva vse fizičnem pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, ki jih bomo sofinancirali i/ občinskega proračuna 2. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež, in status, ter priloži podalke, na podlagi katerih ho mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa, - kraj m čas izvedbe programa -predračunsko vrednost i/vedbeprograma. - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, -dnigo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto. 4. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61901-5/03 lahko vložite osebno v glavni pisarni Občine Domžale ali posl|elepriporočeno|)o|iošti najkasneje do 20.10.2(X)3 na naslov: OBČIN A DOM/ALI:, Oddelek /a družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. ()bra/cc prijave lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Domžale v času uradnih urali na spletni strani: WWW.domzale.si Vse dodatne informacije d< ibite na tel. .št. 7220-1 (X), interni 152 ali 151. Županja Cveta Zalokar Oražem, l.r. Obema Domžale, Oddelek /,i premoženjske zadeve na podlagi 9. člena Pravilnika o porabi sredstev /a kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale (Uf. vrstnik Občine Domžale, št. 3/01) ponovno objavlja RAZPIS o dodeljevanju posojil za obnovo fasad na območju Občine Domžale l.člen Skupni razpisani znesek posojil /naša 87.(XX).(XX),(X)StT. nuni lotila se 2. člen Ka/pisododeljevanjii|xisru tudi pogostili. O delu društva je med koncertom spregovorila Katja Jeraj. kapelnik pa je ob vodenju orkestra s prijetno besedo o zgodovini in besedilu posameznih skladb, dopolnil prijetni kiilliiniidi igodek. Vidimo se ludi dnigo leto-na 3. tradicionalnem koncertu. Poročilo o intervencijah CPV za mesec avgust Domžale-03.08.03 ob (13.10 uri je prišlo do okvare v kopalnici pod spodnjim pokrovom električnega hojlerja, ki se je verjetno pregreval zaradi slabega spoja. Ogenj se je razširil po kopalnici in jo popolnoma uničil, delno je uničena tudi kuhinja. Pogasili so ga poklicni gasilci iz CPV, ki so jim na pomoč priskočili tudi domžalski gasilci. Kompolje-12.03.03 ob 13.25 uri je na magistralni cesti prišlo do prometne nesreče, ker je voznik tovornega vozila spregledal osebno vozilo, ki je zavijalo na levo. Prišlo je do oplaz.itve vozil in osebno vozilo je odbilo v obcestni jarek, globok približno pet metrov. V času dogodka so bile v osebnem vozilu tri osebe, ki so dobile lažje poškodbe in so bile z reševalnim vozilom prepeljane v zdravstveno oskrbo. Vir -18.08.03 ob 17.08 uri je občan enoto CPV obvestil o delovni nesreči. Med polaganjem kanalizacijskega cevovoda je enega izmed delavcev zasul gramoz, in ga pokopal. Ostali prisebni delavci so takoj začeli z odkopavanjem ponesrečenca in ga odkopali do prihoda gasilcev. Le nogo ponesrečenca je držala plastična cev, zato so jo gasilci s kotno rez.alko odrezali in osvobodili. Za ponesrečenca so poskrbeli zdravstveni delavci. Trzin-19.08.03 ob 23.52 uri so poklicni gasilci prejeli obvestilo o prometni nesreči. Do nesreče je prišlo zaradi utrujenosti voznika za volanom kombija, ki je čelno trčil v osebno vozilo VV V golf. Po prihodu so gasilci in Vrtec (tarife DRUŠTVO SMO Starši -Mladi - Otroci PREVENTIVNA GIMNASTIKA za odrasle z zdravo hrbtenico s pretežno "sedečimi" poklici in za tiste, imajo težave z njo, poteka VSAKO SREDO od 20.30 do 21.30 ure mali telovadnici - I. nadstropje OŠ Vcnclja Perka pod vodstvom FIZIOTERAPEVTKE IZ PROGRAMA: - vaje za krepitev mišic - vaje za preprečevanje bolečin v križu, za preobremenjene mišične skupine - sprostitvene vaje DA NE BO PREPOZNO PRIDRUŽITI-: SI- NAM ZA DOBRO POČUTJE BREZ BOLEČIN! Prijave: tel. 7227-947 Društvo SMO Domžale Starši - Mladi - Otroci ZA VASE OTROKE SMO PRIPRAVILI: CICIBANOVE URICE Otroke stare nad tri leta vabimo . da sc vključijo v CICIBANOVE VRICE. ki bodo potekale od oktobra do junija. Starši in njihovi otroci za vse informacije lahko pokličete vzgojiteljice v enote: KKKKCJanaStarbek 72 27 105 KRTEK. Gabrijela Kolar 72 14 891 MLINČEK, Vanda Smolnikar 72'27 180 OSTRŽEK, Darja Kališek 72 11843 PALČEK, Maja Svetlin 72 42 870 SAVSKA, Nena Orehov 72 48 300 NOŽICE-HOMEC. Olga Bemik-Zor 041 352 233 "PRIPRAVUKNI, POZOR, /DAJ! TELOVADBA za otroke Man; nad tri leta vsak ponedeljek V enoti CICIDOM, Koltčevo. Pokličite vzgojiteljico Nuško na tel. 72 11 843. VABLJENI! OTROKE DO 3. LETA STA ROS TI in njihove starše vabimo na GIBALNE MINUTKE vsak torek v vrlecKEKEC, RADOMLJE in v vrtec CICIDOM, KOI,KI :VO Pokličite vzgojiteljico Urško na telefon 72 27 105. reševalci iz. razbitin osebnega vozila odnesli ponesreeenko s hudimi telesnimi poškodbami, ki je bila takoj prepeljana v bolniško oskrbo, Gasilci so odklopili še akumulatorja pri obeh vozilih in posuli vozišče s kemsorbom zaradi iztekanja naftnih derivatov. Zgornje Jarše-21.08.03 ob 01.47 uri je na dvorišču žage prišlo do vžiga odpadnega žaganja, pomešanega z. raznimi odpadki. Gasilci so zajeten kup žaganja premetali z lopatami in ga dobro namočili z vodo. Domž.ale-25.()8.03 ob()7.24 uri je zaradi preobremenitve zagorelo v elektro omarici. Ogenj so gasilci pogasili s C02 ročnim gasilnim aparatom, izklopili električno energijo in prezračili prostore. Preserje-31.08.03 ob 06.10 uri so v enoti CPV sprejeli klic in obvestilo o poceni glavni v(xlovodnicevi na vrtu in O zalitih, kletnih prostorih v zasebni stanovanjski hiši. Gasilci so zaprli vodo in izčrpali vodo iz. hiše. Po enkrat so gasilci posredovali še pri nekaterih dogodkih, kol so: vlamljanje vhodnih vrat v stanovanje in zapiranje ventila na plinski jeklenki, zapiranje ventila pri splakovalniku WC-ja. gašenje ognja v komunalnem zabojniku in čiščenje vozišča po prometni nesreči. Svetlin Viktor (CPV) Ni smrt listo, kar nas loči m .-/'i ljenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, Ilir pomena zanje so razdalje, kraj m čas, V SPOMIN Petindvajsetega septembra 200.3 je minilo Žalostno leto. odkar nas jc zapustil dragi sin. bral in stric BOŠTJAN VODLAN Zahvaljujemo sc vsem, ki postojite ob njegovem grobu in sc ga spominjate z dobro mislijo. Kako prazen je dum. dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega glasu, smehljaja. ■ s* P9mk •Jal a^m le sledi ostale sopovsotl tvojih pridnih mk. V SPOMIN Drugega septembra 2(X)3 jc minilo žalostno leto, odkar nas jc zapustil dragi mož in oče VILKO OCVIRK st iz. Sp. Jarš Hvala vsem, ki se ga spominjate. žena Marija in sin Vilko ZAHVALA Ob nenadni izgubi naselile ROZI MAV 25.9.1913- 18.9.2003 roj. /dravič, Vir, Xmdaršičcva24 sc zahvaljujemo vsem sonxlnikom, znancem, sosedom za podarjeno cvetje, sveče in maše. Posebna hvala pevcem za zapete žalostnikc, trobentaču ing. župniku Jožetu liiinšičti za lepo opravi jen poslovilni obred. Vsi njeni Ne jokajte oh mojem i;n>hu, le liho k njemu pristopih'. pomislite, kakotrpel sem, in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Čc imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo tako daleč, daleč jc. Dvanajstega septembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oči. bral in stric FRANCI SME Jurčkov Franci iz Domžal S spoštovanjem sc spominjamo nate, oči, in vsak sleherni dan smo s tabo v mislili in srcu. Hvaležni smo ti za vse. kar si nas učil v svojem življenju. Hvala pa tudi vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu s prižgano svečko pokažete, da ga niste pozabili. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki sc ga spominjate. Vsi njegovi V spomin Stanetu Kreču Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata, odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka. Kdo ne pozni teb Prešernovih verzov? Najbolj globalno se dotikajo našega zemeljskega Življenja Danes ko se poslavljamo od dragega prijatelja Staneta Kreča, smo bolj kot sicer zamišljeni nad človekovo usodo, ker se zavedamo, da /, njim odhaja tudi del nas. Če se vsaj kratko ozremo v njegovo Življenje, ugotovimo, daje bila ena najbolj bistvenih vrlin pokojnega Staneta pripravljenost pomagali človeku vedno in povsod, Imel je velik posluh 00 sočloveka. Vse Življenje pa je naravnost krasila njegova družabnost, s katero je duhovno napajal naša srca. Vsi prijatelji smo ga izredno cenili, bil jc enostavno nekaj posebnega. Bil je tudi dober pevec in dolgo je sodeloval v Upokojenskem pevskem zboru Cerar Janez, Domžale. Nikoli ne bomo pozabili prekrasnih Ionov, ki so prihajali iz njegove harmonike in njegovega nničnega glasu, ki nam bo trajno ostal v spominu. Bil jc velik ljubitelj naiodno/abavuc glasbe in hkrati zelo živahen človek, zalo ga bomo toliko bolj pogrešali. Ker je znal poskrbeli za sproščenost, smo v njegovi družbi pozabili na življenjske težave, saj sc je znal prilag(xliti vsaki družbi. Pokojni Stane seje zelo veselil trgatve, Id jo bomo morali odslej opravljali brez njega. Ob lakih in drugih priložnostih jc rad sodeloval v prepevanju tako narodnih, fantovskih, borčevskih oziroma partizanskih, kol tudi cerkvenih pesmi. Slane je bil dolgoletni in vsestranski član Zveze borcev Domžale. Po Kristusovem naročilu sije prizadeval dajati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu. kar je Božjega. Dragi Stane, ko sc z veliko žalostjo poslavljamo od tebe, se ti iskreno zahvaljujemo za tvoje prijateljstvo. Želimo ti večni mir in pokoj in upam, da se srečamo med zvezdami. V spomin. Tvoji prijatelji In memoriam Petru Levcu ob 80-letnici rojstva Peter l^evec se je rodil 12. julija 192.1 i' /.gornjem Tuhinju pri Kamniku. Prav tisti leden, pred njegovim rojstnim datumom, je Radio Slovenija njegovemu spominu posvetil celourno radijsko oddajo. Btino sem ga poznal tudi sam, oboje pa me je spodbudilo k pričujočemu zapisu. Peter Leveč je bil avtor ene prvih povojnih pesniških zbirk na Slovenskem. Izdal je tri knjige pesmi, a sc |c, kakor je izjavilo Uredništvo kulturnih oddaj, kadio Slovenija zapisal v vsako antologijo slovenskega pesništva, ki razloži, da v njegovih pesmih ni moč zaznati samo nekega Čustvenega dogajanja, ampak nam avtor, na sebi lasten način izpričuje, da jc svet tudi doživljal, in ne samo opazoval. Sredi julija 1943 se je pridružil partizanom in postal eden najbolj znanih partizanskih pesnikov, saj je bil urednik m najvidnejši avtor pesniškega zbornika borcev Slandrove brigade I/ TEŽKIH DNI, Najznačilnejia pesem za to obdobje ie, zame osebno, NAŠA LJUBEZEN, Pesem, v kateri se pesnik zelo pomenljivo spraiuie: »O, domovina, smo le ijubili dovolj? Kako bi le mogli ljubili še bolj'.'« V prvih povojnih letih je Peter Leveč napisal še nekaj odmevov na partizansko obdobje, na primer KLEGIJA PADLIM. Vz.hičenje po zmagi in navdušena prva povojna leta so minila, glavni optitni/ein pa sile začel počasi umikati tišjim, osebnejšim tonom, jc zebeležilo Uredništvo kulturnih oddaj Radia Slovenija, Glavni vir njegovega pesniškega ustvarjanja so namreč, kakor je sam dejal, zmeraj bila čustva, Predvsem čustva. In ko ni doživljal nič tako izjemnega in čustveno vznemirljivega, da bi se mogle /.ganili njegove pesniSke strune, kakor sc je sam poetično izrazil, je sledil dolg pesniški molk. Naj še omenim njegovo /bnko DRHTEČA SIVINA, ki ob vseh simbolih zgovorno razodeva ludi valovanje pesniških čustev, občutkov samote in celo brezupa. Ob tej priložnosti naj zapišem še, da sc jc v drugem obdobju njegovega življenja slišalo govorili, da sc jc odpovedal svoji partizanski preteklosti, kar pa nikakor ne drži, če prisluhnemo njegovemu prijatelju, tudi pesniku, Janezu Menartu: >-Km človek, ki je opravil dveletno partijsko Solo v Beogradu in kol poznejši knjižni urednik, ki je dolgo lektoriral komunistično literaturo, je namreč /c v f>() tih letih (Če ne že prej) hudo dvomil o komunizmu, kar vem iz lastnih pogovorov z njim. Vendar sc nikadr ni odpovedal partizanstvu kot odporu proti okupatorju.« (glej Delo, 2X. december. 1999). V časniku Slovence pa je Peter Lcvec. v odprtem pismu predsedniku Milanu Kučanu, med drugim tudi sam zapisal, »da bi komunisti nujno morali malo revidirali svoj odnos do nekdanjih protikomunistov, torej domobrancev,,, in da Zgodovinska veličina našega proliokupalorski-ga boja ne hi prav me zbledela,., očiščena boljSeviSke navlake, bi še prijaznejc sijala.« (glej Zapisi na Kučanov naslov. Slovenci. 23.julij, 1991) Deljeno ljubezen do domovine in razumevanje vsakokratnih znamenj časa poskušajmo torej razumeti kol njegovo dediščino. Naj končam z zadnjo kitico ene poslednjih Lcvčcvih pesmi NIČ SE ZARES NE KONČA: Neredko še duša kleči, poleg dozdevnega groba. A v prsih več žalosti ni, le mir in velika svetlobo. Ivan Kepic Srce je dalo vse, kar je imelo nobene bilke zase ni poteh. V SPOMIN martinu orehku strga i iktobra 2003 bosta minili dve leti. odkar te ni več med nami. Zelo te pogrešamo. I Ivala vsem. ki sc ga spominjale. Vsi njegovi ZAHVALA V šliriinilevelili'seli'iii letu Starosti jc od nas liho odšla v večnost marija pirc ■'i s Podrečja pri Domžalah h Vsem. ki ste v zadnjih letih zanjo kakorkoli skrbeli in ji lajšali tegobe starosti, zlasti pa svakinji Lojzki, osebju Doma upokojencev, dobskeniii g, župniku in vsem. ki sle jo tako le|x> pospremili na njeni zadnji |*>ti, sc rtajukreneje zahvaljujemo, bral Tone in sestra Anica zdi užinama m ostali sorodniki Kako proženje dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod tvojih pridnih mk. V SPOMIN Triindvajsetega septembra 2003 mineva žalostno leto. odkar nas jeza vedno zapustil naš drag i mi >ž. (iče. tast in dedek marko tomic iz Domžal Njegovi najdražji Srce je omagalo, dihje .ostal. A spomin nate. dragi ali. bo vedno osttd. V SPOMIN Drugega oktobra jc minilo leto, odkar nas jc zapustil naš najdražji anton previc Zahvaljujemo sc vsem, ki postojite ob njegovem grobu in sc j spominjale z dobro mislijo ter mu prižgete sveče. Vsi njegovi Tiho, tiho k mojemu gmbu pristopile, večni mir mi zaželite.... ZAHVALA Drugega septembra 2003 smo na zadnjo pot pospremili našega aljosa modica Veliko vas je, ki ste v dneh slovesa Z nami delili žalost in bolečino! Iskreno se zahvaljujemo vsem stirodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče! Šc posebej pa se iskreno zahvaljujemo za čudovite besede sočutja in tolažbe g. župniku, Draganu Adamu, in sošolcu Tonetu! Aljoša, počivaj v miru - pogrešali te bomo! Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam pintul, srna le vzela je prerano, v snih naših />,».« ostal ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka stanislava kreč a i/ Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečenosožalje, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki stega pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen obred slovesa, pevcem za ganljivo petje, praporščakom, nosačema in pogrebni službi. Zelo ga bomo pogrešali. _Vsi njegovi_ Mar je življenje naše res le solz. dolina, ki ti da okusil srečo, a nato jo vzame, da bi le še btdj trpel/ Mar res pokličeš k sebi le najljubše, nas pa puščaš tu, da v bolečini še prislužimo si večni raj? V SPOMIN FRANCjTJU vodnjovu iz Ihana, Igriška cesta 11 Enaintridesetega avgusta sta minili žalostni dve leti, ko si bil žrtev prometne nesreče na izolski obvoznici, vedno smo s teboj v mislih in te ne bomo pozabili. Hvala vsem, ki se ga spomnite s kakšno rožico in prižgano svečko. Neutolažljiva mami Jelka, ati Frane in sestra Lidija Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, znamiše naprej živiš. ZAHVALA V petindevetdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče, brat, stari oče. praded, stric in tast jože klopčič iz Domžal Iskreno se znhvaljujciiio sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečen« l si »žulje, sveče, cvetje, darove za sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti, Posebna zahvala gospodu župniku .Janezu Kvutcmiku. Cvetličarni Tratnik, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Vrbančič. Vsem in vsakemu posebej šc enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ju in/ Malega Šmarna si penasti I z. obiskom sv. maše, poln radosti in veselja, pa je prišel trenutek, ko te je Oče pričel klicati k sebi in te na začetku naslednjega dne povabil v svoj Dom po zaslužen mir in počitek Zapustil si nas v solzni dolini s sadovi svojega delu in sledjo življenja. Mnogo, mnogo prezgodaj in nepričakovano nas jc za vedno zapustil naš dragi in ljubljeni mož. oče, stari ata, tast, brat in stric JANEZ URBAS st (25.02.1938 -(«.(19.2003) iz Doba pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, s«xlclavcem Lcka, gasilcem POD Jarše - Rodica in Ki D Zadobrova. g. župniku Slavku Judežu za opravljeno pogrebno mašo, pevcem, trobentaču, sodelavcem pogrebne službe in vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih in sočustvovali z nami ter se množično poslovili od njega. Velika hvala vsem za darovano cvetje, sveče, denar in mašne namene ter darove za obnovo župnijske cerkve sv. Martina v Dobu. Vsi njegovi najbližji Kako prazen je dom. dvorišče naše oko ..aniaii le išče, ni več tvojega glasit, smehljaja, le sledi ostale so povsod, tvojih pridnih n>k. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in dedka ANTONA PRISLANA se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ie prjsebCj prijateljem iz Radmirja.za vsa izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in svete maše. I .epa hvala vsem gasilcem iz POD Studa in ostalim gasilcem. Hvala g. župniku Janezu Šimencu in kaplanu za lepo opravljen obred svete maše. ministrantom, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za lepo odigrano Tišino. Vsem šc enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Človek živi, dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi. V SPOMIN Sedemindvajsetega septembra je minilo deset let. (Kikarte ni več nnsd nami, vendar v naših srcih boš vedno ostal. MARJAN VIDMAR 192/.-1993 Zelo te pogrešamo. Vsi njegovi SPOROČILA Predstavljamo vam smoN, center za tuje jezike cLo.o., Domžale SIBON, center za tuje jezike d.o.o., Domžale je bil ustanovljen leta 1989. Od tecby ves čas uspešno deluje na področju izobraževanja, prevajanja in pisarniških storitev. Našli ga boste v Domžalah na Ljubljanski 76 v drugem nadstropju (nad Okrajnim sodiščem Domžale), kjer ima poslovne prostore in sodobno opremljene učilnice. SIBON je za poučevanje tujih jezikov verificiran s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Izvaja začetne, nadaljevalne, izpopolnjevalnc. konverzaeijske in druge tečaje angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in drugih jezikov za odrasle in mladino. V septembru in oktobru vabi k vpisu, tečaji pa se začnejo po 20. oktobru. Tečaji potekajo v sklopih po 50 ur. Glede umika tečajev se poskušajo čim bolj prilagoditi željam slušateljev. Po zaključku tečaja in uspešno opravljenem preizkusu znanja slušatelj prejme potrdilo o opravljenem tečaju. Posebnost SIBONa so tečaji za posameznike (individualni tečaji), kjer se učitelj prilagodi potrebam slušatelja Likovno društvo Petra Lobode Domžale Vabi v atelje Danijela L. Fuggerja v Domžalah, Ul. Matije Tomca 6 (za Veleblagovnico) V torek, 7. oktobra 2003, ob 18. uri na srečanje v spomin na pianista - prijatelja in Domžalčana ACUA BERTONCLJA Poslušali bomo izbrani klavirski recital posnetkov velikega pianista ter občudovali slikarsko kiparsko razstavo avtorjev: Maria Petriča, Janeza Praprotnika in Danijela L. Fuggerja, akademskih slikarjev, ter Štefke Košir Petrič, akademske kiparke, ter članov in članic društva. Razstava bo odprta do 11. oktobra vsak dan od 10. do 18. ure. Vabljeni na spominski večer. fAH OPTIKA \J\J golavšek VIDA GOLAVŠEK. mojstrica očesni optik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 1 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-ao-06 01/723-89-80 TRGOVINA T*£M map ŽENSKA M O DA ZA MLADE Na Rodici poleg pivnice Adam Ravbar Delovni cas: pon-pet 1 sh - 1 bh, sobota 9h Kettejeva -4, Domžale IZPOSOJA IN Dvižne košare 0MME Višine dviga od 13-21 m Triglavska 11, 1230 Domžale tel/faz: 01/7212-132 GSM: 041/668-529 ne samo s pedagoškega vidika ampak tudi z vidika strokovnega ali drugega področja, na katerem si slušatelj želi pridobiti oz. izboljšati jezikovno znanje. Organizirali pa bodo tudi nekajdnevne seminarje tujih jezikov za posamezne stroke. Vedno je na voljo tudi pomoč učencem, dijakom in študentom. SIBON kot prevajalska agencija vam priskrbi prevode iz vseh evropskih jezikov ali v te jezike. Prevajalci so večinoma sodno zapriseženi tolmači, ki vam prevod tudi uradno overi jo. Na SIBON se lahko obrnete, ko potrebujete prevod kakršnegakoli dokumenta, listine ali zahtevnega strokovnega besedila. Glede cen prevodov SIBON upošteva priporočila Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije. Za daljše ali trajno sodelovanje pa se posamezno podjetje ali ustanova lahko dogovori za popust. SIBON jc poseben še zaradi nečesa: ponuja namreč vseh vrst drobnih pisarniških storitev, za katere nc veste, kam bi se obrnili. Če bi radi napisali prošnjo, prijavo, življenjepis, izpolnili obrazec ali kaj podobnega v slovenščini ali v tujem jeziku, pa je to za vas problem, vam bodo radi pomagali. Dobro napisano besedilo jc pogosto lahko pot k uspehu. Oglasite se lahko tudi, če želite samo, da bi vam kaj natipkali ali fotokopirali. Skratka, ni vam treba biti v zadregi za vaše pisne izdelke - v SIBONu vas bodo vedno prijazno sprejeli in vam po možnosti tudi svetovali. Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 9h do 13h. Če boste prišli kasneje in če je pis;imakIičete na spi xlaj navedene telefonske številke^ pošljete faks ali elektronsko pošto. Če se vam ne bodo odzvali takoj, pa vas bcxlo kar najhitreje poklicali nazaj. Vpis v tečaje bo potekal vsak delavnik od 15. septembra do 15. oktobra od lOhdo 13h in od 30. septembra do 15. oktobra tudi popoldne od l7hdo I9h. Telefoni: 7220-240,7220-360; GSM: 031-389-720 Faksi: 7220-245,7220-364 E-pošta: sibonZsiol.net, sibon.officezsiol.net TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 TRGOVINA IN SERVIS Z VODOVODNIMI INSTALACIJAMI PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS, POPRAVILA IN ADAPTACIJE VODOVODNIH INSTALACIJ Uroš KOVAČ s.p. ■LVifl aHZ-ZTIZSsl damixa Slamnikarska 16, Domžale, tel.: 72 13 285, e-mail: ur_ko@email.si PREHRAMBENA TRGOVINA V DOMŽALAH Ljubljanska 102, Domžale (poleg Clarka) Kamnik ar Domžale center TVD Partizan-Domžale TELESNOVZGOJNO-TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN DOMŽALE Športno-rekrcativno društvi i IV D Partizan Domžale vas tako kol vsako leto vljudno vabi, da se nam pridružite v novi vadbeni sezoni 2003/04, ki se pričenja I .oktobra po sledečem umiku: OS DOMŽALE-telovadnica: ponedeljek: TELOVADBA članice torek: NOGOMET člani sreda: TELOVADBA pionirji, pionirke nedelja: NOGOMET člani OŠVENCUAPERKA-telovadnica: u >rck: KOŠARKA član i, članice torek: ODBOJKA člani, članice torek: NAMIZNI TENIS člani, članice OŠROvE- telovadnica; sreda: ODBOJKA člani, članice od 19.30 do 20.30 ure od 20.30 do 22.00 ure od I8.00do 19.30 ure od 9.00 do I 1.00 ure od 19.00 do 20.30 ure od 19.00 do 20.30 ure od 19.00 do 20.30 ure od 20.00 do 21.30 ure S skupnimi močmi poskrbimo, da rekreacija v I )omžalah nebo zamrla. I J parno, da homo s tem povabilom dobili nove ljubitelje gibanja v telovadnicah in naravi, saj vas oh tej priložnosti ponovno vabimo na TKIM STEZO na Šumberku, kjer si po napornih dnevih privoščite sprostitve za svoje telo in dušo. Informacije lahko dobite tudi po tel: 01/724-34-60 ali 01/721-36-81 stran Popust 120.000 SIT <&> HYUnDRI .. -■Sjp * "J- M ^ Popust 150.000 SIT | s****^ HYunoni j fii i i _, Popust 350.000 SIT i t ■ " ' ^«i**"'W ...... mm^He^f^^^^. Popust 200.000 SIT MATRDC ^ HVUnORI | TDfllCT Popust 200.000 SIT HYUI"IDRI Vedno z vami KREDIT NA POLOŽNICE STARO ZA NOVO ••••J- BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: telefon: 01 72 15 666 ( 'f L, ceneje Lim Tekoia tapeta JCRIMM ne vsebuje škodljivih snovi in je zato okolju prijazna. PREDNOSTI: S je v različnih barvah in strukturah 9 enostavno in brezstično nanašanje (brez obrezovanja in odpadkov) 9 brei krojenja in merjenja 9 neravna podlaga se izravna \ Mgp*W*W WW% 0| V s je antistatitna ■ odbija prah ¥ 4Jr%»/M. m.mLmLmMiMutm*. 9 toplotna in zvočna izolacija tCf(0ČO tOfiCtd 9 možnost popravkov (brez opaznih reparaturnih mest) 9 po nekaj letih možni popravki ,,, , , 9 lahko se prebarva ali odstrani z vodo tuMlMAQJd3£b 9 je težko gorljiva (B 1) Q^(fS/6&393 Yf\, s in znižuje stroške tapeciran jo z33 00 AL WAGl ZASTOPNIK ZA PLINSKE GRELNIKE ^terena Pot za Bistrico 67,1230 Domžale Tel.: 01/722 56 30 Fax: 01/721 61 88 Servis: ELEKTRO JERETINA, Jarčeva 3, Domžale CSM: 031/652 733 SIBON CENTER ZA TUJE JEZIKE Vabi k vpisu v tečaje tujih jezikov -začetek 20. oktobra 2003 Vpis in informacije od 1. do 17. oktobra od lOh do 13h in popoldne od I7h do 19h. Ljubljanska 76/11, Domžale, tel.: 01 7220-240, 7220-360 faks: 01 7220-245, 7220-364, e-pošta: sibon@sbl.net, sibon.office@siol.net Jarška cesta 11 1230 DOMŽALE 01/ 729-90-00 Jezerska cesta 121 j H 4000 KRANJ 04/ 280-90-00 LIPOVSEK GSM: 040 209 433 VGRADNJA (RIGIPS in KNAUF) STEN IN STROPOV V MANSARDNIH STANOVANJIH. Računovodski cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 - FILC POLITLAK za gradnjo cest, urejanje dvorišč, tlakovanje, bazene, ribnike, grobove, zaščito hidroizolacij in drenaž - ZAŠČITO TALNIH OBLOG ■ PODLOŽNI FILC POD LAMINAT ■ OSTANKI POLNIL - TERMOFIL - SILIKONSKA VLAKNA (polnjenje blazin) ■ AGROFILC (koprena za vrtove in njive) - VOLNENI TEHNIČNI FILC - POLIRNI KOLUTI - FILC ZA LIKALNE DESKE ■ FILTRI ŽA KUHINJSKE NAPE • UNIVERZALNE zelo vpojne, viskozne FILC KRPE za čiščenje Vsem kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. VAŠE RABLJENO VOZILO JE VREDNO VEČ, ĆE KUPITE XSARA DO 400.000,00 SIT PICASSO DO 400.000,00 SIT BERLINGO DO 200.000,00 SIT Akcija vi-ljd Ho H). 10 2003. ali do raipnMtue /akig. Vredno« rabl|ent?fta vozila se obračunov* po taMi EuroU*. CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinaka 162 1000 Ljubljana tel.: (01)541 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 POPUSTI PRI C5 500^^^^ PODJETJA! POVPRAŠAJTE PO UGODNOSTIH! ^JB^^ NA ZALOGI Slaščičarna OGER stari Tr/in, Mengeška 26 Nudimo vnm veliko izbiro poročnih in otroških u>rt po tujih katalogih, domačo polno, ročno izdelane domače piškote in ost,ilo slaščice, Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VASA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Ugodni nakupi JTm Metalki Domžale^ • predalnik Mars 60 cm.....4.999 • predalnik Mars 30 cm.....2.998 • povratna žaga PZ 55 b.. 13.689 poleg žage dobite meter, mizarski kotnik in tesarski svinčnik RENAULT A g lKCIJE v ni hf^l ^^^jnB Vrednosti vašega rabljenega vozila katerekoli znamke in starosti, ocenjenega po sistemu £urotax, bomo ob nakupu novega Renaulta dodali Se izjemen popust do SOO.OOO SIT! S posojilom ali leasingom brez stroškov odobritve in zavarovanja financiranja pa boste prihranili v povprečju Se 70.000 SIT ! Slika |« »mbolićna RENAULT ,.,J*f*",f** Prodaja vozil: 01 /56 27 111 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 AVTO SET d.O.O. ^2^!^» 041/648166 Fax: 01/56 27 444 l)raj((iinelf2fi, Domžale soBorA: oda. do u ur. Servis: 01/56 27 333 E-mail: tomarsetnikar.3irtcisetWeiler.refiaurt.si j^Pr, WC deske in WC kotlički - 5% POPUST lesene in aluminijaste lestve - 5% POPUST električni radiatorji Delonghi velika izbira vijačnega blaga in orodja vse vrste črnih cevi in profilov - možen razrez Pričakujejo vas pri|aznl prodajalci, prostorno parkirišče In možnost obročnega odplačevanja 'vrt M Potrošniške kredite • po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilom do 84 mesecev • za naše zveste stranke, ki z nami poslujejo preko osebnih računov, ponujamo možnost najetja kredita brez zamudnega potrjevanja obrazcev, s fiksnim obrokom in z minimalnimi stroški odobritve tudi do 60 mesecev • NOVO v naši ponudbi - potrošniški krediti z valutno klavzulo imoz Stanovanjske kredite • svetujemo in pomagamo vam najti najugodnejšo finančno rešitev za nakup, gradnjo ali preureditev vašega doma • varčevalcem, ki so v Banki Domžale sklenili pogodbe o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, nudimo možnost pridobitve kredita že po dveh letih varčevanja • smo najugodnejši ponudniki stanovanjskih kreditov z valutno klavzulo • odlikuje nas kratek odziven čas ter prijazna in osebna obravnava strank i (/© ) banka domžale Banka za vas Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Domžale Ljubljanska 63 tel: 01/729 53 20 ♦mali oglasi♦ mali oglasi♦ mali oglasi♦ Prodamo dvosobno stanovanje na Duplici v večstanovanjski hiši za 18.10O.(XX),OO. Novogradnja, vseljivo 31.12.2003! Informacije: 041/673-042:01/72-28-920 Študent gradbeništva INSTRUIRAM MATEMATIKO za srednje šole. Tel.: 031-286-400 Prodam brezova drva. Tel.:01 7210359 Poceni pripravljam osmošolce na "eksteree" iz slovenščine po elektronski pošti. E-mail: castenedaAemail.si Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.:041 926286,7241 627 Maja Urmard.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 8327 190,041 642 097 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike Tel.: 7238 157,041 322 571 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897 OPTIKA BRIGITA' Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled £e\*e - veliko izbiro okvirjev - kakovostnih stekel - sončnih očal ^e' Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota zaprto KAIRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina. Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 SPOROČILA Mopkkantm-teadentm - Izdelava notranjih dekorativnih ometov: • marmorin • jager mozaik • grobe strukture Šubljeva6, 1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 - izdelava toplotnih fasad po sistemu jubizol - barvanje fasade - ostala slikopleskarska dela fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm 041 641 446 Zasebna zobna ordinacija za odrasle IRIDENT d.o.o. na Viru pri Domžalah Šaranovičeva 25a, tel.: 01 721 66 35 V sodobno opremljeni zobni ordinaciji vam nudimo: • konzervativno zdravljenje • fiksno protetiko • snemno protetiko Delovni čas: ponedeljek od 15. -19. ure, sreda od 15. -19. ure, četrtek od 15. -19. ure stran IMUA MM Tel.: 722-89-20 MM 1 OPVlIKn 722 74 96 PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO De Dietrich^ INTERDOMO • PLINSKE PEČI - PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS • PRIKAZ DELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE cente? www,avtocenter-subelj.si IME POVE VSE. 1.8 oomfort j 3.695.033 sit i SPHCE STHR 1.3 familm S.70S.631 sit KREDIT NA POLOŽNICE STARO ZA NO BANČNI KREDIT DO 60 MESECEV NOVI MITSUBISHI ŽIVIM, DA VOZIM m VZ^UEMNA Jaz zate, ti zame imam*. ^Sevanj* .svojeg WrCdua kaj bi sam/* »„^...--•-•-^ CTaTiiciv ALi TISTE, VSE ŠTUDENTE BREZ STATUSft«u " MJSS^ ZAVAROVAN1A d, Po. Pogoji: • iztekel se vam je status študenta ali dijaka • še nimate urejenega zdravstvenega zavarovanja • neradi plačujete zdravniške storitve s kešem SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING FRANKOPANSKA18a, 1519 LJUBLJANA UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE • ZEMLJIŠKA KNJIGA Kot vodilni in največji upravljalec stanovanjsko poslovnih objektov v Sloveniji, smo prisotni tudi na območju Domžal Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139 E-pošta: spl@spl.si; http://wvvw.spl.si AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI: Miklošičeva 18, 1519 LJUBLJANA Telefon.: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108 E-pošta: agencija@spl.si; http://www.spl.si varno kakovostno certifikat it. 060 ISO 9001 (CD) * KAKOVOST * TRDNOST * ODPORNOST * ESTETSKA OBLIKA N;o,v/ft iimmt*Q,m mmm HI I 1 s |sa trtlk - vrtni kamini • ograje, cevi, robniki - travne in prane plošče - korita so roze... - vse vrste tlakovcev - stebri u oporni *id - koritnicc so obrežino - vodnjaki PRODAJA in VGRADNJA MOSTI 03, 1218 Komenda tel« 01 834 30 8S, 834 10 83, fokst Ol 834 30 80 e-mailt infofniuhant.com, http://www.iuhant.com HUBAT PETER HP ( OMMERCE st plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si AVTOKLEPARSTVO izabret :■• Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a, 1230 Domžale Telefon: 01 721 41 22 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si V 01 83 08 350 . dunlop@sitar-pneumatic.si ' Ali vosle. dt pri nUjih lamponturah od 8*C rimska pfmvmatlka /»ootivlla do 60% bolrae vo/ne lastnosti otede na letno pnevmaiiko'? ?odna ponudba zimskih pnevmatik obnovljenih GAMIX,... klena platišča, snežne verige GOODVEAR, CONTINENTAL, BRIDGESTONE, MICHELIN, PIRELLI, NOKIAN, TOYO, KUMHO SLAMNIK li pet uleok tj iztavte ut kozarcev Letošnja jesen je v blagovnice prinesla novost - ti. »rumene kotičke«. Na vhodih v blagovnico Vele Domžale in Trgovski center Mengeš smo pripravili posebne kotičke v katerih bodo različni izdelki namenjeni kupcem, ki iščejo najnižje cene za kvalitetno blago. Kupci bodo izbirali med oblačili, obutvijo, gospodinjskimi potrebščinami, igračami in drugim blagom. V dneh od 6. do 20. oktobra 2003 bodo kupci v kotičkih našli gospodinjske potrebščine po posebno ugodnih cenah in ponudbo nagrobnih sveč. Nekaj izdelkov iz ponudbe: Opis: • hermetično zapiranje •lahko se pomiva v pomivalnem stroju •kuha v mikrovalovni pečici • lahko se uporablja za v zmrzovalno skrinjo K O rumeni TIČEK C C A STARA CENA 23*1.- 349.- Doza za shranjevanje, 1,51 STARA CENA 499." Ooza za shranjevanje, 41 STARA CENA 437." 199.- Skleda PVC, <2 Hipermarket Mengeš