riiit?


mmmmm
l> ' Jjf <t<
BOLOGNI — Pogled na kongresno dvorano.
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, N E D E-L-J-A , 9= F € BRUA R JA 1968 • LETO XI., ŠTEVILKA 38 • CENA 50 FAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1939 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA. 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
Izmenjava mnenj v Budimpešti
Špiljak obiskal Biszkuja Različna stališča o ČSSR Prijateljsko vzdušje
BUDIMPEŠTA, 8. februarja (Tanjug) — Predsednik ZIS Mika špiljak se je danes skoraj dve uri pogovarjal s srekretarjem CK madžarske partije in članom politbiroja Belo Biszkujem. Sestanka so se udeležili tudi član CK ZKJ in veleposlanik Geza Tikvicki ter član CK madžarske partije Fridyes Puja in madžarski veleposlanik v Beogradu Joszef Mar-jai. Med obiskom, ki je potekel v tovariškem vzdušju, so izmenjali mnenja o nekaterih vprašanjih v zvezi z odnosi med partijama, kakor tudi o aktualnih problemih mednarodnega položaja ter mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja.
Bela Biszku je Miko špilj-ka seznanil s programom u-krepov, ki jih nameravata madžarska partija in vlada uveljaviti na področju razvoja socialistične demokracije. Izmenjali so tudi mnenja v zvezi s češkoslovaško. Bela Biszku je dopolnil in dalje obdelal stališča svoje partije v zvezi s celotnim problemom. Mika Špiljak je izkoristil ta razgovor, da je celoviteje in širše pojasnil jugoslovanska stališča, ki temelje na načelih nevmešava-nja, pravice vsake države do neodvisne notranje in zunanje politike ter do suverenosti pri odločanju o vsem in do nedotakljivosti. Izmenjava mnenj o češkoslovaški je potekala v tovariškem obravnavanju problemov. Obe strani imata očitno tudi še nadalje različne poglede, vendar je bilo ves čas čutiti težnjo in potrebo, da se zaradi .različnih stališč ne kvarijo odnosi in stiki na številnih področjih, kjer imata partiji in državi identične, skup-" ne interese.
PREDSEDNIK TITO NA BRDU — Včeraj je prispel na krajši obisk v Slovenijo predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko. V Ljubljani sta ju pozdravila predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher in predsednik CK ZKS Franc Popit. Na železniški postaji v Kranju sta visoke goste pozdravila predsednik skupščine Kranj Slavko Zalokar in sekretar občinskega komiteja ZKS Martin Košir. Vsi skupaj so potem nadaljevali pot na Brdo.	Foto: S. Busič
Začel se je XII. kongres KPI
Longov uvodni govor — Eksplozija protesta v svetu se hrani z ideali svobode — Mir podlaga napredku — KPI potrjuje ocene, ki jih je izrekla ob dogodkih v ČSSR — Avtoriteta voditeljev ČSSR dragoceno premoženje za deželo
Pariz: tajni razgovori? Bangkok: modre čelade
Za tajne pogovore se je zavzel Ky — Tajski zunanji minister predlagal ustanovitev »sil OZN za Vietnam«
PARIZ, 8. febr. (Tanjug). V Parizu je čedalje pogosteje slišati mnenje, da se bodo morali udeleženci pogajanj na konferenci o Vietnamu odločiti za tajna pogajanja, na katerih bi se zbližala za zdaj nezdružljiva stališča.
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
BOLOGNA, 8. febr. (Po telefonu) ■— Pod geslom z enotnostjo in z bojem ustvariti politično alternativo za izhod iz krize, ki pretresa Italijo, se je dopoldne začel 12. kongres KPI. V prisotnosti tisoč delegatov in 4000 gostov, med katerimi so številne tuje delegacije, je imel uvodni govor generalni sekretar stranke Luigi Longo. Velik del svojih izvajanj je posvetil domači politiki, razložil pa je tudi poglede KPI na mednarodne probleme in posebej na težave, ki tarejo mednarodno delavsko gibanje.
Longo je izhajal iz ugotovitve, da je kongres v času globoke socialne in politične
Več ko pol metra novega snega - Zastoj v prometu
Zaprtih več cest, na drugih omejen promet Prekinjene telefonske zveze s Primorsko
LJUBLJANA, 8. febr. »Danes pa sneži! Da ga ne bo spet nametlo toliko, kot ga je februarja leta 1952?« Tako so danes modrovali in se s strahom spraševali ljudje ne samo v Ljubljani, temveč po vsej državi in še daleč za njenimi mejami. Snežilo je ves dan. Ljudje, plugi, lopate in drugi pripomočki za čiščenje snega so bili skoraj nemočni pred naravnim sovražnikom.
Ljubljana in drugi večji kraji v Sloveniji so bili kot izumrli. Tudi avtomobilov ni bilo na spregled. Tisti redki
Norveška delegacija v Nišu
Niš, 8. febr. (Tanjug). Danes je prispela v Niš delegacija Norvežanov, ki se bodo jutri udeležili ustanovne skupščine društva jugoslovansko-norveškega prijateljstva. Predsednik občinske skupščine Niš Žarko Radičevič je priredil gostom kosilo.
Jutri
»Boeing 747«
WASHINGTON, 8- februarja (UPI) — Doslej naj večje potniško letalo na svetu »Boeing 747« je pripravljeno na preizkusni polet, ki je napovedan za jutri ali pojutrišnjem. Med gibanjem po vzletni stezi je pilot Jack Wad-den preveril vse naprave v letalu, ki tehta 305 ton in lahko sprejme 490 potnikov.
•r
Ponesrečila sta se V. Popovič in A. Bebler
BEOGRAD, 8: febr. (Tanjug). V Rooseveltovi ulici v Beogradu se je pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bila poškodovana generalni sekretar predsednika republike Vladimir Popovi« in član sveta federacije Aleš Bebler. Po prvih podatkih je Bebler dobil pret res možganov in poškodbe po obrazu, a trenutno ni v življenjski nevarnosti, Vladimir Popovič pa je laže poškodovan. Avto, v katerem sta bila Popovič in Bebler, je trčil v tramvajski voz.
Avtomobil je vozil Aleš Bebler. Nesreča se je dogodila ob 13- uri. Aleša Beblerja so prepeljali na nevrokirurško kliniko, Vladimira Popoviča pa na vojaško-medicinsko akademijo v Beogradu.
šoferji, ki so se vzlic temu upali na cesto, pa so vozili kar moči previdno in počasi.
»Za električne napeljave zdaj še m nevarno,« je spodbudno povedal dežurni monter Elektro Ljubljana. »Sneg je suh in sproti odpada od žic.« Vsaj' nekaj dobrega. Približno enako so odgovorili dežurni elektromonterji tudi drugod po Sloveniji.
Ce je bilo z električnimi napeljavami vse v redu, nam tega niso mogli povedati tudi dežurni na nekaterih osrednjih telefonskih centralah. Mariborčani in Celjani do 17. ure niso imeli nobenih težav, dežurni na ljubljanski centrali pa je povedal: »Med Ljubljano in Postojno je trenutno pretrganih 12 visokofrekvenčnih zvez. Zvezo s Postojno je vendarle mogoče dobiti, saj je pet preostalih liny brezhibnih. Tudi z zvezami s Koprom ni vse v redu. Poškodovanih je 12 linij, 24 pa je brezhibnih. Tudi s Cerknico so prekinjene 3 linije in se telefonični promet odvija skozi Postojno.«
Sneg pa je povzročil v Sloveniji obilo težav v cestnem prometu. Prelaz Predil je že dlje zaprt, danes ob 10. uri pa so zaprli tudi Ljubelj (60 cm novega snega). Podkoren nenehno plužijo in je prevozen. Promet s tujino je bil danes usmerjen na mejni prehod Rateče.
Zaradi zametov in novega snega je bilo danes neprevoznih več cest v Sloveniji (Bovec—Trenta, Železniki— Podbrdo, Rovte—Žiri), promet pa so omejili (prepoved vožnje s prikolicami in težkimi tovornjaki) na cestah Ljubljana—Zagreb,	Vrhnika
—Postojna, Razdrto—Senožeče, Naklo—Jesenice in Kozina—Rupa.
Sneg je povzročil tudi težave na železnicah, predvsem zaradi poškodb na varnostnih napravah. Vlaki zamujajo od 15 do 70 minut (ekspresni vlak Ljubljana—Skopje).
MATIJA DERMASTJA
ALBINA PODBEVŠEK
krize v deželi in da so temu ustrezne tudi naloge italijanskih komunistov. Hkrati pase je po Langovih besedah razširil tudi krog možnih za veznikov delavskega razreda in pomnožile so se tiste socialne sile, ki so zainteresirane za demokratično in socialistično preobrazbo Italije. Cilj komunistične akcije v teh razmerah so konkretne možnosti iz katerih bi lahko zra-stla nova politična večina, nova vladavina.
Rešilnega izhoda iz sedanje krize ne more poiskati sama avantgarda niti ena sama stranka, in komunisti ne nameravajo proti sedanjemu stanju postaviti svoje alternative samo v abstraktni in propagandistični obliki. Tudi iz opozicije se hočejo zato lotevati najnujnejših in konkretnih italijanskih problemov, da bi tudi tako podprli proces sodelovanja in sporazumevanja s socialističnimi, katoliškimi in drugimi demokratičnimi silami ter pospešili dozorevanje nove politične alternative.
Sedanji sistem oblasti v Ita-liiji je po Langovih besedah v prehudem neskladju s socialno resničnostjo in razodeva nedovoljene praznine. V takih razmerah se lahko pojavi nevarnost reakcionarnih in avtoritarnih poskusov. Italijanski komunisti .bodo z vsemi sredstvi branili ustavo, demokracijo in republiko. Neustreznost in paraliza levega centra posredno ogrožata trdnost republikanskih institucij, toda hkrati se po zaslugi
komunistične akcije ustvarjajo nove možnosti za rešitev -iz sedanjega položaj a. čeprav konkretna pot ni preprosta in lahko dosegljiva.
Longov poziv je med drugim naslovljen na socialiste, in sicer na vse tiste socialiste, ki se »nočejo odpovedati enotni politiki na razredni podlagi«, vtem ko je prepričan, da kriza socialistične stranke ne bo rešena dotlej, dokler v njej ne bodo poraženi in izolirani socialnodemokratski tokovi. Z velikim poudarkom je Longo govoril tudi o dialogu s katoličani. Sicer pa je po njegovem mnenju osrednji problem, okrog katerega se suče politična kriza obstoječega režima, prav odnos do komunistov, vprašanje pojmovanja njihove funkcije in njihove odgovornosti. Zato italijanski komunisti direktno terjajo svoje mesto v demokratičnem sistemu, v parlamentarnem in javnem življenju nasploh.
Ko je govoril o mednarodnem položaju, je Longo poudaril, da je po vsem svetu odočen odpor zoper sedanje stanje, da srno priča eksploziji protesta, ki se hrani z ideali svobode, pravičnosti in enakosti. Nobena obstoječa oblast, nobena ideologija, nobena cerkev ni danes varna pred tem globokim podtalnim gibanjem. Seveda pa je pri tem bistven razloček med kapitalističnim svetom, kjer se majejo družbene osnove, in socialističnim svetom, kjer gre predvsem za to, da se politična nadgradnja prilagodi
doseženemu družbenemu razvoju.
Italijanski komunisti po Longovih besedah želijo, da bd bila ta obča kriza plodna in da bi iz nje izšel svobodnejši in pravičnejši svet. Prvi pogoj za to pa je mir, ki je tudi podlaga slehernega napredka. Med nerešenimi
Nadaljevanje
na zadnji strani
Uradno se zavzema za tajna pogajanja samo saigonski podpredsednik Cao Ky. Američani še niso dali izjav, predstavniki FNO in DR Vietnam pa odgovarjajo, da se je mogoče o vsem pogovarjati na rednih sejah štirih.
Cao Ky je danes nenadoma odpotoval v Saigon. Opazovalci skepajo, da ga je saigonski predsednik Thieu poklical na razgovor o taktiki reševanja tega režima tako v državi kakor na pogajanjih, in to spričo nedvoumne zahteve PNO in DR Vietnama, naj Washingtcn odstrani to ekipo, ker se z njo ni mogoče pogajati.
Dejstvo, da se bo Nixon v Parizu sestal s šefom svoje delegacije Cabotom Lod-geom, so francoski komentatorji uporabili kot povod za pričakovanje, da bo novi ameriški predsednik »dal pogajanjem o miru nov polet«.
Novi sekretar mehiške socialistične stranke
MEXICO, 8. febr- (Tanjug) — Četrti kongres ljudske socialistične stranke (PPS) je izvolil za novega generalnega sekretarja Jorga Cruickshan-ka Garcio, dosedanjega organizacijskega sekretarja in gimnazijskega profesorja. Vodilno mesto v socialistični stranki Mehike se je izpraznilo ob nedavni smrti znanega mehiškega politika in ustanovitelja te stranke Vi. centa Lombarda Toledana.
Vendar si tega »novega poleta« nihče ne upa točneje označiti. Na vprašanje, ali bi pristal na sestanek z Nbonom, je vodja sevemoviet-namske delegacije Xuan Thuy izjavil, da bodo »to vprašanje preučili«, če bo prišlo do takega predloga. Opazovalci po tem sklepajo, da se bodo na tajnih pogajanjih, če bi do njih prišlo, sestali predstavniki ZDA in osvobodilne fronte.
Tajska vlada je dala pobudo za angažiranje OZN v Južnem Vietnamu, brž ko bi se pariška pogajanja približala soglasju ali sporazumu. Po tej pobudi naj bi OZN sestavila mirovne sile, ki bi vzdrževale mir in prepreče-
Berlin spet pereč Bonn bo „še tvegal"
Carapkin obljublja »ostre ukrepe«, če se bo Bundestag sestal v zahodnem Berlinu
KoLN, 8. febr. (APP). Sovjetski veleposlanik v Bonnu Semjon Carapkin je izjavil v intervjuju s stuttgartskim dopisnikom lista »Kolnische Rundschau«, da bo Sovjetska zrveza reagirala in uveljavila ostre ukrepe, če bo zvezna vlada vztrajala pri namenu, da bi bilo 5. marca v zahodnem Berlinu zasedanje Bundestaga, na katerem naj bi izvolili novega predsednika Zvezne republike Nemčije.
Kakor poroča Reuter iz r da bo Sovjetska zveza uvedla Moskve, predstavnik sovjet- ! ukrepe, s katerimi bi eno.
skega zunanjega ministrstva ni hotel komentirati poročila o Carapkinovi izjavi- Na vrašanje ali veleposlanikov intervju pomeni uradno stališče je ta predstavnik dejal, da »o tem ne ve ničesar«.
Zahodnonemško zunanje ministrstvo je v zvezi s Ca-rapkimovo izjavo objavilo sporočilo, v katerem pravi, da se zvezni kolegij že petnajst let redno sestaja v zahodnem Berlinu in da »marčne volitve ne pomenijo kršitve statusa tega mesta«. »Ne moremo si predstavljati,
stransko spremenila status Berlina«, je rečeno v sporočilu zahodnonemškega zunanjega ministrstva.
Kakor poroča UPI iz New Yorka je sovjetski veleposlanik pri OZN Jakob Malik izjavil, da je Sovjetska zveza kategorično proti temu, da bi ZR Nemčija postala članica odbora OZN za gospodarski razvoj. Dodal je, da SZ ne bo sodelovala v tem odboru, če bo ZR Nemčija
• •
Nadaljevanje
na zadnji strani
Previdni optimizem v Kairu
Tel Aviv zadovoljen zaradi .Phantomov’ - Jordanci napadli izraelske položaje
NEW YORK, 8. feb:
Posebni odposlanec Srednji vzhod Gunnar Jar-ring bo podaljšal bivanje v New Yorku, »vse dokler bo to koristno«. Verjetno boJar-ringovo bivanje v New Yorku odvisno od razvoja pogovorov »velikih štirih« o krizi na Srednjem vzhodu, ki so se začeli v dvoje, potem pa bi se spremenili v posvet, kakor' je Francija.
Jarring pa je izjavil, da ne bo čakal na izid predstavnikov štir potem nadaljeval razgovore za mirno rešitev srednjevzho-dne krize.
Pristanek ZDA na re štirih velesil o Srednjem vzhodu so v Kairu pozdravili kot korak, ki »jasno kaže, da je arabsko-izra-elsfci spor zdaj predmet razprav velesil, kar je pomembno samo po sebi«. Politični krogi v Kairu previdno poudarjajo, da ameriški načelni pristanek na francoski predlog še ne pomeni bistvenega preobrata in da se je nova administracija v Washingtanu odločila za politiko, bistveno različno od Johnsonove.
Kakor poroča AFP jz Jeruzalema so krogi, ki so blizu izraelskemu zunanjemu ministrstvu, ugodno sprejeli sklep administracije predsednika Nixona o prodaji 50 nadzvočnih lovcev »Phantom« Izraelu.
Okoli 1000 Palestincev je včeraj korakalo po jeruzalemskih ulicah. Vzklikali so gesla, v katerih podpirajo Naserja. UPI poroča, da med
• ••
Nadaljevanje
na zadnji strani
vale ponovne sovražnosti, brž ko bi se začele vse tuje čete umikati iz Južnega Vietnama. Sugestijo je dal tajski zunanji minister Tanat Koman.
Indonezijska vlada je baje izrazila pripravljenost podpreti tajsko pobudo in vključiti svoje enote v morebitne mirovne sile OZN v Južnem Vietnamu, če bi to želela OZN.
V krogih, ki so blizu generalnemu sekretarju OZN doslej m bilo nikakršnih komentarjev na to pobudo. U Tant- je nedavno izjavil, da za zdaj ne vidi vloge, ki bi jo OZN mogla odigrati v vietnamskem vprašanju, ni pa izključil možnosti, da bi se svetovna organizacija angažirala kasneje.
Novi šef UNCTAD
KONGRES KPI V
Telefoto: UPI
Stalni predstavnik Venezuele v OZN Manuel Perez Guerrero je bil po odstopu dr. Raula Prebischa imenovan za generalnega sekretarja konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD).
Za okupacijske vojake veljajo zakoni ČSSR
PRAGA, 8. februarja (Tanjug) — Sovjetsko-češkoslo-vaški sporazum o stacioni ranju sovjetskih enot so včeraj konkretizirali s sporazumom o medsebojni pravni pomoči češkoslovaških in sovjetskih organov. Po tem sporazumu sodijo kazniva dejanja češkoslovaških držav-ganov. Ce sovjetski organi nino in osebnost v izključno pristojnost češkoslovaških organov. Ce sovjetski organi primejo češkoslovaškega državljana zaradi kaznivega dejanja, ga morajo takoj izročiti češkoslovaškim oblastem. Za razliko od prejšnjega dogovora bo v prihodnje veljala češkoslovaška zakonodaja tudi za pripadnike sovjetske armade, če bodo storili kaznivo dejanje. Iz tega so izvzeta le tista dejanja, ki povzročajo škodo izključno Sovjetski zvezi.
Kosiginova poslanica Satoju
TOKIO, 8. februarja (AFP) — Japonski premier Eisaku Sato je danes sprejel na vljudnostni obisk -.ministra sovjetskega civilnega letalstva Jevgenija Loginova.
Minister Loginov je izročil japonskemu premieru osebno sporočilo sovjetskega premiera Alekseja Kosigina. Predstavnik za tisk pri japonski vladi je izjavil, da se sovjetski premier v tem sporočilu zavzema za navezavo vsestranskih stikov med Japonsko in SZ za mir na svetu.
Nov proces v Solunu
SOLUN, 8. febr. (AP). Pred posebno vojaško sodišče v Solunu je danes prišlo osem ljudi, ki so obtoženi, da so skušali izvesti sabotaže na vojaških napravah in da so delovali za odstranitev sedanjega režima v Grčiji. Obtožnica jih bremeni tudi članstva v levičarski podtalni organizaciji »Triminia«.
Sihanuk: obnovili bi stike z ZDA
PHNOM PENH, 8. febr. (AFP). Sef Kambodže princ Sihanuk je izjavil, da bi ugcdno odgovoril na morebitno sporočilo predsednika Ni-xona, če bi bila v njem želja po ponovni navezavi diplomatskih stikov med ZDA in Kambodžo.
Zaupanje
V letošnjih spomladanskih volitvah bomo volili predstavnike, ki nas bodo v naslednjih štirih letih zastopali v vseh skupščinskih klopeh, od občin do federacije. Hkrati naj bi tokrat prešli od nekdaj večkrat dokaj zaprtega forumskega odločanja o kandidatih za bodoče odbornike in poslance do res demokratično odprtega družbenega dogovarjanja.
Nemalo odgovorno nalogo nosilca tega družbenega dogovarjanja so letos naložili Socialistični zvezi, ki naj omogoči, da bodo v njenem okviru občani čim popolneje uveljavljali svojo voljo v opredeljevanju za določenega kandidata. Le tako bo namreč uresničen politični cilj volitev, da dajo poslancu mandat občani sami, tako da bo v resnici njihov pravi zastopnik in uresničevalec njihovih želja in zahtev.
Volitve so torej za Socialistično zvezo neke vrste izpit oziroma preizkušnja njene vloge najširše družbeno politične tribune, ki združuje občane različnih nazorov in pogledov, pripravljene sodelovati v demokratizaciji naše družbe, v uresničevanju socialističnih in samoupravnih načel.
Postopek kandidiranja je prejkone najbolj odločilen korak do uspeha v tem prizadevanju. V krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah socialistična zveza že sklicuje kandidacijske konference, na katerih odločajo o kandidatih za bodoče odbornike in razpravljajo o najustreznejših kandidatih za republiške in zvezne poslance.
Kandidacijske konference so odprle vrata vsem občanom s področja krajevne skupnosti. Vsak, ki se jih udeležuje, ima pravico predlagati kandidate, prav tako pa lahko povsem enakopravno razpravlja o kandidatih, ki jih predlagajo drugi, družbeno politične organizacije in društva, katerih dolžnost je, da prav tako vključijo v volitve vse svoje moči.
In to naj bo tudi v resnici. Vsakršno izgovarjanje na časovno stisko ali na zmedo v volilnih predpisih pomeni samo najlažji način zavračanja odgovornosti v težnji po demokratičnih volitvah. Ni lahko prepričati občane o tem, da jim noben kandidat ne bo vsiljen in jim vliti zaupanje v to, da so volitve res njihove. Priložnost izgubljena — ne vrne se nobena, pravijo. In priložnost za utrditev zaupanja občanov v njihovo, široko odprto družbeno politično organizacijo, je še kako pomembna.
TIT DOBERŠEK
Volilni program SZDLJ
BEOGRAD, 8. febr. (Tanjug). V Beogradu so objavili volilni program Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki so ga 31. januarja letos sprejeli na zvezni konferenci SZDLJ. Volilni program govori o razvoju samoupravljanja ter neposredne demokracije in o integraciji družbe na samoupravni podlagi.
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN nrtiKO
j p & v & nmnrT\
f
Prihodnji teden v skupščini SRS
Med drugim bodo razpravljali tudi o Zakonodajni politiki republike
LJUBLJANA, 8. febr. — Med pomembnejšimi zadevami, o katerih bodo telesa republiške skupščine razpravljala prihodnji teden, so koncept dolgoročnega ekonom. skopolitičnega razvoja Slovenije, predlog za ponovno ustanovitev sklada za socialne zavode in zakonodajna politika republike. Zvezna skupščina je namreč že sprejela resolucijo o zakonodajni politiki federacije, ustanovila je tudi vrsto komisij za revizijo celotne zvezne zakonodaje. To isto pa bo treba storiti tudi v republiški skupščini, le da je položaj republiške zakonodaje v razmerju do občin drugačno kot pa razmerje med zvezno in republiško zakonodajo. Med zadevami, ki bodo prihodnji teden na dnevnem redu sej odborov, je tudi osnutek zakona o izvršnem svetu SRS. Sedanji zakon je namreč že zastarel.
Zvezna skupščina pa je poslala celo vrsto predlogov in osnutkov, o katerih naj v republiški skupščini povedo svoje mnenje in predloge. Tak je osnutek splošnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva prebivalstva in več predlogov za ratifikacijo mednarodnih sporazumov, Zvezna carinska uprava pa je posala pisma, v katerem seznanja republiško skupščino, kaj je bilo doslej storjenega v zvezi z izvajanjem ustavnega načela o enakopravnosti jezikov in pisav narodov Jugoslavije v organih carinske službe.
Ker je bila republiška ustava spremenjena, bo treba uskladiti tudi poslovnik republiške skupščine in bo komisija za volitve in imenovanja med drugim pripravila tudi predlog za izvolitev komisije, ki naj bi to delo opravila vsaj v glavnem še pred volitvami.	V. J.
Delo organov izvršnega sveta Slovenije
V prihodnjem tednu bo seja odbora izvršnega sveta za samoupravljanje in notranjo politiko. Odbor bo obravnaval osnutek zakona o požarnem varstvu, letno poročilo republiške komisije za zadeve požarnega varstva za leto 1968, informacijo o nekaterih značilnih družbeno negativnih pojavih, informacijo o pravnem položaju lokalnih radijskih postaj v SR Sloveniji ter informacijo o izvrševanju republiškega proračuna v razdobju januar—december minulega leta.
Odbor za gospodarstvo bo med drugim obravnaval predloge za aktiviranje izumiteljske dejavnosti, teze za zakon o obrtno-nabavnih prodajnih zadrugah ter informacijo o položaju nekaterih znanstvenih ustanov, ki so Jih ustanovili organi federacije in zvezna komisija za jedrsko eenrgijo.
Na seji komisije izvršnega sveta za mejna vprašanja pa bodo razpravljali o aktualnih vprašanjih zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, o poročilu, ki se nanaša na zasedanje stalne jugoslovansko-madžarske komisije za maloobmejni o-sebni promet, in o predlogu za ukinitev železniškega prometa na progi Dravograd— Labot.
Pogovor z vojaki, ki odhajajo
MARIBOR,8. febr. — Dopoldne so se v domu JLA v Mariboru zbrali vojaki, ki so v teh dneh končali redno službo v JLA. Ob tej priložnosti so jim starešine garnizije in mariborski družbenopolitični delavci govorili o sedanjem gospodarsko političnem položaju, o bližnjih volitvah ter o možnostih, kako naj se vključijo v civilno življenje.
F. S.
Tekmovanje za Gregorčičevo značko
AJDOVŠČINA, 8. febr. — Dopoldne je bila v Ajdovščini slovesnost, s katero so učenci osnovne šole Boris Kidrič začeli tekmovanje za Gregorčičevo bralno značko. To tekmovanje se bo potem nadaljevalo po razrednih tekmovanjih.
I.	S.
Višje cene v gostinstvu
BEOGRAD, 8. febr. (Tanjug). V januarju so v primerjavi z decembrom lanskega leta narasle cene v gostinstvu za 12 odstotka. Na zvišanje cen je v največji meri vplivala podražitev brezalkoholnih pijač, in sicer za 6.4 odst. Tudi cene alkoholnih pijač so v januarju precej poskočile, in sicer za 2.7 odst. K zvišanju cen gostinskih storitev je prispevala tudi podražitev hrane in prenočišč.
Nagrade tudi študentom
Prešernove nagrade univerze in umetniških akademij je dobilo 72 študentov
LJUBLJANA, 8. febr. Slovenski kulturni praznik mnoge visoke šole že po tradiciji proslave s podelitvijo Prešernovih nagrad svojim študentom. Danes in včeraj so na proslavah na univerzi ter umetniških akademijah te institucije podelile svoje letošnje Prešernove nagrade 72 študentom. Slovesnosti so se udeležili tudi ugledni kulturni in družbenopolitični delavci. Skupna proslava ljubljanskih fakultet je bila danes v dvorani tajništva univerze. Slavnostni govor je imel rektor univerze dr. inž. Roman Modic. Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani so dobili:
Filozofska fakulteta: Peter lajnar, Marjan Pavčnik in Al-Vodopivec, Valter Motaln, bin Igličar.
Franc Zalar in Ljudmila Cvetek.
Pravna fakulteta: A da Po
Gorenjska: priprave na IX. kongres ZKJ
KRANJ, 8. februarja — Člani medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko so sinoči skupaj z izbranimi delegati obravnavali dokumente za IX. kongres ZKJ. Dogovorili so se, da bodo o predlogu nalog jugoslovanskih komunistov v nadaljnji graditvi samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov razpravljali na več aktivih. Na enem izmed njih bodo obravnavali tudi vprašanja, ki so za Gorenjsko posebno pomembna, kot so: nadaljnje izvajanje reforme, urejanje zunanje trgovinskega in deviznega poslovanja, odtujevanje sredstev od neposrednih proizvajalcev in usmerjanje kapitala ter podobon. Občinske organizacije ZK pa bodo s svojimi komisijami in drugimi strokovnimi institucijami poglobljeno proučile posamezne izbrane teme in zavzele o njih ustrezna stališča, da bi gorenjski delegati lahko nastopali na kongresu kar najbolj pripravljeni. Na seji so namreč ugotovili, da razprava o vseh vprašanjih, ki jih kongresni dokument vsebuje, zaradi njihove obsežnosti ne bi mogla biti uspešna.
M. S.
Tesnejši stiki z Gradcem
Izjava predsednika mariborske občine po vrnitvi iz Avstrije
MARIBOR, 8. febr. — Sinoči se je vrnila iz Gradca delegacija predstavnikov mariborske občine, ki se je tam mudila na enodnevnem obisku. Predsednik občinske skupščine Mirko Žlender je našemu sodelavcu izjavil, da so na .pogovorih s predstavniki graškega mestnega senata podprli prizadevanja Maribora in severovzhodne Slovenije, da bi čim prej zgradili hitro cesto med Mariborom in Ljubljano. Poudarili so, da je gradnja te ceste zanje izrednega pomena. Hkrati so izrazili željo, da bi čimprej dobili tudi sodobno cestno povezavo Maribora z Zagrebom.
Član graškega mestnega senata tudi podpirajo pobudo za ureditev maloobmejnega blagovnega prometa med avstrijsko štajersko in Slovenijo. Razprava je pokazala, da je takšno sodelovanje rodilo že dobre uspehe na ju-goslovansko-italijanski meji.
Na pogovoru so se dogovorili, da bosta obe strani podpirali izmenjavo raznih strokovnjakov, ki bi na raznih skupnih sestankih izmenjali mnenja in stališča o določenih problemih, ter da bosta občina Maribor in mestni graški svet podpirala prizadevanja kulturnih, socialnih in drugih ustanov pri navezovanju tesnejših stikov in pri tesnejšem medsebojnem so-deL vanju. Pogovori v Gradcu so bili koristni za obe strani. Mariborsko delegacijo so povsod prisrčno sprejeli.
M. K.
Nagrade kranjskim gledališčnikom
KRANJ, 8. febr, — V otkvi-ru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila sinoči v Prešernovem gledališču premiera Cankarjevih Hlapcev, ki jo je pripravil domači amaterski gledališki ansambel. S to predstavo je kranjsko gledališče proslavilo 50-lefcnico smrti Ivana Cankarja in 120-iletnico smrti Franceta Prešerna.
Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščin^ Slavko Zalokar izročil letošnje Prešernove plakete 4 gledališkim delavcem, ki so kot režiserji in igrači v letih od 1918 do 1963 sodelovali v Kranju pri uprizoritvi Cankarjevih del. Plaketo so prejeli prof. Ivan Kolar, Janez Fu-gina, inž. Boris Valenčič in inž. France Bratkovič. Na predstavo so povabili ' tudi druge kranjske gledališčnike, ki so sodelovali v čitalnici in kasneje v gledališču.
L. S.
Ekonomska fakulteta: Danijel Pučko, Marija Veber in Boris Kompare.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo: Dragica Aleksič, Stanko Pejovnik, Milko Križman, Peter Grilanc, Miha Kiremsar, Jože Koller, Branimir Borštnik, Franc Kaluža, Jože Car, Bojan Breskvar, Franc Fajdiga, Janez Karpe, Janez Kotlovšek, Marija Jamšek,. Norma Mankoč in Ferdinand Grešovnik.
Fakulteta za elektrotehniko: Stanislav Reberšek, Dušan Raič, Milan Soklič in Krešo Bračič.
Fakulteta za strojništvo: Dušan Kajfež, Marko Nemec, Jože Marenče in Jože Kožuh.
Medicinska fakulteta: Janez Sketelj, . Živa Novak, Dušan Keber, Janez Jančar, Andrej Mešara, Jože Drinovec, Igor Kranjec, Marko Medvešček, Sonja Grobovšek in Olga Pirc.
Biotehniška fakulteta: Metka Bogel, Janez Sedej, Renata Tonkovič, Marjana šetina, Boris Pelci, Milan Jager, Zvezdana Kopinič, Milan Lovka, Anton Stergar in Franc Lobnik.
Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: Ivan Korent in Petra Lončar.
Letošnjo nagrado Akademije za glasbo so dobili: violinist Marjan Koruza, dirigent Uroš Lajovic in pozavnist Branimir Slokar. Uvodni govor na slovesnosti, ki je bila včeraj, je imel rektor akademije Marijan Lipovšek.
Nagrado Akademije za gledališče, radio, film in televizijo so prejeli: študenta oddelka za igro Majda Grbac in Janez Vajevec, študent oddelka za filmsko in televizijsko režijo Matija Milčinski in študentki oddelka za dramaturgijo Malina Schmidt ter Zoja Skušek-Močnik. Na današnji slovesnosti sta govorila dr. France Koblar in rektor prof. France Jerman.
Nagrado Akademije za likovno zumetnost so letos dobili: študentje oddelka za slikarstvo Rudi španzelj, Lucijan Bratuš, Štefan Potočnik, Enver Kaljanac in Ivo Mršnik; študenta oddelka za kiparstvo Negovan Nemec in Milomir Jevtič ter študent specialke za konservatorstvo Ivan Bogovčič. Slavnostni govor na današnji proslavi je imel rektor akademije prof. Boris Kalin.	J. S.
Strokovnost in osebni dohodki
O tem so pripravili pomembno študijo v republiški zbornici
LJUBLJANA, 8. febr. — V republiški gospodarski zbornici so sodelavci ekonomsko-finančne službe pripravili pomembno študijo, ki naj bi prikazala, koliko so v naši republiki osebni dohodki odvisni od kvalifikacijske strukture zaposlenih in od ekonomskega položaja delovne organizacije oziroma stroke. Hkrati so v študiji izoblikovali idejo, da bi v republiki sporazumno določali osebne dohodke za posamezne vrste strokovne usposobljenosti. Seveda pa bi morali ohraniti oziroma povečati interes delovnih kolektivov za doseganje kar najboljših poslovnih rezultatov. Razen prej omenjenega, za posamezne strokovnosti določenega, oziroma kalkulativnega osebnega dohodka — pri katerem bi zaradi različnih krajevnih in podjetniških razmer dopuščali tudi odstopanja — bi moral biti torej sestavni del osebnega dohodka tudi delež na ustvarjenem ostanku dohodka oziroma dobičku podjetja.
študijo, ki jo bodo obravnavali še v vrsti zborničnih forumov preden bodo o njej spregovorili na seji upravnega odbora zbornice, so na včerajšnji seji zborničnega odbora za ekonomsko-finanč-na vprašanja dokaj ugodno ocenili.
Omenimo naj samo nekaj ugotovitev.- iz omenjene študije. Po njej pri nas vpliva strokovna kvalifikacija le s kakimi 50 odstotki na višino osebnega dohodka. Takoj za njo je seveda najbolj odločujoč ekonomski položaj delovne organizacije. Ugotovili so tudi, da boljši ekonomski položaj bolj izrazito vpliva na osebne dohodke tistih članov kolektiva, ki imajo nižje kvalifikacije. V študiji, pa so tudi kvantificirali doslej znano ugotovitev, da so oh isti kvalifikaciji — vendar pri zaposlitvi v različnih dejavnostih — osebni dohodki lahko zelo različni.
FRANCE JERAS
Emil Tomažič -novi direktor Špedtransa Maribor
MARIBOR, 8. febr. — Dopoldne je bila v1 podjetju špedtrans redna seja delavskega sveta podjetja, na kateri so člani sveta razpravljali o položaju podjetja, nato pa izvolili za novega direktorja podjetja Emila Tomažiča, sekretarja republiškega odbora sindikata delavcev industrije rudarstva Slovenije.
F.š.
Petdeset let sindikatov
Ustanovljen je poseben odbor za proslave
LJUBLJANA, 8. febr. Letos bo minilo petdeset let od ustanovitve jugoslovanskih sindikatov. Ta obletnica se ujema tudi z ustanovitvijo KPJ in SKOJ. Ob pomembnosti obletnice delovanja najnaprednejših sil pri nas, so se tudi slovenski sindikati odločili kar najbolj slovesno proslaviti ta jubilej. V ta namen je bil pri republiškem svetu sindikatov ustanovljen pripravljalni odbor, ki mu predseduje predsednik republiškega sveta Tone Kropušek.
Težišče proslav naj bi bilo predvsem v občinah, kjer bodo sindikalne organizacije, skupaj z ZK, mladino in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravile vrsto proslav, predavanj, posvetov itd. Tudi republiški odbori strokovnih sindikatov bodo letos poskrbeli za večji poudarek, denimo, dneva železničarjev, obletnice stavke tekstilcev, rudarjev in drugih.
Republiški odbor pa bo skupaj s pripravljalnim odborom organiziral osrednjo proslavo s slavnostno akademijo v Ljubljani, med 23. aprilom in 1. majem pa bo slavnostna plenarna seja republiškega sveta ZS Slovenije in republiških odborov.
Ena zanimivih obeležij proslavljanja te obletnice bo tudi simpozij o vlogi sindikata v sedanjih pogojih. Razmišljajo tudi, da bi skupaj in v dogovoru z odborom za proslavo KPJ pripravili ustrezno razstavo o petdesetletnici revolucionarne poti delavskega gibanja na Slovenskem.
Republiški odbor bo tudi. sodeloval pri organiziranju vsejugoslovanske razstave »Likovna kultura skozi petdeset let revolucionarnega delavskega gibanja«, ki bo v Slovenj Gradcu.
To pa so le zunanje značilnosti manifestacije. Pomembne naloge si je odbor zadal budi na področju publicistike. Intenzivneje se bodo zavzeli za zbiranje gradiva in dokumentacije, pripravili pa bodo tudi knjižico, v kateri bo konkreten pregled posameznih dogodkov v sindikalnem gibanju v zadnjih petdesetih letih. Glasilo slovenskih sindikatov »Delavska enotnost« pa bo imela več rubrik posvečenih izključno tej pomem-
bni obletnici. Tudi posamezne kulturne ustanove bodo del svojega delovnega programa posvetile temu jubileju.
IZTOK AUSEC
V Pakistanu gradimo novo pristanišče
RAVALPINDI, 8. febr. (Tanjug). V 'Vzhodnem Pakistanu so položili temeljni kamen za zgraditev pristanišča Chal-na. Projekt in tehnično dokumentacijo pristanišča je izdelalo jugoslovansko podjetje »Ivan Milutinovič«, ki bo pristanišče gradilo in dela nadzorovalo.
Vrednost teh del znaša kakih 45 milijonov dolarjev. Pristanišče naj bi bilo dograjeno do leta 1971 in njegova zmogljivost bo znašala letno 4,5 miilijona ton tovora. Jugoslavija je za graditev tega pristanišča odobrila 20 milijonov dolarjev kredita.
Skupščina počitniške zveze Maribor
MARIBOR, 8. febr. — Sinoči je bila letna občinska skupščina počitniške zveze Maribor. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da bo treba v organizacije počitniške zveze vključiti več delavske. kmečke in študentske mladine. V Mariboru bo treba čimprej ustanoviti mladinsko turistično poslovalnico. Sprejeli so tudi program dela, ki predvideva tesnejše sodelovanje družin počitniške zveze, nadaljevanje stikov s sorodnimi organizacijami v Avstriji in na Madžarskem, vključevanje novih članov in nekatere druge naloge.
I	M. K.
Naši izvedenci v svetu
v
V tujini dela 1254 naših strokovnjakov raznih strok
BEOGRAD, 8 .febr. (Tanjug). Po podatkih zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje dela zdaj v tujini 1254 jugoslovanskih izvedencev raznih strok. Samo lani je šlo v razne dežele sveta 466 naših zdravnikov, inženirjev, arhitektov, agronomov, veterinarjev in drugih strokovnjakov.
Konec lanskega leta se je šolalo v Jugoslaviji 1570 tujih državljanov; lani se je specializiralo v tujini ' 1885 Jugoslovanov, v Jugoslaviji pa 1213 tujih strokovnjakov.
Funkcionarji zavoda pravijo, da je bilo tehnično in znanstveno sodelovanje Jugoslavije s svetom in s specializiranimi agencijami mednarodnih organizacij uspešno. Predvideni letni program tega sodelovanja je bil v celoti izpolnjen.
Na tem torišču je Jugoslavija lani sodelovala z OZN, z organizacijo za gospodarski razvoj (OECD) in z večjim številom zahodnih in socialističnih dežel. Po programu OZN se je šlo lani specializirat v razne dežele 127 jugoslovanskih strokovnjakov. V Jugoslaviji pa se je specializiral 101 tuj izvedenec. V Jugoslaviji se je lani mudilo tudi 59 izvedencev za razna tehnološka in druga vprašanja v industriji. Dežele v razvoju pa so dobile od OZN 70 jugoslovanskih strokovnjakov, s čimer je število jugoslovanskih izvedencev OZN v teh deželah naraslo na 223.
Na podlagi programa pomoči, ki jo daje OECD Jugo-
slaviji in še nekaterim deželam, se je lani specializiralo v tujini 114 naših strokovnjakov, pri nas pa 42 tujih, ki sodelujejo pri projektih za razvoj Kosova, ureditev južnega Jadrana, regulacije gornjega toka Neretve itd.
Funkcionarji zveznega zavoda za mednarodno in .tehnično sodelovanje pravijo, da je tehnično sodelovanje s so-cialističnimi deželami na precej visoki stopnja. V teh dežeiah se je specializiralo 939 naših strokovnjakov, v Jugoslaviji pa 986 strokovnjakov iz socialističnih dežel.
Tudi sodelovanje z zahodnimi deželami, zlasti z Italijo, Švico, ZDA, Francijo, skandinavskimi državami in deželami Beneluxa, se uspešno razvija. V teh deželah se je specializiralo 705 Jugoslovanov, iz njih pa je prišlo k nam na specializacijo 126 strokovnjakov.
Pomembno je sodelovajne z ZDA pri znanstveno-raz-iskovalnih delih na področju kmetijstva, gozdarstva in socialnih vprašanj. Doslej je bilo odobrenih 60 projektov v vrednosti nad 72.5 milijonov din, na podlagi katerih bodo ameriške in naše usta-
Projekti ZN pri nas
Združeni narodi bodo financirali več projektov
BEOGRAD, 8. febr. (Tanjug). Specializirane agencije Združenih narodov bodo letos financirale več projektov in raziskovalnih del v Jugoslaviji.
Po podatkih zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje bodo ZN dali letos n: i j več sredstev, nekaj nad milijon dolarjev za napredek gozdarstva in lesne industrije v BiH. Svetovna organizacija bo sodelovala z znatnimi sredstvi tudi pri graditvi poslopja in organiziranju jugoslovanskega centra za gospodarske študije. Center se bo ukvarjal ne samo z gospodarskimi vprašanji, marveč tudi s problemi organizacije in razvoja jugoslovanskega gospodarstva. Po dosedanjih proračunih bodo znašali gradbeni stroški približno 15 milijonov din.
Eden izmed, velikih projektov v Jugoslaviji, ki bodo v njegovem uresničevanju so-
Televizija
Subjektivno
občutje
Pred letošnjim kulturnim praznikom so »Kulturne diagonale« odstopile svoj programski prostor literarnemu večeru z naslovom »Kako bit’ hočeš poet«, na katerem so Stane Sever, Polde Bibič in Andrej Kurent recitirali Prešernove pesmi. Skript za to oddajo je pripravil France Vurnik, oddajo je režirala Marija Semetova, scenograf pa je bil Janez Pirnat. Oddaja je potekala na vizualnem ozadju del Franceta Miheliča ob spremljavi glasbe iz opusa Daneta Škerla.
France Vurnik je pri izboru Prešernove poezije uveljavljal načelo pesnikove rasti in dozorevanja kot človeka in umetnika tako, da je posamezne razvojne faze vokviril z odlomki iz Prešernove korespondence, njegov umetniški čredo pa povzemal s kiticami pesmi »Pevcu«, ki so na začetku vsakega razdelka učinkovale kot nenehno obnavljajoči se moto in ob koncu simbolno odmevale v naš sodobni čas. Prijem se je izkazal kot logičen in posrečen, posebno še, ker je izbor izpričeval željo po aktualizaciji Prešernovih zapa-žanj in spoznanj.
Nedvomno sicer dopusten, vendar problematičen, se je izkazal drugi prijem, ki bi ga lahko imenovali sprem, ljava Prešernove umetnosti z dosežki naše sedanje likovne in glasbene ustvarjalnosti. Problematičen zato, ker je izbor take spremljave poljuben, težko objektivno dokazljiv kot izrazito ustrezen, pa četudi sam po sebi učinkovit s svojo umetniško težo. Z drugimi besedami: iz oddaje ni bilo kakorkoli jasno razvidno, da je prav ta sodobna umetniška spremljava ustrezala bolj od, recimo, kake druge. Ker bi bilo na-zomejše vezi med umetnostmi, ki nam naj bi- bile posredovane druga ob drugi, težko najti brez kake izrazite skupne teze, lahko tšfco samo po sebi Vredno ilustracijo sprejmemo ali odklanjamo po čistem subjektivnem občutku- Le-ta se je očitno uveljavil tudi pri komponiranju oddaje.
JOŽE SNOJ
delovali ZN z zneskom 600 tisoč dolarjev, je melioracija zemljišč v dolini reke Save.
Razen teh treh projektov, za katere je denar že odobren, bo zvezni zavod za mednarodno tehnično sodelovanje predložil specializiranim agencijam ZN letos še 10 projektov, ki se bodo nanašali na vprašanje urbanizacije, jedrskih raziskav in šolanja kadrov v kmetijstvu.
Na drugi strani program ZN za razvoj v čedalje večji meri zaupa jugoslovanskim gospodarskim in drugim organizacijam uresničenje posameznih projektov v deželah v razvoju, šest jugoslovanskih podjetij že sodeluje v uresničevajnu projektov ZN v Libanonu, Siriji, na Jamajki, v Tuniziji in Indoneziji. Zvezni zavod za mednarodno tehnično sodelovanje namerava letos v te namene priporočiti ZN še dvajset jugoslovanskih gospodarskih organizacij.
Gradili bomo novo tovarno glinice
ZADAR, 8. febr. (Tanjug). V severni Dalmaciji so v zemlji velike rezerve boksita. V podjetju »Jadral« iz Obrovca pri Zadru jih cenijo približno na 70 milijonov ton. Hkrati raziskujejo ležišča tudi na sosednjem območju okrog Gra-čaca v Liki, kjer cenijo rezerve zelo dobrega boksita približno na 100 milijonov ton. Da bi ta naravna bogastva severne Dalmacije in južne Like čimbolj izkoristili, je podjetje »Jadral« že ukrenilo vse potrebno za zgraditev tovarne glinice v bližini Obrovca z zmogljivostjo 200 tisoč ton. Tovarna bi bila ena največjih v naši deželi in bi veliko prispevala k zadovoljitvi potrebam domače industrije aluminija.
nove opravljale skupina znanstvena in raziskovalna dela, ki se financirajo iz dinarskih sredstev, s katerimi razpolagajo ZDA v Jugoslaviji.
V deželah v razvoju dela 1031 jugoslovanskih strokovnjakov, v Jugoslaviji pa se Sola v srednjih in višjih šolah ter na fakultetah 1570 državljanov teh dežel.
Zakaj še nesortna semena?
Predlog odbora za semenarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije
LJUBLJANA, 8. febr. —Porabniki živil zahtevajo na trgu sortne pridelke, predpisi pa še vedno dovoljujejo prodajo nesortnih semen, ki zavzemajo okrog 90 odstotkov vsega prometa. Odbor za semenarstvo pri gospodarski zbornici Slovenije se s tem ne strinja in je na včerajšnji seji predlagal pristojnim republiškim in zveznim organom, naj se zavzemajo za spremembo predpisov.
Prodajo nesortnih semen bi bilo treba prepovedati pri vseh vrstah povrtnin in drugih kmetijskih pridelkov, ki jih je na sortni listi najmanj pet sort- Naši semenarji namreč lahko pridelajo dovolj sortnega semena. Tak predlog je odbor dal sicer že lani, predpisi pa še niso prilagojeni našim razmeram in potrebam. Zato prosi tudi druge organe, naj ga pri tern podprejo.
Precej so razpravljali tudi o uvozu raznih semen, ki bi jih lahko pridelali doma. Uvožena semena so pogosto tudi slabša kot domača. Neorganiziran uvoz semen — uvaža jih lahko vsako podjetje, ki jih proda v enem letu določeno količino — ovira načrto proizvodnjo pri nas. To pa tudi zvišuje pridelovalne stroške. Odbor je predlagal, naj bi ob uvozu vseh semen zahtevali razen uradnega certifikata še dokazilo o sortnosti- Domače pridelovalce pa bi bilo treba vsaj v začetku podpreti z zaščitno carino, da bi laže prilagodili svoje pridelovalne stroške evropskim. Uvoz semen naj bi usmerjala poseb. na skupina pridelovalcev, se-menarjev in trgovcev, ki prodajajo semena. To naj bi ustanovili pri zvezni gospodarski zbornici. Le tako bo. mo lahko načrtovali, koliko semen naj pridelamo za domače potrebe, koliko za izvoz in katera naj uvažamo. To velja zlasti za semenski krompir, ki ga po nepotrebnem uvažamo nekaj sto vagonov.	j. p.
Pojasnilo
V odlomku Iz knjige Alenke Nedog »Tone Tomšič«, ki smo ga objavili v včerajšnji sobotni prologi, sta dve hudi tiskovni napaki. V petem odstavku bi se moral četrti stavek začenjati: Tu je Tomšič prvič srečal komuniste . . ., v naslednjem odstavku pa bi se moral drugi stavek glasiti: Med političnimi jetniki so bili poleg članov stranke tudi neorganizirani simpatizerji, zaradi slabega vedenja na policiji izključeni člani stranke, a tudi privrženci hrvaške ustaške organizacije in makedonske revolucionarne organizacije — VMRO
Delovni program zveznega zbora
Pereča vprašanja gospodarskega razvoja, socialnega zavarovanja in izobraževanja
BEOGRAD, 8. febr. (Tanjug). Aktualna vprašanja gospodarskega razvoja, socialnega in pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in sistema izobraževanja bodo v prihodnjih mesecih v središču pozornosti zveznega zbora zvezne skupščine in njegovih stalnih delovnih teles. Tako dejavnost napoveduje operativni načrt dela zvezne skupščine za obdobje do volitev, ki so ga te dni. razdelili skupščinskim poročevalcem, prav tako pa tudi dokumenti, ki so jih že ali pa jih bodo v kratkem poslali poslancem.
V	skupščini napovedujejo, da se bo zvezni zbor v seda. nji sestavi sestal še šestkrat. Prvič se bo spet sestal 11. in 12. februarja, ko bo razpravljal o osnovah za izpopolnitev pokojninskega sistema ter o predlogih zakona o narodni obrambi in vojaški obveznosti.
Na seji, ki je predvidena konec februarja, bo zbor poslušal in obravnaval poročilo o rezultatih javne razprave o tezah za izpopolnitev sistema vzgoje in izobraževanja. Takrat bo razpravljal tudi o osnutku resolucije o vzgoji in izobraževanju-
V	drugi dekadi marca bo zbor na eni seji obravnaval stanje in probleme v socialnem varstvu ter zakonske osnutke s tega področja. Do takrat bodo najbrž pripravljeni osnutki splošnih zakonov o osnovnih oblikah zdravstvenega varstva prebivalcev in o zdravstevni službi.
S posebnim zanimanjem pričakujejo sejo zveznega zbora, na kateri bodo razpravljali o izvajanju politike razvoja manj razvitih republik in krajev. Ta seja je predvidena za konec marca, ko bodo obravnavali tudi dva dokumenta za javno razpravo: prvega o pokojninskem sistemu, drugega pa o urbanizaciji in prostorskem planiranju.
Izhodišče za razpravo o iz-izvajanju politike razvoja manj razvtiih območij bo gradivo, ki ga pripravljajo v
zveznem izvršnem svetu. V operativnem načrtu dela sta napovedani dve seji zveznega zbora tudi v aprilu. Prva bo najbrž 8. aprila, na njej pa bodo obravnavali resolucijo o vzgoji in izobraževanju, zakonske predloge s področja zdravstvenega varstva in aktualna vprašanja o razvoju turizma- Na drugi seji odbo-bora v aprilu, ki je predvidena v zadnjih dneh pred volitvami, bodo razpravljali o gibanju gospodarstva in proračunske potrošnje v prvih dneh letošnjega leta. Razen tega bodo takrat obravnavali tudi resolucijo o enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije, ki jo pripravlja skupina poslancev tega zbora.
Operativni načrt dela predvideva tudi, da bodo do konca aprila v zveznem zboru obravnavali nekatera aktualna vprašanja zunanje politike Jugoslavije, razpravljali pa bodo tudi o režimu sredstev bivšega splošnega investicijskega sklada, o razme. rah v obrti, v pridelovanju in prometu s tobakom itd-
Nagrajeni gradbinci v Ajdovščini
AJDOVŠČINA, 8. febr. — Danes je bila v Domu JLA v Ajdovščini tradicionalna slovesnost ob priliki 23-:etni-ce obstanka domačega Splošnega gradbenega podjetja Primorje. Na slovesnosti so izročili priznanja in nagrade 73 jubilantom.
I. š.
ZA VAS
CITI7EN CA-IO
CITIZEN CA-10
JE NAJCENEJŠI ELEKTRIČNI SEŠTEVALNI STROJ NA TRGU!
Sešteva, odšteva, množi na osnovi repeticije
CENA: 2,400,00 din
GARANCIJA: 12 mesecev
Servisna služba je organizirana po vsej državi!
-flsTRj|_
veletrgovina uvoz-izvoz Ljubljana, Titova 77 telefon 315-955 telex 31-248
I
Mnenja drugih
O Srednjem vzhodu
(Tire Jfettrfforrk Sxme».
NEW YORK
Odločitev Nixonove vlade, da sprejme francoski predlog za četverne pogovore o Srednjem vzhodu lahko vdihne zaustavljeni Jarringovi misiji OZN novo življenje v trenutku, ki utegne biti primeren, da bi se približali mi ru. Načrt, ki ga je Washing-ton odobril, ni tak, kakršni so bili prejšnji francoski predlogi, in določa razgovore med ZDA, Sovjetsko zvezo, Britanijo in Francijo v OZN v okviru resolucije varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967. Izogiba se prejšnjim francoskim zahtevam po »vsiljeni« rešitvi in namesto tega poziva veliko četverico, da »stopi na pot ureditve«, pri kateri bi Izrael in Arabci »tesno sodelovali«. Ta načrt se je močno približal stališču, ki ga Washington zagovarja ves čas, da ni mogoče u-resničiti nobenega mirovnega načrta brez svobodne privolitve obeh strani na Srednjem vzhodu.
C O M HAT
PARIZ
Ali de Gaulle igra na iraško karto? Preden zahteva od francoskega ljudstva, da si odstrani smet iz oči, bi general de Gaulle dobro storil, če bi si odstranil bruno iz
svojega. Res ga je prijetno poslušati, ko svetuje ljudem, naj bodo »razumni« in naj se odpovejo »predsodkom« pri presojanju njegove sred-njevzhodne politike, čeprav njegova politika temelji prav na nerazumnosti in predsodku. Za zgodovino navajamo, da de Gaulle in njegova vlada še zdaleč nista tako odločno obsodila sramotnega o-bešanja v Bagdadu, kakor sta obsodila izraelski napad na Bejrut.
PARIZ
»Iraški voditelji, ki jih ima elizejska palača za ne-vojskujočo se stranko, so o-čitno sklenili, da bodo do skrajnosti izkoristili antiiz-raelsko karto. Priznati pa moramo, da je voditelj izraelske vlade samo poglobil prepad med Židi in Arabci, ker ni naredil potrebnega razločka med voditelji v Bagdadu in voditelji v drugih arabskih državah. Mar ne bi Jeruzalem v sedanjih okoliščinah lahko najbolj pomagal preživelim članom židovskih skupnosti na arabskem vzhodu, ki se zdaj tresejo za svoje življenje, tako, da ne bi še vnaprej zavračal zamisli o skupnem nastopu četverice, ki naj bi u-stvarila vsaj videz miru na tem območju?
O ustavni reformi v Franciji
L*Aurore
PARIZ
»Tako torej! Za Elizejsko palačo so bretonski problemi rešeni, ali pa so uvrščeni med tiste francoske probleme, ki jih je treba, če smo. prav razumeli, razreševati z referendumom.
Ta referendum bo spomladi, odločal pa bo o dveh u-stavnih spremembah: o upo-stavljanju oblasti in o spremembi v senatu.
Osnovna čast zahteva, da se o teh dveh vprašanjih razpravlja ločeno. Pa se ne bo. Tisti, ki bi se želeli pri reševanju svojih normandijskih, alzaških ali akritenskih zadev obračati naravnost na Caen, Strasbourg ali Borde-aux, ne da bi morali zato v Pariz, se bodo morali hkrati izreči za enodomni sistem; z drugimi besdami, izreči se bodo morali za enodomno, vsemogočno skupščino in za vsa tveganja, ki jih vsebuje takšna usmeritev republike.«
PARIŠ JOURS
PARIZ
»Tema, ki jo je izbral de Gaulle, je zelo preprosta: e-nakopravnost vseh področij Francije v gospodarski rasti in napredku. Država bo to zagotovila tako, da ne bo več vsiljevala upravnega varuštva, ki ga izvaja že stoletja, marveč bo deželnim skupščinam prepustila skrb, da poiščejo najbolj ustrezna sredstva za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj velikih francoskih provinc. V Parizu pa bo senat, organiziran po vzoru deželnih skupščin sodeloval pri vklanjanju teh prizadevanj v državnem okviru.
O tem, kako bodo volivci odgovorili na referendum, torej ni treba dvomiti. Gotovo bodo z ogromno večino pod prli formiranje novih st ruk tur, zakonodajna usoda sena ta pa jih bo, upravičeno al ne, pustila hladne in nepri zadete.«
O Češkoslovaški
REPORTER
PRAGA
»Češkoslovaška bi lahko postala evropska Biafra. Nepredvidljive posledice — ta argument navajajo češkoslovaški voditelji vsakokrat, kadar prebivalstvo spontano postavi kako zahtevo — lahko pomeni samo močno intervencijo oboroženih sil, nekakšno »drugo rundo«, ki bi prizadela na desettisoče, če ne na stotisoče ljudi.
Smo mar res tako nepomembni za svet, da bi bilo moč izvesti takšno intervencijo, ne da bi le-ta prej ali slej privedla do »nepredvidljivih posledic« za tiste, ki bi se je lotili.
V naši notranji politiki je največja težava v tem, da »nepredvidljivih posledic«, ki so po mnenju naših voditeljev vedno prisotne, kadar želimo napraviti korak naprej pri reševanju naših osnovnih problemov, ni moč jasno definirati.
Tako stanje ne more večno trajati. Predvsem je treba preprečiti, da bi bila razbita naša narodna enotnost. Da bi
to preprečili, je treba omogočiti demokratično konstituiranje političnih predstavništev. To je ključno vprašanje, vprašanje zaupanja in samozavesti. To je najhitrejša in najbolj dostojna pot k učinkoviti obrambi pred nepredvidljivimi posledicami.«
POLITIČNA
KARIKATURA
VELIKI ŠTIRJE
»Oberosterreichische Nachrichten«, Linz .
Rekord še ruski
Izkušnje ameriških manevrov »Reforger I.«
Rekord imajo še vedno Rusi. Bilo je 21. avgusta lani, v Pragi. Tisto noč se je od druge ure naprej na čisto novo praško letališče vsakih trideset sekund spustilo letalo s sovjetskimi četami.
»Listy«, Praga
Ameriški odgovor se imenuje »Reforger I« (okrajšava za pojem: preureditev ameriških sil v Nemčiji). Pod to šifro so Američani organizirali v Grafenworhu na Bavarskem, 40 kilometrov od češkoslovaške meje, tam, kjer je bil Rommel uril svoj Afrika korps, velike evropske manevre; najpomembnejše po letu 1963. ko so organizirali »Big Lift« (letalski prevoz cele divizije iz Amerike v Zahodno Nemčijo).
Dvainšestdeset velikanskih transportnih leta) »C 141 Starlifter« je v 33 urah pre-
C EXPRESS
peljalo iz Kansasa v Zvezno republiko 5000 oficirjev in vojakov 24- ameriške pehotne divizije. Nekaj enot je prišlo že prej. Vsega skupaj dve motorizirani brigadi — 12 000 mož in 4000 ton materiala — ter 4 eskadrile (96 letal) bomtanikov-lovcev tipa Phan-tom.
Ko so Američani pripravljali to operacijo, ki je stala približno 25 milijonov dolarjev, so imeli dva cilja.
Politični cilj: pomiriti so hoteli zahodne Nemce, ker so se vznemirili, ko so Američani umaknili del svojih čet iz Zvezne republike. (V Zahodni Nemčiji je 220 000 a-meriških vojakov). »Reforger I« naj bi po zamisli Pentan-gona pokazal, da se lahko takoj vrnejo ameriške čete iz sestava NATO, ki so jih bili zaradi varčevanja poslali iz Zahodne Nemčije domov v ZDA.
Strateški cilj■ dokazati učinkovitost doktrine o »dvojnih oporiščih«. Do avgusta je bila 24. ameriška divizija razmeščena v Augsburgu in v Miinchnu. V Zvezni republiki je ohranila logistična oporišča (za orožje, opremo in živila). Iz Fort Rileya (v ZDA) so prinesli vojaki s se-
Tajska: ljudski opij SedeJn
Ustanovitev ljudske osvobodilne vojske — Gorjanska
plemena so še proti gverili
V' času, ko so se v 'Parmi končno začeli resno pogovarjati o miru, začenja opazovalce vznemirjati drugo žarišče napetosti: Tajska. Kraljevina je stisnjena v zahodni del indokitajskega polotoka in je postala za ameriške stratege zelo pomembna. Zgradili so številna letalska oporišča, s katerih so do začetka novembra vzletavali ameriški bombniki B-52, ki so bombardirali Severni Vietnam.
O Debrejevem obisku v Španiji
I/Aurore
PARIZ
»Pred odhodom iz Pariza Je Debre izjavil, da je namen njegovih razgovorov v Madridu predvsem ta, da se razvije trgovina med Francijo in Španijo.
Po izraelsko-arabski vojni junija lani je Madrid nenehno krepil prijateljske odnose z Islamskimi državami
Eden od glavnih ciljev španske zunanje politike je povrnitev Gibraltarja, ki je že 276 let v britanskih rokah. Verjetno bo Kastilja skušala dobiti francosko podporo, ko bodo v OZN razpravljali o Gibraltarju. Doslej se je Francija dosledno vzdrževala glasovanja, kadar je šlo za Gibraltar.«
T Humani te
OKU*	COMKUK-II. rw*j«s
PARIZ
»Uradni krogi poudarjajo, kako so francosko-španski odnosi odlični. Za razgovore ni določen vrstni red. Razpravljali bodo o najraznovrstnej-feih problemih, sredozemske
zadeve pa bodo glede na zemljepisni položaj Španije po vsem videzu na prvem mestu. Toda glavni problem, o katerem bodo razpravljali, se nanaša na priključitev Španije skupnemu evropskemu tržišču. Frankisti mislijo, da bodo v tej točki našli dobro razpoloženega in naklonjenega sogovornika.«
LE FIGARO
PARIZ
»Španska vlada je pred kratkim sprejela kanclerja Kiesingerja, v kratkem pa bo gostiteljica še enemu predstavniku bonske republike. Obisk Michela Debreja, za katerega francoski uradni krogi trde, da je bil predviden že pred meseci, sodi kar zadeva Španijo, v okvir politike, ki bi jo utegnilo izredno stanje (dekret zanj je podpisal Franco) in represivni ukrepi, ki iz njega izhajajo, postaviti na kocko. Oba ministra bosta nedvomno govorila o postopnem vstopanju Španije v EGS. Znano je, da je Francija prav tako kot Nemčija v načelu naklonjena sporazumu o preferencah, ki naj bi ga podpisali s Španijo za šest let. Očitno pa je, da se je treba prej sporazumeti o vrsti podrobnosti.«
boj samo lahko opremo: prtljago, puške, podložene vojaške jopiče, osebni pribor in brošuro »Izogibaj se nevšečnosti« (priročnik, kako naj se ameriški vojak obnaša v Zahodni Nemčiji). Vse drugo so dobili iz logističnega oporišča v Zvezni republiki.
Američani šo bili sami s seboj zadovoljni, Nemcev pa niso prepričali- Nemški strategi so opozarjali, da je zračni most zelo krhek: 14 letal so morali zaradi megle na letališču v Frankfurtu preusmeriti na letališča v Angliji, Španiji in na Azorih. Nepredvidene okvare so onesposobile nekaj drugih letal. Tednik »Spiegel« je ironično zapisal: »Ameriški vojaki so zagotovili varnost Evrope pod soncem na Azorih in v labra-dorskem ledu . . . «
Doktrina o »dvojnih oporiščih« pa je odkrila še druge pomanjkljivosti-
•	če bi prišlo do evropske krize bi prihod ameriških čet krizo samo zaostril, če »mobilizacija še ni vojna, pa kaj lahko vodi naravnost vanjo«.
•	Časovni razmaki so predolgi:	strokovnjaki menijo,
da bi med »alarmom« v ZDA in prihodom ameriških sil na »evropsko fronto« poteklo najmanj petnajst dni (za letalske sile) in 30 dni (za pehoto).
•	če bi prišlo do konflikta v Evropi, pa bi bila potrebna popolna zračna premoč, če naj bi bila doktrina o »dvojnih oporiščih« u-činkovita; ta premoč pa je vse prej kot gotova. Razen tega pa je učinkovitost zračnega mostu odvisna tudi od letališč, le-ta pa so v takem primeru prvi cilj sovražnega napada.
Za Nemce operacija »Reforger I« ni dokazala ničesar. Nek nemški general je skeptično in v usodo vdano izjavil: »Manevri so bili morda odlični za odnose z javnostjo, kar zadeva strategijo, pa so bili zelo slabi«-
Ze nekaj let pritajeno tli v deželi upor; od časa do časa je prihajalo do puiškairjenja, toda mimo ravnotežje v deželi s tem ni bilo porušeno.
od 1. januarja 1969 dalje pa so stvari bolj resne. Ustanovljena je bila ljudska osvobodilna armada, ki ima svoje vrhovno poveljstvo. Pekinški »Žen Afin ži Bao« je zapisal, da to pomeni novo obdobje v razvoju in v krepitvi tajske ljudske armade, hkrati pa novo obdobje v revolucionarni ljudski vojni.
Doslej je oboroženi boj vodila komunistična partija. Ker pa so ustanovili ljudsko osvobodilno armado bi smeli domnevati, da je komunistom tako, kot v Južnem Vietnamu ob ustanovitvi FNO, uspelo postaviti na noge široko koalicijo političnih in socialnih sil, ki so nacionalistično razpoložene in nasprotujejo ameriški prisotnosti v Tajski.
Za sedaj so te osvobodilne sile razmeščene v glavnem na vzhodu dežele, ob laoški in kamboški meji. Bližina Laosa, katerega dve tretjini ozemlja kontrolirajo komunistične sile Pathet Laa, je v neposredni zvezi z aktivnostjo gverilcev v tem delu Tajske. Gorjanska plemena na severu, posebno pleme »Me-os« v provincah Phitsanulok, Phetohabim in Loei pa so odločno proti gverili in so doslej ostala zvesta vladi v Bangkoku. Toda nedavno objavljeni -vladni dekret lahko do temeljev spremeni položaj v tem delu dežele. Vlada je namreč vaščanom prepove-
dala pridelovati opij. Ljudska osvobodilna armada je takoj ustrezno reagirala. Poslala je svoje aktiviste, ki so oznanjali, da bodo vaščani
jeuneafngue
lahko pridelovali, kar bodo hoteli, če se osvobodijo -kontrole Bangkoka.
če bodo kmetje na severu prisluhnili tem sirenskim gla-
sovom se utegne položaj v tem delu države popolnoma spremeniti. Severne province Tajske so namreč gorate in kot ustvarjene za gverilsko vojskovanje.
Vendar pa karte, ki jih ima v rokah Bangkok, niso čisto brez vrednosti. Washingtan je po neuspehu v Vietnamu zgradil v Tajski svojo »Magino-tovo linij o« proti azij skemu komunizmu. Moskva, ki z nejevoljnim očesom gleda, kako maoistični vpliv prodira med tajske gverilce, ima z Bangkokom redne diplomatske odnose in se dela, kot da za gverilo v Tajski sploh ne hi vedela. In končno, velik del prebivalstva še vedno spoštuje nacionalno monarhijo, to pa, vsaj za sedaj, tudi ni karta brez vrednosti na politični šahovnici dežele.
Konferenca o ČSSR
V Stockholmu je bila 1. in 2. februarja konferenca o položaju v ČSSR. Organiziralo jo je Russel-lovo razsodišče, udeležilo pa se je 25 javnih delavcev — sindikalistov, pisateljev, sociologov — iz Britanije, Francije, ČSSR, ZDA in drugih držav. Ber-tranda Russella je zastopal njegov tajnik Ralph Schomefn.
Namen konference je bil, pripraviti zasedanje razsodišča, ki bo maja v Londonu. Deklaracija, ki so jo v nedeljo, 2. februarja sprejeli na konferenci v Stockholmu pa pravi, da sta napad na ČSSR in okupacija njenega ozemlja zadala hud udarec temeljnim političnim vrednotam, ki jih vsebuje boj proti kapitalizmu in proti imperializmu«. Dekleracija poziva »razne komunistične partije in vse komuniste, naj ne sodelujejo na svetovni komunistični konferenci, predvideni v Moskvi meseca maja, če se poprej tuje čete ne bodo umaknile iz ČSSR.« De-klaraoija vabi vse komuniste, »naj se udeleže londonskega srečanja, če o-menjeni pogoji ne bi bili izpolnjeni.«
Dokument pravi: »Priznati praškim voditeljem vsiljene sporazume za pozitivno dejstvo, bi pomenilo, vzpodbujati h kapitulaciji v ČSSR m se sprijazniti z neostaliniz-mom v mednarodnem komunističnem gibanju.«
»Le Monde«
Indijanci Quebeca terjajo odškodnino
Od pokrajinske vlade zahtevajo okrog šest milijard dinarjev
Pet milijard kanadskih dolarjev, okrog 2.900 milijard lir: to je vsota, ki jo je zahtevalo združenje Indijancev Qebeca od Paula Doziosa, finančnega ministra kanadske francosko govoreče pokrajine. Razlogi za zahtevek: gre za odškodnino za ozemlje Qebeca (1,500.000 kvadratnih kilometrov), ki so si ga tekom let beli naseljenci s silo prilastili od zakonitih indijanskih lastnikov, kakor navajajo Indijanci.(
Razlogi kanadskih Indijancev, ki so se pripravljeni pritožiti Haaškemu mednarodnemu sodišču, če jim oblasti Quebeca ne bi ugodile, niso brez pravnih temeljev. Indijanska Magna Charta (neke vrste -ustanova, ki jo je leta 1763 razglasila britanska krona) je priznavala Indijancem vsa ozemlja zahodno od črte, ki je povezovala izvire kanadskih rek, katere se izlivajo v Atlantski ocean.
S tem so Indijanci praktično dobili v last zelo raz-sežno ozemlje gozdov in prerij, medtem ko so belim priseljencem ostale le obalne pokrajine.
Sčasoma pa je federalna ka-andska vlada podpisala več pogodb z Indijanci, ki so živeli v angleško govorečih pokrajinah. Pod pritiskom priseljencev, ki so jih privabila neizmerna rudna bogastva de-
Trgovina ne dohaja politike
Prizadevanja francoskega gospodarstva, da bi razširilo svoj vpliv v deželah Srednjega vzhoda, ki so bila »zaprta lovišča« Britancev in ZDA
Od konca šestdnevne vojne, ko se je začela golastična diplomacija preusmerjati na arabsko stran, si francoske delegacije kar podajajo kljuke v prestolnicah Srednjega vzhoda. Ta potovanja niso samo političnega značaja kot nedavni obisk ministra za informacije Gorsa v Bejrutu in Kairu in tudi ne zgolj vojaškega, kot je bil obisk obrambnega ministra Mes-smerja v Kuvajtu in Saudski Arabiji. Mnoge delegacije odhajajo na Srednji vzhod zato, da bi razširile francoski gospodarski in finančni vpliv v teh deželah, ki so bile nekoč »zaprta lovišča« Britancev in Američanov. CNPF in druge petrolejske družbe ter konzorciji za opremo in inženiring sistematično raziskujejo trge Srednjega vzhoda v upanju, da bodo lahko izkoristile politično naklonjenost, ki jo zdaj tam uživa Francija.
Kljub temu prizadevanju, ki ga spodbujata tudi finanč-
no in zunanje ministrsvo, pa rezultati, ki so jih francoske družbe dosegle doslej, niso posebno razveseljivi:
1. Trgovinska menjava. Leta 1968 se je naš izvoz v arabske države povečal za 40 odstotkov in je dosegel milijardo frankov. To je spek-
ic mur.i'1	.
OBSERVATEUR
takularen skok. Toda za njim se skrivajo naslednja dejstva:
a)	Naš izvoz v ta del ^reta je le en odstotek skupnega francoskega izvoza.
b)	Ta izvoz pokriva komaj tretjino francoskega uvoza iz teh držav, od koder uvažamo zlasti veliko nafte.
c)	Naposled in predvsem pa naš izvoz v arabske države narašča veliko počasneje kot naš izvoz v Izrael. Leta 1968 smo prodali Izraelu dvakrat več blaga kot leto po-
prej in ta izvoz je enak približno polovici našega izvoza v vse arabske države skupaj.
2.	Nafta. Poskusi francoskih družb, da bi se zasidrale na Srednjem vzhodu, se niso posrečili. Poglavitna o-peracija, poskus, da bi družba CFP dobila koncesije na zelo vabljivih nahajališčih v Severni Rumajli v Iraku, je spodletela. Samo družba ERAP je dobila pravico do raziskav na obetajočem področju Iraka.
Teoretično bi se morala proarabska politika Elizejske palače najbolj »splačati« v Alžiriji. V resnici pa se francosko-alžirski odnosi glede nafte niso nič zboljšali in zunanji minister Miohel Debre še vedno ni obiskal Alžirije, čeprav je bil obisk napovedan za konec leta 1968.
3.	Finance. Čeprav so egiptovske banke nedavno tega izjavile, da bodo zaupale svoje devizne operacije franco-
skim bankam, ni mogoče resno pričakovati francosko-a-rabskega finančnega zbliža-nja. Še pred letom dni pa so si francoski bančni krogi precej obetali na tem področju; visoki francoski bankirji so obiskali Srednji vzhod in so skušali pritegniti v Fracinjo denar petrolejskih šejkov iz Perzijskega zaliva. Toda ti poskusi so se razbili ob majskih dogodkih, ko se je pokazalo, kako krhek je frank.
Francozi morda na Srednjem vzhodu uživajo politično naklonjenost, toda njihova valuta nima takega ugleda kot dolar in njihova oprema se ne more kosati z »ameriškim« slovesom. V teh državah, kjer vsak dan udrihajo po politiki Londona in Washingtona, so znamke kot Rolls—Royce, IBM, Boeing in Du Pont še vedno zelo v čislih. Naši izdelki se uveljavljajo na teh trgih le z nesorazmerno velikimi napori.
žele in rodovitnost zemlje, so se Indijanci za pičlo odškodnino odpovedali svoji zemlji, se integrirali ali pa so jih zaprli v rezervate (danes jih je nad dva tisoč na ozemlju 2 milijona 400 hektarov).
Samo v pokrajnini Quebec se oblasti niso držale Magne Charte in so dovolili priseljen-
«050
cem, da so se po svoji volji naseljevali, ne da bi sklepali pogodbe z Indijanci.
Kanadski Indijanci (po zadnjem štetju leta 1967 jih je 220.000, skoraj prav toliko kot leta 1534, ko je Jacques Car-tier raziskoval vzhodni del dežele) pripadajo različnim plemenom: Huronom in Iroke-zom, ki so bila v preteklosti najbolj bojevita in pretežno govore francosko, ter vrsti drugih plemen, ki so prevzela angleščino. »Toda,« pravi One Onti, veliki huronski poglavar in eden od voditeljev indijanskih odškodninskih zahtevkov, »dejansko govori 60 odstotkov Indijancev le svoja narečja, 75 odstotkov pa jih živi še vedno od ribolova in lova.
Sedanje zahteve kanadskih Indijancev imajo tudi demografske razloge. Njihov naravni prirastek je v Kanadi najvišji (bilo jih je 170.000 leta 1959). Mnogo staršev ima 6 in več otrok, ozemlje; ki jim je bilo dodeljeno, pa se pod pritiskom industrializacije zadnjih let vidno manjša. Tako se je na primer rezervat Caughnawaga v Quefbecu, ki je naj večji v Kanadi, kjer živi 5000 Irokezov, v zadnjem času zmanjšal od 14,400 hektarov na 6000.
Toda pred oblastmi v Que-becu so Indijanci brez moči. Medtem ko je kanadska federalna vlada pred sedmimi leti priznala Indijancem volilno pravico, pa jih francosko govoreča pokrajina (z okrog 27.000 Indijanci) še vedno smatra za drugorazredne držajrjane in jih ne pusti do volilni skrinjic. Poleg tega Indijanci tudi ne morejo dobiti posojil. Zemlja, na kateri stoje njihove hiše, pa po zakonu pripada državi.
Piše:
VIDA HREŠČAK
Nixonov skok v mednarodne vrtince
Svojo evropsko turnejo bo Nixon začel šele čez dva tedna, toda od trenutka napovedi je to potovanje v središču pozornosti politikov in komentatorjev. Nekateri cilji te turneje so vsem jasni, saj pomenijo izpolnjevanje programa, s katerim je nastopal v času volilne kampanje. Potovanje naj bi omogočilo zboljšanje odnosov znotraj zahodne zveze. Odvzelo naj bi argumente tistim, ki obtožujejo ZDA, da so svoje zaveznike zreducirale na status vazalov. Oživilo naj bi stike s Parizom, okrepilo razrahljane nitke, ki povezujejo Pariz in Washington.
Potovanje se bo začelo prehitro po 20. februarju — to se pravi po srečanju kitajskega in ameriškega velepo. slanika v Varšavi, da bi že bilo mogoče oceniti obseg in pomen obnovitve teh stikov. Vendar bo ta dimenzija ameriške politike nesporno prisotna v vseh pogovorih evropskih državnikov z Nixonom.
Skok v zahodni Berlin bo vsekakor spoštovanje že tradicionalne navade praktično vseh zahodnih državnikov, ki obiskujejo ZR Nemčijo. Ta obolus je nekakšen ekvivalent praksi vzhodnih državnikov, ki dosledo izkoristijo obisk v prestolnici DR Nemčije, da se sprehodijo ob berlinskem zidu.
Tokrat bo Nixon opravil to manifestacijo podpore in interesa za bivšo prestolnico bivšega tretjega rajha v ne-kolikanj zaostrenem vzdušju — komaj je namreč moč verjeti, da bi do tedaj ta, zdaj očitna težnja ustvarjanja napetosti na mednemški »fronti« bila že premagana. Vzrok poslabševanja razmer je — vsaj za svetovno javnost — bližanje volitev predsednika ZR Nemčije. Bonnske oblasti vztrajno opravljajo takšne in podobne državne akte v tem mestu, da bi poudarile, da se niso odrekle snu o Berlinu kot središču združene Nemčije in ZR Nemčije kot predstavniku celega nemškega naroda. Pariz, London in Washington niso niti najmanj navdušeni nad tem izzivanjem in znano je, da so tajno odsvetovali to nepotrebno drezajen v osir. Javno pa seveda svojega zaveznika nočejo dezavuirati. Sovjetska zveza in DR Nemčija sta zagrozili z represalijami, ne da bi bliže pojasnili naravo svojih povračilnih ukrepov. Ali se bosta spet omejili na zapiranje prometihn zvez, ki tečejo prek ozemlja Vzhodne Nemčije, ali pa bo prišlo do eskalacije — to zdaj ugibajo v zainteresiranih zahodnih prestolnicah. Ofenziva vzhoda pa se ni ustavila samo pri tem. Moskva in druge vzhodnoevropske države so tudi zagrozile, da bodo bojkotirale komite OZN za ekonomski razvoj če bi ZR Nemčija postala njegov član, ne bi pa hkrati spre. jeli v članstvo tega organa tudi DR Nemčije. Mimogrede bodi omenjeno, da so nerazvite države precej zainteresirane za to članstvo Zahodne Nemčije, medtem ko niso hitele z opredeljevanjem, kar zadeva vključitev Vzhodne Nemčije. Odgovor Zahoda na te vzhodne grožnje ni prav nič prožnejši: vključitev vzhodnih Nemcev bi povzročila enakovredno zahodno reagiranje' — bojkot komiteja. Te grožnje in ostre izjave ustvarjajo vtis, da gre za dokončno izdelana stališča obeh strani. S tem gotovo ne izpričujejo posebne faktičnosti, saj si s tem otežujejo umik, ki bo dg, njega nesporno moralo priti, če verjamemo, da ni nikomur resnično do tega, da bi prišlo do eksplozije. Da bi sliko položaja dopolnili, je treba omeniti še manevre NATO ob meji čfiSR, ki jih je Nixon moral uresničiti, ker se pač te Johnsonove »dediščine« ni mogel otresti (seveda, kolikor bi bil to sploh želel).
Ali bi se vsa ta stara in novi vozlišča dala razvozlati tako, da bi ZDA prepričale Bonn, da podpiše sporazum o neširjenju jedrskega orožja? Ker je Niionovo evropsko potovanje hkrati tudi izmenjava mnenj z zavezniki o ame-riško-sovjetskem .srečanju na vrhu, morda ni povsem zgrešeno pričakovati, da bodo pogovori med Niionom in bonnskimi državniki imeli tudi to komponento. Nixon ima v Brandtu že precejšnjega somišljenika, toda odpor drugih političnih sil je še dovolj močan in zato bi bilo težavno napovedovati, kakšna naj bi bila cena, ki bi jo ZDA plačale Bonnu za dosego kompromisa okoli tega sporazuma.
Nixonova postaja v Rimu ne bo dosti manj zanimiva od bonnske, saj bi tudi tam utegnila biti cena za večjo osamosvojitev italijanske zunanje politike (ta težnja se je že izrazila v nameri, da navežejo diplomatske odnose s Kitajsko) privolitev v podpis jedrskega sporazuma.
Toda bržčas bo najpomembnejši del potovanja zadnja etapa — Pariz. Tega ne mislijo samo Francozi, katerim to laska in ki si dovoljujejo celo nič kaj tenkočutno opominjanje Nixona na njegov »dolg« de Gaullu. Ta dolg naj bi bil v tem, da je de Gaulle dvakrat sprejel Niiona v Elizejski palači prav v situacijah, ko je bil Nixon pora-
ženec. Pozornost, ki jo novi predsednik ZDA izkazuje de Gaulla pa prav gotovo ni izraz zavesti o dolžnem izpla-čevajnu »dospelih anuitet« ali celo vračanju glavnice. Brez nadležnega bremena, ki je težil Johnsonovo ameriško-francosko politiko, Niionu pot v Pariz vsekakor ni nepri-jetan. Prav gotovo pa je neogibna, če naj resnično zagotovi nov start v odnosih znotraj zahodne zveze — pri čemer pa dimenzije tega novega starta natanko omejujejo imperativi in težnje bilateramega sodelovanj med Moskvo in Washingtonom.
Prihod v Pariz mu je lagodnejši tudi, ker so se že začeli četverni vietnamski pogovori (ki jih Nixon ni zavlačeval, čeprav je imel pri roki izgovor, da taktično še ni prevzel svoje predsedniške funkcije), zlasti pa ker tedenske seje štirih sobesednikov spremljajo še paralelni tajni pogovori med Američani in severnimi Vietnamci, ki obetajo morda več kot pa omenjene tedenske seje.
Nixon si je pot olajšal tudi s tem, da je, sprejel francoski predlog o četverni akciji na Srednjem vzhodu. Obseg in smisel te svoje privolitve so sicer ZDA namenoma nekolikanj zameglile — bržčas zato, da ne bi preko mere vznemirile Tel Aviva in s tem ne spodbujale zaostrevanja in večje togosti izraelskih stališč. ZDA so pokazale »dozira-onst« svoje privolitve tudi s ponovno potrditvijo dobave 50 letal, čeprav so s tem spodnesle arabsko špekulacijo z obnavljanjem diplomatskih odnosov. Naser je namreč v svojem intervjuju »Newsweeku« 'poskušal opravičiti pred arabsko javnostjo obnavljanje odnosov z ZDA s postavljanjem dveh pogojev: da ZDA ne dobavijo Izraelu teh 50 »phan-tomov«, ter da pritisenjo na Tel Aviv, da privoli v uveljavitev resolucije varnostnega sveta — oziroma konkretno — da se umakne z zasedenega arabskega ozemlja.
V enem izmed svojih pogojev Kairo torej ne bo zadovoljen. Zadoščenje Izraelu pa je morda hkrati tudi plačilo, ker se bodo ZDA — vsaj v določeni meri — morala zavzeti za uresničitev drugega pogoja. Ne zato, ker je to zahteval Kairo, marveč predvsem zato, ker posvetovanja štirih stalnih članic varnostnega sveta, če hočejo res uve-Ijviti resolucijo in podpreti Jarringovo misijo, morajo imeti za izhodišče to točko: izraelski umik. Zato kairski pogoj v resnici sploh ni pogoj, vsaj ne njihov, marveč je neogibna akcija, če naj bi se naposled sprožil resnični proces reševanja krize.
Na drugi strani bi pa vendarle podčrtala tudi to. da se bo dobava letal začela šele konec letošnjega leta. medtem ko so se četvernh posvetovanja že začela, čeprav za zdaj šele v obliki bilaterarnih stikov med štirimi silami.
Morda bi se za pospešek lahko zahvalili tudi Pekingu, ki materialno in moralno pomaga palestinskemu osvobodilnemu gibanju. In da bi sliko sedanjih prizadevanj še bolj dopolnila, bi omenila še pravkar končani Debrčjev obisk v Madridu, ki se ni nanašal samo na bilateralne odnose. Pariz je prav gotovo želel aktivirati tik pred NLeonovim prihodom tudi ta dejavnik, saj so zmerni tradicionalno dobri odnosi med Španijo in arabskimi državami.
Nikonova turneja po Evropi zajema torej praktično vse najaktualnejše mednarodne probleme. V 15 dneh, ki nas še ločijo od nje, bomo prav gotovo priče še marsikatere zanimive politične poteze.
V	metežu—Janez Mlinar
V	nadaljevanju prvenstva v Delnicah Jožica Grilč osvojila drugi naslov
DELNICE, 8. febr. Osrednji dogodek tretjega dne državnega prvenstva v klasičnih disciplinah je bil tek članov na 15 km, v katerem je — spet v najtežjih vremenskih razmerah — zmagal član SK Jesenice Janez Mlinar iz Rateč, v teku na 5 km pa je Lovrenčanka Jožica Grilč osvojila že drugi naslov državne prvakinje na tem prvenstvu. Dopoldanski spored so popoldne dopolnila tekmovanja v štafetah za mladince in mladinke.
Ko so ob deseti uri prve star-tale tekmovalke (10) je bil pravi snežni metež, razmere pa je otežil Se dež. Hud veter je nastopajočim bičal obraz. Na mokri progi, ki jo je zametel sneg, je lahko računal na dobro uvrstitev samo tekmovalec (ali tekmovalka), ki ga odlikuje moč v nogah in ki je seveda izbral najboljšo mažo za moker sneg.
Med članicami je imela sprva najhitrejše smuči Ravenčanka Bav-če, vendar se ji je na drsni ploskvi kmalu napravila »snežna cokla«; čeprav so mnogi smučarji s smučmi stopili ččz progo, da bi ji tako sneli nezaže-ljeno »zavoro«, ko bi zavozila čeznje, to ni pomagalo. S podobnimi težavami se je borila tudi pozenjša zmagovalka Grilčeva, ki je prismučala prva na cilj in tekla po smučini z novozapadlim snegom. Vseeno je lansko prvakinjo Repinčevo iz Bohinja premagala kar za 1,10 min.! Pred Ravenčanko Bavčetovo se je uvrstila že Lovrenčanka Grušovn-kova medtem ko se je Podlipniko-va, medtem ko se je Podlipniko-zadovoljiti šele s petim mestom.
REZULTATI:	3. Grilč (Partizan. Lovrenc) 23.40,	2. Repinc
(Part. Lov.) 25,37, 4. Bavce (Fuž.) (Part. Boh.) 24,50, 3. Grušovnik 26,02, 5. Podlipnik (Part. Boh.) 26,41, 6. Šalamun (Marib.) 26,58, 7. Petranovič (Goranin Delnice) 30,52.
Med 47 prijavljenimi člani na 15 km jih šest sploh ni startalo, 7 pa jih je odstopilo med izredno naporno tekmo. Žrtve slabega mazanja in velikih naporov so bili med drugimi tudi Kalan, ki je sicer štedil moči za popoldanske štafete, Janez Pavčič in Munih. Na 10. km je bil najhitrejši Mlinar (37,17), ki je imel skoraj dve minuti naskoka pred klubskim tovarišem Kerštajnom (39,15), tretji najboljši čas pa je imel Dor-
Razpisna komisija pri podjetju
Ljubljana, Zrinskega 9
razpisuje prosta
DELOVNA
MESTA:
1. šefa gospodarsko-ra-čunskega sektorja 2- pravnika-pripravnika
3.	administratorja - pripravnika
4.	tonskega tehnika
5.	osvetljača
6.	scenskega delavca
7.	pomožnega delavca
Pogoji pod:
1. visoka šolska izobrazba in 5 let prakse
2- dipl. pravnik gospo-darsko-pravne smeri
3.	ekonomska srednja šola in znanje strojepisja
4.	srednja tehniška šola — šibki tok
5.	KV električar
6.	KV tesar ali KV mizar
7.	dokončana osemletka
Prijave z dokazili o iz. polnjevanju pogojev razpisa pošljite na na slov:
VIBAFELiM, Ljubljana, Zrinjskega 9 — razpisna komisija v 15 dneh po objavi razpisa-
n u d i v najem
POSLOVNE
PROSTORE
v svoji stavbi na Zrinjskega 9
Na voljo je 6 pisarniških prostorov v skupni izmeri prek 150 m2 in centralnim ogrevanjem
Ogled v torek,
dne 11. februarja 1969.
razpisuje JAVNO PRODAJO naslednjih odpisanih osnovnih sredstev:
40 do 150 AMP ob ločnic, raznih žamičnih reflektorjev, pisalnih in računskih strojev, magnetofonov, prenosnih tračnih žag, motorja FAP (vse navedeno je uporabno), avtobusa im kamiona PIONIR (nevozno) ter večjo količino pisalnih miz, garderobnih omaric in stolov.
Kupci naj se zglasijo v ekonomatu podjetja Vibafilm, Ljubljana,
Zrinjskega 9, soba 49/1.
nik (40,12). Samo 2 km poprej se je Mlinarja lotila huda kriza, tedaj Pa ga je potegnil za seboj Ravenčan Bavče: »Janez, le dajva, dokaživa, da še nisva za staro šaro!«, tako je Ravenčan spodbudil ^ kasnejšega zmagovalca. Po zmagi' je Mlinarju najbolj stregel Kobilica iz Gori j, ki ga na 10. km še in bilo med najboljšo trojko. Član Gori-j je bil na cilju drugi, pred branilcem naslova, lanskim državnim prvakom Kerštajnom, ki mu mokra proga ne leži in Ravenčanom Bavčetom.
Zmagovalec Mlinar je bil na cilju presrečen:	»Po	tolikih le-
tih sem prvič osvojil naslov državnega prvaka, vrh vsega še v najhujših snežnih razmerah. Garal sem kot še nisem nikoli. Smučine skoraj ni bilo. Hudo je bilo, kot še na nobeni tekmi,« je dejal Mlinar za »Delo«.
»Raje čez 160-metrsko skakalnico v Planici, kot pa šenkrat na to progo,« je bilo slišati med zadihanimi tekači na končnem cilju.
Svojevrstni junak med najboljšimi je bil tudi zadnjeuvrščeni (41.) Sarajevčan Cevad Cavševič, ki je prišel na cilj skoraj 40 minut za zmagovalcem Mlinarjem (39,46 minut zaostanka), vrh tega še z zlomljeno smučko!
REZULTATI:	1. Mlinar (Jes)
55,44, 2. Kobilica (Part. Gorje) 56,47, 3. Kerštajn (Jes) 58,08, 4. Bavče (Fuž) 58,16. 5. Kajžar (Jes) 58,57, 6. Dornik (Gorje) 59.04, 7. Dretnik (Fuž) 59,14, 8. S. Premo-že (Part. Dol) 59,26,	9. Reš
1:00.17,	10. Ambrožič (Bled)
1:01,35.
Med tekmovalci za klasično kombinacijo je vrstni red po teku na 15 km takle:	1. Reš
Ambrožič, 3. Dovžan (Jes), 4. Gorjanc, 5. Bukovnik (oba JLA) itd.
Hudi boji
v mladinskih štafetah
Popoldne so tekmovale štafete starejših mladincev na 3 x 5 km
(6 ekip), mlajši mladincev na 3x3 km (14) in mladink na 3x .3 km (4) Med slednjimi je po pričakovanju zmagala trojka TVD Partizana Gorje v postavi Stoje, Peterman in Pristov 46:46. Stoje in Pristov sta tekli v ekipi Gori j že lani, ko so tudi osvojile prvenstvo. Černetovo pa je letos zamenjala Pettrmanova. Druge tri štafete niso bil#= dorasle Slovenkam.
Rezultati:	1. Partizan Gorje
(Stoje 16,40, Peterman 15,50, Pristov 14,16 — najboljši čas) 46:46, 2. Romani ja — Pale 1:00,14, 3. Risnjak — Lokve 1:02,21, 4. Goranin — Delnice 1:03,27.
jLanski državni in letošnji slovenski prvaki med mlajšimi mladinci — ekipa Triglava iz Kranja ie imela preče5 težav s prvo ekipo Jesenic. Kranjčani so povedli, vendar je drugi tekač Jesenic Rožič tekel najhitreje med vsemi — 10:52 (Kranjčan Mohorič — 11,12). Jeseničanom je vodstvo potem iztrgal Jelenc s tretjim najboljšim časom 11,16. Naskok Kranjčanov na cilju je bil samo 11 sekund!
Rezultati: 1. Triglav I., Kranj (Gartner 12,44, Mohorič 11,12, Jelenc 11,16) 35,12, 2. Jesenice I (Šmid 12,55 Rožič 10,52, Lah Pl.36) 35,23, 3. TVD Partizan Dol (Strasser 13,20, Ložar 12,15, Krašovec 11,35) 37,10, 4. Enotnost I — Ljubljana 37,27, 5. Fužinar Ravne 37,39, 6. Jesenice II 38,15, 7. Triglav II Kranj 39,23, 8. Ihan 39,24, .9. Maribor 40 56, 10. Goranin I — Delnice 41,21.
Za ekipo JLA z reprezentantoma Kalanom in Zupanom je bil nastop med starejšimi mladinci zgolj formalnost. Trojka je dosegla čas 56,54, pri čemer je bil Kalan hitrejši od Zupana. Oba sta že lani tekla v zmagoviti ekipi Gorij na državnem prvenstvu skupaj s šim-nicem. Ekipa Radovljice je bila druga, vendar se je baje prepozno prijavila. Žirija bo o tem primeru odločala pozneje. Prepričani smo, da bo vodstvo tekmovanja priznalo ta uspeh vrlim fantom iz Radovljice, saj so si ga priborili v poštenem športnem boju.
REZULTATI:	1. športna četa
JLA — Pokljuka (Zalokar 20,01, Zupan 18,49, Kalan 18.04) 56,54, 2. Radovljica (Burgar 20,03, Novak 20,43, Eržen 19,58) 1:00,44, 3. Oroteks — Oroslavje 1:02,31, 4. Goranin — Delnice 1:05 39, 5. Ro-manija, Pale 1:16,35, 6. 22. de-cembar — Delnice 1:21,41.
Po 11 disciplinah 24. državnega prvenstva so klubi dosegli takle uspeh:
Klub	mesto
1	2.	3.
1.	Gorje	3	2	1
2.	Jesenice 2	2	1
3.	JLA	2	11
4.	Lovrenc	2	—	1
5.	Triglav	1	2	1
6.	Bohinj	12	—
7.	Romani j a —	1	1
8.	Radovljica	—	1	—
9.	Dol	—	—	2
10.	—12. Fužinar	—	—	1
Risjak	—	—	1
Oroteks	—	—	1
Prvenstvo bodo končali jutri s tekmovanjem moških in ženskih štafet, klasično kombinacijo in samostojnimi skoki za starejše mladince na 70-metrski skakalnici.
H. UBELEIS
Halo, Delnice!
Na žrebanju je Gašper Kor-dež zaslužil dva enodnevna pen siona. Ksr je snega v Delnicah toliko, da požrtvovalni prireditelji komaj zmorejo vsak dan športi pripraviti pro. ge in skakalnico, so z veseljem sprejeli predlog Jake Reša, da bi kombinatorci skakali namesto v petek, šele v nedeljo, ko bo na delniški skakalnici državno prvenstvo za mladince v samostojnih skokih. Kor dež je ugovarjal, Češ da sta njegova varovanca Bukovnik in Gorjanc hotela domov že v soboto. Tehnični delegat smučarske zveze Jugoslavije, nekoč znani tekač, doma. čin Braco Sinko, je kontriral takole: Stroške za Kranjčana bo plačal prireditelj.
V Delnicah je pričelo snežiti, promet se počasi normalizira. Dopoldne se je v Delnice uspelo prebiti iz kočevske strani zveznemu trenerju Janezu Pavčiču. slovenskemu republiškemu selektorju Tonetu Linkeju in favoritu za kombinacijo med Člani Francu Ambrožiču. Dopotovali so samo z enim avtomobilom, drugega pa so zaradi zametov morali pustiti pribHžno 6 km pred Delnicami. Promet po cesti z Reke je še zmeraj zaprt za ves avtomobilski promet.
Organizacijski aparat 24. dr. žavnega prvenstva šteje 296 ljudi, med katerimi jih samo za proge skrbi 140. Prirediteljem pomagajo tudi pripadniki JLA.	H. O.
A. Klinar in Tevževa
Snežni metež oviral tudi prvenstvo SRS v slalomu
TEKMOVAL BO NA VITRANCU — Organizatorjem velikega tekmovanja za svetovni pokal v Kranjski gori se je prijavil:tudi švicarski as Peter Frei, ki je bil letos v slalomu že cjvakrat čisto spredaj: 3. v Wegnu in 5. v Megevu.	Telefoto: UPI
Mladost - prvak
Vaterpolski finale v Moskvi - Dinamo : Mladost 4:4
MOSKVA, 8. febr. Vaterpolisti zagrebške Mladosti so po izrednem boju ohranili naslov evropskih klubskih prvakov. Vse njihove optimistične napovedi so se uresničile, saj so z remijem proti Dinamu v Moskvi ponovno dokazali, da so zares najboljša ekipa v Evropi (v Beogradu so zmagali 7:3).
KRVAVEC, 8. febr. S slalomom se je danes začelo republiško člansko prvenstvo v alpskih disciplinah in s slalomom se bo nemara tudi končalo. V snežnem metežu so prireditelji komaj še izvedli uvodno tekmo prvenstva, medtem ko za veleslalom kaže zelo slabo. Nenehno sneži in sneg, ki ga nosi veter, se kopiči v zametih. Nekateri predlagajo, da bi jutri izvedli dva veleslaloma na krajših progah, samo, da bo mogoče vsaj kolikor toliko pripraviti smučišče, Ce pa ne bo nehalo snežiti pa je sploh vprašanje, če bo prvenstvo moč izpeljati do konca.
V takem vremenu sta bili slalomski progi seveda nadvse težki. zato sta terjali številne padce in diskvalifikacije.
Med člani je na prvi progi, ki jo je trasiral Kranjčan Pavle Blažič s 60 vratci, dosegel najboljši čas član ljubljanske Enotnosti Marko Kavčič — 50,8, medtem ko je imel državni in republiški prvak v tej disciplini Peter Lakota čas 51.5. Sledil mu je Andrej Klinar z 62,8.
Druga proga, ki jo je zakoličil Ludvik Dornik z 58 vratci, je bila Še bolj selektivna. Oba velika favorita. Lakota in Kavčič sta ae glede na obupno vreme in slabo vidljivost začela na vso moč. Prvi je startal Kavčič, ki pa je v rezkem predelu proge »zajahal« vratca in bil seveda diskvalificiran. Tudi Lakota se ni štedil. Vendar Je kmalu po startu položil orožje. Klinarju se je tako ponujala lepa priložnost, da osvoji republiški naslov. Res je brez napake prišel
IVER DNEVA
Priznanje
jugoslovanskemu
nogometu
»Fussballwoche«, tednik iz vzhodnega Berlina, je pripravil anketo med specializiranimi listi o evropskem nogometu 1968. Rezultati so za Jugoslovane zelo spodbudni. Za Italijo je našo reprezentanco seštevek mnenj strokovnjakov iz 16 držav namreč postavil na drugo mesto v Evropi, prisodil pa ji celo naziv ekipe, ki je lani napravila največji skok naprej. V evropsko enajsterico leta sta bila uvrščena tudi dva jugoslovanska igralca, in sicer branilec Fazlagič ter napadalec Džajič.
Prva tekma Maribora v Izoli
IZOLA — Danes ob 15. uri bo na nogometnem Igrišču v Izoli prijateljska tekma med domačimi nogometaši in ekipo Maribora, ki se tu pripravlja na pomladanski del prvenstva
Tri zmage Sarajeva
KAIRO, 7. febr — Nogometaši Sarajeva so na turneji najprej premagali reprezentanco Kuvajta 4:1, nato igrali z ekipo »Kuvajt« 2:2, premagali še reprezentanco Somalije 5:0 in danes v. Kairu »Nacionalni Športni klub« 2:1.
UTRINKI
SMRT NA LJUDSKEM TEKU. Ljudski tek na smučeh, kakršne prirejajo v ZRN, je bil usoden za 46-letnega trgovca Karla Pecker-ia iz Salzgittra. Ko je že končal preizkušnjo na 10 km in smuči privezoval na svoj avto, se je zgrudil nezavesten in mu tudi zdravniki niso mogli več pomagati. Infarkt!
PELEVIZIJA. Odkar so znanega ‘brazilskega nogometnega zvezdnika Peleja pridobili za sodelovanje v televizijski kriminalni seriji, v kateri bo igral agenta v slogu Jamesa Bonda. Brazilci televizijo imenujejo kar — pelevizijo.
DOPISNI TRENING. Edep naj. perspektivnejših francoskih košarkarjev ne igra v nobeni ekipi, trenira pa po pismenih navodilih Joeja Jaunaya. zveznega trenerja. Gre za 17-letnega 207 cm visokega Eriča Degonsa. ki študira v koled-žu v JuiPyju, kjer ne igrajo košar-««
OBA V KANADI — Kanadska gimnastična zveza je za šest mesecev povabila na delo znanega beograjskega trenerja Borislava Ba. jina. Le-ta se je pred nekaj dnevi poročil s svojo varovanko — državno prvakinjo Natašo Sljepico in z njo odpotoval v Kanado.
na cilj in postal letošnji republiški prvak v slalomu.
Pri ženskah je Ravenčanka Vida Tevž kljub padcu v prvem teku osvojila prvo mesto. Na drugi progi je hotela popraviti slab vtis s prvega teka, Kar se ji je s hitro vožnjo tudi posrečilo.
V moški konkurenci je startalo 7i tekmovalcev, v ženski pa 10. Skupno se udeležujejo letošnjega republiškega prvenstva tekmovalci Iz 17 slovenskih klubov. Popoldne ■o organizatorji teptali veleslalom-?ko progo z ratrakom. vendar tudi stroj ni dosti pomagal, saj je sneg sproti zasipal steptano progo.
Rezultati — člani:	1. Klinar
(Jes) 106,5, 2. Pesjak (Jes) 110,1, 3. Fanedl (Fuž) 112,2, 4 Sevčnikar (Branik) 113,3,	5. Pustoslemšek
(Mež) 114,2, 6. Žmitek (Jes) 114,9, 7, Bedrač (Branik) 115,2, 8.—9. Marolt (Jes) in Ješe (Radov.) oba
116.6,	10 Hamold (Branik) 120,2,
11.	Mihovilovic (Transturist) 121,5,
12.	Mlejnik (Transturist) 121,7, 13.
Leskovšek (Jes) 123,4	14. Šmit
(Rad) 124,0, 15. Rosina (Izletnik) 125,3; — članice: 1. Tevž (Fuž)
132.7,	2. Kemperle (Železniki) 163,5, 3. Pevc (Trbov) 191,9.
Naslova v Maribor
PREVALJE — V organizaciji SK Korotan Prevalje se je pri Ravnjaku nad Prevaljami končalo republiško prvenstvo v smuku za starejše mladince in mladinke. Po včerajšnjem sončnem vremenu je današnji dan prinesel pravi snežni metež.
Na današnji 1650 m dolgi progi z 340 metri višinske razlike ter 10 obveznimi vratci so nastopili zastopniki vseh slovenskih smučarskih klubov, skupno 65 tekmoval-ceo, od tega 10 mladink. Naslov republiške prvakinje je po dobri vožnji pri mladinkah osvojila Žuraj Draga pred svojo klubsko tovarišico Cizej Tanjo. Pri starejših mladincih se je kljub slabim vremenskim razmeram obetal zanimiv boj za naslov republiškega prvaka predvsem med tekmovalci Branika, Radovljice, Tržiča in Mežice. Naslov republiškega prvaka je z naskokom 5 sekund osvojil Bojan Zavrl (Branik) pred Andrejem Modrijanom (Branik).
Rezultati — Starejše mladinke: 1. Žuraj (Br) 1:29,7. 2. Cizei (Br) 1:31,8, 3. Meglič (Rad) 1:34,6. 4. Čuček (E) 1:37,8, 5. Hafner (Sk. Loka) 1:46,1, 6. Kramar (Trž.) 1:50,0, 7. Tolar (Rad) 2:22,5, 8. Smo1 e j (Jes) 2:27,2, 9. Jager (E) 2:56,0; starejši mladinci: 1. Zavrl 1:24,2, 2. Modrijan 1:29,9, 3.-4. Planteu, Elvič, Gorazd (vsi Branik) 1:30,8,	5.	Ravnik (Rad)
1:31,0, 6. Kurnik (Trž) 1:31,5, 7. Sipek f Mež) 1:32,0, Božič (Br), Sitar (Kam), Zaletel (Trž).
E. WLODYGA
Številne diskvalifikacije - Jakopič 21.
CORTINA D’AMPEZO, 7. febr. (po telefonu) —V okviru tekmovanja za pokal »Ilio Colli« je bil danes na sporedu slalom za moške. Prva proga je imela 60 vratič, postavil pa jo je nekdanji reprezentant, domačin Al vera, drugo z 68 vratci pa trener francoske reprezentance Perrot. Proga je bila na istem terenu kot na olimpijskih igrah 1956.
Že v prvem teku je bilo precej odstopov, oziroma diskvalifikacij, to se je ponovilo tudi v drugem teku. Tako se je kmalu končalo tekmovanje za Augerta, Perrilata in mnoge druge favorite. Nastopilo je 79 tekmovalcev, od katerih jih je bilo skoraj polovica diskvalificiranih, ali pa so sami odstopili. Isto se je zgodilo tudi z našimi tekmovalci, tako da je obe progi uspešno prevozil le Jakopič in zasedel 21. mesto.
REZULTATI:	1 Sprecher (Sv)
95,03, 2 Duvilard (Fr) 96,32. 3. Bleiner (Av) 96,34, 4. De Nicolo (It) 96,51, 5. Melquiond (Fr) 96,52, 6. Bruggmann (Sv) 96,71, 7 Digru-ber (Avs) 97,36, 8. Rossat Mipnot (Fr) 97.79, 9. Heckelmiller (ZRN) 99,09,	10. Femandez (Sp) 99,20.
. . 21. Jakopič s časom 103,52.
Jakopič je vozil danes prvo pro-
go dobro in škoda da ni bil tako uspešen tudi na drugi, kajti potem bi bila njegova uvrstitev prav gotovo boljša. Jutri je non stop teming v nedeljo pa je na programu smuk. Naši tekmovalci bodo startali z naslednjimi startnimi številkami: Jakopič 52, Gazvoda 54, Gašperšič 77, Jaunik ne bo vozil, ker je prispel prepozno in ni mogel trenirati dovolj časa na progi.
M. MAGUŠAR
Naši novinarji prvi med ekipami
B ADGASTEIN, 7. febr. — Pozno zvečer so izračunali tudi ekipne rezultate XV. svetovnega smučarskega prvenstva poklicnih novinarjev, ki je našemu zastopstvu znova prineslo lep uspeh. Jugoslavija je med ekipami namreč spet zasedla prvo mesto pred Avstrijo, CSSR. Poljsko. Švico. ZRN itd. Skupno je bilo zastopanih 21 držav.
Visoki so plasmaji naših zastopnikov tudi v alpski kombinaciij. Med ženskami je Podbevškova 3., med moškimi pa sta bila v rezredu nad 45 let Matelič 3. in Tome 8., v splošnem razredu moških pa so se Jugoslovani v kombinaciji razvrstili takole: 4. Sušter, 5. Mejov-šek, 9. Maver, 18. Plešnar, 29. Matelič, 30. Lavrič, 31. Klipšteter, 37. Tome, 38. Fornezzi, 39. Pirnar, 42. Škofič. 46. Modrinjak, 53. Rei-singer.
Velik srebrni prehodni pokal bo tako spet leto dni v posesti naših novinarjev.	S. MATELIČ
Tekma se je začela v znamenju zagrebškega vratarja Stipaniča, ki si pri branjenju četvercev nikakor noče pokvariti izrednega povprečja. Kmalu po začetku je nizozemski sodnik Gertsen dosodil četverec iz igre, Stipanič pa je strel Baranova hladnokrvno ubranil. V prvi četrtini je sodnik pridno dosojal kazenske točke v korist domačih, ki so pred koncem tako prišli še do enega četverca. In tudi tokrat je Stipanič obranil strel (Grišina)!
V drugi četrtini pa je prišlo do preobrata. Se tri kazenske točke za domačine, Baranov pa je zadel vrr inico. Šimenc je bil prvi pri žogi, in se pognal po levi strani v protinapad, iznajdljivo podal na desno Bonačiču, ki je s kakšnih šestih metrov neobran-ljivo streljal — 0:1. Skok je rezultat sicer s četvercem iz igre izenačil, toda končno so tudi Zagrebčani prišli do treh pozitivnih točk in Poljak je brezhibno izvedel kazen — 1:2.
S tem je bila tekma že skoraj odločena. Domači igralci so uvideli, da je zmaga nedosegljiva, kaj šele štirje goli prednosti Zagrebčanov iz prve tekme. Ko jim je sodnik dosodil nove tri kazenske točke in s tem četverec, je Skok spet izenačil na 2:2. Mla-
dost je vnovič napadla, svojo premoč je hotela na vsak način izkoristiti. In res se je Poljak sredi četrtine sam prebil pred domača vrata, kjer ga je branilec grobo zaustavil; četverec iz igre je Poljak izkoristil in znova dosegel vodstvo — 2:3. S tem pa veselja v majhnem taboru naših navijačev še ni bilo konec. Bonačič si je v gneči priboril žogo. Poljak in Lopatny sta se zapodila v protinapad, pri čemer sta zlahka opravila z enim samim domačim branilcem in Lopatny je le še uspešno zaključil akcijo. Tako je Mladost povedla 4:2. V zadnjem delu je nato Baranov po napaki Jegra najprej z golom z igre zmanjšal rezultat na 3:4, Skok pa je s četvercem izenačil. Malo pred tem je Poljak še za-streljal četverec.
Pokal evropskih prvakov so po vrsti osvojili:	1964	— Partizan
(Bgd). 1965 — Pro Recco (Genova), 1966 — Partizan, 1967 — Par. tizan, 1968 — Mladost, 1969 — Mladost.
NOVO NA TUJEM
MADRID — Rokometaši Dinama iz Pančeva so premagali domači Atletico 25:15 (15:7).
VVILSON TUCKER
ZALEZOVALEC
42. nadaljevanje
»To ni povsem pošteno.«
»Vraga. Marsikaj v zakonu ni pošteno, toda človek si mora nekako pomagati, ali ne?«
»Jaz pa bi vedela, če bi moj mož prišel domov s tri tisoč dolarji. eC bi imela moža.«
»Zato sem samec — da si mi ni treba izmišljati laži. In nikar me ne glej, rad bi ostal samec.«
Kakih pet minut pozneje so se vrata na drugi strani sobe odprla in teleprin-terist je nekaj zavpil dekletu. Njegove besede so se izgubile v hrupu, ki je prihajal iz sobe za njim.
»Je že prišlo,« je poskočila Willie. Home ji je lagodno sledil.
Teleprinterist je pokazal na stroj, ki je sprejemal in tipkal poročilo na dolg, brezkončen svitek papirja.
Začel je: Ch-122, kar je pomenilo, da je to stodvaindvajseto poročilo iz Chicaga tistega dne. Pod prajem Boone in datumom je začel nato teleprinter precej zvesto tipkati Willijino reportažo, le da je bilo tu in tam kaj skrajšanega, da je bilo besedilo bolj zgoščeno. Dekle je brala poročilo tako hitro, kolikor ga je mogel stroj sproti tipkati.
Home je gledal vrteči se svitek papirja čez njeno ramo in se v zadregi zarežal, ko se je pojavilo njegovo ime na papirju. Naposled se je zgodba končala in teleprinter se je ustavil, toda samo za trenutek, ker je takoj nato nadaljeval oddajo z nekim poročilom, ki je bil označen s Ch-123.
»To je šlo po vsej deželi?«
»In tudi v nekatere dele Kanade. To bodo jezni v Chicagu.«
»Kaj pa bo rekla moja babica v Bloo-mingtonu?«
»Kaj če bi se zmenila za sestanek jutri zvečer, lepotica?« jo je vprašal teleprinterist. »Ali pojutrišnjem zjutraj — jutri bom začel delati v drugi izmeni.«
»Vprašaj me takrat ali zvečer pred naslednjim jutrom. Nocoj bom zelo zaposlena.«
»Lepo?« se je oglasil Home. »Pravkar sem reazmišljal, da bi šel domov v posteljo.«
»O, ne! Nekam me boš peljal.«
»V posteljo?«
»Kje neki. Ven greva. Povedala ti bom, kdaj lahko greš v posteljo. Takrat ko bo mene volja.«
»Počasi, Willie, govoriš stvari, ki ljh ne misliš resno. Ampak, veš kaj — tole boš morala ti plačati. Jaz sem brez prebite pare.«
»Brez prebite pare? Kaj pa tri tisoč dolarjev?«
»Jej!« se je vmešal teleprinterist. »Kje igrajo poker? Ali še traja?«
»Tiho!« je ukazala Willie.
»Mislim, da sem dovolj razločno povedal,« je vzdihnil Home. »Nimam denarja — našel sem samo platneno vrečko, kjer je bil nekoč denar. Kakšna novinarka pa si?«
»No, prav, lahko si sposodiš od mene. Kdaj mi lahko vrneš dolg?«
»Oderuhlnja!«
»Kdaj?« je vztrajala.
»Z jutranjo pošto mora priti ček. Cuj — kdaj pa bo tvoj stari urednik plačal za tole zgodbo?«
»Nazaj v mesto in na vlak. Popoldne bi se rad odpeljal domov. Pridite dol k nam, Happy. Predstavil vas bom zali zdravnici na drugi strani hodnika.«
»Ko sem popotoval, sem se dostikrat peljal skozi vaše mesto. Peljal sem z ,Anne Rutledge’ v St. Louis in tudi v New Orleans, da bi videl pustno rajanje. Velika reka, mladenič. Spominjam se, da sem videl velik rezervoar v vašem mestu — pokrit z zeleno streho. Grem z vami v mesto. Ali veste, kaj?«
»To je mestni vodovod. Ne, kaj?«
»Tole mesto bo. zelo puščobno, ko vas ne bo.«
Horne mu je nekaj nerodno odgovoril.
»Ne, resno mislim. Vsaj zame bo pu ščobno, ko boste odšli. Z vami sem se neznansko zabaval, mladenič, in naučili ste me nekaj zelo spretnih prijemov. Veste, kaj? Mislil sem, če bi odložil tisto potovanje po morju, da bi lahko proučeval detektivsko stroko.«
»Kar pojdite na Havaje. Ce boste potovali dva tedna s počasnimi vlaki, boste imeli dvolj časa za branje. Pohitite tja v knjigano, kjer sva se srečala, in kupite OSullivanovo .Policijsko delo’, vse zvezke, ki jih imajo.«
»Je dobra, kaj?«
»Poznam moža doma, ki je dobil službo okrajnega agenta, ko je prebral prvih deset strani mojega izvoda te knjige. Prvi teden njegove nove službe mu je nekdo ukradel štiri ali pet kokoši iz kurnika. Odločil se je, da jih bo izsledil. No, čez nekaj dni bi bil obupal in nehal iskati, ko mu ne bi bil nekdo poslal celo škatlo oglodanih kosti. To ga je v resnici pogrelo.«
»Ali je ujel tatove?«
»Ne, pač pa se je znesel nad menoj.«
»Zakaj?«
»Kosti so bile zavite v prvih deset strani moje policijske knjige.«
Prišla sta iz vrveče podzemne tranzitne postaje Michigan in Van Buren in se zlila z množico, ki se je valila po Loopu. Happy je predlagal, da bi šla peš do hotela, ker je zdravo, in Horne je soglašal. Po več blokih proti zahodu sta ugledala njegov hotel in postajo LaSalle, ki je bila obrobljena z nadzemno železnico.
Moža sta prišla do hotela in vstopila. Horne je šel k portirju in zahteval ključ.
Revanša za Celovec?
Drevi ob 19. uri tekma za alpski pokal Jesenice — KAC
JESENICE, 8. febr. V nedeljo zvečer bo na drsališču pod Mežakljo prvenstvena tekma za alpski pokal med Jesenicami in KA.C iz Celovca. Pred glavno tekmo, ki bo ob 19. uri, bosta odigrani še dve tekmi. Najprej se bodo srečali starejši igralci, bolje rečeno pionirji hokeja obeh moštev; za njimi pa bodo na led stopili mladinci obeh klubov. Zanimivo hokejsko popoldne organizirajo v počastitev nosilca patronata HK Jesenice — 100-letnice železarne Jesenic.
Švicarska elita na Vitrancu
KRANJSKA GORA — Organizatorji letošnjega tekmovanja alpskih smučarjev za »Pokal Vitranc« so dobili poimensko prijavo Švicarjev. To državo bodo zastopali vsi najboljši tekmovalci, in sicer Giovanoli, Tischhauser, Schnider. Bruggmann. Frei, Bergamin, Tresch in Russi.
Hkrati s prijavo Švicarjev je prišla tudi pošta od Italijanov, ki bodo na Vitranc poslali šesterico svojih tekmovalcev I. kategorije, katerih imena pa bodo sporočili naknadno.
P. KARLIN
Skakalci v Žireh
LJUBLJANA, 8. febr. — Planiške skakalnice je danes popolnoma zametel sneg, tako da jih jeseniški organizatorji ne morejo pripraviti za državno prvenstvo, ki hi moralo biti jutri v Planici. Na hitrico je prevzel organizacijo prvenstva SK Alpina iz Ži-rov, ki bo skupaj z Jeseničani poskušal pripraviti skakalnico. Če snega le ne bo preveč. bo člansko državno prvenstvo v skokih jutri, v nedeljo, ob 15. uri v Žireh.
| ŠAH________________ [
Ivkov ima točko prednosti
MALAGA, 8. februarja — V 5. kolu mednarodnega turnirja je Ivkov že v 20. potezi remiziral z Benko jem, Marovič pa je prekinil partijo z Lengyelom. Drugi rezultati: Tatai — Ruiz 1:0, Po-mar — Visier 1:0, Durao — Ri-sellin 1:0, Tore — Mendoza remi, Kaplan — Medina prek. V prekinjeni partiji 4. kola je Len-gyel premagal Sadi ja.
VRSTNI RED:	Ivkov 4,5, Du-
rao in Pomar 3,5, Kaplan 3 (1), Benko in Tatai 3, Lengyel in Marovič 2 (1) itd.
Za to mednarodno prireditev vlada na Jesenicah veliko zanimanj^, prav tako p«a tudi onstran meje na Koroškem, tako da se bo v nedeljo na drsališču pod Mežakljo zbralo precejšnje število ljubiteljev hokeja iz Gorenjske in Koroške. Vedeti je treba, da tradicionalna tekmeca privabita ob drsališče v odločilnih srečanjih veliko število gledalcev. Da bo tekmovanje še bolj zanimivo, bodo prireditelji izžrebali tudi nekaj vstopnic ter srečnike nagradili s praktičnimi darili, ki so jih prispevala nekatera znana jeseniška podjetja.
V zadnjem tednu sta bila na Jesenicah aktualna samo dva dogodka. Prvi je bil razveseljiv — Jesenice so že trinajstič zapored osvojile naslov državnega prvaka. Druga vest, ki je prišla iz dvorane Tivoli, pa je bila za domačine bolj
| atletika"
]
Baboškova 169 cm v skoku v višino
CELJE, 8. febr. — Prvi dan 4. republiškega atletskega prvenstva v pokritih prostorih so bila na sporedu tekmovanja v skokih. Nastopilo je skupaj nad 70 tekmovalcev. Kot je bilo pričakovati/ so atleti dosegli dobre rezultate. Tako je Mariborčanka Baboškova dosegla nov republiški rekord v skoku v višino v dvorani — s 169 cm. Odlični so bili tudi člani, saj so kar trije — Milek, Vivod in Novak — premagali višino 203 cm.
V skoku v daljino je pri članicah po pričakovanju zmagala Lubejeva, Maroltova pa pri pionirkah. Rezultati kažejo, da skakališče v dvorani tekmovalkam ne ustreza. Lubejeva je v tem tednu prebolela težko gripo, kar bo vsekakor vplivalo na njene dosežke na tem tekmovanju
REZULTATI — skok v višino — člani: 1. Milek (Tr) 203. 2. Vivod (KI) 203, 3.- Novak (N g) 203; članice — 1. Peče (Lj) 155, 2. Lubej (KI) 155, 3. Pirnar (Ol) 135; daljina — članice: 1. Lubej (KI) 544, 2. Srebotič (Gorica) 459; mladinke — 1. Marolt (KI) 520 , 2. Klemenc (Trg)505. 3. Pešut (Maribor) 503, 4. Babošek (Mrb) 500; mladinci — skok v višino — 1. Slak (KI) 185, 2. Peterka (KI) 185, 3. Zornada (Ol) 180; mladinke — 1. Babošek (Mrb) 169, 2. Lovše (Mrb) 150, 3. Terček (Trgi) 140. V času poročanja še traja tekmovanje v skoku v daljino za č’ane in mladince, zvečer pa so člani in mladinci nastopili še v skoku s palico.
K. JUG
drsanje
1
Vnovič Towler-Ford
GARMISCH, 7. febr. — V tekmovanju plesnih parov sta na letošnjem evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju vnovič • zmagala Diana Towler in Bernard Ford (VB) s 260,1 točke pred rojakoma Sawbridge-Lane 249,7 in sovjetskim parom Pahomova-Gorškov 248,6. Domača dvojica Buck-Buck je s 241,2 točkami zasedla 4. mesto.
žalostna — državni prvak je v tekmovanju za jugoslovanski pokal iz. gubil z minimalnim rezultatom z ljubljansko Olimpijo. Med privrženci hokeja je zdaj precej žolčnih razprav. Vse pa že veča popularnost hokeja, zato se bo v nedeljo ob drsališču gotovo zopet zbralo vse kar na Jesenicah leze in gre. Vsi se hočejo na lastne oči prepričati, koliko pravzaprav velja Fe.lčeva četa, ki je v tem kratkem času poskrbela za veselje in razočaranje. Vsekakor pa se bodo fantje izpod Mežaklje skušali nedeljskim gostom krepko oddolžiti za poraz (1:8) v mestni dvorani v Celovcu.
Komu alpski pokal?
Tako za KAC kot za Jesenice Je nedeljski obračun za alpski pokal izredno pomemben. Celovčani so brez štirih standamih igralcev prvega moštva namreč v sredo izgubili v Cortini 2:5, tako da morajo iz preostalih dveh tekem (Jesenice in Ortisei) doseči tri točke, da bi si v vsakem primeru zagotovili prvo mesto tudi letos. To bi bila s tem tudi tretja zaporedna zmaga KAC v tem hokejskem tekmovanju in bi lovorika prešla v njihovo trajno last. Morebitni poraz KAC
Lestvica je zdaj KAC
Innsbruck
Jesenice
Cortina
Bolzano
Ortisei
taka: 8 6 C
10
9
6
7
6
30:16 12 34:31 10 44:31 9 10:14 6 19:40 6 18:32 3
Kandidati za reprezentanci
LJUBLJANA, 7. febr. — Popoldne se je sestala selekcijska komisija (L. žitnik, Čebulj in Duša-novič), ki je ob navzočnosti trenerja Mlčocha (za člane) in Vy-steina (za mladince) razpravljala o vseh kandidatih, ki pridejo v poštev za člansko reprezentanco na SP v Ljubljani, oziroma za mladinsko vrsto, ki se bo udeležila evropskega prvenstva v skupini B v Ženevi.
Člani komisije so najprej poslušali kratko ocene Mlčocha o njegovih zapažanjih, nato pa so razpravljali podrobno o vsakem posamezniku, oziroma njegovih kvalitetah. Nato so se složno odločili za 21 kandidatov, po tekmi z Japonsko (20. in 21. t. m. v Ljubljani) pa bo dokončna sestava, v katerem bo 18 igralcev. V širšem izboru pa so — vratarji: Knez, Simanovič, Semsedinovič; branilci: I. Jan, Jug, Mihajlovski, Razinger, Rataj, Ravnik; napadalci: Belinič, D. Beravs, S. Beravs, Eržen, Felc, Gojanovič, R. Hiti, G. Hiti, B. Jan, Mlakar, F. Smolej, R. Smolej.
Mladinci — vratarji:	Makuc
(K g), Petkovič (C z); branilci: Horvat (Med), S. Košir (Jes), Koleša, Kumar, Lap (Ol), Razinger (K g)), Silhard (Med), VJe-štica (C. z); napadalci: Kvartuh (Slav), Kurtela (Med), Milanovič, Obradovič (Part), Pirih, Poljanšek (K g), Puterle (Ol), Sinovec, Su-
na Jesenicah, pa bi Jugoslovanom 1 pin (Med), Tuma zagotovil mesto ored Innsbruc- I 7.hont\»r nsr oi-
.	. - -	~	— -------Ulčar (Ol),
zagotovil mesto pred Innsbruc- Zbontar (K g); rezerve: Ajdič kom, Cortini pa odprl še vsaj teo. (Ce), Venčič (Med), Konlič (K g), reučne možnosti za naivišie mesto. I Sadič ron fcAVnnrn* fic
Prizadevni strelci
Številna odlikovanja ob 20-letnici v Mariboru
MARIBOR — Ko se je leta 1948 osamosvojila v Sloveniji strelska organizacija, strelske sekcije v te-lesnovzgojnih društvih na območju Maribora niso bile kdo ve kako množične. Bilo je vsega 10 strelskih družin s 720 aktivnimi člani, čeprav je bilo zanimanje za to panogo precej večje. Organizacijska sprostitev pa je dala strelcem novega poleta.
Strelske družine so rasle kot gobe po dežju in po 20 letih dela se Zveza strelskih organizacij Maribora lahko pohvali z izredno aktivnostjo pa tudi razširitvijo. Na njenem območju deluje sedaj 38 strelskih družin z nad 2000 aktiv-
nimi člani. Ce uspehi tolikega števila strelcev zlasti v tekmovanju z vojaško puško niso vsaj taki kot so bili pred 15 in več leti, je treba
to pripisati le dejstvu, da so morali strelci zapustiti svoje strelišče v Stražunu in tako rekoč čez noč poiskati rešitev v gradnji novega strelišča. Minilo je seveda precej časa preden so dobili primemo lokacijo, še več da so leta 1962 zasadili prvo lopato. Zal pa njihove potrebe še do danes niso izpolnjene, ker jim ni uspelo zbrati dovolj denarja, da bi dogradili novo strelišče pri Pekrški gorci.
Marsikdo bi obupal, toda mariborskih strelcev ni nič zadržalo. Svojo dejavnost so osredotočili na streljanje z malokalibrsko in zrač
Svojo dejavnost so osredotočili na iljan, •
no PuSko ter v teh disciplinah do-Novo v Me. orga-
ne . iko
segli izredno množičnost, strelišče za ti dve disciplini lju jim je omogočilo, da sc
nizirali številna tekmovanja, ki so postala znana po vsej Jugoslaviji. To velja zlasti za peteroboj mest Maribor — Ptuj — Varaždin — Svetozarevo — Dobo j, dalje za tekmovanja ob državnih praznikih in vsakoletno tekmovanje . patruljnem teku. Na številnih tek-movanjih na območju mariborske strelske organizacije je tako samo lani tekmovalo nad 20.000 strelcev in strelk iz strelskih družin, članov sindikalnih podružnic, rezervnih oficirjev in podoficirjev. Tako obširno organizacijsko delo na tekmovanjih so omogočili izredno marljivi funkcionarji, ki so ob 20-letnici strelske organizacije prejeli številna priznanja.
Najvišjega priznaja je bil deležen eden izmed najstarejših in najprizadevnejših strelskih delavcev v Mariboru Jože Žirovnik. Za 20-letno delo mu je strelska zveza Jugoslavije v znak priznanja podelila »bronasto strelico«, zveza strelskih organizacij Maribor pa je dodala še zlat pečatni prstan. Priznanje našega najvišjega strelskega foruma sta dobila še Drago Kranjec iri" Maks Rojko, več pa je prejelo priznanje strelske zveze Slovenije.
Mariborska strelska organizacija je podelila zlate prstane še Maksu Geču, Milivoju SeUnšku in Francu Mačku, medtem ko je cela vrsta funkcionarjev prejela zlate, srebrne in bronaste plakete ali pismena priznanja. O številčnosti strelskih delavcev v Mariboru najbolj zgovorno priča podatek, da je bilo kar 196 odlikovanih. Z. V.
'|lllllllllllllllllllllll!lllllllliiilllllllllllllll!lilinHllllillllll!!llllllilllllllllllllll!lllllllll!llllll||||||||||||||lllll|||lll||illlllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ni'/lltlll Svet delovne enote skupnih služb podjetja
»OBRTNIK«
LJUBLJANA, Masarykova cesta 4
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	komercialista prodaje
2.	knjigovodje glavne knjige
3.	finančnega knjig, prodajalen
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. da imajo dokončano ESS in dveletno prakso v komerciali. Lahko je tudi pripravnik z dokončano ESS
pod 2. in 3. da imajo dokončano ESS ter dveletno prakso s temeljitim znanjem knjigovodske tehnike in kontnega plana
Kandidati naj svoje prijave s kratkim opisom dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo splošno-kadr. službi podjetja v 15 dneh po objavi razpisa.
1164
. 'l!lllllHiUlllilllllllllllHHI!inHIHni(IIUIIIIII!llllll!imilllIIHIMIl!IIIIIHUIIIIlliniUI1llll!INil!IIIIIHNIIII[ltHflllllimilllllllinillllllllH1llilliniliniHlinillHNIHU!lllll
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA
posreduje
prodajo naslednjih poškodovanih vozil:
CITROEN AMI BREAK
LJ 757-83. leto izdelave 1968, prevoženih 20.000 km, ogled v Tomos Servisu, Ljubljana, Titova c., izklicna cena 11.000,00 Ndin ŠKODA 1000 MB
LJ 640-83, leto izdelave 1967, prevoženih 17.700 km, ogled pri Slovenija avto v Ljubljani, Černetova 26, izklicna cena 3.500,00 Ndin ZASTAVA 750
LJ 770-64, leto izdelave 1968, prevoženih 4.500 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska c. 2, izklicna cena 12.500,00 Ndin CITROEN 2 CV
LJ 553-88, leto izdelave 1966, prevoženih 27.000 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana Černetova 26, izklicna cena 4.000,00 Ndin ZASTAVA 750
MB 291-53, leto izdelave 1964, ogled v Mariboru, Pobrežje, »Avtokleparstvo Maks Nablsverger« Loška ulica 44 (telefon 32-341), izklicna cena 3.500,00 Ndin ZASTAVA 750
MB 105-04, leto izdelave 1964, prevoženih 58.967 km, ogled pri lastniku tov. Danijelu Vojsku, Maribor, Maroltova 36, izklicna cena 2.000,00 Ndin
VW 1300
CE 231-02, leto izdelave 1966, prevoženih 37.500 km. ogled na »VW« servisu, Ljubljana, Celovška c„ izklicna cena 5.000,00 Ndin NSU—PRETIŠ 1000 L
Lj 637-17, leto izdelave 1967, prevoženih 21.628 km, ogled pri Smerkolju avtokleparju v Domžalah, izklicna cena 7.000,00 Ndin ZASTAVA 750
KP 105-73, prevoženih 48.800 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska c., izklicna cena 5.000,00 Ndin.
Javna prodaja bo v četrtek, dne 13. II. 1969, ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Mi klošičeva c 10/1. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.	1189
inmimmitiiiiiimiiUMiiiiiiiiiiiiiimuimiimiiinnimmiiiniimiiiinimimiiiiiiiniimuitiiiiimiimiHiiiJHmiimiiuuHiumiiHiiuuiiuutuuuiuiiiHiuiuuuutui’
Veletrgovina
»LJUBLJANSKE -MLEKARNE«
LJUBLJANA, Tolstojeva 63
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	gradbenega inženirja
pogoj: visoka šola in pooblastilo za nadzor visokih gradenj
2.	strojnega tehnika
pogoj : dokončana srednja tehniška šola, znanje 1 tujega jezika, 5 let prakse in poskusno delo 2 meseca
3.	elektrotehnika
pogoj: dokončana srednja tehniška šola, znanje 1 tujega jezika, praksa 5 let in poskusno delo 2 meseca
4.	poslovodje - poslovodkinje
pogoj: VK delavec živilske stroke in poskusno delo do 3 mesecev
5.	3 avtomehanike
pogoj: K delavec s 3-letno prakso in poskusno delo 1 mesec
6.	prodajalke
pogoj: K prodajalka živilske stroke in poskusno delo 1 mesec
7.	elektromehanika
pogoj: K elelctromehanik za hladilne naprave z 2-letno prakso in poskusno delo 1 mesec
8.	2 administratorki
pogoj: dokončana ekonomska ali administrativna srednja šola z znanjem strojepisja in stenografije in poskusno delo 1 mesec
9.	delavca - razvažalca
pogoj: izpit za voznika mopeda in poskusno delo 1 mesec
Ponudbe s potrebnimi dokazili o strokovnosti sp>: jema kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi oglasa.	1220
SPLOŠNA PLOVBA
PIRAN
Komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja
ponovno razpisuje delovno mesto
GLAVNEGA
DIREKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	visoka strokovna izobrazba ekonomske pravne navtične ali tehnične smeri
2.	8-letna praksa, od tega najmanj 4 leta na odgovornejših delovnih mestih
3.	znanje dveh tujih jezikov, med njima angleščina
4.	ostali pogoji določeni z veljavnimi predpisi
Kandidati naj dostavijo svoje vloge skupno z doka žili o izpolnjevanju pogojev pod tč. 1. in 2. in potrdilo o nekaznovanju v zaprtih ovojnicah na naslov SPLOŠNA PLOVBA PIRAN — komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja, najkasneje do 25. februarja 1969.
Stanovanje po dogovoru.
q!!!!ll!l:llllll!!!lii!!!l!lll!l!l!i!i!:!lli;:!illlllllll!nillllllllllHIII!IIIIUIIIIII!ll!i:lininM^
AVTOTEHNA
ZASTOPSTVO TUJIH FIRM
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 38
»
razglaša prosta delovna mesta:
1.	STROJNEGA BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE - pripravnika
2.	ADMINISTRATORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še sledeče pogoje:
pod 1.: imeti morajo ekonomsko srednjo šolo pod 2.: imeti morajo 2-letno administrativno šolo in 1—2 leti prakse; poseben pogoj 3-mesečna poskusna doba.
Razglas velja 7 dni.
Pismene vloge naj kandidati pošljejo na naslov: Avtotehna, Ljubljana, Celovška cesta 38 — splošni sektor.	1191
...................
Kadrovska komisija DS
Veterinarske postaje PTUJ
razpisuje
po 39. členu Statuta in sklepa DS zavoda z dne 1. februarja 1969, prosto delovno mesto
VETERINARJA
v Vitomarcih
pogoj :
diplomirani veterinar; odsluženi vojaški rok; nastop službe 1. marca 1969.
Stanovanje zagotovljeno. Osebni dohodki po Pravil niku o delitvi osebnih dohodkov.
Ponudbe pošljite do 20. februarja 1969 na naslov: Veterinarska postaja Ptuj, Ormoška cesta 28.
1107
»ZAGORJE«
poduzeče za proizvodnju 1 promet poljo-privrednih i prehrambenih proizvoda Zagreb, Jurišieeva 3-IV
razpisuje
NATEČAJ
za izpopolnitev delovnega mesta
trgovskega potnika
za območje Slovenije. V poštev pridejo upokojene osebe, ki imajo avtomobil, pogoj:
10 let prakse kot trgovski potnik za kmetijske in živilske izdelke. Natečaj velja 15 dni.
1129
..................................
MARIBORSKI VODOVOD
KOMUNALNO PODJETJE MARIBOR,
Ulica Moša Pijade štev. 22-1
1.	ponovno razglaša prosto delovno mesto
NADZORNEGA ORGANA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da je dipl. gradb. inženir s strokovnim izpitom (pooblastilom) in večletno prakso v operativi,
—	da ima odslužen vojaški rok,
—	kot poseben pogoj za to delovno^ mesto se zahteva 4-mesečno poskusno delo.
Nastop dela s 1. majem 1969.
2.	razpisuje prosto delovno mesto
VODJA delovne enote (oddelka) NOVOGRADENJ
(za vodenje oddelka, ki vrši polaganje uličnih cevovodov in izvedbo hišnih priključkov) Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje in sicer:
—	da je gradbeni inženir I. stopnje s strokovnim izpitom (pooblastilom) in večletno prakso v operativi,
—	ali gradbeni tehnik s strokovnim izpitom (pooblastilom) in večletno prakso v operativi,
—	da ima odslužen vojaški rok,
—	kot poseben pogoj za to delovno mesto se zahteva oz. določa 5-mesečno poskusno delo.
Nastop službe mogoč s 15. marcem 1969.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, navedbo o vseh dosedanjih zaposlitvah ter predlo žitvijo dokazil o izpolnjevanju razglašenih oz. razpisnih pogojev sprejema splošni sektor do vključno 12. februarja 1969.	771
'llllllllllllllllllllllllllimilllinill!|]lllllinill!!!lllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllll!l!l!!!ll!l!lllllll!IIIIIMIIIII!l!lllllllllllll!IIIIIIIIIUMI>
»1NVEST BIRO«
KOPER
razglaša še 2 prosti delovni mesti
diplomiranih inženirjev arhitektov
Praksa zaželena.
Stanovanje po dogovoru.
Preizkusna doba bo 3 mesece.
Pismene prijave na razglašena delovna mesta je treba vložiti pri upravi podjetja v 8 dneh od dneva objave.	1109
Komisija za kadre
Industrijsko gradbenega montažnega podjetja
»MONTER«
DRAVOGRAD
ponovno razglaša prosto delovno mesto
pravnega referenta
Splošni pogoji: visoka ali višja šolska izobrazba pravne smeri, zaželena praksa.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi oziroma strokovnosti in z navedbo o dosedanjih zaposlitvah in praksi pošljite na naslov: Industrijsko gradbeno montažno podjetje »Monter« — Dravograd.
1111
PODJETJE
»GOSTOL«
Goriške strojne tovarne in livarne -NOVA GORICA
v a b i k sodelovanju
dipl. strojne inženirje strojne tehnike
dipl. ekonomiste in ekonomiste
za delo v razvojni, tehnološki, konstrukcijski in komercialni službi, v neposredni proizvodnji ter drugih službah podjetja.
Sam sprejem bo po dogovoru glede na nagnjenja posameznika in potrebe podjetja.
Pismene ponudbe z dokumenti o šolski izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objavi.
1123
lll!!l!intlllllll!ll{tllllll!!!ll!ll!lill|ll!llllllll1lll!lll![lllllllllllllllllltlllH!lllllll!lllli:i|l|ltlll!l!lllllllllli!!lllllllllllllllltlllllllillll1lll!li!l!lill[llll!lllllllllllllllllillll!!lllttl
INVALIDSKO ZDRAVSTVENI REKREACIJSKI CENTER
STRUNJAN
razglaša prosta delovna mesta
1.	RAČUNOVODJE
2.	RECEPTORJA
3.	KUHARJA-ICE
4.	KUHARSKE POMOČNIKE-CE
5.	GLAVNEGA NATAKARJA
6.	NATAKAR J E-ICE
7.	GLAVNE SOBARICE
8.	SOBARIC
9.	POMIVALK
10.	VZDRŽEVALCA KOPALIŠČ in PARKOV
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še tele pogoje:
pod 1. končana srednja oziroma višja šola
ekonomske smeri, prednost imajo kandidati
z daljšo prakso na samostojnem vodenju
knjigovodstva v gostinskih del. organizacijah
pod 2. končana srednja šola ekonomske
organizacije gostinske smeri, prednost imajo
kandidati s prakso in znanjem strojepisja.
pod 3. končana gostinska šola — kuharske
smeri z najmanj 3-letno prakso
pod 4. polkvalificiran kuharski pomočnik-ica
z najmanj dveletno prakso v kuhinji
pod 5. končana gostinska šola natakarske
smeri s priznano visoko kvalifikacijo
pod 6. končana gostinska šola — natakarske
smeri
pod 7. končana osemletka, z najmanj dveletnimi izkušnjami, na delovnem mestu sobarice pod 8., do 10. končana osemletka
S kandidati bo sklenjen dogovor za določen čas s polnim delovnim časom, razen za delovno mesto pod L,ker gre za nepoln delovni čas. Prenočišča zagotovljena v domu.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev, pošljite najkasneje do 20. februarja 1969
1115
■'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiittiiiiiiittiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD
Komisija za delovna razmerja in socialno
varstvo
TOPLARNE LJUBLJANA
razglaša
po 110. členu Začasnega statuta podjetja naslednja prosta delovna mesta:
1.	VEČ DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV
za delo v razvoju, pri projektiranju, gradnji in obratovanju toplotnega omrežja; zaželena je praksa na področju toplotne tehnike
2.	TRI KURJAČE
za mehansko kurjenje z opravljenim ustreznim izpitom.
Poseben pogoj je odsluženi vojaški rok in 60-dnevno poskusno delo.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazhi naj kandidati pošljejo Organizaeijsko-kadrovskemu oddelku podjetja, pošta Ljubljana-Moste 10.
Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru.
1146
llll!llllltllllll]lll!!!!IIIIItlllllilllllllllllllllll!lllllllllll!!lltllllllllll!llll[lllllllll]!l!lllllllllllllllllllllllllll!i]ll!!llllllllt|]!!illlHI|[|l]ltlinil!llllllillllllltlllllll!llllll|lllllllll
RUDNIK ŽIVEGA SREBRA
V IDRIJI
objavlja
da je v službi za varstvo pri delu
podjetja prosto mesto
varnostnega tehnika
za jamo
POGOJI:
—	tehniška srednja šola, rudarski oddelek
—	5 let prakse v stroki
Pismene ponudbe z življenjepisom, podrobnim opisom dosedanjih zaposlitev in podatki o strokovni usposobljenosti sprejema kadrovska služba rudnika do 20. II. 1969.	1106
llllil|IMIIIIIIIIIIII!lll!lllll»l!llll!li:illlllllllllllllllll!lll!llllllll!l!lllllll!llllllill!ll!IIIIIIIIH Kadrovska komisija
TOVARNE KLEJA
LJUBLJANA, ŠMARTINSKA C. 50
razpisuje prosto vodilno delovno mesto
1.	VODJE komercialnega sektorja
in razglaša prosta delovna mesta za:
2.	samostojnega raziskovalca - tehnolog
3.	samostojnega raziskovalca -ekonomist
4.	administratorja v razvojnem sektorju
5.	administratorja - tajnica direktorja
6.	referenta v prodajnem oddelku
7.	dva vzdrževalca - strojna ključavničarja
z naslednjimi zahtevami:
1.	visoka ali višja strokovna izobrazba, eko nomske ali kemične stroke in 5 let delovne dobe v komercialni službi, aktivno znanje nemškega in pasivno znanje italijanskega jezika, ter pogoj za zunanjetrgovinsko registracijo
2.	Visoka strokovna izobrazba, kemično tehnološke stroke, aktivno znanje enega svetovnih jezikov in zaželena dveletna praksa na podobnih delih
3.	Visoka strokovna izobrazba ekonomske stroke, aktivno znanje enega svetovnih jezikov in zaželena praksa na ekonomskih tržnih raziskavah.
4.	Srednja administrativna šola, perfektno obvladanje strojepisja in stenografije, ter vsaj pasivno znanje nemškega jezika. Lahko za četnik — pripravnik
5.	Ekonomska srednja šola ali srednja adnu nistrativna šola, perfektno obvladanje strojepisja in stenografije, petletna praksa v administraciji
Prednost imajo tiste, ki obvladajo nemški ali italijanski jezik
6.	Ekonomska srednja šola, pasivno znanje nemškega ali italijanskega jezika. Lahko za četnik ali pripravnik
7.	KV strojni ključavničar z nekaj prakse na tovarniških vzdrževalnih delih
Razpis velja do zasedb delovnih mest Nastop službe takoj ali po dogovoru Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba Tovarne kleja, Ljubljana, Šmar-tinska 50, vsak dan od 8. — 9. ure.
1180
l)ll]|llllllll!l!lllllllilllllllllli|[iill]|||||||||llll!llllll|[|||llllllll!lil[|llllllii;!l|[|||||||lllllll|!lllll]|!|||||||||||l|||||||||||||l[|l|||||||||||||||||i!|||||tni!i:if!;;,:iii!!|||||||||||||ti
PROKUPAC - Prokuplje
■ v v
isce
SKLADIŠČNE
PROSTORE
lahko tudi kletne — v Ljubljani ali širši okolici za vskladiščenje svojih izdelkov
alkoholnih pijač
Prostori morajo ustrezati higiensko tehničnim po gojem. Najmanjša kvadratura 100 kvad. m.
Ponudbo pošljite na naslov: »Prokupac« Prokuplje, Brača Stojanoviča 8.
1160
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri
KMETIJSKI ZADRUGI IDRIJA
,	razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Kandidati morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev:
1.	Srednja ekonomska šola in najmanj 7 let praktičnega dela na * vseh delovnih mestih gospodarsko—računovodskega sektorja
2.	Osemletka z najmanj 10 leti praktičnega dela na vseh delovnih mestih gospodaisko računovodskega sektorja
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in z do kazili o strokovni izobrazbi pošljite v 30 dneh po objavi Komisiji za razpis Kmetijske zadruge Idrija.
1155
Za naše velike mehanične delavnice v GRADCU - Avstrija
(50 km od jugoslovanske meje) iščemo
KOVINOSTRUGARJE IN REZKALCE
s kvalifikacijskim izpitom in delnim znanjem nemškega jezika
Dela obsegajo posamezno izdelavo — naprav, aparatov in velikih strojev.
Plača po normi in različni dodatki, ki omogočajo dober zaslužek.
Zagotovljeno je bivališče, prehrana poceni v obratni kuhinji. Dovoljenje za delo in druge formalnosti bomo opravili sami.
Ponudbe — lahko so pisane tudi v vašem jeziku — pošljite na naslov: Postfach 22, 8020 Graz, Austria.
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
Mercator
veletrgovina
import-export
LJUBLJANA
komsija za sprejem in razporejanje delavcev OE »Mercator«
objavlja
prosta delovna mesta
za
več knjigovodij -mehanografov
pogoj: ekonomska srednja šola in 1 leto prakse Ponudbe naj kandidati pošljejo kadrovskemu od delku podjetja, Ljubljana, Aškerčeva 3, najkasneje do 17. 2. 1969	1215
SAVA FILM
zavod za šolski in poučni film Ljubljana, Grošljeva 4
razpisuje delovni mesti:
1.	komercialnega referenta
za nedoločen čas pogoj: srednja izobrazba s petletno prakso;
2.	materialno obratovnega knjigovodje
za določen čas pogoj; srednja izobrazba z dveletno prakso ali nižja izobrazba s petletno prakso.
Prijave sprejemamo do vključno dne 24. 2. 1969.
1196
Komisija za kadre pri
MAGISTRATU
LJUBLJANSKEM
TURISTIČNEM
ZAVODU
Ljubljana, Mestni trg 4
razpisuje prosto delovno mesto
STROJEPISKE
POGOJI:	odlično znanje
strojepisja in obvladanje splošne korespondence.
Poizkusno delo 2 meseca. Prijave z življenjepisom pošljite na naslov Magistrat, ljubljanski turistični zavod, p. p. 508. Nastop službe je mogoč takoj.
1172
Razpisna komisija delovne skupnosti uprave
SKUPŠČINE
OBČINE
IZOLA
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
REFERENTA za komunalne in stanovanjske zadeve
v Oddelku za gospodarstvo in finance POGOJI:	poleg splošnih
pogojev mora kandidat imeti višjo strokovno izobrazbo in 3 leta prakse v državni upravi ter obvladati italijanski jezik. Pismene ponudbe, kolko-vane z 0,50 din s kratkim življenjepisom in z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisni komisiji delovne skupnosti uprave Skupščine občina Izola.
1216
INŠTITUT
ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO
Ljubljana, Teslova 30
sprejme v službo
strojepisko I a ali Ib delavca
za priučena težja laboratorijska dela.
Moški z odsluženo vojaščino do 25 let starosti.
1158
l|llll!l[ll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll!l[lllllllillllllilllllli!l!l!lllllilllll!!llllllllllllllllilllttlllllllllllllllllllllllll!lllllltll!!lllllltlllllllll]IIIIIHII!li!!IIIIIIIIIIIIIIIII)
AVTOTEHNA
zastopstvo tujih firm,
Ljubljana, Celovška cesta 38
išče
akviziterje
za prodajo osebnih vozil Opel na območju Slovenije
Zaželeni so akviziterji, ki imajo veselje do prodaje osebnih vozil. Interesenti naj sporoča svoj naslov v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
Avtotehna, Ljubljana, Celovška cesta 38
fliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiHiiin
Razpisna komisija
SPLOŠNE BOLNICE
BREŽICE
razpisuje prosto delovno mesto
ZDRAVNIKA
specialista iz pediatrije
na pediatričnem oddelku bolnice
Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi, delovni dobi in opravljenem specialističnem izpitu naj kandidati pošljejo razpisni komisiji Splošne bolnice Brežice v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
1133
Zapustila nas je naša ljuba žena, mamica, babika, hčerka in nečakinja
Marija Verbič
rojena KERŠIČ
Pogreb naše drage bo v nedeljo, 9. februarja 1969, ob 15. uri iz mrliške vežice v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu
Žalujoči:
mož Gustil, hčerka Micka z družino, sin Matija, mama Ančka, tete in drugo sorodstvo
Mislinja, Ravne na Koroškem, Ljubljana,
7. februarja 1969
Dotrpel je moj dragi mož, oče, stari oče, brat, svak, tast, stric in zet
Franc Mlinar
železniški upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 10. februarja 1969, ob 15.15 iz Frančiškove mrliške vežice
Za njim žalujejo:
\ Justina žena, sin Franci z družino, brat, sestra in drugo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
Frančiška Škrjanc
roj. 25. februarja 1911
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 10. februarja 1969, ob 15. uri iz hiše žalosti, po domače pri Doničarju, Selan, na pokopališče v Rudnik
Žalujoči:'
mož Tone, sin Tone z družino, hčerki Kristi in Marjetka, sestri Anica in Albina ter drugo sorodstvo
Sela—Lavrica, Vrh, Ljubljana, Podmolnik,
7. februarja 1969
Po hudi bolezni so nas nenadoma zapustili naš skrbni mož, dobri ata, stari ata, brat in stric
France Ivanec
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 9. februarja 1969, ob 15. url Izpred hiše žalosti na Velikih Poljanah
Žalujoči:
žena Marija, sinova France in Jože, hčerki Kristina in Marija z družino ter brata Jože in Lojz z družino in drugo sorodstvo
Vel. Poljane, Ribnica, Zapužej, Kompolje
NEDELJA, 9. februarja 1969
Gledališče
DRAMA
Nedelja, 9. febr., ob 19. uri: Ed-ward Albee: KOČLJIVO RAVNO-VESJE. Abonma prve rejrrize in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ponedeljek, 10. febr., ob 19.30: Ed ward Albee: KOČLJIVO RAVNOVESJE. Abonma E in izven.
Ponedeljek, 10. febr., ob 19.30 V OPERI: Dominik Smole: KRST PRI SAVICI. Abonma Dijaški 7 večerni in izen. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
OPERA IN BALET SNG
Nedelja, 9. febr. — ni predstave.
Ponedeljek, 10. febr., ob 19.30: predstava Drame SNG za dijaški abonma f-o razporedu Drame.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Nedelja, 9. febr., ob 10.30: Vaša matineja, ZKPO Ljubljana — Center.
ob 15. uri: N. Simon: ZARES ČUDEN PAR (Komedija). Abonma Kolektivi E in izven. (Vstopnice tudi v prodaji), ob 19.30: N. Simon: ZARES CU DEN PAR (Komedija) Abonma Kolektivi G in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Torek, 11. febr.. ob 19.30: M. Mihelič: DAN ZENA. (Komedija) Abonma Mladinski I. in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja, 9. febr.. ob 15. uri: Gor-ner: PEPELKA, pravljična igra. Izven.
I ob 17.15: Gomer: PEPELKA, pra. vljična igra. Izven.
Zaradi izrednega zanimanja bosta danes dve popoldanski predstavi pravljične igre Pepelka ob 15. in 17.15.
Rezervacije tel. št. 312-860.	1
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete, Levstikov trg 2
Nedelja, 9. febr., ob 11. uri: J. Pengov — N. Simončič: ZLATA RIBICA — izv^n. ob 15. uri: J. Melik: ŽOGICA MAROGICA — izven.
Ročne lutke, Resljeva c. 36 Nedelja, 9. febr., ob 17. uri: Rys-zard Raduszewski — Marjan Belina:	MALA DETEKTIVSKA
ZGODBA — izven.
Predprodaja vstopnic za obe g'e-dališči je vsak dan. razen nedelje in praznika, od 10. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva cesta 36 in pol ure pred začetkom predstave pri blagajni gledališča. Rezervacije vstopnic po tel. št. 312-020.
Pionirski
duin
0®0
ITg VII kon eresa ZKJ I
Pustne prireditve v Festivalni dvorani
V	soboto, 15. febr. — KARNEVALSKI PLES od 20. do 0.3. ure. Vstopnina 15 in 10 Ndin.
V	nedeljo. 16. febr. — PUSTNO RAJANJE - —
artističnim progra-
mom za cicibane in pionirje’ od 15. do 17. ure. Vstopnina za starše in otroke 2 Ndin.
V nedeljo, 16. febr. — NEDELJSKA PUSTNA MAŠKERADA od 20. do 0.2. ure. Vstopnina 10 in 8 Ndin.
NAGRAJEVANJE MASK.
Prodaja vstopnic od 12. februarja dalje vsak dan od 17. do 19. ure pri blagajni Festivalne dvorane. Informacije po telefonu vsak dan od 7. do 14. ure po telefonu št. 316-124.
FESTIVALNA
DVORANA
PLES V SOBOTO ZVEČER od 20. do 23.30.
NEDELJSKI PLES od 19. do
22.30.
22.30. Igra ansambel »SYNKO-PE«. Vabljeni!
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 9. febr., ob 10. uri: M. Gorki: MALOMEŠCANI. I. nedeljski mladinski abonma in iz-
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Nedelja, 9. febr., ob 16. uri: A. Muller: VSI MOJI SINOVI, ameriška protivojna drama v treh dejanjih — gostovanje v Medani.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 9. febr., ob 10. uri: URA PRAVLJIC. Izven.
Ob 16. uri: Ivan Cankar: HLAPCI. Izven.
Predprodaja vstopnic v Prešernovem gledališču Kranj.
Koncerti
SIMFONIČNI KONCERT orke stra RTV Ljubljana z deli poljskih skladateljev bo v sredo, 12. febr. v Filharmoniji. Dirigiral bo šef dirigent poljske RTV BOHDAN V/ ODI CZKO, solist bo IGOR OZIM.
Festival
PRIREDITVENA POSLOVALNICA FESTIVAL prireja v ponedeljek, 10. febr., ob 20.15 v Viteški dvorani Križank koncert ansambla za staro muziko AR S REDI VIVA iz Prage za MODRI abonma.
Program: Johan Sebastian Bach, Carl Philip Emmanuel Bach, Johann Cristdan Bach, Wilhelm Friedmann Bach, Jiiri Benda, Joseph Haydn, Josef Mysliveček in Antonio Vivaldi.
Vstopnice so na voljo v Plečnikovem Paviljonu Križank vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Rezervacije po tel. št. 21-768.
. • .Za madeže od rje, '■ črnila, joda itd. - za beljenje porumenele.-*, ga perila f<
V-'-- •'
*, -vrf- ' " ■ -VV •
RTV Ljubljana
SPORED ZA NEDELJO
6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 7.30—7.45 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Radijska igra za otroke;
9.05	»Koncert iz naših krajev«;
10.05	Se pomnite, tovariši . . .: 10.30 Pesmi borbe in dela: 10.45 do 13.00 Naši joslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 do 11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri; 13.3o Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli narodno zabavne glasbe; 14.05—15.00 Popoldne ob zabavni glasbi — vmes ob 14.30—14.45 Humoreska tega tedna; 14.05 Nedeljsko športno popol dne; 17.05 V svetu opernih melodij; 17.30 Radijska igra; 18.31 Bela Bartok: šešti godalni kvartet; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25
Pet minut za EP; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.15 Serenadni večer z nokturno; 23.15 Zaplešimo z velikimi; orkestri; 24.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Pleši-vec) (Beograd)
9.30 POROČILA (Ljubljana)
9.35 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM SAVSKI VAL IN TRIOM SUŠNIK (Ljubljana)
10.00	KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb)
10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
10.50 RISANKA (Zagreb)
11.00	Cortina d'Ampezzo:	SMU-
ČARSKA TEKMOVANJA ZA POKAL ILLIO COLLI — prenos (Evrovizija)
12.30 TALKA — film iz serije Dak-tari (Ljubi j ana)
13.20 TV KAŽIPOT (do 13.40) — (Ljubljana)
14.40 STAVKA — film iz serije Saga o Forsytih (Ljubljana)
15.30	ŠAHOVSKI KOMENTAR — BRASLAVA RAB ARJA (Zagreb)
16.00	Garmisch:	EVROPSKO DR-
SALNO PRVESTVO — revija (Evrovizija)
18.00	NOVI ANSAMBLI — NOVE MELODIJE — posnetek javne radijske oddaje (Ljubljana)
19.10 KARNEVAL V VIAREGGIU — posnetek (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.30	3 — 2 — 1 (Ljubljana)
20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA R.
L. Djukiča (Beograd)
21.25 MALO ZA SALO, MALO ZA RES (Ljubljana)
21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.15 TV DNEVNIK (Beograd)
Druga spored: do 21.0o tudi na kanalu 9
20.00	TV DNEVNIK (Zagrebi
21.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje — na kanalu 9 8.30 ALBANSKI TV PREGLED — (Beograd)
10.45	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
12.30	RISANKE (Beograd)
13.15	NAIKA (Zagreb)
13.45	PO AZIJI (Zagreb)
14.15	ZNANOST IN MI (Zagreb) ŠPORTNA REPORTAŽA — (Beograd)
18.00	UKRADENI BALON — film (Zagreb)
19.30	DOKUMENTARNI FILM — (Zagreb)
19.45	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
20.30	PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
22.15	VČERAJ. DANES, JUTRI — (Zagreb)
Kino
SPORED ZA NEDELJO FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE:
ob 16. 18 in 20. uri italijansko-francoski film BLAZNO MORJE. Režija:	Renato Casteliani —
igrajo: Gina Lollobrigida, Jean — Paul Belmondo, Tomas Mili-an. — Čustveno zelo poudarjena ljubezenska drama, ki se odigrava med mornarji in ribiči okoli Genove in Livorna. Posebnost filma so zanimivi liki, ki iih oblikujejo znani igralci. — Proda, ja vstopnic uro pred predstavo. KINO UNION:
amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC. Tednik FN 4. saino pri zadnji predstavi. Predstave * ob 15. 17, 19 in
21. uri.	- .	__«...
KINO KOMU"".A:
franc, film MOUCHETTE. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21 ^ uri.
KINO SLOGA:
ital. omnibus film LUTKE. — Brez predfilma. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. uri.
KINO VIC:
amer. barv. film HAPPENING. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Zadnjič! Ob 10. uri matineja amer. barv. filma HLADNOKRVNI KAZNJENEC.
KINO ŠIŠKA:
angl. barv. komedija MISTER DESET ODSTOTKOV. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30.
KINO SAVA:
ital. barv CS westem DOBRI, ZLOBNI IN GRDI. Tednik FN 3. Predstave ob 16 in 19. uri. — Zadnjič!
PRODAJA VSTOPNIC v vseh ki-nematografih od 13.30 dalje. KINO TRIGLAV: ob 10. uri je matineja francoskega barvnega dyaliscope filma ANGELIKA. ANGELSKA MARKIZA. Igrata Michele Mercier in Robert Hos se in. Ob 16 in 19. uri zaradi dolžine filma — ameriški barvni zgodovinski CS film V ZANOSU IN OBUPU (Agonija in ekstaza). Film o Michelangelu. Igrata Charlton Heston jn Rex Harrison. Prodaja vstonpic od 15. ure dalje.
KINO VEVČE:
ob 17 in 19. uri — ameriški barvni CS western film ALVA-REZ KELLY. Igrata Richard
VVidmark in William Holden. — Prodaja vstopnic od 16. ure dalje. .
KINO ZALOG:
ob 19. uri — francoski barvni
dyaliscope film ANGELIKA, AN-GELSKA MARKIZA. Igrajo: Michele Mercier, Robert Hossein in Jacques Toja. Prodaja vstopnic od 18 ure dalje.
KINO ZADOBROVA: ob 16 in 18. uri — ameriški we-stem film TOČNO OPOLDNE. — Igrajo: Gary Cooper, Grace Kel-ly in Lloyd Bridges. Prpdaja vstopnic od 15. ure dalje.
■KINO SVOBODA, DOLGI MOST,
LJUBLJANA:
ameriški barvni film OPERACIJA STRELA, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA — ŠENTVID: angl. barv. CS film MOST NA REKI KWAY, ob 15 in 18. uri.
KINO HRUŠICA: angleški barvni. CS film V POPULARNEM RITMU, ob 18. uri.
KINO GUNCLJE: ameriški barvni VV film MOČNEJE OD SLAVE, ob 15, 17 in 19. un
KINO DRAVLJE: amer č. b. film DR. STRANGE-LOVE, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO VRHNIKA: francoski barvni CS zgodovinski film CARSKA VENERA, ob 15 in 20. uri. — Ameriški barvni CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI, ob 17.30.
KINO BEVKE:
ameriški barvni CS film MOŽ, KI NI ZNAL LJUBITI, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE:
dom. barv. film ZBIRALCI PERJA, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO RADOMLJE: amer. barv. CS film KORAKI REVOLVERAŠA, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO MENGEŠ: amer. barv. VV film SIERA CA-RIBA. ob 16 in 19. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amer. film STAN IN OLIO — gostovanje v Prevojah, ob 19. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: ameriški barvni CS film 12 UMAZANCEV, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO BLED:
ital.nemški barvni western film ZA DOLAR VEC, ob 10, 15, 18 in 20. uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA:
angleško-francoski barvni CS film NOC GENERALOV, ob 14, 17 in 20. uri.
KINO RADOVLJICA: angleški barvni zabavni film LADY L, ob 16 in 20. uri. — Francosko vastrijski kriminalni film SOVA LOVI PO NOČI, ob 18. uri.
KINO CENTER — KRANJ:
amer. barv. komedija GROFICA IZ HONG KONGA, ob 9.30. — Zahodnonem.-angl. barvn. CS krim film DR. FU MANCU, ob 15. uri. — Amer. barv. drama DRUŽINSKE STVARI, ob 17. uri. — Franc. belg. CS ljub. drama ZLATA MLADOST, ob 19. uri. — Premiera amer. barv. CS glasb, komedije ŽGEČKAJ ME, ob 21. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ:
franc. belg. barv. CS ljub. dra. uri. — Mehiški barvni CS film ma ZLATA MLADOST, ob 14. ZLATI PETELIN, ob 16. uri. — Zahodnonem. barv. CS krim. film DR. FU MANCU, ob 18. uri. — Amer. barv. drama DRUŽINSKE STVARI, ob 20. uri.
KINO SVOBODA — KRANJ: amer. barv. CS glasb, komedija ŽGEČKAJ ME, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO KRVAVEC: franc. barv. CS krim film PEKEL V VLAKU, ob 15 in 17. uri.
KINO DOM — KAMNIK: amer barv. CS westem film VRNITEV REVOLVERAŠA, ob 15, 17 in 19. uri.
KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA, ob 17 in 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barvni film NEVADA SMITH, ob 18 in 20. uri.
KINO KRANJSKA GORA: japonski barv. film STEKLENICA, KI UBIJA
KINO ŽIROVNICA: amer. barvni film HONDO IN APACI
KINO DOVJE:
amer. CS film ŠTIRIDESET UBIJALCEV.
KINO KRKA — NOVO MESTO: ameriški barvni CS film CABA. SKO, ob 10. 15, 17 in 19. uri.
KINO ČRNOMELJ: amer. barvni CS film TA NORI. NORI SVET, ob 17 in 20. uri-
KTNO SVOBODA — KRŠKO: španski film IZGUBLJENA ŽENA, ob 17.30 in 19.30.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE:
franc, barvni film LAMIEL. ob 15, 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA II, TRBOVLJE:
amer. špijonski barvni CS film POGREB V BERLINU, ob 17 in 19. uri.
KINO SVOBODA — ZASAVJE — TRBOVLJE:
jugoslovansko-nemški barvni CS film PESEM PRERIJE, ob 15, 17 in 19.15.
KINO ROGAŠKA SLATINA: italijanski barvni CS film — OSAMLJENEC IZ NEVADE ob 16 in 19.30.
KINO PD VRANSKO: angl. barvni CS film LIGEJIN GROB. ob 16. uri.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: francoski barvni film MASCE. VALEČ Z MEČEM, ob 15 in 19.30.
KINO SOČA — NOVA GORICA: sovjetski barvni film VOJNA IN MIR (II del), ob 15, 18 in 21. uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI GORICI:
sovjetski barvni film VOJNA IN MIR (I. del), ob 15, 18 in 21. uri
KINO SVOBODA — ČRNUČE: italij.-zahodnonemški film V KREMPLJIH ZLATEGA ZMAJA, ob 17 in 19. uri.
MARIBOR KINO UNION:
ob 10. uri ameriški barvni V V westren VELIKI MAC LINTOCK. Ob 13.30 francosko-španski barvni kinoskopski kriminalni film VIKONT UREJA RAČUNE. Zadnjič!
Ob 15.30, 17.45 in 20. uri ameriški barvni V V westem VELIKI MAC LINTOCK. V glavni vlogi: John Wayne.
KINO PARTIZAN: ob 10, 13.30 in 15.30 slovenski barvni otroki film KEKČEVE UKANE.
Ob 17.45 in 20. uri ameriško-me-hiški barvni film 48 UR DO SMRTI. V glavni vlogi: Glenn Ford.
KINO UDARNIK: ob 10, 13.30, 15.30, 17.45 n 20. uri ameriška barvna kriminalna komedija MNOŽICA MORILCEV. V glavni vlogi: Dean Martin. KINO POBREŽJE: ob 15.30 in 19. uri ameriški barvni film V VRTINCU. Zadnjič!
Obvestila
r
BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZ-MENU OMLAPINE I STUDENATA JUGOSLAVIJE organizira marca potovanje v ZSSR, in sicer:
MOSKVA — ZA DAN ZENA 8. marca (8 dni!), odhod 4. marca, cena 685,00 Ndin;
MOSKVA—LENINGRAD (11 dni), odhod 11., 22. in 27. marca, cena 980.00 Ndin.
V	ceni je upoštevano naslednje: bivanje, prehrana, vozovnica Beograd—ZSSR—Beograd (skozi ZSSR spalni voz), turistični program, vodiči.
Potna dovoljenja si morajo udeleženci priskrbeti sami (lahko tudi kolektivna dovoljenja). Sovjetska viza ni potrebna.
Prijave organizacij in posameznikov sprejemajo za Moskvo do 15. februarja, za Moskvo in Leningrad pa do 20. februarja na naslov Biroja, Trg bratstva i jedinstva 7. Beograd. Obvestila dobite po tel. 641-993.	910-0
DESETTISOCI VAŠIH SOTRPI NOV, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se pozdravili z učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim »DO-NAT« vrelcem. Vprašajte zdravnika. Zahtevajte »DONAT« v svoji tTgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercator ju«.
V	MODERNI GALERIJI bo v
nedeljo, 9. 2. 1969. ob 11. uri javno vodstvo po razstavi grafičnih del Rika Debenjaka. Vodila bo kustosinja MG Melita Stele-Moži-na.
1204-0
CVETLIČARNA Slavica Adrotič. Ljubljana, Miklošičeva 34, (danes dežurstvo). Nudi vam sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se priporoča. O
STO MILIJONOV STARIH DINARJEV je znesek, za katerega so doslej prodane te tri knjige: »Skola hipnotizma« — »Tajne profesionalnih hipnotizera« — »Izabrane madioničarske vješti. ne«. Cena knjig: 14 — 14 — 16 Ndni. Dobava takoj. Plačljivo pri prevzemu. Naročila sprejema »HIPNOTIZAM«. Sarajevo, poštni predal 214.	O
ROSENJE STEKEL NI VEČ PROBLEM
r,
r": *	'V-*4
dobra
vidljivost
AROSA sodobno sredstvo za preprečevanje rosenja stekel v notranjosti avtomobila vam omogoča dobro vidjivost in varno vožnjo
ZAHTEVAJTE J0 V VSEH TRGOVINAH Z AVTO DELI
Najdena
kolesa
Oddelek milice Ljubljana Šentvid: moško kolo rog-šport štev. 98875220 ali 8588, črno.
Postaja milice Ljubljana šiška: moško kolo rog-šport 19.600, črno, moško kolo neznane znamke, neznana, rdeče, žensko kolo diamant, 3,950.141, modro.
Oddelek milice Ljubljana Polje: moško kolo rog-šport, 120.411, čr. no, moško kolo rog, 566.819, zeleno, meško kolo rog-šport,357.782, črno. moško kolo rog, 869.178 črno.
Postaja milice Ljubljana Ko. mens«ega 18: moško kolo neznane znamke, 13 164, rjavo, moško kolo neznane znamke, neznana, rdeče, moško kolo neznane znamke, 97501-A. zeleno, moško kolo fa-
vorit, 808.273, rdeče, žensko kolo neznane znamke, 955.273, črno, žensko kolo super, neznana, rdeče.
Postaja milice Ljublrjana Vic: moško kolo rog—rekord, 486.948, črno, moško kolo neznane znamke, neznana, črno. moško kolo rog-re-kord, 73.841, zeleno.
Postaja milice Ljubljana Moste: moško kolo favorit, 67F2380, modro, moško kolo rog, 745.972, črno, žensko kolo neznane znamke, 2, črno, žensko kolo, rog-šport, 799.612, plavo.
Na Oddelku milcie Ljubljana Črnuče se nahaja orodje od mopeda colibri, plave barve, štev. 323.025.
Na območju PM Grosuplje je bil najden moped colibri T-03, plave barve, štev. okv. in m. 027.745, neregistriran.
Na obm. PM Ljubljana Center 'l je bilo najdeno orodje od mopeda cvlibri T-12, zelene barve, štev. 344.908.
Na PM Kamnik se nahaja najden moped colibri T-12, sv. modre barve, štev ogr. 463.730, neregistriran.
Na obm. Oddelka milice Medvode je bdi najden moped colibri T-12, zelene barve, štev. okv. 049.338, mot. 094.383.
Dežurne
službe
LJUBLJANA
Nočna zdravniška dežurna služba za nujne primere na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih enotah:
Bežigrad: Kržičeva ul. 10, telefon 310-533
Center: Miklošičeva c. 2, telefon 313.063
Moste: Prvomajska ulica 5, tele. fon 314-527
Šentvid:	Šentvid št. 94, telefon
51-531, 51-534
Šiška: Derčeva ulica, telefon štev 55-644. 55.221
Vič:	Postojnska ul. 24. telefon
61.121
Služba stalne pripravljenosti je na območju:	Grosuplja, Ivančne
gorice, Medvod In Velikih Lašč.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotičniku« II nadstr.. soba 5. LJUBLJANA Lekarna Miklošič
MARIBOR
»Melje«, Meljska c. 2.
Čestitke
MARICI VEHOVEC za diplomo na filozofski fakulteti iskreno čestitajo — domači	2862-C
Dipl. ing. JANKU ZUPANU z Bleda za diplomo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani čestita stric Alojz.	2629-C
TOVORNI AVTO
PREKUCNIK
nosilnosti nad 5,5 t
dobro ohranjen kupimo.
Ponudbe pod »Prekucnik« pošljite do 13. II. 1969 v oglasni oddelek.	1171
KAVA
praznično
razpoloženje
DRUŠTVO EKONOMSKIH
PROPAGANDISTOV
SLOVENIJE
prireja
Veliko pustovanje
na Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani
15. februarja 1969
Zabaval vas bo ansambel Lojzeta Slaka
Rezervacije sprejemamo v recepcijski pisarni na Gospodarskem razstavišču vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Informacije telet. 311-324. V ceni 40 din je vračunan menu. Prosti krožnik (svinjski kotlet, pečenica, prekajena svinjska rebrna, francoska solata z oblogo, pustni krof), rezervacija mize in vstopnina.
Vljudno vabljeni!
C~sf>
ODDELEK ZA TURIZEM tJtSBLJAATA TITOVA 38
SPREJEMAMO PRIJAVE ZA IZLETE:
Za strokovnjake obutvene in kožne industrije prirejamo 4-dnevni izlet v Bologno dne 1. in 5. marca 1969
Za Dan žena 3-dnevni izlet na Dunajski velesejem od! 7. do 9. marca 1969
Za Dan žena 1-dnevni izlet v Staro Gorico — Ste-verjan — Tržič
Za kmetijske strokovnjake 3-dnevni izlet v Verono od 14. do 16. marca 1969
Obrtniški sejem v Munchenu bomo obiskali od 17. do 20. aprila 1969
9-dnevno potovanje v PARIZ in dolino Loire od 25. aprila do 4. maja 1969
Za ljubitelje cvetja ponavljamo tradicionalno potovanje v HOLANDIJO od 26. aprila do 5. maja 1969 Za prvomajske praznike bomo potovali po Italiji: Ravenna — San Marino — Rim — Napoli — Capri — Pompeji — Firenze od 26. aprila do 4. maja 1969 17-dnevno turistično potovanje v ŠPANIJO, deželo bikoborb in Flamenca, prirejamo od 12. do 29. maja 1969
Sejem tekstila in oblačil v Frankfurtu si bomo ogledali od 20. do 25. maja 1969
Z letalom in avtobusi bomo potovali v Skandi Javijo: Oslo — Stockholm — Helsinki od 10. do 26. julija 1969
Za planince smo pripravili zanimivo potovanje v Dolomite in na MONT BLANC od 14. do 19. julija 1969
Prijave in informacije v vseh poslovalnicah SAP-LJUBLJANA! .
1203
m
UGODEN NAKUP
konservirane vrtnine in kompoti
•	fižol v stročju »vitaminka« 3,20
•	kumarice v kisu »nektar« 3,60
•	slive »bosanka«	2,50
•	breskve »grocka«	3,80
•	marelice »grocka«	4,30
O BVE S TILO
S 1. februarjem 1969 sta se združili TVORNICA MAŠINA I LIVNICE »GE-GE« iz ADE in FABRIKA ALATNIH MAŠINA I ZUPČANIKA »POTISJE« ADA.
razpisuje po sklepu sveta zavoda

javno licitacijo
za prodajo dveh telefonskih central tip Iskra SATC-2/14 in 4/30
Licitacija bo v sredo, dne 12. februarja 1969, ob 9. uri v prostorih Zavoda.	1201
[Iilllllll!lllllllllllllllllllll]||||||llllllllllllllll!llllllllllll!lllll1|]]|lllllllllll[lllllllllllil!lllllllllllllllllllllllllll!ll[||||||||||||||lilllll||||||||||||j||||||||||||||||||[||||||||||||||j|||j
Razpisna komisija
BOLNICA ZA PLJUČNE BOLEZNI
SEŽANA
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta za:
1.	ZDRAVNIKA - internista '
POGOJ: zdravnik internist ali starejši specializant interne' medicine.
2.	GLAVNO SESTRO bolnice
POGOJ: višja ali srednja šola za zdravstvene delavce, opravljen strokovni izpit in vsaj eno leto prakse.
Družinsko stanovanje in prehrana v zavodu.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Ponudbe sprejema razpisna komisija bolnice do 22. 2. 1969.	1117
ENODNEVNI PIŠČANCI
I SODOBNI PODI I
plastične ploščice topli pod »Moguette« in ves potrebni material za polaganje poda
SINTETIČNE PREPROGE
Meraklon, Leacril,
Naylon in iz plastike — pralne, neobčutljive za madeže tn trpežne
ZLOŽLJIVA VRATA
(harmonika) iz plastike — za ustrezno
m praktično razdelitev prostora
A. R P.
ITALPLAST
TRSI,
Piazza Os pedale 6
tel 95 919 (nasproti glavne bolnišnice)
Vsa pojasnila tudi v slovenščini.
NGW
Gebeudereinigung
Duisburg,
Kohnenstrasse 5—11 zaposlimo:
2 ŽENSKI (oskrbnici doma) ali ZAKONSKI PAR
Stanovanje, dober zaslužek.
Informacije dobite na gornjem naslovu
Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti prek pristojnega zavoda za zaposlovanje.
;illl!lll!lllllllllllllllli||||IIIIMIIIIIlUllllllillinilllllllllUII!llllllllllllll!M
ZAVOD SRS ZA REHABILITACIJO INVALIDOV
LJUBLJANA, LINHARTOVA 51
Trgovsko podjetje
»UNIVERZAL
PROMET«
MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Miklošičeva 20 v imenu in za račun Prodajno servisne organizacije »ISKRA« Ljubljana, Kotnikova 13
razpisuje
JAVNO PRODAJO dostavnih vozil znamke
ZASTAVA
tip 1100 TF
leto izdelave 1963/64 za ceno od ND 7.500,00 do ND 10.500,00 za eno vozilo.
Na razpolago je 8 komadov vozil.
Javna prodaja bo d!ne 10. 2. 1969 na dvorišču Servisa »Iskre«, Ljubljana, Bobenčkova ulica — Rožna dolina, ob 11. uri. Vse informacije lahko dobite pri podjetju »Univer-zal promet«, Predstavništvo Ljubljana, Miklošičeva c. 20, telefon 24-767, 24-766.
1197
TUDI LETOS SPET DRAGOCENI DOBITKI ZA OBISKOVALCE DUNAJSKE DRSALNE REVIJE
Ugledne avstrijske tvrdke so se ob priložnosti letošnje Dunajske drsalne revije spet odločile, da bodo obdarovale izžrebane obiskovalce drsalne revije.
Darila posameznih tvrdk za izžrebane obiskovalce Dunajske drsalne revije 1969
Steyr-Daumler-Puch-Werke AG Liebenauer Hauptstrasse 8041 Graz
Semperit - W erke AG Miesstalerstrasse 25—27 9020 Klagenfurt
Sonnenwerk, Kresse, Schneider in Co. 8793 Trofaiach
Elektrolux Ges.mbH. Al ter platz 35 9020 Klagenfurt
Sporthaus Fiedler 8. Maistrasse 47 9020 Klagenfurt
Kaufhaus Forum Bahnhofstrasse 37 9020 Klagenfurt
Jungmeister — moško kolo
Sambella — posteljni vložek pralni stroj
likalni apaeat »Elektrolux«
smučke
radijski sprejemnik »Nordmende«
košara z darili
avto-radio z zvočnikom in anteno
Dreiring-Verkaufsorganisation Chemiewirtschaft-Ges. mbH.
Postfach 16, 1031 Wien	10 velikih zavitkov »Weiser
Riese« pralnega praška in v vsakem steklenička Silana
Fleischwerke Kern Bahnhofstrasse 38 9020 Klagenfurt
Auto-elektrik Otto Dr. Franz Palla-Gasse 23 9020 Klagenfurt
Freier Wirtschaftsverband Viktringer Ring 28 9020 Klagenfurt
Elektro-Kober
s trgovinami Wiener Gasse 4 in Volkermarkter Ring 9 9020 Klagenfurt
H. Russ OHG, Mobel u. Holzwarenfabrik VVaidmannsdorfer Strasse 3 in St. Ruprechter Strasse 9 9020 Klagenfurt
Feinkost Schmid s trgovinami Spitrahof in 10. Oktoberstrasse 26
košara z darili
% Homy-gramofon
nizka mizica
9020 Klagenfurt
servis za kavo hkrati s kavo in tremi zabojčki z darili
Auto-Magneto, Bosch-Dienst August Jaksch-Strasse 85—87 9020 Klagenfurt
Orasch Erben s trgovinami 10. Oktoberstrasse 7, Paulischgasse 8 in 8. Maistrasse 5 9020 Klagenfurt
avto-radio »Blaupunkt«
preprogo
Veit Muhlbacher, Ledenvarengeselschaft,
Kramergasse 4 , 9020 Klagenfurt kovček in potovalna torba
Horni g-Kaffee St. Veiterstrasse 134 9020 Klagenfurt
5 darilnih zavitkov 10 škatlic kave
Foto-Horst
Domgasse 20, 9020 Klagenfurt
2 fotoaparata
Berglift Ges. mbH. »Petzen«
2150 Bleiburg in Gasthof »Petzenkonig«
Feistritz ob Bleiburg
9143 St. Michael b. Bleiburg
brezplačno tridnevno bivanje za dve osebi z brezplačno uporabo dvigala na Petzen
Weissenbrunner’s Erben Burggasse 23, 9020 Klagenfurt
Miele — termoavtomatični likalnik Progress brusilec za nože
Elektro-Mayer
St. Ruprechterstrasse 4
9020 Klagenfurt
likalnik tipa »BA«
Melitta- Vertnebsgeselschaf t Bentz und Sohn KG Munchner Bundesstrasse 131
5021 Salzburg	term os ročka, 2 ročki s filtrom, 10 filtrov
Hermann Senekowitsch Elektro-Eck, Alter Platz 28 9020 Klagenfurt
VValter Hesse, Pelzmoden Thomas-Schmidgasse 28 , 9020 Klagenfurt
Christof Neuner
St. Veiterstrasse 4, 9020 Klagenfurt
Schuhhaus »Rex«
Banhofstrasse, 9020 Klagenfurt
stropna svetilka paleta iz krzna moški smučarski čevlji
ženski škornji iz tjulnove kože
sušilec za perilo »Primavera«
2 švedski dišeči sveči
Gollner
Auer v. Welsbach-strasse 32 9020 Klagenfurt
\
VVohnstudio H. Romada St. Ruprechterstrasse 51—53 9020 Klagenfurt
Austria Montan Handelsges. mbH.
Fleischmarkt 9 9020 Klagenfurt
Hans Loscher, Feinkost Burggasse 5, 9020 Klagenfurt
Fercher und Cie.
FRC-Mdbelschau, Sandwirtsale Kolpinggasse 2, 9020 Klagenfurt
Philips Ges. mbH.
Ebentalerstr. 40, 9020 Klagenfurt
kombiniran radio-magnetofon »Antoinette«
Friedrich u. Kurt Prause Stilmobel, Teppiche Banhof str. 8 u Fleischmarkt
9020 Klagenfurt	cvetlična mizica
Tudi vi obiščite 10. gostovanje Dunajske drsalne revije od 6. do 16. februarja 1969 v Celovcu. Morda boste tudi vi eden izmed srečnih nagrajencev Vstopnice lahko kupite v vseh jugoslovanskih potovalnih uradih.
2 Camping-lučkj
košarica z darili
polička za knjige
KMETOVALCI
ZA REJO ŽIVINE UPORABLJAJTE
MORSKO ALI KAMENO
ŽIVINSKO SOL
•	nizka prodajna cena
•	brez davka na promet
Im možnost za dobave ob vsakem času in tudi v omejenih količinah - vse to vam zagotavlja največji proizvajalec v Jugoslaviji soli RUDNICI SOLI I SOLANE - TUZLA
NAOČNIKE 21*32. Žf'ZONANJE	»^EKSn^flJoramScilSn SŽS	BOBIČEV* 1. rEUSEON 21«W - OUDEUSK Zn	'
BEN EGA KNJIGOVODSTVA PODRPZNICA UUBLJANA MM 16* - MESECNA^^«!!^!?^^^' ««« «« TO1
telefon dežurnega urednika 20-646
ELEKTROTEHNA
trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom, Ljubljana, Titova c. Sl
razpisuje delovna mesta za:
EKONOMISTE
I.	stopnje in
DIPLOMIRANE EKONOMISTE
II.	stopnje za delo v notranji in zunanji trgovini
SAMOSTOJNE ZUNANJE TRGOVINSKE REFERENTE
z najmanj 3-Ietno prakso v zunanji trgovini
INVENTURISTE
za kontrolo — inventurno službo z najmanj 3-letno prakso v finančni stroki pri gospodarski organizaciji.
Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenjepis pošljite Komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova c. 51, do 23. februarja 1969
1159
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene mame
GABRIJELE ŠTRUKELJ
roj. JURJEVČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko cvetja ter z nami sočustvovali in kakorkoli pomagali v najtežjih
trenutkih.
Žalujoči hčerki in drugo sorodstvo Rakek, 4. februarja 1969
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
JAKOBA PETRIČA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali prekrasno cvetje in spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Topla zahvala vsem, ki ste našemu očetu kdajkoli izkazovali naklonjenost, nam pa ob nesreči prijateljsko stali ob strani. Izrekamo priznanje dr. Radu Debevcu, dr. Cibicu in dr. Trampužu, ki so se trudili, da bi očeta ohranili pri življenju
žalujoči:
žena Ana, hčerke Danica, Tonči in Milka, vnuki in zeta ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame
MARIJE TRDINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mariji Maček-Kolbe in dr. Valdu Matevžiču za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi članom trgovskega podjetja »VELETEKSTIL«, ki so bili na zadnji poti naše drage. Globoko spoštovanje in srčna hvala družini Kadunc za tolažbo v teh težkih dneh.
žalujoči:
mož Tone in sin Janko z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, 9. februarja 1969
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
JANEZA TOMŠIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so nam nudili trdno oporo v najtežjih dneh in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala govornikom za tople poslovilne besede, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo kolektivu avtopodjetja Transport Ilirska Bistrica, dekletom in fantom iz Knežaka ter gasilcem za vse časti ki so mu jih izkazali ob slovesu
žalujoči:
mama, ata, brat Tone. brat Bogdan z družino in drugi sorodniki Knežak, februarja 1969
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega dragega očeta
FERDINANDA GAŽARJA
na njegovi zadnji poti, nam ob slovesu stali ob strani z izrazi sožalja, mu darovali cvetje v slovo, srčna, nepozabna hvala
2 al u j o č i:
žena, hčerka in sin z družinama
Ljubljana, 9. februarja 1969
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube žene, mami, sestre in tašče
Vali Černe
roj. PAHOR
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, poklonili cvetje in jo v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo tov. govorniku Škrbcu za poslovilne-besede in invalidskemu pevskemu zboru. Hkrati se zahvaljujemo tudi za številne pismene in ustne izjave sožalja
žalujoči:
mož, otroci, sestra, zet in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so našemu očku
Tomislavu Igliču
lajšali zadnje dneve življenja, mu darovali cvetja in ga spremili na zadnji poti, z nami pa sočustvovali, iskrena hvala.
Žalujoči:
družine Iglič, ing. Cimerman in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete
Marije Lasan
ter jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, se najiskreneje zahvaljujemo.
Žalujoče družine:
Lasan, Kavšek, špirič, Juričev, Martinovič in Živkovič
Ljubljana, 7. februarja 1969
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ob smrti
Alojza Priteklja
upokojenega železničarja
spletli svoja čustva do pokojnega v vence, šopke in pesmi, vsem, ki ste s tihim spoštovanjem spremili nepozabnega na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje.
Družine Pritekelj, Kremžar, Klančar, Verčnik
Ljubljana, Šentvid, Gradež, 4. februarja 1969
ZAHVALA
Vsem, ki so naši dobri mami
Antoniji Muršič
darovali toliko cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvaležni smo za vsa številna ustno in pismeno izražena sožalja in tolažbe. še posebej smo hvaležni dr. Mirku Kajzelju za njegovo večletno plemenito pomoč ter zdravnikom m osebju ljubljanske nevrološke klinike za veliko skrb v zadnjih dneh njenega življenja \
Žalujoča otroka Nada in Milan z družinama
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Antonije Kenda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam pismeno ali ustno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Malovašiču za njegovo večletno nesebično zdravljenje pokojnice. Zahvaljujemo se tudi rudarski godbi in pevcem elektrarne Brestanica za ganljive žalostinke
žalujoči:
mož in družine Lackovič, Ješovnik, Kaestle
• ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega očeta, tasta in dedka
dr. Davorina Rusa
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter kakorkoli sočustvovali z nami. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravnikom, sestram in bolniškemu osebju Interne klinike za njihovo veliko požrtvovalnost pri zdravljenju njegove bolezni.
Žalujoča družina RUS Ljubljana, 8. februarja 1969
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Valentina Webra
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nama izrazili sožalje. Posebna zahvala kolektivu tovarne »Iskra« Pržan, Zvezi borcev, gasilskemu društvu in govorniku za njegov lep govor pri odprtem grobu
Žalujoča žena Marija in sin Tine Ljubljana, Dolnice, dne 9. februarja 1969
ZAHVALA
Ob smrti naše drage, nepozabne
Cirile Antolin
roj. BELEC
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so v teh bridkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčno zahvalo izrekamo dr. Schrottu, dr. Cibicu in dr. Lapanji ter strežnemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja. Lepa hvala tudi čč. duhovščini
Žalujoče družine Šorli, Belec, Grošičar, Habijan
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega moža
Antona Uršiča
upokojenega grafičarja
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti
žalujoža žena Fanika
Zagreb, 9. februarja 1969
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moža, očeta in brata
Alojza Urneka
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu m strežnemu osebju bolnišnice dr. Petra Držaja v Ljubljani, posebno dr. Cibicu, dr. Možini, dr. Miheličev in dr. Križman za trud, da bi ga ohranili pri življenju. Iskrena zahvala osebju zdravstvenega doma v Sežani, dr. Mlakarju in dr. Matiču, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, občinskemu odboru ZZBNOV in drugim organiza cijam v Sežani, občinski skupščini v Sežani, Viliju Lipanje za vse, kar je storil, govornikom za pošlo vilne besede, godbi iz Prvačne in vsem, ki so ga s srčnim sočustvovanjem spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala .
Žalujoči:
žena Milka, sinova Slavko in Robert, brat Jože, svakinja Rada in nečakinja Jožica
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega, dobrega moža, očeta in deda
Janeza Nagode
umrlega, dne 30. januarja 1969, v 81. letu starosti, od katerega smo se poslovili 1. februarja 1969 se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na poslednji poti. Iskrena hvala sosedom, ki so nesebično pomagali v težkih dneh. še posebej se zahvaljujemo Krajevni organizaciji SZDL Martinjak, krajevni skupnosti Grahovo pri Cerknici, postaji LM Cerknica in kolektivu KZ Nova Gorica—Šempeter. Posebna zahvala velja iuui govorniKoma tov. Bren-cetu iz Cerknice in Premrovcu iz Martinjaka za prisrčne poslovilne besede kot tudi godbi na pihala iz Kovinoplastike Lož
Žalujoči:
žena Marija, hčerka Mirna in sin Ivan z družinama
Martinjak, šernpeter p. Gorici, Nova vas,
3. februarja 1969
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše nepozabne
Drage Mavčič
roj. BIZJAK
Borke NOV od 1941 — interniranke Auschwitza
nmrle 13. januarja 1989, se iskreno zahvaljujeva dr. Jerkoviču in dr. Alduku za požrtvovalno zdravljenje, podjetju Tvornice stakla Straža, njegovi sindikalni podružnici, borcem NOV Straža—Rogatec in g. nadžupniku Prahu. Posebno zahvalo dolgujeva Pustovima, ki so nama bili v najtežjih trenutkih v oporo. Obenem iskrena hvala predsedniku delavskega sveta za poslovilen govor, godbi, pevcem, darovalcem vencev in cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so jo tako številno in s srčnim sočustvovanjem spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča mož Adolf in sin Dušan ,	J Rogatec, 6. februarja 1969
Umrla je naša ljuba mama
Terezija Kumbatovič
Pokopali smo jo v družinskem krogu na pobreškem pokopališču v Mariboru, v četrtek, 6. februarja 1969
Sin Filip z družino
Ljubljana. Omišalj, Graz, 9. februarja 1969
Prenehalo je biti plemenito srce naše nadvse ljubljene in skrbne mamice in stare mame
Marije Čop
roj. PIRC — Podkum št. 1
Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili v ponedeljek, 10.2. 1969, ob 10. uri izpred hiše žalosti na farno pokopališče Podkum.
Žalujoči:
otroci z družinami in drugo sorodstvo Podkum, 8. februarja 1969
Nepričakovano nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec in dobri tovariš
Ivan Kukec
zavarovalni zastopnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. 2. 1969 ob 15. uri izpred hiše žalosti v Šentjanžu na pokopališče v Šentjanžu na Dolenjskem.
ZAVAROVALNICA SAVA,
POSLOVNA ENOTA KRŠKO
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, vsem stanovskim tovarišem najinega moža in očija
Vlada Smeha
se za vso toplino, razmnevanje in sočustvovanje, za ljubeznivo pripravljenost pomagati in za vso dragoceno pomoč ob njegovi tragični smrti, najiskreneje zahvaljujeva!
MIRA IN SAŠI SMEH
Z A H V AL A Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta	
Ivana Turuka	
se iskreno zahvaljujemo vsem organizacijam sameznikom za izkazano sožalje, podarjene godbo, poslovilni govor in petje žalostink, ceno spominu pokojnika.	in po-vence, posve
žalujoča družina Turuk	
Kranj, 7. februarja 1969	
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Ivana Badaliča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose dom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Prisrčna hvala vsem za vso pomoč, kakor tudi za ustne in pismene izraze sožalja.
žena in hčerka z družino
Kranj, 7. februarja 1969
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega in nepozabnega moža, očeta in brata
Jožeta Martinčiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu lesnega kombinata »NOVOLES« tovarišu Marjanu Okrogliču, tovarišu Henriku Cigoju in tovarišici Hedviki šveiger za poslovilne besede v imenu kolektiva »NOVOLES«, hišnega sveta in upokojencev. Iskrena hvala tudi čč. duhovščini za pogrebni obred, godbi in pevcem in vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Zena z otroki in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestlijvi izgubi našega srčno dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica
Albina Turka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in č. duhovščini, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Toplo se zahvaljujemo tudi stanovalcem za njihovo požrtvovalno pomoč v najtežjih trenutkih
Žalujoči:
žena Majda, sin Borut z družino
J
'

nebeljene, neobrobljene, cca 50 x 50 cm samo oS
Beljeno bombažno tkivo
dobra, trpežna kakovost
cca 150 cm 1 Q Cfl široko samo X cca 130 cm	ra
široko samo JL f ,JU
iz čisto obeljene bombaževine z gumbi, ki prenesejo pranje, cca 80x60 samo
29.80
S
■
■
■
■
■
i
PREOBLEKA ZA ODEJO
zraven k navedeni preobleki za blazino, 190x130 cm samo
89.-
ENKRATNA PONUDBA
MOŠKO REBRASTO PERILO
iz čiste bombaževine, II. kakovost
Moška majica
brez rokavov, vse velikosti samo 8.50
IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
]Hli!!llll!llllllllllll[||||]|l!lllllilllilllllllllllllllllllllllll]||||[|||||||||||||]||||||l!l[|lilllEllllllilll
BARVASTI	I
I	MOŠKI ROBCI,
g	čista bombaževina	d
d	cca 40x40, prej _ __	f
\	2.80, zdaj samo 2.60	j
llll!j|lllllll!!ll|]||||!llllll]l![||[|||||l!lll|[tlll!l!![[[|]ll!!llllll!lllll]|||||||l!llll]|||||||||||||||||||!lllliii
Moška majica
s kratkimi rokavi naprej oc
Moška majica
z dolgimi rokavi naprej od
Moške spodnjice
z navzkrižnim razporkom, naprej od
Moške spodnje hlače
3A dolge, z navzkrižnim razporkom naprej od
9.50
11.50
MODNE ŽENSKE SRAJCE
po kroju »Fond-de-Ro-be«, oprsje iz mehkih ( čipk že
naprej od 19.80
Priljubljene
ženske rebraste hlačke
iz prvovrstne bombaževine, dvojna kozica, bele, naprej od	9.80
lZAVITEK RJUHI
m	■
J trpežne kakovosti, čisto S
I Iv/vl-invio nnn OOA \ /140	5
| beljene, cca 220x140, 5 dve rjuhi v 5 zavitku, posebno
| ugodno samo
89.-1
JIII]IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll!llllllllllllllll!lllllll!l!lllllllini!HII
(frotirke
g pastelnih barv iz dobre g jj čiste bombaževine, zelol 1 dobro vpijajo, g velike 100 x 50 cm
| samo	19.80 1
li!!lll!ll!llll!llil!lllll!!l!lll|]lilHilllllllllllllilllllillllllllllllllllillflll!|lll
ŽENSKI
SPENZERJI
beli iz prvovrstnega bombažnega blaga, že	in nn
naprej od	1 J.OU
POLPLATNENE BRISALKE ZA POSODO
lepo kariraste v pastelnih barvah, odlično vpijajo, cca 50 x 50 cm samo
8.90
ŽENSKI
PLAŠČI
poceni kakor še nikoli! Različne kakovosti in kroji, z in brez krzna, prej do 1265, zdaj j nn naprej od
AVTOMOBILISTI!
Sedaj je čas, da si priskrbite za zimo in kupite:
•	ANTIFRIZ
•	SNEŽNE VERIGE
•	ZAŠČITNE MASKE
•	MEGLENKE (jodove in kremenčeve)
•	NOSILCE ZA SMUČI
•	CELULOIDE
PROTI ZAMEGLITVI STEKLA NA ZADNJEM OKNU
ZAŠČITNA SREDSTVA proti rjavenju za vse dele, ki so izpostavljeni vremenskim neprilikam.
VELIKA IZBIRA PREVLEK IN PREPROG ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV VARNOSTNI PASOVI VARNOSTNE KLJUČAVNICE SIRENE S KOMPRESORJEM (FIAMM) RAZLOŽLJIVI PRTLJAŽNIKI ZA KATERIKOLI TIP AVTOMOBILA
NEPREMOČLJIVE PONJAVE ter mnogo drugih potrebščin
AUTOFORNITURE
ZANC1II
TRST - VIA DEL CORONEO 4
Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščini!
Itlllllilllil!lllllllllllllllillllllflllll!lllllllljlllllill[illll!|l|[|||||!li!|[||||||||||||||[|||j||||[)i||[ll||||||||||||||ji]||||||||||;|||j|||||||||]||!||j|j|||j|j|||;||[j|||||[||||||||)||j|j|||||j:'i
Razpisna komisija pri
UPRAVI SKUPŠČINE OBČINE
LJUBLJANA-MOSTE-POLJE
razpisuje
!	naslednja prosta delovna mesta:
1.	ŠEFA odseka za finance
POGOJI: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali upravne smeri in 4 oziroma 8 let delovnih izkušenj v finančni ali gospodarsko analitični službi
2.	DAVČNEGA INŠPEKTORJA
POGOJI: višja strokovna izobrazba ekonomske, upravne ali pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v finančni službi
3.	REFERENTA za kmetijstvo
POGOJI: agronomska fakulteta II. stopnje in 4 leta delovnih izkušenj v stroki
4.	PISARNIŠKEGA REFERENTA
POGOJI: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri in 2-letne delovne izkušnje v upravnem poslovanju.
Kandidati morajo poleg navedenih posebnih pogojev izpolnjevati tudi splošne pogoje za delo.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev sprejema razpisna komisija 15 dni od dneva objave razpisa.
\ 1194
ill!lllllllllll]llll!llllil!llllllllll!lllllllllilllllllllll!!n!!ilS!![[|ll!ll!llllllllllll!lll|[|[lll!ll[llllllll[lllllllj|llllll!t1lllll!lllllllllllllllllll!l!lltll|]f!!l[fIllllllltllll!l[lltlliniilllllR
Hillman HunSBr «»«».
Izdelek ^ROOTES London
Zmagovalec v zgodovini najdaljše maratonske dirke London—Sydney
na relaciji 16.000 km brez okvar
Cena:	USA $ 1.446 in
Ndin 14.335
Pošljemo v 3 dneh po vplačilu iz skladišča v ZAGREBU, LJUBLJANI in BEOGRADU.
Generalni zastopnik za Jugoslavijo:
UNIKOMERC, Zagreb, Amruševa 10, tel. 37-353
Predstavništva:
UNIKOMERC, Beograd, Palmotičeva 7, tel. 338-310 UNIKOMERC, Ljubljana, Celovška 147, tel. 55-033 UNIKOMERC, Sarajevo, Radojke Lakič 8, tel. 25-689 VOLAN, Ljubljana, Kersnikova 6, tel. 311-734 in VELAUTO, Novi Sad, Trg Dimitrija Tucoviča Kuia 1, tel. 52-49
Servisna služba: ZAGREB, BEOGRAD, LJUBLJANA, SARAJEVO, SKOPJE, DUBROVNIK SPLIT in REKA.
tJS
&EZINTOL
HIGIENO
wc-
Š K O L J K E
JAMČI
Ali se zanimate za življenje in skrbi koroških Slovencev?
Naročite
IMAŠ TEDNIK
kulturno-politično glasilo koroških Slovencev
Celoletna naročnina znaša. 60 Ndin.
Naročila sprejema uprava Našega Tednika, A-9020 Klagenfurt/Celovec, —
Viktringer Ring 26, dobivali pa boste list tedensko pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Titova 25, kjer ga prav tako lahko naročite.
KUPI DOBRO - KUPI POCENI PRI

GRADEC-GRAZ
fl!ll!ll!!!lii!:il!lll![||l!!ll]!INI!!ll!!![|!I!l[!l!llll|j|l!llll|l||ll||l|[!l!|||!lt||inil]U|t||||I||||{||||||||||{I|||]!||||||]||||{|||||[||f||[|[|||||t|||||||j|||||||]||||[||||||]||||||||j|||||||il|(||
UPRAVNI ODBOR
IKG »PANONIJA«
MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2/a
razpisuje delovno mesto
VODJE
računovodskega sektorja
1.	višja šola ekonomske stroke in najmanj 4 leta delovnih izkušenj v vodenju finančnih poslov ali
2.	ekonomska srednja šola in najmanj 6 let delovnih izkušenj v vodenju finančnih poslov.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Poskusno delo bo 60 dni.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo upravi podjetja.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.	1052
SVET
OSNOVNE ŠOLE
BORISA KIDRIČA
Ljubljana, Matjaževa 4
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA
za 5. razred — U, PU ali P za slovenščino in spoznavanje družbe za določen čas do 31. junija 1969.
Ponudbe sprejema Svet osnovne šole Borisa Kidriča.
Nastop službe 17. 2. 1969 ali po dogovoru. 1170
li!l!l!!l!!il!!!llllil|[1!![!lll!ll!!!l!!l!llllll![[|ll[ii[|l!llll!llllllll!!ll!j|||lt!!l{|||]||lij|l|||||!i||!||l||||||||||||||[l||||j|||||||{|||||||||||||[ni!l!!l!||II|||||||||||ii!il|j|||||[||i||||||||||)
GORENJSKI SEJEM
KRANJ
razpisuje honorarna delovna mesta za:
MANEKENKE IN MANEKENE
POGOJ: višina za ženske nad 165 cm, za moške nad 175 cm
K sodelovanju vabimo predvsem interesente z Gorenjske in okolice Ljubljane
NAPOVEDOVALCE
POGOJ: vsaj delno znanje nemškega in italijanskega jezika
ZABAVNI ANSAMBEL S PEVCEM
za spremljavo na modni reviji
ZABAVNI ANSAMBEL S PEVCI
za igranje v času XIX. mednarodnega Gorenjskega sejma od 8. do 19. avgusta 1969
VEČ ZABAVNIH ANSAMBLOV
za posamezne večerne koncerte v času sejma
Interesente prosimo, da pošljejo pismene ponudbe na upravo Gorenjskega sejm#, Kranj, Cesta Staneta žagarja 27, najkasneje do 20. februarja 1969.	1108
............................
RAZPISNA KOMISIJA
Obrtnega podjetja
»UČIL A«
IDRIJA
razpisuje delovno mesto
D I R E KTO RJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne:
—	da ima visoko izobrazbo — tehnične smeri z najmanj 5 leti delovne dobe, od tega dve leti prakse na vodilnih delovnih mestih,
—	da ima višjo šolsko izobrazbo — tehnične smeri z najmanj 10 leti delovne dobe, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih,
—	da ima srednjo šolsko izobrazbo — tehnične smeri z najmanj 15 leti delovne dobe, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih.
Pismene ponudbe s podatki o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom sprejema razpisna komisija 15 dni od dneva objave v časopisu.
1101
<:i!lll[lll]llllllll!iilllll!l[||||l!lllllllil[|||||]||||||]|l!Ki}|||lij|[[||||||||||||]|||[|||||||||||||||||||||(|||||||j|j||||||[|j||||||||||||||||||j|||||||j||]|||||||]g|||||||||jj||||[|||j||||||||j]||||^
Upravni odbor podjetja
»ELME T«
INDUSTRIJSKO KOVINSKO PODJETJE
KOPER, ŽUPANČIČEVA 16
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
VODJE tehničnega sektorja
POGOJI: visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične smeri in najmanj 5 let delovne dobe v serijski proizvodnji kovinske industrije.
DAKTILOGRAFA
za določen čas
POGOJI: končana ekonomska srednja šola ali administrativna srednja šola in 2 leti prakse.
Osebni dohodki so urejeni s pravilnikom, itok za vložitev prijav je 15 dni po objavi, pošljite pa jih upravnemu odboru podjetja.	1116
sodobni
poslovni prostor v Zagrebu
NA VOGALU SAVSKE CESTE IN ULICE PROLETERSKIH BRIGADA
Največji poslovni objekt 18-nadstropni dvojni objekt v Zagrebu ki ima nrihližnn oo nnn v	t
J mS doslop^n za’voaZnaZein v 'nSMlni najv^nejlih^pSE ^^siovnTpo^lj'v Zagrebu" Zainteresirani kupci lahko kupijo posamezne dele objekta, tako, da
poslopij v Zagrebu, ti deli ločijo v zasebno lastnino.
Rok 2a oddajo poslovnega prostora Je 31. 12. 1971. Informacije o prodaji poslovnega prostora lahko dobite
»Stanoinvest«, Zagreb, Savska cesta 1, telefon 424-462 in 424-658 G. P. »Vranica« - Sarajevo, komercialna predstavništva:
Sarajevo, Ulica JNA štev. 9, telefon 33-444-84 Zagreb, Knežija 75, telefon 562-449 Osijek, Ulica Republike 4 a/l, telefon 52-85 Mostar, Armija 14. februar 20, telefon 22-739 Tuzla, XVI muslimanske brigade 88, telefon 22-44 Skopje XII udarne brigade bb, telefon 23-013
Prodaja in zaključevanje pogodb pri podjetjih:
Vranica
Plin
komercialno predstavništvo Zagreb, Knežija- 75
stanoinvest
STAMBENO PODUZEČE ZAGREB Savska c. 1
d
1
Večkratni SVETOVJI PRVAK EMMERICH DANZER IN EVROPSKA PRVAKINJA INGRID VVENDL ter mnogi mednarodni zvezdniki z ledu nastopajo v čudoviti drsalni reviji	'
tP P 10. gostovanje Dunajske drsalne revije v mestni hali v CELOVCU OD 6. DO 16. FEBRUARJA 1969 Priskrbite si vstopnice v potovalnih pisarnah:
ATLAS Zagreb, GENERALTURIST Zagreb, IZLETNIK Celje, KOMPAS, LJUBLJANA TRANSPORT, PUTNIK, SAP Ljubljana, TRANSTURIST. TT Ljubljana
v ••umvvii.i ui oaiiii ■ v
Canfetit
Režija: Will Petter Glasba: Robert Stolz
»DINOS«
Ljubljana, Parmova 33
objavlja
prosto delovno mesto
POSLOVODJE poslovalnice Pivka
Za to delovno mesto se zahteva srednja šola — ekonomske smeri ali kvalifikacija v trgovini — že-lezninarska stroka ali kvalificirani delavec kovinske stroke.
Povsod vsaj 4 leta samostojnega vodenja posloval niče.
Rok prijave do zasedbe delovnega mesta. 1166
IIHIIHIIIIfMHIHUHUIIIIIII!lin!l!lllinilllIIIHUUIHlllDIIIIIIIIIIIIHlIUIIIiimHnillfilHlflUIJIHflllllllillllJnimlinUilllI!IIIHIIIII!II!IIIIIIIUIlimiUI!|IHIIIIIHUllllllllllII ' lllliillillllllllll!l![|lll!llllllillllllj|jll!!!llllllllll!lj|llllll!ll!ltlll!lllllllllllllllli|[|llllllllllllllllllllllllllllflt)lllllHIIUIl!llll!IIIIIIIJHIIIIlllIHIlllltllll!lllllllllllll!lillll!lllll ...............................................................Hill......Hlinili
llllllllllllll
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»POMURJE«
Murska Sobota
razpisuj e prosto delovno mesto
VODJE gradbene proizvodnje
poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje, in sicer:
1.	Da ima ustrezno strokovno izobrazbo in delovno prakso:
—	visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in najmanj 4 leta delovne prakse v gradbeni operativi
—	srednjo strokovno izobrazbo gradbene stroke in najmanj 8 let delovne prakse v gradbeni operativi
2.	Da je na delovnem mestu dosegal ustrezne uspehe
Pismene ponudbe z dokazom strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite tajništvu podjetja. Razpis velja 15 dni od dneva objave
1178
Upravni odbor
TEKSTILNEGA
INŠTITUTA
V MARIBORU
razglaša PfQstp, delovno mesto
ASISTENTA za tkalski sektor
POGOJ: tekstilna fakulteta
_ tkalske smeri in 3-letna
praksa ali
višja tekstilna šola in 5 let prakse.
Kandidati naj pošljejo vloge najkasneje v 15. dneh po objavi na Tekstilni inštitut Maribor.	1200
'-:iiiiianiiiiiiiiiutuiiimuiii«iiiuiiiinwiiiiiiuiiiiiiiHiiiHnHiuiHiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiDiiiHiiHiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiuiiiiwniiiiniiiiiiiiiiiHiiniiiiiinainiiiwr
Beograjska konfekcija
»B E K O«
predstavništvo Ljubljana, Mestni trg 20
razglaša prosto delovno mesto
NAMESTNIKA šefa skladišča
(en groš)
pogoji. VKV, KV trg. pomočnik, ali srednja ekon. šola s 3 oz. 5 leti prakse v stroki
Poskusna doba je 60 dni, osebni dohodek po pravilniku podjetja.
Posebni pogoj je, da ni kandidat kaznovan in da mu ni s sodno odločbo prepovedano opravljati te službe.
Pismene ali osebne pohudbe sprejema predstavni- • štvo »BEKO«, Ljubljana, Mestni trg 20-11.
Po možnosti naj se kandidati zglase 10. t. m. do 12. ure- Pismene ponudbe -sprejemamo, tudi. , kasneje, in to do 20. februarja.
1174
Razpisna komisija sveta delovne skupnosti
UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC
razpisuje
1.	prosto delovno mesto
NAČELNIKA davčne uprave
(ponovno);
2.	prosto delovno mesto
REFERENTA za zdravstvo, socialno varstvo in skrbništvo
Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev še posebne:
pod 1. visoka ali višja izobrazba in 3 leta prakse v finančni službi
pod 2. višja šola za socialne delavce in dve leti upravne prakse, poskusna doba dveh mesecev
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite najpozneje do 1. marca 1969 na naslov: Razpisna komisija sveta delovne skupnosti uprave SO Logatec
1162
iBUHmr- •.■iiiiiiiiHiHMuirmninimi''"'-
SVET
OSNOVNE ŠOLE
KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA
za biologijo — kemijo za določen čas (cfo 30. junija 1969). Rok prijave do zasedbe delovnega mesta.
Nastop službe takoj. POGOJ:
ustrezna kvalifikacija.
1168
		
Gradbeno industrijsko . Podjetje	4
»GRADIS«
CENTRALA LJUBLJANA, Korytkova 2
razglaša
prosta delovna mesta za
dva mlajša strojna tehnika
v strojno-konstrukcijskem biroju podjetja
pogoj:
1.	odslužen vojaški rok
2.	veselje do dela v konstrukciji gradbene opreme Poskusno delo bo 1 mesec
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD podjetja, Prijave sprejema kadrovska služba podjetja, 10 dni po objavi razglasa
1165
............................................m
ZVEZNI ZAVOD ZA GOSPODARSKO PLANIRANJE
razpisuje
NATEČAJ
za izpopolnitev prostih delovnih mest za:
1. VEČ EKONOMISTOV
za delo pri analizah tekočih gospodarskih gibanj in drugih anaiitično-plan-skih in metodoloških poslih
2/DEBATNEGA STENOGRAFA
3 TRI PRIPRAVNIKE
■* - •. • .
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje, in sicer: pod 1.:
ekonomska oziroma ekonomsko-pravpa fakulteta, večletna praksa pri delu analitično planskih in študijskih poslih, objavljena znanstvena ali strokovna dela in ziianje enega svetovnega jezika : "P0'3 2-:	;
- * .najmanj srednja strokovna izobrazba in opravljen izpit za debatnega stenografa pod 3.:
končana II. ali III. stopnja ekonomske oziroma ekonomsko-pravne fakultete in da prvič sklepa delovno .razmerje
Za vsa prosta delovna mesta osebni dohodek po določenem pravilniku.
Stanovanja niso zagotovljena.
Natečaj velja do izpopolnitve _ prostih delovnih mest, najdalj pa do 3 mesece od‘dneva objave natečaja v dnevnem tisku.
Ponudbe z življenjepisniihi podatki, dokazili o strokovni izobrazbi, strokovnih in znanstvenih delih, znanju jezika in podobno pošljite na naslov: Savez-ni zavod za privredno planiranje, Beograd, Kneza • Miloša 20, z oznako »za natečaj«.	1214
GRADBENO PODJETJE
»MEGRAD«
Ljubljana, Celovška 136
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	TEHNIČNEGA DIREKTORJA
2.	GLAVNEGA RAČUNOVODJO
3.	ŠEFA nabavno prodajne službe
4.	VEČ GRADBENIH INŽENIRJEV in TEHNIKOV
5.	TEHNIKA industrije gradbenega materiala ali KEMIJSKEGA TEHNIKA
za odgovorno delovno mesto
6.	VEČ KV TESARJEV
7.	VEČ KV ZIDARJEV
POGOJI:
pod 1.: diplomiran gradbeni inženir z opravljenim strokovnim izpitom, 5-letno prakso, od tega 3 leti na vodilnem delovnem mestu;
pod 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse na istem ali podobnem delovnem mestu;
pod 3.: višja ali srednja izobrazba ekonomske sme-di in 3-Ietna praksa na istem ali podobnem delovnem mestu; j
pod 4.: diplomirani gradbeni inženirji in tehniki — zaželena je praksa;
pod 5.: diplomiran gradbeni tehnik oddelka industrije gradbenega materiala ali kemijski tehnik z večletno prakso in znanjem nemškega jezika; pod 6.: kvalificiran tesar; pod 7.: kvalificiran zidar.
Za vsa prosta delovna mesta je določeno poizkusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite Kadrovsko-socialni službi podjetja pod 1. z oznako za »Upravni odbor« za vsa druga delovna mesta z oznako »za kadrovsko komisijo« v 15 dneh po objavi.	1198
iiiuuuiuuuiiiiimiuiii
lUMiluiiiiiinitiiiiumiiiiiiimiuiiiliuiiiHiiuiiiiiiiiiiilimiiiiiiiiiuiiuliniiuuiMJiuriiHaiHuuiimrnuiiiin
"iiHHiiiiiiiiiiiHiuimiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiinmuHiiniiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiuuiiiuuiiiiiiiiiuiiliimiuiiumimii:"
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA \
razpisuje
po 14. členu zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Ur. 1. SRS št, 13/66) prosto delovno mesto
SODNIKA za prekrške
pri organu za kaznovanje prekrškov občine Vrhnika na VRHNIKI
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po 15. členu Zakona o organih za kaznovanje prekrškov naj se priglasijo v 30 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve in imenovanja SO Vrhnika.
Prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnitvi pogojev.
Nastop službe je mogoč 1. 4. 1969 oz. po dogovoru.
1157
Prometno podjetje
UUBLJANA-TRANSPORT
LJUBLJANA
ki opravlja potniški in tovorni cestni promet v tuzemstvu in inozemstvu ter turistične in delavniške storitve z okrog 2.000 zaposlenimi
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	DIREKTORJA
RAZVOJNEGA SEKTORJA
2.	ŠEFA
RAZVOJNEGA ODDELKA
3.	SVETOVALCA
ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
POGOJI:
pod 1. ekonomska ali pravna fakulteta z 10-letno prakso v gospodarstvu na vodilnih delovmh mestih
pod 2. ekonomska ali pravna fakulteta s 5-letno prakso v gospodarstvu na samostojnih delovnih mestih
pod 3. visoka ali višja šolska izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v večjih gostinskih delovnih organizacijah ali srednja šolska izobrazba z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v večjih gostinskih delovnih organizacijah
—	odslužen vojaški rok
—	moralna neoporečnost
—	stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanje delovne prakse upravnemu odboru podjetja Ljubljana-Transport, Ljubljana, Celovška c. 164, najkasneje do 25. februarja 1969
iiiiniimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiifliniiiHH
OSNOVNA ŠOLA
FRANA ALBREHTA KAMNIK
razpisuje delovno mesto
učiteljice
za telesno vzgojo za določen čas (nadomeščanje)
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 1167
GOSPODARSKA
ORGANIZACIJA
V ZAGREBU
odda
poslovne prostore
v strogem središču BEOGRADA velikost 180 kv. m.
Prostori so posebno primerni za predstavništva. Ponudbe pošljite pod »Poslovni prostori«. 1213
iH,SKRA
tovarna električnih aparatov LJUBLJANA - SAVSKA CESTA 3
sprejme
za nedoločen in določen čas:
VEČ DELAVK
za montažo in strojna dela
Za sklenitev delovnega razmerja je potrebna:
—	dokončana osemletka
—	uspešno opravljeno 1-mesečno poskusno delo
Prijave pošljite do 14. t. m. kadrovskemu oddelku tovarne.
UPRAVA
INSTITUTA ZA MATEMATIKO, FIZIKO IN MEHANIKO UNIVERZE V LJUBLJANI LEPI POT 11
razpisuje prosto delovno mesto
OPERATERJA
za delo na luknjaču
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	nedokončana srednja šola
—	praksa na ustreznem delovnem mestu
—	takojšen nastop
Prijave sprejemamo do 15. februarja 1969 na gornji naslov.	1169
m
PERUTNINA
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA CELJE
posreduje prodajo
naslednjih karamboliranih avtomobilov:
Osebni avto SKODA 1000 MB, CE-147-85, letnik 1966, prevoženih 36.000 km, izklicna cena
8.500	Ndin. Za ogled vozila se zglasite pri Zavarovalnici Sava PE Celje;
osebni avto, DKW F-102, CE-88-53, letnik 1964, prevoženih 49.000 km, izklicna cena 5.000 novih din. Vozilo si lahko ogledate pri PELKO Janezu, Velenje, šaleška 16; osebni avto ŠKODA 1000 MB, CE-187-50, letnik 1967, izklicna cena 5.000 Ndin. Vozilo si lahko ogledate pri »Avto—Celje«, Medlog; osebni avto ZASTAVA 750, MB-180-04, letnik 1965,	prevoženih	27.822	km,	izklicna	cena
5.000 Ndin. Vozilo si lahko ogledate pri »Avto Celje«, Medlog;
osebni avto ZASTAVA 750, CE-51-17, letnik 1962-63, prevoženih 42.000 km, izklicna cena
3.500	Ndin. Vozilo si lahko ogledate pri »Avto—Celje«, Medlog;
osebni avto ZASTAVA 750, CE-1P3-58, letnik 1967,	prevoženih	15.531	km,	izklicna	cena
6.500	Ndin. Vozilo je pri Sedovnik, Dješinja
vas 43, p. Petrovče;	(
tovorni avto FIAT 620 B, CE-76-36, letnik 1961, izklicna cena 8.000 Ndin, Vozilo si lahko ogledate pri »Avto—Celje«, Medlog.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 15. februarja 1969, do 12. ure, Zavarovalnici Sava PE Celje. Vozila bomo prodali najboljšim ponudnikom, katere bomo pismefio obvestili.
1217
i!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiimi!ii!iiiiii)iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiin^
TOVARNA MOTORNIH VOZIL
TOMOS - Koper
razpis uj e
JAVNO LICITACIJO
za prodajo poškodovanih motornih koles - mopedov:
1.	10 TOMOS-AUTOMATIC
izklicna cena od 526 do i.002 Ndin
2.	24 TOMOS-COLIBRI T-12
izklicna cena od 690 do 1.723 Ndin
3. 10 TOMOS-COLIBRI 14 V
izklicna cena od 403 do 1.638 Ndin-
Licitacija ljo dne 15. 2. 1969, ob. 10. uri v gasilskem domu v Kopru, Prečna ulica št. 3.
Ogled motornih koles bo mogoč od 13. 2. 1969 dalje v. garaži gasilskega doma v Kopru.
Kupci morajo ob prevzemu vozila plačati v gotovini izklicano ceno in prometni davek, ki ni vključen v gornjih cenah in se obračuna posebej.
Interesente za nakuj^ opozarjamo na to, da motorna kolesa nimajo garancije.	1163
Trgovsko podjetje
»MURKA« LESCE
objavlja več prostih delovnih mest za
SUPER MARKET (v izgradnji)
NA JESENICAH:
A)	delovna mesta	(
ODDELKOVODIJ
POGOJ: poslovodska ali njej sorodna šola in
5	let prakse na delovnem mestu poslovodje; poskusno delo bo 6 mesecev ali šola za prodajalce in 10 let prakse v trgovski stroki, od tega najmanj 5 let kot poslovodja; poskusno delo 6 mesecev;
B)	več delovnih mest
PRODAJALCEV tekstilno-galanterijske stroke
POGOJ:
a)	šola za prodajalce in 4 leta prakse, poskusno delo 3 mesece;
b)	šola za prodajalce in 1 leto prakse, poskusno delo 3 mesece;
c)	šola za prodajalce, poskusno delo 3 mesece;
C)	delovno mesto
ADMINISTRATORJA v poslovodstvu
POGOJ: ekonomska ali njej sorodna šola in
6	mesecev prakse na podobnih delovnih mestih, obvezno znanje strojepisja; poskusno delo 2 meseca;
C)	delovno mesto
NABAVNEGA REFERENTA
'POGOJ:	srednja strokovna šola in 5 let
prakse na istem ali podobnem delovnem mestu; poskusno delo 3 mesece ali poklicna šola za prodajalce in 10 let prakse, od tega najmanj 5 let prakse kot poslovodja, poskusno delo 3 mesece;
D)	delovno mesto v
»ODDELKU INFORMACIJ«
POGOJ: ekonomska ali njej sorodna šola, 2 leti prakse in pasivno znanje nemščine in italijanščine; poskusno .delo 2 meseca;
E)	delovno mesto
MIZARJA
POGOJ: poklicna šola lestne stroke in 5 let prakse; poskusno delo 2 meseca;
F)	delovno mesto
ŠIVILJE - PRODAJALKE
POGOJ: poklicna šola šiviljske stroke in 5 let prakse; poskusno delo 2 meseca; prednost pri sprejemu imajo tiste kandidatke, ki imajo tudi veselje do prodaje blaga;
G)	delovno mesto
SNAŽILKE
POGOJ: najmanj 6 razredov osnovne šole, poskusno delo 1 mesec;
Delavci bodo sprejeti na delo za nedoločen čas. Interesenti naj svoje pismene ponudbe pošljejo upravi podjetja do 23. februarja
1177
M
VEGA
tovarna aparatov in instrumentov
V 6 g Q LJUBLJANA, Kotnikova 18
vabi k sodelovanju zaradi hitre ekspanzije razvojnega dela in visokega povečanja letnega obsega prodaje in proizvodnje, ki obsega projekcijsko optiko in pribor, teleoptiko, mikrooptiko, optične merilne instrumente, varnostne in signalne naprave, lupe in optične elemente, finomehanične izdelke, živo-srebrna stikala, alkoskope ter kooperacijske in druge storitve
ponovno razglaša prosta delovna mesta za;
RAZVIJALCA optičnih sistemov
—	diplomirani inženir matematike ali diplomirani matematik
PROJEKTANTA optičnih aparatov
—	diplomirani inženir fizike ali inženir fizike
PROJEKTANTA finomehaničnih in optičnih aparatov in instrumentov
—	diplomirani strojni inženir ah strojni inženir
PROJEKTANTA stekiopihaških aparatov, instrumetnov in naprav
—	diplomirani inženir kemije ali diplomiran kemik
SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTORJA stekiopihaških aparatov, instrumentov in naprav
—	dplomirani strojni inženir ali strojni inženir
PROJEKTANTA svetlobnih reklamnih napisov
—	visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene stroke
—	veselje za projektiranje svetlobnih reklamnih napisov
—	delovne izkušnje v poklicu so zaželene
SAMOSTOJNEGA UVOZNEGA REFERENTA
—	visoka ali višja strokovna izobrazba
—	praksa
—	znanje nemščine
SAMOSTOJNEGA KORESPONDENTA v zunanjetrgovinskem sektorju
—- ustrezna strokovna izobrazba
—	praksa
—	znanje tujih jezikov
—	predpogoj je znanje angleščine
—	obvladanje strojepisja in po možnosti stenografije
PLANERJA mehanske priprave dela
—	strojni tehnik s prakso
ODDELKOVODJA ličarske delavnice
—	srednja strokovna izobrazba delovne izkušnje na tovrstnem delu
—	VK ličar ali KV ličar z daljšo prakso
VODJO ORODJARNE
—• visoka ali višja izobrazba strojne stroke
—	praksa
REZKALCA V ORODJARNI
—	poklicna šola
—	praksa
VEČ LIČARJEV
—poklicna šola
—	praksa
NUDIMO VAM:
stalno zaposlitev, nagrajevanje po rezultatih dela, možnosti napredovanja na podlagi delovnih uspehov, možnost strokovnega izpopolnjevanja, tri proste sobote mesečno, prijetno počutje in jasno osebno perspektivo.
Ponudbe sprejema kadrovska služba do 24. 2. 1969
it

*


»iiiiiii
uun,Mxjor.ji	v cvine-otu — prav tako, Kot je bila včeraj skoraj neprevozna
cesta Ljubljana—Kranj (na sliki), so bile zaradi novega snega težko prevozne tudi druge ceste v Sloveniji. Najhuje je bilo na zvezah med Gorenjsko in Primorsko, kjer so morali nekatere ceste zapreti za ves promet. Računajo, da je včeraj čistilo sneg v Sloveniji več tisoč delavcev.
Nadaljevanje s prve strani
•
Začel se je XII. kongres KPI
mednarodnimi problemi, ki •vsebujejo nevarne težnje, je Longo omenil tudi vprašanje priznavanja LR Kitajske in pri tem »ne glede na globoke ideološke in politične razloč. ke« izrazil željo italijanskih komunistov, da bi socialistična Kitajska lahko pozitivno prispevala k razvoju novih mednarodnih odnošajev.
Ko je govoril o Sredozemlju, je Longo dejal, da Italija ne sme biti niti ščit niti cilj za nikogar. Kopičenje orožja v Sredozemlju ustvarja hude nevarnosti, zato pa se mora Italija aktivno zavzemati za to, da postane Sredozemlje območje miru. Svoje varnosti Italija ne more iskati v pripadnosti vojaškemu bloku, ampak samo zunaj blokov, v nevtralnosti in v politiki miroljubnega sožitja. »Za nas je poglavitno, da italijansko ljudstvo nikoli in v nobenem primeru ne bo potegnjeno v vojaški konflikt. Italijansko ljudstvo noče še ene vojne in je tudi ne bo bilo.«
Perspektivo evropske varnosti vidi Longo v hkratni razpustitvi atlantskega in varšavskega pakta. Po njegovih besedah je »povsem napačno stališče, da je po češkoslovaški vsako govorjenje o premagovanju blokov utopično«, ker prav češkoslovaška dokazuje, »da je potrebna skladna akcija za odpravo blokovskega sistema«. Italijanski komunisti si ne prikrivajo dejstva, da je zasedba češkoslovaške povzročila nove napetosti, toda prav zaradi tega je treba v Evropi težiti k novim mednarodnim odnosom. V tem prizadevanju se bodo italijanski komunisti povezovali z drugimi levimi silami v zahodni Evropi, katerih skupna naloga pa je tudi, da povezujejo delavski in demokratični boj v zahodnoevropskem okviru in posebej v okviru EGS.
Longova beseda o češkoslovaški: »Naše nesoglasje in nar še neodobravanje vojaške intervencije je bilo neposredno in jasno. Potrjujemo sodbe, ki smo jih izrekli o dogodkih in o njihovih političnih in teoretičnih motivacijah.« KPI pripisuje principialno vrednost polnemu spoštovanju avtonomije in suverenosti sleherne KP in sleherne socialistične države. Zaradi tega odklanja sleherno teorijo o vodilni državi ali vodilni partiji, meni pa tudi, da niti v delavskem in komunističnem gibanju, niti v socialističnem svetu nacionalni moment ne more hiti potisnjen v ozadje.«
Longo je dejal, da sta tudi v nedavnih dneh okrog Pa-laohove smrti češkoslovaška mladina in vse češkoslovaško ljudstvo izpričala privrženost socializmu, medtem ko so češkoslovaški voditelji potrdili svoj občutek za odgovornost. Njihova avtoriteta je dragoceno premoženje za češkoslovaško in za vse socialistične dežele. Zaradi tega se ne sme ne v Češkoslovaški in ne zunaj nje zgoditi nič, kar bi , spodkopalo to avtoriteto. |
Na Češkoslovaško je Longo navezal razpravo o inter-nacionaliamu in mednarodnem komunističnem gibanju. To gibanje je po njegovih besedah v zadnjih letih in zlasti v zadnjih mesecih preživljalo hude trenutke. Na dan so prišle globoke divergence, ki so zajele tudi načelna vprašanja. Zaradi tega se mora komunistično gibanje »dokončno otresti posplošenih sodb in etiket«. Potrebna je odprta izmenjava mnenj in izkušenj v duhu medsebojnega spoštovanja in brez slehernega vmešavanja v notranje zadeve drugih partij. Potrebno je pojmovanje inter-nacionalizma, ki bo ustrezalo novi stvarnosti na svetu.
TIT VIDMAR
• •
Berlin spet pereč
njegova članica. V izjavi novinarjem po sestanku z U Tantom je Malik poudaril, da je sprejemljiva le kompromisna rešitev, se pravi, da bi obe nemški državi postali članici tega odbora.
Kljub odločnim svarilom s sovjetske in vzhodnonemške strani Bonn vztraja na stališču, da bodo volitve novega predsednika republike v zahodnem Berlinu. Bonn »pri tem upošteva tudi tveganost«. Tako kažejo današnji komentarji v zahodno-nemškem tisku o najnovejši vzhodnonemški noti in o izjavi sovjetskega veleposlanika v ZR Nemčiji Semjona Ca-rapkina.
V Bonnu so si na jasnem, da je sovjetski argument o tem, da zahodni Berlin ni del Zvezne republike Nemčije, povsem neizpodbiten, kajti — tako je davi zapisal tudi hamburški »Die Welt« — tudi zahodne sile niso nikoli priznale »državne povezanosti« Berlina v ZR Nemčijo.
»Vračunani riziko« Bonna je v mnenju, da se Sovjetska zveza ne bo odločila za zaostritev okoli Berlina v začetku Nixonovega predsedniškega mandata, medtem ko se Nneon ne bo ustrašil — tako piše »Die Weit« — »najmanjšega tveganja, da bi prišlo do diplomatskih zapletov«. Nixon je sporočil, da bo 27- februarja obiskal zahodni Berin.
• ••
Previdni optimizem v Kairu
kratkimi demonstracijami ni prišlo do spopadov.
Reuter poroča, da je predsednik izvršnega odbora palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat danes odpotoval iz Kaira na obisk v več arabskih dežel. Spremljajo ga visi člani izvršnega odbora. Arafat je bil prejšnji teden izvoljen za predsednika izvršnega odlbora te orgar ndzacije.
Jordanske enote so sinoči z raketami im granatami zasule izraelske položaje pri Um Tsutu severno od mostu Damia v jordanski dolini. V Tel Aviviu pravijo, da so Izraelci odgovorili na ogenj. Dvoboj je trajal od 21.30 do 23. ure. Na izraelski strani ni bilo izgub.
Enotna mestna organizacija ZM v Ljubljani
LJUBLJANA, 8. februarja — Na prvi seji mestne konference mladine v Ljubljani so postavili temelje novim oblikam organiziranja mladih. Tako v Ljubljani ni več petih občinskih komitejev ZM, temveč enotna mestna organizacija. Mladi se bodo vključevali v delo treh specializiranih zborov:	zbora
mladine v proizvodnji, zbora mladine v vzgoji in izobraževanju ter zbora mladine v prostih in drugih aktivnostih.
Prve seje mestne konference ZM v Ljubljani so se u-deležili tudi predstavniki družbeno političnega življenja Ljubljane — sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljane Franček Mirtič, predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak, sekretar mestne konference SZDL Dušan Voglar, sekretar mestnega sindikalnega sveta Milan Ger-želj, predstavniki JLA, študentske organizacije, predsednik predsedstva ZMS Mitja Gorjup in sekretar predsedstva Stane Seničar ter drugi gostje.
Konferenca je dala posebno obeležje tudi dnevu slovenske kulture. Delegacija je odnesla venec pred spomenik Franceta Prešerna, Stane Sever, član SNG, pa je recitiral Prešernovo »Zdravljico«.
Izvolili so novo 25-člansko predsedstvo, novega predsednika in sekretarja.
I. V.
Sedem dni — sedem mrtvih
LJUBLJANA, 8. febr. — V zadnjih sedmih dneh, od 31. januarja do 7. februarja, se je na slovenskih cestah primerilo 111 prometnih nesreč, v katerih je sedem ljudi izgubilo življenje. To so Andrej Iglič (kolesar), Vladimir Pavčič (mopedist), Alojz Borišek (kolesar), Anton Jemec (pešec), Janez Mikič (pešec), Ferdinand Gorjup (kolesar) in Jakob Mrak (pešec).
Statistični podatki republiškega sekretariata za notranje zadeve nam še povedo, da se je 45 ljudi ranilo teže, 58 pa laže. Na vseh avtomobilih pa je za približno 633.100 dinarjev škode.
Največ prometnih nesreč se je to pot zgodilo na cestah prvega reda in na mestnih ulicah. Tudi med vzroki najdemo »stare znance«: na prvem mestu je nepazljivost voznikov (26), sledijo: spolzka in zasnežena cesta (16), prevelika hitrost (15), vinjenost (14), nepravilno prehitevanje (11), nenaden prihodi na cesto (9), izsiljevanje prednosti (7) itd.
Največ prometnih nesreč so v prejšnjem tednu povzročili vozniki osebnih in tovornih avtomobilov (67). Dvanajst nesreč so zakrivili pešci, devet motoristi, štiri kolesarji in ostali devetnajst.
Po območjih uprav javne varnosti so največ dela imeli miličniki UJV Ljubljane, Maribora, Kranja in Celja.
Od 1. januarja pa do dar nes pa beležimo že 529 prometnih nesreč, 37 mrtvih, 204 hudo in 315 laže ranjenih, škoda pa presega številko 3,985.000 dinarjev.
V. G.
S sekiro ubil svaka
RADLJE OB DRAVI, 8. feb. — Včeraj popoldne je Jože Gorjanc, star 68 let, doma iz Planine 72 s sekiro nekajkrat udaril po glavi svaka Franca Podimenika, 36, gozdnega delavca, prav tako iz Planine 72, ki je bil na mestu mrtev. Na kraj zločina je odšla komisija, ki preiskuje vzroke strašnega obračuna.
F S.
Snežne razmere ob 7. uri zjutraj
žičnica Krvavec: —6, sneži, 85 cm pršiča na 90 cm podlage, žičnice obratujejo, proge so teptane. — žičnica na Veliko planino: —6, sneži, 5 cm pršiča na 120 cm podlage. — žičnica Zelenica: Ljubelj predor: —3, sneži, 10 cm pršiča na 150 cm podlage. —- Vrh Zelenice: —3, sneži, 10 cm pršiča na 320 cm podlage. — Žičnica na Vogel:
—	5, sneži, 10 cm pršiča na 285 cm podlage. — žičnica Vitranc: spodnja postaja: —5, 140 cm suhega snega — vrh Vitranca: 300 cm suhega snega. — Žičnica Španov vrh: spodaj sneži, 20 cm pršiča na 110 cm podlage — sredina, 20 cm pršiča na 120 cm podlage — vrh, 20 cm pršiča na 140 cm podlage. — Pohorska vzpenjača: —8, sneži, 120 cm pršiča. — Celjska koča: —5, sneži, 60 cm pršiča — Vlečnica MaTtuljk: —3, sneži, 20 cm pršiča na 115 cm podlage. — Vse zgoraj omenjene žičnice obratujejo. — Vlečnica Planica: —5, močno sneži, 20 cm pršiča na 150 cm podlage, žičnica ne obratuje. — Vlečnica Mojstrana: —4, 20 cm pršiča na 75 cm podlage, vlečnica obiratuie. — Bele vode nad Šoštanjem: —6, sneži, 2 cm pršiča na 75 cm podlage
—	Bohinj jezero: —3, sne«, 10 cm pršiča na 75 cm podlage, jezero zamrznjeno. — Ljubljana: —4, sneži, 18 cm. — Brnik: —5, sneži 23 cm. — Rateče: —6, sneži. 124 cm. — Jezersko: —2, sneži, 65 cm. — Slovenj Gradec: —4, rahlo sne«, 45 cm. — Celje: —5. sneži, 30 cm.
—	Maribor: —6, oblačno, 23 cm — Murska Sobota: —5, ob'ačno 11
cm. — Novo mesto: —6, rahlo sneži, 42 om______Postojna: 1. rahlo
sneži ,24 cm. — Kredarica: —12, rahlo sneži, 350 cm.
!z včerajšnje zadnje izdaje
Telegrami
Iz govora Marka Nikeziča na včerajšnji seji republiške konference SZDL Srbije
BEOGRAD, 7. febr. (Tanjug). Na četrti seji republiške konference SZDL Srbije je govoril danes predsednik CK ZK Srbije Marko Nikezič. Opozoril je na zapletenost našega političnega življenja in na več objektivnih protislovij našega razvoja.
»Sami smo sprožili nove tokove in se zavzeli za javnost dela-vseh in za kritiko vsega, za reformo institucij in — če lahko tako rečem — za izmeno generacij,« je rekel Nikezič. »Zdaj pa so ta gibanja samostojna sila, ki potiska gibanje naprej, hkrati pa pritiska na naše institucije. Vsi pritiski seve niso utemeljeni z željo, da bi. hitreje napredovali. Vsekakor so bile tudi želje, da bi se vrnila nazaj, čeprav se kažejo v popačeni obliki, v obliki licitiranja v tem smislu, da ne napredujemo dovolj hitro, morda v pričakovanju, da nam bo spodrsnilo in da bomo ugotovili, da se moramo vrniti ria stare, .dobre’ metode, povsod, v ekonomiki, v javnem življenju, v nacionalnih odnosih.
Sploh bi rekel, da so pogoji za demagogijo odlični. Govoreč na splošno, to ne bi smelo zbujati prevelike zaskrbljenosti, ker je demago-gogija spremljevalka demokratizacije. Vendar pa je važno, da ne pozabljamo, da demagogija živi od naših zakasnitev, od našega polovičarstva. Demagogija se precej vtihotaplja tudi med nas, mislim na Zvezo komunistov in na druge organizacije našega gibanja in našega sistema, tako da se v boju med naprednimi in konservativnimi tokovi pojavlja kot tretja, glasno kričeč, da ne napredujemo dovolj naglo. In sploh, razvija se stil, da
Kdo ve kaj o Mariji Diiriševi?
Dne 31. januarja 1969 je bilo na pobočju Begunjščice nad cesto Tržič—Ljubelj v Podljubelju najdeno truplo 18-letne češkoslovaške državljanke Marie DURIŠEVE, stanujoče Bilovec, Bezručova 52, študentke 4. letnika kemijske srednje šole. Vzrok in čas nesreče še ni ugotovljen. Ugotovljeno je, da je dne 9. januarja 1968 odpotovala od doma v družbi svojih dveh sošolcev v Bolgarijo
in dalje v Jugoslavijo. Iz Jugoslavije je v mesecu januarju 1969 trikrat pisala domov staršem. Nazadnje je pisala domov okrog 15. januarja 1969 iz Kranja.
Prosimo občane, ki bi karkoli vedeli o Mariji DURISE-VI (na sliki), da to sporočijo UJV v Kranju ali najibliž-ji postaji milice.
Iz pisarne Uprave javne varnosti v Kranja
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
„DELO"
ne rečem politika lahkih obljub, obljub, da bomo za nerazvite storili več, da bomo razvitim jemali manj, da bomo gospodarstvo razbremenili, družbenim službam pa dali več kakor doslej, da bomo skrajšali delovni staž in zvišali osebne dohodke — in vse to hkrati.«
Nikezič je poudaril, da moramo biti v prihodnje odločni v izvajanju reforme, in rekel:	»Mislim, da je čas,
da zaplavamo proti struji tudi v politiki lahkih obljub. Seveda ne moremo nikomur preprečiti, da obljublja, in naše gibanje, kd je odgovorno za razvoj sistema in vseh naših institucij, tudi ne more tekmovati v tem. Nasprotno, vse kaže, da smemo povedati tudi nekaj neprijetnih resnic o akutnosti naših spoznanj in potreb in o omejenosti naših možnosti. Posebej pred volitvami mislim, da bi morali to jasno in povsod povedati prav zato, da bi poslali v skupščino ljudi, ki bodo delali za razvozlavanje stvari, ki nas v tej trajni naši krizi rasti tišče, ne pa obljubljali lahkih rešitev.«
Potem ko je ugotovil, da vloga skupščin v življenju narašča, je Nikezič govoril o profilu poslancev in odbornikov. Rekel je, da je treba izvoliti ljudi, ki so aktivni na raznih sektorjih samoupravljanja in v našem gibanju. Ne smeli bi dlakocepiti, marveč zahtevati, da bodo ti ljudje v glavnem na liniji gibanja naše družbe, na liniji našega gibanja, in da bodo ustrezali zahtevam našega časa.
Nikezič se je dotaknil tudi nacionalnih odnosov in po- 1 udaril, da so skupščine v zadnjih mesecih z zakonom uredile vprašanja, kd jih je v tem pogledu postavil čas na dnevni red.
»Po mojem mnenju minulost ni nikjer -v Jugoslaviji tako očitna kakor na Kosovu, z vsem tistim, kar se je zgodilo v daljni, v določeni meri pa tudi v bližnji minulosti, in zaradi česar je ostala določena razcepljenost, nič manj pa tudi ne s tistim, kar se nd zgodilo, česar objektivno ni bilo mogoče storiti ali kar je bilo morda zamujeno, iz česar izvirata revščina,in zaostalost.
Na tem so gradili v minulosti svoj vpliv domači oblastneži in tuji osvajalci. Zdaj komunisti prvikrat po vojni poskušajo uveljavljati novo politiko enakopravnosti in bratstva. Res je bilo že marsikaj storjeno, še več pa bo treba storiti. Moramo si biti na jasnem o tem, da nameravamo tudi v prihodnje do kraja storiti vse, da bo imela albanska narodnost v Jugoslaviji ne samo enake pravice, marveč da se bo tudi njen stvarni položaj v prihodnje spreminjal v smeri uveljavljenja te enakopravnosti.
Zato ne mislimo na primer, da bi smeli albanski delavci kjerkoli v Jugoslaviji, posebej pa v Srbiji, zadevati na težave in da bd se smel na podlagi tistega, kar se je zgodilo na Kosovu, pokvariti odnos do njih. Albanske delavce smo sprejeli in sprejeti jih moramo še bolje. Prav tako hočem reči, da odhajanje Srbov in Črnogorcev s Kosova — takšne pojave pa že imamo — ni odgovor na težave, o katerih vemo, da so in da je naša skupna stvar, da jih odstranimo.
Ce je kdo menil, mislim
pa, da je ta ali oni to mislil in da še misli, da je napočil trenutek, da se Zveza komunistov razcepi, skladno s tem pa tudi naše politično življenje nasploh, na liniji nacionalizma, mislim, da se je zmotil in da moramo zagotoviti to, da bomo lahko rekli tudi jutri, da so se dokončno zmotili.
Nekateri posamezniki lahko jutri niso več v ZK in sploh v našem političnem gibanju. Biti pa mOTa jasno, da ne Zveze komunistov ne Socialistične zveze ne drugih naših političnih tribun ne bomo prepustili nacionalistom nobene barve. Ne bomo jim dali mesta v njih. Kdor je proti našemu programu, proti idejam, za katere se je Komunistična partija desetletja borila, naj iz-
stopi iz naših organizacij. Ce se hočejo ti ljudje boriti proti nam, tega ne morejo r ZK in ne v SZDL, ne v organizaciji naše mladine, marveč zunaj, Naj se vojskujejo, toda pod svojim pravim imenom, pod svojo pravo zastavo, v imenu tiste minulosti, ki jih dejansko navdihuje.«
Nikezič je na koncu govoril o položaju na Balkanu in dejal:	»Jugoslovanska fede-
racija ima lahko na Balkanu samo politiko prijateljstva med narodi. Vsaka druga politika bi bila nevarna za obstanek te federacije kot večnacionalne enakopravne skupnosti. Jasno pa je, da morajo tudi druge države na Balkanu vedeti, da je politika enakopravnega sodelovanja v njihovo korist.«
Ceausescu proti tezam o
omejeni suverenosti
Generalni sekretar CK RKP se je zavzel za spoštovanje načela enakopravnosti in nevmešavanja
BUKAREŠTA, -7. febr. (Tanjug). Generalni sekretar CK RKP in predsednik državnega sveta Romunije Ni-colae Ceausescu je danes negativno ocenil pojav novih tez o omejeni suverenosti. Odločno se je zavzel za odstranjevanje napak v preteklosti v odnosih med socialističnimi državami in komunističnimi-partijami
V govoru na nacionalni konferenci prosvetnih delavcev je Ceausescu izjavil, da vse to ovira procese združevanja socialističnih držav, komunističnih partij in naprednih sil. Opozoril je na nujnost delovanja v odstranjevanju obstoječih nesoglasij med socialističnimi državami in komunističnimi partijami na podlagi enakopravnosti, neodvisnosti, suverenosti, nevmešavanju in tovariške medsebojne pomoči. Po njegovem mnenju razlike v sta-, liščih ne bi smele negativno vplivati na mednarodne odnose v sedanjem položaju, ko je enotnost nujno potrebna.
Ceausescu je opozoril, da mednarodna solidarnost lahko sloni na monolitni enotnosti vsake posamezne partije in da zaradi tega ni treba narediti ničesar, kar bi povzročilo slabitev notranje ' e-notnosti posamezne partije. Vsako vmešavanje od zunaj, je dejal Ceausescu, lahko samo škoduje enotnosti te partije in mednarodnemu delavskemu gibanju.
Ceausescu je dejal, da je za mednarodni položaj značilno nezaupanje in napetost in dodal, da je sedaj najvažnejše začeti z akcijami za ozdravitev mednarodnih odnosov in oživljanje sodelovanja. Po njegovih besedah dosledno spoštovanje načela enakopravnosti, nevmešavanja in samostojno določanje poti razvoja so bistveni pogoji za zagotovitev miru v svetu.
Izgradnja protiraketne obrambe v ZDA ukinjena
WASHINGTON, 7. febr. (Ta. njug). — Nixonova administracija je sklenila včeraj, da bo začasno prenehaa z nadaljnjimi {leli na izgradnji raketnega obrambnega sistema okoli nekaterih ameriških mest po odporu proti nadaljnji dirki v oboroževanju s strani liberalnih krogov kan. gresa znanstvenih združenj in vodilnih časopisov
Vodstva demokratske stranke v senatu, senatorji Mans-field, Edward Kennedy skup. no s skupino liberalnih re-
publikanskih senatorjev Cooper jem in Percyjem že več kot teden dni z govori v senatu in članki v tisku vodijo kampanjo, naj nova administracija preneha z izgradnjo malega sistema protiraketne obranfbe.
Senatna opozicija trdi, da bi tak sistem ne bil uspešna zaščita, povzročil pa bi zelo velike nepotrebne stroške in otežkočil načrte za reševanje domačih problemov mest in Črncev
ČSSR je potreben mir v državi
Niso še odstranjeni vzroki za politično napetost na Češkoslovaškem
PRAGA, 7. febr. (Tanjug). — Češkoslovaški premier Cer-nik je danes potrdil tujim dopisnikom v Pragi, da bo viada z vsemi političnimi in verjetno po potrebi z drugimi sredstvi zagotovila konso-lidacdjo in mir v državi, da bi tako zmanjšala sedanjo napetost in nevarnost pred nezaželenimi nemiri. Niso še odstranjeni vzroki za politično napetost in ne moremo izključiti možnosti, da ne bodo v prihodnosti ponovno izzvali čustva naših narodov.
C e. mik je prav tako seznanil novinarje z vladnim programom nadaljnje zagotovitve demokratičnih pravic in svobode državljanov in poudaril, da v CSSR ne bodo nikogar preganjali zaradi političnih prepričanj in stališč-
Cernik ni niti podprl niti zavrnil predlog romunske ljudske fronte v zvezi z atlantskim paktom in varšavskim sporazumom, dodal pa je, da češkoslovaška vlada smatra, da dokler obstaja NATO mora ostati tudi varšavski sporazum.
Kar zadeva SEV je Cernik dejal, da vlade držav članic sedaj proučujejo razne predloge za izboljšanje dela in nekatere spremembe v tej organizaciji. CSSR ima tudi svoje predloge.
LETALSKA NESREČA — TOKIO. V japonskem mestu Kazanava je strmoglavilo reaktivno vojaško letalo. Povsem uničenih ali močno poškodovanih je petnajst hiš. Trinajst ljudi je dobilo razne poškodbe; pilot se je rešil s padalom.
JAPONSKI OBISK — MOSKVA. Japonska gospodarska delegacija bo prihodnji mesec obiskala Romunijo, Bolgarijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Vodil jo bo predsednik združenja gospodarskih organizacij Kogoro Uemu-ra; v Bukarešto bo prispela 6„ v Beograd pa 9. marca.
ODVZEM MANDATOV — RIO DE JANEIRO. Brazilska vlada je za deset let odvzela mandate 27 zveznim poslancem ter dvema senatorjema in enemu namestniku.
SPORAZUM O KREDITIH — MOSKVA. Kakor piše moskovska »Pravda«, sta SZ in Kuba podpisali protokol o blagovnim menjavi v letošnjem letu in sporazum o sovjetskih dolgoročnih kreditih Kubi.
PRODAJA REAKTORJA — OTTAWA. Kanadska delegacija bo v Bukarešti nadaljevala pogajanja o prodaji jedrskega reaktorja, namenjenega za proizvodnjo električne energije.
OBISK NA CEJLONU — MOSKVA. Delegacija vrhovnega sovjeta SZ bo sredi februarja obiskala Cejlon. Odzvala se bo vabilu parlamenta te dežele.
CENZURA DELNO ODPRAVLJENA — BEJRUT. Po sklepu libanonske vlade je odpravljena cenzura tujih listov in revij, razen kadar se članki v njih nanašajo na predsednika države in na armado. Tuje revije in listi, ki objavljajo članke ali poročila o Izraelu, ne bodo zaplenjeni, kakor je bilo to doslej, če v njih ne bo propagande za Izrael in če ne bodo z vsebino povzročali notranjih nemirov.
MLADI VOZNIKI — MOSKVA. Sovjetska vlada je sklenila s prihodnjim šolskim letom uvesti v vseh večjih višjih šolah pouk o vožnji motornih vozil. Predavanja, ki bodo obsegala prometne predpise in avtomehaniko, bodo poslušali učenci devetega in desetega razreda, t. j. mladinke in mladinci, stari 16 do 18 let.
ŽRTVE NESREČE — MANILA. Okoli sto ljudi je utonilo, ko se je v južnem delu Filipinov potopila motoma ladja. Rešila sta se le dva potnika, ki pa ne vesta ničesar o vzroku nesreče.
FINSKI OBISK — HELSINKI. Na povabilo sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika bo finski zunanji minister Karjalainen prispel 17. februarja na enotedenski obisk v SZ.
POROČILO O OBISKU — TUNIS. Tunizijski zunanji minister Habib Burgiba mlajši se je vrnil v Tunis iz Švice, kjer je predsedniku Burgibi poročal o svojem obisku v Parizu.
NESREČA V GVINEJI — BISSAU. V portugalski Gvineji je utonilo 48 portugalskih vojakov. Potopil se je splav, s katerim so se vojaki peljali čez reko Croubal.
Pa še to:
PROFESOR REPUBLIŠKEGA ZBORA — Človeku se pač zgodi, da se zmoti. Tudi član izvršnega sveta inž. Ivan Zupan se je, ko je odgovarjal na vprašanje poslanca Ceneta Matičiča na nedavni seji republiškega zbora. Dejal je, da odgovarja na vprašanje Ceneta Matičiča, »profesorja republiškega zbora«.
Cene Matičič je res profesor, toda matematike. Poslanci so se prisrčno nasmejali, kajti Cene Matičič ugane res marsikatero profesorsko na seji zbora.
VtGfflG 8. februarja 1969 ob 13. uri
4
f
t
PREŠERNOVA PROSLAVA NA UNIVERZI — Letošnjo Prešernovo nagrado ljubljanske univerze je do- VČERAJ PRED PREŠERNOVIM SPOMENI-bilo 56 študentk in študentov 9 fakultet. Na slavnostni prireditvi, ki je bila včeraj v dvorani tajništva univerze, je govoril rektor dr. inž. Roman Modic, pel je APZ »Tone Tomšič«. Na sliki: rektor izroča nagrado Marjani šetina, študentki biotehniške fakultete.
Foto: E. šelhaus
-
L*———	- GORENJSKA MAGISTRALA V SNEGU - Prav tako, kot je bila včeraj skoraj neprevozna
KOM V LJUBLJANI — Delegacije dijakov iz cesta Ljubljana—Kranj (na sliki), so bile zaradi novega snega težko prevozne tudi druge ceste ljubljanskih šol in organizacij so za obletnico v Sloveniji. Najhuje je bilo na zvezah med Gorenjsko in Primorsko, kjer so morali nekatere Prešernove smrti položile vence na spomenik, ceste zapreti za ves promet. Računajo, da je včeraj čistilo sneg v Sloveniji več tisoč delavcev
Foto: E. šelhaus	Foto: S. Busič
Nadaljevanje s prve strani
Začel se je XII. kongres KP1
mednarodnimi problemi, ki vsebujejo nevarne težnje, je Longo omenil tudi vprašanje priznavanja LR Kitajske in pri tem »ne glede na globoke ideološke in politične razloč« ke« izrazil željo italijanskih komunistov, da bi socialistična Kitajska lahko pozitivno prispevala k razvoju novih mednarodnih odnošajev.
Ko je govoril o Sredozemlju, je Longo dejal, da Italija ne sme biti niti ščit niti cilj za nikogar. Kopičenje orožja v Sredozemlju ustvarja hude nevarnosti, zato pa se mora Italija aktivno zavzemati za to, da postane Sredozemlje območje miru. Svoje varnosti Italija ne more iskati v pripadnosti vojaškemu bloku, ampak samo zunaj blokov, v nevtralnosti in v politiki miroljubnega sožitja. »Za nas je poglavitno, da italijansko ljudstvo nikoli in v nobenem primeru ne bo potegnjeno v vojaški konflikt. Italijansko ljudstvo noče še ene vojne in je tudi ne bo bilo.«
Perspektivo evropske varnosti vidi Longo v hkratni razpustitvi atlantskega in varšavskega pakta. Po njegovih besedah je »povsem napačno stališče, da je po češkoslovaški vsako govorjenje o premagovanju blokov utopično«, ker prav češkoslovaška dokazuje, »da je potrebna skladna akcija za odpravo blokovskega sistema«. Italijanski komunisti si ne prikrivajo dejstva, da je zasedba češkoslovaške povzročila nove napetosti, toda prav zaradi tega je treba v Evropi težiti k novim mednarodnim odnosom. V tem prizadevanju se bodo italijanski komunisti povezovali z drugimi levimi silami v zahodni Evropi, katerih skupna naloga pa je tudi, da povezujejo delavski in demokratični boj v zahodnoevropskem okviru in posebej v okviru EGS.
Longova beseda o češkoslovaški: »Naše nesoglasje in naše neodobravanje vojaške intervencije je bilo neposredno in jasno. Potrjujemo sodbe, ki smo jih izrekli o dogodkih in o njihovih političnih in teoretičnih motivacijah.« KPI pripisuje principialno vrednost polnemu spoštovanju avtonomije in suverenosti sleherne KP in sleherne socialistične države. Zaradi tega odklanja sleherno teorijo o vodilni državi ali vodilni partiji, meni pa tudi, da niti v delavskem in komunističnem gibanju, niti v socialističnem svetu nacionalni moment ne more biti potisnjen v ozadje.«
Longo je dejal, da sta tudi v nedavnih dneh okrog Pa-lachove smrti češkoslovaška mladina in vse češkoslovaško ljudstvo izpričala privrženost socializmu, medtem ko so češkoslovaški voditelji potrdili svoj občutek za odgovornost. Njihova avtoriteta je dragoceno premoženje za češkoslovaško in za vse socialistične dežele. Zaradi tega se ne sme ne v češkoslovaški in ne zunaj nje zgoditi nič, kar bi spodkopalo to avtoriteto.
Na češkoslovaško je Longo navezal razpravo o inter-nacionalizmu in mednarodnem komunističnem gibanju. To gibanje je po njegovih besedah v zadnjih letih in zlasti v zadnjih mesecih preživljalo hude trenutke. Na dan so prišle globoke divergence, ki so zajele tudi načelna vprašanja. Zaradi tega se mora komunistično gibanje »dokončno otresti posplošenih sodb in etiket«. Potrebna je odprta izmenjava mnenj in izkušenj v duhu medsebojnega spoštovanja in brez slehernega vmešavanja v notranje zadeve drugih partij. Potrebno je pojmovanje inter-nacionalizma, ki bo ustrezalo novi stvarnosti na svetu.
TIT VIDMAR
e«
Berlin spet pereč
njegova članica. V izjavi novinarjem po sestanku z U Tantom je Malik poudaril, da je sprejemljiva le kompromisna rešitev, se pravi, da bi obe nemški državi postali- članici tega odbora-
Kljub odločnim svarilom s sovjetske in vzhodnonemške strani Bonn vztraja na stališču, da bodo volitve novega predsednika republike v zahodnem Berlinu. Bonn »pri tem upošteva tudi tveganost«. Tako kažejo današnji komentarji v zahodno-nemškem tisku o najnovejši vzhodnonemški noti in o izjavi sovjetskega veleposlanika v ZR Nemčiji Semjona Ca. rapkina.
V Bonnu so si na jasnem, da je sovjetski argument o tem, da zahodni Berlin ni del Zvezne republike Nemčije, povsem neizpodbiten, kajti — tako je davi zapisal tudi hamburški »Die Welt« — tudi zahodne sile niso nikoli priznale »državne povezanosti« Berlina v ZR Nemčijo.
»Vračunani rizdko« Bonna je v mnenju, da se Sovjetska zveza ne bo odločila za zaostritev okoli Berlina v začetku Nixonovega predsedniškega mandata, medtem ko se Nixon ne bo ustrašil — tako piše »Die Welt« — »najmanjšega tveganja, da bi prišlo do diplomatskih zapletov«. Nixon je sporočil, da bo 27- februarja obiskal zahodni Berin.
Previdni optimizem v Kairu
kratkimi demonstracijami ni prišlo do spopadov.
Reuter poroča, da je predsednik izvršnega odbora palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat danes odpotoval iz Kaira na obisk v več arabskih dežel. Spremljajo ga vsi člani izvršnega odbora. Arafat je bil prejšnji teden izvoljen za predsednika izvršnega odbora te organizacije.
Jordanske enote so sinoči z raketami im granatami zasule izraelske položaje pri Um Tsutu severno od mostu Damia v jordanski dolini. V Tel Avivu pravijo, da so Izraelci odgovorili na ogenj. Dvoboj je trajal od 21.30 do 23. ure. Na izraelski strani ni bilo izgub.
Kdo ve kaj o Mariji Diiriševi?
Dne 31. januarja 1969 je bilo na pobočju Begunjščice nad cesto Tržič—Ljubelj v Podljubelju najdeno truplo 18-letne češkoslovaške državljanke Marie DURIŠEVE, stanujoče Bilovec, Bezručova 52, študentke 4. letnika kemijske srednje šole. Vzrok in čas nesreče še ni ugotovljen. Ugotovljeno je, da je dne 9. januarja 1968 odpotovala od doma v družbi svojih dveh sošolcev v Bolgarijo
ličile«*?
in dalje v Jugoslavijo. Iz Jugoslavije je v mesecu januarju 1969 trikrat pisala domov staršem. Nazadnje je pisala domov okrog 15. januarja 1969 iz Kranja.
Prosimo občane, ki bi karkoli vedeli o Mariji DVRIŠE-VI (na sliki), da to sporočijo UJV v Kranju ali najbhž-ji postaji milice.
Iz pisarne Uprave javne varnosti v Kranju
Praznovanje v Zasavju
TRBOVLJE, 8. febr. — V vseh zasavskih občinah so bile sinoči slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku. S proslavo in koncertom moškega pevskega zbora Zarja v delavskem domu so v Trbovljah začeli tudi praznovati 50-letnioo ustanovitve KPJ, sindikatov, SKOJ in 45-letnico zloma fašistične Orju-ne.
V zagorskem delavskem domu pa so nocoj, že peto leto zapored, odprli likovno razstavo udeležencev lanskoletne izlaške slikarske kolonije; 12 slikarjev razstavlja 40 del. V delavskem domu je bil nocoj še eksperimentalni literarni večer.	P. B.
Šolarji so se vrnili z Mrzlice*
TRBOVLJE, 8. febr. — Popoldne, po 16. uri se je v mesto srečno vrnila iz planinske postojanke na Mrzlici skupina 40 učencev petih razredov osepiletke Ivana Cankarja iz Zg-Trbovelj, šolarji so imeli od ponedeljka naprej na Mrzlici šolo na prostem, danes pa bi se morali vrniti- Zaradi velikega snega in zametov so poklicali na pomoč gasilce, ki so dopoldne okrog 10. ure odšli proti Mrzlici. Ob 13. uri so se skupina 10 gasilcev, šolarji in nekaj staršev začeli prebijati proti Podmeji, kamor so po več kot dveh urah srečno prišli. Od tu so učence s šolskim avtobusom prepeljali v mesto.	P- B.
Poslej: mestna konferenca ZMS
Nove oblike dela mladinske organizacije v Ljubljani — Trije specializirani zbori in predsedstvo
LJUBLJANA, 8. febr. Dan slovenske kulture, obletnice smrti dr. Franceta Prešerna, je dal posebno obeležje prvi seji mestne konference zveze mladine Ljubljana. Tako je bila postavitev novih organizacijskih oblik mladinske organizacije v Ljubljani prvi hip potisnjena nekoliko v ozadje. Član predsedstva mestne konference Milan Meden je najprej orisal delo in pomen velikega pesnika in rodoljuba za slovenski narod, nato pa je Stane Sever, ob zaglušnem aplavzu delegatov in gostov recitiral Prešernovo »Zdravljico«, tako, kot jo le on zna.
Konference so se, razen 78 delegatov (od izvoljenih 105), udeležili tudi vidni predstavniki družbeno-političnega življenja mesta. Sekretar mestnega komiteja ZK Franček Mirtič, predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak, sekre-taT mestne konference SZDL Dušan Voglar, sekretar mestnega sindikalnega sveta Milan Gerželj, predstavniki JLA, uprave javne varnosti, študentov in drugi gostje. Predsedstvo Zveze mladine Slovenije sta zastopala predsednik Mitja Gorjup in sekretar Stane Seničar. Konference so se udeležili tudi mladipci iz Reke.	'j.	,
Posebna delegacija je najprej položila venec na spomenik dr. Franceta Prešerna na Tramostoviju.
Po izvolitvi delovnih organov konference in sprejemu poslovnika so se mladi delegati nekaj časa — menda po
vzoru na starejše'— zadržali pri bolj ali manj formalnih pripombah in predlogih ob sprejemu novih pravil mestne organizacije ZM. Nova pravila urejajo delovanje mladinske organizacije v Ljubljani. odnose mestne konference do- terenskih konferenc ZM m odnose do specializiranih organizacij, ki vključujejo mladino. Pravila določajo, da se ljubljanska mladina združuje po svojem interesu v terenskih organizacijah, aktivih in na šolah in v delovnih organizacijah, v domskih skupnostih, mladinskih klubih, marksističnih krožkih, klubih OZN. šolskih športnih društvih. sekcijah in drugih dejavnostih.
Mladina, ki dela, oziroma mladina, ki se šola, je vključena v novi mestni organizaciji v dveh zborih — zboru mladine v delovnih organizacijah in zboru mladine v izo-
Zadnje vesti o snežnem metežu
Nenadni sneg povzroča težave
Včeraj zapadlo v Sloveniji med £1 in 55 cm snega — Zastoji v prometu
Snežne razmere ob 7 uri zjutraj
Žičnica Krvavec: —6. sneži, 85 cm pršiča na 90 cm podlage, žičnice obratujejo, proge so teptane. — Žičnica na Veliko planino: —6, sneži, 5 cm pršiča na 120 cm podlage. — Žičnica Zelenica: Ljubelj predor: —3, sneži, 10 cm pršiča na 150 cm podlage. — Vrh Zelenice* —3, sneži, 10 cm pršiča na 320 cm podlage. — Žičnica na Vogel: —5, sneži, 10 cm pršiča na 285 cm podlage. — Žičnica Vitranc: spod. n ja postaja: —5, 140 cm suhega snega — vrh Vitranca: 300 cm suhega snega. — žičnica Španov vrh: spodaj sneži, 20 cm pršiča na 110 cm podlage — sredina, 20 cm pršiča na 120 cm podlage — vrh, 20 cm pršiča na 140 cm podlage — Pohorska vzpenjača* —6. sneži, 120 cm pršiča. — Celjska koča: —5, sneži, 60 cm pršiča. — Vlečnica Martuljk: —3, sneži, 20 cm pršiča na 115 cm podžge. — Vse zgoraj omenjene žičnice obratujejo — Vlečnica Planica: —5, močno sneži, 20 cm pršiča na 150 cm podlage, žičnica ne obratuje. — Vlečnica Mojstrana* —4, 20 cm pršiča na 75 cm podlage, vlečnica obratuje. — .Eele vode nad Šoštanjem: —6, sneži, 2 cm pršiča na 75 cm podlage.
—	Bohinj jezero: —3, sneži. 10 cm pršiča na 75 cm podlage, jezero zamrznjeno. — Ljubljana: —4. sneži, 18 cm. — Brnik: —5, sneži 23 cm. — Rateče: —6, sneži, 124 cm — Jezersko: —2, sneži, 65 cm. — Slovenj Gradec: —4. rahlo sneži, 45 cm. — Celje: —5. sneži, 30 cm
—	Maribor: —6, oblačno, 23 cm — Murska Sobota: —5, ob ačno 11 cm. — Novo mesto: —6, rahlo sneži, 42 cm. — Postojna: 1, rahlo sneži 24 cm. — Kredarica: —12, rahlo sneži, 350 cm.
LJUBLJANA, 8. febr. — »Danes je v povprečju v naši republiki zapadlo od 21 do 55 cm snega. Ponoči bo še snežilo, jutri pa bodo padavine počasi prenehale,« je povedal ob 19.30 uri dežurni sinoptik na hidrometeorološkem zavodu Slovenije. To poročilo pa seveda ne pove ničesar o težavah, ki jih je tako močno sneženje povzročilo po vsej Sloveniji. Nekatere ceste so morali zapreti, najhuje je bilo na cesti Logatec—Tolmin, ki so jo med Spodnjo Idrijo zaprli štirje veliki plazovi.
Novega snega — ko poročamo, še vedno sneži — so se razveselili samo ljubitelji smučanja, še posebno spomladanskega, in seveda delavci na hidroelektrarnah. Debela snežna odeja po gorah jim bo zagotavljala malodane skozi vse poletje dovolj vode za pogon turbin. Tako menijo prijatelji snega. Cim pa so pozabili na dobrote, ki jim jih bo navrgel v prihodnjih mesecih današnji sneg, so se hitro vrnili v vsakdanjost.
Ceste so danes opustele. Le tu pa tam je bilo opaziti avtobus, za njim pa je morda pripeljal iz snežnega meteža s prižganimi lučmi osebni avtomobil. Nadvse previdno je vozil. Zato tudi ni bilo hujših nesreč.
Avtobusi so imeli precejšnje zamude. Na ljubljansko avtobusno postajo so pripeljali »gorenjci« in »Štajerci« s povprečno enourno zamudo, »notranjci« in prirnor-ci« pa so se odrezali še slabše; med 15. m 18. uro ni pripeljal v Ljubljano noben avtobus po vrhniški cesti.
Nasploh je bilo na ljubjan-aki postaji izredno mimo. Na pot so se podali res samo tisti, ki niso mogli počakati na »jutri«. Tisti, ki so se odpeljali proti Vrhniki in še naprej proti Postojni in morju, so se kar dobro načakali, pri »Krpanu« v Logatcu in postojnskih gostiščih; njihovi avtobusi so morali čakati na delavce, ki so z vso močjo čistili ceste. Hujših nesreč
avtobusov s štartom v Ljub- garsko registracijo zdrknilo i Ijani ni bilo, edino vozili na progi Ljubljana — Horjul in Ljubljana — Vodice — Utik
sta zdrsnili s cestišča.
Precej slafiše je bilo na Štajerskem. 'V Maribor so avtobusi pripeljati s precejšnjimi zamudami. Vozil iz Ljutomera in Radgone sploh ni bilo, iz Maribora pa ni odpeljal avtobus proti Lovrecu na Pohorju.
Gneča v Ratečah
Promet na mejnem prehodu v Ratečah je bil danes okrepljen. Nič čudnega. Ljubelj so ob 10. uri zaprli — plazovi v Avstriji — za ves promet, čez Podkoren pa je bilo še ob 19. uri mogoče priti samo z verigami, in še to po zelo kočljivih prigodah na serpentinah na obeh straneh meje. Prehod nenehno čistijo s plugi.
O zastoju v cestnem prometu poročajo dopisniki tudi iz drugih krajev Slovenije in vse države. Kritično je v BiH, kjer so zaprli več glavnih cest, meteorologi pa so zabeležili občuten padec temperatur. Najbolj hladno je bilo v Sarajevu, Drvarju in Bugojnu, in sicer —15° C. Tudi v črni gori so morali prepovedati promet na nekaterih važnejših fcestah, drugod pa na voznike preži poledica.
V Srbiji imajo delavci največ dela na odseku mednarodne ceste Feketič — Subotica. Cestišče je poledenelo. Ponekod je ledena skorja debela celo 30 cm. Da bi bila nesreča še večja, je na tem delu ceste približno deset velikih tovornjakov z bolgarsko registracijo zdrknilo s cestišča in tako zaprlo pot drugim vozilom. Iz Vojvodne poročajo o veliki škodi na
daljnovodih; tovarna v Bački Topoli že tri dni ne obratujejo. Prav tako je neurje povzročilo precej škode na telefonskih napeljavah.
Na Pohorju smučarjev dovolj
»Kaj pri vas tudi tako sneži, kot pri nas?« je vprašala blagajničarka pohorske vzpenjače Štefka Marin, ko smo j.o pobarali po vremenu in turizmu. Povedala je, da ne pomni, kdaj je bilo na Pohorju toliko smučarjev, kot jih je bilo danes. »Mar je ves Maribor na smučeh?« je še dejala. Na Pohor.j-u je zdaj za dober meter in pol snega, od tega današnjega skoraj 35 cm. Smuka je bila vzlic sneženju kar prijetna (ni pihalo), dva smučarja pa sta morala po mavec v bolnišnico. Ker je proga ob Bel-levue razsvetljena, so smučali tudi pozno v noč Štefka Marin se je pohvalila, da je samo ona danes prodala za 10.000 din vozovnic.
Na kranjskogorskih smučiščih je bilo danes prostora dovolj. Sedežnici nista obratovali, na Brsnini in Preseki pa se je ob vlečnici smučalo 500 najbolj vnetih. V Kranjski gori je 170 cm. na Vitran-cu pa meter več snega.
Krvavec je danes pridobil pol metra snega, tako da je snežna odeja zdaj 230 cm debela. Smučarjev je bilo približno 500, zadrževali pa so se ob sedežnici, ki je obratovala ves dan.
Na Voglu nas — kakor kaže — čaka prekrasna spomladanska smuka! Končno je namreč to naše središče dobilo toliko snega kolikor »se spodobi«. Danes Je zapadlo 30 om novega snega, skupno s starim pa ga je zdaj okrog 320 cm. Turistov je bilo danes le 200, obratovali pa sta dve vlečnici.
Tudi na Komni je zdaj več kot tri metre snežne odeje, od tega 70 cm novega. »Gostov nimamo veliko«, nam je
povedala upravnica doma na Komni Brigita Primuša. »V dolini je preveč snega pa se je več ljudi moralo vrniti, ko so bili že na poti k nam.« Zdaj je v domu le kakih 20 najbolj vztrajnih.
Ko smo dobili telefonsko zvezo z Veliko planino, smo slišali Avsenikovo poskočnico in takoj vedeli »koliko je ura«. Sicer pa je bilo na Veliki planini kljub sneženju kakih 800 obiskovalcev. Delale so vse žičnice, padlo pa je okrog 40 cm novega snega na meter podlage. Velika planina je torej še »najbolj revna« kar zadeva obilice snega v tem času.
Ljubljana brez avtomobilov
Ljubljanske ulice so danes takorekoč izumrle. Le vozila mestnega prometa in kakšen najbolj vztrajen voznik osebnega avtomobila so krožili po mestu, vmes pa so ves dan vozili tovornjaki in traktorji s pripetimi plugi- Delavci »Snage« in drugih komunalnih organizacij, zadolženih za čiščenje sinega, so se skoraj zaman borili z novimi in novimi, centimetri zapadlega snega, v akciji je sodelovalo 46 motornih plugov.
V večernih urah smo govorili z direktorjem dvorane v Tivoliju inž- Borisom Kristančičem. Našli smo ga v Tivoliju, kjer so bili zbrani vsi delavci dvorane. Debela plast snega na strehi dvorane je bilo dovolj močno opozorilo za preplah:
»Ce ne preneha snežiti, bomo morali že ponoči na streho,« je povedal inž. Boris Kristančič. »Pripravljeni smo za takojšnje posredovanje. Ce ne bo hujšega, potem se bomo vrgli na delo šele jutri zjutraj. Se dobro, da je sneg »suh« in da ni tolikšnega pritiska na streho, ki bi bil že na meji kritičnega.«
M. P.
braževanj.u in vzgoji. Prvi se deli v več grup, drugi v posebne komisije.
Več odmeva je žel poziv na razpravo o programu dela mestne mladinske organizacije. Delegati, ki so se udeležili razprave o programu dela .zbora mladine v delovnih organizacijah, so govorili največ o neurejenem in pogosto nemogočem odnosu delovnih organizacij do dopolnilnega izobraževanja mladih delavcev (Janez Zupan, Litostroj), o delovnem usposabljanju in uvajanju mladih vajencev ter o pripravništvu (Alenka Miklič, Pletenine) 'Menili so, da je že skrajni čas, da republika sprejme zakon o poklicnem izobraževanju ter naslovili tako zahtevo na republiško skupščino. Govorili so tudi o problemih mladih zaposlenih v gradbeništvu, trgovini in prometu, o ponekod slabi informiranosti članov delovnega kolektiva in drugih.
Delgati, ki so se udležili razprav o vzgoji in izobraževanju, so največ govorili o dijaški samoupravi, ki še zdaleč ui zaživela ter o idejnosti pouka. Menili so. da šola daje vse premalo možnosti mladini, da bi dejansko razvila dijaško samoupravljanje in da bi bila udeležba mladine v šolski samoupravi kaj več, kot »goli« formalizem. Zahtevali so tudi več možnosti za dodatno družbeno in politično izobraževanje ter menili, da so mladinske ure zaživele le redkokje, predvsem zaradi nerazumevanja pedagoškega kadra.
Predsednik predsedstva ZMS Mitja Gorjup je menil, da je prisotnost mladih pri ustvarjanju družbe premajhna. To pa m le slovenski in jugoslovanski problem, temveč evropski in svetovni, ki se odraža v najrazličnejših oblikah mladinskega nezadovoljstva. Vzrok za to je v mnogočem iskati tudi v zaprtosti družbenih struktur in družbeno-političnih organizacij. Na široko odprta vrata v ZK so se hitro spet zaprla — v preosnovi ZK je še vedno precej nelogičnosti in premalo doslednosti, kar mladih ne zadovoljuje. Ni mladinskega problema, ki bi bil le mladinski in prav tako ni družbenega problema, ki ne bi bil hkrati tudi mladinski. Mitja Gorjup je govoril tudi o nalogah mladih v volitvah ter opozoril na nujnost, da mladina skuša z Izborom ljudi, ki jih bo volila vplivati na družbeni razvoj, na njegovo usmeritev v določenem obdobju. Spoznali smo že lahko, da neudeležba mladih v odbomiških in poslanskih klopeh ni le mladinski problem — če naj se zveza mladine obrne navznotraj in pri sebi poišče vzroke, lahko zahteva, da se vzroki poiščejo tudi zunaj zveze mladine.
Gojko Stanič, ki je pozdravil konferenco v imenu mestnega komiteja ZK, je dejal, da je napočil čas, ko bodo zmagovali stvarni argumenti, torej čas, ko lahko napredna mladina marsikaj naredi. '”u-di razmere v ljubljanskem gospodarstvu, v naših delovnih organizacijah, nas utrjujejo v prepričanju, da so tudi v samoupravni družbi možni konflikti. Mladi morajo vnašati v te odnose demokratično vsebino.
Mestna konferenca je izvolila novo, 25-člansko predsedstvo, z javnim glasovanjem pa so izvolila za predsednika Boruta Miklavčiča, za sekretarja pa Janeza Dolničarja.
IVAN VIDIC
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
..DELO'
Telegrami
LETALSKA NESREČA — TOKIO. V japonskem mestu Kazanava je strmoglavilo reaktivno vojaško letalo. Povsem uničenih ali močno poškodovanih je petnajst hiš. Trinajst ljudi je dobilo razne poškodbe; pilot se je rešil s padalom.
JAPONSKI OBISK — MOSKVA. Japonska gospodarska delegacija bo prihodnji mesec obiskala Romunijo, Bolgarijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Vodil jo bo predsednik združenja gospodarskih organizacij Kogoro Uemu-ra; v Bukarešto bo prispela 6., v Beograd pa 9. marca.
ODVZEM MANDATOV — RIO DE JANEIRO. Brazilska vlada je za deset let odvzela mandate 27 zveznim poslancem tef dvema senatorjema in enemu namestniku.
SPORAZUM O KREDITIH — MOSKVA. Kakor piše moskovska »Pravda«, sta SZ in Kuba podpisali protokol o blagovnim menjavi v letošnjem letu in sporazum o sovjetskih dolgoročnih kreditih Kubi.
PRODAJA REAKTORJA — OTTAWA. Kanadska delegacija bo v Bukarešti nadaljevala pogajanja o prodaji jedrskega reaktorja, namenjenega za proizvodnjo električne energije.
OBISK NA CEJLONU — MOSKVA. Delegacija vrhovnega sovjeta SZ bo sredi februarja obiskala Cejlon. Odzvala se bo vabilu parlamenta te dežele.
CENZURA DELNO ODPRAVLJENA — BEJRUT. Po sklepu libanonske vlade je odpravljena cenzura tujih listov in revij, razen kadar se članki v njih nanašajo na predsednika države in na armado. Tuje revije in Usti, ki objavljajo članke ali poročila o Izraelu, ne bodo zaplenjeni, kakor je bilo to doslej, če v njih ne bo propagande za Izrael in če ne bodo z vsebino povzročali notranjih nemirov.
MLADI VOZNIKI — MOSKVA. Sovjetska vlada je sklenila s prihodnjim šolskim letom uvesti v vseh večjih višjih šolah pouk o vožnji motornih vozil. Predavanja, ki bodo obsegala prometne predpise in avtomehaniko, bodo poslušali učenci devetega in desetega razreda, t. j. mladinke in mladinci, stari 16 do 18 let.
ŽRTVE NESREČE — MANILA. Okoli sto ljudi je utonilo, ko se je v južnem delu Filipinov potopila motorna ladja. Rešila sta se le dva potnika, ki pa ne vesta ničesar o vzroku nesreče.
FINSKI OBISK — HELSINKI. Na povabilo sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika bo finski zunanji minister Karjalainen prispel 17. februarja na enotedenski obisk v SZ.
POROČILO O OBISKU — TUNIS. Tunizijski zunanji minister Habib Burgiba mlajši se je vrnil v Tunis iz Švice, kjer je predsedniku Burgibi poročal o svojem obisku v Parizu.
NESREČA V GVINEJI — BISSAU. V portugalski Gvineji je utonilo 48 portugalskih vojakov. Potopil se je splav, s katerim so se vojaki peljali čez reko Croubal.
Pa še to:
PROFESOR REPUBLIŠKEGA ZBORA — Človeku se pač zgodi, da se zmoti. Tudi član izvršnega sveta inž. Ivan Zupan se je, ko je odgovarjal na vprašanje poslanca Ceneta Matičiča na nedavni seji republiškega zbora. Dejal je, da odgovarja na vprašanje Ceneta Matičiča, »profesorja republiškega zbora«.
Cene Matičič je res profesor, toda matematike. Poslanci so se prisrčno nasmejali, kajti Cene Matičič ugane res marsikatero profesorsko na seji zbora.
Vreme 8. februarja 1969 ob 13. uri
• Maribor
V/%'
“'*si 9
delno oblačno oblačno
d— SZ.
'S —
— — meje vremensKih področij
Temperatura 07		13
Ljubljana	—4	—3
Planica	—6	—5
Brnik	—5	—3
Maribor	—6	—4
Slovenj Gradec	—4	—4
Celje	—5	—3
Novo mesto	—6	—4
Koper	6	8
Kredarica	—12	—10
Reka	6	7
Pulj	7	8
Split	2	10
Dubrovnik	4	10
Zagreb	—6	0
Beograd	—6	1
Sarajevo	—15	3
Titograd	4	8
Skopje	—2	4
Celovec			—4
Gradec	—6	—4
Dunaj	—4	-2
Milano	0	1
Genova	2		
Mlinehen	—1	—2
Benetke			2
ZUrich	—2	—3
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Od severozahoda Je prodrl proti Alpam in vzhodnemu Sredozemlju znatno hladnejši zrak, ki je povzročil ob stiku s toplejšim sneženje po vsej Sloveniji. Področje nizkega zračnega pritiska, ki je nastalo nad severno Italijo se počasi pomika preko Jadrana na vzhod.
NAPOVED ZA NEDELJO: SLOVENIJA:
Ponoči in jutri bo sprva še snežilo, nato bodo padavine postopoma prenehale. Tempe rature okoli —3, v Primorju 3. na Primorskem bo pihala bur-ta.
JUGOSLAVIJA:
Ob severo zahodu po^labža-n te s padavinami, v Hrvatski, Bosni in Srbiji bo snežilo, drugod deževalo.
4. stran ir DELO
ŠPORT
V	metežu—Janez Mlinar
V	nadaljevanju prvenstva v Delnicah Jožica Grilc osvojila drugi naslov
DELNICE; 8. febr. Osrednji dogodek tretjega dne državnega prvenstva v klasičnih disciplinah je bil tek članov na 15 km, v katerem je — spet v najtežjih vremenskih razmerah — zmagal član SK Jesenice Janez Mlinar iz Rateč, v teku na 5 km pa je Lovrenčanka Jožica Grilč osvojila že drugi naslov državne prvakinje na tem prvenstvu. Dopoldanski spored so popoldne dopolnila tekmovanja v štafetah za mladince ih mladinke.
Ko so ob deseti uri prve star-tale tekmovalke (10) je bil pravi snežni metež, razmere pa je otežil še dež. Hud veter je nastopajočim bičal obraz. Na mokri progi, ki jo je zametel sneg, je lahko računal na dobro uvrstitev samo tekmovalec (ali tekmovalka), ki ga odlikuje moč v nogah in ki je seveda izbral najboljšo mažo za moker sneg.
Med članicami je imela sprva najhitrejše smuči Ravenčanka Bav-če, vendar se ji je na drsni ploskvi kmalu napravila »snežna cokla«; čeprav so mnogi smučarji s smučmi stopili čez progo. da bi ji tako sneli nezabeljeno »zavoro«, ko bi zavozila čeznje, to ni pomagalo. S podobnimi težavami se je borila tudi pozenjša zmagovalka Grilčeva, ki je prismučala prva na cilj in tekla po smučini z novozapadlim snegom. Vseeno je lansko prvakinjo Repinčevo iz Bohinja premagala kar za 1,10 min.! Pred Ravenčanko Bavčetovo se je uvrstila že Lovrenčanka Grušovniko-va medtem ko se je Podlipniko-va. medtem ko se je Podlipniko-zadovoljiti šele s petim mestom.
REZULTATI:	1. Grilc (Partizan, Lovrenc) 23,40,	2. Repinc
(Part. Lov.) 25,37, 4. Bavče (Fuž.) (Part. Boh.) 24,50, 3. Grušovnik 26.02, 5. Podlipnik (Part. Boh.) 26,41. 6. Šalamun (Marib.) 26,58. 7. Petranovič (Goranin Delnice) 30,52.
Med 47 prijavljenimi člani na 15 km jih šest sploh ni startalo,
7 pa jih je odstopilo med izredno naporno tekmo. Žrtve slabega mazanja in velikih naporov so bili med drugimi tudi Kalan, ki je sicer štedil moči za popoldanske štafete, Janez Pavčič in Munih. Na 10. km je bil najhitrejši Mlinar (37,17), ki je imel skoraj dve minuti naskoka pred klubskim tovarišem Kerštajnom (39,15), tretji najboljši čas pa je imel Dor-
Razpisna komisija pri podjetju
Ljubljana, Zrinskega
razpisuje prosta
DELOVNA
MESTA:
1-	šefa gospodarsko-ra-čunskega sektorja
2-	pravnika-pripravnika
3.	administratorja - pripravnika
4.	tonskega tehnika
5.	osvetljača
6.	scenskega delavca V. pomožnega delavca Pogoji pod:
1- visoka šolska izobrazba in 5 let prakse
2	dipl. pravnik gospo-darsko.pravne smeri
3	ekonomska srednja šola in znanje strojepisja
4.	srednja tehniška šola — šibki tok
5.	KV električar
6.	KV tesar ali KV mizar
7.	dokončana osemletka
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite na na slov:
VIBAFILM, Ljubljana, Zrinjskega 9 — razpis-na komisija v 15 dneh po objavi razpisa-
n u d i v najem
POSLOVNE
PROSTORE
v svoji stavbi na Zrinjskega 9
Na voljo je 6 pisarniških prostorov v skupni izmeri prek 150 m2 in centralnim ogreva, njem
Ogled v torek,
dne 11. februarja 1969.
razpisuje JAVNO PRODAJO naslednjih odpisanih osnovnih sredstev:
40 do 150 AMP obloč-nic, raznih žamičnih reflektorjev, pisalnih in računskih strojev, magnetofonov, prenosnih tračnih žag, motorja FAP (vse navedeno je uporabno), avtobusa in kamiona PIONIR (nevozno) ter večjo količino pisalnih miz, garderobnih omaric in stolov.
Kupci naj se zglasijo v ekonomatu podjetja Vibafilm, Ljubljana,
Zrinjskega 9, soba 49/1.
nik (40,12). Samo 2 km poprej se je Mlinarja lotila huda kriza, tedaj pa ga je potegnil za seboj Ravenčan Bavče: »Janez, le dajva, dokaživa, da še nisva za staro šaro!«, tako je Ravenčan spodbudil kasnejšega zmagovalca. Po zmagi je Mlinarju najbolj stregel Kobilica iz Gori j, ki ga na 10. km še in bilo med najboljšo trojko. Član Gorij je bil na cilju drugi, pred branilcem nasilova, lanskim državnim prvakom Kerštajnom, ki mu mokra proga ne leži in Ravenčanom Bavčetom.
Zmagovalec Mlinar je bil na cilju presrečen:	»Po	tolikih le-
tih sem prvič osvojil naslov državnega prvaka, vrh vsega še v najhujših snežnih razmerah. Garal sem kot še nisem nikoli. Smučine skoraj ni bilo. Hudo je * bilo, kot še na nobeni tekmi,« je dejal Mlinar za »Delo«.
»Raje čez 160-metrsko skakalnico v Planici, kot pa šenkrat na to progo.« je bilo slišati med zadihanim! tekači na končnem cilju.
Svojevrstni junak med najboljšimi je bil tudi zadnjeuvrščeni (41.) Sarajevčan Cevad Cavševič, ki je prišel na cilj skoraj 40 minut za zmagovalcem Mlinarjem (39,46 minut zaostanka), vrh tega še z zlomljeno smučko!
REZULTATI:	1. Mlinar (Jes)
55,44, 2. Kobilica (Part. Gorje) 56,47, 3. Kerštajn (Jes) 58,08, 4. Bavče (Fuž) 58,16, 5. Kajžar (Jes) 58,57, 6. Dornik (Gorje) 59,04, 7. Dretnik (Fuž) 59,14, 8. S. Premo-že (Part. Dol) 59,26,	9. Reš
1:00,17,	10. Ambrožič (Bled)
1:01,35.
Med tekmovalci za klasično kombinacijo je vrstni red po teku na 15 km takle:	1. Reš
Ambrožič, 3. Dovžan (Jes), 4. Gorjanc, 5. Bukovnik (oba JLA) itd.
Hudi boji
v mladinskih štafetah
Popoldne so tekmovale starejših mladincev na 3 s
štafete 5 km
(6 ekip), mlajši mladincev na 3x3 km (14) in mladink na 3x3 km (4) Med slednjimi je po pričakovanju zmagala trojka TVC Partizana Gorje v postavi Stoje, Peterman in Pristov 46:46. Stoje in Pristov sta tekli v ekipi Gorij že lani, ko so tudi osvojile prvenstvo. Černetovo oa je letos zamenjala Petcrmanova. Druge tri štafete niso bilf dorasle Sloven-im.
Rezultati:	1. Partizan Gorje
(Stoje 16,40, Peterman 15,50, Pristov 14,16 — najboljši čas) 46:46, 2. Romanija — Pale 1:00,14, 3. Risnjak — Lokve 1:02,21, 4. Go--anin — Delnice 1:03,27.
ihanski državni in letošnji slovenski prvaki med mlajšimi mladinci — ekipa Triglava iz Kranja ie imela preče' težav s prvo ekipo Jesenic. Kranjčani so povedli, vendar je drugi tekač Jesenic Rožič tekel najhitreje med vsemi — 10:52 (Kranjčan Mohorič — 11,12). Jeseničanom je vodstvo potem iztrgal Jelenc s tretjim najboljšim časom 11,16. Naskok Kranjčanov na cilju je bil samo 11 sekund!
Rezultati: 1. Triglav I., Kranj (Gartner 12,44, Mohorič 11.12, Jelenc 11,16) 35,12	2. Jesenice I
(Šmid 12,5a Rožič 10,52, Lah M,36) 35,23, 3. TVD Partizan Dol (Strasser 13,20. Ložar 12,15, Krašovec 11,35) 37,10, 4. Enotnost I — Ljubljana 37,27. 5 Fužinar Ravne 37.39, 6. Jesenice II 38,15, 7. Triglav II Kranj 39.23, 8. Ihan 39.24, 9. Maribor 40.56, 10. Goranin I — Delnice 41,21.
Za ekipo JLA z reprezentantoma Kalanom in Zupanom je bil nastop med starejšimi mladinci zgolj formalnost Trojka ie dosegla čas 56,54, pri čemer je bil Kalan hitrejši od Zupana. Oba sta že lani tekla v zmagoviti ekipi Gorij na državnem prvenstvu skupaj s šim-nicem. Ekipa Radovljice je bila druga, vendar se je baje prepozno prijavila, žirija do o tem primeru odločala pozneje. Prepričani smo, 'da bo vodstvo tekmovanja priznalo ta uspeh vrlim fantom 'iz Radovljice, saj so si ga priborili v poštenem športnem boju.
REZULTATI:	1. športna četa
JLA — Pokljuka (Zalokar 20,01, Zupan 18,49, Kalan 18,0 i) 56.54,
2. Radovljica (Burgar 20.03, Novak 20,43, Eržen 19,58) 1:00,44, 3. Oroteks — Oroslavje 1:02,31, 4. Goranin — Delnice 1:05.39, 5. Romanija, Pale 1:16,35, 6. 22. de-cembar — Delnice 1:21,41.
Po 11 disciplinah 24. državnega prvenstva so klubi dosegli takle uspeh:
Klub
mesto
2.
2
2
1
1.	Gorje
2.	Jesenice
3.	JLA
4.	Lovrenc
5.	Triglav	12	1
6.	Bohinj	12	—
7.	Romanija	— 1	1
8.	Radovljica	—	1	—
9.	Dol	—	—	2
10.	—12. Fužinar	—	—	1
Ris jak	—	—	l
Oroteks	—	—	1
Prvenstvo bodo končali jutri tekmovanjem moških in ženskih štafet, klasično kombinacijo in samostojnimi	skoki za	starejše
mladince na	70-metrski	skakalni-
ci.
H. UBELEIS
Halo, Delnice!
Na žrebanju je Gašper Kor-dež zaslužil dva enodnevna pen siona. Ker je snega v Delnicah toliko, da požrtvovalni prireditelji komaj zmorejo vsak dan športi pripraviti proge in skakalnico, so z veseljem sprejeli predlog Jake Re-ša, da bi kombinatorci skakali namesto v petek, šele v nedeljo, ko bo na delniški skakalnici državno prvenstvo za mladince v samostojnih skokih. Kordež je ugovarjal, češ da sta njegova varovanca Bukovnik in Gorjanc hotela do-mov že v soboto. Tehnični delegat smučp-rske zveze Jugoslavije, nekoč znani tekač, domačin Braco Sinko, je kontriral takole: Stroške za Kranjčana bo plačal prireditelj.
V Delnicah je pričelo snežiti, promet se počasi normalizira. Dopoldne se je v Delnice uspelo prebiti iz kočevske strani zveznemu trenerju Janezu Pavčiču. slovenskemu republiškemu selektorju Tonetu Linkeju in favoritu za kombinacijo med člani Francu Ambrožiču. Dopotovali so samo z enim avtomobilom, drugega pa so zaradi zametov morali pustiti približno 6 km pred Delnicami. Promet po cesti z Reke je še zmeraj zaprt za ves. avtomobilski promet.
Organizacijski aparat 24. državnega prvenstva šteje 296 ljudi, med katerimi iih samo za proge skrbi 140. Prirediteljem pomagajo tudi pripadni. ki JLA.	H. tT.
......
TEKMOVAL BO NA VITRANCU — Organizatorjem velikega tekmovanja za svetovni pokal v Kranjski gori se je prijavil tudi švicarski as Peter Frei, ki je bil letos v slalomu že dvakrat čisto spredaj: 3. v Wegnu in 5. v Megevu.	Telefoto: UPI
Mladost - prvak
Vaterpolski finale v Moskvi - Dinamo : Mladost 4:4
MOSKVA, 8. febr. Vaterpolisti zagrebške Mladosti so po izrednem boju ohranili naslov evropskih klubskih prvakov. Vse njihove optimistične napovedi so se uresničile, saj so z remijem proti Dinamu v Moskvi ponovno dokazali, da so zares najboljša ekipa v Evropi (v Beogradu so zmagali 7:3).
A. Klinar in Tevževa
Snežni metež oviral tudi prvenstvo SRS v slalomu
KRVAVEC, 8. febr. S slalomom se je danes začelo republiško člansko prvenstvo v alpskih disciplinah in s slalomom se bo nemara tudi končalo. V snežnem metežu so prireditelji komaj še izvedli uvodno tekmo prvenstva, medtem ko za veleslalom kaže zelo slabo. Nenehno sneži in sneg, ki ga nosi veter, se kopiči v zametih. Nekateri predlagajo, da bi jutri izvedli dva veleslaloma na krajših progah, samo, da bo mogoče vsaj kolikor toliko pripraviti smučišče. Ce pa ne bo nehalo snežiti pa je sploh vprašanje, če bo prvenstvo moč izpeljati do konca.
V takem vremenu sta bili slalomski progi seveda nadvse težki. zato sta terjali številne padce in diskvalifikacije.
Med člani je na prvi progi, ki jo je trasiral Kranjčan Pavle Blažič s 60 v-atci, dosegel najboljši čas član ljubljanske Enot nosti Marko Kavčič — 50,8, med tem ko je imel državni in republiški prvak v tej disciplini Peter Lakota čas 51.5. Sledil mu je Andrej Klinar z d2,8.
Druga proga ki jo je zakoličil Ludvik Dornik z 58 vratci, je bila §e bolj selektivna. Oba velika
IVER DNEVA
Priznanje
jugoslovanskemu
nogometu
»Fossbaliwoche«, tednik iz vzhodnega Berlina, je pripravil anketo med specializiranimi listi o evropskem nogometu 1968. Rezultati so za Jugoslovane zelo spodbudni. Za Italijo je našo reprezentanco seštevek mnenj strokovnjakov iz 16 držav namreč postavil na drugo mesto v Evropi, prisodil pa ji celo naziv ekipe ki je lani napravila največji skok naprej. V evropsko enajsterico leta sta bila uvrščena tudi dva jugoslovanska igralca, in sicer branilec Fazlagič ter napadalec Džajič.
Čelik
febr. — Mestni sta-500.
Olimpija
0:1 (0:1)
ROVINJ, 8. dion, gledalce
0:1 “ Andric (37).
OLIMPIJA: Žabjek (Škulj), Ni-kohe, Soškič (Djorlev^, Sombolac ^avr^» Kapidjič (Jovano-vič), Ameršek, Smajlovič, Pejovič, Petrunic, Popivoda.
Tekma je bila zanimiva in borbena. Igralci obeh moštev so Dokazali, da so fizično zelo dobro pripravljeni, manjka pa jim še uigranosti, kar je v tej fazi priprav tudi razumljivo. Igra je bila v glavnem enakovredna in bi tudi neodločen rezultat ne bi bil nerealen. Edini zadetek je po akciji vsega napada dosegel Andrič, ki je z bliižne prevaril Žabjeka.
Aluminij : Sturm (Gradec) 2:7 (2:4)
UTRINKI
LJ UDSKEM TEKU. na smučeh, kakršne ZRN, je bil usoden
SMRT NA Ljudski tek
prirejajo v ZRN, je bil usoden za 46-letnega trgovca Karla Pecker-ia iz Salzgittra. Ko je že končal preizkušnjo na 10 km in smuči privezoval na svoj avto, se je zgrudil nezavesten in mu tudi zdravniki Infarkt!
niso mogli več pomagati.
PELE VIZI JA. Odkar so znanega brazilskega nogometnega zvezdnika Peleja pridobili za sodelovanje televizijski kriminalni seriji, v kateri bo igral agenta v slogu Jamesa Bonda. Brazilci televizijo imenujejo kar — pelevizijo.
DOPISNI TRENING. Eden naj. perspektivnejših francoskih košarkarjev ne igra v nobeni ekipi, trenira pa po pismenih navodilih Joeja Jaunaya. zveznega trenerja. Gre za 17-letnega 207 cm visokega Eriča Degonsa. ki študira v koled-zu v Juil!yju, kjer ne igrajo košar-
favorita. Lakota in Kavčič sta ne giede na obupno vreme in slabo vidljivost začela na vso moč. Prvi je startai Kavčič, ki pa je v težkem predelu proge »zajahal« vratca in bil seveda diskvalificiran. Tudi Lakota se ni štedil. Vendar je kmalu po startu položil orožje. Klinarju se je tako ponujala lepa priložnost, da osvoji republiški naslov. Res je brez napake prišel na cilj in postal letošnji republiški prvak v slalomu.
Prt ženskah je Ravenčanka Vida revž kljub padcu v prvem teku osvojila prvo mesto. Na drugi progi je hotela popraviti slab vtis s prvega teka, Kar se ji je s hitro vožnjo tudi posrečilo.
V moški konkurenci je startalo 71 tekmovalcev, v ženski pa 10. Skupno se udeležujejo letošnjega republiškega prvenstva tekmovalci Iz 17 slovenskih klubov. Popoldne n organizator j: teptali veleslalomsko progo z ratrakom vendar tudi stroj ni dosti pomagal, saj je sneg sproti zasipal steptano progo.
Rezultati — člani:	1. Klinar
(Jes) 106,5, 2. Pesjak (Jes) 110,1, 3. Fanedl (Fuž) 112,2, 4 Sevčnikar (Branik) 113,3, a. Pustoslemšek (Mež) 114,2, 6. Zmitek (Jes) 114,9, 7. Bedrač (Branik) 115,2, 8.-9. Marolt (Jes) in Ješe (Radov.) oba
116.6,	10 Hamold (Branik) 120,2,
11.	Mihovilovič (Transturist) 121,5,
12.	Mlejnik (Transturist) 121,7, 13!
Leskovšek (Jes) 123,4	14. Šmit
(Rad) 124,0, 15. Rosina (Izletnik) 125,3; — članice: 1. Tevž (Fuž)
132.7,	2. Kemperle (Železniki) 163,5, 3. Pevc (Trbov) 191.9.
Naslova v Maribor
0-	J>RSVAL,te — V organizaciji feis. Korotan Prevalje se je pri Ravnjaku nad Prevaljami končalo republiško prvenstvo v smuku za starejše mladince in mladinke. Po včerajšnjem sončnem vremenu je današnji dan prinesel pravi snežni metež.
Na današnji 1650 m dolgi progi * 342. metri višinske razlike ter lu obveznimi vratci so nastopili zastopniki vseh slovenskih smučarskih klubov, skupno 65 tekmoval, ceo, od tega 10 mladink. Naslov republiške prvakinje je po dobri vožnji pri mladinkah osvojila Žuraj Draga pred svojo klubsko tovarišico Cizej Tanjo. Pri starejših mladincih se je kljub s'abim vremenskim razmeram obetal za?™iv bo) za naslov republiškega prvaka predvsem med tekmovalci Branika, Radovlii-ce' Tržiča in Mežice. Naslov republiškega prvaka je z naskokom 5 sekund osvojil Bojan Zavrl (Bra-(Branik)6^ Andreiem Modrijanom Rezultati — Starejše mladinke:
J'-u »rai	1:29’7’ 2- Cizei <Br)
1-	31,8, 3. Meglič (Rad) 1:34,6	4.
Čuček (E) 1:37,8, 5. Hafner (&k
1:46,1,	6.	Kramar (Trž.j
1.50,0, 7. Tolar (Rad) 2:22,5, 8. 9-I?fi0nej (.Jes?- 2:27’2- 9- Jager (E) i od o’ stare)s* mladinci: 1 Zavrl 1:34,2, 2. Modrijan 1:29,9, 3.—4. Planteu Elvič, Gorazd (vsi Bra-nak) 1:30,8,	5.	Ravnik (Rad)
6. Kurnik (Trž) 1:31,5,
Rezultati: 1. J. Nagel 96,34, 2. C. Nagel (obe ZDA) 98,57,	3.
Steurer 99,27, 4. Jacot 99,82, 5. I. Laforgue (vse Fr) 100,17, 6. Hathom (VB) 100,62.
Vlil.
POKAL VITRANC
16.-17. 2.1969
KRANJSKA
GORA
Tekma se je začela v znamenju zagrebškega vratarja Stipaniča, ki si pri branjenju četvercev nikakor noče pokvariti izrednega povprečja. Kmalu po začetku je nizozemski sodnik Gertsen dosodil četverec iz igre, Stipanič pa je strel Baranova hladnokrvno ubranil. V prvi četrtini je sodnik pridno dosojal »kazenske točke v korist domačih,1 ki so pred koncem tako prišli še do enega četverca. In tudi tokrat je Stipanič obranil strel (Grišina)!
V drugi četrtini pa je prišlo do preobrata, še tri kazenske točke za domačine, Baranov pa je zadel • -atnioo. Šimenc je bil prvi pri žogi, in se pognal po levi strani v protinapad, iznajdljivo podal na desno Bonačiču, ki je s kakšnih šestih metrov neobran-ljivo streljal — 0:1. Skok je re,-zultat sicer s četvercem iz igre izenačil, toda končno so tudi Zagrebčani prišli do treh pozitivnih točk in Poljak je brezhibno izvedel kazen — 1:2.
S tem je bila tekma že skoraj odločena. Domači igralci so uvideli, da je zmaga nedosegljiva, kaj šele štirje, goli prednosti Zagrebčanov iz prve tekme. Ko jim je sodnik dosodil nove tri kazenske točke in s tem četverec, je Skok spet izenačil na 2:2. Mla-
dost je vnovič napadla, svojo premoč je hotela na vsak način izkoristiti. In res se je Poljak sredi četrtine sam prebil pred domača vrata, kjer ga je branilec grobo zaustavil; četverec iz igre je Poljak izkoristil in znova dosegel vodstvo — 2:3. S tem pa veselja v majhnem taboru naših navijačev še ni bilo konec. Bonačič si je v gneči priboril žogo. Poljak in Lopatny sta se zapodila v protinapad, prt Čemer sta zlahka opravila z enim samim domačim branilcem in Lopatny je le še uspešno zaključil akcijo. Tako je Mladost povedla 4:2. V zadnjem delu je nato Baranov po naoaki Jegra najprej z golom z igre zmanjšal rezultat na 3:4, Skok pa je s četvercem izenačil. Malo pred tem je Poljak še za-streljal četverec.
Pokal evropskih vrsti osvojili:- 10
prvakov so po 1964	— Partizan
fBgd). 1965 — Pro Reoco (Genova), 1966 — Partizan, 1967 — Par. tizan, 1968 — Mladost, 1969 — Mladost.
NOVO NA TUJEM
MADRID — Rokometaši Dinama iz Pančeva so premagali domači Atletico 25:15 (15:7).
WILSON TUCKER
ZALEZOVALEC
42. nadaljevanje
»To ni povsem pošteno.«
»Vraga. Marsikaj v zakonu ni pošteno, toda človek si mora nekako pomagati, ali ne?«
»Jaz pa bi vedela, če bi moj mož pri-šel domov s tri tisoč dolarji. eC bi imela moža.«
»Zato sem samec — da si mi ni treba izmišljati laži. In nikar me ne glej, rad bi ostal samec.«
Kakih pet minut pozneje so se vrata na drugi strani sobe odprla in teleprin-terist je nekaj zavpil dekletu. Njegove besede so se izgubile v hrupu, ki je'prihajal iz sobe za njim.
»Je že prišlo,« je poskočila Willie. Home ji je lagodno sledil.
Teleprinterist je pokazal na stroj, ki je sprejemal in tipkal poročilo na dolg. brezkončen svitek papirja.
Začel je: Ch-122, kar je pomenilo, da je to stodvaindvajseto poročilo iz Chicaga tistega dne. Pod prajem Boone in datumom je začel nato teleprinter precej zvesto tipkati Willijino reportažo, le da je bilo tu in tam kaj skrajšanega, da je bilo besedilo bolj zgoščeno. Dekle je brala po-ročilo tako hitro, kolikor ga je mogel stroj sproti tipkati.
Horne je gledal vrteči se svitek papirja čez njeno ramo in se v zadregi zarežal, ko se je pojavilo njegovo ime na papirju. Naposled se je zgodba končala in tele-printer se je ustavil, toda samo za trenutek, ker je takoj nato nadaljeval oddajo z nekim poročilom, ki je bil označen s Ch-123.
»To je šlo po vsej deželi?«
»In tudi v nekatere dele Kanade. To bodo jezni v Chicagu.«
»Kaj pa bo rekla moja babica v Bloo-mingtonu?«
»Mislim, da sem dovolj razločno po vedal,« je vzdihnil Home. »Nimam denar ja — našel sem samo platneno vrečko kjer je bil nekoč denar. Kakšna novinar ka pa si?«
»No, prav, lahko si sposodiš od mene Kdaj mi lahko vrneš dolg?«
»Oderuhmja!«
»Kdaj?« je vztrajala.
»Z jutranjo pošto mora priti ček. Cuj — kdaj pa bo tvoj stari urednik plačal za tole zgodbo?«
»Nazaj v mesto in na vlak. Popoldne bi se rad odpeljal domov. Pridite dol k nam, Happy. Predstavil vas bom zali zdravnici na drugi strani hodnika.«
»Ko sem popotoval, sem se dostikrat peljal skozi vaše mesto. Peljal sem z ,Anne Rutledge’ v St. Louis in tudi v New Orleans, da bi videl pustno rajanje. Velika reka, mladenič. Spominjam se, da sem videl velik rezervoar v vašem mestu — pokrit z zeleno streho. Grem z vami v mesto. Ali veste, kaj?«
»To je mestni vodovod. Ne, kaj?«
iTole mesto bo zelo puščobno, ko vas ne bo.«
Horne mu je nekaj nerodno odgovoril.
»Ne, resno mislim. Vsaj zame bo pu ščobno, ko boste odšli. Z vami sem se neznansko zabaval, mladenič, in naučili ste me nekaj zelo spretnih prijemov. Veste, kaj? Mislil sem, če bi odložil tisto potovanje po morju, da bi lahko proučeval detektivsko stroko.«
»Kar pojdite na Havaje. Ce boste potovali dva tedna s počasnimi vlaki, boste imeli dvolj časa za branje. Pohitite tja v knjigano, kjer sva se srečala, in kupite O Sullivanovo .Policijsko delo’, vse zvezke, ki jih imajo.«
»Je dobra, kaj?«
»Poznam moža doma, ki je dobil službo okrajnega agenta, ko je prebral prvih deset strani mojega izvoda te knjige. Pi vi teden njegove nove službe mu je nekdo ukrade) štiri ali pet kokoši iz kurnika.
»Kaj če bi se zmenila za sestanek jutri __
Zfer:	1 telepri.n4t?; OdlottT seje, da jih bo‘IžsiedTl. “rJo!“čez
” ““ ” ” ””	nekaj dni bi bil obupal in nehal iskati,
jutri
rist. »Ali pojutrišnjem zjutraj — bom začel delati v drugi izmeni.«
»Vprašaj me takrat ali zvečer pred naslednjim jutrom. Nocoj bom zelo zaposlena.«
»Lepo?« se je oglasil Horne. »Pravkar sem reazmišljal, da bi šel domov v posteljo.«
»O, ne! Nekam me boš peljal.«
»V posteljo?«
»Kje neki. Ven greva. Povedala ti bom, kdaj lahko greš v posteljo. Takrat ko bo mene volja.«
»Počasi, Willie, govoriš stvari, ki ijh ne misliš resno. Ampak, veš kaj — tole boš morala ti plačati. Jaz sem brez prebite pare.«
»Brez prebite pare? Kaj pa tri tisoč dolarjev?«
»Jej!« se je vmešal teleprinterist. »Kje igrajo poker? Ali še traja?«
»Tiho!« je ukazala Willie.
ko mu ne bi bil nekdo poslal celo škatlo oglodanih kosti. To ga je v resnici pogrelo.«
»Ali je ujel tatove?«
»Ne, pač pa se je znesel nad menoj.«
»Zakaj?«
»Kosti so bile zavite v prvih deset strani moje policijske knjige.«
XXX
Prišla sta iz vrveče podzemne tranzitne postaje Michigan in Van Buren in se zlila z množico, ki se je valila po Loopu. Happy je predlagal, da bi šla peš do hotela, ker je zdravo, in Horne je soglašal. Po več blokih proti zahodu sta ugledala njegov hotel in postajo LaSalle, ki je bila obrobljena z nadzemno železnico.
Moža sta prišla do hotela in vstopila. Horne je šel k portirju in zahteval ključ.
Švicarska elita na Vitrancu
KRANJSKA GORA — Organiza-tor ji letošnjega tekmovanja alp. skih smučarjev za »Pokal Vitranc« so dobili poimensko prijavo Švicarjev. To državo bodo zastopali vsi najboljši tekmovalci, in sicer Giovanoli, Tischhauser, Schnider. Bruggmann. Frei, Bergamm, Tresch in Russi.
Hkrati s prijavo Švicarjev je prišla tudi pošta od Italijanov, ki bodo na Vitranc poslali šesterico svojih tekmovalcev I. kategorije, katerih imena pa bodo sooročili naknadno.
P. KARLIN
Skakalci v Žireh
LJUBLJANA, 8. febr. — Planiške skakalnice je danes popolnoma zametel sneg, tako da jih jeseniški organizatorji ne morejo pripraviti za državno prvenstvo, ki bi moralo biti jiutri v Planici. Na hitrico je prevzel organizacijo prvenstva SK Alpina iz 2i-rov, ki bo skupaj z Jeseničani poskušal pripraviti skakalnico. Ce snega le ne bo preveč, bo člansko državno prvenstvo v skokih jutri, v nedeljo, ob 15. uri v Žireh.
evanša za Celovec?
Drevi ob 19. uri tekma za alpski pokal Jesenice — KAC
JESENICE, 8. febr. V nedeljo zvečer bo na drsališču pod Mežakljo prvenstvena tekma za alpski pokal med Jesenicami in KAC iz Celovca. Pred glavno tekmo, ki bo ob 19. uri, bosta odigrani še dve tekmi. Najprej se bodo srečali starejši igralci, bolje rečeno pionirji hokeja obeh moštev; za njimi pa bodo na led stopili mladinci obeh klubov. Zanimivo hokejsko popoldne organizirajo v počastitev nosilca patronata HK Jesenice —
. 100-letnice železarne Jesenic.
Za to mednarodno prireditev vlada na Jesenicah veliko zanimanje, prav tako pa tudi onstran meje na Koroškem, tako da se bo v nedeljo na drsališču pod Mežakljo zbralo precejšnje število ljubiteljev hokeja iz Gorenjske in Koroške. Vedeti je treba, da tradicionalna tekmeca privabita ob drsališče v odločilnih srečanjih veliko število gledalcev. Da bo tekmovanje še bolj zanimivo, bodo prireditelji izžrebali tudi nekaj vstopnic ter srečnike nagradili s praktičnimi darili, ki so jih prispevala nekatera znana jeseniška podjetja.
V zadnjem tednu sta bila na Jesenicah aktualna samo dva dogodka. Prvi je bil razveseljiv — Je. senice so že trinajstič zapored osvojile naslov državnega prvaka.
Druga vest, ki je prišla iz dvorane Tivoli, pa je bila za domačine bolj
žalostna — državni prvak je v tekmovanju za jugoslovanski pokal iz. grubil z minimalnim rezultatom z ljubljansko Olimpijo. Med privrženci hokeja je zdaj precej žolčnih
razprav. Vse pa še veča popularnost hokeja, zato se bo v nedeljo ob drsališču gotovo zopet zbralo vse kar na Jesenicah leze in gre. Vsi se hočejo na lastne oči prepričati, koliko pravzaprav velja Felčeva četa, ki je v tem kratkem času poskrbela za veselje in razočaranje. Vsekakor pa se bodo fantje izpod Mežaklje skušali nedeljskim gostom krepko oddolžiti za poraz (1:8) v mestni dvorani v Celovcu.
Komu alpski pokal?
Tako za KAC kot za Jesenice je nedeljski obračun za alpski pokal izredno pomemben. Celovčani so brez štirih standarnih igralcev prvega moštva namreč v sredo izgubili v Cortini 2:5, tako da morajo iz preostalih dveh tekem (Jesenice in Ortisei) doseči tri točke, da bi si v vsakem primeru zagotovili prvo mesto tudi letos. To bi bila s tem tudi tretja zaporedna zmaga KAC v tem hokejskem tekmovanju in bi lovorika prešla v njihovo trajno last. Morebitni poraz KAC
na Jesenicah, pa bi Jugoslovanom zagotovil mesto	pred	Innsbruc-
kom, Cortini pa odprl še vsaj teoretične možnosti za najvišje mesto. Lestvica je zdaj taka:
KAC	8	6	0	2	39:16	12
Innsbruck	10	5	0	5	34:31	10
Jesenice	9	4	1	4	44:31	9
Cortina	6	3	0	3	10:14	6
Bolzano	7	3	0	4	19:40	6
Ortisei	6	1	1	4	18:32	3
DRSANJE
1.	Seyfert,
2.	Maškova
GARMISCH, 8. febr. -stem drsanju žensk je
ik)
1:31,0
BRIDGE
Vodita Korošec-Križman
LJUBLJANA — Po 4. kolih izbirnega tekmovanja v bridgeu je vrstni red naslednji: Korošec-Križman (Lj) 47, Nemec-Venturini (Mrb) 45. Jurum-Toljenovič (Pu’j 44	4.
Madič-Velepič (Lj) 41.
Na Švedskem J. N. Augert
VRE, 8. feb. — Veleslalom, ki šteje za svetovni pokal je dobil Francoz Jean Augert, ki je tudi zmagal na obeti progah Prvi dan je bilo na 2.200 m dolgi progi 63 vrat, drugi dan pa 74.
Rezultati: I. J N. Augert (Pr) 3:45,63	(1:45,63,	1:50,26),	2 Tischhauser (Sv) 3:38,36	(1:47,66,
1:50,70),	3. Penz (Pr) 3:40,60
(1:49,40, 1:51,21), 4. Clataud (It) 3:41.43,	5. Lindstram (Švedi)
3:41,98, 6 Mauduit (Fr) 3:42,86.
Najhitrejši sestri Nagel
VIPJTENO, 8. feb. — Ameriški smučarki, sestri Judy in Cathy Nage J sta osvoiili prvi dve mesti v slalomu, ki šteje za svetovni pokal, za njima pa so se zvrstile tri Francozinje.
V Splitu brez Polanca
Drevi derbi XII. kola ZkL Jugoplastika : Olimpija
LJUBLJANA — Košarkarji Olimpije so odpotovali v Split na tekmo z Jugoplastiko oslabljeni. Visoki Polanec je zaradi bolezni ostal doma. Klubski zdravnik dr. Ravnik ima to sezono obilo dela. Skoraj ne mine teden, da ne mora predpisati vsaj enemu igralcu Olimpije počitka zaradi bolezni ali poškodbe. Na srečo pa je okreval Verbič, ki bo po enomesečnem počitku v Splitu spet lahko zaigral.
Drevišnja tekma, druga zapored v enem tednu za Olimpijo na tujem, je za Ljubljančane morda odločilna za ponovno osvojitev dr. žavnega prvenstva. Ce bi Olimpija tokrat zmagala, potem bi precej nadomestila zamujeno s tekme proti Crveni zvezdi.
Zmagati v Splitu pa bo težko. Težje kot kdajkoli prej. Jugoplastika ima 7.daj ekipo, s katero se lahko poteguje ne samo za vab razpredelnice, temveč tudi za naslov prvaka. In prav tekmo z Olimpijo imajo Splitčani za tisto, ki bo usodna za njihovo končno uvrstitev.
Ce upoštevam želje igralcev obeh ekip, potem 1 ali k o ocenim tekmo med Olimpijo in Jugoplastiko kot najpomembnejše srečanje prvega kola drugega dela tekmovanja za državno prvenstvo. Tak pomen mu je pripisala tudi košarkarska zveza Jugoslavije, ki je določila za arbitra derbija mednarodna sodnika Jakšiča iz Beograda in Pastorja iz Novega Sada.
Bosta nevtralca res nevtralca na dananšnji tekmi in a!i bosta zmogla težko nalogo, ki ju čaka? To JJP^xanje si danes zastavljalo Splitčani in njihovi gostje. Obe ekipi se namreč pritožujeta nad postopki KZ J in tudi grajata njene
zadnje odločitve in še posebej na. stope nekaterih sodnikov. Mislim, da so dogodki na tekmi med Crve-no zvezdo in Olimpijo in še posebej številne medsebjne obdolžitve po njej, bili dovolj, da bosta Jak. šič in Paistro storila vse in piskala tekmo v zadovoljstvo obeh taborov.	M. DERMASTIA
Slovan : Zadar 74:114 (31:56)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 200, sodnika J. Kavčič (Ljubljana) in Matijevič (Zagreb).
SLOVAN:	Sarič 17, Sušnik 4,
Weibl 13, Rojc 8, Pesek 16, Malič, Vavpetič, Modic 6, Strehovec 8, Juršič 2, Jarc, Pahor.
ZADAR: Valčič 14, Stipčevič 16, Košta 4, Komazec 4, Marcelič 8, Troskot, Cosič 44, Vanjak 4, Jelič 10, Brajkovič 8,Krnčevič 2.
. Kot je bilo pričakovati je Slovan izgubil z visokim rezultatom. iz-reno razpoloženi gostje so z lahkoto dosegali točke, najuspešnejša sta bila Co ič in Stipčevič, ki sta brez težav gospodarila pod košema.
V prvih minutah je bila igra sicer enakovredna, vendar so se do-
mačini kmalu utrudili, tako da niso mogli več posvečati dovolj pozornosti igri v obrambi. Veliko košev so Slovanovci prejeli zaradi počasnega vračanja iz napada. Brajkovič in Jelič pa tudi drugi so prispevali, da se je težišče igre hitro prenašalo pod Slovanov koš, kjer so z zanesljivimi meti opravili svoje visoki napadalci Zadra. Tudi Weibl, šarič in Sušnik so večkrat z uspelimi akcijami razveselili maloštevilne gledalce. Kot že večkrat doslej pa sta se z domiselno igro in zanes’jivostjo odlikovala Rojc in Strehovec.
N. SLANA
Lokomotiva : Željez-ničar 103:73 (36:26) Čačak : Rabotnički 63:62 (30:27)
- V pro-prišlo v
vrstnem redu do sprememb, ki pa so bile kolikor toliko pričakovane. Avstrijka Schuba s svojim skromnim prostim programom ni mogla obdržati vodilnega položaja. Maškova je med vajo trikrat padla, toda vseeno dobila srebrno kolajno. Naslov evropske prvakinje je osvojila Gabriele Sey-fert, ki je zmagala že v Ljubljani, lani pa je morala prepustiti prvo mesto Maškovi.
Vrstni red:	1 Seyfert (NDR)
284,3 , 2. Maškova (CSSR) 2.759.1, 3. Schuba (Av) 2.775,3, 4. Alma-sy (Madž), 5. Nestler (Av), itd.
Mejakovi v vodstvu
LJUBLJANA, 8. februarja — V dvorani Tivoli se je danes popol-dne( obvezni liki) končal prvi del tekmovanja za naj višje republiške naslove v umetnostnem drsanju.
REZULTATI — mladinci:	1.
Švajger (O)	196,3—3,	2. Radič
(O) 105,6—6; mladinke: 1. Mejak 213,0—4,5,	2. Glažar 210,2—5,5,
3. Bricelj 208,8—9 (vse O); članice: 1. Mejak 262,3—3, 2. Gazvoda 254,7—6; mednarodni razred: 1. Drnovšek (O) 392,5; dvojice: 1. Gazvoda—Švajger (O) 9,6.
T. ANDREE
ATLETIKA
ŠAH
Ivkov ima točko prednosti
MALAGA, 8. februarja — V 5. kolu mednarodnega turnirja je Ivkov že v 20. potezi remiziral z Benkojem, Marovič pa je prekinil partijo z Lengyelom. Drugi rezultati: Tatai — Ruiz 1:0, Po-mar — Visier 1:0, Durao — Risali11 1:0, Tore — Mendoza remi, Kaplan — Medina prek. V prekinjeni partiji 4. kola je Len gyel premagal Sadija.
VRSTNI RED: Ivkov 4,5, Durao in Pomar 3,5, Kaplan 3 (1), Benko in Tatai 3, Lengyel in Marovič 2 (1) itd.
Baboškova 169 cm v skoku v višino
CELJE, 8. febr. — Prvi dan 4, republiškega atletskega prvenstva v pokritih prostorih so bila na sporedu tekmovanja v skokih. Nastopilo je skupaj nad 70 tekmovalcev . Kot je bilo pričakovati. so atleti dosegli dobre rezultate. Tako je Mariborčanka Baboškova dosegla nov republiški rekord v skoku v višino v dvorani — s 169 cm. Odlični so bili tudi člani, saj so kar trije — Milek, Vivod in Novak — premagali višino 203 cm.
V skoku v daljino je pri članicah po pričakovanju zmagala Lubejeva Maroltova pa pri pionirkah. Rezultati kažejo, da skakališče v dvorani tekmovalkam ne uštreza Lubejeva je v tem tednu prebolela težko gripo, kar bo vsekakor vplivalo na njene dosežke na tem tekmovanju
REZULTATI — skok v višino — člani: 1. Milek (Tr) 203. 2. Vivod (Ki) 203, 3. Novak (N g) 203; članice — 1. Peče (Lj) 155, 2. Lubej (Ki) 155, 3. Pirnar (Ol) 135; daljina — članice: 1. Lubej (Ki) 544, 2. Srebotič (Gorica) 459; mladinke — 1. Marolt (KI) 520, 2. Klemenc (Trg)505	3. Pešut (Maribor) 503,
4. Babo šel, (Mrb) 500; mladinci — skok v višino — 1. Slak (KI) 185, 2- Peterka (KI) 185, 3. Zornada (Ol) 180; mladinke — 1. Babošek (Mrb) 169, 2. Lovše (Mrb) 150, 3. Terček (Trgi) 140. V času poroča-n ja še traja tekmovanje v skoku v daljino za č’ane in mladince, zve-Ra so člani in mladinci nastopili še v skoku s palico.
K. JUG i
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiffiiiiiiniiiiiiiiiiiiM
Svet delovne enote skupnih služb podjetja
»OBRTNIK«
LJUBLJANA, Masarykova cesta 4
/
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	komercialista prodaje
2.	knjigovodje glavne knjige
3.	finančnega knjig, prodajalen
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. da imajo dokončano ESS in dveletno prakso v komerciali. Lahko je tudi priprav nik z dokončano ESS
pod 2. in 3. da imajo dokončano ESS ter dveletno prakso s temeljitim znanjem knjigovodske tehnike in kontnega plana
Kandidati naj svoje prijave s kratkim opisom dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo splošno-kadr. službi podjetja v 15 dneh po oDjavi razpisa.
_______ 1164
.ililliilillliillllilllllillllltiltlllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllljllllllllllillllllliiililliiliiiiiiiiiiijjiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiuiiijiii,m,uiin
ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA
posreduje
prodajo naslednjih poškodovanih vozil:
CITROEN AMI BREAK
LJ 757-83, leto izdelave 1968, prevoženih 20.000 km, ogled v Tomos Servisu, Ljubljana, Titova c., izklicna cena 11.000,00 Ndin
SKODA 1000 MB
LJ 640-83, leto izdelave 1967, prevoženih 17.700 km, ogled pri Slovenija avto v Ljubljani, Černetova 26, izklicna cena 3.500,00 Ndin
ZASTAVA 750
LJ 770-64, leto izdelave 1968, prevoženih 4.500 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska c. 2, izklicna cena 12.500,00 Ndin
CITROEN 2 CV
LJ 553-88, leto izdelave 1966, prevoženih 27.000 km, ogled pri Slovenija avto, Ljubljana Černetova 26, izklicna cena 4.000,00 Ndin
ZASTAVA 750
MB 291-53, leto izdelave 1964, ogled v Mariboru, Pobrežje, »Avtokleparstvo Maks Nablsverger« Loška ulica 44 (telefon 32-341), izklicna cena 3.500,00 Ndin ZASTAVA 750
MB 105-04, leto izdelave 1964, prevoženih 58.967 km, ogled1 pri lastniku tov. Danijelu Vojsku, Maribor. Maroltova 36, izklicna cena 2.000,00 Ndin VVV 1300
CE 231-02, leto izdelave 1966, prevoženih 37.500 km. ogled na »VW« servisu, Ljubljana, Celovška c., izklicna cena 5.000,00 Ndin
NSU—PRETIŠ 1000 L
Lj 637-17, leto izdelave 1967, prevoženih 21.628 km. ogled pri Smerkolju avtokleparju v Domžalah, izklicna cena 7.000,00 Ndin ZASTAVA 750
KP 105-73, prevoženih 48.800 km, ogled pri »Volanu«, Ljubljana, Savska c., izklicna cena 5.000,00 Ndin.
Javna prodaja bo v četrtek, dne 13. II. 1969, ob 11. uri v prostorih Poslovne enote Ljubljana, Mi klošičeva c 10/1. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti.	1189
.” ~ -
ML
Foto: E. šelhaus
"	\ ' T "	>	- i:>Zf
VČERAJ PRED PREŠERNOVIM SPOMENI- GORENJSKA MAGISTRALA V SNEGU — Prav tako kot ie bila včprni *nr5 i Sfialk^1^1 ~ Del6gaCije ***”.* cesta Ljubljana Kranj (na sliki), so bile zaradi n^a“L£ SSL SSLfS STSS ££££?\^HinJSSZaCij S° Za oblet“^ v Sloveniji. Najhuje je bilo na zvezah med Gorenjsko in Pr^norsko, kjer so morali nekatere Prešernove smrti položile vence na spomenik, ceste zapreti za ves promet. Računajo, da je včeraj čistilo sneg v Sloveniji več tisoč delavcev
Foto: E. šelhaus	Foto: S. Busič
Nadaljevanje s prve strani
Začel se je XII. kongres KPI
mednarodnimi problemi, ki vsebujejo nevarne težnje, je Longo omenil tudi vprašanje priznavanja LR Kitajske in pri tem »ne glede na globoke ideološke in politične razloč, ke« izrazil željo italijanskih komunistov, da bi socialistična Kitajska lahko pozitivno prispevala k razvoju novih mednarodnih odnošajev.
Ko je govoril o Sredozemlju, je Longo dejal, da Italija ne sme biti niti ščit niti cilj za nikogar. Kopičenje orožja v Sredozemlju ustvarja hude nevarnosti, zato pa se mora Italija aktivno zavzemati za to, da postane Sredozemlje območje miru. Svoje varnosti Italija ne more iskati v pripadnosti vojaškemu bloku, ampak samo zunaj blokov, v nevtralnosti in v politiki miroljubnega sožitja. »Za nas je poglavitno, da italijansko ljudstvo nikoli in v nobenem primeru ne bo potegnjeno v vojaški konflikt. Italijansko ljudstvo noče še ene vojne in je tudi ne bo bilo.K
Perspektivo evropske varnosti vidi Longo v hkratni razpustitvi atlantskega in varšavskega pakta. Po njegovih besedah je »povsem napačno stališče, da je po Češkoslovaški vsako govorjenje o premagovanju blokov utopično«, ker prav Češkoslovaška dokazuje, »da je potrebna skladna akcija za odpravo blokovskega sistema«. Italijanski komunisti si ne prikrivajo dejstva, da je zasedba Češkoslovaške povzročila nove napetosti, toda prav zaradi tega je treba v Evropi težiti k novim mednarodnim odnosom. V tem prizadevanju se bodo italijanski komunisti povezovali z drugimi levimi silami v zahodni Evropi, katerih skupna naloga pa je tudi, da povezujejo delavski in demokratični boj v zahodnoevropskem okviru in posebej v okviru EGS.
Longova beseda o češkoslovaški: »Naše nesoglasje in naše neodobravanje vojaške intervencije je bilo neposredno in jasno. Potrjujemo sodbe, ki smo jih izrekli o dogodkih in o njihovih političnih in teoretičnih motivacijah.« KPI pripisuje principiaino vrednost polnemu spoštovanju avtonomije in suverenosti sleherne KP in sleherne socialistične države. Zaradi tega odklanja sleherno teorijo o vodilni državi ali vodilni partiji, meni pa tudi, da niti v delavskem in komunističnem gibanju, niti v socialističnem svetu nacionalni moment ne more biti potisnjen v ozadje.«
Na češkoslovaško je Longo navezal razpravo o inter-nacionalinmu in mednarodnem komunističnem gibanju. To gibanje je po njegovih besedah v zadnjih letih in zlasti v zadnjih mesecih preživljalo hude trenutke. Na dan so prišle globoke divergence, ki so zajele tudi načelna vprašanja. Zaradi tega se mora komunistično gibanje »dokončno otresti posplošenih sodb in etiket«. Potrebna je odprta izmenjava mnenj in izkušenj v duhu medsebojnega spoštovanja in brez slehernega vmešavanja v notranje zadeve drugih partij. Potrebno je pojmovanje inter-nacionalizma, ki bo ustrezalo novi stvarnosti na svetu.
TIT VIDMAR
Longo je dejal, da sta tudi ▼ nedavnih dneh okrog Pa-lachove smrti češkoslovaška mladina in vse češkoslovaško ljudstvo izpričala privrženost socializmu, medtem ko so češkoslovaški voditelji potrdili svoj občutek za odgovornost. Njihova avtoriteta je dragoceno premoženje za češkoslovaško m za vse socialistične dežele. Zaradi tega se ne sme ne v češkoslovaški in ne zunaj nje zgoditi nič, kar bi spodkopalo to avtoriteto.
Berlin spet pereč
njegova članica. V izjavi novinarjem po sestanku z U Tantom je Malik poudaril, da je sprejemljiva le kompromisna rešitev, se pravi, da bi obe nemški državi postali članici tega odbora-Kljub odločnim svarilom s sovjetske in vzhodnonemške strani Bonn vztraja na stališču, da bodo volitve novega predsednika republike v zahodnem Berlinu. Bonn »pri tem upošteva tudi tveganost«. Tako kažejo rtanag. nji komentarji v zahodno-nemškem tisku o najnovejši vzhodnonemški noti in o izjavi sovjetskega veleposlanika v ZR Nemčiji Semjona Ca-rapkina.
V Bonnu so si na jasnem, da je sovjetski argument o tem, da zahodni Berlin ni del Zvezne republike Nemčije, povsem neizpodbiten, kajti — tako je davi zapisal tudi hamburški »Die Welt« — tudi zahodne sile niso nikoli priznale »državne povezanosti« Berlina v ZR Nemčijo.
»Vračunani liziko« Bonna je v mnenju, da se Sovjetska zveza ne bo odločila za zaostritev okoli Berlina v začetku Nikonovega predsedniškega mandata, medtem ko se Nixon ne bo ustrašil — tako piše »Die Welt« — »najmanjšega tveganja, da bi prišlo do diplomatskih zapletov«. Nixon je sporočil, da bo 27- februarja obiskal zahodni Berin.
• ••
Nixonova poslanica Naserju
vzhodu. List piše, da je Nikonovo pismo Naserju zadržano; Nikon je na zadnji tiskovni konferenci izjavil, da se njegovo stališče do krize na Srednjem vzhodu ne razlikuje bistveno od Johnsonovega stališča.
Jordanske enote so sinoči z raketami in granatami zasule izraelske položaje pri Um Tsutu severno od mostu Damia v jordanski dolini. V Tel Avivu pravijo, da so Izraelci odgovorili na ogenj. Dvoboj Je trajal od 21.30 do 23. ure. Na izraelski strani ni bilo izgub.
Kdo ve kaj o Mariji Diiriševi?
Dne 31. januarja 1969 je bilo na pobočju Begunjščiee nad cesto Tržič—Ljubelj v Podljubelju najdeno truplo 18-letne češkoslovaške državljanke Marie DURISEVE, stanujoče Bilovec, Bezručova 52, študentke 4. letnika kemijske srednje šole. Vzrok in čas nesreče še ni ugotovljen. Ugotovljeno je, da je dne 9. januarja 1968 odpotovala od doma v družbi svojih dveh sošolcev v Bolgarijo
4|
in dalje v Jugoslavijo. Iz Jugoslavije je v mesecu januarju 1969 trikrat pisala domov staršem. Nazadnje je pisala domov okrog 15. januarja 1969 iz Kranja.
Prosimo občane, ki bi karkoli vedeli o Mariji DURIŠE-VI (na sliki), da to sporočijo UJV v Kranju ali najbližji postaji milice.
Iz pisarne Uprave javne varnosti v Kranju
Papadopulos: »Volitev ne bo kmalu«
ATENE, 8. febr. (Tanjug) — Predsednik grške vlade Papadopulos je izjavil, da v bližnji prihodnosti ne bo volitev- V pogovoru s skupino članov evropskega' združenja gospodarskega in finančnega tiska je šef vojaškega režima pojasnil, da bi v primeru volitev obstajala nevarnost obnovitve stanja, kakršno je bilo pred vojaškim udarom.
Papadopulos predvideva, da bodo v Grčiji morda lahko obstajale dve ali tri politične stranke. O cenzuri je dejal, da je samo »gospodarska«. Ta del njegovega govora ni bil objavljen v atenskem tisku, marveč samo v biltenu atenske agencije, namenjene tujim novinarjem in diplomatskim predstavnikom. Papadopulos je izjavil, da navzočnost sovjetskih ladij v Sredozemlju pomeni »nevarnost ne le za Grčijo, temveč za ves svobodni svet«.
Nixon povabljen v Seul
SEUL, 8. febr. (AP). Južno-korejska vlada je povabila predsednika Nixona, naj obišče Seul. Kakor se je izvedelo, naj bi predsednik Nixon prišel v Seul po obisku v zahodnoevropskih deželah, ven-
Poslej: mestna konferenca ZMS
Nove oblike dela mladinske organizacije v Ljubljani — Trije specializirani zbori in predsedstvo
LJUBLJANA, 8. febr. Dan slovenske kulture, obletnice smrti dr. Franceta Prešerna, je dal posebno obeležje prvi seji mestne konference zveze mladine Ljubljana. Tako je bila postavitev novih organizacijskih oblik mladinske organizacije v Ljubljani prvi hip potisnjena nekoliko v ozadje, član predsedstva mestne konference Milan Meden je najprej orisal delo in pomen velikega pesnika in rodoljuba za slovenski narod, nato pa je Stane Sever, ob zaglušnem aplavzu delegatov in gostov recitiral Prešernovo »Zdravljico«, tako, kot jo le on zna..
Konference so se, razen 78 delegatov (od izvoljenih 105), udeležili tudi vidni predstavniki družbeno-političnega življenja mesta. Sekretar mestnega komiteja ZK Franček Mirtič, predsednik mestnega sveta inž. Miha Košak, sekretar mestne konference SZDL Dušan Voglar, sekretar mestnega sindikalnega sveta Milan Gerželj, predstavniki JLA, uprave javne varnosti, študentov in drugi gostje. Predsedstvo Zveze mladine Slovenije sta zastopala predsednik Mitja Gorjup in sekretar Stane Seničar. Konference so se udeležili tudi mladinci iz Reke.
Posebna delegacija je najprej položila venec na spomenik dr. Franceta Prešerna na Tromostovju.
Po izvolitvi delovnih orga-
J” »-o ”T” i
kom s sovjetskimi voditelji, j gati nekaj časa — menda po
vzoru na starejše — zadržali pri bolj ali manj formalnih pripombah in predlogih ob sprejemu novih pravil mestne organizacije ZM. Nova pravila urejajo delovanje mladinske organizacije v Ljubljani. odnose mestne konference do terenskih konferenc ZM m odnose do specializiranih organizacij, ki vključujejo mladino. Pravila določajo, da se ljubljanska mladina združuje po svojem interesu v terenskih organizacijah, aktivih in na šolah in v delovnih organizacijah, v domskih skupnostih, mladinskih klubih, marksističnih krožkih, klubih OZN. šolskih športnih društvih. sekcijah in drugih dejavnostih.
Mladina, ki dela, oziroma mladina, ki se šola, je vključena v novi mestni organizaciji v dveh zborih — zboru mladine v delovnih organizacijah in zboru mladine v izo-
Zadnje vesti o snežnem metežu
Nenadni sneg povzroča težave
..	Ol-,..-._•!!__ I M M m	mm mm	_
Včeraj zapadlo v Sloveniji med 21 in 55 cm snega — Zastoji v prometu
odeja zdaj 230 cm
Snežne razmere ob 7. uri zjutraj
Žičnica Krvavec: —6, sneži, 85 cm prSiča na 90 cm podlage žičnice obratujejo, proge so teptane. — žičnica na Veliko planino: —6 »neži, 5 cm pršiča na 120 cm podlage. — žičnica Zelenica: Ljubelj predor: —3, sneži, 10 cm pršiča na 150 om podlage. — Vrh Zelenice-—3, sneži, 10 cm pršiča na 320 cm podlage. — žičnica na Vogel: —5, sneži, 10 cm pršiča na 285 cm podlage. — žičnica Vitranc: spodnja postaja: —5. 140 cm suhega snega — vrh Vitranca: 300 cm suhega snega. — žičnica Španov vrh: spodaj sneži, 20 cm pršiča na Ho cm podlage — sredina, 20 cm pršiča na 120 cm podlage — vrh 20 cm pršiča na 140 cm podlage — Pohorska vzpenjača: —6, sneži, 120 cm pršiča. — Celjska koča: —5, sneži, 60 cm pršiča — Vlečnica Martuljk: —3, sneži, 20 cm pršiča na 115 cm podlage. — Vse zgorai omenjene žičnice obratujejo. — Vlečnica Planica: —5, močno sneži 20 cm pršiča na 150 cm podlage, žičnica ne obratuje. — Vlečnica’ Mojstrana: —4, 20 cm pršiča na 75 cm podlage, vlečnica obratuje. — Bele vode nad Šoštanjem: —6, sneži, 2 cm pršiča na 75 cm podlage
—	Bohinj jezero: —3, sneži, 10 cm pršiča na 75 cm podlage. Jezero zamrznjeno. — Ljubljana: —4. sneži, 18 om. — Brnik: —5 sneži 23 cm. — Rateče: —6, sneži, 124 cm. — Jezersko: —2, sneži, 65 om — Slovenj Gradec: —4, rahlo sneži, 45 cm. — Celje: —5. sneži 30 cm
—	Maribor: —6. oblačno, 23 cm - Murska Sobota: —5, oblačno 11 cm. — Novo mesto: —6, rahlo sneži. 42 cm. — Postojna: 1 rahlo aneži 24 cm. — Kredarica: —12, rahlo sneži, 350 cm.
LJUBLJANA, 8. febr. — »Danes je v povprečju v naši republiki zapadlo od 21 do 55 cm snega. Ponoči bo še snežilo, jutri pa bodo padavine počasi prenehale,« je povedal ob 19.30 uri dežurni sinoptik na hidrometeorološkem zavodu Slovenije. To poročilo pa seveda ne pove ničesar o težavah, ki jih je tako močno sneženje povzročilo po vsej Sloveniji. Nekatere ceste so morali zapreti, najhuje je bilo na cesti Logatec—Tolmin, ki so jo med Spodnjo Idrijo zaprli štirje veliki plazovi.
mladanskega, in seveda delavci na hidroelektrarnah. Debela snežna odeja po gorah jim bo zagotavljala malodane skozi vse poletje dovolj vode za pogon turbin. Tako menijo prijatelji snega. Cim pa so pozabili na dobrote, ki jun jih bo navrgel v prihodnjih mesecih današnji sneg, so se hitro vrnili v vsakdanjost.
Ceste so danes opustele. Le tu pa tam je bilo opaziti avtobus, za njim pa je morda pripeljal iz snežnega meteža
s prižganimi lučmi osebni avtomobil. Nadvse previdno je vozil. Zato tudi ni bilo hujših nesreč.
Avtobusi so imeli precej, šnje zamude. Na ljubljansko avtobusno postajo so pripeljali »goremjci« in »Štajerci« s povprečno enourno zamudo, »notranjci« in primor-ci« pa so se odrezali še slabše; med 15. m 18. uro ni pripeljal v Ljubljano noben avtobus po vrhniški cesti.
Nasploh je bilo na ljubjan-ski postaji izredno mimo. Na
Poziv občanom!
LJUBLJANA, 8. febr. Nenaden sneg je danes zjutraj presenetil Ljubljančane. Naletavati je začel že ponoči in od takrat še ni prestal. Do 21. ure ga je zapadlo že okoli 70 centimetrov. Strehe hiš so povsem zametane in je nevarnost, da se zaradi teže snega porušijo .Tudi vse ljubljanske ceste in ulice so vedno bolj in bolj zasnežene.
Mestni štab za civilno zaščito v Ljubljani je zategadelj ob 18. uri sklical sestanek. Preko radia, televizije in tiska poziva prebivalce, da nemudoma pričnejo čistiti sneg s pločnikov pred svojimi stavbami, da bi bil mogoč dohod pešcev. S tem bi preprečili hojo po cesti. Razglasili so tudi že prvo fazo mobilizacije. To pomeni, da morajo vsa podjetja, ki imajo tovornjake, takoj priskočiti na pomoč. Snega, ki ga je treba odvoziti s cest, je več kot preveč.
Zimski službi se je pridružila tudi služba milice. Lastnike osebnih in drugih vozil opozarjajo, da jih takoj odstranijo, kajti ti jih ovirajo pri pluženju cest ter čiščenju pločnikov. Kdor se ne bo držal tega opozorila, bodo vse avtomobile odstranili sami, in sicer v škodo lastnikov.
Sneg bodo najprej očistili izpred bolnišnic, gasilskih stavb in drugih pomembnih objektov. Vse prebivalce tudi prosijo, da sneg spravijo tudi s streh, saj lahko zaradi tega pride do še večje škode.
Hidrometeorološki zavod še sporoča, da bo sneg pada! še vso noč.	v. GASAR
pot so se podali res samo tisti, ki niso mogli počakati na »jutri«. Tisti, ki so se odpeljali proti Vrhniki in še naprej proti Postojni in morju, so se kar dobro načakali, pri »Krpanu« v Logatcu in postojnskih gostiščih; njihovi avtobusi so morali čakati na delavce, ki so z vso močjo čistili ceste. Hujših nesreč avtobusov s startom v Ljubljani ni bilo, edino vozili na progi Ljubljana — Horjul m Ljubljana — Vodice — Utik sta zdrsnili s cestišča.
Gneča v Ratečah
Promet na mejnem prehodu v Ratečah je bil danes okrepljen. Nič čudnega. Ljubelj so ob 10. uri zaprli — plazovi v Avstriji — za ves promet, čez Podkoren pa je bilo še ob 19. uri mogoče priti samo z verigami, in še to po zelo kočljivih prigodah na serpentinah na obeh straneh meje. Prehod nenehno čistijo s plugi.
O zastoju v cestnem prometu poročajo dopisniki tudi iz drugih krajev Slovenije in vse države.
Na Pohorju smučarjev dovolj
»Kaj pri vas tudi tako sneži, kot pri nas?« je vpra. šala blagajničarka pohorske vzpenjače Štefka Marin, ko smo jo pobarali po vremenu in turizmu. Povedala je, da ne pomni, kdaj je bilo na Pohorju tolako -smučarjev, kot jih je bilo danes. »Mar je ves Maribor na smučeh?« je še dejala. Na Pohorju je zdaj za dober meter in pol snega, od tega današnjega skoraj 35 cm.
Na kranjskogorskih smučiščih je bilo danes prostora dovolj. Sedežnici nista obratovali, na Brsnini in Preseki pa se je ob vlečnici smučalo 500 najbolj vnetih. V Kranj, ski gori je 170 cm, na Vitran-cu pa meter več snega.
Krvavec je danes pridobil pol metra snega, tako da je
snežna debela.
Na Voglu nas — kakor kaže — čaka prekrasna spomladanska smuka! Končno je namreč to naše središče dobilo toliko snega kolikor »se spodobi«. Danes je zapadlo 30 om novega snega, skupno s starim pa ga je zdaj okrog 320 cm.
Tudi na Komni je zdaj več kot tri metre snežne odeje, od tega 70 cm novega.
Ko smo dobili telefonsko zvezo z Veliko planino, smo I slišali Avsenikovo poskočnico i in takoj vedeli »koliko je I ura« Sicer pa je bilo na Veliki planini kljub sneženju kakih 80u obiskovalcev. Delale so vse žičnice, padlo pa je okrog 40 cm novega snega na meter podlage.
Ljubljana brez avtomobilov
Ljubljanske ulice so danes takorekoč izumrle. Le vozila mestnega prometa in kakšen najbolj vztrajen voznik osebnega avtomobila so krožili po mestu, vmes pa so ves dan vozili tovornjaki in traktorji s pripetimi plugi- Delavci »Snage« in drugih komunalnih organizacij, zadolženih za čiščenje snega, so se skoraj zaman borili z novimi in novimi centimetri zapadlega snega. V akciji je sodelovalo 46 motornih plugov.
V večernih urah smo govorili z direktorjem dvorane v Tivoliju inž- Borisom Kri-Stančičem. Našli smo ga v Tivoliju, kjer so bili zbrani vsi delavci dvorane.
»Ce ne preneha snežiti, bomo morali že ponoči na stre ho,« je povedal inž. Boris Kristančič. »Pripravljeni smo za takojšnje posredovanje. Ce ne bo hujšega, potem se bomo vrgli na delo šele jutri zjutraj, še dobro, da je sneg »suh« in da ni tolikšnega pritiska na streho, ki bi bil že na meji kritičnega.«
M. P.
braževanju in vzgoji. Prvi se deli v več grup, dragi v posebne komisije.
Več odmeva je žel poziv na razpravo o programu dela mestne mladinske organizacije. Delegati, ki so se udeležili razprave o programu dela zbora mladine v delovnih organizacijah, so govorili največ o neurejenem in pogosto nemogočem odnosu delovnih organizacij do dopolnilnega izobraževanja mladih delavcev (Janez Zupan, Litostroj), o delovnem usposabljanju in uvajanju mladih ''ajencev ter o pripravništvu (Alenka Miklič, Pletenine) Menili so, da je že skrajni čas, da republika sprejme zakon o poklicnem izobraževanju ter naslovili tako zahtevo na republiško skupščino. Govorili so tudi o problemih mladih zaposlenih v gradbeništvu, trgovini in prometu, o ponekod slabi informiranosti članov delovnega kolektiva in drugih.
Delgati, ki so se udležUi razprav o vzgoji in izobraževanju, so največ govorili o dijaški samoupravi, ki še zdaleč -li zaživela ter o idejnosti pouka. Menili so, da šola daje vse premalo možnosti mladini, da bi dejansko razvila dijaško samoupravljanje in da bi bila udeležba mladine v šolski samoupravi kaj več, kot »goli« formalizem. Zahtevali so tudi več možnosti za dodatne družbeno in politično izobraževanje ter menili, da so mladinske ure zaživele le redkokje, predvsem zaradi nerazumevanja pedagoškega kadra.
Predsednik predsedstva ZMS Mitja Gorjup je menil, da je prisotnost mladih pri ustvarjanju družbe premajhna. To pa m le slovenski in jugoslovanski problem, temveč evropski in svetovni, ki se odraža v najrazličnejših oblikah mladinskega nezadovoljstva. Vzrok za to je v mnogočem iskati tudi v zaprtosti družbenih struktur in družbeno političnih organizacij. Na široko odprta vrata v ZK so se hitro spet zaprla — v preosnovi ZK je še vedno precej nelogičnosti in premalo doslednosti, kar mladih ne zadovoljuje. Ni mladinskega problema, ki bi bil le mladinski in prav tako ni družbenega problema, ki ne bi bil hkrati tudi mladinski. Mitja Gorjup je govoril tudi o nalogah mladih v volitvah ter opozoril na nujnost, da mladina skuša z izborom ljudi, ki jih bo volila vplivati na družbeni razvoj, na njegovo usmeritev v določenem obdobju. Spoznali smo že lahko, da neudeležba mladih v odbomiških in poslanskih klopeh ni le mladinski problem — če naj se zveza mladine obme navznotraj in pri sebi poišče vzroke, lahko zahteva, da se vzroki poiščejo tudi zunaj zveze mladine.
Gojko Stanič, ki je pozdravil konferenco v imenu mestnega komiteja ZK, je dejal, da je napočil čas, ko bodo zmagovali stvarni argumenti, tore.i čas, ko lahko napredna mladina marsikaj naredi. Tudi razmere v ljubljanskem gospodarstvu, v naših delovnih organizacijah, nas utrjujejo v prepričanju, da so tudi v samoupravni družbi možni konflikti. Mladi morajo vnašati v te odnose demokratično vsebino.
Mestna konferenca je izvolila novo, 25-člansko predsedstvo, z javnim glasovanjem pn so izvolila za predsednika Boruta Miklavčiča, za sekretarja pa Janeza Dolničarja.
IVAN VIDIC
OGLAŠUJTE V DNEVNIKU
„DELO"
Telegrami
LETALSKA NESREČA — TOKIO. V japonskem mestu Kazanava je strmoglavilo reaktivno vojaško letalo. Povsem uničenih ali močno poškodovanih je petnajst hiš. Trinajst ljudi je dobilo razne poškodbe; pilot se je rešil s padalom.
JAPONSKI OBISK — MOSKVA. Japonska gospodarska delegacija bo prihodnji mesec obiskala Romunijo, Bolgarijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Vodil jo bo predsednik združenja gospodarskih organizacij Kogoro Uemu-ra; v Bukarešto bo prispela 6., v Beograd pa 9. marca.
ODVZEM MANDATOV — RIO DE JANEIRO. Brazilska vlada je za deset let odvzela mandate 27 zveznim poslancem ter dvema senatorjema in enemu namestniku.
SPORAZUM O KREDITIH — MOSKVA. Kakor piša moskovska »Pravda«, sta SZ in Kuba podpisali protokol o blagovnim menjavi v letošnjem letu in sporazum o sovjetskih dolgoročnih kreditih Kubi.
PRODAJA REAKTORJA — OTTAWA. Kanadska delegacija bo v Bukarešti nadaljevala pogajanja o prodaji jedrskega reaktorja, namenjenega za proizvodnjo električne energije.
OBISK NA CEJLONU — MOSKVA. Delegacija vrhovnega sovjeta SZ bo sredi februarja obiskala Cejlon. Odzvala se bo vabilu parlamenta te dežele.
CENZURA DELNO ODPRAVLJENA — BEJRUT. Po sklepu libanonske vlade je odpravljena cenzura tujih listov in revij, razen kadar se članki v njih nanašajo na predsednika države in na armado. Tuje revije in listi, ki objavljajo članke ali poročila o Izraelu, ne bodo zaplenjeni, kakor je bilo to doslej, če v njih ne bo propagande za Izrael in če ne bodo z vsebino povzročali notranjih nemirov.
MLADI VOZNIKI — MOSKVA. Sovjetska vlada je sklenila s prihodnjim šolskim letom uvesti v vseh večjih višjih šolah pouk o vožnji motornih vozil. Predavanja, ki bodo obsegala prometne predpise in avtomehaniko, bodo poslušali ^učenci devetega in desetega razreda, t. j. mladinke in mladinci, Stari. 16	18, tet.
ŽRTVE NESREČE — MANILA. Okoli sto ljudi je utonilo, ko se je v južnem delu Filipinov potopila motoma ladja. Rešila sta se le dva potnika, ki pa ne vesta ničesar o vzroku nesreče.
FINSKI OBISK — HELSINKI. Na povabilo sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika bo finski zunanji minister Karjalainen prispel 17. februarja na enotedenski obisk v SZ.
POROČILO O OBISKU — TUNIS. Tunizijski zunanji minister Habib Burgiba mlajši se je vrnil v Tunis iz Švice, kjer je predsedniku Burgibi poročal o svojem obisku v Parizu.
NESREČA V GVINEJI — BISSAU. V portugalski Gvineji je utonilo 48 portugalskih vojakov. Potopil se je splav, s katerim so se vojaki peljali čez reko Croubal.
Pa še to:
PROFESOR REPUBLIŠKEGA ZBORA — Človeku se pač zgodi, da se zmoti. Tudi član izvršnega sveta inž. Ivan Zupan se je, ko je odgovarjal na vprašanje poslanca Ceneta Matičiča na nedavni seji republiškega zbora. Dejal je, da odgovarja na vprašanje Ceneta Matičiča, »profesorja republiškega zbora«.
Cene Matičič je res profesor, toda matematike. Poslanci so se prisrčno nasmejali, kajti Cene Matičič ugane res marsikatero profesorsko na seji zbora.
Vreme 8. februarja 1969 ob 13. uri
Ljubljana
Planica
Brnik
Maribor
Slovenj Gradec
Celje
Novo mesto
Koper
Kredarica
Reka
Pulj
Split
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
Celovec
Gradec
Dunaj
Milano
Genova
Mlinchen
Benetke
Zlirlch
6
—12
6
7
2
4
—6
—6
—15
4
—2
0
2
—1
8
-10
7
8 10 10
0
1
3 8
4
—2
1
—2
2
—3
SLIKA:
Od severozahoda je prochi proti Alpam in vzhodnemu Sredozemlju znatno hladneiši zrak ki je povzročil ob stiku s toplejšim sneženje po vsej Sloveniji. Področje nizkega zračnega pritiska, ki je nastalo nad severno Italijo se počasi pomika preko Jadrana na vzhod.
NAPOVED ZA NEDELJO: SLOVENIJA:
Ponoči m jutri bo sprva 6e snežilo, nato bodo padavine postopoma prenehale Temperature okoli —3, v Primorju 3 na Primorskem bo pihala bur la.
JUGOSLAVIJA:
Ob severo zahodu nje s padavinami, v Bosni in Srbiji bo drugod deževalo
MlIaMl
Hrvatski,
snežilo.
9