časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 23. marca 1995, št. 14, letnik 54, cena 190 SIT Generalni direktor Kovinoplastike iz Loža Leopold Oblak misli, da je zakon o delavskem soupravljanju le podaljšanje samoupravljanja. Zato je s srcem pri predlogih Združenja delodajalcev za spremembo zakona o soupravljanju, ki bi omejila pristojnosti zaposlenih v procesu soupravljanja. Boji pa se, da je vzdušje v Sloveniji trenutno preveč naklonjeno delavcem in da so volitve preblizu, da bi takšen zakon v parlamentu dobil zeleno luč. Članstvo sindikalnih funkcionarjev v organih soupravljanja se mu zdi neskladno tako s funkcijo sindikata kot nadzornega sveta. Podrobneje o tem, kakšno soupravljanje bi rad imel direktor Kovinoplastike, preberite na 3. strani. Iz vsebine: Delavke Jutranjke se jezijo na državo stran 4 Pred podpisom socialnega premirjaf?) stran 5 Pred odločilnim DA poslancev Slovenija italijanskim poslovnežem že podarja nepremičnine Rajko Lesjak sekretar ZSSS, odgovarja na pobudo Metke Roksandič, objavljeno v DE prejšnji teden: Spoštovani! Obveščamo vas, da je predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na današnji 7. seji med drugim obravnavalo tudi pobudo predsednice Območne organizacije ZSSS Podravje Metke Roksandič v zvezi s plačilom dela predstavnikov ZSSS v organih upravljanja na državni ravni in v državnem svetu. Predsedstvo Sveta ZSSS je pobudo pozitivno ocenilo in sklenilo, da je treba o tem pripraviti strokovni projekt, ki ga bo na eni od prihodnjih sej obravnavalo predsedstvo Sveta ZSSS, o njem pa bo dokončno odločil Svet ZSSS. Lep pozdrav! KOST ZA GLODANJE: LETA 2020BO DELA VCEV PREMALO (stran 18) m ti* Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Janezu Drnovšku, predsedniku vlade Spoštovani predsednik! Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije seje med današnjo razpravo o predlogih socialnega sporazuma, tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in dogovora o politiki plač za leto 1995 med drugim seznanilo tudi z nekaterimi najavljenimi povišanji cen komunalnih storitev, električne energije, telefonskih impulzov, avtomobilskega zavarovanja in drugih cen, kijih nadzoruje vlada, z aprilom letos. Najavljene podražitve bodo nedvomno bistveno vplivale na ekonomsko in socialno varnost državljank in državljanov Republike Slovenije, zato je predsedstvo mnenja, da sta pogajanje in podpis dogovora o politiki plač za leto 1995 v celoti vprašljiva. Zato Vam, spoštovani gospod predsednik, predlagamo, da nemudoma, po možnosti še v tem tednu, opravite razgovor z vodstvom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na katerem bi razčistili vsa vprašanja v zvezi z napovedanimi podražitvami in njihovim vplivom na ekonomsko in socialno varnost naših državljanov. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljam! Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Zdenku Kolarju, predsedniku OS NSS Ptuj Prebral sem vaše pismo (objavili smo ga v DE prejšnji teden, op. ur.), v katerem me prosite za pomoč pri urejanju nesporazumov v Labodu Ptuj. Sindikati v podjetju morajo sodelovati, če naj bo njihovo delovanje uspešno. Delovanje sindikata je javno, tudi v podjetju, sicer sindikat ne more biti uspešen. Sindikat namreč ni tajna organizacija. In normalno je, da se člani sindikata med seboj poznajo, saj se tudi vsi zaposleni med seboj poznajo. Če pri tem prihaja do težav in nesporazumov, potem časopisje ni mesto, kjer naj bi jih reševali, ampak jih je treba reševati tam, kjer so nastali, razumno in strpno. Tudi probleme v zvezi z izvajanjem krovnih pogodb, sklenjenih z različnimi zavarovalnicami za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, je treba reševati v okoljih, v katerih nastajajo, ne pa v časopisju. Sindikalni pozdrav! 0 ri H. 23. marca 1995 DEDGAPM1 Demokratičnost vojnega ministra • Če ste prišli do spoznanja, da politiki brijejo iz nas norce, ste prišli že dokaj daleč. • Najslabši učenci zgodovine so politiki. Piše: Ciril Brajer HildiRillgbaUer V DE smo njega dni zapisali, da je Janez Janša s svojimi buldožerskimi prijemi hudo hudo nevaren vojni minister... In ko je že kazalo, da ga bo zamenjal Jelko Kacin, smo primaknili: »... toda v trgovini s porcelanom zna biti zbiralec še dosti nevarnejši od slona!« Slon namreč tepta vse povprek in njegovi nerodni taci vendarle lahko uide kakšna dragocenost. Zbiratelj bo seveda pobasal najdragocenejše izdelke. Se pač spozna. In Jelko Kacin se gotovo spozna! Njegove prefinjene in tiste manj fine poteze gradijo strukturo, ki bo goltala denar. Verjemite, že z argumentom, da je njeno vzdrževanje cenejše kot ukinjanje. Če to filozofijo ponazorim z ministrovo priljubljeno igračko, takšnim ali drugačnim frčoplanom — Mar smo ga kupili zato, da bo gnil na tleh?! Saj Jelka Kacina razumem. Če ga vojska nasploh in vse, kar leti po zraku, še posebej veseli in če so mu vse to dali v roke... Katero dete pa si brez joka pusti vzeti dudo iz ust?! Listam zadnjo številko Slovenske vojske. Uvodne štiri strani o osemdnevnem obisku ministrstva za obrambo v ZDA: Pri izdelovalcu »naših« helikopterjev. Kako lobirati proti »izrazito nepravični prepovedi« izvoza orožja v Slovenijo. Podpora »posodobitvi slovenske vojske.. .«. Celo tragedijo ljubljanskega Kolizeja so vtaknili v članek, češ, Slovenija se mora zavedati nujnosti priprave.. . Same lepo zveneče in visoko leteče besede. Toda kaj, -ko jih je treba prevesti. Tedaj pa se takojci prelevijo v številke in te se vrtijo, vrtijo. Niti pri eni potezi ministra namreč ne gre za enkraten strošek, ampak za plaz, ki ga še nikjer nikomur ni uspelo ustaviti. Oprostite, je! V Republiki sem prebral članek z naslovom »Kostarika cvete, ker nima vojske«. Toda nazaj v domače podnebje. Narod bo to plačal, plačeval in zaenkrat je lahko le hvaležen, da nam embarga na orožje še niso ukinili. Je narod tudi voljan plačevati? Ni! Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je predstavila Fakulteta za družbene vede, je krepitev slovenske vojske med zagotovili nacionalne varnosti šele na četrtem mestu. Slovenijo tudi ogroža vse prej kot vojaške grožnje drugih držav. Večina Slovencev sodi, da se morajo stroški za vojsko zmanjšati. Če bi bil Jelko Kacin torej demokrat, bi vse to gotovo upošteval. O njegovi demokratičnosti pa kar z njegovimi besedami: »Smo demokratična država. Komur parada ne bo všeč, bo tisti dan pač počel kaj drugega - v državi ali zunaj nje, če mu ta dan država ne bo všeč.« Hvala Jelko, zelo velikodušno! DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH ZA ČLANE SVETA DELAVCEV V PODJETJIH IN USTANOVAH! ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE! • O DELNIČARSTVU ZAPOSLENIH • KAKO DO NOTRANJEGA LASTNIŠTVA • KAJ PO NOTRANJEM ODKUPU S LASTNIŠKA KULTURA • NOVE VLOGE V PODJETJU • ZAKAJ IN KAKO BEREMO FINANČNA POROČILA • TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH S URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Avtorji: mag. ALEKSANDRA KANJUO-MRČELA dipl. oec. NADJA CVEK GREGOR MIKLIČ MILAN UTROŠA Bedasto - noro - Kalijevo Janševa kolona DE št. 13, 16. 3. 1995 Gre za zadnji tekst na Kalijevi Najpomembnejši strani DE. Res lepo od njega, da se je zavzel za generala Aksentijeviča, ki ni bil obsojen pred nobenim slovenskim sodiščem. Čeravno je Najpomembnejša stran - kot pravimo - malo za šalo, malo zares, je Kuli šel s svojimi trditvami nekoliko predaleč. Če je tako prav, kot trdi on, potem je nedolžen tudi Ijudo-žerski cesar Bokasa, nedolžni so posiljevalci desettisočih Bosank, nedolžen je Miloševič, pa Karad-žič in Mladič in vsi Bosanci, ki so danes med angelčki, so si sami krivi. Tudi Hitler je še nedolžen, saj ni bil pred sodiščem, čeravno je nenaravne smrti šlo v nebesa na milijone ljudi in med njimi bataljoni partizanov na Pokljuki, Pohorju ... Nedolžna sta tudi morilca velenjskega begunčka, ker še nista bila pred sodiščem, in tudi milijarde tolarjev oškodovanja družbene lastnine delavcev na sončni strani Karavank in Alp niso bile poravbane, ampak so izparele zaradi pretople klime in ozonskih lukenj, saj še nihče ni bil pred sodiščem spoznan za krivega. Kuli ima kar prav. V vsem. Par-don, skoraj v vsem. V eni stvari nima prav. V tisti - namreč - da ga plačuje časopis, ki se ima za delavskega. Ko bo DE delavski časopis, takšnih Kalijevih bedastoč prav gotovo ne bo objavljal. Ali pa vendarle? Če bodo pod DE zapisali - časopis butalskih delavcev. Jože Praprotnik, Medvoška 12, Medvode Protest nad vsebino članka RAZČLOVEČENJE v časopisu Delavska enotnost z dne 9.3.1995 Vsebina članka, ki zadeva podjetje Grosist Gorica je zastarela (2,5 leta), neresnična (sindikalni poverjenik je v podjetju ostal, direktorji so morali oditi), z ozirom na sedanji čas neaktualna, predvsem pa škodi imenu in ugledu podjetja, ki v zadnjih dveh letih uspešno posluje na celotnem Slovenskem trgu. V podjetju že dobri dve leti ni konfliktov nikakršne vrste, tako da zaradi zaščite delavcev ni čutiti potrebe po sindikatu. Podjetje posluje uspešno tako poslovno kot finančno. OD so ca. 30 % nad kolektivno pogodbo. Podjetje ima program lastninskega preoblikovanja in 1. soglasje Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Trenutno je podjetje pred razpisom javne prodaje podjetja. Verjetno bi se morali odgovorni v ZSSS in časopisu DE zavedati, koliko moralne in materialne škode lahko povzročite z objavlje-njem neresničnih in nepreverjenih izjav, koliko škode lahko povzročite 220-članskemu kolektivu grosističnega podjetja in novemu vodstvu, ki posluje v pogojih brez lastne maloprodaje. Koliko naporov je bilo potrebno vložiti v zadnjih dveh letih, da je podjetje ob veliki konkurenci obstalo na trgu in svoj tržni delež povečalo, zaključilo 94. leto pozitivno in da smo upravičeno napovedali uspešno javno prodajo podjetja. Vaše neodgovorno pisanje pa nam lahko poleg škode na trgu Nekaj o aferi okrog »četverice« Z zanimanjem in radovednostjo sem in še vedno spremljam dogajanja okrog procesa »četverice« (Borštner, Janša, Tasič, Zavrl). Spremljam tudi povojne dogodke o žrtvah tako imenovanega političnega nasilja po vojni pa vse do danes. Ti dogodki naj bi bili bolj ali manj drug drugemu podobni, pa žal ugotavljam, da ni tako. Zakaj? V tako imenovano afero četverice je bila vključena vsa javnost, s časopisi in politiki na čelu. Ta proces je bil povzdignjen na takšen nivo, da je celo skupščina postavila komisijo, ki naj razišče in razsodi ta primer. Kot največja žrtev v tem procesu je bil poudarjeno obravnavan samo g. Janša. O drugih ni bilo skoraj nič slišati. Gospoda Janšo so dvignili tako visoko, da je pristal celo med prvimi ministri. Ko so ga zaradi njegovih napak in prevelike ambicioznosti hoteli odstaviti, se je otepal z vsemi štirimi. Za prvotno stanje se bori še sedaj in kaže, da ne bo popustil. Sprašujem se, kako to, da pri tolikih zamenjavah ministrov ni bilo toliko hrupa. Bili so pač zamenjani in nikomur nič. Tudi zunaj so zamenjave in padci, pa ni nobenih preglavic. Ta njegov odpor me spominja na može, ki so si priborili oblast (Mussolini, Stalin, Hitler, Miloševič) in se ji tudi zlepa in zgrda niso dali odpovedati. Kot vidite, so postali veliki diktatorji, velika nesreča za narode in svet. Ne morem pa razumeti, da se Janša tudi tako trdo oklepa tega položaja. Ali se ne zaveda, da bi bila prevelika nagrada za nekaj tednov zapora dobiti tako visoko nagrado? Saj je že smešno, da bi bil deležen take nagrade. Namen tega mojega pisanja je, da mi kdo pojasni za primere političnih preganjancev, ki so za manjše delikte odsedeli tudi po več deset let, bili celo ustreljeni, pa ni bila postavljena nobena komisija, ki bi raziskovala te primere in te žrtve nagradila vsaj približno tako, kot se je hotel in se je nagradil Janez Janša. Če bi bile te žrtve enako nagrajene, bijih bilo več tisoč in zamislite si, koliko ministrov bi imeli. Tudi jaz sama bi se dala zapreti za toliko časa, kot je bil zaprt Janša, da bi bila nagrajena z ministrskim stolčkom (po možnosti za večne čase, kot si je zaželel Janša). Še enkrat, če se že nagrajuje, naj bodo pri tem vsi enaki in enako nagrajeni. Janšo povzdigujete kot rešitelja Slovenije. Vprašujem se, kaj je delalo milijon devetsto tisoč Slovencev. Mogoče so samo čakali, da bo to naredil kdo drug in jih rešil in osvobodil. Nehajmo že s takšnim povzdigovanjem enega samega človeka, saj nismo menda vsi res malo čez les! Ljubica Podkrižnik, Ljubljana Čuden pristop do potrošnika Da je trg neprizanesljiv, spoznava vse bolj tudi slovenska trgovina. Tako sta se v teh izostrenih razmerah odločila tudi slovenska blagovna centra ljubljanska Emona in Mercator, da bosta odslej ubrala samostojno in neodvisno smer pod svojim imenom na sedanjem trgu ponudbe in povpraševanja. Če je to smiselno in mogoče, bo pokazal čas. Dejstvo je, da zanjo bolj kot pristop do kupca velja tržno načelo kupi ali pusti. Sicer pa, kaj sploh brigajo potrošnika komercialni dogovori, marketinški pristop in ne nazadnje dizajn, podoba objekta s primerno in estetsko prodajno po- BROŠURO LAHKO NAROČITE NA NASLOV: ČZP ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA4, TELEFON 321-255, 1310-033, FAKS 311-956. Cena 2.000 SIT NAROČILNICA ---------------------------------------------^ PRI ČZP ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA4, NEPREKLICNO NAROČAM(O)_______IZVOD(OV) BROŠURE DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NAROČENO POŠLJITE NA NASLOV:____________________ ULICA, POŠTNA ŠT., KRAJ: IME IN PRIIMEK PODPISNIKA: NAROČENO DNE:_______ __ ___________________ ŽIG PODPIS NAROČNIKA 1. RAČUN BOMO PLAČALI V'ZAKONITEM ROKU. 2. KOT IND. NAROČNIKU Ml POŠLJITE PO POVZETJU nudbo. Vsakdo ima pač pravico do svojega oblikovanja, urejenosti prodajnih mest in z njim estetski videz za potrošnika. Kaj pa je na prodajnih policah, od katerega proizvajalca je, koliko teh proizvodov je moč kupiti na tem mestu, kakšna je kvaliteta, kolikšna je njihova cena in realna vrednost, pa bo ostala poslovna skrivnost tistih, ki sklepajo posle oziroma dogovore. In če bo kdo slučajno hotel primerjati med kvaliteto in ceno, bo to malo težje. Nedvomno bo lažje le tistim, ki kvalitetne proizvode in njihove proizvajalce poznajo, pozna pa se jim tudi cenovno razmerje. Za druge kupce oziroma potrošnike pa bo stvar težja. V skladu z zakonom o cenah mora biti na proizvodu na vidnem mestu nameščena etiketa s ceno in koda proizvajalca, na prodajni polici pa nič, morda bodo le s stropa visele table z označbami, kje so nameščeni takšni ali drugačni proizvodi... No ja, reklame bodo ob prodajnih policah »verjetno« ostale za tiste proizvajalce, ki jih bodo dodatno plačevali. Trgovina se pač spozna na vlogo in način zaslužka pri mešetarjenju. Tako pravijo trgovinski poslovneži, da je v Evropi. Kam pa bo šel denar od. teh reklam, tudi kot dodatni strošek proizvajalca, vedo le poslovni ljudje v teh trgovskih centrih. Kvaliteto bo zamenjala količina, cena pa bo takšna, kot se bodo proizvajalec - ponudnik in preprodajalec - trgovec dogovorili. Problem teh poslovnih odločitev ob zmanjševanju reklam in odstranjevanju cen s prodajnih polic bo predvsem v vidnosti etiket s ceno, za mnoge dovolj težaven, recimo otroke in tiste s slabim vidom, da za starejše kupce niti ne govorim: Ampak važen je dizajn, folklora -prodajnega osebja, papagajsko pobarvana fasada objekta, sistem odpiranja vrat brez označb, na policah ob zastekljenih izložbah pa nameščena bižuterija, WC toaletni papir, higienski vložki, revije in časopisi ter sveče. Kako čudovit izgled, kakšna mamljivost! Če bo sreča in ne bo kakšen proizvod našel poti do kupca, bodo poslej nanj opozarjala stojala pred trgovino in vabila cenjene potrošnike oziroma kupce na razprodajo. Nekje pravijo, da bodo kriteriji do reklamiranja cen oziroma proizvodov veljali za vse enako. Temu pa bi se lahko reklo mafijsko sprenevedanje. In še nekaj je pomembno, ne smemo spregledati deklaracijo proizvajalcev in roka trajanja proizvodov, založenosti polic s takšnimi artikli. Takšne stvari pa bodo opozorile s hitro intervencijsko dejavnostjo na WC školjki. In da ne boste, cenjeni potrošniki, presenečeni, če bo ob vstopu v trgovino oziroma nad blagajno viselo opozorilo, da ne ovirajte drugih kupcev z ogledovanjem in primerjavo cen. Vzemite ali pustite. Svet potrošnikov, sedaj je problem na vas, da ga malo raziščete. Morda bi pozvali tudi koga iz televizijske hiše. Pa začnite na Gorenjskem, tam namreč vstopamo v Evropo in izstopamo iz... odgovorite si sami. Za cenjene potrošnike Marjan Pečan, Kotna pot 10, Dragomer ogrozi tudi samo javno prodajo. Sprašujemo se, ali je ZSSS in časopis DE zares zaščitnik delavcev? Ali so vaši odgovorni ljudje njihovi poslanci ali zgolj po pravilih in izkušnjah zadnjega obdobja karieristi - politiki, ki jim je zgolj do uveljavljanja samih sebe s pompoznimi naslovi na račun in škodo delavcev. Ali je zares tudi časopis DE nasedel posameznikom take vrste? Takega časopisa, še posebej pa takega sindikata in takih zaščitnikov delavcev delavci v Grosistu Gorica ne potrebujemo. Morda pa je bilo vse skupaj le velik nesporazum? Odločitev je na vaši strani. Izpolnitev celotne zahteve, ki smo jo dali preko odvetnice Maje Krošo-vec-Čej, je pogoj za nadaljnje sodelovanje, neizpolnitev pa razlog j za spor širše razsežnosti. Lepo pozdravljeni. Vojko Turel, predsednik delavskega sveta Odgovor uredništva Nesporazum smo poskusili razčistiti in odločiti, kolikor je v naši moči, že v prejšnji številki DE. Upam, da zadovoljivo. Ciril Brajer Magistrala sever-jug v Celiu (in druge prometne pobude) Županu in mestnemu svetu MO Celje Ministrstvu za okolje in prostor Znano je, da se Slovensko ekološko gibanje - SEG že dalj časa zanima za magistralno križišče v Celju in da zadeva še ni rešena. Napoved rešitve je sicer obetavna, vendar ne rešuje glavnega problema. Odkar je j odpravljen »zamašek« na južnem delu Celja pri Tremarju, je namreč j promet skozi mesto Celje vse bolj gost. Zastojev na magistralnih cestah, zlasti sever—jug, je vse več. Take razmere so bile pričakovane in ekologi smo nanje opozarjali! Kot kaže, pa še ni videti prave rešitve. V javnosti se pojavljajo informacije, mda bo sedanja magistrala sever—jug na mestnem območju zgolj razširjena v štiripasovnico. To ne more biti dobra rešitev, saj gre za magistralo, ki je delno celo sestavni del zaščitnega mestnega jedra, ki je zagotovo zgodovinsko pomembno za vso državo. Pričakujemo, da bodo rešitve javne, sprejete po zakonitem postopku, predvsem pa, da bo omenjena magistrala že na Polulah, oziroma Bregu, prešla Savinjo, potekala vzhodno od »južne železnice«, mimo Stare Cinkarne in EMO proti AC. Rešitev je dolgoročno tudi najcenejša. Hkrati opozarjamo, da tudi ni pravih rešitev za povezavo zahodnega dela Celja proti jugu, pa z juga na vzhod. V prvem primeru predlagamo kot rešitev prestavitev savinjske železnice, za kar v Celju še obstaja rezervat, v drugem pa je naše stališče o magistrali sever-jug lahko sestavni del rešitve. Naša pobuda se nanaša tudi na podaljšanje vzhodne magistrale proti Proseniškemu in Selam (povezano z novim priključkom na AC - vzhod). Ta rešitev ni ovira za dograditev »industrijske ceste« - podaljšanje sedanje bežigrajske oziroma njeno dokončanje. Za Teharje vseeno pride v poštev prestavitev iz kraja ob »južno železnico«! Tudi šentjurska obvoznica ni napaka, čeprav nenaravno deli mesto (zaradi zamud pri izgradnji povezave). To, da je povezava Šentjurja z AC nerešena, najbrž ni sporno, kakor tudi povezava Šentjurja proti osrčju Kozjanskega in — delno — tudi v smeri proti Rogatcu. (Križišče pri Selah je v tej luči dokaj jasna usmeritev). Pričakujemo, da boste naše stališče - izdelano v sodelovanju s PO SEG Celje in Sekcijo za prometne povezave SEG - pretehtali, se odločili za skupni pogovor in nas sicer upoštevali pri nadaljnjih načrtih. Pripravljeni smo, čeprav smo praktično v te namene brez tolarja, prispevati še več k boljšim rešitvam tudi za zahodno povezavo Celja z AC, vključno z navezavo proti Velenju. Kar zadeva potek AC skozi Vipavsko dolino, pa smo naše stališče razložili na Svetu za varstvo okolja RS. O prometnih povezavah Slovenije veliko pišemo tudi v reviji Okolje, ki izhaja že tretje leto. Ekološki pozdrav! Karel Lipič, generalni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja EE T časopis Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat tel. 313942 13261 92 , slovenskih faks 311 956 • Odgovorni urednik: Ciril Bajer, tel. 131 61 63, 313 942 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati) J delavcev Boris Rugelj (Na trznem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313 942,131 61 63 # Naročnina: 321 255 S 7aložba in ""______marketing. 321 255 ♦ Posamezna številka stane 130 SIT # Žiro račun: 50101-603-46834 S Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik. 0 IF 23. marca 1995 SOUPRAVLJANJE Soupravljanje in solastništvo: z roko v roki ali s poleni pod noge ZAKON PODALJŠUJE SAMOUPRAVLJANJE Mnenja o tem, ali zakon o soupravljanju ovira učinkovito poslovanje in upravljanje podjetij ali pa je mogoče iz njega in iz notranjega lastništva pridobiti še večjo zagnanost zaposlenih in uprave pri razreševanju, priznajmo, dokaj zagatnega položaja mnogih podjetij, se še vedno precej razhajajo. Prav tako se krešejo mnenja o vlogi sindikata v okviru soupravljanja. Tokrat smo se o teh vprašanjih pogovarjali ponovno z direktorjem podjetja, z generalnim direktorjem Kovinoplastike iz Loža Leopoldom Oblakom. Uvodoma nam je opisal pot lastninjenja podjetja, potem pa smo se pogovarjali o »zankah« zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij. OBLAK: Dobili smo drugo soglasje Agencije in dvajsetodstotni delež, ki pripada Skladu za razvoj, je bil že prodan na javni dražbi eni izmed agencij. Sicer pa je bil naš program privatizacije »klasičen« za Slovenijo, se pravi, da je predviden 60-odstotni delavski odkup, 10 % je last odškodninskega, 10 % pokojninskega sklada in omenjenih 20 % je last Atene. S certifikati smo zbrali 20 % od zaposlenih in bivših zaposlenih ter družinskih članov, s tem da smo vplačali tudi še dodatnih 13 % delavskega odkupa. Lastnikov je čez dva tisoč, pri čemer 33-odstotni delež podjetja pripada zaposlenim, bivšim zaposlenim in družinskim članom, 27 % pripada Skladu za razvoj itd. Nova delniška družba je sedaj v postopku regi- stracije na sodišču. Oblikovali smo začasni nadzorni svet in začasno upravo. Bivši delavski svet je imenoval začasni nadzorni svet, in sicer samo iz članov Kovinoplastike. Na prvi skupščini pa bodo sodelovali tudi zunanji delničarji. Nadzorni svet, stalni, si predstavljamo tako, da bi bila polovica njegovih članov iz vodstvenih kadrov, polovico naj bi sestavljali člani bivših organov samoupravljanja ali iz vrst sindikatov. DE: Kako bo v bodoče organizirana vaša delniška družba? Ali bo imela krovno podjetje, proizvodne dejavnosti pa organizirane kot podjetja? Oblak: Zaenkrat to ni predvideno, * ostali bomo takšni kot zdaj, s tem da so proizvodne enote že zdaj opredeljene kot profitni centri. Bomo pa z nekaterimi tujimi partnerji oblikovali nove joint-venture pogodbe, dve že imamo... DE: Ali imate že kaj tujega kapitala? Oblak: Imamo ga samo v eni programski enoti, ampak ga je komaj za 2,73 %. Bomo pa ustanovili novo podjetje, kjer se bo ta delež primerno povečal. O tem, kdo naj bi imel v tem podjetju kapitalsko večino: tuji partner ali mi, se še pogovarjamo. DE: Kaj menite o zakonu o soupravljanju? Mislim da pomeni podaljšanje samoupravljanja. DE: Ali je zakon o soupravljanju povzel dobre ali slabe strani sistema samoupravljanja? Oblak: Mislim, da je dobro, če spodbuja samoiniciativnost delavcev, vendar pa sodelovanje delavcev v upravljanju konceptualno pogosto »ne gre skozi«. Vemo, da visok dobiček in visoke plače ne gredo skupaj. Ti pritiski pa se pojavljajo, tudi pri nas. Zakon tudi ni ustrezno rešil sestave nadzornega sveta. Na Zahodu, kar poznam razmere, so v nadzornem svetu lastniki ali pa poleg njih priznani strokovnjaki od zunaj. Pri nas bo nadzorni svet težko deloval, ker ne bo opredeljena vloga lastnika in vloga delavca. DE: Vi imate v nadzornem svetu polovico članov iz vrst zaposlenih? Oblak: Nagibam se k temu, da bi bila polovica članov nadzornega sveta zunanjih članov, pol pa predstavnikov delavcev. Če pa gledate formalnopravno, to razmerje ne vzdrži, ker je 60 % lastnikov kapitala notranjih. Mislim, da Mag. Pavle Čelik se v svojem najnovejšem delu loteva dokaj nehvaležne teme - vzpostavljanja meje med Hrvaško in Slovenijo v času njunega osamosvajanja. Opisuje posamezne dogodke in ljudi, dileme in odnose s hrvaškimi obmejnimi organi ter vrednoti posamezna dejanja. Gre za delo, ki ima tudi pomembno zgodovinsko razsežnost, saj so razmerja s to našo sosedo zaradi meje še zmeraj vznemirjujoča, kamen spotike in politiziranja. Cena knjige je 2600 SIT, 5-od-stotni prometni davek je vključen v ceno. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. 061/321-255; 13-35-255; faks: 311-956. govorite. Menda je predlog sprememb že v skupščinski proceduri... Oblak: Take spremembe so mi pri srcu, vprašanje pa je, ali bi jih parlament sprejel. Vzdušje v Sloveniji je trenutno bolj naklonjeno delavcem. Računati je treba tudi na vse bližje volitve. DE: Če povzamemo vaše mnenje: ta zakon daje preveč možnosti delavcem... Oblak: Mi se veliko pogovarjamo s tujci in moram povedati, da težko razumejo naš model lastninjenja. DE: Zanimivo pa je, da imajo v Nemčiji obratni sveti, ki jih enačimo z našimi sveti delavcev, bistveno večje pristojnosti kakor sveti delavcev pri nas. Oblak: Kolikor sem se o tem pogovarjal, je položaj od podjetja do podjetja različen, imajo pa v glavnem pristojnosti pri pogojih dela itd. preveč vpleta v soupravljanje. Kakšno je vaše mnenje o teh vprašanjih? Oblak: Sindikat bi moral biti izven podjetja. Tudi ni prav, da podjetje plačuje stroške stavke. Ali primer osebnih dohodkov: sindikat je zahteval, da se javno izobesijo plačilne liste, čeprav ima sindikat te dokumente vedno na vpogled. No, na Zahodu, mislim, nihče nima vpogleda v seznam, pač lahko primerja plače z določili pogodb ali panožne kolektivne pogodbe. Sindikat lahko intervenira le v primeru neskladja. Stvar sindikata pa ni primerjava višine posameznih plač. Tudi ne »vtikanje« v povsem strokovne odločitve. Tudi ocena delovnih pogojev ni stvar sindikata, pač pa strokovnih meritev. Ali denimo zahteva, da mora biti še tretja vrsta malice, zdaj imamo na izbiro dve malici... DE: Kaj menite o sindikalnih funkcionarjih, ki naj bi bili voljeni v organe soupravljanja? Je to dobro ali slabo? Oblak: Ja, ne vem. Zdi se mi nenavadno, neskladno s funkcijo sindikata. Vendar, če to dopušča zakonodaja, ne bom nasprotoval. Ni pa to v skladu s funkcijo, ki naj bi jo imela sindikat in nadzorni svet. bi morali zakon spremeniti tako, da bi imeli večino v nadzornem svetu lastniki. DE: Vendar, če so delavci solastniki, ali niso tudi oni predstavniki kapitala? Oblak: Že, vendar so preostali lastniki manj pomembni v odločanju, če je 60 % lastnine notranjih lastnikov. Struktura nadzornega sveta je taka: polovica so predstavniki delavcev, med drugo polovico - predstavniki kapitala - pa jih je spet skoraj dve tretjini zaposlenih. Tako imajo zaposleni absolutno večino. DE: Združenje delodajalcev je predlagalo spremembo zakona v tem smislu in tudi vlada si prizadeva doseči takšno spremembo, o kateri ■ 7manr«pv»nn*m Stavila vannvl&nih ' ' denimo in nasprotovati ni mosoee ____________________ ® DE: Kaj pa funkcija delavskega direktorja, ali je vloga delavskega direktorja združljiva s funkcijo kadrovskega direktorja podjetja? Oblak: Ti dve funkciji nista združljivi. Nekatere odločitve, ki jih mora sprejemati kadrovski direktor, so povsem strokovne narave in o njih ni mogoče drugače razpravljati. DE: Katere? Oblak: Denimo dolžina letnega dopusta, ki je vezana na pogoje dela, o katerih še razpravljamo. Tu se interesi delavcev in uprave križajo in delavski direktor bi tu težko nastopal v vlogi arbitra. DE: Še hujše bi bilo, če bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih... Oblak: V isti sapi se strinjati z odpuščanjem in mu nasprotovati, kar oboje bi delavski direktor kot kadrovik in član uprave moral početi, ni mogoče. Sem za delitev teh dveh funkcij. Delavski direktor bo že sicer kot član uprave v zelo neprijetnem položaju, saj bo verjetno mnogokrat preglasovan, pa kot član uprave soodgovoren za njene odločitve. DE: Kaj menite o stroških soupravljanja? To ne bo poceni... Oblak: Te stroške imajo tudi na Zahodu, kjer imajo obratne svete, vendar mislim, da tam niso tako visoki, kot bodo pri nas. Pri nas je soupravljanje tako široko zasnovano, toliko odgovorov bo uprava dolžna delavcem, stroški bodo z izobraževanjem, pa z zasedanji sou-pravnih organov... DE: Ali ni dobro, da je svet delavcev temeljito obveščen o podjetju? To vendar pomaga pri medsebojnem razumevanju in sodelovanju med delavci in upravo. Oblak: To je kar v redu. Tudi na zahodu so delavci obveščani, mislim, da enkrat letno. Osnovno vprašanje pri tem je, kdaj je človek dovolj obveščen. Recimo, mi imamo precej višje plače od kolektivne pogodbe. Vendar delavci kljub temu niso zadovoljni, pa čeprav imajo v bližini primere stečajev podjetij, pa čeprav se je naša plača v markah podvojila, kljub temu, da nam kupci plačujejo v markah. Čeprav smo ta vprašanja večkrat razlagali, pa jih delavci vendarle niso sprejeli. DE: Uprava se mora v določenih primerih posvetovati s svetom delavcev, preden odloča. Ali to po vašem mnenju prispeva k učinkovitosti vodenja podjetja? Oblak: K učinkovitosti vodenja to zanesljivo ne prispeva. Če gre za zavračanje ukrepov, pa bi bilo po mnenju vodstva denimo dovolj, če bi bil svet delavcev o njih samo obveščen. Sicer zakon dokaj natančno zariše krog tistih odloči- DE: Menda imajo v Nemčiji pristojnosti tudi na področju kapitalskih odločitev... Oblak: Zakonodaje v Nemčiji ne poznam, s piartnerji pa se o tem nikoli nismo pogovarjali. Je pa vloga sindikata izredno močna in družbe ji parirajo na različne načine. V Italiji na primer, kjer imajo profesionalizacijo sindikatov glede na velikost družb, se le-te enostavno razbijejo na (pre)majhne enote in se izognejo sindikalnim profesionalcem. DE: Ali ni vloga sindikata v podjetjih pri nas že sporna? Profesionalci menda ne sodijo v podjetja in sindikat pri nas se menda nasploh tev uprave, na katere ima svet delavcev pravico dajanja »veta«. Kljub temu lahko »veto« povzroči motnje v poslovanju. DE: Kako razmišljate o arbitraži: je boljša stalna ali občasna? Oblak: Že to, da je arbitraža notranja, ni dobro. Morala bi biti zunanja, nevtralna. Se pa nagibam k stalni arbitraži, ker je bolj strokovna. Če oblikuješ občasno arbitražo, moraš člane še poučiti, kako se je treba držati pravil, pa čeprav jih je mogoče izbrati iz določenega strokovnega področja. Boris Rugelj 0 EE 23. marca 1995 SEDEM DNI V SINDIKATIH DELAVKE JUTRANJKE SE JEZIJO NA DRŽAVO V prejšnji številki smo pisali o nepravičnih in visokih normah ter nizkih plačah delavk brežiške Jutranjke. Da bi o položaju delavk v tem velikem tekstilnem podjetju izvedeli kaj več, smo se pogovarjali s predsednico sindikata Marico Jonozovič, članico delavskega sveta Alojzijo Lisec in sindikalno poverjenico Milko Gal. Povedale so, da je položaj res težak, vendar zanj bolj kot poslovodstvo obdolžujejo nenasitno in neumno državo, ki dovoljuje uvoz cenenega tekstila. Iz besed sogovornic in hitrega pogleda na proizvodne dvorane pa lahko sklepamo, da Jutranjki primanjkuje tudi sposobnega strokovnega kadra. Delavke se kljub težkemu materialnemu položaju zadovoljujejo z delom in plačami. Te so vsak mesec na plačilni dan, praviloma dvanajstega v mesecu. Na dan našega obiska (17. marca letos) je polno obratovala le proizvodna dvorana v pritličju. Večina delavk iz zgornje dvorane je bila na dopustu oz. je imela dela prost dan. Delavski svet je pred časom sprejel akt o prerazporeditvi delovnega časa. Redni delovni čas traja vsak dan od 7. do 15. ure. kadar je treba dokončati nujna naročila, pa se lahko podaljša tudi za štiri ure. Po potrebi zaposleni delajo tudi ob sobotah. Za nadurno in sobotno delo pa imajo delavke v dneh, ko ni dela, pravico do prostih ur oz. prostih dni. Če dela ni, so delavke dolžne izkoristiti tudi redni letni dopust. Prejšnja leta so imeli zaposleni iz Jutranjke enotedenski kolektivni dopust. Letos ni planiran. Ker dela zelo primanjkuje, bo večina delavk lahko celoten dopust izkoristila za proste dneve. Sogovornice menijo, da delavke, ki prejemajo mesečno največ po 40 tisočakov, zaradi tega ne bodo prizadete. Težak problem so tudi visoke norme. Delavke jih ne morejo doseči, zlasti takrat ne, ko je naročen le kos ali dva kosa oblačila. Prav takšna naročila pa so vedno pogostejša. Delavke, ki ne dosežejo norme ali so več dni na bolniški, pa mesečno zaslužijo le po 20 tisočakov. Plače so redne. Reden je tudi regres za prehrano, dopust in nadomestilo za prevoz. Sogovornice pa menijo, da so nizke plače posledica nenasitne države. Za nekaj več kot 38 milijonov tolarjev za januarske neto plače je Jutranjka državi in socialnim zavodom odvedla kar 31 milijonov tolarjev. Obremenitev neto plač je torej več kot 80-odstotna. Naše sogovornice menijo, da državnozborski poslanci ne razumejo njihovega položaja. Še bolj jezne so na vlado, ker dovoljuje uvoz cenenih tekstilnih izdelkov z Daljnega vzhoda in s tem potiska v kot delavke, ki kljub praznim žepom polnijo državno blagajno. Na državo pa se jezijo tudi zato, ker bodo morale za lastninjenje odvesti 40 odstotkov svojih certifikatov. Pravijo, da so tovarno ustvarile s svojim delom in odrekanji, saj so se vsa leta odpovedovale zaslužku. Jutranjka pa je danes tudi denacionalizacijski zavezanec. »Če ne bi ves čas vzdrževale zgradbe in urejale parka, bi vse propadlo,« pravijo. Zato vračanje O položaju in problemih delavk Jutranjke smo se pogovarjali tudi z Jožetom Černošo. Povedal je, da se poslovodstvo Jutranjke zelo upira uvedbi soupravljanja in da nasprotuje tudi sklicem zborov delavcev. Delo svobodnega sindikata v Jutranjki je po njegovem mnenju zelo oteženo. V Jutranjki je povsem drugače kot v drugi veliki tekstilni tovarni v Sevnici, na katere ime je poslovodstvo alergično tako, da ga tudi mi ne omenjamo. že nekaj časa pripravlja nova pogodba o pogojih za delo sindikata. Ko sem jim omenil premajhno revolucionarnost, so se izgovorile na težak materialni položaj, nezaposlenost zakoncev in nezmožnost zaposlitve otrok. Krivdo za slab položaj delavk so torej vzele tudi nase, kljub temu da vedo, da se številne delavke že sprašujejo sednik območne organizacije svobodnih sindikatov za Posavje. Delavke Jutranjke si želijo normalni delovni čas od 7. do 15. ure. Želijo biti obravnavane kot ljudje. Odgovorni pa naj upoštevajo, da so tudi žene in matere in da jih potrebujejo tudi družine. Zdaj marsikatera delavka vstaja že ob četrti uri, domov pa se vrača šele Martin Kuharje lastnik enega od avtomobilov, ki so se menda pregrešili zoper nenapisana pravila parkiranja na Jutranjkinem dvorišču. Za ta prekršek je prejel celo javni opomin. V njem piše črno na belem, da je s parkiranjem ob cvetlični gredi povzročil nered. Kljub temu, da je večkrat lažje kršil delovne dolžnosti, pa so mu izrekli le najblažji možni ukrep. Martin Kuhar je zaradi opomina zelo ogorčen. Pritožil se je na delavski svet in pričakuje ugodno rešitev. Pravi, da mu nikoli niso očitali, da dela narobe, in je zato mislil, da je vzoren delavec. Z javnim opominom pa se ne bo nikoli sprijaznil. Opomin je podpisal v. d. generalnega direktorja Drago Perc. Dva spiska »pregrešnih« avtomobilov na oglasni deski pa krasi podpis Jožeta Rutarja, direktorja splošnega kadrovskega sektorja. Naši sogovorniki pravijo, da prav slednji osebno nadzira red na parkiriščih. Če to drži, nima pravega dela, menimo mi. Prav tega moža pa je generalni direktor nameraval ustoličiti za delavskega direktorja. In prav ta mož z diplomo pravne fakultete je skušal delavski svet prepričati, da predsednica sindikata ne more kandidirati za člana začasnega nadzornega sveta. Kljub njegovim naporom, ki so v nasprotju z zakonom o soupravljanju, pa je bila Marica Jonozovič izvoljena s prepričljivo večino. v naravi ali v obliki lastniškega deleža zanje ni pravično. Če morajo vračati one, naj vrača tudi država, vsaj delček tistega, kar je bilo v Ljubljani zgrajeno z njihovim denarjem. Kritične so tudi do ministrstva in inšpekcije za delo. Če že govorijo o vstopu v Evropo, bi morali vedeti, da tja ne moremo s tako mizernimi plačami. Tudi sindikatu bi država morala dati vidnejše mesto. Poslovodstvu očitajo pravzaprav le to, da imajo premalo dela. Jutranjka še ni nadomestila izpada jugoslovanskega trga in doma proda le 5 odstotkov svoje proizvodnje. Prevladujejo Ion posli. Novi programi se počasi uveljavljajo in Jutranjka bo sčasoma povsem opustila proizvodnjo otroške konfekcije. Poslovodstvu očitajo tudi to, da do njih ni dovolj pozorno. Žensk se ni spomnilo ne ob dnevu žena ne za materinski dan. Poslovodstvo pozablja tudi na kulturne prireditve. Na vprašanje o odnosih med sindikatom in poslovodstvom naše sogovornice niso direktno odgovorile. Povedale so le, da se o smotrnosti članstva v sindikatu. Povedale pa so, da bi bile še bolj nemočne, če jim ne bi nenehno stal ob strani Jože Čemoša, pred- po 20. uri. Normalno delo in spodobno plačo jim od srca želimo tudi mi. Franček Kavčič V petek, 17. marca ob 14.30 so konfekcionarke zaradi zelo zahtevnih norm zelo hitele delati. SE SO MOŽNOSTI ZA MARIBOR Fakulteta za strojništvo mariborske univerze je prejšnji teden organizirala okroglo mizo o perspektivah kovinske in tekstilne industrije v mestu ob Dravi. Predstavniki univerze, vlade, gospodarstva in tudi sindikalisti so večinoma menili, da imata kljub hudi krizi obe panogi še velike možnosti. Marsikaj je odvisno od državne politike na področju gospodarstva, marsikaj pa lahko naredijo tudi Mariborčani sami. Prav oni lahko izboljšajo odnose med ljudmi in ustvarijo možnosti za ustvarjalno delo tehnične inteligence. Adolf Šostar, dekan strojne fakultete iz Maribora je povedal, da so slabi odnosi med ljudmi veliko težji problem kot tehnološka zao- stalost. S to trditvijo se je strinjal zlasti Ernest Fujs, direktor Primata, ki je dodal, da prestrukturiranje gospodarstva lahko izvedejo tehniki, ne pa politiki. S Šostar-jevo optimistično oceno se je strinjal tudi direktor Metalne Maksimiljan Horvat. Menil je, da Mariborčanom primanjkuje vere v lastne sposobnosti. Na drugi strani pa je direktor Tama Maksimiljan Senica menil, da lahko obe gospodarski panogi reši le premišljena industrijska politika, podprta s proračunskimi sredstvi. Podobno mnenje je zagovarjal Branko Medik, predsednik SKEI za Podravje. Šostar je udeležencem okrogle mize predstavil tudi načrte njegove fakultete za oblikovanje raz- vojnih služb v podjetjih. Te službe bi deloma financiralo Ministrstvo za znanost. Če bo vse to narejeno, je v Mariboru možen tudi razvoj kovinske in tekstilne industrije, je osrednje sporočilo okrogle mize. Albert Vodovnik, predsednik SKEI, je pozval k zavezništvu med delavci in tehnično inteligenco. Za pravo vlogo inteligence se je zavzel tudi Branko Smole, direktor Svile, najboljšega mariborskega podjetja. Kljub temu, da so nekateri udeleženci menili, da bije mariborskemu gospodarstvu zadnja ura in da je zato treba še naprej klicati le na pomoč, so prevladovali optimisti, ki vidijo rešitev v naslonitvi na lastno znanje in pridne roke delavcev. T. K. DELAVCI HIDROMONTAŽE SO USPELI Med stavko pa so nam povedali: Delavci mariborske Hidromon-taže so v torek prenehali stavkati. Tega dne se je namreč na zahtevo stavkajočih na izredni seji sestala skupščina podjetja ter s sklepom potrdila, da je stavka legalna in da so vse stavkovne zahteve delavcev legitimne. Dosedanji upravni odbor podjetja je razrešila, ker ni opravljal nalog, ki jih določa statut podjetja, novega pa bo predvidoma imenovala na ponovnem zasedanju v petek. Do takrat bodo strokovne službe preverile, ali kandidati, ki so jih delavci že predlagali v novi upravni odbor, ustrezajo vsem kriterijem, ki jih za članstvo v upravnem odboru predpisuje statut podjetja. Takšen presenetljiv razplet stavke je samo logična posledica odnosa, ki ga je vodstvo podjetja kazalo do stavkajočih in do stavkovnih zahtev delavcev. Delavci Hidromontaže, ki se že dolgo borijo za plače po kolektivni pogodbi, o čemer smo v DE že pisali, so terjali plače po kolektivni pogodbi za november, januar in februar, izplačilo tolarskega dela plače za gradbišča v tujini za lanski julij in avgust ter izplačilo terenskega dodatka delavcev na gradbiščih v Sloveniji za januar in februar. Njihove zahteve so kakor že tolikokrat v minulih letih, naletele na gluha ušesa, zato so stavkajoči iz dneva v dan povečevali pritisk. Ker do kompromisne rešitve ni prišlo, so delavci v ponedeljek terjali sklic izredne seje skupščine in pozvali generalnega direktorja Oskarja Gornika, naj odstopi. Čeprav delavci še niso dobili plač za januar in februar po kolektivni pogodbi (vodstvo podjetja jim je bilo pripravljeno izplačati 85 odstotkov januarske plače v gotovini, preostalo pa »v papirjih«), so prenehali stavkati, saj so, kakor pravi sekretarka območnega odbora sindikata delav- Mirjana Tomič: Delavci v Hi-dromontaži smo popolnoma brezpravni in zato tudi preplašeni. Poglejte samo moj primer: v Hidro-montaži delam kot projektant in vedno sem imela veliko dela, včasih celo toliko, da sem morala ostajati v službi popoldne in delati nadure. Šestega marca pa sem dobila odločbo, da sem trajno presežna delavka, ker zame v podjetju ni dovolj dela in ker se moje delovno mesto ukinja. Kje je tu logika? Ne vem pa niti, če se bom sploh pritožila, saj sem ob vsem, kar se dogaja v Hidromontaži, ostala brez besed... cev gradbenih dejavnosti v Podravju Branka Jurak, ponovno dobili zaupanje, da se bodo z novim upravnim odborom razmere v Hidromontaži vendarle začele urejati. Kakšen bo dokončni razplet Mladen Vučkovič: V Hidromontaži se stvari ne bodo obrnile na bolje, vse dokler bo podjetje vodila sedanja vodilna ekipa z direktorjem Oskarjem Gornikom na čelu. V podjetju kar mrgoli Nepravilnosti in zdi se, kakor da se je delovanje pravne države ustavilo na pragu Hidromontaže. Za to, da je lahko Oskar Gornik postal direktor, so morali spremeniti celo statut podjetja, saj sploh ni imel pogojev, da bi lahko postal direktor. Ali vse to ne smrdi zelo po »starih časih«. stavke, kakšna bo usoda stavkovnih zahtev in kdo bo v prihodnje vodil Hidromontažo, bo verjetno znano v petek, ko se bo ponovno sestala skupščina in izvolila novi upravni odbor. Tomaž Kšela Polemika NIHČE IZMED ČLANOV SDE V RUDNIKU VELENJE ŠE NI IZSTOPIL IZ SDE Svojo trditev v naslovu utemeljujem z dejstvom, da na sedež SDE še ni prispela nobena izstopna izjava iz Rudnika lignita Velenje. Prizngti moram, da je Franko Mažgon spreten pisec in manipulator dejstev, vendar le navidezno in za površno informiranega bralca. Kot predsednik pogajalske komisije za pogajanja o kolektivni pogodbi Elektrogospodarstva sem dolžan dati nekatera pojasnila in demantirati določene trditve, ki jih g. Franko Mažgon povzema v polemiki v DE št. 12. Na začetku moram poudariti, da so organi SDE pred pričetkom pogajanj o obeh panožnih kolektivnih pogodbah sprejeli sklep, da se pogajanja vodijo ločeno in da podpis ene panožne kolektivne pogodbe ne ovira ali kakorkoli vpliva na pogajanja o drugi panožni kolektivni pogodbi, kar je bilo tudi jasno povedano in napisano partnerju pri kolektivnem pogajanju in kar je g. Mažgonu dobro znano. Kako se je sindikat podjetja RLV držal na pogajanjih o panožni pogodbi za rudarstvo, ne bom komentiral, ker nisem poklican za to. Franko Mažgon piše, da je trditev »o dokaj uspešnem izvajanju kolektivnega dogovarjanja in sklepanja kolektivnih pogodb vsaj za delavce premogovništva Slovenije« neresna in z ničimer utemeljena, ob tem pa pozablja, da v istem članku dvanajst vrstic prej poudarja, da je prav on bil eden izmed nosilcev aktivnosti v zvezi s kolektivnimi pogajanji, kar lahko pomeni le to, da svoje delo ocenjuje za neresno. Enako oceno v nadaljevanju postavlja za vse predstavnike RLV v SDE s takratnim predsednikom na čelu. Smešna je ponudba o posebni obravnavi glede »šle-panja« druge dejavnosti pri pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah, če upoštevamo dejstvo, da so bila pogajanja ločena in da so se osnutki PKP primerjali samo enkrat v fazi nastajanja le-teh. Dejstvo, ki govori temu v prid, je tudi to, da sta se osnutka razlikovala tudi po konceptu in ne samo po vsebini. Trdim, da pri pogajanjih in izvajanju kolektivnega dogovarjanja ni bilo nobenega »šlepanja« vsaj s strani pogajalcev o panožni kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo. Verjamem, da je bilo delo g. Mažgona vse bolj utrujajoče in neproduktivno ter razdiralno, to pa po moji oceni predvsem zato, ker g. Mažgon kot vodja pogajalske komisije ni uspel vsiliti partnerju svojega koncepta panožne kolektivne pogodbe, za kar pa ne more v nobenem primeru kriviti pogajalcev iz elektrogospodarstva. Verjetno se bo moral vprašati, če je bilo realno pričakovati, da se bo njihov partner pri pogajanjih pripravljen pogajati o taki vsebini panožne kolektivne pogodbe. Negovanje lažnih iluzij, da potekajo pogajanja uspešno in da so pogajalci o panožni kolektivni pogodbi za premogovništvo tik pred podpisom le-te že v jeseni preteklega leta, je pripeljalo g. Mažgona v nezavidljiv položaj, ker je moral priznati sebi in drugim, da bo potrebno že »izpogajani« osnutek PKP za premogovništvo temeljito prevetriti, da bo do podpisa sploh lahko prišlo. Ne morem razvozlati trditve v članku o »okostenelem razmišljanju kolegov iz SDE«, predvidevam pa, da je g. Mažgon naredil ključno napako v tem, ko je zanemaril dejstvo, da so pogajanja o PKP, kjer je partner pri pogajanjih v bistvu Vlada Republike Slovenije, čisto nekaj drugega kot pogajanja v RLV o podjetniški kolektivni pogodbi, kjer so pogajalci do neke mere kolegi, če že ne prijatelji. Glede »jemanja sape« pa svetujem g. Mažgonu, da globoko zajeme zrak in se spusti na realna tla ter trikrat razmisli o reagiranju vodstva sindikata RLV in trezno oceni, ali so njihova dejanja v dobrobit ali v škodo delavcev v RLV. Dejstvo namreč je, da vodstvo sindikata podjetja RLV do danes ni jasno in nedvoumno navedlo niti enega tehtnega razloga za svoja dejanja, trdim pa, da članstva ni korektno informiralo o dogajanjih pred kongresom SDE v lanskem decembru. Kolege iz RLV želim spomniti na spremembe v družbi, ki so se zgodile v zadnjih petih letih in ki so naredile to družbo manj prijetno za rudarje in še koga. Prepričan sem, da se rudarji RLV zavedajo, da v teh časih ne morejo računati z nekakšno samozadostnostjo, temveč potrebujejo še koga, ki jim je pripravljen prisluhniti in jih podpreti, kar pa ne velja za vodstvo sindikata RLV, saj so pred kongresom jasno dali vedeti, »ali smo glavni ali nas ni zraven«. Poudariti želim, da sploh ne dvomim v knapovsko solidarnost in tudi vem, da rudar rudarja še nikoli ni pustil na cedilu in ga tudi nikoli ne bo, problem pa je v tem, da je v vodstvu sindikata podjetja RLV vse manj rudarjev. Valter Vodopivec m 23. marca 1995 SEDEM DNI V SINDIKATIH PRED PODPISOM SOCIALNEGA PREMIRJA!?) Zadnja seja ekonomsko-so-cialnega sveta je odstranila skoraj vse ovire za sklenitev socialnega sporazuma. Po zaslugi Mirana Goslarja, predsednika Združenja delodajalcev pa je tik pred podpisom tudi dogovor o letošnji plačni politiki. O predlaganih listinah se bo vlada izrekla v četrtek, 23. marca. Če bo povedala, kolikšen bo obseg javne potrošnje in proračuna, bo gospodarska zbornica lahko podpisala tudi socialni sporazum. Gospodarska zbornica zahteva, naj vlada precizno zapiše znesek obsega javne porabe v letošnjem letu. Vlada bi zaenkrat pristala le na 510-milijardni proračun, ne pa na omejitev denarja za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Zbornica pa zahteva, naj se javna poraba omeji na 979 milijard tolarjev. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, Dagmar Šuster sporazuma ne bo podpisal. Zbornica meni, da bi se vlada, ki je zaradi deklarativ-nosti socialnega sporazuma pristala na poseben separat o zaposlovanju, lahko obvezala tudi za poseben separat o monetarni politiki. Predstavniki vlade in delodajalcev odločno zavračajo zahtevo KNSS, po kateri bi se plače ne usklajevale le z rastjo cen, ampak tudi z rastjo bruto družbenega proizvoda. Pravijo, da je ta proizvod že vkal-kuliran v plače, saj so se te od leta 1992 povečale za več kot 50 odstotkov. Dogovor o plačni politiki mora biti tak, da podjetjem plač ne bo treba zniževati. Tako sindikati kot delodajalci zahtevajo vsaj dve merili za izračun dovoljene plačne mase. Vlada bi zaradi nadzora raje imela le eno. Plač pa ni mogoče zniževati, le divjanje je možno preprečiti, je povedal Miran Goslar in s tem utemeljil usklajevalni predlog dogovora o plačni politiki v letošnjem letu. Po njegovem predlogu bi se plačna masa za marec izračunala z 11-odstotnim povečanjem povprečnih plač za lansko leto. Podjetja pa bi lahko upoštevala tudi za dva odstotka povečano raven povprečnih plač v zadnjem trimesečju. Če bi bil takšen predlog sprejet, bi plače v letošnjem prvem polletju mirovale. Dogovor bi po Goslarje-vem mnenju veljal od marca letos do marca prihodnjega leta, in če bo tako, ob novem letu ne bo nove pravne praznine. Delodajalci, ki so leto 1994 zaključili z rdečimi številkami, ne morejo povišati plač, dokler ne popravijo poslovnega rezultata. Tisti delodajalci, ki so letos izplačevali več, kot določa dogovor, pa so prevelika izplačila dolžni poračunati do 30. septembra. S temi predlogi Mirana Goslarja, ki so menda nastali po o plačah direktorjev, ki rešujejo zavožena podjetja. Tarifna priloga splošne KP za gospodarstvo je usklajena. Plače za prvi tarifni razred bodo znašale 42.053 tolarjev. Pristojni organi podjetij jih bodo lahko znižali za pet odstotkov, vendar le s soglasjem sindikatov. Izhodiščne plače se bodo lahko povečale šele po treh mesecih, in sicer za 80 odstotkov rasti drobnoprodaj-nih cen. Regres za letni dopust bo znašal 70 odstotkov povprečja bruto plač v gospodarstvu. Zaposleni s podpovprečnimi plačami pa bi lahko prejeli regres v višini povprečne plače v gospodarstvu. Franček Kavčič POSLEDNJI POZIV VLADI, POSLANCEM IN BANKAM, NAJ SANIRAJO TAM Predsedstvi SKEI in Neodvisnih sindikatov v Tamu sta konec minulega tedna sklicali zbor delavcev. Na njem so delavci te največje tovarne v Mariboru skupaj s svojimi sindikalnimi voditelji pred obravnavo predloga zakona o sanaciji Tama v državnem zboru še enkrat pozvali člane slovenske vlade, poslance in banke, naj Tam čimprej sanirajo. Na zboru, udeležila se ga je večina več kot štiri tisoč zaposlenih, so sodelovali tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik ter predsednik in sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Branko Medik in Edi Ozimič. Po seji ekonomsko-socialnega sveta je delovna skupin pripravila novo besedilo dogovora o plačni politiki. V njem je med drugim zapisano, da mora dogovor o plačah direktorjev v podjetjih z družbenim kapitalom podpisati tudi vlada Republike Slovenije. Plače iz naslova rezultatov poslovanja pa lahko delodajalci prvič izplačajo na podlagi rezultatov za prvo polletje letošnjega leta. Izjema so le tisti delodajalci, ki bodo agenciji za plačilni promet dokazali, da so lani in letos izplačevali le toliko, kot določajo KP dejavnosti. Vsi takšni lahko plače iz naslova rezultatov poslovanja povečajo že na podlagi rezultatov poslovanja v prvem trimesečju letošnjega leta. Zbor je začel predsednik SKEI v Tamu Drago Gajzer. Zbranim na dvorišču je povedal, da se bodo sindikalisti še pred obravnavo predloga zakona o sanaciji Tama v državnem zboru povezali s posameznimi poslanskimi skupinami in poslancem predstavili argumente, ki govorijo v prid sanacije Tama. Gajzer je prav tako dejal, da so tamovci čvrsto odločeni braniti svoja delovna mesta in interese. Tako kakor doslej bodo sindikati za to izkoristili vse možnosti dogovornega reševanja problemov. V skrajnem primeru pa se bodo zatekli tudi k skrajnim oblikam sindikalnega boja. Delavci svojega podjetja, ki so ga gradile številne generacije delavcev, po Gajzerjevih besedah nikakor ne nameravajo prepustiti zadnji seji delovne skupine za pripravo tarifne priloge, se sindikati v glavnem strinjajo. Le France Tomšič, predsednik KNSS, meni da mora dogovor določiti tudi merila in kriterije za direktorske plače. Če to ne bo sprejeto, KNSS dogovora ne bo podpisala. Tudi drugi člani sveta so menili, da je treba direktorske plače na kak način omejiti. Francetu Tomšiču pa je najbolj glasno oporekal Dagmar Šuster, češ da imajo tudi direktorji pravico do sindikalnega organiziranja. Društvo Manager je namreč le oblika njihove stanovske organizacije. Večina članov ekonomsko-socialnega sveta je zato menila, da bi najvišje plače lahko limitirali na 700 tisočakov. Zdi se, da bo za takšno rešitev soglasje mogoče, vendar le, če bo dogovor vseboval posebne rešitve SINDIKALIST V PRECEPU Posavsko gospodarstvo je po letu 1990 doživelo 12 stečajev, v katerih je delovno mesto izgubilo 2.500 delavcev. V tej številki pa ni delavcev papirnice Videm, ki se povezujejo v Pergam. Po besedah Marjana Urbanča, sekretarja SKEI za Posavje, pa se v teh letih v sindikatu niso ukvarjali le s stečaji, ampak tudi s številnimi presežnimi delavci in z zaščito njihovih pravic. Marjan Urbanč je delavce zastopal v skoraj vseh stečajih. Kot zunanji zaupnik je dosegel skoraj 100-odstotno priznanje njihovih terjatev do stečajne mase. Ker pa je bila stečajna masa praviloma premajhna, so delavci lahko dobili le del priznanih terjatev. Le v SOP Krško, TSS Sevnica, INKO S Krmelj in Sigmatu iz Krškega so delavci dobili vse, kar jim je prisodilo sodišče. Premoženje bivše Kovinarske Krško je zdaj predmet prodaje. Da bi čimveč iztržil, ga stečajni upravitelj želi prodati po delih. Sedanji najemnik, ki daje delo 220 delavcem in je eden od možnih kupcev celotne tovarne, pa je pripravljen plačati le »razumno« kupnino. Marjan Urbanč pravi, da je zaradi tega kot sidnikalist v velikem precepu. Ne more se Marjan Urbanč, sekretar SKEI za Posavje opredeliti, ali naj zagovarja terjatve delavcev za preteklo delo ali naj vztraja pri ustvarjanju možnosti za ohranitev delovnih mest. O tem se ne želi odločiti in bo odločitev prepustil prizadetim delavcem. Kot sindikalist pa se bo omejil le na nadzor nad zakonitostjo. Kljub posameznim poskusom se novo podjetništvo v Posavju še ni razmahnilo. Zasebniki se srečujejo tudi z velikim nezanimanjem brezposelnih delavcev za nova delovna mesta. Ob razpisu enega od podjetnikov za 8 »šlosar-jev« je zavod za zaposlovanje izdelal seznam 80 možnih kandidatov. Podjetnik je na pogovor povabil 15 brezposelnih delavcev, le eden od njih pa je delo tudi sprejel. Prav vsi pa dobivajo nadomestilo za brezposelne. Tolikšno nezanimanje za novo delo je mogoče pojasniti le z delom na črno in sivo ekonomijo. Spodbuden primer premikanja na boljše pa bi lahko bila prodaja Iskrinega obrata Indel iz Kostanjevice, ki je v lasti Sklada. Kupilo ga bo mešano podjetje Resistek, v katerem prevladuje nemški kapital. Novi lastniki bodo zaposlili prav vse, ki so imeli kruh v družbenem podjetju. Urbanč pravi, da je delo najvažnejše in da Nemci zelo dobro vedo, kaj pomenijo kolektivne pogodbe, zato ga tuji lastnik nič ne moti. F. K. Delavci Tama so se odločeni boriti za svoje pravice tudi s skrajnimi oblikami sindikalnega boja na milost in nemilost tistim, ki bi radi kovali dobičke na njegovih ruševinah. Predsednik Neodvisnih sindikatov v družbi Tam Vlado Pajek je zbrane spomnil, kaj vse so doslej delavci Tama že prispevali za sanacijo podjetja. S posebnim sporazumom z vodstvom podjetja so se odpovedali plačam po kolektivni pogodbi in nekaterim drugim pravicam. Prav tako je podjetje v zadnjem času odpustilo veliko trajno presežnih delavcev. To pa po Pajkovih besedah ni prispevalo k izboljšanju gospodarskih razmer, za kar je odgovorno tudi Tamovo vodstvo, ki bi ga bilo potrebno - kakor predlaga upravni odbor podjetja - temeljito prenoviti. Odgovornost za sanacijo Tama je sedaj na ramenih poslancev, je poudaril Pajek. Za svoje podjetje se bodo borili, pri čemer ne bodo osamljeni, saj prejemajo izraze podpore od delavcev z vseh koncev Slovenije. Tudi Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, je ocenil, da so doslej odgovorni poskušali Tam sanirati samo na ramenih delavcev. Vprašal pa se je, zakaj vlada ni Tamu pomagala že prej, denimo lani jeseni, ko bi ga bilo mogoče sanirati z veliko manjšimi sredstvi in napori. Sicer pa so po Plohlovem mnenju razmere v Tamu tudi posledica sedanjega zakona o privatizaciji podjetij: če bi vlada in državni zbor sprejela predlog Neodvisnih sindikatov, da se lastništvo podjetij prenese na delavce, v slovenskem gospodarstvu ne bi bilo toliko problemov in celo gospodarskega kriminala, za katerega ni pri nas še nihče odgovarjal. Predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik je dejal, da je proces razbijanja tako imenovanih mastodontov v Sloveniji uspel celo bolj, kot so pričakovali politiki, ki so si to izmislili. Dejansko pa je takšno razbijanje slovenskega gospodarstva v funkciji ustvarjanja nove slovenske buržo-azije na plečih delavstva. Zato je Vodovnik delavce pozval k čim večji enotnosti v boju za svoje pravice in dodal, da bodo za morebitni stečaj Tama nosili odgovornost izključno poslanci in bankirji, saj je sam od pristojnih v vladi dobil zagotovila, da bo vlada v parlamentu sanacijo Tama podprla. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je dejal, da obstaja za Tam več scenarijev, vendar Svobodni sin- dikati podpirajo samo njegovo sanacijo. Zato nekateri sindikalistom očitajo, da vidijo v zvezi s Tamom samo socialni vidik. Vendar po Semoličevih besedah to ni res. V Svobodnih sindikatih verjamejo v perspektivo Tama, pa tudi tistim gospodarstvenikom, ki imajo za Tam nove in tržno zanimive programe. Semolič je prav tako dejal, da so v preteklosti odgovorni v državi vodili napačno industrijsko politiko, ki izhaja iz predpostavke, da Slovenija ne potrebuje velikih podjetij. Dejstvo pa je, je dejal Semolič, da Slovenija tako kot druge države potrebuje poleg majhnih in srednjih tudi velika podjetja, ki jim mora v težavah pomagati, kakor to počnejo države povsod po svetu. Samo pri nas je tako, da je država leta in leta pobirala od delavcev Tama davke in prispevke, sedaj ko je ta v težavah, pa pravi, da so prišli novi in drugačni časi... Dušan Semolič je vlado, poslance in banke javno opozoril, da je usoda Tama v njihovih rokah in jih pozval, naj ga sanirajo. Zbrani so to pozdravili in podprli z aplavzom. Na koncu zbora so delavci sprejeli sklepe, v katerih vlado pozivajo, naj odgovorno in argumentirano predstavi in zagovarja predloženi zakon o sanaciji Tama v državnem zboru, poslance pa naj zakon o sanaciji Tama sprejmejo in tako dokažejo, da bo Slovenija pravna in socialna država. Zbor je delegacijo SKEI in NSS iz družbe Tam pooblastil in zadolžil, naj se udeleži seje državnega zbora, ko bo ta obravnaval sanacijo Tama. Vodstvom obeh sindikatov pa so delavci Tama s posebnim sklepom naložili, naj se še naprej borita za zaščito interesov delavcev TAM - z dogovarjanjem, če pa to ne bo mogoče, tudi s skrajnimi oblikami sindikalnega boja. Tomaž Kšela cigareta? IK' odločitev je moja. MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO RS S STAVKO ZOPER NORME V minulem tednu so v Tovarni kos in srpov v Lovrencu na Pohorju stavkali. V tej tovarni, ki je v lasti republiškega razvojnega sklada, je zaposlenih nekaj več kot 100 delavcev. Stavkali so v prvi vrsti zaradi, kakor so rekli, neživljenjsko in administrativno določenih norm. Ker so predstavniki stavkovnega odbora s predsednico Sonjo Kustec na čelu ter predstavniki lastnika in vodstva podjetja po pogajanjih našli kompromisno rešitev, s katero je soglašal tudi zbor delavcev, se je stavka končala še istega dne, kot POPRAVEK V članek »Država naj izpolni obveznosti do senovških rudarjev« se nam je prikradla napaka. Lojzeta Šribarja, predsednika SDE Rudnika Senovo je tiskarski škrat spremenil v Šrabarja in Skrabarja. Prizadetemu in bralcem se za napako opravičujemo. se je začela. Na pogajanjih sta sodelovala tudi predstavnik Sklada Republike Slovenije za razvoj Alojz Pihler in sekretar območnega odbora SKEI za Podravje Edi Ozimič. Stavko so končali s celo vrsto sklepov oziroma dogovorov. Poslej večina administrativno določenih norm ne bo več veljale. Za večino delavcev bodo zopet veljale stare norme, vendar le do ponovnega ugotavljanja realnih norm za vsako delovno mesto posebej. Zaradi izvajanja sanacije v tovarni so delavci pristali na za 10 odstotkov manjše izhodiščne plače od določenih v panožni kolektivni pogodbi, in sicer za prvo polletje letošnjega leta, pod pogojem, da jim bo razlika manj izplačanih plač kasneje glede na poslovne rezultate podjetja poračunana. Delavci so pristali, da se delo v podaljšanem delovnem času zaradi sezonske narave proizvodnje obračunava po internem dogovoru. Prav tako so se stri- njali, da bodo jubilejne nagrade izplačane postopoma do konca leta. Regres za letni dopust pa naj bi bil izplačan do konca julija. Zbor delavcev Tovarne kos in srpov je izrekel tudi nezaupnico direktorju Iztoku Kocjančiču in vodji proizvodnje Štefanu Žvabu. Vzrok za to je bil predvsem, kakor so povedali delavci, nesprejemljiv odnos do njih in njuni neprestani pritiski na proizvodne delavce, ki več kot zmorejo, preprosto ne morejo narediti. Dosedanji direktor in vodja proizvodnje lahko svoje dolžnosti opravljata še do izteka pogodbe oziroma do potrditve zaključnega računa za lansko leto. Na zahtevo delavcev naj bi tovarna takoj objavila razpis za novega direktorja in vodjo proizvodnje. Stavka v Tovarni kos in srpov se je hitro razpletla, če bo tako tudi z razmerami v njej, pa se bo kmalu pokazalo. Tomaž Kšela 23. marca 1995 Sindikalna lista Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12. ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 2. Kilometrina (od 1. 8. 94 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano marec 1995 SIT 3.500 1.750 1.218 22,00 37.111 9.747 LESARJI OPOZARJAJO NA KATASTROFO Drugi del — popravek V drugem delu objavljamo popravek za povprečno plačo za obdobje od oktobra 94 do decembra 1994 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 62.356 SIT V soglasju s Sindikatom lesarstva je Združenje lesarstva pri GZS v sredo opoldne v Domu sindikatov Slovenije sklicalo tiskovno konferenco, na kateri je seznanilo javnost s skrajno dramatičnimi razmerami v panogi, ki jih povzroča (ne)realen tečaj tolarja nasproti drugim valutam, predvsem italijanski liri in ameriškemu dolarju. 31.178.00 46.767.00 62.356.00 187.068,00 62.356,00 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi : • 3. Solidarnostne pomoči : : Opomba: '■ Sprememba uredbe vlade RS o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih ■ prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. ; RS, št. 7/95), velja od 5. februarja 1995 dalje novo določilo »za povračilo stroškov : prenočevanja«, ki ne omogoča povračila za prenočišče brez računa. Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS 1 1 I KAJ DELAJO Na obisku kolegi iz BiH »Izvoz za slovensko lesno industrijo ni alternativa; je njena usoda,« je novinarjem uvodoma spregovoril dr. Jože Korber, sekretar Združenja, in dodal, da k sreči še vztrajno narašča. »Hkrati pa naraščajo tudi problemi, ki iz tega izvoza izvirajo. Razlog je v neusklajenih politikah vseh vrst: obrestne, davčne..., še posebej pa tečajne, ki delujejo nestimulativno, na nekaterih valutnih področjih celo destruktivno. Rešitev tega problema ni v naši moči. Je pa v moči države. In ker je čas naš grobar, zahtevamo, da država pstrezno ukrepa!« Kot je bilo slišati, teorija o tem, da naj tečaj spremlja gibanje razlike med domačo in tujo inflacijo, za našo tečajno politiko očitno ne velja, podjetja pa tega razkoraka ne vzdržijo več. Izpada prihodka iz tega naslova ne morejo kompenzirati z uvozom, ker imajo surovine pač doma. Razmišljajo o možnih ukrepih na področju izvoza, med drugim tudi o zmanjšanju njegovega obsega ali o umiku iz določenih trgov, istočasno pa se zavedajo, da so to lahko le kratkoročne rešitve z dobro znanimi posledicami: odpuščanjem delavcev, izgubo trgov... Če k težavam, ki jih torej povzroča razkorak med rastjo drobnoprodajnih cen in rastjo tečajev za DEM, USD in LIT, dodamo še »uničujočo« obrestno in »čudno« davčno politiko, ki se v pretežni meri nanaša na plače kot vir svojih dohodkov, po- tem si lahko mislimo, v kako nezavidljivem položaju so se znašli lesarji. »Gibljemo se po robu, in če bo šlo tako naprej, se nas bo 21.000, kolikor nas jih je po osamosvojitvi ostalo od 36.000, še prepolovilo,« je opozoril predsednik Franc Bajt, sicer tudi direktor LIP Bled. Lesarji zahtevajo torej temeljit preobrat v razmerju država - izvozniki, pri čemer pa ne zahtevajo nobenega privilegiranega tretmaja; le od ekonomske politike pričakujejo tako usklajenost delovanja, ki bo vsem podjetjem zagotavljala enakovredne pogoje poslovanja, ne glede na delovno ali kapitalno intenzivne ter izvozno ali uvozno naravnane. Na vlado pa apelirajo, naj se resno zave težav, v katerih so se znašli zavoljo eksternih pogojev poslovanja, saj med zaposlenimi že tli... D. K. Preprečite kolaps! Prejšnjo sredo so se na skupnem sestanku v Hrastniku zbrali predsedniki sindikatov vseh slovenskih steklarn. Po večurni razpravi, v kateri so spregovorili o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu, so poslali predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku odprto pismo z naslednjo vsebino: Izgubo jugotrgov, svetovno recesijo, ki ni obšla naše panoge, smo v vseh naših podjetjih več ali manj uspešno prebrodili, predvsem na račun odrekanja, prestrukturiranja proizvodnih programov, dviga normativov na evropsko raven, skratka vseh segmentov tako imenovane notranje rezerve. Podatki, ki govore o povišani produktivnosti, prihrankih pri stroških, na katere lahko podjetja vplivajo, nam povedo, da je teh rezerv v podjetjih vsakdan manj. Izdelki naših steklarskih mojstrov dostojno promovirajo Slovenijo po vsem svetu, vendar vse to ni dovolj. Ker večino naših izdelkov izvozimo, se srečujemo z vse večjimi problemi zaradi politike, ki jo vodi vlada do izvoznikov. Ker po vaši izjavi ni pričakovati večje spremembe tečaja, pa od vlade. zahtevamo, naj prouči možnosti za dodatno stimuliranje izvoza, za razbremenitev prispevkov, skratka, da stori vse, kar je v njeni moči, da prepreči kolaps izvozno usmerjenih podjetij. Delo v steklarstvu je eno izmed najbolj delovno intenzivnih. S tem tudi delavci za svoje težko delo pričakujejo plače, zagotavljanje teh pa je vedno večji problem. Da le-te niso visoke, nam pove že podatek, da smo po razvrstitvi predelovalci nekovinskih rudnin med šestdesetimi panogami na petde-stem mestu in zaostajamo 15% za republi- škim povprečjem. Predvsem pa od vlade in od vas pričakujemo in zahtevamo, da ne podležete strankarskim interesom pri sprejemanju letošnjega proračuna, saj bomo v končni fazi račun dvojno plačali davkoplačevalci - pri davku in plačah. Od vas pričakujemo, da boste naše ugotovitve, ki so vam že znane, saj se z njimi srečujejo tudi drugi izvozniki, resno proučili in sprejeli ukrepe za njihovo razrešitev. Na rezultat volitev v letu 1992 sindikat s svojimi 400.000 člani ni bil pripravljen in tudi ni bistveno vplival. Če pa zgoraj omenjenih težav ne boste ustrezno razrešili in bo prišlo do zmanjševanja plač, odpuščanja delavcev in zapiranja tovarn, vam zagotavljamo, da pri naslednjih volitvah ne bo tako. Lep pozdrav! Soniboj Knežak, predsednik sindikata steklarne Hrastnik Albin Šrimpf, predsednik sindikata Steklarne Rogaška Slatina Janko Štefančič, predsednik sindikata Steklarske šole Rogaška Slatina Bojan Černe predsednik sindikata Steklarne Hrpelje Dušan Semolič je sprejel delegacijo samostojnega sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ter vodnega gospodarstva BiH. Delegacija, ki jo je vodil predsednik sindikata Mehmed Avdagič, (tretji : z leve), je bila v gosteh pri kolegih iz našega sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije. S Srečkom Čaterjem (desno) in Jovom Laban-cem (drugi z leve) so se pogovarjali o krepitvi medsebojnega sodelovanja in tudi o pomoči bosanskim delavcem. Na obisku v Kolinski so izvedeli, da je predstavništvo tega podjetja v Visokem delalo ves čas vojne. Kot nam je povedal Mehmed Avdagič, je kljub vojni vihri ta sindikat ves čas deloval in vzpostavil celo terensko : organizacijo. »Po končani vojni bo Bosna potrebovala tudi kadrovsko : pomoč in Slovenci ste pri nas dobro zapisani,« je za naše glasilo povedal ' Mehmed Avdagič in se zahvalil za dosedanjo pomoč iz naše države. (F. K.; foto: S. B.) ; P07OR Potrebujete kakšen nasvet, ki ~... ni le delovnopravne narave, am- ODPRTI TELEFON! pak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 17.30 ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži. Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko (061) 313-942 vsak četrtek med 16. in 17.30 uro! 313-942 Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva j In vendar se premika... j Območna kraško-notranjska organizacija se je odločila izboljšati ! sindikalno organiziranost. Tako je bil v ponedeljek, 20. t.m. dobro ! obiskan članski sestanek v Kovodu Postojna, kjer se je že nekaj časa ; čutilo, da sindikat ne deluje. Člani so poudarili predvsem problem ; jasnih in pravočasnih informacij tako o položaju podjetja kot o izvaja-: nju sprejete podjetniške kolektivne pogodbe. Kritično so ocenili tudi svoje dosedanje delo, saj ni informacij o delu sindikata. Zato so izvolili nov petčlanski izvršni odbor, za predsednico sindikata pa izbrali Nadjo : Kapelj Žmak. Med svoje prve naloge so si zadali pridobitev novih članov, ureditev medsebojnega informiranja, pregled izvajanja kolek-•: tivne pogodbe, ureditev problema povračil za prevoz na delo, razgovor z vodstvom podjetja o perspektivi podjetja in možnih tehnoloških presežkih ter o delavskem soupravljanju. Z območnim sekretarjem Oskarjem Komacem sva obiskala tudi podjetji Publicus in Komus, ki sta nastali po razdelitvi bivšega Komunalnega podjetja. Tudi tam sva se dogovorila o ustrezni organizacijski ureditvi članstva. Miloš Mikolič, sekretar Vprašanje: Sva starejša človeka, ki se na pratio spoznava bolj malo. Zato vam postavljava vprašanje, ki ga imava glede smrti najinega sina in dedovanja. Poleg umrlega sina imava še hčerko. Sin je umrl pred približno enim mesecem, po nama znanih podatkih je imel v lasti majhno garsonjero v stari hiši, ki pa sva mu jo kupila midva pred tremi leti z denarjem od prodaje najine njive. Sin zadnjih nekaj let ni delal ničesar, temveč je samo popival, tako da sva omenjeno garsonjero kupila le iz usmiljenja, stikov pa tudi nismo imeli, ker je bil za naju popolnoma izgubljen. Pokojni sin ima otroka z žensko, s katero ni nikoli živel, stikov z otrokom ni nikoli imel, le ob . njegovem rojstvu je priznal očetovstvo. Zanima naju, kako je z dedovanjem garsonjere in kdaj bomo klicani na sodišče. Odgovor: Vprašanje je glede na podatke in zapletenost situacije zelo obširno. Poskušal vam bom odgovoriti le na najpomembnejše. Zapuščinski postopek se začne po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega. Za to je potrebno opraviti predhodna dejanja, ki jih opravi matičar, s tem da sestavi smrtovnico, v katero se vpišejo podatki, ki so pomembni za odločanje v zapuščinskem postopku (kdo so dediči in kaj spada v zapustnikovo premoženje ter ali obstaja oporoka in drugo) in so jih dali pokojnikovi sorodniki. V zapuščinskem postopku pa sodišče nato ugo- tovi, kdo so dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino umrlega in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilo j emnikom in drugim osebam. Ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za razpis zapuščinske obravnave, vas bo sodišče s pisnim vabilom pozvalo, da se udeležite zapuščinske obravnave. Ker iz pisma ni razvidno, ali je pokojnik zapustil oporoko, vam bom odgovoril, kako bi bilo v primeru zakonitega dedovanja. Vaš sin je imel otroka, zato po zakonu o dedovanju on deduje vse njegovo premoženje, saj starši pokojnika oz. njegov zakonec dedujejo šele v primeru, da pokojnik ni zapustil potomcev. Glede na povedano (večletno brezdelje, popivanje, stikov z otrokom ni imel) pa se odpira vprašanje vaših zahtevkov glede vloženega denarja v kupljeno nepremičnino, ki je predmet dedovanja. Vaši zahtevki so po vsej verjetnosti upravičeni, uveljavljati pa jih bo verjetno potrebno v pravdnem postopku. Vsekakor pa bi bilo smiselno, da se predhodno poskušate dogovoriti s sinovim otrokom oz. njegovo zakonito zastopnico in po dogo- vorni poti rešiti nastalo situacijo. Vprašanje: Izvedel sem, da sosed namerava blizu meje z mojo parcelo graditi objekt, v katerem bo opravljal dejavnost, ki bo imela za posledico smrad, ki se bo širil neposredno k moji hiši. Ali imam pravico tako dejavnost sosedu preprečiti? Odgovor: Zakon o temeljnih lastnin-skopravnih razmerjih določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih :; nepremičnin (dim, neprijetni ’• vonji, toplota, saje, tersljaji, ropot, odplake in podobno) čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo. Iz povedanega izhaja, da so dovoljene le take motnje, ki ne otežujejo uporabe sosedove nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzročajo znatnejšo škodo. V vašem primeru bi bilo predhodno potrebno podrobno raziskati, za kakšno dejavnost bi šlo, in ugotoviti, ali gre za nedovoljeno motenje. :*x*XvX*XvXvX*X:Xx*& i i I I j: S vav!'WvXv>/:vXavXv>XvXvXv;*!v:vXvXwXv>!*Xv:vXg . . Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)__izvod(ov) knjige SVITANJA. Naročeno pošljite na naslov:------------------------------------------------------------------ j Ulica, poštna št., kraj:—--------------------------------------------------------------------- : Ime in priimek naročnika:________—------------------------------------------------------------' : 1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju j Naročeno dne:----------------- -------- ------------------------------------------------------ i Žig Podpis naročnika i Jci tam to delajo, a so popolnoma nemočni. Ponujali smo jim celo program, reze oarj v ^ mi fifi jjo lil* rnGT&mo «travsati M lMblCO a mnalr tt ta IH f f tO P t P i$:i>::^^ SIG 95: KOT V PRAVUICI , Sindikalisti anhovskega Salonita so Jttieli res srečo z vremenom: kot se je ^kazalo, so športne igre gradbincev ®IG ’95 na Črnem vrhu nad Cerknim 0rganizirali ravno na najlepšo soboto v letošnjem, sicer muhastem marcu, tako da je bilo zadovoljstvo domala v$eh tekmovalcev in njihovih navijačev skoraj popolno! Na veleslalomski progi Brdo s 165 m višinske razlike in 22 vratci se je pomedlo 125 članov sindikata iz vseh večjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Najuspešnejši med njimi so bili predstavniki GPG Grosuplje s petimi osvojenimi kolajnami, sledili pa so jim smučarji SGP Zasavje s štirimi ter SGP Gradbinec Kranj in Salonit Anhovo s po tremi odličji itd. Kolajne so kakopak osvojili tudi najboljši posamezniki (glej rezultate), nekateri »naj« udeleženci (npr. najsrečnejši, najstarejši, najnesreč-Uejši, najperspektivnejši...) pa so dobili lepe praktične nagrade. Med njimi, denimo, je bilo tudi umetniško delo akademskega slikarja in grafika Adela Seyouna, sicer delavca anhovskega Salonita. ¥¥ Si £ Si s; V republiških odborih ¥¥ ■m 5555 ss 55$: :;::x: H S;X si| 5555 i555: SS VREME JE BILO KOT NAROČENO - Zato se tekmovalke na startu niso ozirale le navzdol po progi, ampak so svoja lica nastavljale tudi navzgor proti soncu... Sindikat pridobivanja energetskih surovin S; Sestala sta se 10 sindikatov podjetij RLV in RRPS v eni od februarskih številk DE smo pisali o tem, da je kolektivna pogodba premogovništva Slovenije že v fazi predloga in da nam je po ..... letu dni naporov le uspelo s pogajanji doseči za vse kolikor toliko 5:5 sprejemljivo vsebino. In po tistem znanem in za Slovenijo tako značil-Si nem reku: »Zakaj bi bilo enostavno, če je lahko komplicirano«, so se 55: stvari nepričakovano zapletle. S: Naš pogajalski partner - sekretariat za energetiko - je dal omenjeno kolektivno pogodbo v nekakšno »preverko« na ministrstvo za delo in 23. 2. 1995 na omenjenem ministrstvu tudi organiziral sestanek med sekre-x5 tariatom za energetiko in ministrstvom za delo. Na sestanek je povabil tudi predsednico sindikalne pogajalske skupine. 5555 Šij Presenetila so nas predvsem stališča ministrstva za delo do omenjene :::::::: ?:•' pogodbe, saj so jo praktično postavili na glavo: zahteve so usmerjene :;x;:: 555 tako, da se določila kolektivne pogodbe za premogovništvo izenačijo :::::::: 555 s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in da se ji tako omeji w: Si vsebinska in življenjska kreativnost. Ker je to za rudarje nesprejemljivo 555 zaradi same specifike dela, je prišlo na pobudo predsedstva SPESSdne :X:::: 55: 16. 3. 1995 v Velenju do skupnega sestanka izvršilnih odborov sindika- :x:x iŠ: tov podjetij RLV in RRPS s ciljem poenotiti stališča do pripomb mini->55 strstva za delo in enotno nastopiti pri ponovnih pogajanjih. 5555 55: oba izvršilna odbora sta večino pripomb zavrnila, saj sta ocenila, da g::;: 55’* so v nasprotju z že dogovorjenimi strateškimi stališči pogajalskih part-555 nerjev, in sta pogajalcem jasno določila manevrski prostor v ponovnih pogajanjih. X;X; 555 Izvršilna odbora sta se prav tako poenotila, da bodo najkasneje do 30. ;::x;:: 5:5; 4. 1995 izdelali individualni izračuni premalo izplačanih plač v celot- $£ 5:5: nem premogovništvu, da bodo izvedene vse aktivnosti za njihovo zakon- Jj:*: 555 sko in praktično realizacijo pri lastninskem preoblikovanju podjetij in ^ 555 tudi o tem, da mora sekretariat za energetiko pravočasno zagotoviti 5$: sredstva za izplačilo regresa v s kolektivno pogodbo predvidenem roku. 5555: Ob koncu skupnega sestanka je bil na pobudo predstavnikov RRPS >5555 I ¥5: 555: POSKRBLJENO JE BILO TUDI ZA JEDAČO IN PIJAČO - Kadar so organizatorji Primorci, je gostoljubnost zagotovljena. Zato na Črnem vrhu seveda ni manjkala niti mortadela... ------ .. itn m aoIaS n ih oinHiliolih $ v samostojnih sindikatih______________ ....—“ 1 Konfederacija sindikatov delavcev 1 zavodov Slovenije 3 HEROJI ŠE NISO UTRUJENI - Ivan Laznik, Niko Cajer in Marjan Dolenc niso biti le najboljši med Abrahami, temveč tudi hitrejši od mnogih Benjaminčkov... Sporočilo za javnost 1 ImvZS^,1^1^, SPESS ter sindikatov podjetij'RLV in RRPS s ciljem g| :S: definirati status SPESS in preprečiti razkorak pri skupnem nastopanju **■' na področju kolektivnih pogodb in plačne politike. Za koordinatorja sestanka je bil zadolžen predsednik ZSSS Dušan Semolič. j0že Kožar, Srečno! predsednik sindikata RLV SS- v:*: SS: SS S: !;S •i*: S? i Konfederacija sindikatov delavcev zavodov Slovenije SI ZA je nad postopki Vlade Republike Slovenije zaskrbljena, ker: • državnemu zboru predlaga zakon o kolektivnih pogodbah, ki močno zožuje obseg delovnopravnih in socialno materialnih pravic g;: zaposlenih; •:5;: • ne upošteva sklepov državnega zbora, temveč ga s predlogom, ki je 5:5; v nasprotju z Evropsko socialno listo, s Konvencijo MOD 154 in pripo-555 rodilom 163, ter stalnim poudarkom, kako je pri pripravi predloga $55 upoštevala vse navedeno, celo zavaja. :5;5 Nerazumno je vztrajanje Vlade Republike Slovenije pri čimprejšnjem sprejemu tega zakona. Kot edini argument navaja, da je to ^zahteva državnega zbora. Pri tem ne upošteva nekaterih bistvenih stališč državnega zbora (čeprav neprestano trdi, da jih), ki je med drugim sklenil, da naj predlagatelj pri pripravi besedila za drugo branje upošteva pri- 55;: 555 555 gj pombe, da je potrebno iz pravno sistemskih razlogov pripravljati zakon D. K. PAC NISMO SODILI SKUPAJ... V Znanstveni knjižnici, ki že četrto leto deluje pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, so v začetku tega meseca izšle tri nove knjige: Sociološka razsežja izpada Jugoslavije avtorja dr. Mitje Hafnerja Finka, Znanost kot sistemski del družbe avtorja dr. Franca Malija ter (v angleščini) Political economic system of Canada and Slovenia, skupno delo dr. Bogomila Ferfile in dr. Paula Phillipsa. Pod drobnogled jemljemo Prvo. o kolektivnih pogodbah istočasno z zakonom o delovnih razmerjih. Trditev v obrazložitvi, da je predlog grajen na izhodiščih bodočega zakona o delovnih razmerjih, ni točna, ker teh izhodišč ni! Predlog zakona izhaja iz načela, da sklepanje kolektivnih pogodb ni 555 več obvezno, temveč svobodno in prostovoljno. Sprejem take zakonske 5;¥:;: 555 ureditve, brez istočasne priprave in sprejema celovite zakonske ureditve :j:j:;:j 555 delovnih razmerij (za konkretno in posamično izvajanje) pomeni, da se 5555: 55; v celoti odpravlja sedanji sistem - zakon in kolektivne pogodbe - ne da 55; bi bilo sploh jasno, kakšna bo nova delovnopravna zakonodaja. :::::x:x:::::x:x:x:::::::::::::::::::x:x:::::::x:x:::::xv:-:55 Sedanja delovnopravna zakonodaja predpisuje celovito ureditev de-.v.v.-.v.wAv.v.v.-.-.v.v.:.w.N>r...>y.y...... g lovnih razmerij tako, da v več kot 60 členih napotuje in prepušča 55; ureditev delovnopravnih inštitutov kolektivnim pogodbam, devinski sestav (npr. od ka- 555 s sprejetjem takega zakona, kot ga predlaga Vlada, bi se na delovno-tolištva do pravoslavja in 555 pravnem področju na široko odprla vrata popolne anarhije, zaradi islama). V tem kontekstu je 555 nespoštovanja pravnih norm marsikje vlada že sedaj, bilo ugotovljeno da sta bili ' 55: Zato tudi poslankam in poslancem državnega zbora, poslanskim 8 J ’ 55; skupinam državnega zbora in državnemu zboru predlagamo, naj :¥: predlog zakona o kolektivnih pogodbah umaknejo oziroma zadržijo, :55 dokler ne bo pripravljen predlog celovite ureditve delovnopravne zako-5Š nodaje, kar je tudi zahteva večine sindikatov! 5j¥: Janez Cirkvenčič, predsednik Knjiga Sociološka raz-$ežja razpada Jugoslavije Prestavlja (primerjalno) empirično analizo socialne strukture v nekdanji Jugoslaviji. Podatki za analizo so bili zbrani v času od junija 1986 do januarja 1987 po vseh republikah in pokrajinah nekdanje Jugoslavije " torej tik pred začetkom intenzivnih procesov razpadanja SFRJ kot enotne države. Analiza teh podatkov je omogočila razkrivanje okoliščin (pogojev), v katerih se je začelo razpadanje države. Za izhodišče analize si je avtor Mitja Hafner Fink postavil vprašanje, ali lahko govorimo o nekdanji Jugosla-yiji kot o enotni družbi ali pa je v njenem okviru obstajalo več različnih družb kot zaokroženih samostojnih siste- ?• $:‘S:5¥:: mov. Pri tem je bila pozornost usmerjena na primerjavo stratifikacijskih sistemov republik in pokrajin nekdanje Jugoslavije ter na odkrivanje možnih determinant oblikovanja stratifikacijskih sistemov in strukture izavesti družbenih slojev. Ob nekaterih rezultatih, ki so kazali na skupne elemente družbenega razslojevanja v nekdanji Jugoslaviji, je avtor v knjigi pokazal, da so se pred samim razpadom države v Jugoslaviji izoblikovali vsaj trije stratifika-cijski sistemi: 1. slovenski, 2. osrednji jugoslovanski in 3. kosovski. Slovenija se je pomembno razlikovala ne le glede strukture stratifikacij -skega sistema, ampak morda še bolj glede (ideološke) zavesti razredov oz. slojev. Rezultati analize namreč ka- žejo, da se je v prostoru (ideološke) zavesti vzpostavila delitev na slovenske razrede na eni strani ter razrede preostalih republik in pokrajin nekdanje Jugoslavije na drugi strani. Temu je ustrezala tudi ugotovitev, da je bila »republiška« determinanta zavesti pomembnejša od slojevske. Klasifikacija v tri stratifikacij ske sisteme se je ujemala tudi z razvrstitvijo republik in pokrajin na temelju kazalcev stopnje razvitosti, strukturnih značilnosti in kulturnozgodovinske dediščine. Avtor pokaže na smiselnost razlikovanja znotraj nekdanje Jugoslavije vzdolž osi severozahod-ju-govzhod, kjer se vzpostavljajo tako delitve med razvitimi- in nerazvitimi kot delitve glede na kulturno-zgo- bilo ugotovljeno, ob stopnji razvitosti najpomembnejši determinanti stratifikacij skega sistema (predvsem v smislu povezav med sistemom vlog in sistemov distribucije) delež kmečkega prebivalstva in prisotnost islama (delež muslimanov). Takšni rezultati pa so omogočali hipotetične sklepe v smeri teoretske pos-plošitve v okvirih teorije modernizacije - predvsem glede povezanosti med značajem stratifikacij skega sistema neke družbe na eni strani in njeno umestitvijo v modernizacijske tokove na drugi strani. Bistveni sklep, ki ga je avtor Mitja Hafner Fink povzel ob razmišljanju o vzrokih in poteku razpadanja nekdanje Jugoslavije pa je, da ni ključno vprašanje, ali so se posamezne federalne enote uspele vzpostaviti kot samostojne družbe, ampak je bolj smiselno postaviti vprašanje, ali se je nekdanja Jugoslavija kot (federalna) država uspela vzpostaviti kot celovit in zaokrožen družbeni sistem. Takšen sklep temelji na ugotovitvi, da na prostoru nekdanje Jugoslavije ni obstajal enoten kul-turno-civilizacijski legitimi-zacijski sistem. Zanimivo branje... p>. K. 5555 i*:* Sijš vi*; :::::::: ;:::*i Sivi M M »:•> * ¥555 || *:•:•: •» Sl- ivi Si vil :S £ •:•:• :*: >>: S: i Si vi; Razgledi slovenskih vrhov Uredništvo dokumentarnega programa TVS je začelo prejšnjo nedeljo predvajati novo obsežno serijo filmskih oddaj s skupnim naslovom Razgledi slovenskih vrhov. Gre za dokumentarne in hkrati umetniške filmske eseje, ki zapisujejo avtohtonost kulturne zgodovine prebivališč in selišč gorate Slovenije tudi za arhiv, saj vemo, kako skokovito izginja starosvetnost s prihajajočo civilizacijo. Filmi serije Razgledi slovenskih vrhov tako razkrivajo dolinska in gorska oziranja za horizonti, opisujejo življenja DE KANAL - DE pod njimi, mite in legende v zvezi z njimi itd. Vključujejo etnološke in zgodovinske raziskave, potopisne opise in - nenazadnje - vsa narejena kulturna izročila prebivalstva krajin okoli izbranih vrhov. Govorijo o nenehni in na kar najbolj naraven način izraženi duhovni povezanosti prebivalcev posamezne krajine z vrhom. Tako se razodeva tudi poseben, v ljudstvu razvit in z izročilom negovan so-čut za pripadajoči materinski prostor. Skratka, serija opisuje vero človeka v celovitost dodeljenega mu življenjskega prostora... Serijo enajstih 25-minutnih filmov, ki se bodo letos zvrstili v Razgledih slovenskih vrhov (drugih 22 pa v naslednjih letih), bo v nedeljo, 26. t. m. ob 20.05 na TVS 2 nadaljeval film V kraljestvu Pece, ki je bil na festivalu v Trentu ’93 nagrajen z Zlatim metuljem. :xs>y.yXyX;X;X:.y.;.>y.:.>y.y.:.>:.;.:.:.>v.;.y.;.y.>>y.;.y.:.:.H.:.:.:.y.:.H.:.m X*I*Iv>I*I*!,IvI*I*I*i*X<*I*!*!*!*I*!*!v 16 1T-: _____________NA TRŽNEM PREPIHU PRED ODLOČILNIM »DA« POSLANCEV Ta teden je državni zbor po skrajšanem postopku razpravljal o vladinem »zakonu o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja TAM in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže Busa«. Redakcijo časopisa smo zaključili prej, kot je zbor odločil o vsebini in veljavi omenjenega zakona, zato lahko samo zapišemo, kaj je poslancem priporočil odbor za gospodarstvo državnega zbora, ki je pred zasedanjem parlamenta še enkrat ovrednotil predlog vlade in amandmaje na njen zakon, ki so se medtem že nabrali. Odbor je večino amandmajev sprejel in državnemu zboru torej predlagal, naj vladin zakon sprejme v nekolikanj spremenjeni vsebini. V DE, št. 11, 2. marca, smo poročali podrobneje o vladinih predlogih za reševanje gospodarskega položaja Tama in Avtomontaže Bus ter o razlikah med vladinimi rešitvami in amandmaji štirih poslancev (Jožeta Jagodnika, Jožeta Protnerja, Rudija Mogeta in Ivana Sisingerja). Ti so februarja letos predlagali državnemu zboru svoj zakon za rešitev Tama in Avtomontaže in ga potem, ko ga je državni zbor vrnil v redni postopek sprejemanja (poslanci so predlagali sprejem po skrajšanem postopku), umaknili. Vse to zato, da bi lahko državni zbor vendarle po hitrem postopku sprejel rešitev za omenjeni podjetji. Na vladni zakon, ki je po mnenju četverice poslancev sicer boljši od njihovega, so takoj, ko se je pojavil v državnem zboru, dali vrsto amandmajev. Obe podjetji je namreč treba reševati hitro, sicer bosta, ker nimata nikakršnih sredstev za vodenje proizvodnje, v kratkem zašli v stečaj. Tako je bil ta teden v parlamentarni proceduri vladni zakon, opremljen z amandmaji in mnenji ustreznih strokovnih teles državnega zbora. Matično telo, odbor za gospodarstvo, je že pred časom priporočilo državnemu zboru tako vladin zakonski predlog za reševanje Tama in Avtomontaže kot tudi sprejem po hitrem postopku. Na zadnjem zasedanju pa se je opredelil še do omenjenih poslanskih amandmajev. Štirje poslanci, avtorji že umaknjenega predloga zakona o reševanju obeh podjetij - po njem naj bi večino bremena prevzela na pleča država oziroma davkoplačevalci - so predlagali spremembo kar polovice izmed 15 členov dolgega vladinega zakona o reševanju Tama in Avtomontaže. Odbor za gospodarstvo se je praktično z vsemi poslanskimi amandmaji strinjal, seveda pa do takšne odločitve člani odbora niso prišli brez debate o predlogih »za« in »proti«. Slišati pa je bilo celo mnenje, in to se ponavlja na vsaki seji odbora za gospodarstvo, ko govore o Tamu (pa tudi na seji komisije za gospodarstvo pri državnem svetu smo slišali tako mnenje), da bi bilo nemara smotrneje v Tamu izpeljati programirani stečaj, ne nazadnje tudi zato, ker da s sanacijo rešujemo samo banke, kot v nekaterih drugih podobnih primerih. Največ razprave pa je bilo na odboru za gospodarstvo ob predlogu poslancev, naj država Tamu in Avtomontaži Busu zagotovi poroštva za obveznosti iz posojil za obratna sredstva za proizvodnjo do višine 8 milijard tolarjev (Tamu do 7,1 milijarde in Avtomontaži do 900 milijonov tolarjev). Vlada se je bila v svojem zakonskem predlogu voljna zavezati za dvakrat nižji skupni znesek. S poroštvi države bi se obema podjetjema odprla vrata bančnih trezorjev za posojila za oživitev proizvodnje (podjetji nimata premoženja in zato nimata s čim garantirati posojilodajalcem, da bosta izposojeni denar povrnila). Ker imata za preko 260 milijonov mark naročil in ker po besedah Ivana Nerada, predsednika upravnega odbora Tama, vsak mesec, ko proizvodnja stoji, izgubita 7 milijard tolarjev, je takšna vladina garancija smiselna. Tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki je ugodno ocenilo vse amandmaje četverice poslancev, se je po besedah ministra Maksa Tajnikarja nagibalo k podvojitvi poroštvene vsote. Pa tudi v Odboru za gospodarstvo je prevladovalo prepričanje, da se obema podjetjema splača pomagati, da pa je to treba hitro storiti. Tega večinskega prepričanja niso omajala niti nekatera nasprotna mnenja in drugačne ocene. Kot tista o bolj primernem stečaju, ki smo jo že omenili, ali recimo mnenje Izidorja Rejca, da bi država poroštva za nove kredite (omenjenih 8 milijard tolarjev) dala šele potem, ko bi bil sprejet novi sanacijski načrt za TAM in Avtomontaže. Češ da garancija, ki jo je država dala lani decembra do višine 800 milijonov tolarjev, ni prinesla rezultatov. No, Rejc se je na prejšnji seji Odbora zavzel za kadrovsko prenovo v vrhu Tama. Poudaril je, da potrebuje TAM ekipo, ki bo poprijela za delo in ki bo vedela, kaj se v podjetju dogaja, ki bo imela poslovno vizijo in program. Da je težko pridobiti koga za delo v taki firmi, ker da je negotov uspeh? Treba je sestaviti ekipo in ji naložiti, da gre tja in tja, je bil oster Rejc. Češ, kdor kaj velja, bo svojo veljavo potrdil tudi v Tamu. In če strokovnjakov v Mariboru in okolici ni in on, Rejc, verjame, da jih ni, jih je treba pripeljati od drugod! Zdelo se nam je, kot da ne ravno prikrito namiguje, da je sam pripravljen prevzeti mesto Maksimiljana Senice, predsednika poslovodnega odbora Tama. Njegova razprava na zadnji seji Odbora pa je ta vtis zabrisala. Le kdo bi najprej nažagal vejo, potem pa želel sesti nanjo? Mislimo, da je Odbor prepričalo Tajnikarjevo pojasnilo, da državni proračun s temi 8 milijardami garancij ne bi bil obremenjen prej kakor leta 1999, pa še to le v primeru, če ta čas TAM in Avtomontaža potonila. Precej debate je sprožil tudi amandma k tretjemu členu vladinega zakona, v katerem poslanci menijo, da bi banke morale polovico od zneska terjatev v višini skoraj 2,8 milijarde tolarjev s pripadajočimi obrestmi bodisi odpustiti, preoblikovati v poslovni delež oziroma delnice dolžnikov ali pa pobotati z odkupom premoženja. Izidor Rejc je predlagal, naj se iz amandmaja črta možnost pobota. Odbor je to sprejel in s tem sprožil nejevoljo bank upnic, ki so sprejele sporazum o pogojih, pod katerimi so pripravljene sodelovati v sanaciji Tama in Avtomontaže. Ivan Nerad, ki je tu nastopil v dvojni vlogi, predsednika upravnega odbora Tama in predsednika SKB banke, je v vlogi slednjega Odboru za gospodarstvo Državnega zbora povedal, da banke od sporazuma, kakršnega so podpisale in ki vključuje tudi možnost pobotanja terjatev, ne bodo odstopile. Tako so poslanci državnega zbora dobili priložnost s svojo modrostjo presekati ta vozel nasprotujočih si interesov. No, upamo, da se je sanacijsk vozel Tama in Avtomontaže Bus; po zaslugi modrosti poslancev 1< začel razpletati. Brez državne po moči bi obe podjetji verjetni lahko kar tako likvidirali; da b pa s tem več izgubili kot prihra nili, je menda dokazljivo. Res p je tudi, da finančna sanacija po meni komajda prvi korak k celo viti sanaciji obeh podjetij in da t sanacija ne bo uresničljiva v ener ali dveh letih. Članke o Tam bomo torej po časopisih lahko š dolgo prebirali. Boris Ruge Poslanci državnega zbora so ta teden odločali, ali se bo v Tamu in Avtomontaži Bus začela celovita sanacija. V nasprotnem primeru je tale posnetek že eden zadnjih posnetkov proizvodnje vozil v tej mariborski tovarni. Absurdne težave (nekaterih) proračunskih porabnikov 510 MILIJARD POMENI 850.000 TOLARJEV NA ZAPOSLENEGA Zgodba o državnem proračunu se ponavlja. Namesto da bi se še pred iztekom leta sporazumeli, kako pogačo deliti, spet krepko zamujamo, saj se mnogi ne morejo in ne morejo sprijazniti z dejstvi, z realnostjo. Zase namreč terjajo precej več, kot premoremo. Zato tudi tolikšna zamuda, prepiri in slaba volja. Pa so apetiti res večji od možnosti? Spomnimo se le nekaj podatkov. Lansko leto je šlo v Republiki Sloveniji za proračunsko porabo 413 milijard tolarjev. Ob tem smo davkoplačevalci menili, da imamo odločno predrago državo. Za letošnje leto pa so porabniki predlagali proračun v višini 675 milijard tolarjev. Če bi bili tolikšnemu zalogaju kos, bi pomenilo, da smo v primerjavi z letom 1994 povečali državni proračun za 63 odstotkov. No, glede na lanskoletno inflacijo, gospodarske razmere v Sloveniji, število brezposelnih in dolgotrajno reševanje industrijskih gigantov so zahteve preneka-terih porabnikov, zelo obzirno povedano, smešne oziroma absurdne. Ker toliko kot zahtevajo posamezna ministrstva in službe na državni ravni, preprosto ni kje vzeti, je predlog finančnega ministrstva za 165 milijard bližji realnosti. Po njegovem naj bi namreč šlo za letošnji proračun okroglih 510 milijard. Toliko in nič več. No, če bo pri tem ostalo, namreč pri omenjenem predlogu našega finančnega ministrstva, potlej bo letošnji proračun za 24 odstotkov večji od lanskega. Seveda gre za nominalno povečanje, realno pa bi dali v skupno vrečo »le« nekaj odstotkov več. Denimo, da bo obveljal predlog finančnega ministrstva. Ker si večina izmed nas niti približno ne predstavlja, kaj pomeni 510 milijard tolarjev in koliko je to denarja, si pomagajmo z dvema primerjavama. Vsak prebivalec naše PRORAČUN 1995 državice bo moral odriniti za letošnji proračun okroglih 250.000 tolarjev. Ker pa, na primer, dojenčki in otroci sploh nimajo denarja, ker ga v glavnem nimajo tudi upokojenci in še mnogi drugi, bo račun poravnal v prvi vrsti slovenski delavec. Ceha pa bo 850.000 na glavo. Seveda, to je treba poudariti, če bo ostalo pri omenjenih 510 milijardah. V nasprotnem primeru bo ceha večja. Različni apetiti Pri zgodbi o državnem proračunu in splošnem prepričanju, da imamo odločno pre- drago državo, je zanimivo, da se uničujoči pogoltnosti mnogih porabnikov ne znamo postaviti po robu. Po eni plati razglabljamo, da bi morala poleg delavcev tudi država nekoliko zategniti pas, po drugi pa dopuščamo, da je državni proračun iz leta v leto realno večji, Ja, grenko je spoznanje, da so nas tisti, ki smo jim zaupali, pustili na cedilu in da je v našem parlamentu tako hudo malo posluha za slovenskega delavca. Seveda pa vseh proračunskih porabnikov niti približno ne moremo zmetati v en sam koš. Kot pribito namreč drži, da bodo kljub povečanju proračuna posamezna ministrstva še vedno v škripcih. Mnogi pa bodo veselo in brezskrbno zapravljali. Tako kot doslej. Takih, ki hočejo letos še veliko več, kot so zapravili lani, je precej. Ustavno sodišče, denimo, je za letos terjalo 333-odstotno povečanje sredstev, ministrstvo za okolje in prostor pa je hotelo svojo vrečo odebeliti za 252 odstotkov. Dalje, vladne službe so lani imele na voljo slabih 13 milijard tolarjev, letos hočejo 38 milijard. Če bi jih uslišali, bi to predstavljalo za 197 odstotkov večjo porabo. Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve so vse prej kot skromni. Lani je imelo to ministrstvo 4,6 milijarde, letos hoče 13 milijard tolarjev. Več kot za 200 odstotkov večji proračun terja tudi ministrstvo za pravosodje. Lani je imelo 2,9, letos hoče 8,9 milijarde. Pa še ena cvetka: slovenski ombudsman je imel lani 12 milijončkov, letos jih terja 395. To je znatno več kot vrhovno sodišče (346), več kot državni svet (311), več kot Slovenska akademija znanosti in umetnosti (264) in tudi več kot predsednik republike (254). Mnogi, ki bi večja sredstva še kako krvavo potrebovali, pa se zavedajo nič kaj rožnate realnosti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, na primer, je predlagalo 35-od-stotno povečanje »svojih« sredstev. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je hotelo 50-odstotno povečanje, mini strstvo za gospodarske dejav nosti 100-odstotno, ministr stvo za ekonomske odnose i: razvoj pa 58-odstotno poveča nje svojega proračuna. Na nitki tudi socialni sporazum No, četudi bo obveljala be seda finančnega ministrstv in bo letošnji proračun teža! 510 milijard tolarjev, bo t zelo hud zalogaj za Slovenije Posebno pa za njeno gospo dar stvo, saj je breme, ki mu g. je naložila država, pretežko. Problem pa niso le kronični preobremenjena podjetja, k jim premalo ostaja za naložbi in se zato ne morejo kosat s konkurenco na tujih trgih temveč tudi plače zaposlenih Te so, navkljub pripombam da v glavnem preveč zaslužimo, mizerne. Zato tudi socialni sporazum. Temu pa s< slabo piše, to velja podčrtati če bo letošnji proračun prebr tisto zgornjo mejo, ki jo je postavilo finančno ministrstvo Res je, da socialni sporazurr še ni podpisan. Bo pa verjetne prav kmalu. Vendar bo ničen oziroma bodo od njega odstopili, zatrjujejo slovenski delodajalci, če bo večji od 510 milijard tolarjev. Andrej Ulaga ZA NOVO m0a J0 toTREBUJEttO1' PRISPEVAM PO SVOJIH MOČEH! ŽIRO RAČUN: 50101-654-41037. HVAIA. OBJAVE 0 PRISPEVKIH PREBERITE V REVIJI OTROK IN DRUŽINA. PORABNIK PORABA 1994 ZAHTEVEK 1995 % PREDLOG MF DODATNE ZAHTEVE KONČNI PREDLOG MF % predsednik republike 193 254 +32 254 254 državni zbor 2.114 3.908 + 85 3.664 3.664 državni svet 185 311 + 68 305 305 urad predsednika vlade 683 870 +27 870 870 + 27 vladne službe 12.855 38.178 + 197 14.874 + 22.029 15.874 +23 m. za finance 110.476 188.405 + 71 162.649 157.128 +42 m. za notranje zadeve 20.263 26.848 +32 24.602 + 2.460 24.602 +21 m. za zunanje zadeve 4.617 13.347 + 189 5.801 + 3.900 5.801 +26 m. za obrambo 25.644 46.023 + 79 34.621 +6.800 33.621 +31 m. za pravosodje 2.974 8.974 +202 4.084 + 810 4.084 +37 m. za gospod, dejavnosti 8.220 16.480 + 100 7.303 +3.400 7.303 -11 m. za ekonomske odnose in razvoj 7.433 11.748 + 58 6.198 +2.000 6.198 -17 m. za kmet., gozdarstvo in prehrano 10.803 17.638 + 63 12.298 + 3.268 12.298 + 14 m. za promet in zveze 26.959 45.429 + 69 28.514 + 14.000 28.514 +6 m. za okolje in prostor 6.037 21.273 +252 10.103 + 1.854 10.103 + 67 m. za delo, družino in soc. zadeve 89.813 121.083 +35 100.723 + 3.600 100.723 + 12 m. za zdravstvo 3.052 6.231 + 104 4.225 + 1.652 4.225 m. za šolstvo in šport 67.068 90.337 +35 81.139 +5.000 85.139 +27 m. za znanost in tehn. 13.890 20.775 +50 15.387 + 1.500 15.387 + 11 m. za kulturo 9.824 13.393 + 36 10.945 +2.300 10.945 + 11 ustavno sodišče 219 952 + 333 805 805 +267 vrhovno sodišče 189 346 + 83 292 292 + 54 računsko sodišče 0 745 722 722 ombudsman 12 395 388 388 PRORAČUN 413.133 675.021 + 63 509.881 + 74.573 510.792 +24 Opomba: vsi zneski so navedeni v mio SIT Močne februarske podražitve INFLACIJA PA LE 0.9-ODSTOTNA Po podatkih slovenskega statističnega zavoda so se v letošnjem februarju drobnoprodajne cene Povečale le za 0,9 odstotka. V primerjavi z letom poprej pa so bile februarja letos cene na drobno višje za 17,3 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa za 19,6 odstotka. Ja, februarja so cene kar dobro Poskočile. Precej bolj, kot bi sodili po podatkih naše statistike. Poleg 11 do 15-odstotnih podražitev zelenjave, rib in sadja so se februarja podražila predvsem sredstva za kulturo, namreč za 2,7 odstotka, sredstva za razvedrilo ter kmetijska zaščitna sredstva, ki so bila dražja za 2,5 odstotka. Komunalne storitve so se podražile za 2 odstotka, storitve pošt za 1,9, stanovanjske storitve in prevozi za 1,7 tekstilni izdelki pa za 1,3 odstotka. Kajpak s tem februarskih podražitev še ni konec. Kot zanimivost pa zapišimo, da smo februarja plačevali sadje kar za 75 odstotkov dražje kot pred letom dni. Inflacija pa je bila v tem času samo 17,3-odstotna. Za navadne zemljane je nerodno predvsem to, da se najbolj dražijo stvari, brez katerih preprosto ne gre. Na vrhu februarske enoletne podražitvene lestvice je že drugi mesec zapored sveže sadje, ki se je po podatkih statističnega zavoda podražilo za 75,2 odstotka. Na drugem mestu so storitve pošt, ki so se podražile za 57,2 odstotka, meso je bilo dražje za 32,6 odstotka, osebne storitve za 25,7, elektrika za gospodinjstva za DOLAR IZGUBIL BITKO Z MARKO Vrednost ameriškega dolarja je v primerjavi z japonskim jenom in nemško marko zdrknila na novo najnižjo raven po drugi svetovni vojni, čeprav so centralne banke po vsem svetu skušale z usklajeno akcijo rešiti klecajočo ameriško denarno enoto. Nekateri ugledni finančni strokovnjaki vse glasneje napovedujejo, da utegne ob nadaljevanju takih gibanj mednarodni denarni trg kmalu dobiti novo »svetovno valuto« - nemško marko. Dejstvo je namreč, da veliki investitorji, ki želijo vlagati v zanesljive in stabilne valute, počasi obračajo dolarju hrbet in se v glavnem odločajo za nakup mark. Petnajst evropskih centralnih bank je v sodelovanju z ameriškim Uradom za zvezne rezerve z markami in jenom nakupilo skoraj poldrugo milijardo dolarjev, pa jim naglega dolarskega padca ni uspelo zaustaviti. Posredovanje se je klavrno končalo predvsem zato, ker je vrsta 25.6, zelenjava za 23,9, mesni izdelki za 23,1, jajca za 22,7, sredstva za kulturo za 22, kulturne storitve za 21,8, kmetijska zaščitna sredstva za 21,1, maščobe za 20.6, žito in žitni izdelki za 19,5, mleko in mlečni izdelki za 18, pohištvo za 17,3, vrtci in domovi za 16.7, higienske potrebščine za 16.3, prevozi za 15,7, finančne storitve za 15,6, tobak za 14,6, kmetijsko orodje za 14,4, stanovanjske storitve za 14, obutev za 13.4, obrtne storitve za 12,1, zdravila za 12, gradbeni material za 11.4, komunalne storitve za 11,2 odstotka, itd. Morda se je v letu dni tudi kaj pocenilo. Žal pa se do teh podatkov nismo dokopali. Morda zato, ker pocenitev sploh ni bilo. A. U. komercialnih bank brž zgrabila priložnost, da se znebi velikih zalog dolarjev. Zakon o ponudbi in povpraševanju je opravil svoje in dolarju ni bilo več pomoči. Splošnih razlogov za nestabilnost ameriške valute je več, v zadnjem času pa je gotovo na prvem mestu uničujoča gospodarska kriza v Mehiki, ki je ena na j večjih ameriških zunanjetrgovinskih partnerk. Tudi politika obrestnih mer, ki jo vodi Washington, in nezaupanje v Clintonovo trgovinsko politiko sta nedvomno pomembna dejavnika. Urad za zvezne rezerve je v letu dni kar sedemkrat zvišal obrestno mero, da bi preprečil naraščanje inflacije in obenem napravil dolarske naložbe donosnejše in s tem bolj zanimive za vlaganje. Očitno so bili slednji zdaj prepričani, da je tega trenda zaenkrat konec, in so posredno dali dolarju prosto pot - navzdol. To utegne povzročiti nadaljnjo rast obresti, kar pa ima lahko hude posledice za ameriško gospodarstvo. Centralne banke na čelu z evropskimi so zaenkrat pripravljene podpirati dolar, saj se z njegovim padcem nevarno veča konkurenčnost ameriških izdelkov na svetovnem trgu, vendar pa mnogi poznavalci pravijo, da je bitka z marko izgubljena. Po besedah nemškega finančnega ministra Waigla je marka že danes najvarnejša valuta na svetovnem trgu. (Reuter) V MARCU 1995 nudi sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in fizičnim osebam nove pogoje varčevanja: Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za MAREC 1995 znaša 0,90% mesečno, preračunano na letni nivo pa 11,13%. OBRESTNE MERE ZA VARČEVANJE BANČNIH VLOG: Pravne osebe: Mesečne Letne Privatne osebe: OBRESTNE MERE ZA POSOJILA: Kratkoročna posojila lahko dobijo člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Hranilnici, dolgoročna posojila pa člani sindikatov, ki so lastniki Hranilnice. VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI. USTVARITE MOŽNOST, DA BODO ČLANI VAŠEGA SINDIKATA LAHKO DELEŽNI STORITEV DELAVSKE HRANILNICE. Naše geslo je: KAKOVOST SO UUDJE! Naš žiro račun je 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. (061) 312-098, 316-881. - Če bo kdo spraševal zame, mu povejte, da se vrnem čez pet, šest let. Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 12 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 131 0033, int. 384, 385; (061) 326982 ali 322975; naš telefaks je (061) 326982 ali 317 298, žiro račun 50101-601-92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO HRIBI 1. POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH - veliki apartma 62 DEM, mali 46DEM. Brunarica za 8 oseb 125 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena. 2. POČITNIŠKE HIŠICE V BOHINJU, UKANC - hišice s tremi oziroma štirimi spalnicami - sedem ležišč, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, predprostor, kopalnica, wc, lastno parkirišče, 500m2 travnatih površin, 100m od Bohinjskega jezera. Cena za dnevni najem hišice 79DEM. Turistična taksa ni vključena. Termini do 7. aprila. Zelo ugodna smuka na Voglu. 3. KOPE - garsonjere za štiri osebe, termini do 25. 4. Cena v sezoni 51 DEM v tolarski protivrednosti. Praviloma tedenski paketi - termini so določeni. 4. SORICA - PLANINSKA KOČA do 50 oseb, primerno za zimsko šolo v naravi, penzion 24DEM, prometni davek in turistična taksa nista vključena. Zelo ugodna smuka. 5. KANINSKA VAS - stanovanje za štiri osebe, cena 72 DEM. 6. KRANJSKA GORA - apartmaji za 4 osebe, cena 55DEM; stanovanje ali garsonjera, cena 50 oz. 40DEM. 7. KRVAVEC - garsonjera za dve osebi, cena 30 DEM, enota s štirimi ležišči pa 54DEM. Termini do 31. 3. Turistična taksa ni vključena v ceno. 8. PLANICA - planinski dom, več triposteljnih sob do 30. 4. Cena polpenziona 31 DEM. 9. DOVJE - privatni penzion z apartmaji za 2, 4, 5 ali 7 oseb, bogato opremljena kuhinja, spalnica, TWC, terasa. Cena 15 DEM na osebo in turistična taksa. V objektu je klubski prostor s TV, možen je tudi najem savne. Možna prehrana v hotelu ŠPIK. 10. BOHINJSKA BISTRICA - dvosobno stanovanje za 4 do 5 oseb, opremljena kuhinja, kopalnica, WC, balkon, cena 82DEM na dan; počitniška hiša z dvema dvoposteljnima sobama in dvema troposteljnima sobama, opremljena kuhinja, kopalnica, WC. Dnevni najem 20 DEM na osebo. 11. KANIN - garsonjere za 4 osebe, cena 52DEM. 12. Porentov dom v Kranjski Gori - dvoposteljne sobe, posamezni termini za skupine, posamezniki vsa obdobja. Cene nočitev 18 DEM, polpenzion 32, polni penzion 40DEM. 13. BLED - konfortno stanovanje, dnevni prostor, spalnica, kuhinja, kopalnica, WC, termini po dogovoru, cena 70DEM; apartma za tri osebe, spalnica, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, WC, balkon, lastno parkirišče, cena 75DEM, turistična taksa 2DEM. 14. ROGLA - garsonjera, dve ležišči in 1 pomožno, cena 72 DEM. 15. VELIKA PLANINA - apartma za 6 oseb, cena dnevnega najema 48 DEM. TOPLICE 16. MORAVSKE TOPLICE - ogrevan kontejner za 4 osebe, termini do 24. aprila. 17. PODČETRTEK - ATOMSKE TOPLICE, garsonjera za 4 osebe, v ceno 74DEM so vključene kopališke vstopnice s 50% popustom. Termin do sredine aprila. 18. ČATEŽ - hišica za 4 osebe, posamezni termini do aprila, od 6. do 16. maja. Cena dnevnega najema 73 DEM. 19. PTUJSKE TOPLICE - apartma za 3 osebe. Posamezni termini. MORJE 20. PORTOROŽ - apartmaja za 4 osebe, ogrevano. Posamezni termini do maja. Dnevni najem 45 DEM - lastna posteljnina. 21. PIRAN - sodobno opremljeni apartmaji za dve ali štiri osebe, cena 42 oz. 58 DEM za enoto. Termini do 15. aprila. PRVOMAJSKA PONUDBA 1. NOVIGRAD - trosobno stanovanje za do 6 oseb, v celoti opremljeno. Cena 48 DEM na dan. 2. BARBARIČA - garsonjera, komfortno opremljena za 4 osebe. Cena 42DEM na dan. 3. NEREZINE, OTOK MALI LOŠINJ - apartmaji za 3, 4 ali 5 oseb, cena 17DEM na osebo na dan. 4. POREČ - apartmaji v Lanterni, hotel NEPTUN, hotel PARENTIUM. B. SEJEMSKA PONUDBA 1. EUROCUCINA MILANO od 7. do 11. 4. mednarodni sejem pohištva. 2. BAUMA MUNCHEN - od 3. do 9. 4., gradbeni sejem. 3. HANNOVER od 3. do 8. 4. največji industrijski sejem. 4. LIBRO 95 BOLOGNA od 6. do 9. 4. razstava otroških knjig. 5. ISH FRANKFURT - od 28. 3. do 1. 4. klimatska tehnika, črpalke, armature, savne in bazeni, oprema delavnic. 6. COSMOPROF BOLOGNA, od 22. do 25. 4. največji sejem lepote. SINDIKALNE ORGANIZACIJE ALI KAR TAKO OBLIKOVANE SKUPINE VABIMO, NAJ NAM POSREDUJEJO SVOJE ŽEUE ZA DRUŽABNI ALI STROKOVNI IZLET ALI POTOVANJE DOMA ALI V TUJINO. PLAČILA V 2 OBROKIH. ZAHTEVNEJŠI PROGRAMI 1. KLASIČNA MEHIKA - krožno potovanje, ogledi izkopanin Majev, Aztekov, Toltekov, Mikstekov, Olmekov in drugih ljudstev zgodovinske Mehike. Podrobnejši program vam posredujemo. Cena do Mecsico Cityja do Cancuna, poleti, bivanje v dvoposteljnih sobah - nočitve z zajtrkom je 3787DEM. PRIJAVE EN MESEC PRED ODHODOM - VIZUMI SO POTREBNI. 2. Najcenejša možnost MEHIKA - 7 DNI, POLET IZ EVROPE, SEDEM NOČITEV Z ZAJTRKOM, HOTELI Z 2 ZVEZDICAMA. PRIJAVA NAJMANJ TRI TEDNE PRED ODHODOM. KRAJ IN HOTEL PREDVIDENE KATEGORIJE PO KATALOGU IZBERE POTOVALNA AGENCIJA. CENA 1575 DEM. SINDIKALNI IZLETI 1. BUDIMPEŠTA - TRIDNEVNI IZLET ZA VIKEND ALI PA KAR TAKO. ZA SKUPINE 40 DO 50 OSEB AVTOBUSNI IZLET V BUDIMPEŠTO, OGLED ZNAMENITOSTI MADŽARSKE PRESTOLNICE, POLDNEVNI OBISK TIPIČNE KMETIJE V MADŽARSKI STEPI Z DRUŽABNIM DELOM IZLETA, TRETJI DAN PO POVRATKU V LJUBLJANO ALI V KRAJ, OD KODER JE SKUPINA, KOSILO V ČARDI. CENA 245DEM, PLAČLJIVO V DVEH OBROKIH. PREDVIDENI ODHOD 2. JUNIJA. 2. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI - obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na znani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu, idealno za 45 oseb. 3. TRI- ALI ŠTIRIDNEVNI IZLET NA KORZIKO - čudovito potepanje po Italiji ali po Korziki. Prevoz z avtobusom in na luksuznem trajektu. Cena je odvisna od kategorije kabin in dodatnega programa. Informativno tridnevni izlet 400 DEM, štiridnevni pa ca. 500 DEM. Plačilo v dveh obrokih. 4. PTUJ IN PTUJSKOST - enodnevni izlet na Ptuj,ogled gradu s pokušino vin, kosilo v domači gostilni z glasbo po vaši izbiri. Cena 3790 tolarjev. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. POČITNIŠKE HIŠICE v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ALI MORAVSKIH TOPLICAH, BANOVCIH, PTUJSKIH TOPLICAH, ROGLI, KRVAVCU, KANINU, BOHINJU ALI KRANJSKI GORI za vsa obdobja. 2. LASTNIKE POČITNIŠKIH DOMOV V SLOVENSKEM PRIMORJU ALI V HRVAŠKI ISTRI, KI BI V 1995 LETU DALI OBJEKTE V NAJEM, VABIMO, DA NAM POSEDUJEJO PONUDBE. ZAMENJAMO POČITNIŠKO ENOTO Stanovanje v Maredi pri Novigradu, v celoti opremljeno za 5 oseb, zamenjamo za počitniško enoto v slovenskih zdraviliščih, in sicer za dva meseca toplic v kateremkoli terminu štiri mesece morja - TUDI V VISOKI SEZONI. INFORMACIJA UPRAVNIKOM POČITNIŠKIH DOMOV UGODNA PONUDBA POSTELJNINE, PRTOV, SERVIETOV, TEL.: (063) 742421. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. PROGRAME V TUJINI OBRAVNAVAMO V SKLADU S SPLOŠNIMI NAVODILI POTOVALNE AGENCIJE, KI JE ORGANIZATOR POTOVANJA, IN JIH GOSTJE PREJMEJO OB PRIJAVI. PRIJAVA JE SPREJETA, KO JE VPLAČANIH 30% CENE ARANŽMAJA. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar direktor borze 18 23. marca 1995 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA LETA 2020 BO DELAVCEV PREMALO Posvetovanje o zaposlovanju med trgom in socialno varnostjo, ki se je pravkar končalo v Portorožu, pomeni kažipot, kaj vse bo treba postoriti na tem področju v prihodnje. Ključna misel je ta, da kaže politiko zaposlovanja v prihodnje obogatiti z izobraževanjem. In to ne le izobraževanjem in usposabljanjem armade nekvalificiranih in polkvalificiranih oseb, ki so zdaj brez zaposlitve, ampak tudi že izobraženih, tistih z visoko izobrazbo v obliki rednega podiplomskega študija, če hočemo biti evropsko primerljivi. Zaradi togosti šolskega sistema ima Slovenija prevelik osip tako v osnovnih kot v srednjih šolah, kar je svojevrsten fenomen našega šolstva, ki ga razviti svet ne pozna. To je tudi temeljni problem izobraževanja, ki ga nismo uspeli rešiti že več kot 30 let in se zdaj vleče kot cokla razvoja. Nič čudnega torej, da izobrazbena raven slovenskega prebivalstva zaostaja za ravnjo izobraženosti v drugih evropskih državah približno za 10 let, razkorak pa se povečuje zlasti na dnu in na vrhu izobrazbene piramide. »To pa pomeni veliko oviro za tehnološko posodabljanje in dvigovanje produktivnosti slovenskega gospodarstva, na socialnem področju pa soočanje s strukturno brezposelnostjo, ki posamezne kategorije prebivalstva poriva v trajno izključenost iz proizvodnega sistema,« ocenjuje dr. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Socialna izključenost grozi v prvi vrsti ljudem brez kakršnihkoli kvalifikacij, ki jih je bilo leta 1993 v vsem prebivalstvu kar 47 odstotkov, v delovno aktivnem 30 odstotkov, med brezposelnimi pa 38 odstotkov. Socialno izključeni so na Zavodu ljudje, ki nimajo dostopa do družbenih dobrin, kot so izobrazba, zaposlitev, zdravstveno varstvo, socialni servisi itd. Gre za tako imenovano novo revščino, ljudi na obrobju, ki jih je vedno več tudi pri nas. Glavni vzrok za socialno izključenost pa je pri nas strukturna brezposelnost, to je neusklajenost med ponudbo delovne sile in povpraševanjem delodajalcev, ki takšnih delavcev ne potrebujejo. Pri nas so potisnjeni v kot predvsem mladi brez izobrazbe, starejši brezposelni, med njimi pa je tudi vedno več žensk. Od začetka pa do konca leta je število brezposelnih padlo lani kar za 10 odstotkov, med brezposelnimi pa so Kaj bo z brezposelnostjo letos? Jože Glazer, direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje ocenjuje takole: »Kljub napovedim nekaterih novih stečajev ekonomsko neuspešnih podjetij in odpustov trajno presežnih delavcev, lahko rečemo, da se je obdobje množičnega odpuščanja presežne delovne sile končalo. V prvih devetih mesecih lanskega leta je bil priliv presežnih delavcev med brezposelne za 15 odstotkov manjši kot v enakem obdobju leto poprej. V naslednjih mesecih sicer pričakujemo novo odpuščanje delavcev v kovinskopredelovalni industriji oziroma v podjetjih, ki so v lasti Sklada za razvoj, kar pa se po svoji razsežnosti ne bo moglo primerjati s tistim iz zadnjih let in bo omejeno na posamezna območja Slovenije. Zaposlitveni trendi bodo še naprej neugodni zlasti v Podravju pa tudi v Posavju, obratno pa lahko za območne enote Koper, Kranj in Ljubljana trdimo, da se že soočajo s pozitivnejšimi gospodarskimi, s tem pa tudi zaposlitvenimi procesi: Še zmeraj se kaj najde. Gibanje za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona V letu 1995 bomo sprejeli Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Želimo, da nov zakon vsebuje naslednje člene. 1. Popolno prepoved reklamiranja in predstavljanja tobačnih izdelkov, vključno s sponzoriranjem športnih in kulturnih prireditev. Prepovedati je potrebno tudi reklamiranje tobačnih znamk na netobačnih izdelkih (obleke, dežniki, osebni predmeti.. .). 2. Prepoved kajenja v javnih prostorih in na delovnem mestu. 3. Prepoved prodaje tobačnih izdelkov mladoletnim osebam ter usmeritev prodaje v za to namenjene trgovine. 4. Tobačna tovarna mora na vsakem zavojčku cigaret natisniti opozorilo glede zdravstvenega tveganja zaradi kajenja ter vsebnost katrana in nikotina. 5. Omejitev vsebnosti škodljivih sestavin v cigaretah. 6. Ustanovitev Sklada za promocijo zdravja, ki bo zagotavljal sredstva za zdravstvene kampanje ter za sponzoriranje športnih in umetniško-kultumih prireditev. V Gibanje za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona so že vključeni: _______________ Društvo za zdravje srca in ožilja, Društvo za boj proti raku, Žveza društev nekadilcev, Društvo za promocijo zdravja, »Zdravo mesto« (Maribor), Društvo onkoloških bolnikov, Društvo pljučnih bolnikov, Koronami klub, RK Slovenije, Slovensko ekološko gibanje, Društvo larin-gektomiranih ter številni posamezniki ... stopnjo strokovne izobrazbe, za nekvalificirane in polkvali-ficirane delavce torej, kar je glavni kamen spotike zaposlovanja tujih delavcev. V Zahodni Evropi danes praktično ne moreš dobiti delovnega dovoljenja, če nimaš ustrezne kvalifikacije. Zato bi morali tako zaposlovanje nekvalificiranih tujih delavcev v prihodnje omejiti in iskati rešitve, da bi v večji meri zaposlovali domače delavce. V Sloveniji se hitro širijo tudi nekatere oblike fleksibilnega zaposlovanja, kot je denimo pogodbeno delo, v manjši meri pa delo s skrajšanim delovnim časom. Za takšne oblike zaposlovanja se zavzemajo delodajalci, da se laže prilagajajo tržnim razmeram. Tako gre po eni strani za bolj gospodarno vključevanje delovne sile v proizvodnjo oziroma za zniževanje proizvodnih stroškov, po drugi strani pa nastaja vse večja skupina se povečali deleži določenih skupin. Tako je bilo lani decembra med tistimi brez dela kar 46 odstotkov oseb brez strokovne izobrazbe, 62 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, 33 odstotkov brezposelnih pa starih nad 40 let. Najbolj se povečuje število dolgotrajno brezposelnih, starih nad 40 let, trajnih presežkov. Težave, ki jih prinaša strukturna brezposelnost, so trojne: imamo preveč poklicno neusposobljenega prebivalstva, premalo prebivalstva z visoko izobrazbo, vse bolj kritično je vprašanje preusmerjanja iz poklica v poklic. »Reševanje navedenih težav bo mogoče le ob usklajenem delovanju politike zaposlovanja in izobraževanja, pa tudi gospodarske politike,« ocenjuje dr. Svetlik. Po napovedih se bo ponudba delovne sile v prihodnjih nekaj letih še povečevala, po letu 2020 pa je pričakovati močan upad. To pomeni, da se bodo v naslednjih letih težave z brezposelnostjo še nadaljevale, čez 25 do 30 let pa bo že primanjkovalo delavcev vseh profilov z ustreznimi znanji. Prenizka rodnost bo opravila svoje. Povzročila bo staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile, ključni problem pa bo neravnovesje med delovno aktivnim in delovno neaktivnim prebivalstvom, ki je že danes problematično. Proces predčasnega upokojevanja in zaustavljeno zaposlovanje mladine sta namreč povzročila znižanje stopnje aktivnosti prebivalstva Slovenije v letih 1991 do 1993 od 68 odstotkov na samo 57 odstotkov! Za primerjavo povejmo, da je takšna stopnja v ZDA in na Japonskem kar 70-odstotna. V prihodnosti bo zato vedno bolj aktualno vprašanje ponovnega dvigovanja delovne aktivnosti starejšega prebivalstva, na kratek rok pa zmanjševanje strukturne brezposelnosti in obdačevanje vseh tistih »mladih« upokojencev, ki so se prezgodaj upokojili, danes pa dodatno služijo, ne da bi bili za to obdavčeni. Značilnost slovenskega trga delovne sile je tudi ta, da je na njem že tradicionalno prisotna tuja delovna sila. Izkušnje iz zadnjih let pa kažejo, da do zaposlovanja tujcev ne prihaja le zaradi neskladja med m Zaradi nizke rodnosti, ki bo povzročila staranje in pomanjkanje delovne sile že čez 20 do 30 let, bi kazalo spodbujati rojevanje večjega števila otrok z večjo pomočjo družini in otrokom, dvigniti stopnjo delovne aktivnosti prebivalstva, izobraževati in usposabljati starejše delavce, ne pa jih siliti v pokoj, omiliti pomanjkanje delavcev s selektivno migracijsko politiko, priporoča med drugim dr. Ivan Svetlik. S strukturno brezposelnostjo pa se bo moč spopasti edino z najrazličnejšimi oblikami izobraževanja in usposabljanja, še posebej za tiste brez kvalifikacij, za tiste z visoko izobrazbo pa organizirati redni podiplomski študij. S tem v zvezi bi morali urediti tudi financiranje republiškega zavoda za zaposlovanje, da bi imel svoj lastni sklad, kot ga imata pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Oplajal pa naj bi se na različne načine, podobno, kot imajo to urejeno v Nemčiji. Za odkrivanje ogroženih skupin prebivalstva pa bi morali izdelati instrumente in gostiti mrežo javnih socialnih programov, med drugim pa tudi dopolnjevati mrežo javnih institucij s privatnim neprofitnim sektorjem. ponudbo in povpraševanjem, ampak tudi zato, ker delodajalci nudijo takšne pogoje za zaposlitev, ki za domačo delovno silo niso dovolj zanimivi (izjemno nizke plače, zaposlitve za krajša obdobja, zahtevni delovni urniki, zahteve po mlajših delavcih). Skratka, povpraševanja ne prilagajajo razmeram, da bi lahko zaposlovali domačo delovno silo. Delo dobijo predvsem tujci, ki so pripravljeni sprejeti zaposlitev pod kakršnimi koli pogoji. Ob koncu lanskega leta je bilo pri nas okrog 38.000 veljavnih delovnih dovoljenj za tujce, od tega približno 14.500 osebnih. Preko 60 odstotkov delovnih dovoljenj je bilo izdanih za delavce s I. in II. delavcev, ki se s takim delom ne more normalno preživljati. Širjenje fleksibilnih oblik dela je tako v Sloveniji izrazito dvorezno. Koristno je predvsem za gospodarstvo, ne pa tudi za delavce, ki s slabimi plačami postajajo del tako imenovane nove revščine. Še posebej se zmanjšuje socialna varnost poklicno neusposobljenih. Med njimi so v najtežjem položaju starejši delavci, ki so izgubili delo zaradi tehnoloških sprememb ali zaradi ukinjanja proizvodnje. Povečevanje fleksibilnosti trga delovne sile njihovih težav ne bo prav nič omililo. Revščina dobiva pri nas tako različne obraze. Marija Frančeškin NOVO! NOVO! (As • Vsak teden pregled najpomembnejših dogajanj v politiki, gospodarstvu in sindikatih skozi pisanje slovenskih časnikov na 64 straneh A5 formata • Kako pišejo različni časopisi o istih dogodkih? • Informacije, komentarji, intervjuji, polemike, mnenja, predlogi, kritike • Kratko, udarno H Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročam(o) ------izvod(ov) PUBLIKACIJE ČAS (Mesečna naročnina 2000 SIT) Naročeno pošljite na naslov:______________________________ Ulica, poštna štev., kraj:________________________________ Ime in priimek podpisnika:. Naročeno dne:------------ Podpis naročnika 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju SLOVENIJA ITALIJANSKIM POSLOVNEŽEM ŽE PODARJA NEPREMIČNINE Primer Žage iz Boračeve je več kot zgovoren V Boračevi, majhni in prijazni vasici nedaleč od Radencev, stoji žaga. Pred nekaj več kot petimi leti, ko se je imenovala še Marles Žaga Radenci p.o., je dajala delo, kruh in socialno varnost nekaj več kot 40 domačinom in njihovim družinam. Danes, ko se imenuje Gales Radenci d.o.o. in je po podatkih iz sodnega registra v Murski Soboti še vedno (čeprav, kakor kaže, neupravičeno) njen 100-°dstotni lastnik italijanski poslovnež Giuseppe Galli, pa so vsi delavci doma na čakanju. Lastnik nekdaj uspešne žage in njen direktor si medtem družno prizadevata, da bi šlo podjetje čimprej v stečaj. Na srečo se je takšno »lastniško preoblikovanje« boračevske žage po nekdanji »Markovičevi zakonodaji« zazdelo sumljivo sindikatu v Galesu, ki je takoj, ko je bilo to po novi slovenski zakonodaji mogoče, zahteval revizijo. Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za Plačilni promet, nadziranje in informiranje je pokazalo, da so sindikalisti in delavci Galesa imeli prav. V času »lastninske transformacije« je bilo družbeno premoženje v Galesu domnevno oškodovano za 42.090.031,13 tolarja v korist italijanskega poslovneža!!! O tem, kaj se je v zadnjih Petih letih dogajalo v Galesu in kako so sindikalisti varovali interese delavcev in družbeno premoženje ter zakonitost, smo se pogovarjali s predsednikom sindikalne organizacije v Galesu Danilom Vedlinom ter s sekretarjem ljutomerskega krajevnega sveta pri območni organizaciji ZSSS za Pomurje Markom Miličem. Družbo Gales sta, kakor izhaja iz revizijskega poročila, tik pred koncem leta 1989 Ustanovila Marles Žaga Radenci in italijanski podjetnik Giuseppe Galli, in sicer kot mešano družbo. Žaga Radenci je v novo družbo vložila vse svoje premoženje, ki je bilo po sodnem cenilcu ocenjeno na več kot 10 milijonov tolarjev. Hkrati je bilo podjetje Marles Žaga Radenci izbrisano iz sodnega registra. V pogodbi o ustanovitvi družbe Gales je bilo dogovorjeno, da znaša osnovni kapital te družbe okoli 25,8 milijona tolarjev. Italijanski partner se je s pogodbo obvezal, da bo družbo dokapitaliziral za okoli 15,5 milijona tolarjev (v strojih 3,3 milijona in v gotovini za 12,2 milijona tolarjev). Višina kapitala za dokapitalizacijo je bila v pogodbi sklenjena z valutno klavzulo, zato je tolarska protivrednost veljala le na dan sklenitve pogodbe. Tako je postal italijanski partner 60-odstotni lastr.' Galesa, družbenega premoz ia v podjetju pa je bilo 4v odstotkov. Takšno razmerje je bilo, pravi Vedlin, tudi v skupščini podjetja. Tuji partner je imel 60 odstotkov glasov, 20 odstotkov delavci in 20 odstotkov vodstvo podjetja. Večinski lastnik brez kapitala Italijanski partner, po revizijskem poročilu sodeč, do konca leta 1992 svojih obveznosti do Galesa ni poravnal, čeprav se je od podpisa pogodbe obnašal kot večinski lastnik in iz tega naslova uveljavljal tudi vse pravice. Tako je do konca leta 1992 v podjetje Gales vložil 11.6 milijona tolarjev manj sredstev v gotovini in za okoli 4,4 milijona tolarjev manj sredstev v strojih, kot je bil dolžan po pogodbi. Povedano po domače: italijanski partner je fi-guriral kot večinski lastnik Galesa, čeprav to po dejansko vloženem kapitalu še zdaleč ni bil. Kako je mogoče, da italijanski partner ni plačal v pogodbi dovogorjene dokapitalizacije, iz katere izhaja njegova pravic do večinskega lastništva? Po podatkih iz revizijskega poročila je bil jeseni leta 1991, ko podjetja Marles Žaga Radenci sploh ni več bilo, podpisan aneks k pogodbi o ustanovitvi družbe Gales, po katerem se je rok za plačilo dokapitalizacije spremenil iz 31. 12. 1991 na 31. 5. 1996. Ali je res, kar se šušlja med delavci, da sta ta aneks podpisala italijanski partner in direktor Galesa Jože Jug, ki ga je za direktorja imenovala skupščina podjetja, v katerem je imel italijanski partner Galli večino glasov? Če je res tako, si je Galli s pomočjo direktorja, ki ga je sam ustoličil, sam za več let prestavil rok za dokapitalizacijo, brez plačila katere sploh ne bi mogel funkcionirati kot večinski lastnik! Kakšna je naša pravna država? Verjetno bodo vso zgodbo bolj razjasnile nadaljnje preiskave in postopki, vendar se človeku kar samo postavlja vprašanje: Ali je res mogoče, da je tuji partner samo s podpisom pogodbe o dokapitalizaciji, ki je očitno ni izvršil, dobil vse pravice večinskega lastnika? »Kje je bila in kakšna je ta naša pravna država?« se sprašuje tudi Danilo Vedlin, ki je na omenjeno problematiko nenehno opozarjal številne pristojne organe od občine do republike. V času, ko so žago v Boračevi »lastninsko transformirali«, pa je prišlo tudi do ste- čaja sistema Marles, v katerem je nekoč delovala Marles Žaga Radenci. V resnici je bila boračevska žaga v lasti Marlesa, zato je njegov stečajni Marko Milič: »Ta opozorila je podpiral tudi sindikat zunaj podjetja, a se kljub temu bojim, da je revizija prišla prepozno - tujec je svoje očitno že pobasal in zdaj bo verjetno še kakšen domač ’poslov- upravitelj vložil zahtevo, da mešano podjetje Gales vrne vse, kar je vanj vložila nekdanja Marlesova žaga v Boračevi. Ker Gales - razumljivo - ni imel dovolj denarja, je večinski lastnik Marlesu prepustil 40 odstotkov lastninskega deleža, ki pa je bil, kakor smo videli, glede na vse razmere, močno podcenjen. Tako je Marles v stečaju ponovno postal lastnik celotnega deleža, ki ga je Marles Žaga Radenci prispevala v Gales. Vendar je ta delež, ki je bil še dobro leto poprej po sodni cenitvi vreden več kot 10 milijonov tolarjev, od Marlesa v stečaju ponovno odkupil Giuseppe Galli, tokrat za okoli 2,5 milijona tolarjev. Tako je italijanski partner postal stoodstotni lastnik žage v Boračevi. Delavci, pravi Vedlin, pa močno sumijo, da je bil ta delež »lastnika« plačan iz tekočega poslovanja firme oziroma iz njihovih žuljev. Dobrodelnost slovenske države Gales je od slovenske države dobil tudi nekaj več kot 341 tisoč tolarjev za ohranitev delovnih mest, vendar so bila ta po revizijskem poročilu napačno predpisana tujemu kapitalu in ne družbeni lastnini v podjetju. Po ugotovitvah revizije je glede na vse okoliščine v Galesu še vedno okoli 26 odstotkov družbenega kapitala. Družbeni pravobranilec Republike Slovenije je Gales o tem že obvestil in predlagal, naj okoli 42 milijonov oziroma okoli 26 odstotkov premoženja podjetja pripišejo družbenemu kapitalu. Odgovor dosedanjega »večinskega lastnika«, ki naj bi svoj delež plačal do sredine naslednjega leta, pa je, kakor kaže, zelo preprost: italijanski partner predlaga stečaj podjetja Gales. Kdo ve, kakšno »luknjo«, bo v naši zakonodaji sedaj našel tuji partner? Tako so delavci Galesa na čakanju, čeprav bi žaga lahko v sezoni delala s polno paro, podjetje pa čaka na stečaj. Ali je res mogoče, da je 100-odstotni lastnik žage v prelepi vasici Boračeva pri Radencih postal tuji partner, ki v podjetje ni vložil praktično nič (ali pa vsaj ne veliko) razen sposobnosti poigravanja s predpisi naše pravne države? To seveda ni njegov problem, pač pa problem naše zakonodaje oziroma delovanja pravne države pri nas. Res pa je, da je direktor Galesa Jože Jug na revizijsko poročilo že posredoval pripombe. Kaj bo od njih ostalo, bo kmalu pokazal čas. Doslej smo opisovali samo nekatere lastninske odnose v zvezi z Galesom, še več besed pa bi bilo po izjavah Danila Vedlina mogoče nameniti Danilo Vedlin: »Stvar je še posebej dramatična, ker je naš sindikat sproti, pravočasno torej, opozarjal na številne nepravilnosti v procesu privatizacije...« poslovni politiki tega podjetja, v katerem delavci - tudi zaradi neučinkovitosti delovanja naših državnih organov - že nekaj let nimajo več nobene besede, niti kot soupravljava. »Sumljivi« izvozni posli Gales je denimo, kakor opozarja Vedlin, vso svojo proizvodnjo izvozil preko Galli j e- vih podjetij v Italiji, ki so Galesu priznavala višje stroške od proizvodnih, sama pa so verjetno pri istih poslih pošlo- * vala z dobičkom. Tako je pač to, če država nima zakonodaje, ki bi podjetja zaščitila pred tovrstno »konkurenco«. Po Vedlinovem mnenju je Galli sistematično izčrpaval »svoje« podjetje v Boračevi in } kapital sistematično več let prenašal v Italijo. Vprašanje pa je, kdo bi to lahko dokazal... »Stvar morda ne bi bila tako dramatična, če na številne nepravilnosti, ki so se dogajale v procesu privatizacije žage v Boračevi, ne bi sproti opozarjal predsednik sindikata Danilo Vedlin,« pravi Marko Milič. Tudi sindikat izven podjetja je nenehno t opozarjal na to, kar se je dogajalo v Galesu. Kdo ve, ali revizija za žago v Boračevi ni prišla prepozno? Mnogi menijo, da je tuji partner iz tega podjetja in predvsem iz žuljev delavcev že dovolj potegnil, w zato bo morda svojo nepremičnino v Sloveniji celo ponovno prodal ali prepustil slovenskim »poslovnežem«... Ali Slovenija zna zaščititi * svoje...? Po vseh peripetijah v zvezi z lastninjenem so delavci zasumili, da lastnik in vodstvo podjetja začenjata Gales, kakor pravijo sindikalni zaupniki, zavestno uničevati. Zato > so začeli stavkati in zahtevali, naj vodstvo podjetja upošteva zaključke iz revizijskega poročila in izvrši preknjižbo lastnine v korist družbene lastnine; naj vsem delavcem zagotovi plače po kolektivni > pogodbi; naj podjetje ustanovi upniški odbor, v katerem bodo tudi predstavniki delavcev; naj podjetje začne storitvene razreze lesa; naj si najde strateškega partnerja za poslovanje s Korejo in podobno. Kljub vsem njihovim prizadevanjem pa se je stavka končala tako, da so vse delavce poslali domov na čakanje... Sindikalisti in delavci Galesa so naredili, kar je bilo mogoče, da bi zaščitili svoje interese in interese Slovenije. Sedaj so na potezi državni organi. Bodo ti sposobni zaščititi interese Slovenije in delavce žage v Boračevi? Tomaž Kšela MED DOBIČKOM IN RAZVOJEM Po drugi dražbi sklada za razvoj so investicijske družbe pridobile solastniške deleže v 93 podjetjih v skupni vrednosti 11,1 milijarde tolarjev. Po tem dogodku so posamezni direktorji že sneli maske in začeli pripovedovati o resničnih namenih svojih investicijskih družb. Značilna je izjava Branka Pavlina, direktorja KBM In-fonda: »Če v podjetje ne pridete zato, da bi ga izčrpavali, potem je interes tistih, ki skrbijo za njegov razvoj, identičen s hotenji investicijskih družb.« Če bi bilo res tako, bi bilo seveda idealno. To pa pomeni, da je interes podjetij, da dobiček zadržijo v njem in ga reinvestirajo. Ob tem pa se moramo takoj vprašati, od česa bodo potem živele investicijske družbe, ki nastopajo v vlogi (so)lastnika podjetij. Se pravi, da interes tistih, ki skrbijo za razvoj podjetij, s hotenji novopečenih (zunanjih) lastnikov nikakor ne more biti identičen. Skladni so seveda lahko pogledi na to, da se podjetja razvijajo, saj je iz tega pričakovati nove dobičke, nikakor pa to ne pomeni, da bi investicijske družbe kar tako pristajale na to, da bi menedžment te dobičke zadrževal v podjetjih. Možen je seveda kompromis, na katerega bodo pristajali predvsem v »pametnih« investicijskih družbah. Pavlinovi pogledi gredo v tej smeri: »Vsaj polovico dobička bomo pustili v podjetjih, zlasti če so njihova razvojna politika in načrti dobri. Nekaj pa bomo od podjetij v obliki dividend tudi zahtevali, da si bomo pokrili stroške poslovanja in v perspektivi namenjali za di-vidence naših delničarjev.« Kaj to pomeni? Najprej predvsem to, da se vlagatelji certifikatov kar za nekaj časa za dividende lahko obrišejo pod nosom. Investicijske družbe bodo na začetku skrbele predvsem zase, se pravi za lastno pokrivanje stroškov (predvsem plač zaposlenih v njih), medtem ko so delničarji v drugem planu. Z ekonomskega zornega kota to ni slabo, saj se podjetja, vsaj dokler ne bodo zajela sape, zaradi lastninjenja ne bodo dodatno izčrpavala, kar bi bilo zanje usodno. Medtem pa bodo investicijske družbe nastopale kot čisti parazit, ki bo skrbel predvsem zase. Tu pa gre za potrditev tez dr. Jožeta Mencingerja, ki v teh družbah vidi nepotrebno prvino privatizacijske zgodbe. Hočeš nočeš pa moramo tudi v nadaljevanju te zgodbe pritrditi dr. Mencingerju. Investicijske družbe bodo težile k delitvi dobička, kar samo po sebi ne bi bilo nič slabega, če... No, če bi šlo v njihovem primeru za lastnika, ki je v podjetja vložil svež kapital (in ne papirjev) in ki mora v skladu s pričakovanji ob vlaganju v določenem časovnem obdobju prinesti dobiček. Hiba aktualne privatizacijske zgodbe, na katero so resni ekonomisti vseskozi opozarjali, pa je v tem, da bodo hoteli dobiček deliti novopečeni lastniki (investicijske družbe), ki v podjetja niso vložila ničesar. Edino, kar vidimo pozitivnega v investicijskih družbah, je korak k nastajanju pravih lastnikov, ki bodo nadzorovali menedžment. Ta je bil doslej, kot je splošno znano, v funkciji lastnika in menedžerja hkrati, kar ni znano nikjer v svetu in kar je direktorjem omogočalo, da so v teh podjetjih praktično počeli vse, kar se jim je zaljubilo. Od tega, da so lahko podjetja po mili volji razkosavali in jih divje lastninili, do tega, da so si sami določali plače. Perspektiva, ekonomska seveda, podjetij, ki so prek investicijskih družb dobili nove (so)lastnike, je torej iskanje prave mere, težnja k takšni delitvi dobička, ki bo podjetjem še vedno omogočala zdravo rast. Za običajne smrtnike, ki so v certifikatih videli priložnost, da bi za nič hitro nekaj dobili, pa bo ta »mera« slej ko prej pomenila razočaranje. i„o Kuljaj 20 NAJPOMEMBNEJŠA STRAN IE 23. marca 1995 Plovba brez plovila 5. marca so poslanci razigrano pritiskali na tipke, kot da bi sedeli pred gostilniškimi igralnimi avtomati, ne pa v parlamentu. Pod krinko senacije Splošne plovbe je sprožen, celo za slovenske razmere nepojmljiv finančni transfer. Za začetek bodo davkoplačevalci zadovoljno odšteli 75 milijonov ameriških dolarjev, na račun neznanega tujega upnika; in se pri tem tolažili, da bo del te vsote povrnjen v domače loge (žepe). Koliko bo vse skupaj stalo? To pa se nas čisto nič ne tiče! Nepotrebnih stroškov bo vsekakor več, kot če bi ustanovili novega ladijskega prevoznika na trdnih temeljih. Sicer pa, ko bo treba še, bodo že pravočasno povedali. Promocija Slovenije je navsezadnje neprecenljiva. Nobena država ne more brez hipotekarno zadolženih ladij (ki torej sploh niso njene), registriranih v tujih lukah, ploveče pod tujo zastavo, ki vozijo tuj tovor, med tujimi lukami, za tuje naročnike; in ustvarjajo izgubo. Tudi Slovenija ne. Ampak upravljamo jih pa le! Del tega denarja je namenjen tudi spominski plošči, ki bo slovesno odkrita na že postavljenem spomeniku tega projekta. Avtor napisa, Fran Milčinski je izbran brez konkurence. S Tepanj čani se od pamti-veka kosajo Butalci zaradi imenitnosti in bog ne daj, da bi Tepanj čani kaj imeli, Butalci pa ne, in ko so v Tepanj-cih imeli kolero, niso Butalci prej dali miru, nego da so dobili takisto in še črne koze povrhu. To njih slavo še danes očitno razodeva znamenje ob mlaki sredi vasi, kjer imajo svoje vajeno shajališče gosi in race prostranih Butal, znamenite vasi, imenovane mesto. Samo Isajevič Humoreska Proslave in spomeniki - No, kakšno je vaše mnenje o praznovanju pomembnih obletnic? smo kar naravnost vprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot po nekakšnem nepisanem pravilu že stal na svojem stalnem mestu za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in z ustrezno pivsko mero pil svojo veliko merico piva. »Proslave so potrebne!« je dejal in se poglobil v svoje pene. - Se popolnoma strinjamo z vami. A zakaj se vam zdijo potrebne? »Z njimi se izognemo nekdanjim napakam in morda celo nesrečam. In tako smo že imeli eno takšno proslavo, s katero upamo, da bomo odvrnili zgodovinsko nesrečo. V tem oziru moram dati kar največje priznanje ljubljanskim mestnim oblastem in seveda županu, ker so očitno prav oni z vso zagnanostjo organizirali tako pomembno prireditev...« - O kakšni proslavi pa vi govorite? »Ja, o obletnici katastrofalnega ljubljanskega potresa vendar. Saj najbrž veste, da letos poteka sto let od tega hudega dogodka. In mesto je poskrbelo za ustrezno obeleženje tega dogodka tako, da je poskrbelo zg porušenje enega dela Kolizeja... - Pa saj ni mesto krivo, da se je Kolizej zrušil! »Malo mesto, malo neki zasebnik, ki je hotel tam zgraditi gostinski lokal, malo inšpekcija... Skratka vsak je prispeval po svojih skromnih možnostih, tako kot se za pomembno proslavo tudi spodobi.« - Ampak mi sploh nismo mislili o proslavi stoletnice ljubljanskega potresa, ampak o petdesetletnici zmage nad fašizmom... »A ja!? No, pa saj so bile posledice podobne.« - Kako morete primerjati kaj tako groznega, kot je potres, z radostjo ob koncu vojne? »S posledicami. Poglejte, ko je 1895 Ljubljano prizadel potres, jo je kmalu obiskal cesar Franc Jožef. Takratni ljubljanski župan Hribarje, vedoč za ta obisk, velel podpreti tudi tiste zgradbe, ki sploh niso bile razmajane. In Njegovo veličanstvo je ob pogledu na razdejanje in »razdejanje«, podobno kot tovariš Tito leta 1963 v Skopju, odvezalo državno mošnjo, tako da je vsa Avstro-Ogr-ska pomagala graditi novo Ljubljano. Po potresu je Ljubljana pravzaprav šele postala podobna sodobnemu mestu. In vrli Ljubljančani so svojemu monarhu v zahvalo postavili spomenik pred sodno palačo. Ampak ob koncu prve svetovne vojne so spomenik nehvaležno zavrgli, na njegovo mesto pa postavili pomnik Miklošiču. Po drugi vojni pa so še trg preimenovali v Marxov trg...« - In kakšno podobnost naj bi to imelo s praznovanjem zmage nad fašizmom? »Tudi leta 1945 smo morali pozabiti na marsikaj, kar je bilo prej dobrega. In marsikateri spomenik je izginil...« - Ha, tudi najnovejša oblast je podirala spomenike. Torej bi bilo treba tudi te postaviti nazaj. »Vsekakor, ampak najprej je treba nazaj inštalirati Franca Jožefa pred sodnijo, ob bok pa mu postaviti še Hribarjevega, ki je Njegovo veličanstvo tako lepo nategnil. Sicer pa tem za nove spomenike nam tako ali tako ne bo zmanjkalo. V Leninovem parku, v bližini Kolizeja, bi lahko postavili tudi spomenik aktualnemu županu Ruplu, ki bo brez dvoma najbolj zaslužen za obnovo Kolizeja. Sicer pa, ko smo že pri proslavah, predlagam, da že vnaprej proslavimo vse stare in bodoče proslave in spomenike z eno rundo piva. Na vaš račun seveda!« Bogo Sajovic Tonetove možnosti Tone Anderlič je skupaj z dr. Leom Šešerkom pripravil zakon o parlamentarnem nadzoru varnostnih in obveščevalnih služb. Čeprav zakono-tvorca predstavljata najmočnejšo stranko, so jima zakon najprej sesuli poslanski kolegi, nato pa ga je od člena do člena potacala še vlada. Tone, brez strahu! Zakon je gotovo v redu, če vladi ni povleči. Če boš le vztrajal, ti ga bo požegnalo ustavno sodišče. Janezova švejkovščina Medtem ko naše ustavno sodišče vlado, ta steber pravne države, kar naprej poučuje, do kod še lahko steguje kremplje, ima češko pametnejše delo. Potrdilo je dekret iz leta 1945 in zdaj se sudetski Nemci s svojimi zahtevami po vračilu zemlje in nepremičnin lahko obrišejo pod nosom. Švejki so Janezom pač pokazali, koga je več v hlačah. Če sta premier Klaus (»vprašanje sudetskih Nemcev je, kot Avstro-Ogrska, le zgodovina«) in predsednik Havel (»sudetski Nemci lahko pridejo na Češko - kot turisti«) Švejka, kaj sta potemtakem njuna slovenska kolega Janez Drnovšek in Milan Kučan?! Ruplova džamija V Avstriji živeči muslimani, ki džamije kajpak že imajo, zdaj terjajo dosledno spoštovanje celotnega verskega izročila. Torej tudi feredže, ki naj bi jih nosile njihove ženske. Avstrija takšnim zahtevam vsaj resno prisluhne. Me prav zanima, kako se bo odzval ljubljanski župan Dimitrij Rupel, ko bodo muslimani od njega (kolikokrat že?) terjali džamijo. Morda pa se bo, liberal, demokrat in kulturnež, kakršen je, le vpisal v zgodovino. Kuli VREME Piše: Andrej Velkavrh Po lepi soboti mokro? -■.."-= Dva prva pomladna dneva imamo. Meteorološki je vedno prvega marca, astronomski ali koledarski, kot mu običajno rečemo, pa okoli dvajsetega, ob pomladnem enakonočju. Včasih je bolj pomladanski prvi, včasih drugi, včasih oba ali pa nobeden. No, letos je bilo prvega marca v Ljubljanj zjutraj megleno in temperatura je bila stopinjo pod ničlo. Že pred enajsto dopoldne se je zjasnilo. Temperatura pa se je dvignila na prijetnih 13,5 stopinje Celzija. V torek, na prvi koledarski pomladni dan, pa je bila temperatura zjutraj -2 in tla so bila pokrita s tanko snežno odejo. Podnevi sonce ni in ni pošteno zasijalo, o 13 stopinjah pa smo lahko le sanjali. Nič zato, dan pa le ni bil več krajši od noči, mar ne? Po krajši otoplitvi bo suho in. sončno vreme trajalo še v soboto. V nedeljo pa se bo že začelo slabšati. Toda to bo le za začetek, glavno pride z novim tednom! Horoskop Naravoslovna opredelitev Kljub političnim spremembam, ki jin je povzročila irancosKa buržoazna revolucija leta 1789 in ki so z Napoleonovimi vojnimi pohodi razplamtele reformatorske strasti po vsej Evropi, je carska Rusija ostala branik starih družbenih odnosov v Evropi. Mnogonacionalna država je morala nujno brzdati nacionalne strasti podrejenih narodov, krotiti uporniški duh »nižjih« slojev prebivalstva, ob vsem tem pa se dodatno nadzorovati višje sloje, ki so, »okuženi« s spremembami v evropski družbi, želeli reformacijo odnosov v carstvu. Prvi resnejši reformatorski vstaji, »vstaji dekabristov«, torej z »idejami revolucije okuženimi« mladimi plemiškimi oficirji v letu 1825, je sledilo še več poizkusov sprememb ruskih družbenih odnosov. Glavno vlogo v teh poizkusih so imeli intelektualci, med katerimi je bil eden najvidnejših književnik Aleksander Ivanovič Hercen (rojen 25. marca 1812). Zaradi svojih političnih idej, menda je bil naklonjen dekabristom, je bil že leta 1835 izgnan v Vjazmo. V Moskvo se je vrnil leta 1842. Bil je vodja »zahodnjakov«, torej tistih, ki so želeli po reformah zahodne Evrope in z uvedbo njenih institucij spremeniti rusko družbo, leta 1847 je moral pobegniti iz Rusije in je kot emigrant živel v Londonu, Ženevi in Parizu. Načelno se je zavzemal za mirno revolucijo, ob pomanjkanju drugih sredstev pa je zagovarjal tudi radikalizem. Umrl je leta 1870. Nekoč mu je prišla v roke knjiga, v kateri so bili opisani rodovniki ruskih plemiških rodbin. Prijatelj ga je vprašal, kaj bere. Hercen je odvrnil: »Zoologijo.« Deni DELAVSKA ENOTNOST JADRANSKI OTOK AVTOR: BORUT LEVEC PREBIVALEC HRVAŠKEGA SMUČIŠČE NAD ILIRSKO BISTRICO E. KI ■NJEM ZZIVLJEh JAMČIJO ZAKAJ NAGRADNA KRIŽANKA LASTNIK BANKE IGRALKA GLAZAR PLEME, ROD BODEČ PLEVEL VREDNOSTNI PAPIR DOMOLJUB NEKDANJI UREDNIK SLOVENCA (ANDREJ) DRŽAVA V AFRIKI FRANCOSKI VIOLINIST (JACOUES) MOČNATA JED KOZAŠK BIČ , OSMI ŽIDOVSKI MESEC PRITOK REKE KOLUMBIJE V AMERIKI ITALIJANSKI SLIKAR (GUIDO) SKANDINAV. DRŽAVA ANTIKVI- TETA NIZOZEMSKI ASTRONOM (JAN) TITANOV SILIKAT KRAJ NA KOČEVSKEM VERJAME V VRAŽE S0DARSK0 ORODJE RIMSKI BOG LJUBEZNI KRAJ NA DOLENJSKEM LISTNATO DREVO PODRTIJA, RUINA TELEVIZIJSKI ZASLON IZMED STARŠEV ČEŠKI GLEDALIŠKI REŽISER (RUDOLF) IZVRŠEVALKA FUNKCIJE SOJENJA CITR0EN0V0 VOZILO MESTO PRI LONDONU DERIVAT BENZENA SLOVESNA OFICIRSKA PREDPASNICA INDIJSKI JELEN ZAPOREDJE SLEDEČIH Sl PRAVNIH DEJANJ ČARGO IVAN ŽLINDRASTA PIPA SLIKAR VIDMAR KRATICA MOČNEGA EKSPLOZIVA GROBO DOMAČE SUKNO LOVSKA NASTAVA BRAZILSKI DIRKAČ (AVRTON) GRŠKI POTUJOČI PEVEC ČEBELJE BIVALIŠČE IZMED ČUTOV DELAVSKA ENOTNOST ANGLEŠKO PIVO MEDNARODNO ZDRUŽENJE EGIPTOVSKI BOG MODROSTI NEMŠKI KIPAR ŠKOTSKI NOBELOVEC ZA MIR ITALIJANSKA RADIO- TELEVIZIJA REKA V RUSIJI PRISTANIŠČE V SEVERNI ANGLIJI JAPONSKI PISATELJ (HAKUSEI) GORA V ŠVICI AMERIŠKI DRUŽBENI ODPOSLANEC SEL VOJAŠKA TRGOVINA Nagradna križanka št. 14 NADIR, KNA, OBI, Čl, AK, ATAIR, SNOJ, KARAOKE, SALK, TIGER, NART, VRTNAR, KERAMIKA, IRENA, NAKSOS, SARAJ Rešeno križanko nam pošljite do 4. aprila 1995 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 14. nagrade so 5.000, 3.000 in 2.000 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 12 KOSTREVNICA, ASTROSTATIK, PAOK, TIŠINA, MATJAŽ, KE-NAN, KAR, ALIN, ME, ISKALO, ENOTA, IRAK, KLITORIS, OME-TAČA, RUM, PINETA, IVERKA, AŽ, DČ, KRIVOLOV, UB, VADNICA, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 12: 1. Gabrijela Hostič, Griže 76, 63302 Griže 2. Marija Korošec, Zg. Senarska 61, 62235 Sveta Trojica 3. Helena Juvan, Hafnerjevo nas. 99, 64220 Škofja Loka Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR Nagrade bomo poslali po pošti.