PoStnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
28.
kos.
V LJUBLJANI dne 8. aprila 1989.
Letnik X*
VSEBINA:
162. Uredba o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije.
163. Odločba o razširitvi tarifnega dela kolektivne pogodbe v grafični 6troki iz 1. 1935. na vso dravsko banovino.
164. Spremembe v 6taležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
162.
Na podstavi § 86. finančnega zakona za leto 1938./39. in po sporazumnem predlogu ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministra za finance predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije.*
I.	D E L.
Namen, ime, sedež, imoviua, dohodki in olajšave.
§ 1.
Za zidanje, ureditev in preskrbovanje bolnic, zdravilišč, kopališč in vseh ostalih zdravstvenih naprav in za izpopolnjevanje zdravstvene službe kakor tudi za higiensko asanacijo vasi se ustanavlja pri Državni hipotekarni banki narodni zdravstveni sklad kraljevine Jugoslavije (»Narodni Sanitetski fond Kraljevine Jugoslavije« — v nadaljnjem besedilu: zdravstveni sklad) kot samostojna državna ustanova s sedežem v Beogradu.
§ 2.
(*) Zdravstveni sklad ima svojo imovino in svoje dohodke, iz katerih pokriva razhodke.
(J) Za obveznosti zdravstvenega sklada jamči država.
§ 3.
(l)	Zdravstveni sklad je glede popisa vrednosti in stanja imovine sklada enoten imovinski objekt.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. marca 1939., št. 58/XV/110.
(2) Zdravstveni sklad in njegove naprave uporabljajo državni grb kot svoj znak (emblem).
§ 4.
(l)	Ko stopi ta uredba v veljavo, preidejo v last zdravstvenega sklada vse državne zdravstvene naprave, naštete v XVI. oddelku (ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje) v poglavjih CXXVI. (bolniška služba) in CXXVII. (higienska služba) proračuna raz-hodkov za leto 1938./39. z vsemi pripadajočimi nepremičninami, napeljavami, potrošnim materialom in inventarjem kakor tudi z vsemi dohodki, terjatvami in bremeni.
(5)	Država trpi tudi še nadalje vse osebne razhodke odstopljenih naprav, sklad pa pokriva vse materialne razhodke, kamor spadajo tudi dnevnine za strokovno in nestrokovno delovno moč, potrebno za izboljšanje zdravstvene službe. Kolikor bi dohodki zdravstvenega sklada ne zadostovali za pokritje njegovih razhodkov, določi država skladu dotacijo v oddelku proračunskih razhodkov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
(3) V imovino zdravstvenega sklada preidejo razen naprav po prednjem odstavku tudi še:
1. sredstva narodnega sanitetnega fonda kraljevine Srbije;
2. vsi dosedanji dohodki in odplačila sklada za asanacijo vasi;
3. imovina fonda voda kraljevine Srbije;
4. vsi skladi, milodarne ustanove in volila, storjena državi v zdravstvene namene, ki se pa uporabljajo predvsem za namene, za katere so določeni.
§ 5.
(') Dohodki zdravstvenega sklada so:
1.	vsi dohodki bolniških, higienskih in ostalih naprav, skladov, milodarnih ustanov in volil, ki so po prednjem paragrafu njegova imovina;
2. takse na vsa uvožena kozmetična sredstva v višini do 15% carinske stopnje, če so pa proizvedena v državi, do 5% davčne stopnje na poslovni promet, kakor tudi doklada do 30% odmerjenega davka na vse obrate, ki proizvajajo in prodajajo kozmetična sredstva;
3. doklada do 15% odmerjenega skupnega neposrednega davka na kozmetične zavode, institute in naprave, ki se bavijo po zakonu o obrtih (§ 23., t. 59.) s kakršnimi koli kozmetičnimi posli;
4. doplačila na bivanje v hotelih, vilah, penzijah, letoviških domovih in podobnih napravah na morskih obalah, ob jezerih, v kopališčih in drugih zdravilnih in klimatskih krajih v znesku po 2% na dan za naprave, ki pobirajo po 30 do 50 dinarjev, po 5%, če pobirajo po 50 do 100 dinarjev, če pa pobirajo nad 100 dinarjev, pa do 10%, sorazmerno z dnevno takso;
5. doplačila na naravne rudninske vode po 10%, na umetne rudninske vode pa po 20% prodajne vrednosti;
G. takse na uvožena zdravila, dezinsekcijska in dezinfekcijska sredstva;
7. zdravstvena doklada v znesku do 3% skupnega zneska neposrednih davkov, ki jo predpiše minister za finance začasno ali stalno na skupni neposredni davek ali pa na posamezne njegove oblike po predlogu ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje;
8. dohodki od javnih in zasebnih bolnic in zdravilišč (sanatorijev), in sicer od vsakega bolnika, ki stroške sam plača, po 2 dinarja na dan, od ostalih pa po 1 dinar na dan;
9. letna pripomoč države, kolikor je določena v državnem proračunu razhodkov in ki se izplačuje v vnaprejšnjih mesečnih obrokih;
10. prispevki, podpore, pripomoč in darila samoupravnih teles, družb, društev in zasebnikov;
11. vse denarne kazni, ki jih izrekajo državna obla-stva po zdravstvenih zakonih;
12. vsi dohodki od imovine zdravstvenega sklada.
Takse iz točke 2., 4. in 6. se pobirajo, kolikor temu
ne nasprotujejo trgovinske pogodbe in konvencije.
Minister za finance predpiše sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje pravilnik o višini in pobiranju dohodkov pod točkami 2., 3., 4. in G.
§ 6.
(*) Zdravstveni sklad kot državna ustanova je oproščen vseh državnih in samoupravnih davščin, ima pa pravico do povračila bolniških stroškov in storitev, ki jih opravi posameznikom ali pravnim osebam oziroma njihovim napravam, kakor je to urejeno v posameznih zakonih.
(!) Državni denarni zavodi in državne blagajne oskrbujejo denarni promet za zdravstveni sklad brezplačno.
II. DEL.
Ustroj.
§7.
Zdravstveni sklad opravlja svojo posle po svojih organih pod upravo in nadzorom ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje,
§ 8.
(4) Na čelu zdravstvenega sklada je uprava sklada.
(-) Upravo zdravstvenega- sklada sestavljajo predsednik in štirje člani. Tri Člane določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, enega, višjega uradnika ministrstva za finance, in njegovega namestnika pa predlaga minister za finance.
(3) Načelnik zdravstvenega oddelka pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje je predsednik zdravstvenega sklada.
(4) Predsednik in člani zdravstvenega sklada kakor fudi njih namestniki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje za dobo dveh let.
(5) Predsednika zdravstvenega sklada nadomešča, kadar je zadržan ali odsoten, po stopnji najvišji član uprave sklada.
(6) Delovodjo zdravstvenega sklada postavi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje izmed uradnikov svojega resora (zdravstvenega oddelka); biti mora diplomiran pravnik.
§ 9.
(*) Uprava upravlja in razpolaga z imovino in dohodki zdravstvenega sklada v mejah te uredbe. Pristojna je za vsa vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene službe po njenih napravah, zlasti pa:
1. odloča o vseh razhodkih iz sredstev zdravstvenega sklada do 50.000 dinarjev;
2. izdaja splošna navodila in naredbe za gospodarjenje in materialno poslovanje svojih naprav;
3. določa število strokovnih in nestrokovnih delavcev in višino njihovih dnevnin oziroma povračil, pripomoči in nagrad za izvršeno delo, pri čemer se drži zakonskih določb o zaščiti in zavarovanju delavcev;
4. odloča o službenih potovanjih v poslih zdravstvenega sklada v državi;
5. odloča o dodeljevanju službenih stanovanj in brezplačne ali cenejše prehrane osebja;
G. odloča o oddaji posameznih objektov in zemljišč zdravstvenega sklada v zakup, in sicer za dobo treh let, če ne presega enoletna zakupnina 50.000 dinarjev;
7. odloča na predlog pristojnega državnega pravobranilca o odpisu dvomljivih ali izknjižbi neizterljivih terjatev zdravstvenega sklada kakor tudi o izknjižbi obrabljenih in neuporabnih inventarnih predmetov v. vrednosti do 50.000 dinarjev, nad tem zneskom pa podaja svoje predloge ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje;.
8. ima vse posle in naloge zdravstvenega sklada na skrbi in gleda, da se vodijo računske knjige zdravstvenega sklada pravilno in skladno z veljavnimi predpisi;
9. predlaga ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje svoje sklepe, predloge in mnenja glede odločb, za katere je on pristojen kot vrhovni voditelj in naka-zovalec zdravstvenega sklada, oziroma za katere je treba izposlovati soglasnost resornega ministra ali ministrskega sveta ali pa odločbo ministra za finance ali mini* strskega sveta, in to:
a)	vse sklepe o razhodkih zdravstvenega sklada nad 50.000 dinarjev kakor tudi o službenih potovanjih V. stvareh zdravstvenega sklada v inozemstvo^
b) predloge o imenovanju, razporedu, premestitvi, napredovanju, upokojitvi in odpustitvi državnih uslužbencev na službi pri zdravstvenem skladu, katerih prejemki so postavljeni v državni proračun razhodkov, kakor tudi predloge o pripomočeh, nagradah in odškodninah zanje za delo, opravljeno po nalogu uprave;
c) predloge o višini povračila za prehrano, oskrbo in zdravljenje bolnikov, o uporabljenih in proizvedenih zdravilih in ostalih pristojbinah in taksah, ki jih zdravstvene naprave pobirajo;
č) predloge o ustanovitvi novih in o ukinitvi, združitvi ali delitvi obstoječih naprav zdravstvenega sklada;
d) predloge uredb in pravilnikov z občno veljavo za izvrševanje zdravstvene službe v zvezi z materialnimi izdatki;
e) obrazložene predloge o spremembah in dopolnitvah sklenjenih pogodb in obveznosti;
f) letni gospodarski načrt za zdravstveni sklad z letnim proračunom razhodkov in dohodkov zdravstvenega sklada kakor tudi s predlogom, kateri osebni raz-hodki in katera letna pripomoč naj se uvrste v državni proračun razhodkov kot dopolnilo za kritje materialnih in investicijskih razhodkov zdravstvenega sklada;
g) predloge za nakup in prodajo ali zameno nepremičnin zdravstvenega sklada;
h) letni sklepni račun z računom izravnave in računom zgube in dobička;
i) predloge za donosno naložbo razpoložnih sredstev zdravstvenega sklada;
j) predloge o najetju posojil zdravstvenega sklada in načinu njih odplačevanja kakor tudi predloge o dajanju posojil iz sredstev zdravstvenega sklada;
k) vse ostale predloge in odločbe, za katere je pristojen minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 10.
(') Uprava sklada sklepa, podaja predloge in oddaja mnenja v sejah, ki so sklepčne, Če so navzoči vsaj trije člani, od katerih mora eden biti predstavnik ministrstva za finance ali njegov namestnik.
(s) Izvzemši nujne primere se sme sklepali v sejah samo o predmetih, ki so na dnevnem redu. Sklepa se na podstavi pismenih poročil pristojnih poročevalcev, ki smejo po predsednikovi odločbi svoj referat v seji tudi osebno zastopati. Sklepa se z večino glasov; če so glasovi razdeljeni, odloči glas predsedujočega. Člani uprave sklada se ne morejo vzdržati glasovanja; smejo pa oddati svoje ločeno mnenje in ga v seji pismeno obrazložiti.
(’) O sejah uprave se spiše zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči člani. Zapisnik piše delovodja sklada.
(‘) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše pravilnik o poslovnem redu na predlog uprave sklada sporazumno z ministrom za finance.
§ 11,
0) Sklepe zdravstvenega sklada izvršujejo pristojni oddelki ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Oddelki proučujejo vprašanja in predmete, ki spadajo v področje uprave, pripravljajo o njih poročila in predloge, Izvršujejo upravne sklepe in odločbe ministra *a socialno politiko in ljudško zdravje.
(’) Kolikor nima zdravstveni sklad sam svojih strokovnjakov za te namene, nadzirajo zgradbe zdravstve-
nega sklada in skrbijo za njih vzdrževanje in za gradnjo novih ali predelavo starih zgradb iz sredstev, ki jih da uprava zdravstvenega sklada na razpolago, za zdravstveni sklad organi ministrstva za gradbe. Za izdelavo osnutkov in načrtov za večje objekte razpiše uprava lahko tudi javne natečaje.
§ 12.
(L) Pred oblastvi in proti drugim osebam zastopata narodni zdravstveni sklad skupaj predsednik uprave sklada in še en član uprave. Druge osebe morejo zastopati zdravstveni sklad samo po posebnem pooblastilu, ki ga izda uprava sklada.
(-’) Imovinskopravne interese zdravstvenega sklada zastopajo pred vsemi oblastvi in sodišči vrhovni državni pravobranilec in njegovi organi.
§ 13.
(*) Za kar najboljše upravljanje in kar najuspešnejše izvrševanje zdravstvene službe sme uprava zdravstvenega sklada ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje predlagati, naj osnuje pri banskih upravah krajevne uprave sklada, sestavljene na isti način, kakor je sestavljena uprava zdravstvenega sklada. Člane teh krajevnih uprav sklada in njihove namestnike postavi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje za dve leti na predlog uprave sklada. Načelnik oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje pri banski upravi je predsednik krajevne uprave sklada.
(-) Starešine posameznih naprav oziroma mordd ustanovljene krajevne uprave sklada so v izvrševanju zdravstvene službe neposredno podrejeni upravi zdravstvenega sklada. Ustanovljene krajevne uprave sklada poslujejo po določbah, ki veljajo za upravo zdravstvenega sklada; za vsako izmed njih ali za več izmed njih skupaj pa sme minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog uprave zdravstvenega sklada predpisati poseben poslovnik.
(‘) Po izkazani potrebi sme uprava sklada svojo pravico odločevauja iz § 9. prenesti na upravni odbor krajevne uprave in tudi na starešine podrejenih naprav zdravstvenega sklada.
§ 14.
(') Člani uprave zdravstvenega sklada in krajevnih uprav sklada kakor tudi starešine naprav so glede upravljanja in uporabljanja imovine sklada za svoje delo odgovorni. Odgovarjajo solidarno za škodo, ki bi nastala z nevestnim ali nemarnim izvrševanjem njih dolžnosti, kolikor pri posameznih sklepih in predlogih ne oddajo svojega posebnega mnenja. Dolžni so se udeleževati vseh sej uprave sklada: če pa so zadržani, morajo svojo odsotnost opravičiti in svojega namestnika pravočasno obvestiti, da jih pri upravi sklada nadomestuje.
(J) Članom uprave zdravstvenega sklada in krajevnih uprav oziroma njih namestnikom in delovodju sklada gre za njihovo delo nagrada iz sredstev zdravstvenega sklada. Višino nagrade in pogoje, ob katerih jim pristoji nagrada, predpiše minister za socialno politiko in ljudsko zdravje soglasno z ministrom za tioance.
111.	DEL.
§ 15-
(') Upravo zdravstvenega sklada mora v njenem poslovanju voditi načelo, da poravnava vse svoje rajthodke
u..
iz svojih dohodkov. Da bi ostala osnovna vrednost imo-vine sklada nedotaknjena, mora upoštevati uprava zdravstvenega sklada redno zniževanje vrednosti imovinskih predmetov z rednimi letnimi odpisi; zaradi izrednih škod in zgube zmanjšano osnovno vrednost imovine sklada pa mora skušati čimprej nadomestiti z izrednimi odpisi.
(2) Prebitki dohodkov in prihranki pri državni pripomoči zvišujejo osnovno vrednost imovine sklada.
(3) Ce sklene zdravstveni sklad svoje poslovanje z zgubo, si mora njegova uprava prizadevati, da v pokritje zgube svoje dohodke zviša. Za znižanje osnovne vrednosti imovine sklada zaradi zgube je potrebna odobritev ministrskega sveta po sporazumnem predlogu ministra za finance in ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 16.
j1) Zdravstveni sklad mora poslovati po vnaprej določenem gospodarskem načrtu; za izdelavo načrta je pristojna uprava sklada.
(2) Gospodarski načrt iz prednjega odstavka je osnova za izdelavo letnih proračunskih predlogov o razhod-kih in dohodkih zdravstvenega sklada kakor tudi proračunskih predlogov o tistih razhodkih, ki se postavijo y državni proračun.
(3) Predhodni predlog proračuna razhodkov in dohodkov izdela vsaka naprava zdravstvenega sklada za svoje potrebe. Kjer je krajevna uprava sklada, se ji pošljejo v pregled proračunski predlogi vseh tistih naprav, ki jih ona upravlja. Končni predlog proračuna sestavi uprava zdravstvenega sklada, in to posebej za razhodke, ki naj obremenjajo državni proračun razhodkov, in posebej za tiste razhodke in dohodke, ki so posebni proračun zdravstvenega sklada.
(*) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje pošlje odobrene predloge iz odstavkov 1. in 3. v roku, določenem za predložitev proračunskih predlogov, ministru za finance v nadaljnji postopek.
§ 17.
Poslovno leto zdravstvenega sklada se ujema z državnim proračunskim letom.
§ 18.
(*) Investicije opravlja zdravstveni sklad ali iz lastnih sredstev ali v breme državnega proračuna ali pa iz državnih posojil in se morajo potemtakem sredstva, potrebna za investicije, določiti ali v proračunu zdravstvenega sklada ali v državnem proračunu ali pa v zakonskih določbah o uporabi državnega posojila.
(3) Po odobritvi ministrskega sveta se sme zdravstveni sklad za potrebne in koristne investicije na denarnem trgu tudi neposredno zadolžiti, in to na sporazumni predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministra za finance. V takem primeru se morajo določiti krediti za plačevanje odplačil po zdravstvenem skladu v letnih proračunih zdravstvenega sklada. Opravljena odplačila po odbitku obresti in stroškov zvišujejo osnovno vrednost imovine sklada. Ce je pa prevzela država odplačevanje investicijskega posojila za zdravstvene namene nase, zvišajo napravljene investicije takoj osnovno vrednost imovine sklada, sklenjena posojila pa so državni dolg.
(3)	Ce začasno zmanjka gotovine, ker so se opravili večji gosli ali ker se terjatve sklada počasi izterjujejo,
sme minister za finance posoditi zdravstvenemu skladu začasno denar iz državnih sredstev ali dovoliti kratkoročno zadolžitev zdravstvenega sklada, predvsem pri državnih denarnih zavodih.
(4) Za začasna posojila iz odstavka 3. more zdravstveni sklad z odobritvijo ministra za finance zastaviti svoje dohodke, kamor spada tudi pripomoč državnega proračuna, če se skladu podeli.
(5) Pri dolgoročnih posojilih iz odstavka 2. sme zdravstveni sklad, če bi državno jamstvo iz odstavka 2, § 2. te uredbe ne zadoščalo, zastaviti tudi svojo imovino, in to z odobritvijo ministrskega sveta na sporazumni predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministra za finance.
(6) Obveznice o posojilih zdravstvenega sklada podpišejo njegovi predstavniki (§ 12.). Obveznice imajo značaj državnih obveznic in so deležne pupilarne varnosti.
§ 19.
(') Za zboljšanje zdravstvenih razmer v državi se smejo dajati iz razpoložnih sredstev zdravstvenega sklada posojila banskim upravam, samoupravnim telesom, zdravstvenim zadrugam, letoviščem, socialnemu zavarovanju in vsem društvom in napravam, ki imajo zdravstvene namene.
(2) Pogoje za posojila iz prednjega odstavka do zneska 500.000 dinarjev in do roka petih let odobruje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje; za posojila čez te meje do zneska 3,000.000'— dinarjev in do roka desetih let pa je potrebna tudi soglasnost ministra za finance. Posojila čez ta znesek ali na daljši rok pa odobruje ministrski svet po sporazumnem predlogu ministra za finance in ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§ 20.
(*) Višino povračila za prehrano, oskrbo in zdravljenje bolnikov, ostalih pristojbin in taks kakor tudi cen proizvedenih zdravstvenih sredstev pri napravah zdravstvenega sklada določa uprava sklada, odobruje pa minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
(s) Vsak predlog iz prednjega odstavka mora biti obrazložen s preračuni. Pri tem je treba razločevati naprave splošnega pomena za zdravstveno službo, ki so jim potrebne dotacije iz sredstev sklada oziroma iz državnih sredstev in pa naprave, ki se glede na svoj posebni namen lahko same vzdržujejo. Pri prvih morajo biti povračila in cene kar le moči dosegljive najširšim ljudskim slojem in enake v vsej državi. Da se to doseže, se morajo režijski stroški teh naprav za toliko zmanjšati, kolikor prejema zdravstveni sklad pripomoči in drugih koristi za te naprave. Pri drugih spredaj omenjenih napravah služijo za osnovo odmeri povračil in cen režijski stroški naprave; toda tudi take naprave ni treba da bi imele čisti dobiček.
(3) V posebnih primerih, na katere se ne* more uporabljati ustanovljeni cenik, določi višino povračil in cen do vrednosti 50.000 dinarjev uprava sklada kot nakazo-valec v mejah njej izdane pooblastitve (odst. 3. § 13.), čez to vrednost pa minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog uprave sklada.
(*) Proizvedena zdravstvena sredstva se smejo prodajati tudi po komisionarjih in pooblaščenih agenturnih
* Izvirnik besedice »ne« nima, kar pa kvari smisel odstavka. Op. ur.
podjetjih in obratih oziroma zastopnikih proti vnaprej določeni proviziji ali pa po trgovskih tvrdkah in zadrugah po vnaprej določenem popustu pri cenah. Komisio-nar, kateremu je bilo dano blago na zalogo, mora dati jamstvo, ki ga odobri na predlog uprave sklada minister za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§21.
Za izvrševanje proračuna oziroma za nabave zdravstvenega sklada veljajo določbe zakona o državnem računovodstvu s temile izjemami:
1. Nabave posameznih naprav se morajo gibati v okviru proračunskih kreditov, določenih njim na podstavi gospodarskega načrta. Za odstopke od gospodarskega načrta in prekoračitev posameznih proračunskih partij sta potrebna predlog uprave in odobritev ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki sme odobriti predlagani odstopek ali prekoračitev samo, če se da prekoračitev pokriti iz prebitkov dohodkov sklada, oziroma sanjo toliko, kolikor se zaradi povečanja obrata (delavnosti) posameznih naprav povečajo tudi njih dohodki. Za zahtevanje naknadnih in izrednih kreditov za zdravstveni sklad iz državnega proračuna razhodkov veljajo povsem zakonski predpisi za izvrševanje državnega proračuna.
2. Virmane med posameznimi pozicijami iste partije v proračunu sklada odobruje na predlog uprave minister za socialno politiko in ljudsko zdravje. Za virmiranje med partijami pa je potrebna tudi soglasnost ministra za finance.
3. Uprava sme zalagati svoje naprave tudi neposredno ali pa po posebnih zalagališčih, v katerih zbira potrebne rezerve za redno poslovanje svojih naprav kakor tudi za izredne razmere. Take nabave opravlja uprava neodvisno od proračunskih kreditov iz svojih sredstev; toda stanje imovinskih računov na koncu poslovnega leta v aktivih ne sme prekoračiti obremenitev z lastnimi in izposojenimi sredstvi v pasivih. Ob nabavi se razbremenijo tisti računi zdravstvenega sklada, ki so prizadeti pri izplačilu, obremenijo pa se tisti računi, ki izkazujejo stanje nabavljenih predmetov. Ob izdaji predmetov zdravstvenim napravam se razbremenijo imovin-ski računi sklada, obremeni pa naprava prejemnica, ki plača prejete predmete v breme proračunskih partij ali v gotovini ali pa na tekoči račun zdravstvenega sklada. S tako nabavljenimi predmeti ravnajo naprave sklada na isti način, kakor z neposredno nabavljenimi. Iz teh sredstev smejo opravljati nabave neodvisno od proračunskih kreditov in neposredno tudi tiste naprave zdravstvenega sklada, ki polagajo o svojem poslovanju račun izravnave z računom zgube in dobička in ki jih uprava za to pooblasti.
§ 22.
(l)	Knjigovodstvene posle zdravstvenega sklada opravlja računovodstvo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje po načelih dvojnega knjigovodstva, tako da se dajo ob vsakem času ugotoviti stanje in vrednost imovine sklada in gibanje njegovih razhodkov in dohodkov.
(’) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Predpiše soglasno z ministrom za finance, katere naprave zdravstvenega sklada naj sestavljajo o svojem poslovanju račun izravnave z računom zgube in dobička in kako naj polagajo račune ostale naprave sklada.
(3) Odgovorni računodajniki zdravstvenega sklada so tisti organi, ki likvidirajo naredbe pristojnih nakazo-valcev z nalogom za izplačilo ali izterjavo oziroma z nalogom za izdajo ali prejem in ki vodijo o izdanih nalogih imovinske račune.
(4) Vsak imovinski predmet zdravstvenega sklada mora biti izročen v oskrbo odgovornemu oskrbovalcu, ki je kot nakazovalčev in računodajnikov pomožni organ odgovoren za njegovo strokovno uporabo ali hrambo in ki odgovarja za njegovo stanje. Vsak izdatek ali prejemek mora oskrbovalec opravičiti z rednim nalogom.
§ 23.
(*) Neodvisno od letnega sklepnega računa sestavi uprava za tiste razhodke zdravstvenega sklada, ki obre-menjajo državni proračun razhodkov, poseben račun izravnave z računom zgube in dobička zdravstvenega sklada in ga predloži najdalj v dveh mesecih po preteku državnega računskega leta ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje v odobritev.
(2)	Račun izravnave z računom zgube in dobička zdravstvenega sklada spada pod pregled in razrešnico glavne kontrole; nato se pa pošlje ministru za finance, da ga obenem z državnim sklepnim računom za to leto predloži narodnemu predstavništvu.
§ 24.
(1) Pri sestavljanju letnih sklepnih računov odpisuje knjigovodstvo zdravstvenega sklada redno od vrednosti svojih imovinskih računov, in sicer:
1. pri zidanih zgradbah po 2%;
2. pri predalčnih barakah po 5 do 8%>;
3. pri napeljavah in premičnih strojih (motorjih) po 5 do 10°/o;
4. pri motornih vozilih po 10 do 20°/o;
5. pri opravi 10 do 15%>;
6. pri ostalih inventarnih predmetih po 10%.
(2) Zdravstveno orodje in pribor, ki se hitro obrabi, kakor tudi predmeti, ki se dajejo bolnikom na uporabo, se vodijo kot potrošni material.
(3) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je v soglasju z ministrom za finance pristojen, spreminjati na predlog uprave odpisne postavke iz odstavka 1., uvajati nove postavke in določati, s katerimi predmeti se sme ravnati kot s potrošnim materialom.
(’) Odpisovati je od nabavne vrednosti imovinskih predmetov oziroma od prvotne obremenitve v imovinskih računih, tako da se vsako leto inventarna vrednost pri vsaki posamezni inventarni postavki za določeni odstotek zniža. Osnovna vrednost imovine sklada se za skupni znesek opravljenih odpisov zniža, za vrednost obnov pa zviša.
(5) Za imovinske predmete, ki so z letnimi odpisi popolnoma odpisani, bi pa vendar mogli še dalje služiti svojemu namenu, se postavi v inventarju pripomba »odpisano«; predmet se pa vodi še dalje v inventarju, dokler se ne uniči ali ne izknjiži.
§ 25.
(') V mejah odpisov, opravljenih v predhodnem poslovnem letu, se med poslovnim letom imovinski predmeti obnavljajo. V ta namen se odpre v začetku vsakega trimesečja kredit na račun odpisov kot pasivum v višini ene četrtine odpisov, opravljenih v predhodnem poslov-
nem letu oziroma v prvem poslovnem letu v višini predvidnih odpisov.
(J) Obnovni posli se opravljajo v breme računa odpisov in v dobro računov, ki so prizadeti pri izplačilu; za opravljene posle pa se obremeni imovinski račun in odobri račun osnovne vrednosti imovine sklada.
(3)	Ko se inventarna vrednost v imovinskih računih po odst. 4. § 25. te uredbe znižuje, se ugotovi razlika, za katero se mora popraviti stanje računa odpisov v pa-sivu, po katerem so bili odprti krediti za obnovo v višini odpisov predhodnega leta. Končna terjatev po tem računu se prenese na račun rezerve za obnovo. Ta račun je kolektivna postavka za osnovno vrednost imovine sklada, ki je bila ob odpisovanju po odst. 4. § 25. te uredbe znižana za celo vrednost opravljenih odpisov, zvišana pa samo za vrednost opravljenih obnov.
(*) Iz rezerve za obnovo se obnavljajo imovinski predmeti večje vrednosti, za katerih amortizacijo je potrebna daljša vrsta let, in to po predlogu o gospodarskem načrtu.
§ 26.
(‘) Katere terjatve zdravstvenega sklada so dvomljive in v katerem znesku naj se odpišejo, odloči minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog uprave sklada in mnenje pristojnega državnega pravobranilca po verjetni možnosti njihove izterjave, upoštevaje tudi vrednost zavarovanja. Na isti način se ravna tudi z neizterljivimi terjatvami, ki se morajo v celoti odpisati, brž ko je njihova neizterljivost ugotovljena. Odpis dvomljivih in neizterljivih terjatev obremenja račun zgube in dobička zdravstvenega sklada.
(’) Terjatve, ki so popolnoma ali deloma odpisane, se upoštevajo v računu izravnave samo po odpisani vrednosti; vendar se morajo prenesti vsi podatki o opravljenih odpisih, tako da se da, če je pozneje izterjava mogoča, njih popolna vrednost izračunati.
(3)	Terjatve zdravstvenega sklada oziroma njegovih naprav do samoupravnih teles ali ustanov, za katere pobira država dohodke, kakor tudi od oseb, ki kaj od države prejemajo, se izterjajo lahko administrativno s pobotanjem z dolžnikovimi prejemki. Kolikor so terjatve zdravstvenega sklada povračila za prehrano, oskrbo in zdravljenje ali pristojbine in takse po zdravstveni službi, se izterjujejo po predpisih uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov.
§ 27.
0)	Obrabo in neuporabnost inventarnih predmetov in potrošnega materiala ugotovi s cenitvijo komisija, ki jo odredi na zahtevo odgovornega oskrbovalca nakazo-valec, ki je po njih inventarni oziroma računski vrednosti pristojen za njihovo izknjižbo.
(s) Obrabljeni in neuporabni predmeti ali material se prodajo ob skupni vrednosti do 50.000 dinarjev z zbiranjem pismenih ponudb ali z ustno licitacijo, čez to vrednost pa s ponudbeno licitacijo. Ce so taki predmeti brez vsake prodajne vrednosti in če se niti posamezni njihovi deli ne dajo koristno uporabiti, se komisijsko uničijo.
§ 28.
(•) Vplačila in izplačila za zdravstveni sklad oziroma za njegove naprave se opravljajo po čekovnih računih
pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah, po tekočem računu Državne hipotekarne banke ali njenih podružnic ali po tekočem računu ministrstva za finance. Za tekoča izplačila in vplačila osnuje zdravstveni sklad lahko tudi svoje blagajne ali pa jih opravlja po svojih režiserjih.
(2) Razpoložna sredstva zdravstvenega sklada sme uprava nalagati: 1. na poseben račun pri Državni hipotekarni banki po obrestni meri za hranilne vloge ali pa
2.	po soglasni odobritvi ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministra za finance v državne vrednostne papirje ali v gospodarska podjetja, ki zdravstvena sredstva ali predmete proizvajajo ali z njimi trgujejo, če je jamstvo omejeno in če je zagotovljen vpliv na upravo in nadzor podjetja sorazmerno z vloženimi sredstvi.
§ 29.
Ne uprava zdravstvenega sklada ne njene naprave ne morejo nič podariti niti dajati prostovoljne prispevke in tudi ne priznavati izredne honorarje ali nagrade brez odobritve ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki daje to odobritev na predlog uprave v mejah svoje nakazovalske pravice.
IV.	DEL.
Prehodne in končne določbe.
§ 30.
Takoj, ko stopi ta uredba v veljavo, se sestavi po § 8. uprava zdravstvenega sklada.
Po prednjem odstavku sestavljena uprava se loti takoj prevzema in popisa oziroma cenitve imovine zdravstvenega sklada iz odst. 2. § 4. te uredbe in začne poslovati za povzdigo zdravstvene službe. Razen tega pripravi uprava vse potrebno, da prevzame s 1. aprilom 1940. vse državne zdravstvene naprave za opravljanje zdravstvene službe v državi (odst. 1. § 4.) in da njih imovino čimprej popiše in oceni.
§ 31.
(‘) Popis in cenitev imovine sklada morajo opraviti po napravah, katerim so dani imovinski predmeti v oskrbovanje ali hrambo, v ta namen posebej sestavljene komisije.
(3) V komisije iz prednjega odstavka odredi uprava po dva člana izmed uradnikov-poznavalcev imovinskih predmetov, ki naj se popišejo in ocenijo. Tretjega člana odredi v vsako komisijo načelnik oddelka za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance izmed uradnikov računske stroke.
(3)	Uprava določi dan in kraj, kjer se vsaka posamezna komisija iz prednjega odstavka snidi, kakor tudi njeno področje.
§ 32.
(*) Ob popisovanju in cenitvi se mora razdejiti imo* vina sklada na tele skupine;
I.	nepremičnine;
II.	premičnine, in to;
1. potrošni material,
2. surovine za proizvodnjo,
3. proizvodi,
4. ostale premičnine oziroma inventarni predmeti;
III. terjatve.
(2) Pri popisu in cenitvi imovine po glavnih skupinah se ravnajo komisije iz prednjega paragrafa po telile načelih:
1. Za cenitev nepremičnin je odločilna predvsem njihova nabavna cena, ki se popravi po določbah § 25. te uredbe. Ce se nabavna cena ne da ugotoviti ali če je od pridobitve nepremičnin preteklo že več časa, tako da se popravljena nabavna cena zaradi spremenjenih razmer razlikuje od sedanje njihove prometne vrednosti za več ko 20%, jih oceni komisija po prometni vrednosti.
2. Potrošni material in zaloge surovin za proizvodnjo se ocenjajo po nabavni ceni, upoštevaje tudi stroške dovoza in hrambe. Ce se nabavne cene ne dajo ugotoviti ali če so za več ko 20% različne od sedanje tržne cene, se ocenijo po tržnih cenah.
3. Zaloge proizvodov se ocenijo po lastni ceni, če je nižja od tržne cene, drugače pa največ po tržni ceni.
4. Pri cenitvi inventarnih predmetov so odločilne nabavne cene, popravljene po določbah § 25. te uredbe. Ce se njih nabavna cena ne da ugotoviti ali če je popravljena nabavna cena za več ko 20% različna od sedanje tržne cene, je za cenitev odločilna tržna cena.
5. Varne terjatve se izkažejo v popolni, dvomljive po verjetni vrednosti, neizterljive pa se v celoti odpišejo, a ostanejo še dalje v razvidu po odst. 2. § 27. te uredbe.
6. Dolgovi in obveznosti se izkažejo po dejanskem stanju na dan njihovega prehoda na zdravstveni sklad.
(3) Stanje gotovine, vrednostnih papirjev in dragocenosti, ki se hranijo v blagajnah, se izkažejo v blagajniških knjigah, in to:
1. gotovina po imenski vrednosti, tuje valute in vrednostni papirji pa po njih povprečnem borznem tečaju v poslednjem mesecu, preden so prešli v imovino zdravstvenega sklada;
2. dragocenosti se ocenijo po njih nabavni vrednosti, če pa ta ni znana ali ne ustreza več spremenjenim razmeram, po njih prometni vrednosti.
(*) Pri napravah, ki že vodijo v svojih računskih knjigah vrednost svoje imovine, spravi za to določena komisija imovinske račune v sklad z določbami prednjih odstavkov.
§33.
(') Komisije iz § 31. te uredbe spišejo o opravljenem popisu in cenitvi zapisnik, ki ga pošljejo upravi. Spremembe v opravljeni cenitvi sineta zahtevati uprava v imenu zdravstvenega sklada in načelnik oddelka za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance v imenu države, in sicer v tistih primerih, ko ni upoštevala komisija vseh potrebnih podatkov za pravilno in enotno določitev vrednosti ocenjenih predmetov. Komisijske zapisnike odobrita končno minister za finance in minister za socialno politiko in ljudsko zdravje in služijo zapisniki kot polnoveljavne listine za vknjižbo popisane vrednosti imovine zdravstvenega sklada.
(2)	Ce bi o opravljeni cenitvi ne bilo soglasja med ministrom za finance in ministrom za socialno politiko In ljudsko zdravje, odloči dokončno ministrski svet«
§ 34.
(') Natančnejša navodila za opravljanje popisa in cenitve kakor tudi za vknjiževanje v imovinskih računih zdravstvenega sklada predpiše na predlog uprave minister za socialno politiko in ljudsko zdravje soglasno z ministrom za finance.
(2)	Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše na predlog uprave natančnejša navodila in določbe za pravilno izvrševanje te uredbe tudi za vsa vprašanja, ki posegajo v pristojnost drugih resorov; za taka vprašanja pa mu je potrebna soglasnost resornega ministra.
§ 35.
(‘) V proračunskem letu 1939./40. poslujejo in s» vzdržujejo zdravstvene naprave po dosedanjem načinu.
(2)	Dohodki zdravstvenega sklada iz § 5. uredbe, ki' niso obseženi v državnem proračunu za leto 1939./40., se smejo uporabljati v proračunskem letu 1939./40. po odločbah ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje.
§36.
Skladno z določbami te uredbe se smejo ustanoviti tudi-banovinski zdravstveni skladi. V ta namen se bani pooblaščajo, da predpišejo z odobritvijo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje in ministra za finance ustroj banovinskega zdravstvenega sklada za svojo banovino in da ga z odstopom imovine banovinskih zdravstvenih naprav in skladov kakor tudi določitvijo drugih dohodkov usposobijo za opravljanje banovinske zdravstvene službe po načelih te uredbe.
§ 37.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinahc.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Miloje M. Rajakovič s. r.
Strinjam se s prednjo uredbo!
Minister za finance Vojin Duričič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 11. marca 1939. po § 86. finančnega zakona za leto 1938./39. odobril uredbo o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije.
V Beogradu dne 11. marca 1939.; M. S. št. 193.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)]
Banove uredbe.
163.
.VI. No. 3718/3.
Odločbr
Veljavnost tarifnega dela kote.uivne pogodbe z dne 13. avgusta 1935., sklenjene med Društvom tiskarnarjev v Ljubljani in Zvezno organizacijo saveza grafičnih rad-nika(ca) Jugoslavije v Ljubljani, s katero se je na podstavi § 5.* zakona o zaščiti delavcev ter § 209. obrtnega zakona uredilo delovno razmerje grafičnega kvalificiranega delavstva in grafičnega kvalificiranega pomožnega delavstva za več nego polovico delavstva in podjetij te stroke v dravski banovini, se razširja na vsa podjetja grafične stroke v dravski banovini in imenovano delavstvo v njih; in sicer se s tem razširja veljavnost tarifnega — to je prvega dela kolektivne pogodbe v oni sestavi, kot je registrirana pri kraljevski banski upravi dravske banovine pod registr. št. 3/1939, z dodatkom oziroma spremembo te kolektivne pogodbe, kot je registriranja) pod št. 5/1939.
Gorenja razširitev se je odredila glede na določila čl. 14/1 uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. marca 1939.
Namestnik bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
164.
Spremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 23. marca 1939., I. št. 1043/10, je bil postavljen Kržišnik Anton, gozdni ču-vaj-služitelj II. položajne skupine pri gozdni upravi v Kranjski gori, za podgozdarja - uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v Črnomlju.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. marca 1939., I. št. 3937/1, je p o s t a v 1 j e n B a u d e k Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. marca 1939., I. št. 3842/1, je postavljen Butara Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. marca 1939., I. št. 3771/1, je bil Cerar Viktor, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. marca 1939., I. št. 3938/1, je postavljen Drevenšek Vladimir za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. marca 1939., I. št. 4031/1, je postavljen Ekart Jakob za policijskega stražnika-pripravnika v; III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. marca 1939., L št. 3939/1, je postavljen Gorenc Karol za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. marca 1939., I. št. 3529/1, je bil Kos V i n c e n c, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik
III.	skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda-zvaničnika
II.	skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. marca 1939., I. št. 1439/3, je postavljen Kranjc Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. marca 1939., I. št. 3940/1, je postavljen Križman Martin za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. marca 1939., I. št. 2944/3, je p o s t a v 1 j e n B r o m a n Avgust, banovinski uradniški pripravnik-podgozdar pri sreskem načelstvu v Dravogradu, za banovinskega podgozdarja III. razreda s pravicami uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. marca 1939., I. št. 3819/1, je bila premeščena na prošnjo Herman Ljudmila, banovinski uradniški pripravnik za IX. položajno skupino pri banovinski bolnišnici v Brežicah, v isti lastnosti h kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. marca 1939., L št. 2772/1, je postavljen Juvane Albin, banovinski računski inšpektor VI. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega višjega računskega inšpektorja v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. marca 1939., 1. št. 3322/1, je bil postavljen d r. O r š i č Jerko, zdravnik združene zdravstvene občine Dobrovnik, na dosedanjem službenem mestu v Vlil. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z-dne 18. marca 1939., 1. št. 2632/1, je postavljen Potočnik Martin, banovinski uradniški pripravnik-podgozdar pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, za banovinskega podgozdarja III. razreda s pravicami uradnika X. jtoložajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprava dravsue banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, iTieka in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 28. kosu X. letnika z dne 8. aprila 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 171/2.	1041-2-1
Razglas.
Tvrdka Železarna in livarna A. Pogačnik v Kušah je modernizirala svojo napravo z delno izmenjavo oziroma postavitvijo novih strojev in s preureditvijo kurjenja peči s plinom ter je zaprosila za naknadno obrtnopravno odobritev za izvedbo teh preuredb.
Zato se na osnovi §§ 118. in 122. ob. z. odreja
komisijski ogled
na kraju samem
na petek dne 21. aprila 1939. s sestankom komisije ob 8. uri v predmetni tovarni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, odd. VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu Maribor-desni breg v Mariboru. Obenem se udeleženci pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 17. aprila 1939. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava odobrila, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. aprila 1939.
.V. No. 330/20.	1062-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo protistrujnih aparatov in radiatorjev v provizornem prizidku h kirurgičneniu paviljonu obče državne bolnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan S. maja 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nap ravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave, Ljubljana, Stari trg 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
din 277.873'— po alternativi z jeklenimi radiatorji,
din 289.288'— po alternativi z litoželeznimi radiatorji.
Kavcijo v znesku din 29.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V Ljubljani dne 4. aprila 1939.
VIII. No. 2428/1.	1006—2—2
Razglas.
Tvrdka Dioničko društvo za promet kovinama Zugmayer i Gruber v Slovenski Bistrici namerava na svojem tovarniškem zemljišču pare. št. 417/1 in 417/2 k. o. Zg. Bistrica zgraditi novo poslopje za valjarno bakrenih plošč in pločevin in je zaprosila za zadevno obrtnopravno odobritev.
Zato se na osnovi §§ 118. in 122. ob. z. odreja
komisijski ogled
na kraju nameravane gradnje
na torek dne 18. aprila 1939. s sestankom komisije ob 9. uri 15 min.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelek VIII. v Ljubljanj in pri sreskem načelstvu Maribor-desni breg v Mariboru. Obenem se pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 15. aprila 1939. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava odobrila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kr. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30 marca 1939.
II.	št. 93952.	953	3-3
Razglas.
Flerin Vinko, posestnik in mlinar na Selu št. 1, občina Ihan, je prosil za dovolitev za zgraditev vodne naprave ob levoobrežni mlinščici Kamniške Bistrice (proge Ihan—Dol) ob razbremenilnem jarku mlinščice na svojem zemljišču v Selu pare. št. 73 k. o. Selo. Vodna naprava, ki bo služila za pogon žage, bo obstajala v sledečem: s podlivnim vodnim kolesom se bo pri koncesionirani vodni množini mlinščice pri normalni vodi Q = 1720 1/sek., pri nizki vodi Q = 1170 1/sek. in pri minimalni vodi Q 870 1/sek. in pri odgovarjajočih izrabnih padcih h = 1,63 m, h = 1,75 m in h = 1,85 m izrabila vodna sila K bruto = 37,4 H P, E bruto = 27,3 H P, E bruto = 21,5 HP, oziroma na osi kolesa E neto = 22,4 H P, E neto =: 16,4 IIP, E neto = 12,9 H P.
Na podstavi § 17., odst. 2.a in § 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil razpisuje s tem kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani krajevni ogled in ustno razpravo
na torek dne 25. aprila 1939. in po potrebi na naslednji dan s sestankom komisije ob 8. uri dopoldne.
Predmetni načrti so do 22. aprila 1939. med uradnimi urami na splošni vpogled pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Ljubljani.
K razpravi se vabijo vsi mejaši in in-, teresenti z opozorilom,, da morajo svoje
morebitne pripombe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, predložiti pismeno kraljevski banski upravi, odd.
II.,	v Ljubljani do 10. aprila 1939., najkasneje pa ustno ali pismeno vodji komisije na dan razprave, ker bi sicer veljalo, da se strinjajo z izvršitvijo nameravane gradnje in z morebiti potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljišč ter se bo dovolilo izdalo in izrekla razlastitev oziroma obremenitev, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. marca 1939.
*
V. št. 91/23.	919	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine v Ljubljani razpisuje za elek-trostrojno opremo naprav ob Globočcu in rezervoarja ob Stražnem vrliu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 5. maja 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave, Ljubljana, Stari trg 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 384.053'—.
Kavcijo v znesku din 39.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto v Ljubljani ali pri Državni hipotekarni banki — podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. marca 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 57/39—3.	1063
Amortizacija.
Na prošnjo Hočevarja Jožeta, pos. Žeje št. 12, se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivi je, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v Službenem listu svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev;
Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 7757 z vlogo din 22.112-14, noe Hočevar Frančiška.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 1. aprila 1939.
Og 47/39-3.	1067
Amortizacija.
Na prošnjo Kralj Albine, pos. v Ivančni gorici, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v ^Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 110.795 z vlogo din 2185'40, noe Končina Ivan. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 31. marca 1939.
*
P 238/38—6.	1038
* Oklic.
Pravdna zadeva tožeče stranke Cukja-ti Marija, zas., Ljubljana, Černetova ul. št. 4, ki jo zastopa notar Kenda na Brdu zoper toženo stranko Resnika Franca, pos., Hrastnik, sedaj v Ameriki, Vilkes Barre 333, Visming, Pa U. S. A., in Resnik Marijo, njegovo ženo, ravno tam, radi din 4.117'— s prip.
V tej pravdni stvari je tožencema dostaviti zamudno sodbo z dne 8. februarja 1939., P 238/38-3.
Ker bivališče Resnika Franceta in Marije ni znano, se jima na predlog tožeče stranke postavlja za skrbnika na čin Brvar Ignac, pos. v Hrastniku št. 1, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler se sama ne zglasita ali si ne postavita pooblaščenca.
Okrajno sodišče na Brdu dne 21. marca 1939.
P 145/39-1.	1032
Oklic.
Tožeča stranka Lebar Štefan, pos. v Čentibi št. 39, ki jo zastopa dr. Pikuš Janko, odv. v Dol. Lendavi, je vložila zoper toženo stranko Lebarja Franca, pos. v Čentibi št. 12, Tropša Josipa, pos. v M. Središču št. 240, Tropša Štefana, Heleno, Janeza in Imreta, vse pos. v M. Središču, sedaj odsotne in neznanega bivališča, v roke skrbnika na čin, radi podpisa izjave s prip. — k opr. št. P 145/39 tožbo.
Narok za ustno sporno razpravo se določa na dan 24. maja 1939. ob 9. uri v sobi št. 22 pri tem sodišču.
Ker bivališče tožene stranke: Tropša Štefana, Helene, Janeza in Imreta, vseh pos. v M. Središču, ni znano, se postavlja g. Tropša Josip, pos. v M. Središču št. 240, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 23. marca 1939.
*
Rz 36/39.	1034
Oklic.
Po predlogu Ferderja Ernesta, pos. v Podkraju št. 63, se je s sklepom tega sodišča od 29. marca 1939., Rz 36/39—1, uvedla amortizacija na bremenskem li-
stu vi. št. 23 k. o. Podkraj vknjiženih terjatev:
1. na podlagi sodnega dovolila z dne 30. oktobra 1838., št. 464, iz pupilnih dolžnih pisem z dne 2. in 8. oktobra 1839. za nedl. Janeza Hliša v znesku 100 gl, za nedl. Barbaro Hliš v znesku 100 gl in za nedl. Jožefa Hliša v znesku 100 gl s prip.;
2. na podlagi sodnega dovolila z dne 20. julija 1840., št. 332, in dolžnega pisma z dne 30. junija 1840. za Marijo Pirečnik v znesku 140 gl s prip.
Vsi oni, ki imajo zahtevke glede hipotekarnih terjatev, se pozivajo, da jih prijavijo najpozneje do 15. aprila 1940. pri podpisanem sodišču, ker se bo sicer po brezuspešnem preteku roka na pro-silčevo zahtevo dovolila amortizacija vknjižbe kakor tudi vpisov, ki se nanašajo na to vknjižbo in hkrati njih izbris.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 29. marca 1939.
$
P 68/39—1.	1060
Oklic.
Tožeča stranka Kraševec Anton, pos. iz Brezove rebri št. 12, ki ga zastopa odvetnik Pretnar Slavko iz Metlike, je vložila proti toženi stranki Kočevarju Jožetu, zasebniku iz Malin št. 22, sedaj neznanega bivališča v Argentini, radi din 6909'50 s pp k opr. št. P 68/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 11. maja 1939. ob 7.30 uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 20.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Šavor Ferdo, sodni služi-telj, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 31. marca 1939.
•j;
I 1556/38.	925
Dražbeni oklic.
Dne 16. m a j a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mekinje vi. št. 265.
Cenilna vrednost: din 49.061'—.
Najmanjši ponudek: din 29.874'—.
Varščina: din 4.907'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku dne 23. marca 1939.
I 61/39-7.	971
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1939. ob devetin bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mala gora vi. št. 49 in 287.
Cenilna vrednost: din 139.069'—.
Vrednost priteklin: din 785'—.
Najmanjši ponudek: din 92.713'—.
.Varščina: din 13.907'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasit' sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 27. marca 1939.
I 43/39-6.	972
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stalcerji vi. št. 58, 66, 180, 203, 218.
Cenilna vrednost: din 124.490'40.
Vrednost priteklin: din 13.350'—.
Najmanjši ponudek: din 82.994'—.
Varščina: din 12.450'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 27. marca 1939.
I 566/38—6.	955
Dražbeni oklic.
Dne 15. maja 1939. o b 8.15 u r i bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kunšperk vi. št. 210.
Cenilna vrednost: din 3149'40.
Najmanjši ponudek: din 2099'60.
Varščina: din 630'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem dne 26. marca 1939.
1 832/38-7.	741
Dražbeni oklic.
D n e 10. m a j a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 6 in 7 k. o. Krško.
Cenilna vrednost: din 73.52475.
Najmanjši ponudek: din 51.000'—.
Varščina: din 7.400'—.
Dražba bo po skupinuh.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnin v škodo zdražitelja) ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. H> dne 1. uiarca 1939.
I 807/38-10.	1035
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Krško vi. št. 64, 425 in 923.
Cenilna vrednost: din 232.090'25.
Najmanjši ponudek: din 154.730'35.
Varščina: din 23.209'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 22. marca 1939.
Vb I 2050/38.	750
Dražbeni oklic.
Dne 13. maja 1939. ob devetih bo pri podpisanerh sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Slape vi. št. 372 (trinadstropna stanovanjska hiša z vrtom).
Cenilna vrednost: din 322.885'50.
Vrednost priteklin: din 6.000'—.
Najmanjši ponudek: din 215.257'—.
Varščina: din 32.289'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravml v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 4. marca 1939.
•g.
Vb I 1265/38.	914
Dražbeni oklic.
Dne 13. maja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Iška vas vi. št. 215 (stavb. pare. št. 30 z mlinom, pare. št. 1644 mlinski jarek in vodna sila, pare. št. 97/8 in 136).
Cenilna vrednost: din 68.791'—.
Vrednost pritekline: din IS.OOO1—.
Najmanjši ponudek: din 45.861'—.
Varščina: din 6.800'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 13. marca 1939.
•g;
VbI 832/39-41.	992
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
k. o. Ljubljana-mesto vi. št. 48 (hiša v Hrenovi ulici št. 12).
Cenilna vrednost: din 62.675'—.
Najmanjši ponudek: din 31.340'—.
Varščina: din 6.300'— (v gotovini ali vrednostnih papirjih).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 18. marca 1939.
•g.
Va I 109/38-17.	994
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1939. o p o 1 i enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje I. del vi. št. 1 (hiša v Kolodvorski ulici št. 3 z dvoriščnim poslopjem).
Cenilna vrednost: din 583.300'—.
Najmanjši ponudek: din 291.650'—.
Varščina: din 58.330'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 21. marca 1939.
$
I 1138/37—17.	1010
Dražbeni oklic.
Dne 12. maja 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 28, 32 k. o. Sv. Janž II.
Cenilna vrednost: din 203.100'25.
Najmanjši ponudek: din 135.400'25.
Vadij: din 20.310'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraž.itplja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mareubergu, odd. II.,
dne 30. marca 1939.
•g.
I 663/37-45.	851
Dražbeni oklic.
Dne 17. m a j a 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pijavce vi. št. 29, k. o. Cirnik vi. št. 133.
Cenilna vrednost: din 93.039'55.
Najmanjši ponudek: din 62.026'36.
Vrednost priteklin: din 7.740'—.
Vadij: din 9.303'95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 18. marca 1939.
*
I 39/38.	1013
Dražbeni oklic.
Dne 15. maja 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Markovci vi. št. 207, 330, 322, 329, žž vi. št. 306: hiša in zemljišče.
Cenilna vrednost: din 18.159'50.
Najmanjši ponudek: din 12.106-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg« sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 20. marca 1939.
•g*
I 2344/38—20.	1019
Dražbeni oklic.
Dne 10. maja 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Se-sterže vi. št. 86.
Cenilna vrednost: din 26.771'—.
Najmanjši ponudek: din 17.850'—.
Varščina: din 2680'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. marca 1939.
•g*
I 182/39—10.	988
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1939. ob osmih bo prodana na javni dražbi pri podpisanem sodišču idealna polovica vi. št. 79 zemljiške knjige d. o. Hlaporci.
Cenilna vrednost: din 14.837'50.
Vrednost priteklin: din 1.030'—.
Najmanjši ponudek: din 9.892'—.
Varščina: din 1.484'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču naj(Kizneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 26. marca 1939.
I 15/39—S.	877
Dražbeni oklic.
Dne 17. ni a j a 1939. ob desetih
1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin (zidana, s slamo krita hiša, zidanica, travniki, vinograd in pašniki) zemljiška knjiga Boštanj vi. št. 92.
Cenilna vrednost: din 5.900‘K).
Vrednost priteklin: din 110'—, ki so upoštevani že v gornjem pregledu.
Najmanjši ponudek: din 3.933'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah dne 19. marca 1939.
❖
I 388/38.	923
Dražbeni oklic.
Dne 15. maja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ribnica vi. št. 532.
Cenilna vrednost: din 7.500'—.
Najmanjši ponudek: din 5.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je . ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II.,
dne 20. marca 1939.
I 569/38-14.	874
Dražbeni oklic.
D n e 16. m a j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dobrina vi. št. 43 in 170 in zemljiška knjiga Žetale vi. št. 30, 178 in 193.
Cenilna vrednost: din 22.470'45.
Vrednost priteklin: din 1.300'—.
Najmanjši ponudek: din 14.980'30.
Varščina: din 2.247'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. 1.,
dne 15. marca 1939.
I 788/37—56.	833
Dražbeni oklic.
Dne 11. maja 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin v petih skupinah:
I. skupina: vi. št. 58 k. g. Zg. Bistrica; cenilna vrednost: din 65.683'05, najmanjši ponudek: din 45.000'—.
II. skupina: vi. št. 90 k. o. Slov. Bistrica; cenilna vrednost: din 81.654'50, najmanjši ponudek: din 60.000'—.
III. skupina: vi. št. 97 k. o. Slov. Bistrica; cenilna vrednost: din 131.800'80, najmanjši ponudek: din 87.867'20 (pare. 73, hiša, gosp. posl.).
IV. skupina: vi. št. 97 k. o. Slov. Bistrica; cenilna vrednost: din 16.650'—, najmanjši ponudek: din 11.100'— (pare. št. 98, 99).
V. skupina: vi. št. 97 k. o. Slov. Bistrica; cenilna vrednost: din 18.435'—, najmanjši ponudek: din 12.290'— (pare. št. 231, 237 in 238).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 11. marca 1939.
$
I 44/39—12.	1020
Dražbeni oklic.
D n e 16. maja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ložnica vi. št. 97 in 151.
Cenilna vrednost: din 70.652'90.
Vrednost priteklin: din 1.888'—.
Najmanjši ponudek: din 47.102'—.
Jamčevina: din 7.070'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I.,
dne 28. marca 1939.
$
I 5/39—9.	'	1039
Dražbeni oklic.
Dne 8. m a j a 1939. ob devetih bo po podpisanem sodišču na mestu samem v Podgori dražba nepremičnin po posameznih skupinah oziroma parcelah zemljiška knjiga Podgora vi. št. 68.
Cenilna vrednost: din 14.015'—.
Najmanjši ponudek: din 14.015'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dno 28. marca 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
292.
Sedež: Zagreb.
Sedež podružnice: Kranj.
Dan vpisa: 22. marca 1939.
Besedilo: Julio Meinl d. d., podružnica Kranj.
Obratni predmet: a) import, eksport in drugo trgovanje s kavo, čajem, rumom, oljem, kakaom, vinom, sladkorjem in drugimi živežnimi potrebščinami, tovarniško praženje kave, tovarniška produkcija kave, marmelade, vkuhanega sadja, kompota, čokolade, kakaa, smokvine kave, kavinih surogatov, pra-lineja, keksov, paprike, gorčice, konser-virane povrtnine in drugih živežnih potrebščin, trgovanje z vsemi navedenimi kakor tudi s špecerijskimi predmeti in eksploatiranje lastnih in tujih mineralnih vrelcev ter tovarniško izvrševanje slaščičarskega obrta;
b) ustanavljanje, vzemanje v zakup in izvrševanje drugih podjetij, ki služijo enaki ali slični tovarniški produkciji in trgovski stroki ter sodelovanje pri takih podjetjih v tuzemstvu in v inozemstvu;
c) uporaba vseh koncesij, patentov, licenc, vzorcev in zaščitenih znakov, k1 jih je mogoče upoštevati pri tej tovarniški produkciji in pri tej trgovski stroki v tu- in inozemstvu;
,č) izvrševanje vseh trgovinskih poslov in obrtov, ki pospešujejo pod a),
b)	in c) navedene svrhe.
Tvrdka je podružnica pri okrožnem sodišču v Zagrebu od 4. dec. 1921. pro-tokoliranega glavnega zavoda enakega imena.
Delniška glavnica znaša 8,109.000 dinarjev in je razdeljena na 4050 komadov na donosca se glasečih delnic, no-minale a 2000 dinarjev.
Družbine objave se objavljajo v službenih listih, izhajajočih v Zagrebu.
Za družbo se podpisuje tako, da se pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme podpišeta dva člana upravnega odbora ali en čla'1 upravnega odbora in uradnik družbe, ki mu je poverjena prokura, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro.
Za podružnico v Kranju so upravičeni podpisovati:
Meinl Julij, član upravnega odbora,
Kafka Gustav, član upravnega odbora,
Marinov Ivan, prokurist družbe, vs v Zagrebu.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. marca 1939.
Fi 6/39. — Rg B III 127/1.
*
293.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. marca 1939. v.
Besedilo: Manufaktura Novak, druz z o. z.
Obratni predmet: Nakup in prodaja manufakturnega, modnega in konfekcij" skega blaga ua drobuo in debelo.
Družbena pogodba z dne 25. februarja 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice 200.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 60.000 in stvarna vloga družbenika Novaka Franja v različnem ma-nufakturnem blagu v vrednosti 140.000 dinarjev, ki tvori osnovno vlogo tega družbenika.
Poslovodje: Novak Franjo, trgovec v Ljubljani, Slomškova ul. št. 9.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa poslovodja sam in podpisuje firmo družbe poslovodja sam na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi svojeročno svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. marca 1939.
,Fi 14/39. - Rg C V 248/1.
*
291.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. marca 1939.
Besedilo: Rad, trgovska tehnična družba z o. z. ali srbskohrvatsko: Rad, trgo-vačko tehničko društvo s o. j.
Obratni predmet: Trgovina in montaža tehničnih proizvodov ter trgovina industrijskih in zemeljskih proizvodov, zlasti tudi zastopanje domačih in tujih industrijskih ter trgovinskih podjetij in posredovanje v finančno-trgovinskih in industrijskih poslih.
Družbena pogodba z dne 25. februarja 1939. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 200.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 200.000 v gotovini.
Poslovodje: ing. Vragovič Dušan, inženir v Beogradu, Corovičeva ul. 19, Glaser I. Josip, privatni uradnik v Beogradu, Ulica Kneginje Ljubice 23, ing. Vajda Branko, inženir v Ljubljani, Celovška c. 28.
Zastopstvo in podpis tvrdke: Družbo zastopata kolektivno po dva poslovodje ali pa po en poslovodja in en prokurist kolektivno. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da pristavita po dva poslovodje, ali pa en poslovodja in en prokurist svoja podpisa kolektivno pod družbino tvrdko, ki je od kogar koli napisana, natisnjena ali s pečatnico odtisnjena, prokurist vselej s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. marca 1939.
Fi 13/39. — Rg C V 247/1.
*
295.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. marca 1939.
Besedilo: Radio Maribor, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: 1. Trgovina z radio-aparati in njihovimi sestavnimi del', elektrotehničnim in tehničnim blagu n, športnimi predmeti, kolesi in motornimi vozili na drobno in debelo, propa-
ganda za to blago in prevzemanje zastopstev;
2. preskušanje ter popravljanje, sestavljanje in montaža vseh v stroko spadajočih aparatov in naprav ter iskanje in odstranjevanje radijskih motenj;
3. strokovna delavnica.
Družbina oblika: Družba z omejeno zavezo, ustanovljena s spremembo zadruge »Radio-Maribor, reg. zadruga z omejeno zavezo v Mariboru«, po sklepu občnega zbora z dne 8. marca 1939. in družbene pogodbe z dne 14. marca
1939.,	posl. št. 9994. Družba je osnovana za nedoločen čas.
Osnovna glavnica:	din 300.000'—.
Vplačalo se je din 200.000'—.
Poslovodje: Salomon Karl, trg., Maribor, Klavniška ul. 9,
Janžekovič Josip, trg., Maribor, Mag-dalenska 18.
Za namestovanje upravičena: poslovodji.
Podpis firme: Za firmo podpisujeta poslovodji kolektivno tako, da pristavljata kakor koli napisanemu ali tiskanemu besedilu tvrdke svoje ime.
Objave družbenikom se vrše z vpisom v posebno knjigo za družbine objave in dostavo te knjige v podpis ali pa s priporočenim pismom,
Obenem se izbriše:
Sedež: Maribor.
Besedilo: »Radio-Maribor, reg. zadr. z omejeno zavezo« radi preosnove zadruge v smislu § 118/2 zakona o gospodarskih zadrugah v družbo z omejeno zavezo po sklepu občnega zbora z dne
8.	marca 1939. in družbene pogodbe z dne 14. marca 1939., posl. št. 9994. (Zadr. IV 43.)
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. marca 1939.
Fi 9/39-4. — Rg C III 22/2.
*
296.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 23. marca 1939.
Besedilo: Hartner Ferdinand.
Obratni predmet: Trgovina z lesom, gradbenim materialom in kurivom na debelo.
Imetnik: Hartner Ferdinand, Murska Sobota, Grajska ul. 18.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd.IV.,
dne 23. marca 1939.
Fi 6/39-2. — Rg A I 127/2.
*
297.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 23. marca 1939.
Besedilo: Povh Joško.
Obratni predmet: Predilnica.
Imetnik: Povh Joško, trgovec v Novem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 23. marca 1939.
Fi 9/39. — Reg A II 65/1.
*
298.
Sedež: Smolnik št. 110, občina Ruše.
Dan vpisa: 24. marca 1939.
Resedilo: Kaudek Leopold.
Obratni predmet: Trgovina z lesom.
Imetnik: Kaudek Le,opold, lesni industrialec v Rušah št. 140.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 23. marca 1939.
Fi 10/39. — Rg A IV 35/2.
Razglasi raznih uradov, in oblastev
VI.	Št. 4.410/39.	1041
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje prvo javno zmanjševalno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo oz. izvedbo:
1.	instalacije elektrike,
‘2. steklarskih del,
3. slikarskih del,
4. pleskarskih del,
5. parketnih deščic in polaganje,
6. okenskih zaves,
7. keramičnih in pečarskih del in
8. parne pekovske peči
za deeje zavetišče v Trnovem. Popis dela se dobi v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra št. 2/IT., soba št. 7, med uradnimi urami od torka
11.	aprila 1939. naprej.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva za dela od 1. do 4. do dne 18. aprila, za dela od 5. do 8. do dne 19. aprila t. L, obakrat do 11. ure, kjer bo takoj nato javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 4. aprila 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
*
T. No. 91/70—1939.	1033-3—1
Razglas
o drugi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progah km 43—49 in 53—57 državne ceste st. 5(1.
Ker prva, z razglasom z dne 22. februarja 1939., T. No. 91/60 razpisana licitacija za dobavo gramoza na progah km 43—49 in 53—57 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju po nalogu kr. banske uprave v Ljubljani z dne 17. februarja 1939.,
V.	No. 91/46 drugo javno, ustno, zmanjševalno licitacijo
na soboto dne 29. aprila 1939. ob 11. uri za progo km 43 do 49 in ob 11. uri 30 min. za progo km 53 do 57 v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. Oddala se bo dobava 630 m’ gramoza na progi km 43 do 49 za znesek din 37.800'— (kavcija znaša dinarjev 4.000'—) in 690 m-1 gramoza na progi km 53 do 57 za znesek din 51.405'— (kavcija znaša din 6.000'—).
Nadrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v 17. kosu Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine: z dne 1. marca 1939.
Sresko načelstvo v Celju dne 4. aprila 1939.
Tehn. No. 740/1.
1024a—2—1
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Ljubljani, ki se bo vršila:
a) za progo državne ceste št. 2 od km 598'0 do km 634'0 in
b) za progo državne ceste št. 49 od km 0'0 do km 22'0
dne 8. maja 1939. v pisarni tehničnega razdelka;
c) za progo državne ceste št. 50 od km 0'966 do km 38'0 in
č) za progo državne ceste št. 50 od km 0'0 do km 37'0
dne 9. maja 1939. v pisarni tehničnega razdelka;
d) za progo državne ceste št. 2 od km 577-0 do km 598'0
dne 10. maja 1939. v občinski pisarni v Višnji gori;
e) za progo državne ceste št. 49 od km 22'0 do km 44'4
dne 11. maja 1939. v občinski pisarni v Dol. Logatcu;
[) za progo državne ceste št. 52 od km 37'0 do km 82'548
dne 12. maja 1939. v občinski pisarni v Kočevju, s pričetkom vsakokrat ob 9. uri dopoldne, iz-vzemši pod t) v Kočevju, kjer bo pričetek licitacije o poli 11. uri dopoldne.
Vse natančnejše podatke in pogoje glej prilogo k »Službenemu listu« št. 27 z dne 5. aprila 1939.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani dne 5. aprila 1939.
*
T. št. 653/60.	963	a	2—1
Razglas.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek razpisuje
prvo ustno zmanjševalno licitacijo za
dobavo gramoza za državne ceste:
•I. dne 6. maja 1939. ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru:
a) za drž. cesto štev. 50 za delnice od km 110'000-136'000,
b) za drž. cesto štfev. 17 za delnice od km 0'000—11'000;
II. dne 8. maja 1939. ob 9. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v Ptuju:
Za drž. cesto štev. 17 za delnice od km H'000—38'000;
III. dne 9. maja 1939. ob 9. uri v pisarni občinske uprave v Ormožu:
za državno cesto štev. 17 za delnice od km 38'000—60'350;
IV. dne 10. maja 1939. ob 11. uri v pisarni sreskega načelstva v Dolnji Lendavi:
za državno cesto št. 47 za delnice od km 93'931—103'929.
Vse natančnejše podatke in pojasnila glej v razglasu v prilogi k 27. kosu »Službenega lista« z dne 5. aprila 1939. in v razglasu, ki je nabit na uradni deski tehničnega razdelka v Mariboru.
' Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 5. aprila 1939.
V.	No. 904/20.	1043
Razpis
druge ustne licitacije za dobavo gramoza in peska za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu.
Ker je ustna licitacija za dobavo gramoza in peska za leto 1939./40. le deloma uspela, se razpisuje druga javna licitacija za dobavo gramoza in peska za odseke: 1. km 519—525 (Studena), 2. km 525—530 (Mali boršt), 3. km 541'5—547 (Mali Slatnik), 4. km 547—550 (Novo mesto), 5. km 550—556 (Daljni vrh),
6.	km 567'5—572 (Breza), 7. km 572 do 577 (Medvedjek), vsi na državni cesti št. 2, ter 8. km 779'413—784 (Metlika),
9.	km 784—788'5 (Lokvica), 10. km 788'5 do 793 (Škemljevec), 11. km 793—797 (Gorjanci), 12. km 797—802 (Vinja vas),
13.	km 802—805 (Velike Trave), 14. km 805—808‘666 (Težka voda), vsi na državni cesti št. 28.
Licitacija se bo vršila dne 1. maja t. 1. ob devetih dopoldne v pisarni tehničnega razdelka.
Popolni razglas o dobavi gramoza in peska glej v »Službenem listu« št. 16 z dne 25. februarja 1939.
Tehnični razdelek pri sreskeni načelstvu v Novem mestu dne 3. aprila 1939.
*
1064
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Lučinah razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske šole v Lučinah III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. aprila 1939. ob 11. uri dopoldne v prostorih
ljudske šole v Lučinah. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. ključavničarska dela din	9.860'—,
2. slikarska dela	din	5.982'32,
3. pleskarska dela	din	15.142*92,
4. pečarska dela	din	10.992'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasnih deskah oddelkov sreskih načelstev v Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Ljubljani in Kamniku.
Krajevni šolski odbor v Lučinah.
V Lučinah dne 6. aprila 1939.
*
1063
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Motniku, srez kamniški, razpisuje za oddajo del pri gradnji ljudske šole II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. aprila 1939. ob 11. uri dopoldne. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnili stroškov med uradnimi urami v prostorih ljudske šole v Motniku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za;
1. ključavničarska dela	din	5.216'—,
2. strelovodne naprave	„	3.000'—,
3. steklarska dela	„	7.900'20,
4. slikarska dela	„	5.814'23,
5. pleskarska dela	„	7.617TI6,
6. pečarska dela	„	16.476’—»
7. tapetniška dela	„	4.513'60.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Kamniku, Ljubljani, Celju, Laškem in Kranju.
Krajevni šolski odbor v Motniku.
V.	Motniku dne 6. aprila 1939.
*	1061-3-1
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružhog ureda za osiguranje radnika u Somboru na dan 22. aprila 1939. u 11 sati prvu javnu ofertalnu licitacija za izdavanje sveukupnih gradjevinskih i zanatskih radova za dogradnju jednospratne zgra-de Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru.
Licitiraju i izdače se svi gradjevni i zanatlijski radovi zajedno.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda radova za dogradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Somboru«.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sas‘avljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mo-gu se dobiti dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje rudnika u Zagrebu ili kod Okružnog
ureda za osiguranje radnika u Somboru za vrijeme uredovnih sati, uz napla-tu od din 50’—.
U Zagrebu dne 3. aprila 1939.
Broj: 13.837-1939.
Srodišnji ured za osiguranje radnika.
Razne objave
1050
Vabilo na V. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Autoprometna zadruga z o. z. v Ljubljani
dne 19. aprila 1939. ob 16. uri dopoldne v sejni dvorani Kmetske posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva o poslovanju zadruge v preteklem poslovnem letu.
2. Poročilo nadzorstva in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za preteklo poslovno leto.
3. Volitev nadzorstva in
4. Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, bo Čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne gte* de na število navzočih in zastopanih Članov.
Načelstvo.
1051
Vabilo na 14. redni občni zbor, delničarjev Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani,
ki bo v sredo dne 26. aprila ob 11. uri dopoldne v prostorih banke na Kralja Petra trgu št. 3, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1938.
3. Računski zaključki za leto 1938.
4. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija.
5. Odobritev računskih zaključkov za leto 1938. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
6. Volitev članov upravnega in nadzorstvenega sveta.
7. Raznoterosti.
Občnega zbora se sme udeležiti le tisti delničar, ki položi vsaj 5 dni pred občnim zborom svoje delnice pri blagajni banke. Vsakih 5 delnic ima na občnem zboru po 1 glas.
Upravni svet.
*	1048
Vabilo na X.redni občni zbor tvrdke »Metalno akcijonarsko društvo« v Ljubljani,
ki bo
v četrtek dne 27. aprila 1939. ob 11. uri dopoldne v poslovalnici tvrdke na Masa-rykovi cesti št. 12 v Ljubljani
s sledečim
dnevnim redom:
1. Predložitev bilance za poslovno leto 1988. in poslovnega poročila za isti čas.
2. Poročilo računskih preglednikov in sklepanje o absolutoriju.
3. Sklepanje o uporabi čistega do~ bička za poslovno leto 1938.
4. Volitev članov upravnega sveta.
. 5. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh njunih namestnikov.
0.	Sprememba §a 1. družbenih pravil glede družbinega sedeža.
7, Slučajnosti.
$ 21. družbenih pravil (Glasovalna pravica in nadomestovanje):
Posest vsakih 10 delnic upravičuje k 1 glasu. Več delničarjev, ki posamezno posedujejo manj ko 10 delnic, sme imenovati iz svoje srede skupnega zastopnika, ki se sme udeležiti občnega zbora, če zastopa najmanj 10 delnic. Vsak delničar sme na občnem zboru glasovati ali osebno ali pa po zastopniku, ki pa ni treba, da je delničar. Pooblastila, katerih obrazce določi in izda družba, se morajo upravnemu svetu predložiti najkasneje 3 dni pred občnim zborom. Varovance in juridične osebe zastopajo njih zakoniti ali statutarični predstavi-telji, katerim ni treba posebnega po-
oblastila; pa tudi ni treba, da so ti pred-stavitelji ali zastopniki sami delničarji.
§ 22. družbenih pravil (Založitev delnic):
Na občnem zboru smejo glasovati le oni delničarji, ki založe najkasneje 6 dni pred občnim zborom njfh glasovalno pravico utemeljujoče delnice s še neza-padlimi kuponi na onem mestu, ki je v sklicevalnem razglasu označeno.
§ 26. družbenih pravil (Sklepanje):
Občni zbor sklepa z absolutno večino glasov. Pri enakosti glasov obvelja ono mnenje, za katero se izjavi predsednik, ki sicer ne glasuje.
O zadevah, navedenih v §u 24., toč. 5.,
7.	in 8., se more sklepati le na takem občnem zboru, na katerem je zastopana najmanj ena tretjina izdanih delnic; sklepa pa se le s tričetrtinsko večino zastopanih glasov.
Glasovalno pravico imajo le oni delničarji, ki so svoje delnice založili pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani v roku, označenem v §u 22. družbenih pravil.
V Ljubljani dne 5. aprila 1939.
Upravni svet Metalnega akeijonarskega društva v Ljubljani.
*
1055
Vabilo na XVIII. redni občni zbor,
ki ga bo imel Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani dne 27. aprila 1939. ob 11. uri v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1., z naslednjim
dnevnim redom:
1? Poslovno poročiLo in predložitev bilance za leto 1938.
2. Poročilo in predlog računskih preglednikov.
3. Odobritev bilance za leto 1938. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
4. Volitve računskih preglednikov za leto 1939.
5. Volitve v upravni svet.
6. Slučajnosti.
Po § 12. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu; glasovati sme le oni delničar, ki položi vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadliini kuponi vred pri blagajni Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani.
V Ljubljani dne 6. aprila 1939.
Upravni sVet.
*	1065
Vabilo na XVIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela Salus d. d. v Ljubljani
v družbeni pisarni v Ljubljani, Cigaletova ulica št. 5, v petek dne 28. aprila 1939. ob 17. uri s sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega odbora.
2. Poročilo nadzorstvenega odbora.
3. Razdelitev čistega dobička iz 1.1938.
4. Eventualnosti.
Pripombe: Občni zbor je po § 19. družbenih pravil sklepčen, če je zastopana po njegovem prvem sklicanju četrtina delniške glavnice.
Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu.	-
Delnice je treba založiti vsaj do dne 23. aprila i939. pri drdžbeni blagajni.
Ljubljana dne 6. aprila 1939.
Upravni odbor.
*
1054
Vabilo na redni občni zbor delničarjev delniške družbe »Lokalna železnica Kranj—Tržič«,
ki se bo vršil dne 26. aprila 1939 ob
16. uri v prostorih Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 3, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva.
2. Odobritev letnih računov 1936. do 1938.
3. Sklepanje o prenosu izkazane izgube na likvidacijski fond.
4. Podelitev absolutorija.
5. Volitve v upravni svet.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora najkasneje 8 dni pred občnim zborom položiti pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pri Hipotekarni banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani najmanj 5 delnic. Za samoupravna
telesa ali hranilnice zadostuje potrdilo o pologu delnic pri tozadevni blagajni ali hranilnici.
Upravni svet.
*
1053
Vabilo na redni občni zbor
delničarjev delniške družbe »Lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika«,
ki se bo vršil dne 26. aprila 1939. ob
17. uri v prostorih Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 3, s sledečim dnevnim redom:	■	/
1. Poročilo predsedstva.
2. Odobritev letnih računov 1936. do 1938.
3. Sklepanje o prenosu izkazane i*-gube na likvidacijski fond.
4. Podelitev absolutorija.
5. Volitve v upravni svet.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora najkasneje 8 dni pred občnim zborom položiti pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pri Hipotekarni banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
najmanj 5 delnic. Za samoupravna telesa ali hranilnice zadostuje potrdilo o pologu delnic pri tozadevni blagajni ali hranilnici.
Upravni svet.
*
1032
Vabilo na redni občni zbor
delničarjev delniške družbe
»Dolenjske železnice«,
ki se bo vršil dne 26. aprila 193!). ob
18.	uri v prostorih Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 3, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva.
2. Odobritev letnih računov 1936. do 1938.
3. Sklepanje o prenosu izkazane izgube na likvidacijski fond.
4. Podelitev absolutorija.
5. Volitve v upravni svet in revizijski odbor.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora najkasneje 8 dni pred občnim zborom položiti pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pri Hipotekarni banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani najmanj 10 delnic. Za juridične osebe, navedene v § 28. družbinih pravil, zadostuje potrdilo blagajne, kjer so delnice shranjene.
Upravni svet.
*
1049
Vabilo na XVII. redni občni zbor Tovarne verig d. d. v Lescah pri Bledu,
ki se bo vršil dne 28. aprila 1939. o poli 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
z naslednjim
dnevnim redom:
1. Predložitev poslovnega poročila in bilance k 31. decembru 1938.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Sklepanje o računskem zaključku in podelitvi absolutorija upravnemu svetu.
4. Razdelitev čistega dobička.
3.	Dopolnilna volitev upravnega sveta.
6. Volitev nadzorstvenega sveta.
7. Slučajnosti.
V Ljubljani dne 7. aprila 1939.
Hanuš Krofta. predsednik.
Pripomba. Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani (§ 15. družbenih pravil).
1045
»Union« hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani.
Bilanca za leto 1938.
Aktiva: Gotovina 7.629'88, stavbi-šče 198.078'80, stavba Union 4,897.510'31, stavba garaž 671.268'—, elektrarna 60.646'54, inventar 1,515.555'69, adaptacije 931.493'—, zemljišče v Kranjski gori 184.302'95, deleži pri Hotel. dr. v Celju 62.500'—, delež pri Vzajemni posojilnici, tu, 50'—, zaloga 186.026'20, skupaj 8 milijonov 715.061'37.
Pasiva: Delniška glavnica 5 milijonov 124.000'—, valoriz. zaklad 1 milijon 132.616'57, 5 % rezervni zaklad 130.712'16, 5 % posebni rezervni zaklad 141.181'04, ažio-rez. zaklad 34.221'04, spec. rez. zaklad za perilo 25.000'—, spec. rez. zaklad za stroje 10.000'—, ne-dvignjena dividenda za 1934. do 1937. 21.879'—, razni upniki 1,747.569'55, dobiček 347.882'01, skupaj 8.715.061'37.
Račun izgube in dobička za leto 1938.
Izgube: 5 % odpis od adaptacij 51.749'—, 10 % odpis od inventarja 185.720'—, tekoče obresti 112.222'—, davki in pristojbine 448.764'40, razsvetljava 116.427'68, popravila 53.90278, izravnalni račun dohodka zgradb v lastni uporabi 113.200'—, dobiček 347.882'01, skupaj 1,429.867'87.
Dobički: Donos kavarne 327.513'—, donos hotela 684.454'87, delež na do-
bičku Hotel. dr. v Celju 7.500'—, donos najemnin 297.200'—, dohodek zgradb v lastni uporabi 113.200'—, skupaj 1 milijon 429.867'87.
Objava.
Po sklepu rednega občnega zbora z dne 4. aprila 1939. se bo izplačevala dividenda za leto 1938. po din 55'— na delnico, izplačljiva od 1. julija 1939. do 30. junija 1943., s katerim dnem nedvig-njena dividenda zapade.
Dividenda se izplačuje v pisarni Grand hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1.
V Ljubljani dne 4. aprila 1939.
Upravni svet.
%
970 3-3
Objava.
Izgubila se je carinska faktura, izdana od tvrdke Ledervverke Rothe A. G. Bad, Kreuznach z dne 27. decembra 1938. za RM 2.060'10 z žigom ljubljanske poštne carinarnice št. 19.936 od 5. januarja 1939. in jo s tem proglašamo za neveljavno.
»Peko« d. z o. z., Kovor pri Tržiču.
Objava.
Zgubil sem prometno knjižico za kolo evid. št. tablice 37.407-2-5 ter jo proglašam za neveljavno.
Hojnik Jakob s. r.,
Poljče št. 8.
1046
Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d. v Škofji Loki.
Aktiva_______________Bilanca	z	dne	31.	decembra	1938._______________Pasiva
1.	Blagajna	 2.	Dolžniki	 3.	Centrala	 4.	Stroji	 5.	Omrežje	 6.	Transformatorji . . . 7.	Števci 	 8.	Orodje ...... 9.	Premičnine .... 10.	Prodajalna ..... 11.	Blago	 12.	Olje in maža .... 13.	Račun kapitala . . .	din 3.39979 415.70176 393.872'— 475.720'— 171.110'— 239.534 — 159.675’— 22.038'— 25.772'— 10.611'— 126.483'-1Q.438'40 290.791'60	Delniška glavnica . . . Upniki		din 1,250.000'-1,095.146 55 ’ \_
		/	
	2,345.146'55		2,345.146 55
	Račun zgub«	in dobička.	Dobiček _
Obratovalni stroški . . . Davki in pristojbine . . Obresti 	 Inventarni odpisi ....	din 620.87777 77.524'— 42.412*05 183.483'34	Tok	 Števnina	 instalacijsko delo . . . Blago	 Zguba v letu 1938. . . .	dim 759.074'61 60.491':« 25.782'64 31.606*22 47.342'34_
	924.297*16		924.29710
			
Škofja Loka dne 31. decembra 1938.	Upravni	svet.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.