NAS GLAS 45 LET v Posavju ¦_ zavarovalnica triglav IrTZ OBMOČNA ENOTA \^K R Š K 0 Št. 17 28.10.1993 Poštnina plačana pri pošti Krško Kdaj bodo zaprli rudnik Senovo? Senovo,*26. oktobra - Raz- finančni direktor, g. Vladimir se nanašajo na usodo rudnika. širjena seja IO sindikata Rudnika rjavega premoga Senovo je privabila tudi najvišje predstavnike podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije iz Trbovelj. Poleg domačih sindikalistov so se seje udeležili g. Aljoša Kink, generalni direktor, g. Martin Putrič, tehnični direktor, g. Zdravko Stradar, Sihur, direktor kadrovskega sektorja in g. Pavel Kovač, direktor sektorja za prestrukturiranje. Uradno sporočilo g. Alojza Šribarja, predsednika sindikata v rudniku, je vsebovalo vse probleme, ki se pojavljajo ob zapiranju tega rudnika. Od gostov je zahteval konkretne odgovore, ki ALi država Irujska policiste proti ljudstvu? Ves cirkus, ki se plete okrog zahtev policistov po večjih plačah, bi lahko postal že smešen, če ne bi bil srhljiv. Res bi bilo skrajno neresno, če bi na primer država napadla samo sebe. Poznavalci trdijo, da je tak ukrep preprečil Milan Kučan, ki ni hitel potrditi ukaza o namestitvi vojske na mejne prehode. Stvar pa bi bila smešna samo do trenutka, ko bi mejni policisti pričeli opravljati svojo dolžnost: braniti (tudi z orožjem) državno mejo pred vsakršnim napadom! Pustimo za hip te turobne, balkansko obarvane misli. Lotimo se raje sedanjega stanja in bele stavke, ki jo pripravlja nezadovoljni policijski sindikat. Policisti se imajo pravico po uradni dolžnosti vtakniti v vsak vijak vašega avtomobila, če so prepričani, da ta ogroža varnost potnikov in ostalih udeležencev v cestnem prometu. O občutkih, ki že v normalnem življenju prevevajo največjo večino voznikov tisti trenutek, ko se pred njimi ob cesti pojivi policist, ne kaže izgubljati besed! Opazovanje poklicnih voznikov vam bo pokazalo, da se ti občutki pri njih stopnjujejo, včasih do neverjetnih razsežnosti! Množična občila seveda opravljajo svoje delo, poročajo o dogajanju, komentirajo, predvsem pa sprašujejo policiste, kolikšne plače prejemajo, in pri ljudeh poizvedujejo, kaj si mislijo o vsem tem. Državljani pa imajo "poln kufer" politikov, politikantov, škandalov, vremena, kmečkih stavk, države kar tako in še njenih obljub zraven, šefa, firme, partnerja v postelji, pri mizi in sploh vsepovsod - razen tam, kjer ga potrebujejo -, mularije, še posebej pa davkarije sedaj, ko se zaključuje novi krog spirale o položnicah za dohodnino, in še stotisočev drugih reči. In potem pove policist, da ima z nadurami in s terenskim dodatkom in dodatkom za ločeno življenje in ... šestdeset jurjev plače. To pove tistim, ki so v firmi na listi za odstrel, ki so že lep čas brezposelni in so srečni, če si lahko privoščijo nakup dobrega mila, pralnega praška in toaletnega papirja. Seveda, če tisti mesec ne plačajo vseh položnic in če kupujejo samo kruh, mleko, kakšno jajce ... Policista seveda njegov poklicni in strokovni kodeks zavezuje k molku in ne sme povedati, kaj pomeni terenski dodatek. Ne sme povedati, kolikim mrtvim je že pogledal v prazne oči, jih moral odstraniti na rob cestišča, kolikokrat se je pijanec obregnil vanj kar tako ali namesto v svojo babo in pamže, kolikokrat so že vanj merili s pištolo, lovsko puško, nožem, steklenico, kamnom, avtom, motorjem ... Tudi ne sme na glas povedati, da vsi v policijskem sindikatu mislijo, da uživa po njihovih pisarnah okrog osemsto zaposlenih enake dodatke in ugodnosti kot oni, čeprav niso nikoli okusili niti t od terena. Moji dosedanji razgovori so se prebili do točke, ko fantje pravijo, da bi denarja za njihove plače ostajalo, če bi ta sredstva znotraj njihove "firme" prerazporedili. 2e res, da v teh pisarnah sedijo tudi ljudje, ki se jim ni dobro zameriti, in zameriti se ni dobro nikomur, zlasti ne tako, da ga spraviš ob nekaj, za kar on misli, da mu pripada. Nikakor pa ne kaže prezreti še dodatnega učinka, ki ga lahko prinese ta bela stavka. Doslej je pokojna Juga vzgajala narod v dobre državljane tudi tako, da jih je učila: "Ljudska milica, to so naši ljudje, prijatelji malega človeka!" To je počela zagnano in na koncu so tako miličniki kot ljudstvo čutili, da je res tako. Verjetno bi miličniki res težko napadli svoje ljudi. V normalnem svetu ima policija temeljno nalogo, da (grobo povedano) ščiti državo in zasebno lastnino. Slovenci so sicer pred kratkim pozamenjali svoj avtomobilski park, a tudi tem Japončkom, Korejčkom in vsemu ostalemu tečejo leta neverjetno hitro. Če se bodo sedaj policisti v obrambi svojega standarda spravili na že sicer nezadovoljne državljane, če jim bodo natančno razlagali, zakaj njihov že sicer bedni avto ni več za drugam, kakor za v smeti, če... Uspeh bo zagotovljen! Zamera med državljani in policijo bo zakuhana, naslednjič bodo jurišali eni na druge! (Ika) V razpravi je bilo slišati, da strategija države o zapiranju nerentabilnih rudnikov rjavega premoga do leta 1996 ostaja nespremenjena. Usoda zapiranja bo poleg rudnika v Kanižarici in Zagorju žal doletela tudi rudnik na Senovem. To je že znana varianta štiri, ki naj bi v RS zagotavljala delo rudnikoma rjavega premoga v Trbovljah in Hrastniku. Edina dva porabnika rjavega premoga v Sloveniji sta trboveljska TE in ljubljanska toplarna. Žal ljubljanska toplarna napoveduje zmanjšanje porabe slovenskega rjavega premoga, in za 1.200.000 ton rjavega premoga, kolikor bo znašala poraba v Sloveniji v letu 1994, bosta zadostovala dva omenjena rudnika. Zato rudarji s Senovega vidijo svojo prihodnost edino v prezaposlovanju in prekvalifikaciji. Skupaj s sektorjem za prestrukturiranje iz Trbovelj že delajo načrte za prezaposlitev delavcev, ki bodo ostali brez dela z iztekom leta 1996. Načrtujejo, da bodo del delavcev prezapo-slili v hčerinskih firmah, kot sta Logis in STG Rudar. Z odpiranjem industrijsko obrtniške cone načrtujejo, da bodo prišli do 80 novih delovnih mest, 15 pa jih bodo pridobili z izgradnjo novega bencinskega servisa in objektov, ki sodijo zraven. V obstoječih delavnicah nameravajo pridobiti tudi nekaj novih delovnih mest z uvajanjem dodatnih programov elektro in strojne usmeritve. Pri vsem tem se je treba zavedati, da je kvalifikacijska struktura bodočih brezposelnih zelo nizka, zato bo potrebno poiskati za prekvalifikacijo in izobraževanje sredstva iz proračuna. Kljub obljubam za 310 zaposlenih v rudniku Senovo prihodnost ni zagotovljena. Tega se delavci zavedajo. Izkušnje pri zapiranju rudnika rjavega premoga v Laškem, ki jih je predstavil g. Rajh, kažejo, da ni treba preveč verjeti obljubam. Zato bodo v sodelovanju s sindikatom podjetja poskusili najti skupno stališče do tega problema in poiskati rešitev v Ljubljani. Kakšna naj bi bila ta rešitev, je v veliki meri odvisno od stališča vlade R Slovenije Kljub optimističnemu gledanju vodstva podjetja RRPS ostaja s senov-skega zornega kota občutek grenkobe in brezperspektivnosti za te ljudi, njihove družine in za ta kraj, saj nihče ne ve, kaj bo nastalo po zaprtju rudnika konec leta 1996. (Pilip) Valvasorjeva knjižnica vabi na PRAVLJIČNE URE Začele se bodo prvo sredo v novembru in bodo nato vsako sredo ob 17. uri. Prva bo na vrsti pravljica Ansambel veselih ježkov. Naša stojnica: z nje smo vam skušali dopovedati, da si boste morali kmalu zagotoviti svoj izvod Našega glasa in da se vam to izplača. TU« m tu nt noiis tinti, da m modu ia mmiovmui U Monui uiso F-mmuu uužk. Sejem je bil kar se da živ Vrnite nam tiste majhne listke, če hočete, da se bomo prihodnje leto ponovno srečali na razstavišča! Vsi, ki ste se sprehodili med razstavnimi paviljoni prvega brežiškega sejma obrti, ste bili med drugim tudi žrtve našega "darila". Nekateri ste dobili list z obvestilom in cenikom, drugi, ki ste pokazali nekaj več volje, pa tudi pijačo. Brezalkoholni fit je vam in nam podarilo Vino iz Brežic, sremičana pa leskovška klet krške Kmečke zadruge. Priznati moramo še, da bi brez karikaturistov, Milana Alaševiča iz Celja in Jožeta Novaka, naša stojnica bila veliko manj zanimiva. No, ja: hoteli smo vas spomniti še na tipa, ki je kričal, da vam ta malega le posoja. To je tisti listek, kjer na vrhu, pod glavo "Naš glas", piše "NAROČILNICA". Če vam je Naš glas všeč, če se vam ne zdi za malo in če vam ni odveč, da bi za izvod našega skupnega časopisa odšteli 100 SIT, nam (izpolnjeno) naročilnico res vrnite. S tem nam boste pomagali resnično zaživeti. Dokler ne uredimo nekaj formalnosti in časopisa ne bomo začeli resnično prodajati, ga boste prejemali kot vsi ostali, potem pa bomo vsem poslali položnice. (Ika) (Foto: Črt Čargo) Dušan Mravlje je najprej zmagal v svoji glavi Nato je pretekel 220 km med Planico in Dofaovo Bitko v sebi je dobil že zdavnaj, sedaj pa je naredil še križ čez Slovenijo: pretekel jo je od severa na jug in od vzhoda na zahod in od ... Pripravlja se še na tek ob njenih mejah. Dobova, 16. oktobra - To je bilo zadnje, sklepno dejanje 820 km dolgega teka, ki ga je slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje pričel že v petek, 15. oktobra po petnajsti url pod planlško skakalnico. Po štiriindvajsetih urah teka, s samo nekaj krajšimi postanki, po številnih vmesnih sprejemih ob poti, po zaključku teka, ko se je že vrnil od meje pred dobovsko podjetje AFP, prejel čestitke, spil šampanjec, dal izjave novinarjem in rekel: "Samo stuširat se grem, pa bom nazaj!", si je vzel še posebej čas za to, da je pozdravil skupino paraplegl-kov, s katerimi tudi sicer prijate-\juje. Vsakomur izmed njih, ki so ga prišli počakat in pozdravit, je stisnil roko. Zadnji omembe vrednejši postanek pred tem je imel Mravlje v Kostanjevici. Ob petju Andreja Sifrerja si je privoščil sendvič, pivo in masažo, nato pa se je napotil po Posavju. Ob vsej Mravljetovi poti smo videvali skupine večjih in manjših otrok,! mladih športnikov, ki so se priv pravdah, da bodo z nJim pretekli vsaj del poti, ob nJem so se nenehno menjavali tudi odrasli tekači - kolikor Je kdo zmogel. (Ika, foto: Črt Čargo) NaS glas 17. 28. oktobra 1993 V čigavem interesu je vodenje stečajnega postopka? To se sprašuje član državnega zbora iz Posavja Branko Jane Krško, oktobra - S čim se že nekaj časa ukvarja poslanec državnega zbora Branko |anc -razen z rednim delom v slovenskem parlamentu in lobiranjem? Lobiranje omenjamo namenoma, ker je le malokomu znano, da je to v vseh normalnih političnih družbah povsem vsakdanji način usklajevanja interesov in sporazumevanja. Če pa se povrnemo k vsebini Jančevega dela: zelo veliko časa porabi za iskanje načinov sanacije razbitin Vidma in za številne poskuse zagona proizvodnje v čim večjemu številu teh delov. Branko Jane: "Oživljanje proizvodnje celuloze in papirja je z velikimi napori uspelo. Vidni so že tudi prvi rezultati: v obeh obratih je ostalo zaposlenih ok. 1100 ljudi, obseg proizvodnje je večji, kot je bil v nekaj zadnjih letih, uspešno so vrnjeni prodajni trgi in pridobljeni so novi kupci. Interes vlade Republike Slovenije in ministrstva za gospodarstvo je, po mojem mnenju, da se proizvodnja tako celuloze kakor papirja optimira in s tem zagotovi pozitiven finančni rezultat. Garancije države za najetje posojil za proizvodnjo papirja ter subvencioniranje proizvodnje celuloze so letos omogočile izredno ugoden razplet sanacije nekdanjega Vidma." Ali po vašem mnenju stečajni postopek teče tako, kakor ste pričakovali? Jane: "Žal ugotavljam, da ne« katere poteze stečajnega upravitelja nikakor niso v prid nadaljnji V sanaciji proizvodnje v Vidmu. O tem sem pred kratkim informiral tudi predsednika vlade in ministra za gospodarstvo. Vem, da se vlada ne sme vpletati v stečajni postopek, vendar opozarjam na nevarnost ponovne zaustavitve proizvodnje celuloze in papirja, če stečajni upravitelj ne bo našel skupnega jezika z najemniki obratov. Tudi sicer bi lahko rekel kakšno pikro na račun načina vodenja stečaja, javno pa povem le to, da se bom z vsemi silami uprl nameri po ponovni zaustavitvi proizvodnega procesa." ¦<• Očitno vidite nekje grožnjo [proizvodnemu procesu?! Jane: "Grožnja visi v zraku že od objave informacij s tiskovne konference, na kateri je stečajni upravitelj najavil nekatere ukrepe, ki da jih bo predlagal upniškemu odboru. Rezultati te informacije so po mojem mnenju povzročili neposredno škodo na prodajnem in nabavnem trgu, hkrati pa tudi ogrozili financiranje proizvodnje. Ta igra, za katero ne vem, kdo je njen glavni režiser, pa je za oživljanje proizvodnje celuloze in papirja v Krškem in za tam zaposlene delavce ter vse, ki tu živimo, izredno nevarna. Z velikimi težavami smo prepričali slovensko javnost in vlado, da je proizvodnja celuloze in papirja v Krškem smotrna in potrebna, zato kot eden od najbolj vnetih zagovornikov sanacije ne morem mirno gledati, kako nekdo ruši naša prizadevanja." Torej veste o tem še nekaj več, zato vas moram vprašati, kdo je to po vašem mnenju? Jane: "Žal ne! Vseh zakulisnih igric ne poznam in če povem po pravici, me tudi ne zanimajo. Zanima me samo uspešna sanacija tovarne, delovna mesta in to, da v tej fazi Videm ne bi prišel v tuje roke za majhen denar, da bi ga potem lahko zaprli!" Pa vendar, nekaj morate gotovo vedeti ali vsaj slutiti o tistih, ki stojijo zadaj, ali vsaj o tistih, ki jim pomagajo, saj morajo biti tu, pred nosom, v Vidmu v stečaju. Jane: "Eno je gotovo: večini upnikov ni interes, da bi se ponovila zgodba z ustavitvijo proizvodnje, saj bi to zanje, tako kot za nas vse, pomenilo katastrofo. Rešitve so v rokah upniškega odbora in stečajnega senata. Prav gotovo pa lahko eno od odločilnih vlog odigra občina Krško - s svojo aktivno udeležbo pri celotni zadevi." Ali to pomeni - po vašem prepričanju ali vsaj glede na informacije, ki jih imate na voljo -, da vodi sled do morebitnih povzročiteljev ponovnega potopa do vsaj nekaterih članov upniškega odbora, stečajnega senata ali delovne ekipe stečajnega upravitelja? Jane: "Stečajni upravitelj naj bi zastopal interese upnikov! Nisem pa popolnoma prepričan, da je dosedanje vodenje stečajnega postopka resnično v skladu z njihovimi interesi. Vsaj z interesi vseh ne! Zato se tu samo zastavlja vprašanje, ali pri vsem skupaj ne gre za ambicije posameznikov, ki bi, čeprav na račun upnikov ali zaposlenih, postali nove zvezde 'sindroma Videm'." O imenih torej tokrat nič!? Jane: "Imena so znana!" Ika Regijsko turistično tekmovanje Kapele - najlepše urejen kraj v Posavju Druga je Brestanica in tretji Boštanj. Prihodnje leto želijo vključiti še mesta: Brežice, Krško in Sevnico. V eni izmed prejšnjih številk smo že zapisali, da v organizaciji Turistične zveze Brežice letos v Posavju prvič poteka tekmovanje "Moja dežela - urejena in čista". Tekmovanje na področju turizma in varstva okolja pod tem imenom vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije po vsej državi. Letos je vsaka posavska občina prijavila po en kraj za tekmovanje. V občini Brežice so že imeli podobno tekmovanje in so izbrali najbolj urejeno krajevno skupnost - Kapele. Kapele so po zaključenem jesenskem delu ocenjevanja razglašene tudi za najbolj urejen kraj v Posavju. Tekmovala sta še Brestanica iz krške občine in Boštanj iz občine Sevnica. Ocenjevalno komisijo so sestavljali: Anton Krušnik, predsednik komisije za ocenjevanje krajev pri Občinski turistični zvezi Brežice, ing. Milena Mastnak, predsednica Hortikulturnega društva Sevnica, in Mirko Avsenak, predsednik Turističnega društva Brestanica, ki je v jesenskem delu ocenjevanja zamenjal Milico )e-ler (OTZ Krško). Pri ocenjevanju so upoštevali naslednje kriterije: splošno in prometno urejnost kraja, urejenost javnih lokalov in okolice ter urejenost krajevne in- frastrukture. Po končanem jesenskem delu tekmovanja je komisija ugotovila, da se je urejenost od pomladi bistveno izboljšala; očitno so krajevna turistična društva in krajevne skupnosti upoštevali nasvete in priporočila komisije. Na sestanku članov komisije in predstavnikov občinskih turističnih zvez Posavja je bilo slišati, da je taka akcija dobrodošla za promocijo Posavja kot turistične regije. Organizirati jo nameravajo tudi naslednje leto, pred tem pa se morajo dogovoriti, po kakih kriterijih bodo izbrani kraji za tekmovanje. Letos je namreč komisija imela dosti težav, ker so tekmovali kraji, različni po številu prebivalcev, razvitosti, izgraje- ni infrastrukturi. Mogoče so komu naredili krivico, je pripomnila M. Mastnakova, toda Kapele so majhen kraj in to, kar imajo, je zelo lepo urejeno. Na sestanku so se dogovorili, da bodo naslednje leto razširili tekmovanje z vključitvijo mestnih centrov: Krškega, Sevnice in Brežic. Računajo, da bodo vse tri občine akcijo podprle in ji tudi finančno pomagale. Letos je potekala z minimalnimi finančnimi sredstvi, ki jih je v celoti krila Turistična zveza Brežice. Tako so dokazali, da se tudi z malo dena-raja da narediti veliko, če je seveda dobra volja. Posebno v turizmu, ki je ena od perspektiv razvoja Posavja. Komisija je podelila tudi posebna priznanja za lepo urejenost Jutranjki Sevnica, Mizarstvu Kro-šelj Sevnica, gostilni Pohle v Brestanici in Turističnemu društvu Kapele. (B. Bjegovič) OO SKD Brežice Stranka ne podpira C. Zupančiča Brežice - Na tiskovni konferenci 20. oktobra je predsednica OO Slovenskih krščanskih demokratov Brežice, ga. Darinka Cvetko Šegota, predstavila aktivnosti stranke in njena stališča do pomembnih dogodkov v brežiški občinski skupščini. Na zadnji seji skupščine je namreč delegat družbenopolitičnega zbora Ciril Zupančič zahteval odgovornost in dal pobudo za odstop predsednika IS in predsednika SO Brežice, ker sta, po njegovem mnenju, nepravilno ravnala v zvezi z gradnjo slačilnice na mestnem stadionu. Če je nepravilnosti res bilo, bo o tem odločilo sodišče, je stališče brežiških krščanskih demokratov, ki jih C. Zupančič zastopa kot delegat v občinski skupščini. Zupančiču zamerijo, da problema ni izpostavil v hiši, torej znotraj stranke, temveč je samostojno nastopil v skupščini. Res je, da poslanski klub SKD v Brežicah že nekaj časa ne deluje, toda to ni opravičilo, da delegat lahko daje pobude, ne da bi se poprej posvetoval s svojo bazo. Na več pozivov na sestanke se g. Zupančič ni odzval, je še povedala ga. Cvetko, zato oni ne morejo podpirati njegovih samovoljnih nastopov. Ob tem poudarjajo, da je tudi predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik delegat SKD in je še edini njihov član, ki ima funkcijo v občinski upravi. Na njegov račun je bilo slišati že veliko pripomb, po Brežicah in Ljubljani kroži anonimka, ki ga obtožuje. Brežiški krščanski demokrati so zahtevali od policije, da izsledi pisca anonimnega pisma, in pričakujejo, da bo tudi kaznovan, če se obtožbe izkažejo za neutemeljene. Brežiški odbor SKD se poleg političnih ukvarja še z vrsto drugih aktivnosti. Precej pozornosti so posvetili delu z mladimi. Organizirali so več okroglih miz, na katere so vabili znane slovenske strokovnjake s področja sociologije, psihologije, teologije. S tem bodo nadaljevali do konca leta, spregovoriti nameravajo še o narkomaniji, problemu, ki je vse bolj navzoč v našem okolju. Predsednik brežiškega odbora Jernej Zorko je bil izvoljen za predsednika Gospodarskega foruma za Dolenjsko, ki je bil ustanovljen pred kratkim. V stranki zato upajo, da se bodo skozi delo foruma še bolj uveljavili in okrepili svojo pozicijo. Pričakujejo tudi pozitivne trende v gospodarstvu, še posebej zato, ker nameravajo redno sodelovati s podobnimi forumi v Bavarski in Avstriji. Njihova naloga je predvsem sodelovanje z obrtniki s področja storitvenih dejavnosti. (B. Bjegovič) Zalivala Sekretariat za obrambo občine Krško in občinski štab za civilno zaščito se zahvaljujeta vsem sodelujočim (vod RBK Krško, vod RBK Agrokombinat Krško, Operativna enota Krško, Gasilsko društvo Krško, Operativna gasilska enota Kostanjeviva, PGE Krško, Zdravstveni dom Krško, Družina Banič, Enota za postavitev tabora PD Bohor, Kulturni dom Krško in krajani vasi Brad pri Podbočju) pri organizaciji in izvedbi praktičnega dela vaje "Posavje 93" za uspešno in kvalitetno opravljeno delo. Damjan Lah, sekretar Plin prihaja v brestaniško elektrarno "Ne želimo služiti le za rezervo" Elektriko iz TEB bi lahko celo izvažali in s tem v 10 letih pokrili 50 mio DM vredno investicijo. Brestanica - V brestaniški elektrarni so te dni začeli s pripravami za priključitev na plinovodno omrežje. To bo omogočilo, da bodo v njej namesto ekstra lahkega olja uporabljali ekološko sprejemljivejši zemeljski plin. Zato bodo najprej preuredili eno od treh 20-megavatnih turbin za kombinirano kurjenje. Za ta prehod, ki naj bi bil končan do junija prihodnjega leta, jim je ministrstvo za gospodarske dejavnosti že odobrilo tri milijone DEM. S priključkom na plinovod pa se odpirajo tudi nove možnosti izrabe te elektrarne, ki je doslej delala le ob izpadih nuklearke ali termoelektrarn, letno le tristo do petsto ur. Seveda pa je morala biti zaradi svoje fleksibilnosti -na omrežju je namreč lahko v 15 minutah - ves čas v pripravljenosti, kar pomeni stalno dežurstvo zaposlenih in redno vzdrževanje, to pa seveda ni poceni. Zato so v elektrarni že dlje časa razmišljali, da bi svoje naprave, tri 20-megavatne plinske turbine in staro, 25-megavatno parno turbino, ki je le redko v uporabi, čim bolje izkoristili. Ljubljanski IBE jim je že izdelal projekte, po katerih bi dve turbini še naprej ostali v rezervi, postavili pa bi še novo, ki bi v kombinaciji z ostalima dvema lahko trajno obratovala, in to kar 4-5 tisoč ur letno in bi proizvedla 500 mio kVVh elektrike. S tem bi pokrili slovenske potrebe po konični energiji, 350 mio kilovatov, ki jih zdaj naša država ne potrebuje, pa bi lahko celo izvažali in tako v desetih letih poplačali investicijo, ki jo ocenjujejo na 50 mio DEM. S to posodobitvijo in razširitvijo bi bolje izkoristili naprave in 150 zaposlenih, povečali življenjsko dobo elektrarne in zmanjšali stroške vzdrževanja, seveda pa tudi vplive na okolje, saj bi porabili letno 150 mio ku-bikov zemeljskega plina, oziroma 21 tisoč kubikov na uro od 27 tisoč predvidenih in zakupljenih, a doslej še neizkoriščenih količin. Študije za to so že opravljene, do konca leta jih mora pregledati in potrditi še ustrezna recenzijska komisija, potem pa je odvisno od vlade, ali bodo dobili dovoljenje in denar za realizacijo teh projektov. Če ta koncept ne bo sprejet, vidijo v elektrarni Brestanica svoje poslanstvo tudi v zagotavljanju rezervne moči, ki jo po osamosvojitvi potrebuje naš elektrogospodarski sistem za sodelovanje v evropskem sistemu UCPTE. Zdaj Slovenija okoli 90 MW te rezervne moči zakupuje v tujini, lahko pa bi te kapacitete zgradili v Brestanici in s tem v celoti pokrili naše potrebe. Direktor brestaniške elektrarne Niko Kurent je prepričan, da je ta slovenskemu elektroenergetskemu sistemu še kako potrebna, ob tem pa dodaja: "Po enem od teh dveh konceptov menimo, da lahko po priključitvi na zemeljski plin zelo učinkovito pripomore-mo h kvalitetni dobavi elektrike, prav tako pa tudi k prepotrebni sanaciji napetostnih razmer elek-tro omrežja na Dolenjskem in v Posavju." (gr) Društvo izgnancev Slovenije Zahtevajo izpolnitev 50. člena Ustave R Slovenije Slovenj Gradec - Komisija za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnino pri Društvu izgnancev Slovenije se je 19. oktobra 1993 sestala v Slovenj Gradcu pri predsedniku IS SO Slovenj Gradec, g. janežu Komljancu, ki je tudi član te komisije. Seznanili so se z informacijo o obravnavi poročila o odprtih vprašanjih vojne odškodnine na odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko pri vladi R Slovenije. Obravnavali so kriterije o škodi zaradi izgona, izgube življenja, odvzete prostosti in premoženja. Dobili so informacijo o vsebini osnutka zakona o žrtvah vojnega nasilja in izdelali predlog amandmaja k zakonu o zdravstvenem varstvu. Komisija je preverila, kako je poročilo o odprtih vprašanjih vojne škode odmevalo v medresorski komisiji vlade R Slovenije. Ugotovitve so delno razveseljive, saj se očitno premika na bolje pri vprašanju žrtev vojne, kar slovenski izgnanci iz let 1941-1945 so. Društvo izgnancev Slovenije, ki združuje že preko 15.000 članov, ne zahteva nič več, kot so za svoje izgnance že uredili v Madžarski, Franciji in nekaterih drugih evropskih državah. Gre za revalorizirano vojno škodo, od- škodnino za telesno in duševno trpljenje in med drugim tudi za odškodnino za umrle starše. Zahtevajo popolno zdravstveno varstvo, del družbenega premoženja države Slovenije, ki ga je bivši sistem materializiral iz vojne odškodnine, ki jo je Nemčija že plačala, zahtevajo upoštevanje njihovih zahtev pri sukcesiji po SFRJ, saj je del odškodnine izginil, zahtevajo upoštevanje let izgnanstva v posebni dobi. Skratka, gre za operacionalizacijo določbe Ustave R Slovenije o žrtvah vojne. Profesor Ivica Žnidaršič, ki je predsednica omenjene komisije, je njenim 9 članom s svojim poročanjem vlila precejšnjo mero optimizma, saj je očitno, da se problematika nekdanjih izgnancev iz let 1941-1945 v vladi Republike Slovenije premika z mrtve točke in se gradiva pripravljajo za obravnavo v državnem zboru R Slovenije, ki je pristojen, da pravnomočno sprejme ZAKON po črki USTAVE o upravičenih zahtevah izgnancev 1941-1945. Na seji je sodeloval tudi Vladimir Dejan iz ministrstva za delo, družino in socialno politiko, ki pa še ni imel nobenih konkretnih sklepov o izgnancih 1941-1945. (Janko Blas) Življenjska pravila diplomata Slab izkoristek slabo zamišljenega samo povečuje stroške. (Walentin Falin) NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, teleta (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 17, 28. oktobra 1993 Otroškemu parlamentu na rob C Nasilje v šoli) ves čas pouka. Sedanja stopnja civiliziranosti družbe nam nudi vedno manj (socialne) varnosti, poštenosti in iskrenih medsebojnih odnosov. Nad vsemi visi duh nestrpnosti, nasilja nad vsem in vsakomer, prikrite nevarnosti, neiskrenosti (gleda te v oči, obenem pa laže), nespoštovanja osebnosti in tuje lastnine (tudi sošolče-va radirka ni tvoja). Politiko - kakršnokoli že - si zamišljajo in izvajajo le odrasli. Posledice bolj ali manj uspešnega gospodarstva, ki je, žal, še vedno povezano s politiko, se odražajo na celotni družbi. In medtem ko smetana koristolov-cev, goljufov in brezdušnih spretnežev ruši eno podjetje za drugim (nasilje nad ljudstvom!) in ne ve, kam z Judeževim denarjem, dobra polovica preostalega ljudstva s težavo lovi ravnotežje na robu finančnega propada. Otroci, ki naj bi pili sok učenosti in življenjske modrosti pri odraslih, željno vsrkavajo vse "prijaznosti" tako moralne družbe. Gledajo, poslušajo in se zelo hitro učijo... To je prvo (nevidno) nasilje nad otroki. Tako prepojeni (seveda ne vsi!) s "strupi kulturnosti" naše družbe pridejo v šolo. Ker so že dokaj govorno samostojni, obenem pa zelo gibljivi, mimogrede lahko pošljejo učiteljico v tri p. m., ali ji pa zagrozijo, da jo bo že oči navozil, ker se ga je drzni- la (še pravočasno) ustaviti, da se ni s svinčnikom spravil nad sošolca. In to v drugem razredu, prosim. To je prvo nasilje nad učitelji. Ob nabiranju šolske učenosti nekateri kmalu spoznajo, da je spreten nemirnež lahko dolgo v sorazmerno nekaznovani senci, saj za verbalne delikte med učno uro (kričanje, zmerjanje sošolcev, medklici, zasmehovanje ipd.) ne dobi v večini primerov nič drugega kot učiteljev besedni opomin, pa čeprav velikokrat v eni uri. Pri marsikateri uri meče papirčke, radirke ali še kaj, se s sosedom prepira za sosedov zvezek, se sprehaja po razredu, mimogrede nekomu kaj sune, hodi po mizah ali brca tuje torbe, večkrat pije vodo in želi potem na WC, kjer kaj poškoduje, pa še in še... Pri vsem tem presliši vse učiteljeve opomine, prošnje (!) in sploh vse nenasilne pedagoške "prijeme" za vtirjanje v normalen in nemoteč proces v teku učne ure. Ima najbolj nedolžen obraz in ni za nič kriv. Na podoben način se obnaša skoraj To je drugo nasilje nad učiteljem. In ko je učitelju dovolj, ko je učencu izrekel vse, kar mu je mislil povedati, in če ni zalegel niti pogovor z učencem, razrednikom in starši, nekega dne pač eksplodira. Po zraku priletijo "znani leteči predmeti", ali pa učenčeva glava doživi bližnje srečanje tretje vrste z učiteljevo roko. To je drugo nasilje nad otrokom. Indijski mislec Tagore je nekoč zapisal, da "samo tisti lahko kaznuje, ki tudi ljubi". In koliko ljubezni je v eni klofuti? In koliko spoštovanja učiteljeve osebnosti v učenčevem neprilagodljivem vedenju? Kdo je tisti, ki ovira normalno izvedbo učne ure? Do kakšne stopnje nasilja morajo po službeni dolžnosti, kot odrasli in izobraženci, pretepati učitelji? In koliko zmerjanj, žaljivih pripomb ali letečih predmetov pa naj prenesejo učenci? Kaj ni to kot zob za zob? Zakaj smo pa pravzaprav sploh skupaj? Osnovni namen šole je poučevanje in vzgoja otrok. Teoretično sploh ne more priti do nasilja: učitelj poučuje, učenci poslušajo, pišejo, se naučijo, so vprašani itd. Vse v redu, le z eno samo pripombo: tako eni kot drugi so polni življenja, so osebnosti vsak zase in zato vredni upoštevanja kulture medsebojnih odnosov. Tistim, ki je še nimajo, jo je treba pač posredovati. Odnosi, med katerimi prevladuje negativna energija na obeh straneh, so daleč od medsebojnega razumevanja, zaupanja in spoštovanja. Za konec pa še informacija: V nekem razredu smo izvedli anketo na temo nasilja doma, v šoli in zunaj. Učenci so morali označiti, ali posamezno vrsto nasilja doživljajo, ali pa ga izvajajo. Doma doživlja nasilje enako število učencev, kot ga potem tudi izvaja (75 %). Zunaj doživlja nasilje večji odstotek otrok (75 %), kot ga izvaja (60 %). V šoli doživlja nasilje 75 % otrok, izvaja ga pa celih 88 %! Podatki so lahko le orientacijski, saj bi za točnejši prikaz stanja morali izvesti anketo širših razmer. Vložimo v medsebojne odnose čimveč pozitivne energije, bodimo iskreni in storimo kakšno dobro delo! (Prosto po Za-ratustri, D. P.) Skupščina v Krškem Posavje je nedeljiva celota Svet posavskih občin ni pristojen za "razdeljevanje" funkcij v bodočem okraju. SDP je naslovil kritiko na vodstvo krške skupščine. Izredne seje o lokalni upravi še ne bo. Krško, 18. in 20. oktobra - ------------------------------------------ Otroški parlament o nasilju Najbolj boleče je nasilje v družini Krško - Čeprav je teden otroka že za nami, se delo Občinske zveze prijateljev mladine nadaljuje. V Krškem so 19. oktobra organizirali četrti otroški parlament, na katerem so se zbrali predstavniki vseh osnovnih šol naše občine. Tema letošnjega parlamenta je bila "Brez nasilja - za prijateljstvo". V dveumi razpravi so mali parlamentarci prikazali svoje videnje nasilja, ki ga je žal v njihovem vsakdanjem življenju vse več. Povedali so, kaj jih moti pri odraslih, opozorili so na probleme okolja, družine. Otroci opozarjajo, da so v šoli izpostavljeni nasilju starejših (močnejših) sošolcev, ki jim grozijo, od njih izsiljujejo denar in tudi pretepajo jih. Na račun učiteljev je bilo slišati veliko pripomb, ker da nimajo preveč razumevanja za učence; da velikokrat prizadenejo otroke z nepremišljenimi besedami in se sploh ne zavedejo tega. Zato je eno izmed sporočil otroškega parlamenta: Odrasli, premislite, preden pred otroki izrečete žaljive besede. Za večino otrok je najbolj boleča tema nasilje v družini. Tisti, ki so mu sami izpostavljeni, se zelo težko komu zaupa- jo. Zato njihovi sošolci želijo pomagati, vendar sami niso prišli do nobenih konkretnih predlogov. Od otrok tega seveda tudi nismo pričakovali. Konkretne rešitve bi jim lahko ponudili odrasli, predvsem občinski možje, zaradi katerih so se pravzaprav otroci zbrali v občinski stavbi. Ti so, žal, eden za drugim izginili z otroškega parlamenta, še preden so slišali vse, kar teži otroke. Otroci se čutijo ogrožene zaradi vse nižje socialne varnosti družine. Ker so starši nenehno obremenjeni s službo, so otroci prepuščeni sami sebi. Želijo si, da bi vsaki družini bil zagotov- ljen vsaj minimum socialne varnosti. Povedali so tudi, da bi želeli na vseh osnovnih šolah imeti strokovne delavce, s katerimi bi se lahko pogovorili o svojih problemih. Delavke krškega Centra za socialno delo, ki so soorgani-zirale otroški parlament, so jim obljubile, da jim bodo pomagale uresničiti to željo. Otroškega parlamenta so se letos prvič udeležili tudi predstavniki osnovne šole iz begunskega centra Krško. Njihov predstavnik je prebral spis o lastnem doživetju vojne v BiH, nasilju, pa tudi o lepih straneh življenja - prijateljstvu in razumevanju. Na parlamentu so izbrali 4 delegate, ki se bodo novembra udeležili republiškega otroškega parlamenta v Ljubljani. (B. Bje-govič) Na seji družbenopolitičnega zbora in skupnem zasedanju občinske skupščine sta Hinko Ur-šič in Maksimilijan Babic sprožila razpravo o pogovorih o bodočem posavskem okraju, ki so doslej potekali le v Svetu posavskih občin ter v njem povzročili velika nesoglasja glede delitve pristojnosti, t.j. služb med sedanjimi občinami in medsebojna obtoževanja, kdo na koga naslavlja ultimate. Prišlo je tako daleč, da so Sevničani in Brežičani začeli razpravljati o vključitvi v celjsko in novomeško regijo ali še kam drugam. Krški delegati so opozorili, da si SPO jemlje pristojnosti, ki niso njegove. Zahtevali so, naj jim vodstvo skupščine poroča o dosedanjih razpravah, delegati Združene liste - SDP so celo postavili vprašanje (imenovali so ga interpelacija) o delu skupščinskega vodstva, ker tega doslej še ni storilo in tudi ni dalo delegatom možnosti "o tem sooblikovati stališča do usklajevanja teh vprašanj, ki niso v pristojnosti le peščice gospa in gospodov iz Sveta posavskih občin." Predsednik SO Krško Danilo Siter je dejal, da sta predsedstvo in IS po treh "okrajnih" razpravah tudi sama prišla do spoznanja, da SPO za to ni pristojen. Zato sta od inštituta za javno upravo pridobila zasnovo za projektno študijo, ki pa spet razburila Brežičane in Sevničane, saj za okrajne službe, ki bi imele sedež v Krškem, ne predvideva nobenih izpostav v sosednjih centrih. "S predstavniki Brežic in Sevnice bi zato morali skupaj pripraviti izhodišča za projektno nalogo," je dejal D. Siter, "menimo pa, da je za delitev pristojnosti še prezgodaj, ker bodo nekatere stvari določala ministrstva." S tem se nikakor ni strinjal Branko Vodopivc: "Mislim, da SDP zahteva obravnavo zakonskih predlogov "Postavljamo vprašanje vodstvu občinske skupščine, ali morda načrtuje obravnavo zakonskih predlogov s področja lokalne samouprave, lokalnih volitev in upravnih okrajev, ki so tik pred obravnavo v državnem zboru. Če tega še niste načrtovali, dajemo pobudo, da se razprava o teh zakonih uvrsti na dnevni red prihodnjega zasedanja zborov občinske skupščine, ki mora biti pred razpravo o tej zakonodaji v državnem zboru. Menimo, da bodo predlogi in stališča do navedenih predlogov zakonov, ki jih bo sprejela ta skupščina, dobro vodilo udeležencem pri nadaljnjem dogovarjanju o teh vprašanjih na regijski ravni." bomo morali mi v Posavju sami povedati, kaj bi radi. Posavje je nedeljiva celota, začne se pri sotočju Save in Savinje, zato bi se morali dogovarjati tudi z Radečami. Vojko Omerzu je opozoril, da je krško vodstvo v pismu, v katerem predlaga Brežičapom in Sevničanom izdelavo projektne študije, zapisalo, da je to stališče SO, torej skupščine, čeprav skupščina o tem ni še nič razpravljala. "Bi pa morala," je dodal, "in to čim prej, in če se ne bomo dogovorili, bo hudo narobe." Delegati bi želeli o lokalni upravi in samoupravi razpravljati na posebni seji skupščine in na razpravo povabiti vodstvi sosednjih občin. Skupščinsko predsedstvo pa je na seji 25. oktobra prišlo do zaključka, da je za tako sejo prezgodaj, saj še ni znano, katere pristojnosti naj bi zakonodaja namenila bodočim okrajem, in se torej še ni mogoče pogovarjati o tem, kaj deliti. (I. C.) SO Krško Podjetje KOSTAK Ugovor na delegatsko vprašanje Sklad za malo gospodarstvo je ustanovljen Ni pa potrjen novi komandir Policijske postaje Krško. Seznanjeni smo bili z odgovorom sekretarja Sekretariata za gospodarsko infrastrukturo na delegatsko vprašanje: "Kako je v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki opredeljeno glede posod za odpadke in njihove zamenjave?". V odgovoru je v 4. odstavku navedeno: "Pri tem je potrebno poudariti, da se izvrši le zamenjava standardnih posod za odpadke (okrogle pločevinaste posode za odpadke), ne pa zamenjava improviziranih posod (plastični sodi in podobno)." Opozarjamo, da je standardne posode določilo Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Torej odločitve, kaj je standardna posoda, ne sprejme niti Kostak niti sekretariat občine. V času sprejemanja odloka so veljali standardi, sprejeti marca 1988, ki jih navajamo v prilogi. Strinjamo se, da je zamenjava posod problem, ki ga je potrebno reševati čimprej. Podjetje Kostak ne razpolaga s tako velikimi sredstvi, da bi samo financiralo nabavo novih posod, saj bo težko breme že zamenjava dotrajanih standardiziranih posod. Posode po standardih iz marca 1988 Ti standardi določajo, da za zabojnike niso obvezne priporočene oblike, ampak mere, materiali za izdelavo, izvedba (npr. zaščita pred korozijo), prostornina (z dovoljenim 3-odstotnim odstopanjem), skupna masa. Vsak zabojnik, ki ustreza standardom, mora biti označen s šifro po standardu, skupaj z imenom izdelovalca zabojnika. Zabojniki, ki so v uporabi: Prostornina Šifra Krško, 20. oktobra - Na zadnjem zasedanju krške občinske skupščine so sprejeli odlok o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva, odlok o zazidalnem načrtu Bencinski servis Senovo, odlok o razglasitvi Valvasorjevega kompleksa, cerkve sv. Janeza Evangelista in kapele sv. Duha za kulturne in zgodovinske spomenike, odlok o urbanističnem načrtu Staro mestno jedro II - Krško in dopolnitve odlokov za ostale dele mestnega jedra, odlok o zazidalnem načrtu Polšca - vzhod in poročilo o delu Policijske postaje Krško v preteklem letu. Sprejeli so sklep o imenovanju Zdenke Planinšek za namestnico v Javnem pravobranilstvu Celje. Imenovanja Branka Tucoviča za komandirja PP Krško pa niso potrdili, saj to funkcijo že opravlja najmanj pol leta, pa za soglasje pred zamenjavo skupščine niso prosili, čeprav je takrat ni pestila nesklepčnost. DPZ o nesklepčnosti Vzroki so tudi v delu skupščine 240 I SPH^01-1 500 I SPH-401-2 700 I SPI-M01-3 900 I SPH-401^t (Povzeto v uredništvu) Predlagamo sekretariatu, da v proračunu za leto 1994 nameni del sredstev za zamenjavo teh posod, saj so takšne odločitve sprejele tudi nekatere druge občine. Direktorica: Silvana Mozer, dipl. oec. Krško, 18. oktobra - Delegati družbenopolitičnega zbora vidijo vzroke za slabo udeležbo na zasedanjih tudi v skupščini. Med njimi so navedli predolge razprave, tudi o malenkostih, ki marsikoga odvračajo, pa številna vprašanja in pobude, za katere si nekateri jemljejo kar neomejen čas. Svoje prispevajo tudi slabo pripravljena strokovna gradiva, je menil Silvo Mavsar. Herman Kunej pa je opozoril, da nekateri delegati zbora združenega dela (ki je največkrat nesklepčen) to sploh niso več, ker so njihova podjetja propadla. Slavko Šribar je (ponovno) predlagal, naj se "vprašanja in pobude" prestavijo na konec dnevnega reda, naj bodo napisani in delegati naj jih dobijo pred zasedanjem, enako tudia predloge amandmajev. Čas razprav je treba omejiti, kar siber določa že poslovnik, a so n| to očitno kar pozabili. Družbenopolitični zbor bo vse našteto predlagal celi skupščini. Pri gradivih pa se bodo morale potruditi strokovne službe. Janez Abram — novi predsednik DPZ Skoraj polovica navzočih je nasprotovala volitvam. Krško, 18. oktobra - Družbenopolitični zbor je za svojega novega predsednika izvolil Janeza Abrama, delegata SKZ -Ljudske stranke. Ob izvolitvi je novi predsednik dejal, da si bo prizadeval za spoštovanje poslovnika in za dobro delo cele skupščine. Precejšnje število navzočih pa se z volitvami ni strinfelo, opozarjali so, da še vedno rti.do konca pojasnjeno, ali je bila razrešitev prejšnje predsednice Vide Ban konec lanskega leta pravilna. Delegati SDP so zahtevali, naj komisija za normativno-pravne zadeve o tem še enkrat da strokovno mnenje pred volitvami novega predsednika, ker pa so bile volitve kljub temu uvr- Janez Abram ščene na dnevni red, so zapustili sejo. Vojko Omerzu je spomnil delegate, da o pravilnosti razrešitve že takrat ni bil marsikdo preveč trdno prepričan. Menil je, da bi se morali Banovi opravičiti, in pri volitvah ni sodeloval. (I.G.) ¦Eros Ramazotti v Ljubljani Koncert je uspel, veliko gledalcev je ostalo pred vrati Ljubljana, 12. oktobra- V hali Tivoli je nastopil znani italijanski ročk in pop zvezdnik Eros. V nabito polni dvorani je pokazal svojo osebno skromnost, s petjem pa je dvignil na noge ženski del publike. Predskupine ni bilo, kon- cert se je začel pet minut čez dvajseto in trajal polni dve uri. Pred vrati dvorane je ostalo okrog tisoč ljubiteljev Erosovega petja, med njimi tudi novinarji slovenskih medijev. Hrvaški organizatorji, ki so pokrili 70 % stroškov, so namreč tolikšen delež vstopnic razdelili svojim gledalcem, ŠKUC pa je plačal 30 % stroškov, zato je bilo za slovenske obiskovalce toliko manj prostora. (Roman Mlakar) Naš glas 17. 28. oktobra 1993 Samoprispevek se bo decembra iztekel V odmaknjeni krajevni skupnosti število otrok raste, zato potrebujejo Kapelci poleg cest tudi telovadnico. i. Kapele, 15. oktobra - "Sedanji samoprispevek smo v krajevni skupnosti Kapele izglasovali za posodobitev lokalnih in krajevnih cest. S pomočjo občinske udeležbe smo vse načrtovano tudi naredili: z asfaltom smo jih pokrili 33.000 kvadratnih metrov. V prihodnjih 14 dneh bomo uredili še bankine, z naslednjim samoprispevkom pa bi radi uredili še nadaljnjih 7.300 dolžinskih metrov cest," pravi predsednik sveta KS Kapele, Tone Požar. Tudi okrog 9.000 dolžinskih metrov prihodnih poti na njive in travnike morajo še urediti z na-sutjem gramoza, da ne bodo stroji na cesto spravljali preveč blata. Celoten program je vreden 35 milijonov SIT in "če bi nam ga (samoprispevek) uspelo izglasovati, bi praktično zagotovili asfaltiran prihod do vsakega izmed 340 gospodinjstev v kraju," pravi Požar. "Največ težav imajo z dobavo gramoza, saj v KS ni peskokopa in ne kopa ste* ne, najbližja gramoznica pa je oddaljena okrog 25 km. Vsa dosedanja dela je pri nas opravljalo Cestno podjetje Novo mesto/in z njimi smo bili zelo zadovoljni, saj smo tudi vse dogovore o plačilih uresničili v obojestransko zadovoljstvo." Še ena stvar je, ki bi jo rado vodstvo KS Kapele vključilo v program samoprispevka. Njihova KS je ena redkih, kjer število otrok ne upada, ampak se na nižji stopnji (do 4. razreda) povečuje. Večji otroci hodijo v dobov-sko šolo. V šoli pogrešajo telo-vadniCp, zato so tudi njo vključili v progtam samoprispevka, čeprav se zavedajo, da bodo to nalogo lahko uresničili samo ob razumevanju brežiške občine in Slovenije, torej ustreznih ministrstev. Zato štejejo za svojo prvo nalogo, da se prebijejo v plan med proračunske stroške občine Brežice. Tu zna zaškripati! Tine Požar: "S PTT-podjetjem se dogovarjamo za širitev telefonske centrale, saj nam sedanjih 200 priključkov ne zadostuje več. Imamo že okrog šestdeset novih prijav, kaže pa se možnost priključitve na primarni vod med Brežicami in Bizeljskim (odcep pri Dobovi). Radi bi omogočili tudi dodatno stanovanjsko pozidavo. Samo tako se nam bodo ljudje vračali ali pa se selili k nam, ljudi pa potrebujemo. Od nas pač ni daleč v službo do Dobove ali Brežic. Zal so v sedanjem prostorskem ureditvenem načrtu za gradnjo predvidene kmetijske površine, katerih las- tniki se svojim parcelam nočejo odpovedati. Ker se moramo prilagoditi željam krajanov, iščemo prostor na drugem koncu." Nova državna meja bo nekoč prinesla tudi koristi, a sedaj so z njo same sitnosti, meni Požar: "Potrebujemo že zdavnaj obljubljene maloobmejne prepustnice, saj sedaj smejo preko prehoda v Rakovcu samo lastniki parcel, ki so na oni strani. Naši ljudje imajo železniško postajo Kraj Donji ob progi Celje- Ku-mrovec-Zagreb oddaljeno le 1-2 km, morajo pa na vlak v Dobo-vo (8 km) in nato v Zagreb preko Zidanega Mosta. Tudi naši krajani, ki delajo v Hrvaški, se raje zadovoljijo z drobižem, ki ga tam dobijo, kakor da bi upali pustiti službo in tvegati omejeno dobo na zavodu za zaposlovanje." Kapelci iščejo primerjavo z rešitvami, ki jih je Slovenija omogočila hrvaškim upokojencem pri nas (doplačilo razlike). Takih upokojencev imajo tu 29, zaposlenih na oni strani pa 18. Požar pripoveduje še eno zgodbico z meje: "Naši ljudje se ukvarjajo z mlekom, živinorejo in vzrejo malih pujskov. Težave pri prodaji so že itak, ker brežiški kmečki zadrugi ne gre najbolje, še huje pa je s tihotapljenjem pujskov iz Hrvaške. Pri nas jih lahko čez nekaj dni žigosajo brez dokazil o poreklu živali in o cepljenju in prvo soboto so lahko že na sejmu. Ni zdravstvene kontrole in konkurenca ni enakopravna, saj morajo naši rejci plačati cepiva, preglede. Sedaj je cena drugačna in so težave nekoliko manjše, a evidenco bi bilo treba urediti!" (Ika) Število otrok v kapelski osnovni šoli (za nižjo stopnjo) nenehno narašča, domačini, ki so živeli drugje, se postopoma vračajo. Zaradi tega jih tudi v Brežicah jemljejo resno in jim pomagajo, kolikor se pač da. Šola je končno dobila centralno ogre vanje - zadnja v občini. Tile otroci iz skupine Sonje Cvetkovič so bili namenjeni v Dobovo -na 5 km sprehoda. Ponje bo šel kombi. Z osmimi takimi sprehodi si bodo prislužili vpis discipline "pešačenje" v športne knjižice. Voda za bizeljske vasi Odprli so vodovod v Bukovju V naslednji fazi pride na vrsto Orešje. Bukovje - V petek, 15. oktobra, je g. Teodor Oršanič pre-rezal otvoritveni trak pri novi vodovodni napeljavi v Bukovju na Bizeljskem ob prisotnosti krajanov, vodstva KS, predstavnikov občine in komunalnega podjetja ter izvajalcev gradnje. Pobudo za izgradnjo vodovodne napeljave je dala KS na zahtevo krajanov, saj so v KS imeli vedno težave s pitno vodo, še posebno v Bukovju in Orešju. V sušnih mesecih so bili vse od maja do avgusta odvisni od do- voza vode. Izgradnja vodovoda je bila financirana iz republiških sredstev, občinskega proračuna in samoprispevka krajanov. Od skupne vsote 23 milijonov tolarjev je občinski del znašal 5.750 tisoč tolarjev, krajani pa so morali zbrati delež v vrednosti 30 tisoč DM. Investitor je bilo Komunalno podjetje Brežice, dela je izvajalo Posavje Sevnica s po-dizvajalcema AB Litija in HPG Brežice. Trenutno je priključenih 42 objektov, pojavlja pa se že povpraševanje po dodatnih priključkih. Tajnica KS Bizeljsko ga. Še-koranja je povedala, da je vodovod za Bukovje le prva faza, v drugi pa bodo na vodovod Bukovje priključili še Orešje. Razpis za to fazo je bil objavljen v Uradnem listu 19. oktobra, krajevna skupnost že ima gradbena in ostala dovoljenja, krajani pa tudi že zbirajo sredstva za ta del. (Branka Hudina, foto: M. Slat-nar, Foto atelje Bizeljsko) Začeli so kuriti Sevničani se že grejejo na plin Za ceno dobrih 1600 DM se bo letos priključilo 50 gospodinjstev. Sevnica, 19. oktobra - V Sevnici so se nekateri že pričeli greti na plin, saj ga sedaj postopoma spuščajo v plinovod. Leta 1990 so pričeli s pripravami, naslednje leto je krajevna skupnost naredila anketo, da so videli, koliko gospodinjstev je bilo zainteresiranih za plin. Jeseni 1991 so že podpisali pogodbe, januarja 1992 pa so se pričela dela na omrežju. Njihov cilj je bil, da bi se kurilna sezona 1993 pričela s plinom, in to jim je tudi uspelo. Interesenti za plinsko ogrevanje so bili manjši porabniki in ker jih je bilo veliko, so v Sevnici plin dobili, čeprav je to majhno mesto. Za vsa dela pa je bil pobudnik gospod Šeško iz krajevne skupnosti. Investitor je bila kra- jevna skupnost Sevnica, koliko jih bo vsa investicija stala, pa še ne vedo. Vsa dela na plinovodu so zaključena, tako da se približno 20 gospodinjstev že ogreva z ru-sko-alžirskim plinom, v naslednjih dneh jih bodo priključili še 30. Ostala gospodinjstva od 158, kolikor jih je v tem (novem) delu Sevnice, se še ne morejo priključiti, ker še nimajo urejene notranje instalacije. Stari del mesta se bo za plin lahko odločil kasneje. Sedaj bodo priključili tudi kotlarno Mercatorja in kotlarno enega bloka, saj so se jima pokvarili kotli. Pričakujejo pa, da se bodo tudi drugi večji porabniki odločili za plinsko ogrevanje. Za priključitev pripravljajo tudi osnovno šolo. To- varni Jutranjka in Lisca pa sta že nekaj časa priključeni direktno na omrežje s Petrolom. Vsak porabnik je moral plačati krajevni skupnosti za zunanji priključek 1430 DEM. Znesek so lahko poravnali v treh obrokih v 23 mesecih, in to kar na sedežu krajevne skupnosti. Za omarico in napeljavo do hiše so plačali še dodatnih 200 DEM. Vsak si je moral sam narediti notranjo instalacijo, kar je bilo najdražje od vsega. Občina je organizirala 150.000 tolarjev kredita pri SKB banki, ki ga morajo vrniti v 27 mesecih. V krajevni skupnosti si želijo, da bi se še več gospodinjstev odločilo za plinsko ogrevanje. (Milena Požun) Športni dan v Kostanjevici Po Zeleni, Modri in Rdeči poti Kostanjevica na Krki, 18. oktobra — Učenci tukajšnje OŠ J. Gorjupa so za športni dan odšli na pohod po pohodni-ških poteh. Vodniki so bili učenci turističnega krožka. Učenci 1., 2. in 3. razreda so v dveh urah in pol prehodili Zeleno pot, ki zajema Štangrabe, Zajčke, Žago, Orehovec, Grič, domačijo Kuhar in Dobe. Vodili so jih: Urša Kuplenik (8), Maja Strajnar (8), Žiga Gliha (7), Saša Sintič (7) in Tina Jordan (7). Učenci 4., 5. in 6. razreda so tri ure in pol hodili po Modri poti -skozi štangrabe, Avguštine, Oštrc, Dolšce, Orehovec, Vodenice, Grabnovce in domačijo Kuhar. Vodniki so bili: Mojca Abram (7), Gregor Jordan (7), Simona Baznik (7), Hermina Pe-zdirc (7), Damjan Omerzel (7), Janez Kuhar (7) in Matjaž Požgaj (7). Učenci 7. in 8. razreda pa so porabili štiri ure in pol za Rdečo pot ter si na njej ogledali Sli-novce, Zavode, Sv. Mohor, Cer-nečo vas, Črešnjevec, Vodenice, Ržišče, Vihre, Gručo in Prekope Vodili so jih: Miha Zajel-šnik (8), Klemen Sevšek (8), Marjan Šobak (8) in Matevž Strajnar (8). (Aleksandra Kodrič) Ob 21. oktobru KS Kostanjevica na Krki praznuje Podelili so priznanja KS in plaketo mesta ter obudili spomin na kostanje viške žrtve. V prazničnem programu je vrsta športnih prireditev in otvoritev likovne razstave. Kostanjevica na Krki, 21. oktobra - V četrtek je v Lamu-tovem likovnem salonu zasedala slavnostna skupščina KS Kostanjevica na Krki v okviru krajevnega praznika in v počastitev 50. obletnice spomina na padle žrtve v Kostanjevici. Skupščine so se udeležili povabljeni gostje, odprta pa je bila tudi ostalim ljudem. Slavnostno skupščino je odpri pevski zbor OŠ Jožeta Gorjupa s pesmijo Vsi so venci bejli. Nato je spregovorila predsednica KS Kostanjevica na Krki gospa Marinka Unetič. Skupščina je bila v današnji zasedbi izvoljena ob koncu preteklega leta in je januarja imenovala svet KS. Naredili so obsežen načrt nalog, ki se počasi realizirajo kljub težavam pri pridobivanju proračunskih sredstev. Najbolj si prizadevajo za izgradnjo telefonskega omrežja v celotni KS in za izboljšanje razmer v Kostanjevici nasploh. Za to imajo zasluge podjetja, ki skušajo prebroditi gospodarsko krizo in ohraniti delovna mesta, delavci Galerije B. Jakca, ki prirejajo razstave, kulturne prireditve in prenavljajo kostanjeviški grad, ter društva, ki delajo v prid razvoju kraja. Na slovesnosti je predsednik Milan Herakovič izročil priznanja krajevne skupnosti Gasilskemu društvu Kostanjevica na Krki, Jožetu Mrvarju, Milanu Herakoviču in Šelmarjem -sekciji Kulturnega društva Kostanjevica na Krki, Leopoldu Sintiču pa plaketo mesta. Po slavnostni skupščini je bila žalna slovesnost v počastitev spomina na ustreljene pred 50. leti. V spomin na ta tragični dogodek je KS Kostanjevica na Krki določila 21. oktober za krajevni praznik. Zaradi slabega vremena je komemoracija potekala v Lamutovem likovnem salonu namesto na pokopališču, kjer so Kostanjevičani postavili spomenik padlim žrtvam. Kljub dežju pa je večina prisotnih odšla na pokopališče, kamor so tudi odnesli vence. Svojemu prazniku so v Kostanjevici posvetili še vrsto prireditev, predvsem športnih. Že 17. oktobra je bila veslaška rega-ta okoli otoka in nato tek po ulicah Kostanjevice. V soboto, 30. oktobra, bo nogometni turnir, 31. oktobra tekmovanje v streljanju z zračno puško in v nedeljo, 7. novembra, še tekmovanje trojk v košarki. V Lamutovem likovnem salonu pa so ta torek odprli razstavo slik Antona Repnika. (A. Kodrič, I.G.) Rečica Bregana • smetišče V 3 km dolgi Slovenski vasi ni nobenega kontejnerja Slovenska vas - Rečica Bregana, ki teče skozi Slovensko vas in je obenem tudi državna meja med Slovenijo in Hrvaško, je postala pravo odlagališče smeti in nasploh vseh odpadnih stvari. Včasih je ta lepa rečica bila polna postrvi - bistrajng, kot jim pravijo domačini, klenov, mren in rakov, a zdaj je zapaziti še tu in tam kakšno ribico. Struga je polna odpadkov, od vrečk, štedilnikov, hladilnikov in nasploh vseh hišnih smeti, katere tu odlagajo domačini in sosedje iz Hrvaške. V Slovenski vasi, ki je daljša od treh kilometrov, ni nobenega kontejnerja za smeti, to pa je velik razlog, da domačini vržejo vse v rečico, ki je zato postala odpadni kanal. Tu večkrat plavajo tudi poginule kokoši pa ubiti psi in podobno. Res, Bregana nam ni v ponos. Je pa naša "vizit karta!" Prebivalci vasi upajo, da se bo sčasoma našel denar za nabavo kakšnega kontejnerja, v katerega bi mogli odlagati tisto, kar zdaj konča v nekdaj čisti in bistri rečici Bregani! (Božidar Zore) Javna dela v KS Blanca Trije nezaposleni urejajo okolje Dela je organiziral Jože Novak iz krajevnega urada. Blanca, oktobra - Nekaj nezaposlenih, ki so prijavljeni na sevniški enoti Zavoda za zaposlovanje, opravlja javna dela v krajevni skupnosti Blanca. Septembra so bili štirje, eden od njih je nato dobil redno zaposlitev. Ostali so Bojan, ki že dolgo ni zaposlen, Franci, ki je nazadnje delal v Livarni Kranj, in Dušan, nazadnje zaposlen v sevniškem Ju-gotaninu. Pred pričetkom dela jim je krajevna skupnost nabavila zaščitne škornje in rokavice ter potrebno orodje. Najprej so se lotili pokopališča pri cerkvi sv. Kanci-jana na Rožnem. Zelo lepo so uredili okolico mrliške vežice, sedaj pa bo tam vrtnar posejal travo in zasadil okrasno grmičevje. Uredili so studenček, kjer ljudje zajemajo vodo za grobove. Na avtobusni postaji so nato postavili kovinsko čakalnico. V vaseh Kladje, Agrež in Blanca so čistili mulde in odstranjevali grmovje ob cesti. Tu so jih vaš-čani sprejeli, a za sodelovanje v skupni akciji se niso odločili. Včasih so ta dela opravljali vaš-čani sami, sedaj pa med njimi ni več pravega razumevanja in se skupnega dela ne lotijo. Na Pokleku so Bojan, Franci in Dušan v Brunku naredili propust, ga zabetonirali ter z obeh strani obložili s kamenjem. Najbolj so pri delu z njimi sodelovali vašča-ni v Priklancih, kjer so tudi naredili propuste. Tem vaščanom so delavci zelo hvaležni za njihovo pomoč. Sedaj urejajo okolico krajevnega urada, saj se bliža praznik občine Sevnica. Kot javni delavci imajo fantje zagotovljen brezplačen prevoz na delo z javnimi sredstvi in brezplačno toplo malico v tovarni Inplet na Dolnjem Brezovem. Iz Zavoda za zaposlovanje dobivajo nadomestilo, ki jim sicer pripada. (Milena Požun) NaS glas 17, 28. oktobra 1993 Drogi Valvasorjev večer v Krškem SEVNICA: OBČINSKI PRAZNIK "Življenje mesta je podobno človeškemu..." "Valvasorja bi lahko šteli tudi za začetnika slovenske grafike, karikature in celo stripa," trdi Ivo Antič v študiji, ki je dodana izboru iz 27 knjižnih del, povezanih, s Krškim. skati podatke po zgodovinskih knjigah. Zaradi kratkega časa, ki je bil na voljo, se je pri izboru omejil samo na Krško mesto, saj bi sicer, ob dodajanju Leskovca in Vidma, takoj padel v drugo razsežnost. Pri izboru je pregledal 50 knjig iz domače knjižnice, posvetoval se je s profesorjem Karlom Bačerjem iz Novega mesta, kot pomembno pa je omenil tudi pomoč Vide Fritz iz sekretariata za družbene dejavnosti, brez katere celoten projekt vsekakor ne bi tako hitro uspel. Vrnimo se k našemu naslovu: "Življenje mesta je podobno človeškemu, le da ga mestu merimo s stoletji," je zapisano med uvodnimi stavki. Kljub blažilne-mu: "Tudi mesta živijo hitreje, kot so nekoč" pa je v nadaljevanju zapisano nekaj sila zloveščega. Za naše mesto pravijo, da v njem skoraj ni več starih rodbin, •ki so mu stoletje in več dajale dušo, da so mesto zavzeli prišleki, ki nočejo ali ne morejo zadi- Krško, 19. oktobra - Domača založba, knjigarna in galerija "Opus", je na drugem Valvasorjevem večeru v tukajšnji knjižnici in čitalnici predstavila zbirko besedil, ki so izšla v knjigi "To majhno, a dolgo mesto". Izbor besedil je pripravil založnik in lastnik "Opusa" Silvo Mavsar, ki je knjigo tudi predstavil, odlomke iz nje pa je prebral Drago Pirman. Obema je s svojimi spomini pomagal osemdesetletni Jože Ku-kovičič, ki Krško opazuje od leta 1935. "Dejstvo je, da ni več česa vzeti v roke, odkar je pred časom pošla kakovostna in obsežna študija 'Krško skozi čas'. Med ljudmi, ki obiskujejo našo občino ali so iz nje nekoč odšli v svet, pa je ves čas živo zanimanje ravno za take vrste spominke." Tako je Silvo Mavsar utemeljil svojo odločitev za natis najnovejšega izbora besedil. Seveda je svoj del spodbude prispevala vrsta letošnjih slovesnosti, posvečenih spominu na Janeza Vajkarda Valvasorja ob 300. obletnici njegove smrti, ki ga je zatekla ravno v Krškem, a knjiga je resnično narejena tako, da bo primemo darilo. Mavsar je izbral drobce iz del, ki so bila objavljena v sedemindvajsetih samostojnih (praviloma) knjižnih izdajah. Razdelil jih je v nekaj tematskih sklopov in v njih, večinoma kot avtorji, nastopajo slavne osebnosti, ki so se nekoč tako ali drugače dotaknile Krškega. Dodal je tudi nekaj poezije ter študijo Iva Antiča, ki ga bralci Našega glasa že poznajo, o Valvasorjevi vlogi in pomenu za današnji čas. Mavsar poudarja, da sploh ni imel namena biti natančen, zato je odlomke izbiral iz proze, dramskih besedil in poezije, za nadaljnji študij pa bo bralec pač moral poi- hati z njim. Ta duša v mestu pa je pomembna povsod in za vsakogar, ki se hoče počutiti dobro in se v njem ustaliti, šele potem lahko tudi on prispeva nekaj za kraj. Nikar naj ne izzveni tale izbor iz Mavsarjevega izbora pesimistično. Rad bi le sprožil nekaj, kar bi morda našemu mestu vrnilo duha, kolikor ga je še mogoče oteti TV večerom in otopelosti, izvirajoči iz celega niza drugih okoliščin. Mavsarjev gost Jože Kukpvičič je namreč vedel povedati, da je bilo nekoč Krško mesto, kjer so državni uradniki zelo radi prebivali in so iskali vse možne načine, da bi svoj morebitni nasilni odhod (zaradi premestitve) odložili čim dlje. Središče vsega je bil Sokolski dom, ki so ga člani društva sami uredili v nekdanjih postiljonskih hlevih - udarniško. Delali so seveda ponoči, ker je imel podnevi vsak svoj "šiht". Knjiga "To majhno, a dolgo mesto" je naprodaj v krški knjigarni Opus in v Valvasorjevi knižnici po 998 SIT. (Ika) Ob Silvu Mavsar ju je knjigo pomagal prijetno predstaviti Drago Pirman - prebiral je odlomke iz posameznih poglavij. Jože Kukovičič je sicer pripravil in prebral nekaj zanimivih podatkov o življenju Krčanov, kakor ga je sam spremljal od blizu, a prav se je razživel šele, ko so prišle na vrsto dogodivščine iz političnega in družabnega življenja. Od tega, kako so si meščani ogledali predvolilni zbor takratne JRZ v tolikem številu, da v Jermanov/ gostilni ni bilo več prostora za zboroval-ce, do tega, da je imelo mesto ob žandarjih tudi svojega policaja. Temu redarju se je reklo Arhov Franci in je bil pravzaprav priljubljen. Čeprav je moral strogo opozoriti tistega, ki zjutraj.do sedme ure ni očistil snega pred svojo hišo in mu zagroziti z globo. Največ časa pa mu je očitno vzelo napovedovanje policijske ure. Vsak večer je moral od gostilne do gostilne in vedno znova naročati, naj se ljudje razidejo in gostilničar zapre gostilno. Potem ko seje prebil skozi vse mesto (in povsod so mu radi nato-čili kozarček ali dva), so se nazaj grede nekako morali nanj opreti zidovi hiš, mimo katerih je šel. Včasih ni prišel dlje od mestne hranilnice (današnja CKŽ 12), kjer se je zataknil za kljuko In obmiroval. Seveda so šli oni iz gostilne mimo njega in mu niso dali miru: "Psst! Poslušam, kako obresti tečejo!" JAVNI RAZPIS ZA NABAVO RAČUNALNIŠKE OPREME 1. NAROČNIK: OBČINA KRŠKO, CKŽ 14, KRŠKO 2. PREDMET RAZPISA: NABAVA RAČUNALNIŠKE OPREME A) 1 kom PC AT 486/66 VL, 256 K CACHE, HD 525 MB B) 1 kom PC AT 386 DX, 4 MB, HD 170 MB C) 1 kom TISKALNIK C. ITOH 610, SLO, CENTRONIX INTERFA-CE , 3. Podrobnejše informacije dobite v Sekretariatu za notranje zadeve in občo upravo SO Krško, CKŽ 14, telefon 22-771. 4. PONUDBA MORA VSEBOVATI: - podatke o firmi in dokazilo o registraciji in dejavnosti - predračun s strukturo cene - plačilne pogoje - dobavni rok - garancijski rok in način zagotavljanja servisiranja - vzorec pogodbe 5. Merila za izbor so cena, plačilni pogoji, dobavni rok, garancija in servis. 6. Rok za sprejem ponudb je 8 dni po objavi. Ponudbe oddajte v zaprtih kuvertah na naslov: SO KRŠKO, CKŽ 14, KRŠKO, Sekretariat za NZ in OU, z oznako: PONUDBA - NE ODPIRAJTE. 7. Odpiranje ponudb bo prvi delovni dan po izteku prijavnega roka v prostorih SO Krško, sejna soba "D", ob 12. uri. 8. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v roku 8 dni po odpiranju ponudb. Sekretariat za notranje zadeve in občo upravo Slike A. Repnika v Kostanj evici Kostanjevica na Krki, 26. oktobra - V počastitev praznika krajevne skupnosti in 50. obletnice kostanjeviških talcev je danes v Lamutovem likovnem salonu dr. Ivan Sedej odprl razsta- vo slik Antona Repnika. Po otvo-rivi je dramski igralec Tone Go-gala predstavil dramo - monolog dr. Matjaža Kmecla "Andrej Smole - znameniti Slovenec". Kostanjev piknik na Goleku Odločili smo se, da bomo na kostanjev piknik odkorakali naravnost na Golek, kjer imajo Pir-čevi vikend. Prišel je petek in napočil je čas odhoda. Strma pot se je vijugala po gozdu in cesti. Ravno prav zadihani smo prišli do cilja. Najprej smo si pogasili žejo, zatem pa odšli igrat odbojko. Dekleta smo igrala proti fantom. Z elastiko smo nadomestili mrežo in odbijali žogo preko nje. Fantje so bili pri tem spretnejši in so zmagali. Kuharji so medtem pripravili čevapčiče in jih spekli. Pekli smo tudi hrenovke in seveda kostanj. Kako nam je teknil! Tudi glasbe nismo pogrešali, saj smo prinesli s seboj kasete. Takšen je bil ta naš piknik. Vsi se ga bomo radi spominjali, saj smo se s polnimi želodčki razigrani vračali proti domu. Natalija Špiler, 6. c OŠ Jurija Dalmatina Krško Občina Sevnica praznuje 12. novembra svoj občinski praznik. V tednu pred praznikom se bodo v občini zvrstile naslednje prireditve: - v petek, 5. novembra bo ob 17. uri v sejni dvorani na sevni-škem gradu predstavitev založbe Viharnik. Predstavila se bosta Ivan Stopar s knjigo Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji in Janez J. Švajncer s knjigo Obranili Slovenijo. Ob uvodu bodo v kulturnem programu nastopili učenci Glasbena šola Sevnica. (ZKO Sevnica) - v soboto, 6. novembra bo ob 16. uri v jedilnici Lisce -15. Bre- lihov šahovski memorial. (ŠD Milan Majcen Sevnica) - v soboto, 6. novembra ob 18. uri v Kulturnem domu na Blanci - Kabaret Toneta Fornezzija -Tofa "Ej ga as'ga vidu", v izvedbi gledališča Toneta Čufarja iz Jesenic. (ZKO Sevnica in KS Blan-ca) - v nedeljo, 7. novembra bo ob 12.30 uri visoka preža na Primožu - lov petih LD (Bučka, Studenec, Škocjan, Boštanj in Tržišče). - v ponedeljek, 8. novembra bo ob 16. uri v Oš Blanca - tradicionalno ekipno in posamično hi-tropotezno šahovsko tekmova- nje za pokal Milana Majcna (ŠD Milan Majcen Sevnica) - torek, 9. novembra - postavitev razstave ročnih del gojencev Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca v občinski knjižnici Sevnica (ZKO - občinska knjižnica).*! - v torek, 9. novembra bo ob 17. uri v Kulturni dvorani GD Sevnica - Kviz osnovnih šol sevniške občine -"Med naravo in ognjem smo tudi mi" (GD Sevnica). O ostalih prireditvah in o slavnostni seji Skupščine občine Sevnica, ki bo na Blanci, vas bomo obvestili v prihodnji številki. Albert Felicijan OZPM Krško Dobre volje je veliko, a brez denarja ne gre Krško - Občinska zveza prijateljev mladine deluje kot nestrankarska organizacija in zastopa interese otrok. Letos so organizirali vrsto občinskih tekmovanj in srečanj otrok. Med drugim je po njihovi zaslugi po dveh letih znova zaživela otroška kolonija v Nerezinah. Letovalo je 134 otrok s socialno in zdravstveno indikacijo. Navkljub finančnim težavam jim je skupaj s centrom za socialno delo Krško, zavodom za zdravstveno zavarovanje in občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti uspelo organizirati letovanje. Ob tednu otroka so bili organizatorji ali soorganizatorji vrste prireditev, ki pravzaprav potekajo že ves mesec. Tudi prihodnje leto nameravajo izvajati programe, s katerimi naj bi prispevali k izboljšanju kvalitete življenja otrok in družine. Iz programa zveze za leto 1994 povzemamo le nekatere najpomembnejše projekte: 1. otroški raziskovalni tabor Krško; poletna šola naravoslovja; ustanovitev lutkovnega gledališča v Krškem; organizacija 5. otroškega parlamenta; letovanje otrok v Nerezinah, novoletne prireditve. Vse projekte bo mogoče realizirati, če bo dovolj finančnih sredstev. Iz občinskega proračuna dobivajo premalo denarja, da bi lahko organizirali vse načrtovane aktivnosti. Zveza je poskušala najti sponzorje za določene programe, vendar se je večinoma vse končalo pri besedah pohvale, denarja pa je bilo bolj malo. (B. Bjegovič) GLASBENA ŠOLA KRŠKO VABI Steklo je novo šolsko leto in naši učenci so že pripravljeni za prve interne nastope. V lanskem šolskem letu so bili tovrstni nastopi lepo obiskani in tudi letos upamo, da bo tako. Pridite in s svojo prisotnostjo vzpodbujajte naše in vaše mlade soliste. Interni nastopi so ob sredah ob 18. uri v dvorani Glasbene šole. Prvi je bil že 20. oktobra, naslednji pa bodo 27. oktobra, 10., 17. in 24. novembra. Kolektiv GŠ Krško AFP AFPd.o.o. ekskluzivni zastopnik in nosilec licence adidas == Selo 2,68257 Dobova, Slovenijo, tel.: 0608/67 274,67-051,67-675, fax: 0608/67 655 VELIKA PONUDBA PO UGODNIH CENAH: - ženskih bluz od 2156 SIT dalje - moških srajc od 594 SIT dalje - moške in ženske bunde od 6592 SIT dalje - in veliko izbiro ženskih in moških zimskih plaščev in ostale konfekcije za jesen in zimo v programu ženske, moške in otroške konfekcije vključno z adidas programom ZA NAKUP NAD 5000 SIT NAGRADNO ŽREBANJE 1. nagrada MOTOR YAMAHA CY 50 2. nagrada BARVNI TELEVIZOR 5314 SAMSUNG 3. nagrada LINIJSKI VIDEO REKORDER VX 30R SAMSUNG in 40 drugih nagrad J Nagradna igra poteka od 16.10.1993 do 18.12.1993 Žrebanje bo 18.12.1993 ob 10. uri v prodajalni AFP 6 Naš glas 17. 28. oktobra 1993 Sejem obrti v Brežicah « Celjski sejem v malem" je imel lOS razstavljalee Več jih zaradi pomanjkanja prostora niso mogli sprejeti. Sejem je odprl minister za gospodarstvo Maks Tajnikar. Brežice, 22. oktobra - Slavnostne otvoritve obrtnega sejma v Brežicah so se med drugimi udeležili tudi predstavniki občine Brežice, občinske in republiške obrtne zbornice, republiški minister za gospodarstvo ter veleposlanik R Hrvaške v Sloveniji g. Žagar. Franc Bratanič, predsednik Obrtne zbornice Brežice, je ob otvoritvi povedal, da so na sejmu 103 razstavljalci, interesentov je bilo še več kot 50, če bi objavili javni razpis, pa bi jih bilo gotovo še veliko več. Žal letos niso imeli prostorskih možnosti, da bi vsem ugodili. "Brežiški sejem je Celjski sejem v pomanjšani obliki," je zaključil svoj pozdravni govor g. Bratanič. V imenu občinskega vodstva je prisotne pozdravil predsednik skupščine občine Brežice Teo- dor Oršanič, ki je poudaril specifično lego občine - tik ob slo-vensko-hrvaški meji in le 37 kitb-. mitrov od skoraj milijonskega Z$greba. Poslovni tokovi Brežic so pred vojno bili skoraj 80-od-stotno usmerjeni v Hrvaško in BiH. Tja naj bi bilo tudi v bodoče usmerjeno brežiško gospodarstvo, predvsem pa malo gospodarstvo in obrt. "Letošnji sejem dokazuje," je dejal g. Oršanič, "kako velik je interes, in bo treba Karikaturista gosta, Milana Alaševiča, so povabili tudi v paviljon generalnega sponzorja sejma - Zavarovalnice Triglav - Krško. razmišljati o njegovi trajni lokaciji v Brežicah." Podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Andrej Novak je spregovoril o prizadevanjih OZS za promocijo slovenske obrti v tujini. Minister Tajnikar je poudaril, da je vesel, ker je po ljubljanskem, celjskem, mariborskem, sežanskem in koprskem sejmu prišel tudi v Brežice. "Lani se je malo gospodarstvo povečalo za več kot 60 %, letos pa število podjetij še vedno narašča," je povedal M. Tajnikar in dodal, da pričakuje, da bomo 94. leto zaključili z zasukom gospodarstva iz krize v pozitivno gospodarsko rast. "Pri tem bo pomemben prispevek malega gospodarstva k strukturalnemu prilagajanju celotnega slovenskega gospodarstva. Danes je že več kot 99 % zasebne lastnine v malem gospodarstvu. Podoba Slovenije se je zadnjih letih močno spremenila. Povsod se bleščijo table, ki povedo, kje je biznis do- Sejem v Brežicah Vsa pohvala organizatorjem Brežice, 24. oktobra - Sejem obrti in podjetništva je v nedeljo zaprl svoja vrata. Pred zaključkom smo udeležence povprašali po vtisih. Lahko rečemo, da tudi sami nismo pričakovali tolikšnih pohval na račun zamisli o organizaciji sejma kot tudi izvedbe, za katero so vsi vprašani menili, da je bila na zelo visoki ravni. Franc Bratanič, predsednik Obrtne zbornice Brežice, ki je bila glavni organizator letošnjega sejma: "Brežice, ki jih je vojna "Ocenjujem, da je bila odločitev o sponzoriranju pravilna, ne samo z vidika uspešnosti na sejmu, ampak predvsem zato, ker menim, da ima ta sejem vse možnosti, da preraste v tradicionalno sejemsko predstavitev gospodarstva, obrti in podjetništva, ne le v brežiškem prostoru, ampak tudi veliko širšem. Zato v Zavarovalnici Triglav Krško v bivši Jugoslaviji zelo prizadela, so potrebovale takšno prireditev, s katero bi gospodarstvo pričelo ponovno pridobivati izgubljene trge, predvsem na Hrvaškem. Zato smo že lani začeli razmišljati o organizaciji sejma, letos pa je stekla akcija, ki so jo podprli tako brežiška skupščina kakor tudi veliko podjetnikov in obrtnikov. Brežiška občina je projekt tudi finančno podprla. Tudi sponzorjev ni bilo težko pridobiti. Generalni sponzor sejma je bila Zavarovalnica Triglav Krško, ob njej so bili še Radio Posavje - Studio Brežice, AFP - Adidas Dobova, FORD - Paič Krška vas, Turistična zveza Brežice, Trgovsko podjetje Posavje in trgovsko podjetje Kerametal iz Brežic. V Obrtni zbornici Brežice smo ponosni na tako uspešno organizacijo sejma in upamo, da smo s to prireditvijo spodbudili tudi ostale k podobnim aktivnostim. Menim, da bo sejem postal tradicionalen in da bodo že naslednje leto vsi interesenti lahko prišli nanj. Pa ne samo iz Brežic in Posavja, ampak iz cele Slovenije in tudi -te Hrvaške. Na koncu bi se rad zahvalil vsem sponzorjem sejma, vsem Brežičanom pa čestitam za občinski praznik." Zoran Šoln, direktor Zavarovalnice Triglav d.d., Krško, generalnega sponzorja sejma: pozdravljamo pogumen korak Obrtne zbornice Brežice. To je po dolgem času ena najbolj uspešnih promocij vsega tistega, kar v tem prostoru znamo in smo sposobni storiti. Mi želimo sodelovati tudi v bodoče." Jože Baškovič, direktor potovalne agencije Brebus: "Od udeležbe na sejmu nismo pričakovali posebnega uspeha, kar smo tu videli, pa je preseglo vsa pričakovanja. Zdaj lahko govorimo o komercialnem uspehu sejma in izrazimo vso pohvalo organizatorju." Viljem Pavlic, predsednik Turistične zveze Brežice: "TZ Brežice v sejmu vidi velike možnosti za promocijo Brežic in Posavja kot turističnega območja. Menim, da bi se sejem moral razširiti na celo Posavje, Dolenjsko in tudi Hrvaško. Presenečen sem bil nad dobro organizacijo in vsem, kar je bilo razstavljeno. Za naslednje leto bi bilo treba razmišljti o razširitvi gostinske ponudbe, o daljšem in tudi primernejšem času organiziranja sejma, npr. spomladi ali ob no1 vem letu, za katerega bi Turistična zveza bila pripravljena narediti program. Sejem bi lahko popestrili z modnimi revijami uspešnih posavskih podjetij, kot je Jutranjka ali pa Lisca. Na sejmu je treba predstaviti čim več proizvajalcev, in ne samo trgovino." Med redkimi razstavljalci iz Krškega se je predstavila firma Hermes, d.o.o. Njena predstavnica Andreja Medved: "Zadovoljni smo tako z idejo kakor tudi z uspehom, ki nam ga je prinesla udeležba na sejmu. V treh dneh smo naredili toliko, kolikor včasih naredimo v enem mesecu. Pričakujem, da bo naslednje leto več razstavljalcev iz Krškega in Sevnice. Če primerjam ta sejem z ljubljanskim, lahko rečem, da so tu ljudje veliko bolj sproščeni. Tam vidite veliko 'kibicev', tu se intenzivno pogovarjamo o resnih poslih." Jože Sotošek, Cementnine Sotošek: "Na sejmu se mi je uresničilo več, kot sem pričakoval. Iniciativo o tradicionalnem sejmu v Brežicah podpiram in pričakujem, da se bo drugo leto razširil še na drugi dve posavski občini." Franc Čater, pomočnik komercialnega direktorja trgov- skega podjetja Posavje Brežice: "Prijetno sem presenečen nad nivojem sejma. Pričakujem, da bo drugo leto sedanji razstavni prostor veliko premajhen za vse, ki se bodo želeli predstaviti." Ciril Puntar, komercialist v podjetju Papiroti, Krško: "Nivo sejma nas je ugodno presenetil. Če bo postal tradicionalen, bi ga bilo mogoče dobro organizirati malo prej, zaradi vremena, ker bi tako lahko razstavljali tudi zunaj paviljona." O povezanosti brežiške občine s sosednjo hrvaško občino Samobor smo na sejmu veliko slišali. Zato nas ni presenetilo, ko smo nad eno izmed stojnic prebrali napis "Savez udruženja hrvatskih obrtnika - Zveza združenj hrvaških obrtnikov - Samobor". Med Samoborom in Brežicami obstaja dolgoletno sodelovanje, tako v trgovini kot tudi v proizvodnji. V Samoboru je dosti zastopana proizvodna obrt, predvsem kovinska in plastična galanterija. Anica Cvetkovič, predstavnica mesta Samobor: "Mislim, da bo slovenska industrija zainteresirana za nas. Izrekam vso pohvalo sejmu, pričakujem pa, da se bodo Brežičani udeležili razstave obrtnikov in podjetnikov, ki je vsako leto za velikonočne praznike v Samoboru." V llfl CLASU mviusiio mihia? i ma, tudi v takih zakotnih krajih, za katere včeraj še vedeli nismo, da sploh obstajajo. Občina Brežice je po razvitosti obrti ena naj- KA10 H Titi SliMUAM Nil VlUl... SMO itOUUO smu... s V v/ i ^i O V ˇ \ cl E JF Afc 4 «¦ •-•„ ?., , S ¦A m Ki v N JU T \ "E 0 C \ T* i J *M M*1--- 4 Mili BA ft i Ta 1 - il TI&ET--BURM. PLEME ^ k a A BRAT ^ * DRŽAVA V J, AMERIKI OSEBNI ZA/MER 0 v) fV ZVOR PRI STRELJANJU 1 o V. PILIP ŽVEPLO i UPoKoJIT-EV VISOKO SOL. UČITELJA Požiga-LEC IZ. STRASTI OliR. ZA GDioNO ERBIJ & h v_ Joom*- h TL M6STVV TURČIJI NADOMESTNI ČLAU RJSIR MERJASEC V € T E ^ VIU.IN& TA O t. V /v Vi TELUR Z0RUŽ. ARABSKI E v\ i ^ * X i verdije-VA OPERA h t ^ h AVSTRIJA katran T E H ENOTA ZA TElO & \E \L h G fe. k VA PtIPoMOČ. niPUMi Mitično MESTO 0 R. o 1> >*> se/mcA ^-r—^RŠvo tSOSNIK V h M t. __, MLEČNA ŽLEZA V \ H 6 >^o ZRO&/Ž v INDIJI h VJ /V s ČERAN INDIJSKI BoG OGNJA f^ T h X sRupse. OSČIME O JANKO JANROVI 6 •i i TRITO REKAND f&OPONeZL T BARVA KOŽE GORA, KI ŠTRLI IZ Letmc-Gn pokeov/i v\ k VJ /V T tv \l L6DIČ GORFtN vErtSK/ ČLEN t VJ JEDRSKA BJEJCTR. JORDAN RoBi A K OBUVALO e \, E L \ J Rlblo, iv+iJ X l TONPt drugi m prvi stnoGft.. S. A SREDSJVo PROTI boLečiNi fc N h L a L 1 \ VL Rešitev križanke iz prejšnje številke Geslo: Teden otroka. Po vodoravnih vrstah: teden, sako, krov, OP, ara, no, tripod, Om, rog, breme, opat, oris, kalvinist, anoda, sto. Naš glas 17, 28. oktobra 1993 "Skok na Liaoo" 11 Dirka, primerljiva z vzponom na Vršič Med. 98 udeleženci so bili vsi najboljši "gorski kolesarji". Zmagal je Bogdan Ravbar iz Krke, Jože Zupane is Savaprojekta Je bil sedmi. lin (Rog), S. Šmerc (Rog), izvrstna pa je uvrstitev Jožeta Zu-panca (Savaprojekt) na 7. mesto z zaostankom 2,20. Zupane je bil torej absolutno najboljši med Posavci, Dremelj je bil 19., Malik 23., Grmšek 28. Uvrstitve krških tekmovalcev po kategorijah: rekreativci do 30 let - S. Kajba 8.; dečki do 14 let - U. Dular 4., D. Vižintin 5., P. Četrtič 10., A. Čepon 11., g. Za-gorc 12 (od 25 sodelujočih); st. mladinci - D. Dremelj 4., T. Malik 5.; ml. mladinci - D. Grmšek 4. B. Kovačič 5. Iz Master teama so sodelovali samo rekreativci nad 30 let. S. Petrič je bil 11., M. Novak 13, M. Hervol 14., nastopila sta še M. Gomilšek in V. Lopatic. Sevnica, 17. oktobra - Ob zaključku kolesarske sezone je krški kolesarski klub Savaprojekt v nedeljo pripravil gorsko kolesarsko dirko, imenovano Skok na Lisco. Kot nam je povedal član organizacijskega odbora dirke in trener mladincev kluba Savaprojekt g. Stane Kranjc, se je število tekmovalcev od lanskih 30 letos povzpelo na 95, med njimi pa so bili vsi najboljši "gorski kolesarji". Zmago si je izboril Bogdan Ravbar iz novomeške Krke, ki je 10-kilometrsko progo od Brega do vrha Lisce s 700 m višinske razlike zmogel v 30 minutah in 40 sekundah. Povedal je, da je "Skok na Lisco" izredno težavna dirka, saj je vzpon konstanten, zato so us- Na sliki: najboljši v absolutni konkurenci. Med rekreativci je zmagal Brežičan Borut Tomše pred Rokom Černetom iz Ljubljane in Gorazdom Podrekarjem iz Šk. Loke (M. Š.) pesni le najboljši in najbolj vztrajni. Vzpon je primerjal z dirko na Vršič. Težavnost proge potrjujejo tudi imena tekmovalcev na najvišjih mestih v absolutni razvrstitvi: za Ravbarjem, letošnjim državnim prvakom, se je uvrstil B. Premužič (Rog) z zaostankom 10 sek., na 3. mesto Igor Kranjec z Rožnega, ki nastopa za Celje, z zaostankom 1 min. 20 sek, nato S. Papež (Krka), M. Mišku- Organizator je poskrbel za nagrade, med njimi je bilo tekmovalno kolo, gorsko kolo in več manjših nagrad, tudi denarnih ter za najboljšega Sevničana in najboljšega Posavca dva tipska projekta za stanovanjsko hišo. Sevniški obrtniki in mali podjetniki so za izvedbo dirke zbrali 98.000 SIT gotovine. V celoti je tekmovanje organizatorja stalo ok. 6.500 DM. (R. Zorko, I.G.) Trim akcija. Kolesarjenje po Vinski cesti Tradicionalnega kolesarjenja po Vinski cesti in Brežicah, preko Globokega, Pisec, Bizeljske-ga in nazaj v Brežice, ki ga je vzorno organiziral TVD Partizan Brežice, se je udeležilo kar 50 ljubiteljev kolesarjenja. Kvaliteto trim akcije so dvignili udeleženci krških kolesarskih klubov Savaprojekt in Master team. "Prireditvi je prav gotovo dvignil nivo kronometer, veliko število udeležencev vseh kategorij in lepo izbrana pot," je dejal na Bizelj-skem moralni vodja "Partizanov- cev", prof. Jože Senica, ob razglasitvi rezultatov. Rezultati - ml. deklice: 1. Vanja Polovic, 2. Monika Trefalt; ml. dečki: 1. Živko Ogorevc, 2. Damjan Grubič; st. deklice: 1. Simona Lesar, 2. Tadeja Cetin; st. dečki: 1. Marko Škofca, 2. Klemen Lipovšek; mladinke: 1. Nadja Škofca; člani: 1. Slavko Petrič, 2. Matjaž Gomilšek, 3. Er-nest Aleš; veterani: 1. Bojan Horvatič. (Berto Žnidaršič) Košarka Dve zmagi v treh kolih Idrija, Leskovec - Košarkarski klub Interier Krško je v 6. kolu doživel poraz v Idriji v tekmi z istoimenskim moštvom z rezultatom 114 : 86, nato pa je na domačem terenu v Leskovcu dvakrat zmagal. Po osmih kolih je v 7 odigranih tekmah zbral 11 točk in je trenutno na 5. mestu med 7 ekipami rdeče skupine v I. slovenski košarkarski ligi. Po porazu v Idriji je KK Interier doma gostil mlajšo ekipo Olim-pije in po slabi igri obeh strani se je tekma končala z zmago domačih, 79 : 64. Zadetke za KK Interier so dosegli: Bordelius 7, Popovič 3, Lučev 10, Gavra-novič 2, Krajcar 12, Leskovar 13, Rozman, Rusič 14, Šantelj, Kro-šelj 16, Vavpotič 2. Mladi Borut Rozman, ki je igral v prvem polčasu, je zadovoljivo opravil svo- jo nalogo. V 8. kolu je KK Interier v Leskovcu pred 350 igralci premagal ekipo KM Ilirija z 89 : 70. Zelo izenačena igra v prvem polčasu se je pred odmorom končala z dvema točkama prednosti za domačine, 40: 38. V drugem polčasu so domačini z dobro obrambo razbili igro gostov. Prednost 20 točk so obdržali do konca. Tako v prvem kot v drugem polčasu je zelo dobro igral Predrag Popovič, v drugem pa je s svojimi skoki kraljeval Franc Krošelj. Pohvaliti moramo celo ekipo Interierja Krško, ravno tako tudi odlično sojenje obeh sodnikov. KK Interier Krško: Bordelius 16 košev, Popovič 18, Lučev 8, Gavranovič 4, Krajcar 23, Rozman, Rusič 8, Šantelj, Krošelj 6, Vavpotič 6. (š. M.) Regata okrog kostanjeviškega otoka Največ uspeha Rašici in Končarju To je bila le ena izmed prireditev ob kostanje-viškem krajevnem, prazniku. Kostanjevica na Krki, 17. oktobra—V okviru praznovanja krajevnega praznika Kostanjevice na Krki je ŠD Partizan v nedeljo organiziralo 10. regato okoli kostanjeviškega otoka. Na 3000 oziroma 4500 m dolgi progi so nastopili tekmovalci vseh kategorij v kajaku, kanuju, kanuju dvosedu. Pionirji, pionirke, mladinke in članice v kajaku ter mešani pari v kanuju dvosedu so morali, preveslati dva kroga okoli kostanjeviškega otoka, ostale kategorije pa tri. Sodelovalo je 54 čolnov iz slovenskih in hrvaških klubov. V kategoriji K1 (kajak) je med pionirji pri spustih čolnov zmagal V. Jaček iz KK Zagreb s časom 20.57, v slalomu M. Teglič iz KKK Rašica (21.20). Med pionirkami je bila v kajaku prva N. Mali iz KKK Rašica (22.07), med mladinci V. Živko iz KK Končar Zagreb (24.03), med mladinkami H. Lahovec iz KKK Rašica (19.05), med člani B. Preskar iz KKK Lipa Krška vas (24.49), med članicami M. Streicher iz KK Končar Zagreb (41.58), med veterani D. Matkovič iz KK Končar (24.07) in med turisti M. Stojako-vič iz KK Razlag Čatež (26.51). Nogomet Dve zmagi Krčanov v trojnem programu Krško, 16. oktobra — Na stadionu Matije Gubca je bil spet trojni program. Pionirski ekipi NK Krško sta igrali sedmo, zadnje kolo jesenskega dela prvenstva v MNZ Celje. Za nasprotnika so imeli pionirski ekipi Ere Šmartno iz Šmartnega. Kadeti so imeli tekmo 11. kola z ekipo Kovinarja iz Štor. Mlajši pionirji so po vodstvu 1 : 0 in 2 : 1 prepustili točko gostom iz Šmartnega. Po dobrem začetku in nešteto zamujenih priložnostih za gol v prvem polčasu so domačini v drugem polčasu popustili in simpatični gostje iz Šmartnega so iz praktično dveh priložnosti za gol odnesli točko. Rezultat na koncu je bil 2 : 2. Strelca za Krčane sta bila Šetinc in Rusič. Starejši pionirji so nasprotnika premagali z rezultatom 2 : 0. Od samega začetka so Krčani igrali na vse ali nič in rezultat ni izostal. Gostje praktično niso imeli nobene priložnosti. Strelca sta bila F. Zorko in Talič. Zelo učinkoviti so bili krški kadeti, delovali so zelo zrelo in ru-tinirano. Z disciplinirano igro so prevzeli pobudo že na začetku in gostje so se vdali pred razigranim krškim moštvom. Igra Krčanov je bila res praznik za oči. Rezultat 6 : 0 je potrdil njihovo dobro igro. Strelci so bili Meze 2, Bolha, Mlakar, Voglar in S. Rabič. Najlepši trenutek tekme je bil zagotovo evrogol Dejana Voglarja. (Pilip) Krško-Senovo proti novomeškemu prvoligašu Krško, 19. oktobra — Krški članski nogomet se je vzdignil iz pepela. Po daljši odsotnosti z nogometnih igrišč je kombinirana ekipa Krško-Senovo gostila moštvo Krke - Novoterma iz Novega mesta, člana I. slovenske lige. Za trenerja Novomeščanov Bloudka je bila to trening tekma (saj imajo pred seboj dolg boj za obstanek v prvi ligi), za Krčane in Senovčane pa je bil to preizkus možnosti, da se spet aktivirajo in nastopijo v ligi MNZ Celje v spomladanskem delu. Po vsem, kar smo videli, lahko potrdimo, da Krško s Senovim razpolaga s kvalitetno člansko ekipo, ki bi z malo korekcij in nekaj pojačanj (mogoče iz lastnega mladinskega pogona) lahko igrala vidno vlogo v posavskem in širšem območju. Lepa in ravno prava igra v prvem polčasu proti renomiranemu nas- protniku je potrdila to tezo. Dokler so imeli Krčani moči, so bili uspešen par prvoligašu. Kljub temu da so v prvem polčasu dobili dva zadetka, bi po igri in priložnostih moral biti rezultat vsaj neodločen. V drugem polčasu-so "Elanovci" uvedli v igro novo, svežo ekipo, kateri naši fantje niso bili več kos. Končni rezultat je bil 5 : 0 za Novomeščane. Strelci so bili Bracovič (2) ter Pire, Pirše in Mesojedec (po en gol). Za Krčane in Senovčane so pod vodstvom g. V. Pirca nastopili naslednji nogometaši: Stritar, Murn, Budna, Horvat, Jan-kovič, Šerbec, Harapin, Stopar, Našič, Petrič, Račič in Plankar. Za goste iz Novega mesta sta uspešno nastopila Krčana Pire in Brdik, medtem ko Rozman zaradi poškodbe ni igral. (Pilip) Veterani Dolenjske — veterani Samobora 2:5(1:4) Nova vas - Nedavno je bila na nogometnem igrišču v Novi vasi pri Mokricah prijateljska tekma med veterani Dolenjske in veterani Samobora iz sosednje Hrvaške. Po boljši igri gostujočih igralcev je bil končni rezultat 5 : 2 za Samoborčane, saj je za njih med ostalim igral tudi nekdanji jugo reprezentant Niki-ca Curkov, zdajšnji trener NK Samobor. Čast domačih je rešil Rozman z dvema zadetkoma. Tekmo je dobro vodil sodnik iz Krškega Goran Ivič. Igro so si ogledali tudi predsednik izvršnega sveta občine Brežice, gospod Ciril Kolešnik, gospod Ivica Sudnik, častni župan mesta Samobor, in selektor hrvaške nogometne reprezentance Vlatko Markovič. Da bi se gostje dobro počutili med nami v Novi vasi, sta poskrbela obrtnika Srdan Krkovič in Dušan Burja, oba sponzorja sre-, čanja. Srečanja dolenjskih in samo-borskih veteranov bodo postala tradicionalna, naslednja tekma pa bo že te dni v Samoboru v tamkajšnji športni dvorani. (Božidar Zore) V kategoriji C1 (kanu) je med pionirji zmagal T. Honjec iz KK Končar (19.09) in med mladinci E. Mujčinovič iz KK Zagreb (26.27). V kategoriji C2 (kanu dvosed) sta med člani zmagala Avšič-Horžen iz KK Razlag (26.25). Medalje so prejeli po trije pr-vouvrščeni iz vsake kategorije. Vsak udeleženec je dobil spominek, zmagovalec v posamezni kategoriji pa tudi posebno nagrado organizatorja. Ob koncu regate so bili vsi tekmovalci pogoščeni s kostanjem in pristnim dolenjskim cvičkom. (Aleksandra Kodrič) ŠAH Reševanje šahovskih problemov Rešitev iz prejšnje številke 1. Mat v dveh potezah: 1.TC4+ (Kc4, 2.Dc3#) ali (Kd6, 2.Dd8#) 2. črni na potezi zmaga: 1 .b7 Kg6, 2.Te8 Tb7, 3.Te4 fe4, 4.Le4+ Kf6, 5.Lb7 (beli ostane z lovcem več) Novi nalogi Beli da mat v dveh potezah: Beli: Ka1, Tc1, Tg7, a2, b3, c5, 92. Črni: Kh5, Tb2, Td4, a3, b4, c6, f7, h6. Vabljeni v POSAVSKI ALPINISTIČNI KLUB Posavski alpinisti, športni plezalci in ljubitelji te dejavnosti smo 16. septembra ustanovili klub, ki bo deloval pod imenom Posavski alpinistični klub. Na ustanovni skupščini smo sprejeli svoj statut in izvolili izvršni svet in nadzorni odbor kluba. Prvi predsednik kluba je postal Bojan Kurinčič, blagajnik Aleksander Vegelj, tajnik Corazd Pozvek, poleg njih pa sta v izvršnem odboru še Sonja Bernard in Andrej Sotelšek. Da se včlanijo v klub, so vabljeni vsi ljubitelji alpinizma in športnega plezanja iz Posavja, kajti med svoje glavne naloge' smo zapisali, da bomo skrbeli za razvijanje karakternih vrlin, kot so ustvarjalnost, prijateljstvo, sa-mokritičnost, disciplina, pogum in druge pozitivne lastnosti, za razvoj in popularizacijo plezalnega športa, alpinizma in plani-narjenja kakor tudi za kvaliteto plezalcev in alpinistov; udeleževali se bomo tekmovanj v športnem plezanju, za svoje člane bomo organizirali izobraževanje iz svoje delavnosti, aktivno bomo sodelovali tudi pri izvedbi vzgoj-noizobraževalnih akcij na področju plezanja in alpinizma, organizirali bomo alpinistične odprave v tuja gorstva, svoje člane bomo seznanjali z alpinistično literaturo, predvsem pa bomo skušali čim bolje sodelovati z vsemi planinskimi društvi na podrjjčju Posavja, katere člani so že sedaj včlanjeni v naš klub. . . Klub je bil že vpisan v register društev občine Krško, naše delovanje pa je finančno podprl tudi sekretariat za družbene dejavnosti, tako da bo naš začetek delovanja še uspešnejši. Veliko pa pomeni klubu tudi prizadevanje vodstva Osnovne šole Brestanica, da bi se v njihovi novi telovadnici zgradila umetna plezalna stena, ki bi bila vsekakor velika pridobitev za popularizacijo špo>taega plezanja na našem področju. Hkrati bi stena omogočila celoletni trening športnim plezalcem in alpinistom, mladi pa %\ dobili priložnost, da se preizkusijo v športu, ki v Posavju ,jpo sedaj ni bil preveč poznan, in se v njem tudi uveljavijo. Na steni bi prirejali tudi tekmovanja, kar bi bilo zanimivo tudi za širšo javnost. Corazd Pozvek Beli na potezi zmaga (dvojni udar): Beli: Kg2, Tb1, Le3, b5, f2, g3, h4. Črni: Kd6, Ta5, Ld8, b6, f7, g6, h7. JL.....Jt JB^JM m .... jt i§ ms Meštroviču memorialni turnir Senovo - V soboto, 16. oktobra, so v prostorih okrepčevalnice Oaza odigrali 4. memorialni turnir Božič-Bajde. Nastopilo je 26 šahistov, igrali so 11 kol po švicarskem sistemu. Rezultati: 1. Z. Meštrovič 10.51., 2. T. Kos 8, 3.1. Šitnik (Celje) 8, 4. M. Božič 8, 5. A. Cerjak 7 (vsi ŠK Triglav Krško) in 6. B. Smerdel 6.5 t, najboljši Sevničan. Konkurenca je bila okrnjena zaradi odsotnosti Sevničanov, ki so takrat tekmovali v ligi. Prav tako je v sklopu memo-riala potekalo pionirsko tekmovanje, ki je bilo dan prej, nastopilo pa je 20 tekmovalcev. Dečki: 1. T. Tomažin (Leskovec), 2. G. Novak (Krško), 3. S. Župevc (Krško), 4. G. Arh (Leskovec), 5. B. Golob. Deklice: 1. T. Kozole (Senovo), 2. R. Ahmatovič (Krško), 3. D. Žnideršič (Leskovec), 4. M. Bojnec (Krško), 5. K. Dvoršek (Brestanica). (B. C.) TVD Parizan Brežice obvešča vse ljubitelje športne rekreacije, da od 13.10.1993 spet poteka organizirana rekreacija v gimnazijski telovadnici pod strokovnim vodstvom in po že ustaljenem umiku: ob ponedeljkih in sredah ob 18.30 za članice, ob torkih in četrtkih ob 19. uri za člane. 22 12 NaS glas 17. 28. oktobra 1993 Rokomet Krški rokometaši - mladinci tretji v državi! Slovenj Gradec — V nedeljo, 10. oktobra, je rokometni naraščaj zaključil skoraj 8 meseca trajajoče boje za naslov letos najboljših v Sloveniji. Mladinsko moštvo Krškega je bilo že v poltlnaln edina ekipa, ki ima "samo" drugollga ški status In je bil sanjo še prodor v veliki finale izreden uspeh, ki se jim je zadnjič posrečil pred petimi leti. Čeprav so bili v Slovenj Gradcu "le" tretji, so z borbeno Igro In z dvema poškodovanima ključnima igralcema skoraj poskrbeli za veliko presenečenje, saj bi le s trohico športne sreče lahko bili celo prvi! Naj na kratko popišemo razplet dogodkov na igrišču, ki to potrjuje. V prvi tekmi z ekipo Slovenj Gradca so imeli Krčani ob neodločenem rezultatu zadnji napad in možnost za zmago. Sedem sekund pred koncem so žogo izgubili in domačini so 5 sekund pred koncem s protinapadom dosegli zmagoviti gol. Res so Krčani še uspeli izenačiti, a je bil ta gol, po mnenju sodniške mize, dosežen že po izteku igralnega časa. Enako se je dogajalo na tekmi z ekipo Kodelje-vega - Slovana iz Ljubljane. Prav tako so Krčani v zadnjem napadu "zapravili" žogo in njihov nasprotnik je zmagoviti gol dosegel dve minuti pred koncem. Krške mladince so na držav- nem finalu zastopali: Imperl, najboljši vratar državnega pri venstva, Martinčič, z 11 goli najboljši strelec, Dušan Urbane (10 golov), Gorazd Ver-tovšek (7), Miro Urbanč^S), Alen Kukavica (3), Luka Še-bek, Janko Omerzu, llija Pajič, Boštjan Voglar in Boštjan Ko-zole. Trener ekipe je Janez Simončič. Če k temu dodamo, da sta bila v ekipi po starosti le dva "prava" mladinca in da ekipa teden pred finalom zaradi vselitve košarkarjev Interierja v leskov-ško dvorano ni mogla trenirati (imela je le en prost termin), je uspeh mladih krških rokometa-šev toliko večji. Žal pa ga v naši družbenopolitični skupnosti nihče ne priznava in niti ne poskuša ustrezno vrednotiti ali nagraditi. Tudi ob tem uspehu so morali, žal, vse stroške pokriti klubski funkcionarji. Z uspehdm na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu je krški rokometni klub "dodal" sedanjim petim reprezentantom še šestega (Martinčič, Vertovšek, Imperl, Urbanč D., Kukavica, Ur-banč M.) in je po njihovem številu v kategorijah mlajših mladincev in kadetov slej ko prej tretji najmočnejši klub v Sloveniji. Tudi to nikomur v krški občini ne pomeni nič. Sicer pa je bilo približno tako že leta nazaj - po tisti žalostni oznaki, da ima marsikdo raje tisto, kar je tuje, namesto da bi podpiral domačo kakovost! živko Šebek Sevniški rokometaši napredovali v II. ligo Z novo upravo in reprezentančnim trenerjem Tišljem se zdaj bojujejo za sredino lestvice. Vračajo se nekdanji igralci. Sevnica — Sevniški rokometaši so se z osvojitvijo 1. mesta v III. državni ligi uvrstili v enotno II. državno ligo, v kateri že uspešno nastopajo. Žal pa so po uspešno končani sezoni ostali brez glavnega pokrovitelja, trgovskega podjetja Lucia, katero je zaradi različnih razlogov odpovedalo nadaljnje sodelovanje s klubom, obenem pa tudi brez trenerja in uprave. Predvsem po zaslugi nekdanjega tehničnega vodje D. Dernovška in predsednika športne zveze B. Teraža se je formiral nov upravni odbor kluba, v katerega so vključeni bivši rokometaši kluba ter nekateri uspešni podjetniki in obrtniki. Novi člani uprave so za trenerja prve ekipe pridobili trenerja državne reprezentance Toneta Tišlja, od igralcev sta se iz Krškega vrnila Simončič in Ran-tah, iz ekipe Celja sta prišla Lup-še in Sedej ter iz Dobove Rak. Temeljni cilj kluba za to sezono je obstanek v ligi oz. boj za sredino lestvice, kajti II. liga je zelo kvalitetna; v njej nastopata med drugimi tudi lanska prvoligaša Dobova in Pomurka. Na veselje rokometašev vseh športnikov sevniske občine pa bodo ta mesec v Sevnici začeli graditi telovadnico pri osnovni šoli in tako lahko tudi rokometaši računajo, da bodo končno prišli do prepo-trebnega prostora za vadbo. Glavna sponzorja 80-članske-ga rokometnega kluba sta firma Mako d.o.o. iz Brežic, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem opreme za vinogradništvo, ter Radio Sevnica, ki bo z različnimi reklamnimi sporočili, popusti in ostalim pomagal delovanju kluba in popularizaciji rokometa. Pokroviteljstva nad posameznimi tekmami pa so prevzeli: Gostinsko podjetje, Tanin, Merca- tor, Kmečka zadruga, Inplet, Ju-tranjka, Lisca, Mimsi, Cvetličarna Valentina, Kemična čistilnica Maja, Papirnica Packa, Stilles, KIN-PIC, Kopitarna in 2MAS iz Sevnice, Tehnoavto Zabukovje, Diskoteka Bruno iz Gabrijel in Zagorec d.o.o. iz Boštanja. Do sedaj so Sevničani odigrali štiri prvenstvene tekme. Na gostovanju pri ekipah Kroga in Po-murke so nastopili brez dveh poškodovanih igralcev Šunte in Si-mončiča. S Krogom so tesno izgubili z rezultatom 21 : 20, s Po-murko pa s 26 : 18. Prvič so nastopili kompletni v tekmi z ekipo Ormoža, trenutno vodilno ekipo v II. ligi, ki sojo v Radečah visoko premagali po odlični igri v obrambi z rezultatom 17 : 12. Najboljši igralci v domači ekipi so bili: Vesligaj (7 zadetkov), Lupše (5) ter Rantah (3). V 4. kolu so Sevničani gostovali v Hrastniku pri ekipi Dola in jo po dobri igri v napadu ter predvsem v obrambi premagali z rezultatom 21 : 15. Strelci za Sevnico so bili: Simončič (8), Vesligaj (7), Rantah (3), Lupše (2) ter Šun-ta(1). Zaradi tekme državne reprezentance z Norveško je tekmovanje v II. ligi prekinjeno za 14 dni, tako da bo ekipa Sevnice prvo naslednjo tekmo odigrala 30. 10. v Radečah z ekipo Poleta. (M.S.) Tri zmage krških rokometašev v ligi Po 4 kolih je RK Krško na mestu II. lige. V soboto o v Brežicah posavski der-bl Dobova — Krško. Leskovec, Radeče - Tudi v rokometnih državnih ligah je nova tekmovalna sezona v polnem zamahu. Rokometni klub Krško, ki nastopa v drugi državni ligi - vzhod, je letošnjo sezono začel dokaj uspešno. V prvem kolu so člani doma v Leskovcu brez težav premagali ekipo Celja z rezultatom 26 : 20. V drugem kolu v Radečah pa so z domačo ekipo Radeče izgubili z 12 : 14. Kako je bila igra trda, pove že rezultat sam. Za nameček pa sta jo krški ekipi zagodla še sodnika, ki sta padla pod vpliv ne-športnega domačega občinstva in dopustila domači ekipi zelo grobo igro. V tretjem kolu, 13. oktobra, so Krčani doma ob zelo dobri igri premagali lanskega prvoligaša Pomurko iz Bakovcev s 25 : 20. Tudi v četrtem kolu, 16. oktobra, so doma kljub navidez tesnemu rezultatu 25 : 23 zanesljivo zmagali. Ker je ekipa Krškega zelo mlada - povprečna starost je nekaj nad 19 let -, so taka nihanja v igri na nek način razumljiva. Vedeti je tudi treba, da štirje igralci študirajo v Ljubljani in nimajo možnosti za redne treninge, kar bo morala uprava kluba čimprej urediti. V soboto, 30. oktobra, čaka krško ekipo v Brežicah zelo težka tekma z ekipo Dobove, ki je po štirih kolih edina še nepora-žena ekipa. Toda ker bo to posavski derbi, v katerem so možni vsi rezultati, lahko pričakujemo zelo trdo igro. Čeprav je ekipa Dobove po igralski zasedbi močnejša (zanjo igrata tudi dva tujca iz BIH), se krški rokometaši ne bodo kar tako predali, saj nimajo pravzaprav kaj izgubiti. Za dober rezultat krških rokometašev bo še kako potrebna spodbuda navijačev krškega kluba, zato vabijo, da jih pridete, v soboto spodbujat v Brežice v čim večjem številu. (A. V., J. Arh) Pohod ob brežiškem prazniku Po poteh Brežiške čete Brežice, 23. oktobra - Brežiško planinsko društvo je na Sromljah organiziralo 17. pohod po poteh Brežiške čete. Z njim so želeli prispevati k ohranjanju tradicije N0B ter omogočiti druženje mladih in starejših udeležencev. Na Sromljah je bilo letos večje število nekdanjih borcev NOB, prišla pa sta tudi župan Teodor Oršanič in Stanko Zlobko, poveljnik Učnega centra Cerklje ob Krki. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega odbora izgnancev Vlado Deržič, med udeleženci pa so bili tudi predsednik odbora Zveze borcev, gostje iz Republike Hrvaške, predstavniki vseh šestih kozjanskih občin, borci iz Zagorja in vojaki iz Učnega centra Cerklje ob Krki. V športnem delu programa so ekipe in posamezniki tekmovali v športni orientaciji. Rezultati pionirjev: 1. Gregor Sečen (OŠ Brežice), 2. Drago Ferjov (TVD Partizan Brežice), Gregor Rozman (OŠ Brežice), člani: 1. Matej Mlakar (PD Brežice), 2. Tinko Vimpolšek (TVD Partizan Brežice), 3. Davor Lipej (PD Brežice), ekipno: 1. TVD Partizan Brežice. Branka Hudina in Berto Žnidaršič Namizni tenis Pionirji nastopajo v MKNTZ LJubljana Važno je Operativne težave ovirajo sodelovati priče tek regijske lige Programskovolilna konferenca NK bo 18. novembra Vabljeni so vsi ljubitelji nogometa. Krško, oktobra - Iz predsedstva NK Krško so nas obvestili, da bo njihova seja v sredo, 27. oktobra ob 18. uri v prostorih PK Celulozar (na bazenu). Ta seja in naslednja, ki bo v nedeljo, 7. novembra ob 9. uri, sodita v priprave na programsko- volilno konferenco NK Krško, ki bo v petek, 12. novembra ob 17. uri v sejni sobi A SO Krško. Vabljeni so vsi bivši in aktivni nogometaši, funkcionarji in vsi ljubitelji "najvažnejše postranske stvari na svetu". (Pilip) Krško, oktobra - Zaradi operativnih težav se letos še ni pričela namiznoteniška liga Posavja. Ta negotovost je pri-morala odgovorne v NTK NE Krško, da z najmlajšimi igralci začnejo nastopati v MRNTZ Ljubljana. S tem so krški pionirji v namiznem tenisu prišli v atraktivno ligo s 13 klubi ter dobili možnost za igranje in napredovanje. Krška ekipa je pod vodstvom trenerjev Jožeta Goriška in Dušana Hočevarja za to tekmovanje prijavila 8 udeležencev - pionirjev (dečki, rojeni po 1. 7. 1979). To so Janez Runovec, Peter Stopinšek, Domagoj Kožic, Damjan Krulc, Sašo Abram, Jure Turk, Primož Pire in Borut Rostohar. Baza za rekrutiranje novih igralcev je velika, saj pod vodstvom omenjenih dveh stro- ČIGAVA JE LESK0VŠKA ŠPORTNA DVORANA? Kljub finančnim in drugim težavam so mladinci RK Krško na državnem prvenstvu dosegli zelo lep uspeh. Na finalnem turnirju v Slovenj Gradcu so osvojili tretje mesto v državi. Na obeh tekmah so po izenačenem boju izgubili s Kodeljevim (Slovan) in domačim Slovenj Gradcem z enim samim golom razlike. Menimo, da je to velik uspeh, ki bi ga morali v Krškem drugače obeležiti in tudi ceniti. In ne na koncu še en velik problem in vprašanje: Čigava je športna dvorana v Leskovcu? Kdo odloča o terminih tega športnega objekta? Ali so to nekatere občinske strukture, ki imajo svoje sebične interese in bi rade uničile tradicijo rokometnega kluba v Krškem? Košarkarski klub iz Podboč-ja, ki ima svojo športno dvorano v Pod-bočju, se je na svojo roko in ob pomoči nekaterih "posameznikov" enostavno preselil v leskovško dvorano in zasedel termin od 19. do 22. ure med tednom in ob sobotah od 19. ure dalje. Taka enostranska odločitev KK Podbočje ne služi v čast tega kolektiva. Ne gre za to, da se v športni dvorani v Leskovcu ne bi smela igrati košarka. Gre le za to, da je treba med uporabniki doseči sporazum in kompromis v korist obeh strani, ne pa sprejeti enostransko odločitev na škodo druge strani. Vsi našteti uspehi krških rokometašev so rezultat trdega dela domačih igralcev in trenerjev. Toda če bodo ostali brez terminov za redne treninge, si dobrih rezultatov ne moremo več obetati. Pričakujemo, da bodo vsi odgovorni v naši občini sedli za skupno mizo in rešili omenjeni problem v obojestransko korist. Prav tako pričakujemo, da bodo odgovorni o reševanju tega problema seznanili širšo javnost v krški občini. Rokometni klub Krško - A. V. Kostanj eviški tek prestavljen Zmagal je dež Kostanjevica na Krki, 22. oktobra - 13. množični tek po ulicah dolenjskih Benetk v okviru praznovanja krajevnega praznika je moral organizator, ŠD Partizan, zaradi slabega vremena prestaviti z 22. na 27. oktober. Prejšnji petek so se tekmovalci kljub dežju ob 15.30 zbrali na Oražnovi ulici pred pizzerijo Martina, kjer naj bi bil start in cilj tekmovanja. Prišli so učenci osnovnih šol Kostanjevica na Krki, Brežice, Boštanj in Sevnica pa tudi starejši tekmovalci. Prijavilo se je 153 tekmovalcev, od tega 134 za tek na 800 m in 19 za tek na 4000 m. Vsi so dobili startne številke, a lilo je "kot iz škafa", zato so se organizatorji morali vdati in tekmovanje prestaviti. Ker je torej v petek zmagal dež, želimo več uspeha tekmovalcem v sredo 27. oktobra. Veljajo že razdeljene startne številke. (Aleksandra Kodrič) kovnjakov tekmovalno ali rekreativno igra namizni tenis okrog 40 mladih Krčanov. V prvem kolu so bili Krčani prosti (zaradi neparnega števila ekip v ligi). V drugem kolu so 14. oktobra v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina gostili ekipo Ljubljane. Po hudem boju so morali domačini priznati premoč Ljubljančanov. Izgubili so z rezultatom 6 : 8. Točke so osvojili: Stopinšek 2, Runovec 1, Kožic 1, Krulc 1 in par Runovec-Stopin-šek 1. V tretjem kolu so (15. oktobra) Krčani gostovali v Trbovljah in zmagali z 8 : 6. Tokrat so bili najboljši Krulc s tremi točkami, Stopinšek (2) ter Kožic, Runovec in par Runovec-Stopin-šek s po eno točko. Četrto kolo bi morali odigrati v soboto, 22. oktobra, vendar gostje iz Zaloga zaradi poplav niso mogli pripo-tovati. (Pilip) Zmage igralcev NE Krško Klub NE Krško je bil uspešen v drugi državni nami-znoteniški ligi. Krško, oktobra - Krški nami-znoteniški igralci so začeli to sezono v drugi NTL zelo spodbudno. V prvem kolu so v Ravnah na Koroškem deklasirali domačega Fužinarja z rezultatom 6 : 1. V drugi tekmi so, z rezultatom 3 : 4, tesno izgubili z Ingradom iz Celja. V drugem kolu so Krčani gostili klub Kajuh Slovan iz Ljubljane in Preserje iz Preserja. Obe tekmi so izgubili, s Slovanom minimalno s 3 : 4 in z ekipo Preserja z 1 : 6 (Preserje je glavni favorit za prehod v višji razred). V tretjem kolu, 16. oktobra, so se Krčani oddolžili za prepričljiv poraz proti Preserju. V Kranju so z rezultatom 6 :1 premagali NTK Merkur. Po dve točki v posameznih bojih so osvojili Kočevar, Vertuš in Šurbek. V četrtem kolu so v nedeljo, 23. oktobra, Krčani gostili ekipo NTK Petovia iz Ptuja in prepričljivo zmagali z rezultatom 5 : 2. Tokrat so bili za Krčane uspešni: Kočevar (obe zmagi v posameznih bojih), Šurbek in Vertuš sta prinesla po eno točko in par Vertuš-Kočevar tudi eno točko. S to zmago so Krčani po šestih tekmah s 50-odstotnim učinkom in 6 osvojenimi točkami v zgornjem delu razpredelnice med 9 ekipami. (Pilip) „Danes 7. uro trening!" nam vsak torek „trobi" naš tovariš za TV in mentor ŠŠD Miran Verstovšek. Doslej smo vadile rokomet, nadaljevale bomo s košarko. Da pa bi videle, koliko smo sposobne, smo šle na tekmovanje na Bizeljsko. Prijavljene so bile ekipe: Brežice, Bizeljsko. Globoko, Dobova in Artiče. Me smo igrale z ekipama Bizeljskega in Globokega. Z obema smo izgubile, čeprav ne z veliko razliko. Uvrstile smo se na 5. mesto. Tako slabe še nikoli nismo bile in upam, da se bomo poboljšale. - No, rezultat res ni bil odličen, toda važno je sodelovati in ne zmagati, pravijo. Lučka Knez, 8. b Nov. krožek OŠ Artiče Joga za zdravo življenje Brežice — V telovadnici gimnazije se je 12. oktobra začela skupinska vaja joge - spretnosti indijske prakse duhovne koncentracije in meditacije, ki želi s popolnim obvladovanjem telesa in psihe obvladati duha. Joga, ki izvira iz hinduizma, se deli v več smeri, npr.: hatha joga je telesna j., bhakti joga je j. ljubezni, karma joga je j. dela, džnana joga je j. filozofije spoznanja, najvišja pa je radža joga, to je kraljevska joga, ki združuje vse druge. Del vsega naštetega lahko spoznate na vajah, ki potekajo pod strokovnim vodstvom vsak torek in četrtek med 18. in 19. uro. Prijavite se lahko v tajništvu gimnazije vsak delovnik med 8. in 14. uro. (Branka Hudina) Streljanje s puško Trnovo - S0P Novoline 1622 krogov: 1663 krogov Ljubljana - V nedeljo so se pričela tekmovanja tudi v slovenskih strelskih ligah. Ekipa SD SOP Novoline iz Leskovca nastopa v II. slovenski ligi - jug. V prvem kolu je v gosteh presenetljivo visoko premagala ekipo Trnovega iz Ljubljane. Še posebej se je izkazal Dejan Župane, ki je z nastreljenimi 584 krogi dosegel tretji rezultat 1. kola v vseh slovenskih strelskih ligah. Ekipa Leskovca je nastopila v naslednji postavi: Tina Grabnar 525 krogov, Branko Bencin 554, Dejan Župane 584, skupaj 1663 krogov, rezerva Urška Arh 541 krogov. VII. ligi sever: SD Heroj Marok Sevnica - SD NTU Slovenj Gradec 1614 : 1611; v streljanju s pištolo: SD Kruno Brežice - SD Kranj 1644 : 1638. (Jože Arh) Aktiv brežiških športnih učiteljev Majhne šole so slabo opremljene ?n Učenci s teh šol praviloma ne hodijo na tekmovanja. Cerklje ob Krki, 8. oktobra - Aktiv učiteljev in profesorjev športne vzgoje iz brežiške občine je imel v Cerkljah ob Krki redno strokovno srečanje. Sprejeli sta jih ravnateljica ga. Šebrek in Marija Roguljič kot športna učiteljica. Predstavili sta šolo, kjer je delo specifično, saj je to majhna šola, in tudi majhen kolektiv ima posebne naloge. Pohvalili sta se tudi, da so vsi delavci na šoli nekadilci. V strokovnem delu je vodja občinskega aktiva prof. Jože Senica v uvodu povedal, da aktiv razpolaga kar s tremi mednarodnimi sodniki, da pa je sojenje športne gimnastike med kolegi prav gotovo siva lisa. Poudaril je, da je v tekočem olimpijskem ciklusu (sam je tudi sodil na zadnjih Ol v Barceloni) prišlo do velikih sprememb pri ocenjevanju. Tako lahko sedaj najboljši gimnastičar na največjih tekmovanjih z najtežjo vajo zmaga, kar se doslej ni vedno zgodilo. S področja ženskega sojenja ga je dopolnila prof. Zdenka Senica. Ko je beseda tekla o šolskem športnem področju, je bilo slišati, da bo potrebno vaje za osnovnošolce kakor tudi srednješolce spremeniti. Da pa se tekmovanj ne udeležujejo vse šole, je po mnenju članov aktiva kriva slabša opremljenost ter manjše število učencev na nekaterih šolah, ki so zato preobremenjeni. Zal se tudi aktiva niso udeležili vsi predstavniki brežiških šol, nekaj pedagogov pa je zaradi popoldanskih obveznosti srečanje predčasno zapustilo. Vsem udeležencem je bilo žal, da organizator ni uspel pripraviti čolnov za kajakiranje po Krki. Naslednje srečanje občinskega aktiva bo na Veliki Dolini. Območni aktiv pa pripravlja srečanje športnih pedagogov dolenjske in posavske regije, ki bo v Cateških Toplicah v drugi polovici oktobra. CBerto Žnidaršič) NaS glas 17, 28. oktobra 1993 13 POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE MOŠTA IN VINA Od stiskanja grozdja do zrelega vina, sposobnega za ustekleničenje, je vino izpostavljeno nevarnostim, ki zmanjšujejo njegovo kakovost, se več, lahko postane tudi neužitno. Vzrok za znižanje kakovosti je lahko preslaba priprava na trgatev, nepravilna predelava grozdja in alkoholno vrenje, nezadostno žveplanje, nepravilen pretok in kontrola dozorevanja vina. Pogosto že na zunaj opazimo spremembe v barvi in čistosti vina, neprijetnem vonju in tujem okusu. Vse te spremembe prizadenejo kakovost vina. Pomanjkljivosti mošta in vina lahko Napako preprečimo z odkrivanjem izvora strnemo v primere premajhne količine cinka ali bakra, odpravimo pa z modrim sladkorja v grozdju in moštu, zato premalo alkohola v vinu; previsoke kislosti mošta in vina, prenizke kislosti vina in slabe barve rdečih vin. To so glavne kakovostne pomanjkljivosti, če grozdje zaradi slabega vremena, preobremenjenosti trte, pojava gnilobe ali mehaničnih poškodb ni povsem dozorelo. Te pomanjkljivosti so delno povezane tudi s sortno značilnostjo. Zaradi premajhne količine.sladkorja v grozdju dobimo vina s prenizkim alkoholom. Popravek mošta na sladkor, ko kakovost ne dosega večletnega povprečja, je za naše območje zakonsko dovoljen. Mošt lahko, odvisno od sorte in proizvodnega okoliša, v slabih letnikih dosladkamo do večletne povprečne vrednosti. V slabih letih, ko predvsem pozne sorte ne dozorijo, imajo mošti previsoko kislost, ki se pogosto pozneje pokaže v neharmoničnem okusu vina. Mošti z več kot 12 g/l titracijske kisline delujejo v okusu kislo in ostro, zlasti če je ta kislost povezana še s premalo sladkorja. Pri rdečih vinih znižamo kislost z biološkim razkisom, kjer v mladem vinu prisotne mlečnokislinske bakterije razgradijo ostro jabolčno kislino v mlečno, ki je v okusu milejša. Pri belih vinih se poslužujemo močnejšega žveplanja s kalijevim metabisulfitom in kemičnega razkisa s kalijevim ali kalcijevim karbonatom. Prenizka kislost je pomanjkljivost, ki naredi vino v okusu gladko in plehko. Vzrok je lahko v prezrelem grozdju, nepravem času trgatve ali v premočnem biološkem razkisu. Vino s prenizko kislostjo lahko režemo z bolj kislim vinom. Slaba obarvanost se pojavlja zlasti pri rdečih vinih, ki so preveč svetlo rdeče barve, tanka in siromašna z ekstraktom. To se zgodi pri vinih iz slabo dozorelega rdečega grozdja ali če je bila maceracija drozge in z njo izluževanje rdečih barvil iz jagodne kožice nezadostno. Za izboljšanje barve rdečih vin lahko dodamo 15 % mošta ali vina druge sorte z intenzivnejšo barvo, vendar iz istega proizvodnega okoliša. Napake vina nastanejo zaradi nepravilnih fizikalno-kemičnih procesov v moštu ali vinu in prisotnosti vinu tujih snovi, kar se kaže z nezaželenimi spremembami videza, vonja in okusa. Če pustimo pravilno žveplano vino v kozarcu 1-2 dni, to ne spremeni barve ali čistosti, v primeru premajhnega žveplanja pa pri takem poizkusu porjavi. Porjavitev poteka od zgoraj navzdol, hkrati se pojavi tudi motnost, spremenita se vonj in okus vina. Če je že prišlo do porjavitve, vino takoj žveplamo na 15-20 mg/l prostega S02. Rjava barva izgine. Okus po kovinah se izraža v značilni kovinski trpkosti vina. Ta napaka nastane, če pride vino v stik s cinkom ali bakrom. čiščenjem, ki ga opravljajo le strokovno usposobljeni enološki laboratoriji. Okus po jodoformu ali zdravilih lahko nastane takrat, če je bilo grozdje ob trgatvi močno gnilo in ga nismo razsluzili. Tej napaki se izognemo z žveplanjem mošta iz gnilega grozdja, razsluzenjem in z vrenjem ob dodatku selekcioniranih kvasovk. Le tako lahko dobimo iz slabega grozdja še zdravo pitno vino brez napake v vonju in okusu. Če tovrstno napako opazimo v vinu, ga čistimo z ogljem. Vedeti moramo, da je oglje zelo ostro čistilno sredstvo, ki osiromaši vino aromatičnih"in buketnih snovi ter s tem zmanjša njegovo kakovost. Če leži vino v nedoločenem sodu, v kratkem času izgubi svežino in buketne snovi, postane topo - ubito, dobi okus po zraku ali oksidacijski priokus. Napako preprečimo z vedno polnim sodom in s primerno žveplanim vinom ter pravočasnim stekleničenjem. Rahel priokus se sčasoma izgubi, če vino žveplamo in sod dolijemo. Pri močnem priokusu pride v poštev samo rezanje z mladim, komaj povretim vinom. Okus po plesnobi je napaka vina, ki priča o slabem kletarjenju oz. razmerah v kleti. Nastane, če vino vlijemo v plesniv sod, ali če smo uporabili plesnive cevi, natege ali zamaške. Pri rahlem priokusu zadostuje čiščenje vina s 15-20 g/hI aktivnega oglja, pri močnejši plesni je potrebna večja količina. Močno čiščeno vino spravimo v promet le, če ga režemo z drugim vinom. Oglje vino vsestransko osiromaši, ga "sleče". Okus po lesu se pojavlja zlasti pri belih vinih, če smo vino natočili v slabo ovinjen sod. Napaka je zaradi večje površine pogostejša v manjših sodih. Preprečimo jo s pravilnim ovinjanjem novih lesenih sodov, odpravimo pa s čiščenjem z ogljem ali želatino. Te napake ne smemo zamenjati z napako okusa po sodu, ki nastane pri uporabi starih, zatohlih in slabo pomitih sodov. Tudi to napako odstranimo z aktivnim ogljem. Do napake po žveplecu (H;S; bekser) lahko pride, če sežigamo trakove žvepla ali ploščice, zlasti če je nane-sena debela plast žvepla. Pri sežiganju kaplja žveplo na dno soda, kvasovke ga pri vrenju reducirajo do žveplovodika. V pestri sestavi grozdnih drobnoživk imamo tudi take, ki proizvajajo žveplovodik. Vino dobi vonj in priokus po gnilih jajcih v primeru žveplanja mošta, ko se je vrenje že začelo. Majhno napako odpravimo z žveplanjem in zračnim pretokom, pri tem pa mlada vina še vedno razvijejo prijeten buke. Izkušen kletar si ne sme dovoliti, da bi pridelal pomanjkljiva vina oz. vina z napakami, v nasprotnem primeru jih mora čimprej ugotoviti in napake ustrezno odpraviti. Kmetijska svetovalna služba Krško Vinko Brkovič, dipl. kmet. ing. OPRAVILA NA VRTU V NOVEMBRU Zima je pred vrati in zelenjavni vrt ripra-vimo za zimo. Zelenjava, ki je odporna na mraz, ostane na gredah: zimska solata, motovileč, brstični ohrovt, por, trajna kuhinjska zelišča in še kaj. Priporočljivo je, da jih pokrijemo s plastjo listja, slame, zimsko solato in motovileč pa vsaj s smrečjem ali praprotjo, da ju mraz ne osmodi. V zavarovan prostor prenesemo tudi občutljiva zelišča: žajbelj, rožmarin in peh-tran. Prekoradiča, endivije in ostalih solat-nic napravimo tunel iz folije, če tega nismo storili že prej. Tunel naj bo ob toplem vremenu odkrit, dobro zračen, da zelenjava pod njim ne gnije. Pred vdorom voluharja naj bi bila greda od spodaj zavarovana z žično mrežo. Korenasto zelenjavo najbolje shranimo zasuto z vlažno mivko. To storimo v hladni kleti, kjer ne zmrzuje, ali jo vložimo v zaprto gredo in zavarujemo pred mišmi. Zeljne glave vložimo s kocenom vred v zasip ali v klet, da se dlje ohranijo. Izpraznjene vrtne grede prerahljamo, če so tla zelo zbita in težka, z vilasto lopato, da jih predela mraz. Drugače pa tal ne prekopavamo, ampak le prerahljamo in grede obdamo z grobim kompostom, zre-zano slamo ali listjem, da ostanejo tla živa in obvarujemo drobnoživke pred mrazom. Obenem mislimo na vrtni kolobar in temu primerno tla gnojimo. V mokrem in mrzlem lahko odpadki na kompostišču gnijejo, namesto da bi se hu-minizirali. Priporočljivo je, da kompostiš-če zavarujemo pred obilno močo s pokrovom, folijo in ga obdamo z listjem. Kmetijska svetovalna služba Krško NA OKENSKI POLICI Občutljive in tudi že manj občutljive rastline smo spravili na varno v zavetje hiše. Prezimovajoče rastline zalivamo le malo. Sproti jim odstranjujemo ovenele, porjavele ali nagnite liste in tudi uvelo cvetje, da se ne širijo bolezni in škodljivci. Morda še niste utegnili pripraviti potaknjencev pelargonij za prihodnje leto. Se vedno jih lahko narežete in potaknete v lončke. Postavite jih na svetlo in toplo okensko polico, kjer se bodo kmalu uko-reninile. Poznojesenski vrt je še vedno lep, če je urejen. Zato odstranimo vse enoletnice, porežemo vsa odcvetela stebla trajnic, grede pokrijemo s kompostom ali listjem. Dobro je, če mačehe in vrtnice pokrijemo s smerečjem. Če še niste utegnili posaditi spomladanskih čebulic, to storite čim prej. Sicer pa je še čas za sajenje raznih okrasnih rastlin, okrasnega drevja, grmovja, med njimi tudi vrtnic in popenjavk, dveletnic in trajnic. Očiščen vrt bo tako privlačen in lep v pozni jeseni, vi pa si boste malo oddahnili od neprestanega priganjajočega dela. Kmetijska svetovalna služba Krško Pri Goričarjevih v Slivju pri Podbočju Trsne sadike bodo naprodaj novembra Postrvi v ribnikih pa rastejo in se množijo. OBSTRUKCIJA POŽIRALNIKA Slivje, 18. oktobra - V začetku novembra bodo pri Goričarjevih v Slivju pričeli izkopavati trsne sadike in takoj potem, ko jih bodo sortirali, bodo tudi na voljo kupcem. Prodajali jih bodo po 1,5 DEM za kos, le klonske bodo za približno 20 SIT dražje. Če vas trsne cepljenke zanimajo, lahko povprašate zanje po telefonu (60-206). Mirko Goričar se že 15 let ukvarja z ribogojništvom in gojenjem trt. Začel je na pobudo staršev, saj je imel na voljo vse pogoje. Ima dva ribnika, enega blizu hiše, drugega pa najetega v Glo-bočicah pri Kostanjeviški jami, oba skupaj z okrog 1000 m2 površine, ter trsnico na 30 arih. Od rib gojijo Goričarjevi samo postrvi. Za začetek so jih dobili 2000 od Ribiške družine Novo mesto, sedaj pa jih vsako leto vzgojijo okoli 100.000, s tem da mladice valijo sami. Mirko pripoveduje o procesu gojenja rib: V posebnem bazenu je matična jata in ko matice dozorijo, jih je treba osmukati, ikre pa vložiti v vališ-če, kjer se čez 45 dni izvali zarod. Ribice je treba hraniti s posebno hrano, drugačno, kot jo imajo za ostale ribe, dvakrat do trikrat na dan. Najvažnejša pa je skrb za zdravje rib in čistočo ribnikov. Potrebno jih je očistiti vsakih 14 dni, ker s tem preprečujejo razvoj bolezni. V ribnik pri hiši doteka voda iz potoka Kolarica, v Globo-čicah pa iz Studene. Postrvi prodajajo po 550 SIT/kg. Mirko pravi, da se ribe bolje prodajajo spomladi kot jeseni. V svoji trsnici vzgojijo Goričarjevi letno okoli 20.000 prvorazrednih cepljenk različnih sort -celoten asortiment za dolenjsko področje: žametno črnino, modro frankinjo, kraljevino, laški rizling, chardonnav, renski rizling in rumeni muškat. Cepiče delno kupujejo od drugih trsnic, na primer iz Ptuja, juršincev in Maribora, delno pa jih imajo sami. Cepljenje se začne v aprilu, maja pa cepljenke vlagajo v zemljo. Čez leto jih je treba okopavati in škropiti, jeseni pa izkopljejo sadike, ki jih je potrebno klasirati in prebrati. Tako so pripravljene za prodajo. Kupci so predvsem okoliški vinogradniki. Neprodane trte vložijo nazaj v trsnico, kjer jih vzgajajo še leto dni in jih nato prodajajo kot dveletne sadike. Zadnja leta je povpraševanje po trtah malo upadlo, kar je odvisno od povpraševanja po vinu. Tudi z vinogradništvom se ukvarjajo pri Goričarjevih. Grozdja ne prodajajo, pač pa samo vino. Dejavnosti ne nameravajo povečati, ker imajo svoje zmogljivosti zapolnjene. (Aleksandra Kodrič) Domačih obiračev ni in ni Brestanica, 15. oktobra - Ko smo jih obiskali, je v tukajšnjem Agrokombinatovem sadovnjaku že drugi teden delalo trideset obiralcev jabolk. Vodi jih delovodja Darko Kočnik, ki ga pa takrat ni bilo, zato smo se pogovorili z izposojenima delovodjema iz Stare vasi, Ljubom Glasom (na sliki) in Brankom Mlakarjem. Obirajo jabolka sorte idared, sadovnjak pokriva 26 ha in v Agrokom-binatu pričakujejo, da bo letos "vrgel" 62 vagonov sadja. Delavci so iz Varaždina in Križevcev, saj domačih niso mogli dobiti. Zaslužek? V enajstih urah, kolikor traja delovnik, se da zaslužiti protivrednost 25-30 DEM. (Ika) V tem jesenskem času je živina veliko na paši. Posebej rada se zadržuje okrog sadnega drevja, kjer lahko najde odpadle plodove. Prežvekovalci se hranijo tako, da najprej poskušajo čim več hrane spraviti v vamp. Kasneje pa jo v miru prežvekujejo in šele takrat temeljito zgrizejo. Pri pohlepnem goltanju sadja, okopavin in drugega se takšen zalogaj lahko zagozdi v požiralniku. Pravijo, da se živina "udavi". Zelo hitro se pojavita dva očitna znaka, to sta slinjenje in napenjanje vampa. Slina se obilno cedi iz gobca. Žival kaže znake bolečine in vznemirjenosti. Včasih še skuša jesti, vendar zalogaja ne more pogoltniti. Ker plini, ki nastajajo v vampu normalno, ne morejo na prosto s podrigava-njem, se obseg vampa stalno veča. Ta že po nekaj minutah privzdigne levo lakotično ("lačno") jamo. Takšen vamp pritisne preko trebušne prepone na pljuča in pogin nastopi na koncu zaradi zadušitve. Če pa pride le do delne neprehodnosti požiralnika, takrat napenjanja ni ali je bolj blago. Daleč najpogostejši vzrok "u-davitev" so pri nas drobna jabolka. Nekatere živali so k temu nekako nagnjene, in se udavljajo kar naprej. Če se zaloti žival pri "nevarni" hrani, jo je treba odvrniti zelo obzirno, da se ne ustraši in na hitro pogoltne zalogaja. Stvar se navadno ustavi v srednjem delu vratnega dela požiralnika. Od tu jo je mogoče z energično masažo potisniti nazaj proti grlu. Z manjšo roko je včasih mogoče seči skozi usta in stvar izvleči, če ni predaleč. Tu je potreben odpirač za usta. Če ni hitre rešitve, je potrebna čimprejšnja pomoč strokovnjaka. Pri hudi napetosti vampa se plini izpustijo tako, da se vamp predre (trokira) v levi lakotnici, v smeri proti komolcu desne sprednje noge. V najhujšem primeru se govedo zakolje (zakol v sili). Udavitve niso redke tudi pri prašičih. Tu je najpogostejši vzrok droben kuhan krompir. V krajih, kjer je razširjena steklina, je ob znakih udavitve potrebno pomisliti tudi na to nevarno bolezen. Tomaž Cigler, dr. vet. med. KZ "Bohor" SHRANJEVANJE JABOLK ZA OZIMNICO Glede shranjevanja spadajo jabolka med manj občutljivo sadje, četudi so med posameznimi sortami razlike v možnostih shranjevanja, odvisno od značilnosti sorte, gojitvenega območja, podnebja in agrotehnike, labolka različnih sort moramo shranjevati v različnih razmerah, pogosto so tudi za plodove iste sorte, pridelane v različnih območjih, nujne različne razmere za shranjevanje. Za shranjevanje so najprimernejša jabolka sort zlati delišes in jonatan, v novejšem času pa tudi ajdared, mutsu, gloster, grannv smith, jonagold in melrose, ki jih tudi najpogosteje shranjujemo. Za daljše skladiščenje so primerni samo plodovi ekstra in prvega razreda z odličnimi lastnostmi. Prevelike plodove je treba pred skladiščenjem pazljivo pregledati in ugotoviti, ali imajo fiziološka obolenja (močno steklavost, moknatost, grenke pege, porjavenje parenhima plodu, porjavenje okoli peščišča idr.). Na kakovost shranjevanja plodov ter na pojave nekaterih fizioloških in glivičnih obolenj lahko vplivajo tudi prejšnja tretiranja s fungicidi, rastlinskimi hormoni, antioksidanti, ali veliki odmerki dušikovih gnojil. Za dolgotrajno shranjevanje jabolk je pomembno, da se temperatura pri vnašanju v hladilnico ali klet čim hitreje zniža. Hiel (1973) meni, da jabolka, shranjena pri 20 st. C, izgubljajo začetno kakovost 7- do 10-krat hitreje od tistih, ki jih shranjujemo pri 0 st. C. To pomeni, da jabolkom, ki jih hranimo 4 dni pri 20 st. C, skrajšamo možnost shranjevanja za mesec dni. Prepočasno zniževanje temperature in zvečevanje količine CO; ter zmanjševanje kisika v hladilnicah s kontrolirano atmosfero lahko močno zmanjša učinke shranjevanja. A četudi z zniževanjem temperature podaljšamo obdobje shranjevanja plodov, pa nekatere sorte (jonatan) v posameznih gojitvenih območjih takšnih temperatur ne prenesejo, celo če so te nad točko zmrzovanja jabolk (od - 1,4 do 2 st. C). Za shranjevanje jabolk v hladilnicah je priporočljiva temperatura od 0 do 5 st. C, odvisno od sorte, območja idr. Sorte, ki niso občutljive za nizke temperature, shranjujemo pri 0 st. C, občutljive pa pri 2-4 st. C. Sestavo zraka v celicah s kontrolirano atmosfero najpogosteje uravnavamo tako, da je v njej 2-4 % CO;, redkeje več, in 2-3 % O,. Henze (1988) meni, da lahko shranjujemo več sort jabolk, na primer zlati delišes, gloster, jonagold in elstar, pri 1 st. C in 92 % relativne vlage v naravni p709 atmosferi oziroma pri 1,5 st. C, 92 % relativne vlage, 2 % CO; in 3 % O; ali manj kot 2 % CO, in 2% O. v kontrolirani atmosferi. Najprej moramo izskladiščiti elstar, zatem jonagold, zlati delišes in gloster. Relativna vlažnost zraka je v hladilnicah, v katerih shranjujemo jabolka, običajno 90 do 92 % z do 3-odstotnim nihanjem. Velika zračna vlažnost lahko poveča nevarnost fizioloških in glivičnih obolenj. Občasno moramo odstraniti presežek CO j in hlapnih snovi, ki se sprostijo iz jabolk, zato po potrebi prezračimo kleti. Kmetijska svetovalna služba Krško Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto, DE Krško VITAMINIZACIJA IN MINERALIZACIJA Akcija občine Krško in Veterinarskega zavoda Novo mesto za odpravljanje posledic suše v govedoreji Glede na najmanj 4000 pleme-nic na področju občine Krško in veliko odvisnost kmetij od tržne proizvodnje mleka in mesa smo se odločili v dogovoru s pospeševalno službo in sekretariatom za kmetijstvo nemudoma intervenirati in začeti splošno akcijo vita-minizacije in mineralizacije goveje živine, še posebno brejih te-lic in krav. Akcija se je pravkar začela, uporabljamo pa zelo kvalitetna zdravila. Večji del stroškov, 70 %, bo pokrila občina Krško (sklad za zatiranje posledic dolgotrajne suše), soudeležba lastnika bo 30 %. i "I Veterinarska postaja bo angažirala vse razpoložljive sile, da bi lahko zaključili akcijo v enem mesecu. Vodja DE Krško: Milko Grašovec, dr. vet. med. Še ena z brežiškega sejma Vegljev je težak 1,46 kg ¦: Med posledice katastrofalne suše v letu 1992 in v prvih osmih mesecih 1993 se mora všteti tudi škoda, ki nastaja v govedoreji zaradi nekvalitetne in deficitarne krme ter izpada paše v jesenskO-pomladanskem obdobju. Posledice z rudninami in vitamini pomanjkljive prehrane so motnje v metabolizmu (presnovi) živali. Pri visoko produktivnih govejih plemenicah bi se te motnje povečale, kar pa bi se kazalo tudi s padcem plodnosti in proizvodnosti. To pa bi povzročilo veliko gospodarsko škodo v zimsko-po-mladanskem času. Poudariti je treba, da se bodo posledice dveletne suše čutile še nekaj let, ker se bo poslabšal remont matične črede in bo večje število kvalitetnih plemenic končalo v klavnici. Brežice, 24. oktobra - Franc Vegelj iz Sel pri Dobovi je tisti dan našel (menda bi bilo bolje reči nabral) 48 kg jurčkov (ajdovčkov) in tale je bil največji med njimi. Zato ga je prinesel v radijski prostor na brežiškem sejmišču in se fotografiral z njim. Franc se poklicno ukvarja z glasbo. Vodi skupino, ki igra na ribnikih pri Brestanici, posoja naprave za ozvočenje in zbira pijače iz vsega sveta. Pravi, da obsega njegova vinoteka 580 vrst pijač in da ima samo piva 33 vrst. V "zbiralnico" najraje pripelje kolege glasbenike. (Ika) 14 Naš glas 17, 28. oktobra 1993 Smrekarjeva štiri desetletja v Kostanjevici, ko je POT OD RUŠEVIN DO HRAMA KULTURE PREHODIL PEŠ tike, kot so sklenili takrat resigni-rani strokovnjaki. t Antona Repnika, Riharda Jakopiča, Vasilije Jordana, Janeza Ber-nika, Mateja Metlikoviča, v grajski cerkvi pa še razstave Toneta Kostanjevica na Krki, 16. oktobra - Letos mineva štirideset let, odkar je prišel v Kostanjevico Lado Smrekar. Rodil se je 1. decembra v Zagorici pri Mirni. Od nižje gimnazije dalje se je šolal v Ljubljani, na pedagoški akademiji je obiskoval slovenski in ruski jezik s književnostjo, od prihoda v Kostanjevico (1953) je bil ravnatelj Osnovne šole Jožeta Gorjupa. Po upokojitvi je prevzel mesto ravnatelja Galerije "Božidar Ja-kac", kar samo pomeni, da se je, razbremenjen dela v šoli, z vso energijo lotil dela v galeriji in pri "obnovi kostanjeviškega samostana. Sicer pa je bil potrpežljivo gonilo rasti Številnih kulturnih dejavnosti v Kostanjevici tudi v vseh aktivnih letih. Za Ladom Smre-karjem je vrsta podvigov, ki dejansko lahko tvorijo življenjski opus pridnega človeka. Nekateri med njimi (Jugoslovanski grafični bienale otrok, na primer) so tudi ugasnili, veliko pa jih je še ostalo. Očitno ni imel potrpljenja, da bi se z menoj neposredno pogovarjal, zato je na nekaj napovedanih vprašanj odgovoril kar pisno. Tako ni bilo priložnosti, da bi ponovno od njega slišal tistih nekaj pikrih, ki jih je povedal med dogovarjanjem za najin razgovor -na račun odnosa krške občine do kulture in do cele Kostanjevice. Zavedam pa se, da je tak razgovor gospod Smrekar nekaterim že odklonil, zato kaže tudi pisni intervju z njim sprejeti z vsem spoštovanjem. Sploh glede na to, da je bilo srečanje z njim (v pisarni Galerije v kostanjeviškem samostanu) na vsak način prijetno in klepet o "ostalih rečeh" sila zanimiv. Kako torej Lado Smrekar ocenjuje svojo prehojeno pot v kulturi? Prav prireditve pa so priklicale v življenje požgano in z dinami-tom porušeno cerkev, ki je skoraj 200 let služila spravišču lesa, kmetijskega orodja in strojev. Zdaj ima novo podobo, nov namen in opravlja novo poslanstvo kot prvovrstno razstavišče in koncertna dvorana. Tako je nastala tudi Galerija "Božidar Jakac" z vrhunskimi zbirkami Franceta Kralja, Franceta Goršeta, Božidarja Jakca, Toneta Kralja ter domačinov Jožeta Gorjupa in Zorana Didka. Tako je dobila streho Pleterska slikarska zbirka starih evropskih mojstrov in še lapidarij z najlepšimi kamnoseškimi primerki iz nekdanje samostanske cerkve". Lado Smrekar pravzaprav ne govori obširno o svojih naporih, ko je moral vedno znova predirati vsaj indiferentnost, če že ne odpor tistih, ki so rezali denarni hlebec, in pri tem gotovo požreti marsikatero pikro na račun svo- "Nekoč so na strune zvok gradili mesta, tu pa smo na razvalinah pred desettisoči začudenih ljudi izvajali zahtevne opere, postavili elizabetinski oder in igrali gledališke stvaritve od Shake-spearea do Krefta, prirejali koncerte in razstave, pripravljali razna narodna in mednarodna srečanja. Tako smo prepričali množice in medije in odgovorne ljudi, da so naša jedra obrnjena v pravo smer. Pred 40 leti sem prišel na razvaline te hiše, tega gradu, nekdaj slovečega samostana, ki je pred 51 leti do tal pogorel. Razvaline, ki so jih po vojski še dodatno pognali v zrak z dinamitom, so služile samo še za gradbeni material. Kakor mravlje so ljudje nabirali železo, kamen, opeko in vse to v povojnem pomanjkanju uporabljali za gradnje v Kostanjevici in okoliških vaseh. Dosegel sem, da je občina to prepovedala, s tem pa sem jadra obrnil v popolnoma novo smer, v smer popolne obnove in ne samo zavarovanja reliktov preostale romanike in go- jiti idej; najraje govori o tistem, kar je že narejeno: "Intenzivno koordinacijo sem opravljal v gradu polnih štirideset let, in vse to obdobje me je obremenjevalo z navdihovanjem, kako priti do nove duhovne podobe. Naš kulturni program obsega ekspresionistične zbirke že naštetih mojstrov B. Jakca, T. Kralja, Franceta Goršeta, Franceta Kralja - slednji je utemeljitelj ekspresionizma na Slovenskem in veliki ustvarjalec - ter domačinov Jožeta Gorjupa in Zorana Didka. V šoli je velika zbirka poimpre-sionističnega obdobja, v njej je nad 150 umetnikov, ki predstavljajo sijajno umetnostno zbirko, imenovano po Jožetu Gorjupu. Ena temeljnih sestavin našega kulturnega programa je tudi La-mutov likovni salon, prostor, ki ga galerija uporablja za preverjanje nastajajoče umetnosti, za občasne razstave. Tu so se v 35-let-nem delovanju likovnega salona zvrstile razstave Ivane Kobilce, Ferda Vesela, Bogdana Borčiča, Lapajneta, Andraža Šalamuna in Valentina Omana". Prvo, kar človek vidi ob prihodu na območje galerije, so lesene skulpture - Forma viva v krakovskem hrastu. Dolgo jih je pestil problem, kako zaščititi umetniško oplemeniten les iz pragozda. Problem je rešila pogodba o sponzorstvu, sklenjena z Belinko. O Formi vivi pravi gospod Smrekar takole: "Forma viva je organizirana v svetovnem obsegu, to je mednarodni simpozij kiparjev. Nad sto umetnikov z vseh celin je ustvarilo več kot sto skulptur. Nameščene so po parkih okrog gradu in so živa priča kiparske umetnosti danes - doma in po svetu. Kako je prišlo do Forme vive? Čisto preprosto: Jakob Savinšek se je na povratku s prvega kiparskega simpozija v St. Margaret-hnu na Gradiščanskem oglasil v Kostanjevici. Ogledal si je takratne umetnostne zbirke in vzkliknil: "To je imeniten ambient za simpozij!" Na okraju v Novem mestu je bila kot podpredsednica okraja zadolžena za družbene službe ing. Vilma Pirkovičeva in Forma viva je bila tu. Moje misli ob štiridesetletnem delovanju v Kostanjevici? Slovenski narod ni samo majhen, marveč tudi sposoben, delaven in ustvarjalen. Ustvarjalnost pa je kakor molitev, ki vedno hrepeni samo navzgor. Ustvarjalec je kakor sejalec, ki mora z vso odgovornostjo sejati dobro seme in v dobro zorane brazde. Žal, tudi te sem moral sam pripraviti. Jaz nisem sedel za pogrnjeno mizo - tako kot so sedli številni med nami - v našem primeru je bilo treba mizo šele narediti. Pri tem pa sem gradil iz tistega, kar je, in ne tarnal o tistem, česar ni. Zaverovanemu v lepoto mi ni bila nobena naloga pretežka. Naš kulturni program na področju gledališča, festivala, likovne kulture itn. mi ni pomenil samo dela, marveč življenje, ki sem ga žfvel sam, moja družina in moji sodelavci. Delo mora biti človeku v slast, ne pa kazen. Nikoli nisem maral ljudi, ki so hodili v službo, tam čakali na plačo in mislili samo na vikend, medtem ko jim je bila ustvarjalnost nekaj nepomembnega ali celo tujega. V Kostanjevico sem prišel s popotnico, ki mi jo je napisal naš znameniti pisatelj dr. Ivan Pregelj in se glasi: 'Kuj, snuj, drugim, ne' sebi se žrtvuj!' Tega sem se držal v vseh ozirih. Ljubil sem ta narod do bolečine in solz, pri čemer pa sem se jasno zavedal, da je 'že ena sama solza, iz ljubezni prelita, dolgega življenja vredna'." Ob najinem srečanju sem gospoda Smrekarja vseeno skušal povprašati po tistem, kar ga je razočaralo in zaradi česar se je jezil ob najinem dogovarjanju. Ni "prijel", le v zadregi je dejal, kakor v opravičilo: "Takrat sem bil slabe volje, veste!" Na list je zapisal: "V življenju sem veliko pretrpel in potrpel, vendar sem lahko hvaležen usodi, ker so nekateri še več. Moje srce je polno ljubezni, zato v njem ni prostora za sovražnost (to je nekaj globoko nekulturnega), sektašenje ali celo maščevalnost. Zato tudi moje delo ne bo potrebovalo reform, ker ni bilo nikoli deformirano. Z bridkostjo v srcu gledam na politične, duhovne, nacionalne in vsakršne "spreobrnjence" naših dni. Mož se pokaže in dokaže v stiskah, viharju, preizkušnjah in trdni veri v naroda poslanstvo, ne pa v banalnem računanju in špekulacijah. Slovenska kultura se je rojevala in potrjevala v nevihtah in mi imamo več duhovnih herojev kot fizičnih. Ne toliko govoričiti, marveč ravnati, delati, ustvarjati. Ko so me nekoč nagovarjali, da naj napišem, kako je prišlo do prepovedi in strašne kampanje ob grobo in nekulturno prepovedani razstavi klasika slovenske umetnosti Franceta Goršeta, sem preprosto odgovoril z besedami ene največjih tragičnih oseb helenske tragedije: 'SovraStvo ne, ljubezen je moj del!' In pri tem je ostalo." Ika Knjižnica Toneta Potokarja V kostanjeviškem gradu so ob galerijskih zbirkah poiskali prostor tudi za knjižnico Toneta Potokarja - književnika, prevajalca in urednika (1907-1985) iz Račne pri Grosupljem. Umrl je v Zagrebu, pokopan pa je v Ljubljani. Svojo zapuščino je Tone Potokar volil Galeriji "Božidar jakac", ker je hotel, da tisto, kar je sam zbiral vse življenje, ostane na enem mestu kot corpus separatum. Knjižnica obsega 5.549 del slovenskih, hrvaških, bolgarskih in makedonskih književnikov, s katerimi je ohranjal tesne stike, pa priročnikov in slovarjev ter preko 2.000 zvezkov revij. Poleg tega je galerija prevzela tudi Potokarjevo obsežno korespondenco z Otonom Župančičem, Prežihovim Vorancem, Mi-škom Kranjcem, Ivanom Potrčem in ostalimi našimi klasiki ter z Miroslavom Krležo, Vladimirjem Nazor jem, Gustavom Krklecem ... Načrt za knjižnico je izdelala ing. arh. Špela Valentinčič - lurkovič, opremil pa jo je Franc Kocjančič. Odprta je bila 1. oktobra 1989, ko je Društvo slovenskih književnikov podelilo prvo Potokarjevo nagrado. Obisk v brestaniškem muzeju narašča, vendar BI KAZALO NAJPREJ PODUČITI UČITELJE o pomenu poznavanja razstavnih zbirk v muzeju brestaniškega gradu za kulturni, človeški, politični in končno, a ne nazadnje, turistični razvoj posameznika in družbe. Od postavitve razstave o življenju in delu trapistov na Rajhenburgu se je, po besedah kustosinje Irene Furst, število obiskovalcev potrojilo, pa tudi tolikšen obisk ni ravno pretiran, čeprav je denimo v Posavju kar nekaj šol. Saj ne, da bi iskali dlako v jajcu, a vendarle počne Janez predvsem tisto, česar se Janezek nauči. Kdo naj pokaže svojemu gostu razstavne zbirke na gradu Rajhenburg, če jih sam nikoli ni videl od blizu in ne pozna njihovega pomena ter globoke povezanosti z okolico. Nikar da bi vedel, da je tam tudi galerija posavskih likovnih samorastni-kov. Šolniki so imeli muzej izgnancev pred nosom in imajo sedaj na voljo Mimogrede: muzej v Brestanici je odprt vsak dan od 10. do 17., ob ponedeljkih pa do 15. ure. Najavljene skupine lahko pridejo tudi izven tega odpiralnega časa. še zbirka o trapistih, vendar se ne spomnijo, da bi svoje učence seznanjali z njuno tematiko. V učnih načrtih sicer problematika izgnanstva sploh ni posebna učna enota, ampak je samo omenjena. Vendar bi bilo pričakovati od učiteljev, da vsaj v krajih, kjer je medvojno izgnanstvo naredilo ljudem ogromno škode, nekaj več časa posvetijo seznanjanju mladine z njim. Morda bi bil to tudi posreden način podpore sedanjemu boju izgnancev za uveljavitev njihovih pravic in statusa: Če sklepamo po počasnosti reševanja izgnanskih zahtev, potem država Slovenija tega očitno ne bo hudo vesela, in morda tiči tu tudi zadržek učiteljev ter ravnateljev. Nismo posebej spraševali, kako je z ogledom zbirk v muzeju na brežiškem gradu, a dejstvo je, da je bil tudi obisk razstave o najdbah iz Ajdovske jame v nekdanji krški pokopališki cerkvi bolj ko ne klavrn. Ob tem ne morem pozabiti, kako so nam mulcem kot nekaj enkratnega za evropsko in svetovno zgodovino predstavljali najdbe iz Potočke zijalke in Betalovega spodmola ali nam pripovedovali o krapin-skem pračloveku. Ali je to to? Ali se je res treba odpeljati vsaj uro ali dve z avtobusom na izlet, da je nekaj vredno ogleda? Morda pa kustosinja Furstova dela napako ravno s tem, ko v želji, da bi v muzej vendarle privabila šolarje, celo pri vstopnini pogleda skozi prste. Misli si pač, da tam, kjer ni denarja pri hiši, tudi otroška 50-tolarska vstopnica ni mačji kašelj. Denarja res ni nikjer, tudi šole komaj životarijo, a z varčevanjem na napačnem koncu ne bomo kaj prida prihranili - če gre res za varčevanje. (Ika) Pro Musica v Brežicah Več kot samo zborovsko petje Brežice, 22. oktobra - V Viteški dvorani v Brežicah je gostoval mariborski mešani pevski zbor Pro Musica. Ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, sta koncert priredila Zveza kulturnih organizacij in Skupščina občine. Prav grad je osrednji spomenik tega mesta. Ni pomemben zgolj sam zase, ampak kot osrednja mestna postojanka. Znamenita poslikava gradu je nastala pod pokroviteljstvom rodbine Attems. Gre za prvi primer nesakralne, mitološke vsebine baročnega slikarstva v slovenskem prostoru. V dvorani se vrstijo prizori iz Ovidi-jevih Metamorfoz, personifikacije znanosti in umetnosti, slikarstva, medicine, geografije, glasbe, arhitekture in kiparstva. Relativno mlad zbor Pro Musica je na pragu šeste sezone in se lahko pohvali s številnimi koncerti doma in v tujini. Njihov koncertni program obsega kompozicije od renesančnih in baročnih do sodobnih slovenskih in tujih. V drugem delu smo poslušali ljudsko skladbo: portugalsko, čilsko, medjimursko, koroško in prekmursko. Do te ima zbor posebne afinitete in pripravlja letos poseben koncert. Predstava je bila dobra in razveseljujoča. Ne sam« zborovsko petje, ampak predvsem dober odziv publike daje slutiti alegorijo blagostanja družine Attems; glasbeni dogodek, kakršnih bi lahko bilo v našem prostoru več. (Ag.) Teden otroka Krava v cirkusu Raka, 6. oktobra - Na našo šolo na Raki so prišli člani mladinskega programa Forum iz Celja, ki so nam uprizorili plesno humoresko "Krava v cirkusu". Glavni igralci so bili otroci, ki so pod vodstvom celjskih kulturnikov pripravili uro sprostitve in zabave. Koreografinja Goga Stefanovič Erjavec se je vljudno odzvala in odgovorila na vprašanja o položaju otrok v družbi. 1. Kaj bi sporočili otrokom celega sveta? "Otroci celega sveta naj plešejo v velikem objemu, le tako bo na svetu zavladal mir, le tako bodo prepričali svoje starše, da je na svetu še kaj drugega kot borba za denar in oblast! 2. Kaj bi sporočili njihovim staršem? "Starši naj ubogajo svoje otroke in naj si vzamejo zanje več časa! 3. Nasilje nad otrokom - kaj je to? To je nekaj nerazumljivega, česar ne bi smelo biti! Sonja Rokvič, 6. b razred Novinarski krožek OŠ Raka Naš glas 17, 28. oktobra 1993 15 NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH Po krajšem poletnem zatišju so slovenske založbe zopet zasule knjižni trg z novostmi, med katerimi je močno prisotna knjižna ponudba za otroke. Tako pri otroških kot ostalih knjigah je že mogoče opaziti, da bo letošnja praznična izbira v decembrskih dneh zelo bogata. Staršem se bo kar težko znajti med vsebinsko in oblikovno zares dobrimi knjigami in likovnim ter literarnim kičem, ki ga še vedno ne manjka. Če želimo biti aktualni, moramo seveda omeniti tudi vse številnejše publikacije, ki opisujejo dinozavre. Številne založbe so v zadnjih letih z različnimi izdajami poskrbele, da je božič kot verski in družinski praznik približan tudi tistim, ki ga prej niso poznali. Knjiga Malcolma Hillerja z naslovom BOŽIČ pa je predvsem bogato opremljena in polna drobnih nasvetov, kaj in kako v božičnem času postoriti doma, da bo vzdušje res praznično. Papirnati lampijoni, dišeča darila, te-steni okraski, cvetlični aranžmaji, potpuriji, božični štor, girlan-de, sadje v alkoholu, sveče, torte, piškoti - to je le nekaj reči, o katerih boste veliko več izvedeli v knjigi BOŽIČ, ki je lahko tudi zelo lepo darilo. BOŽIČ V GOZDU s podnaslovom Adventni koledar je karton-ka z "zgodbico, ki se odkriva v sliki in besedi". Za razliko od običajnih kartonk je ta dokaj obsežna, saj jo lahko zložimo ali pa raztegnemo na poldrugi meter dolžine. Knjižica predstavlja otrokom najpomembnejše gozdne živali in svečano vzdušje, ki vlada tudi v gozdu v božičnem času. Posebnost knjižice so tudi nalepljeni delčki ilustracij, ki jih otrok lahko odpre, in ob tem se pokaže notranjost drevesnih debel in drugih prebivališč gozdnih živali. BOŽIČ V GOZDU je torej lahko tudi igrača. Hitri tempo vsakdanjega življenja ni prizanesel nobeni družini in tako je tudi v tistih, ki imajo predšolske otroke. Vrtenje kaset z otroškimi pesmicami in posnetimi pravljicami je v marsikateri hiši največ, česar se lahko otroci nadejajo pred spanjem. Za tiste starše, ki se zavedajo pomena "živega" branja pravljic, se je knjižna ponudba prav te dni zopet povečala. V knjižnem kompletu GRIMMOVE PRAVLJICE najdete dve knjigi pravljic, ki so spremljale otroštvo mnogih generacij. Za razliko od dosedanjih izdaj najnovejša prinaša originalne verzije pravljic, predvsem pa veliko manj znanih, a prav tako zanimivih besedil. Urednik Niko Grafenauer je za Mladinsko knjigo izbral in uredil komplet štirih knjig z naslovom PRAVLJICE ZA LETO IN DAN. Štiri knjige - za vsak letni čas ena - prinašajo pravljice in pesmice različnih svetovnih in domačih avtorjev, ki pa so tudi po dolžini izbrane tako, da naj bi vsaka zadoščala za eno večerno branje. Kompletu je priložena tudi audio kaseta s pesmicami. Silvo Mavsar IZ KNJIGARNE "OPUS" VAM SPOROČAMO: - Knjiga je še vedno najboljše darilo za vaše najbližje, zato je prav, da začnete razmišljati o bližajočih se praznikih. - V naši knjigarni vas poleg rednega programa čaka tudi vrsta novosti v klubskem centru SVET KNJIGE. - Svetujemo vam, da zgodnje večerne ure izkoristite za obisk v knjigarni OPUS, kjer vas pričakujemo vsak dan od 8. ure zjutraj do 19. ure zvečer (ob sobotah do 13. ure). Mednarodni knjižni kviz Kako pritegniti več šol? Krško, oktobra - V letošnjem mednarodnem knjižnem kvizu Knjige gradijo mostove, ki ga je za občino Krško organizirala Valvasorjeva knjižnica, je sodelovalo 57 učencev iz OŠ Jurija Dalmatina, sedem iz OŠ Raka, po eden iz Leskovca in Brežic. Organizirano se je tudi tokrat, tako kot lani, ko je bil kviz prvič, vključila le krška šola, po okoliških šolah je bil odziv znova slab. Letošnji kviz je bil zasnovan na osmih knjigah, ki so prevedene v več jezikov (npr. Pika Nogavička) in jih otroci v starosti 9-14 let dobro poznajo. Torej udeležba ni mogla biti slaba zaradi težavnosti. "Že lani smo opozorili," pravi Ida Merhar, direktorica Valvasorjeve knjižnice, "da je konec junija, ko se tekmovanje začne, silno neprimeren čas, in letos je bil zaradi učiteljske stavke še toliko manj ustrezen. Ker pa je to mednarodna akcija, ki teče iz Nemčije, se tu ne da kaj dosti spremeniti. Na krški šoli je knjižničar Drago Pirman kljub temu pripravil razstavo knjig iz tekmovalnega programa, opravil tekmovanje in vprašalnike." vrnil izpolnjene V krški knjižnici so zato prepričani, da bi se morale tudi okoliške šole bolje odzvati, kajti ministrstvo za šolstvo in Pionirska knjižnica Ljubljana sta jih o kvizu obvestila že konec marca. (1.0.) Zelo lep pa je bil odziv na prošnje za nagrade. Od 66 naslovljencev jih je kar 46 prispevalo svoje izdelke in storitve: cvetličarne Agraria - Grič, Kerin in Orhideja, AS, Atelje mode, Avtoline, Borovo, Delikatesa Saša, Darja, Elektra, Elektrotehna, Elkroj, Foto studio Bodor, Foto Ljubo Potočnik, Frizerski salona Katarina, Frizerstvo Žnidaršič Albina, Hotel Sremič, Interier, Jordan, Kompas, Kemična čistilnica Medved, KEMO, Labod, Medex, M-Preskrba, M-Agrokombinat, Napoleon, Nika, Novotehna, Opus, Pelikan, Petrol Brežice, Pivnica Apolon, Pizzeria Pajek, Pizzeria Palermo, Salon zdravja in lepote, Salon mode, Taja, Tanja, Telma, TP Obutev, Urarstvo Boltin, Valvasorjeva knjižnica, Zavarovalnica Tilia, Zavarovalnica Triglav, Žito Imperial, Žito Pekama. Krška občina je za vse v počastitev Valvasorjeve obletnice "prispevala" še izlet na grad Bogen-šperk in okolico, občina Litija pa je podarila vstopnino. Na sliki: Knjižničar Drago Pirman je pomagal iskati izžrebane številke v velikem kupu nagrad, ki jih je bilo za vse tekmovalce. Valvasorjeva knjižnica Nakup novega gradiva več kot prepolovljen Izposoja pa se povečuje. Novembra bodo pripravili predstavitev literature o podjetništvu. Študijski oddelek je neizkoriščen. V Valvasorjevi knjižnici Krško so v letošnjem prvem polletju pridobili le 1472 enot knjižničnega gradiva. Nekaj je bilo podarjenega, kupili pa so 1086 knjig in 121 kaset, plošč in video kaset. To pomeni, da so dosegli le okoli 30 % standarda, po katerem bi morala krška knjižnica, glede na število prebivalcev v občini, v tem času kupiti 2880 knjig in po 144 enot avdio- vizualnih gradiv. Problem je v hitrem naraščanju cen in seveda v pomanjkanju denarja. Po standardih pripada krški knjižnici za leto 1993 11.522 tisoč tolarjev, od tega 8.065 tisoč iz republike in 3.456 tisoč iz občine. V prvem polletju je od prvega vira dobila 26,84 % in od dru- gega 52,76 %. Ida Merhar, direktorica Valvasorjeve knjižnice: "Odobrenih sredstev nismo dobivali redno, zato smo tudi mi zamujali s plačili in si že tako skromna finančna sredstva še zmanjševali zaradi zamudnih obresti. Ker pridobimo od izposoje avdio-vizualnega gradiva več denarja kot od knjig, je svet knjižnice sprejel sklep, da za vso članarino in izposojevalnino iz drugega polletja nabavimo AV gradivo, kar bi nam prineslo nazaj več za nakup novih knjig. V občinskem sekretariatu za finance so nas opozorili, da mi kot javni zavod ne moremo pred zaključnim računom odločati o porabi denarja, zato bomo zaprosili izvršni svet, naj tak sklep sprejme namesto nas." Primanjkuje jim tudi polic, polna sta skladišče in oddelek za odrasle. Zaenkrat lahko še dodajo nekaj novih polic, potem pa jih lahko prostorske stiske reši le odpiranje novih izposojevališč. V prvem polletju je bilo v knjižnici 25.038 obiskov in izposojenih enot 64.503, kar pomeni, da se je obisk povečal za 14 % in izposoja celo za 19. S članarino in izposojevalnino so "zaslužili" 760 tisoč tolarjev. Imeli so tudi 16 pravljičnih ur, ki se jih je udeležilo 177 otrok, 20 skupinam osnovnošolcev so predstavili knjižnico in njeno delo, imeli so dve priložnostni razstavi in en literarni večer. "V knjižnici je čuda stvari," pravi Ida Merhar, "pa ljudje zanje ne vedo, zato bomo poskusili s Ob razstavi vojaka Aleša Veneta Dve umetnosti, ki stopata v življenje Cerklje ob Krki - V torek, 16. tega meseca, je bila v galeriji vojašnice Cerklje ob Krki otvoritev razstave Aleša Veneta. Tamkajšnji vojak je avtor slik - intarzij, ki so nastajale od leta 1990 naprej. Gre za posebno tehniko izražanja v lesu, ki nastaja z vlaganjem raznobarvnih furnirjev. Razvojna pot tega obetavnega Sevničana, ki nadaljuje družinsko tradicijo, se je začela na srednji lesarski šoli v Mariboru. Ambiciozni mladenič se je začel povezovati z industrijo (konkretno s Stillesom). Intarzija je star način oblikovanja predmetov, ki sega v obdobje starega Egipta, svoj vrh pa je dosegla v renesančni kulturi Italije. Intarzivno pohištvo je odlikovalo kulturo bivanja visokih socialnih slojev. Aleševi motivi (Plesalci, Klovni) kažejo osebni rokopis, ki ga odlikuje otroška neposrednost. To je značilnost naivnih slikarjev, katerih dela prav zaradi svoje sanjskosti gredo dobro v promet. Od dela utrujenega človeka odpeljejo v brezčasen, pravljični svet. Daleč od mentalitete konca tega stoletja, stehniziranega in zmilitariziranega sveta fascinirajo s svojim organskim materialom. Mimo sentimentalnosti predstavlja radost gledanja in ustvarjanja ljubljanska Mestna galerija (do 30. oktobra). Razstava Neo-konstruktivizem v Sloveniji označuje oživitev zgodovinskega konstruktivizma. Generacijo umetnosti '68, predano razisko-valski vnemi, združujejo številni umetniki: ljubljanska ekspresivna figuralika, neokonstruktivisti, konceptualisti skupine OHO, raziskovanja v filmu in glasbi, posamični fotografski posnetki skupine junij. Vsi ti so med leti 1968 in 1972 izoblikovali medijsko podobo slovenske umetnosti. Neo-konstruktiviste zaznamuje poudarjena vloga čiste barve konstrukcije - objekta, ki v sebi zdru- žuje komponento slikarstva, barvo, s svojim bivanjem v prostoru pa komponento kiparstva. Razstavo spremlja izčrpna dokumentacija projektov razstav od samega začetka delovanja naprej. To opozarja na širok spekter umetniških pobud. Med "nove umetnike objekta" prištevamo tudi Oskarja Kogoja, ki je z industrijskim oblikovanjem stola pokazal na praktično funkcijo umetnosti. Z nagrado na beneškem Bienalu (1972) je pomembno vplival na tokove industrijskega oblikovanja. S tem je uresničil idejo konstruktivizma: izstopiti iz zaprtega kroga umetnosti v življenje samo. Če sklenem pregled dogodkov z Venetovo razstavo, naj zapišem še to, da je funkcija umetnosti v koristnosti, človečnosti. To skrito funkcijo so odkrili na pragu tega stoletja in dandanes je povezovanje umetnosti z industrijo vsakdanji pojav. Žalostno pa je, da je cerkljanska galerija - edina delujoča galerija odprtega tipa odprta samo eno uro na dan, in to ob skrajno nehumanem času, od 14.30 do 15.30. Vse to kaže na zaprtost in samozadostnost tukajšnjih galerij. (Ag.) New Bvring Quartet v Krškem. Žurka, kakršnih bi lahko bilo več Kakor da bi Delavski dom ob 16. obletnici delovanja iz Maribora v Krško prestavil "Veselo jesen". Verjetno bi je bil vesel celo Valvasor, ki je znal podrobno opisati marsikako pustolovščino slovenskega ljudstva. Krško, 16. oktobra - V Kulturnem domu je gostoval New Svving Qwartet. Ta slovenska vokalna skupina letos slavi petindvajseto obletnico svojega delovanja, kar pomeni četrt stoletja uspehov, nastopov, snemanj in potovanj. Vsa ta leta so ustvarjali v senci znanih glasbenikov The Golden Gate Qwarteta, avgusta pa je slovita četverica iz Virginije prišla v Slovenijo in skupaj so nastopili pred ljubljanskim občinstvom. V Krškem smo s petkovo prireditvijo proslavili še eno obletnico - šestnajsto obletnico Kulturnega doma. New Svving Qwatrtet je nastopil v sestavi: Marjan Petan (bas), Dare Hering (prvi tenor), Oto Pestner (prvi tenor) in Tomaž Kozlevčar (bariton). To so mojstri gospela, spirituala, jazza in zimzelenih melodij. Z obširnim sporedom pesmi, ki so jih proslavili že Mahalia Jackson in The Golden Gate Qwartet pa mnogi belopolti izvajalci - Cliff Richard, Chris Christoferson in Elvis Pre-sley, si je skupina pridobila širok krog poslušalcev. Njihovo popularnost potrjuje tudi sodelovanje s priznanimi umetniki (Claudio Villa, Robert Young, Mercer Elin-gton mL, DexterGorden...). Vse, kar počno, počno na zavidljivi ravni, zato njihovo delo pomeni OGNJENE KOČIJE SVETEGA ELIJE je pesem, ki si jo je navdušeno občinstvo v Krškem izprosilo dvakrat. Gre za pripoved o svetniku, ki je videl Boga samega na ognjeni kočiji, odhajajočega v nebo. Ta starozavezni motiv je zanimiv tudi zato, ker je vplival na domišljijo pokristja-njenih Slovanov na Balkanu. Njegov god imenujejo Srbi llin-dan, Makedonci pa llinden; tam nadaljevanje prehojene poti temnopoltih pevcev iz Amerike. Poudarek je na besedilih. Duhovni in posvetni napevi so bili svojčas glavno orodje političnega boja, njihove korenine segajo v suženjsko delovno pesem, po drugi strani pa so v njih iskali moralno oporo, sprostitev, izpovedovali prizadejane krivice ... Religiozni etični temperament, kričavo solistično petje ter izjemni glasovi so več kot pohvale vredna dramaturgija tudi pri New Svving Ouartetu. Današnje priredbe in interpretacije se razlikujejo od izvorne glalbe. So razbremenjevalne, vedr# in prijetne za uho, zato sprožajo valove navdušenja in žanjejo obilo uspeha. je to državni praznik. Elija je torej s svojim početjem mimogrede zašel v ljudske predstave o koncu sveta, kar je samo še eden izmed odrazov prepletenosti vere z vsakdanjim življenjem. Ustalilo se je mnenje, da morajo biti umetniki socialni podpi-ranci, reveži, odvisni vsaj od proračuna. V takih pogojih se potem lahko samo resnična in prava umetnost rojeva iz ljubezni in je božji dar. V senci grožnje atomske katastrofe pa nam je prav ta "duševna hrana" še kako potrebna. New Svving Ovvartet k sreči ni med pavperiziranimi umetniki; obvladajo show, ker se zavedajo, da živijo v devetdesetih, ko so pravila biznisa kruta in je bistven denar. (Ag) predstavitvami. Novembra bo predstavitev knjige 'Kako uspeti na trgu z majhnim podjetjem', ob njej pa še razstava literature o podjetništvu." V študijskem oddelku imajo v zelo prijetnem prostoru sedem ločenih študijskih mest, oddelek je dobro založen z enciklopedijami, slovarji, leksikoni vseh področij, bibliografijami, atlasi in dragocenejšo literaturo o umetnosti. Kljub temu je ta oddelek premalo izkoriščen; čeprav 'je knjižnica že tretje leto odprta po dve soboti v mesecu, v tem času nihče ne pride študirat. Nasprotno pa se siceršnji obisk ob sobotah povečuje. (I.G.) "Rekorderji" med knjižno ponudbo Gre seveda za cenovne rekorderje, med njimi pa so predvsem zakoni, po katerih je sedaj veliko povpraševanje. Na prvem mestu je "Zbirka vzorcev gospodarskih pogodb", ki jo založba Oziris iz Lesc ponuja za 28.400 SIT, za enako ceno tudi na disketi. Primath iz Ljubljane ponuja azakone po cenah od 5.600(Zakon o varstvu konkurence) do 11.000 SIT (Zakon o trgu vrednostnih papirjev). Za 986 strani obsegajoč Zakon o gospodarskih družbah, ki ga je izdal Gospodarski vestnik, je družba Mark Trade iz Ljubljane postavila ceno 18.952 SIT. V nobeni od teh cen še ni vštet prometni davek. Filmi, ki prihajajo Ljubljana - V Ljubljani se je pravkar končal četrti mednarodni festival avtorskega filma. Nekateri filmi bodo odkupljeni; Zbogom, moja kon-kubina (kitajski), Orlando (britanski), Goli (britanski), Mac (ameriški), Urga (rusko-franc), Belle epoque (španski), Bencin, hrana, prenočišče (ameriški), Junak po naključju (ameriški), Sanje v Arizoni (francoski). Namig tistim, ki skrbijo za filmske užitke v naših kinodvoranah, je pobožna, konstruktivna želja okulturiti delavce. (Ag.) 16 Naš glas 17. 28. oktobra 1993 Varnost v posavskih prodajalnah Pet ur sem. skoraj nemoteno kradel Šlo je seveda za akcijo, za katero so vedeli tudi policisti. ti Brežice, Krško, 7. oktobra -če je res v vsakem človeku nekaj psiho - bolestnega, potem lahko rečem, da sem si s pomočjo službenega položaja "privezal dušo" in se preizkusil v vlogi zmikavta v akciji "Varnost v posavskih trgovinah" (česar sicer ne želim več ponoviti). Zmakniti to ali ono v samopostrežbi ali kakšni drugi trgovini pa je verjetno v današnji ekonomski situaciji in ob vseh problemih, ki jih imamo naloženih že preko glave, nekterim povsem normalna zadeva. po mojih načrtih, pa vseeno so našli razumevanje za novinarsko muho. No, priložnost dela tatu in moja požrešnost kmalu ni poznala meja. Tako sem se v prodajalnah opremil z vrtalnim strojem Black'n'Decker, poslovnim kovčkom, vvalkmanom in slušalkami, knjigami, slovensko zastavo in kuhinjskim stolom. Na moje presenečenje pa sem vse uspel prinesti do avtomobila -ne da bi me kdorkoli ustavil in (jasno) povprašal po plačilu oz. računu. Ob' tem se mi je zastavilo vprašanje o dejanskem stanju No, prav taka razmišljanja sem si hotel razbliniti in se postaviti na realna tla. Doživel pa sem naslednje: v četrtek sem v okviru akcije Studia Brežice in z vednostjo Uprave za notranje zadeve obiskal 18 prodajaln v Brežicah in Krškem ter se preizkusil v manjših in malo večjih tatvinah. Žepe suknjiča sem neštetokrat napolnil s šamponi za lase, kavo, čokolado, zobno pasto, začimbami in podobnimi drobnarijami, ki so se v moji zbirki kar kopičile - na moje presenečenje seveda. Vrednost ukradenega blaga, če bi ga seveda odnesel s seboj, bi znašala okrog 120 tisoč tolarjev, kar, morate priznati, ni bil skromen zaslužek za peturni delovnik. Poudarjam, da zmikavtstva sami nikar ne poskušajte, saj je bilo meni vseeno, če me dobijo ali ne - vam pa prav gotovo ne bo. Ker pa sem samo igral vlogo zmikavta, sem vse ukradene predmete tudi vrnil poslovodjem oddelka in se z njimi pogovoril o koristnosti ali nesramnosti naše akcije ter se zahvalil za sodelovanje, ki ga žal ni bilo, saj sem iz prodajaln odhajal s polnimi žepi, ne da bi me kdo zasačil. Moram seveda povedati, da v treh prodajalnah ni šlo gladko varnosti v posavskih prodajalnah, kajti prepričan sem bil, da kar tako - na lepe oči - s polnimi žepi nakradenega blaga - le ne moreš iz prodajalne. Očitno sem se motil. Bogatejši bi bil vsaj za nekaj deset tisoč tolarjev, če bi seveda imel razvpito preprodaj-no mrežo. Skratka: ob zaključku akcije in po pogovorih s poslovodji lahko ugotovim, da takšne in podobne kraje so - sicer v manjšem obsegu, pa vendarle. Skoraj v vseh prodajalnah, ki sem jih obiskal, je najpomembnejši varnostni faktor človek -prodajalec, ki ob strankah in nekaterih administrativnih zadevah nima časa nadzirati obiskovalcev, zato vodstva boljkone računajo na poštenost kupcev. Neprimerno je biti zmikavt v prodajalnah, kjer imajo nadzor s kamerami. Prav tam sem pogorel. Ideja je torej bila uresničena, rezultat pa takšen, kakršen je. Mogoče bi se morali nad njim zamisliti vsaj trgovci in prodajalne. Mogoče tudi nad postopki v trenutku, ko osebje ugotovi, da je v prodajalni tat. Ukrepi so očitno preblagi in ne peljejo k zmanjšanju kriminala. Vseeno pa so me opomnili, da vklepanje v "lisice" ni prijetna zadeva. (Renato Zorko) Konec tedna v Posavju Poplave so spet grozile Minuli konec tedna, ko je po vsej Sloveniji še posebno močno deževalo, so znova hudo narasle reke v Posavju. Marsikje so bili v strahu, da se bo ponovila katastrofa izpred treh let, vendar se najhujše na srečo zaenkrat ni zgodilo. Zalilo je nekaj hiš in cest, na območju Term se je dvignila podtalnica. V nedeljo, zlasti pa v ponedeljek, so se vode začela umikati. Krka se je razlila Najbolj kritično je bilo v nedeljo v Kostanjevici, kjer je voda zalila cesti proti Šentjerneju in Podbočju ter nekaj ulic v mestu. Krka je s sabo nosila veje in drevesa in ker se je dvignila do roba mostov, jima je grozilo, da se porušita. Bližnja vas Koprivnik je bila "odrezana od sveta". Šuten-ski potok je poplavil cesto v Šut-ni. Na cesti Brestanica-Blanca se je 22. oktobra sprožil manjši plaz. Narasla Sava v občini Krško ni povzročila večjih težav, razlila seje le po nekaj kmetijskih površinah. Poplavljene ceste so zaprli za promet, Cestnemu podjetju N. mesto so naložili, da nadzira mostove. GD Kostanjevica je imelo stalno dežurstvo, v pripravljenosti je bil celoten sektor. Prebivalci so dobili navodilo, da morajo vodo prekuhavati. V ponedeljek popoldne je bila v Kostanjevici zaprta le še Oražnova ulica. Center za obveščanje in OŠCZ redno spremljata stanje Save in Krke. ' Poleg rek tudi podtalnica !j V brežiški občini je zalilo nekaj liiš v Malencah, Krški vasi, na Čatežu, v Ločah pa poleg tega še okoliška polja in sanitarno deponijo. Na območju Term in Agrariinih rastlinjakov se je dvignila podtalnica, zato so zdraviliške goste prevažali s kombiji (na fotografiji). V ponedeljek je bilo stanje normalno. Nemirna noč v Dolenjem Boštanju V Dolenjem Boštanju so bili v noči na petek v strahu vsi v obrtni coni in seveda tudi domačini ob reki Mirni. Gospod Zvone Kranjc pripoveduje: "Za nami je zopet neprespana noč, ki smo jo vsi preživeli v strahu in upanju, da bo deževje minilo. Vsi smo upali, da bo narejen nasip ob strugi Mirne in Save, kar pa vemo, da za nas ni trajna rešitev. Jezimo se na ministra za gradbeništvo in varstvo okolja Miha Jazbinška, ki je najbolj odgovoren za naše stvari. Obrtna cona v Boštanju je čisto pozabljena, saj nimamo javne razsvetljave in smo vedno v temi. Vse cerkve okoli nas so razsvetljene, a mi bi rabili le desetino električne energije, ki jo porabi ena cerkev. Še vedno nimamo pitne vode -ob poplavi pa so nekateri Bo-štanjčani dejali, da je imamo sedaj dovolj. Dvakrat letno vsi živi- Foto: Jože Grajil mo v strahu, najhuje pa je za otroke, ženo in taščo. Zelo me skrbi, da se ne bo kateremu izmed njih poslabšalo zdravstveno stanje, saj smo vsi skupaj zelo živčni zaradi vode. Sedaj sem se trdno odločil, da bom prodal, kadar bo prva prilika. Ob dežju bi nam vsi pomagali, ko pa je konec deževja, vsi pozabijo na svoje obljube in našo nemoč. Sinoči je bilo kot v mravljišču, vsepovsod pa smo imeli temo, a temo imajo tudi ministri v glavah. Upam, da bo nocoj mirna noč in dajo bomo prespali." V Mizarstvu Krošelj so kontrolirali višino Mirne in spremljali vodostaj Save v Radečah. Iz delavnice ne morejo nič umikati, saj imajo same velike in težke stroje. Bili so pripravljeni, da bodo umaknili osebne avtomobile ter pohištvo iz hiše, a na srečo to ni bilo potrebno. Kot smo že pisali, so boštanj-ski obrtniki zagrozili, da bodo začeli nasip graditi sami - na črno. (M. Požun, I. G.) Ljudska modrost - trden je most Brežiška občina praznuje svoj praznik tudi v Pišecah, v kovačiji Podgoršek. V torek, 26. oktobra je bila po slovesnem govoru predsednika obrtne zadruge in brežiškega župana prava kmečka pojedina. Na hiši je letnica 1872, ko se je v teh krajih naselil Mihael Podgoršek. Kovačija, s katero je začel, je spremenjena v muzej. V starem delu so naprave in orodje za delo (ognjišče, meh, nakovalo, vrtalo, razna kladiva in klešče). Vse to je še danes uporabno. Meh iz leta 1905 je zaznamovan z reklamo Zupana iz Krope: "Če vidte kovača k'ma slabga pihača - povejte mu vi, kje meh se dobi". V to zbirko primitivnega in ku-rioznega spada tudi ura znamke KARITAS. Gre za ime takratne zavarovalnice. Uro si lahko nevil le, če si vrgel kovanec vanjo; ko je bila polna pa si jo odnesel na zavarovalnico, kjer so jo izpraznili. Mihael s sinovoma Alojzom in Slavkom ter vnukoma Milanom inb Alojzom - vsi so bili kovači. Razen s kovaštvom so se ukvarjali še z drugimi hobiji. Ob prostem času pa je pela harmonika. Alojz je bil specialist za ure. Popravljal je žepne in tumske ure, vmes pa je delal ključavnice za kleti in hrame. Milan, sedanji lastnik kovačije, se ukvarja z mehaniko. Iz avtomobilskih delov in delov kosilnice je naredil svoj lastni traktor. Umetnost osemdesetih zaznamuje nostalgija po starem materialu, po starih oblikah in po starih tehnikah - samo še čas prvotne izdelave manjka, če je 20. stoletje doba jekla, stekla in armiranega betona, se takšna zbirka drobnih umetnin zazdi pravcati muzej; muzej industrijske arheologije. (Ag.) POŠTA "Mala anketa" pa res ni dobra Nekajkrat sem dobil v roke vaš časopis in moram reči, da je zanimiv, saj prinaša resnično veliko zanimivih in aktualnih informacij iz celotnega posavskega prostora (tudi iz Brežic - sem namreč Brežičan, zato me te informacije najbolj zanimajo). Ko pa sem prebiral vsebino zadnje številke (št. 16 z dne 14. 10. 1993), sem osupel ob čitanju rubrike "Mala anketa priljubljenosti". Ne vem, kakšni so vaši kriteriji za izbor oz. uvrstitev neke osebe na vašo lestvico popularnosti, vendar sem bil močno presenečen, ko sem prebral, daje na visoko 2. mesto priljubljenosti v Posavju uvrščen brežiški sekretar za gospodarski razvoj g. Brane Musar!? Nisem si mogel ustvariti prave slike o tem, kaj je omenjeni gospod storil tako dobrega, da je med več kot 70.000 posavskimi občankami in občani tako zelo priljubljen. Ne recite, da je ta gospod morda avtor kakšnega "gospodarskega čudeža" v brežiški občini!!! (Pa šalo na stran.) Osebno nimam nič proti g. Musarju, saj ga dobro poznam. Menim pa, da z vašo anketo nekaj ni v redu, da vaš način izbiranja popularnih Posavk in Posav-cev ni dober, da ne rečem, neresen. Če že mislite z izbiranjem popularnih Posavcev nadaljevati, se vzgledujte po Delovi anketi. Menim, da objavljanje takšne ankete priljubljenosti, kot je bila v št. 16, nima nikakršnega smisla in škoda je, da si s tem kvarite kvaliteto in renome vašega časopisa. Morda boste rekli, da nimam prav, vendar upoštevajte, da je ta moja pripomba dobronamerna. Ob tej priliki bi še predlagal, ali ne bi kazalo v bodoče uvesti v vaš časopis tudi rubriko "Pisma bralcev" (naziv rubrike je lahko tudi drugačen). Takšne rubrike so v zadnjem času zelo popularne. V njih bi lahko objavljali tudi takšne prispevke, kot je npr. ta. Pa brez zamere in lep pozdrav! z. i. 68250 Brežice Prometne neresnosti Pred več kot letom dni je izpitna komisija za voznike motornih vozil v sodelovanju z vozniki inštruktorji pripravila predlog za sanacijo prometne neurejenosti v občini Krško. Ker kljub raznim posredovanjem - delegatov, inšpektorja za vozniške izpite, članov IK Krško nihče noče storiti ničesar, smo se odločili samo nekaj zanimivosti predstaviti bralcem Našega glasa. Prepričan sem, da se bodo v članku našli vsi tisti, ki jim očitki pripadajo. Morda se bodo samo nasmehnili, zamahnili z roko ali pa morda le naredili nekaj, da bi Krško postalo prometno bolj vzorno urejeno in tudi varnejše področje v državi. 1. Križišče Kerin-Jakša je označeno s prometnim znakom "prepovedano zaviti v levo" za vsa vozila. Zakaj celo policija dovoljuje, da ji pred očmi vsi po vrsti kršijo predpise, razen seveda avto šol. 2. Na cesti, ki pelje od naselja Brege proti Leskovcu, je pri predznaku "križišče s prednostno cesto" dodana popolnoma napačna dopolnilna tabla. Zelo malo bi stalo in nepismenost pri postavljalcih prometnih znakov ne bi bila več javnosti vidna. 3. Križišče tovarniške ceste IGM s cesto Velika vas-Dmovo je označeno z znakom "križišče s prednostno cesto", ki je skrit v grmovju. 4. Križišče od semafora proti tovarni Videm je potrebno označiti s potekom prednostne ceste, kakor tudi križišče pri "Podmornici" iz smeri Zdol in Brestanice. 5. Odsek ceste od gradu proti Griču je napačno označen z omejitvijo hitrosti na 40 km/h. (Če upoštevamo ta znak, velja omejitev na 40 km/h po vsem Krškem.) 6. Prometni znak "ime naseljenega kraja" Brege na cesti Drnovo-Mrtvice stoji na popolnoma napačnem mestu. Med koruznimi polji in travniki (brez ene same hiše) verjetno ni potrebna omejitev celo na 50 km/h. Prepričan sem, da se bodo med bralci našli gospodje, ki nočejo us-lišati nobene naše pripombe ali predloga, ter vsaj v naslednjem letu dni odpravili eno od teh pomanjkljivosti. Finančna sredstva pa dobijo od tistih, ki so nepravilno postavili kar 4 prometne znake "enakovredno križišče" v neprometnem križišču v Venišah, ter kup stop znakov na kolovoznih poteh okoli Drnovega. Pričel sem in končal bom v križišču Kerin-Jakša, ki se verjetno ne bosta jezila, če jima odvzamemo kakšno stranko. To bomo seveda dosegli le s pametno postavitvijo prometnih znakov ter doslednim spoštovanjem leten, s tem pa ohranili vsaj kakšno od življenj, ki v Krškem ugašajo zaradi prometnih vplivov vse preveč pogosto. Stane Cizel (IK Krško) "Brez zadrege" svojim nekdanjim članom Na naši šoli je tudi preteklo leto uspešno delovala gledališka skupina "Brez zadrege". Ker so nekateri člani te skupine že zapustili osnovnošolske vrste in sedaj gulijo klopi sirom po Sloveniji, jim ostali člani želimo sporočiti, da smo dobili komentarja naše predstave Začarana Ančka. Komentarja sta podpisala priznana selektorja Igor Štromajer in Saša Jovanovič in se glasita: "Odlično! Odličen govor v narečju, dodobra izkoriščeno simultano dogajanje, domiselna in razgibana scenografija, odlična sproščena in samozavestna igra, dobra mizan-scena!!!" (Igor Štromajer) "Igra z izrednim naravnim občutkom igralk in igralcev. Lahko se zares vživimo v like in se zabavamo. Krasno. Lepi in očarljivi nastopi,' energija je humorna, zabavna, a ostra in predirljiva. Kreativno, dinamično. Bravo." (Saša Jovanovič) Fotografija naj vas spomni na naše prijetne ure, vi pa le pogumno nabirajte prve srednješolske ocene. A brez zadrege! Vaši soigralci iz gledališke skupine "Brez zadrege" Senovo MALI OGLASI Življenska pravila diplomata Pobuda za razmišljanje se lahko razblini. CWalentin Falin) OTROŠKO posteljico z jogijem prodam. Informacije na tel. 32-985. BRUNARICO, njivo in travnik, 35 arov, na Zdolah, prodam. Tel. 81-458, zvečer. V BRESTANICI prodam enodružinsko starejšo hišo z vrtom in garažo, 80 m2 stanovanjske površine, primerno tudi za obrtno dejavnost. Informacije na tel. 79-196 (popoldan) oz. 21-426 (dopoldan). KUPUJEM stripe vseh vrst, znamke, stare kovance, slike, stare predmete. Možna menjava. Marko, tel. 67-333 (po 20. uri). REDNO ZAPOSLIMO 5 akvizi-terjev za predstavitev najnovejše uspešnice na slovenskem tržišču. Ponudbe na tel. 31-542 do 8.30 zjutraj. Naš glas 17, 28. oktobra 1993 17 Lastninski certifikati - II. del MOŽNOSTI ZA UPORABO LASTNINSKIH CERTIFIKATOV Za osvežitev spomina ne bo odveč, če še enkrat nevedemo, da so v ustrezni zakonski podlagi opredeljene tri vrste certifikatov: - certifikati državljanov, - certifikati upravičencev do denacionalizacije in - certifikati delavcev negospodarskih organizacij. Poleg omenjenih certifikatov pa je potrebno upoštevati še potrdila za neizplačane neto plače, ki jih podjetje lahko izda svojim zaposlenim in jih imetnik lahko uporabi za naslednje namene: - za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je ali je bil zaposlen, v okviru interne prodaje delnic, -za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb, - za nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic, -za nakup delnic ali drugega pre-. moženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate. Imetniki certifikatov se lahko odločijo, da bodo svoje certifikate vložili v delnice različnih podjetij ali skladov, ob tem pa velja poudariti, da za to ni potrebno hoditi na SDK. Potrebno je le na pošti kupiti nakaznico (cena 150 tolarjev) in jo nato oddati ali poslati v izbrano podjetje. Lastniški certifikati državljanov O lastniških certifikatih državljanov je bilo že precej govora v prvem delu tega sestavka, zato o njih ne bomo več podrobneje govorili. Lastniški certifikati upravičencev do denacionalizacije Do certifikatov so upravičeni tudi upravičenci do odškodnine po predpisih o denacionalizaciji ali njihovi pravni nasledniki. Ti morajo vložiti zahtevek za izdajo certifikatov pri odškodninskem skladu, ki na osnovi zahtevka izda sklep, s katerim prizna upravičencem iz denacionalizacije pravico do izdaje certifikatov. Certifikat je izdan z dnem pravnomočnosti sklepa, izda pa se lahko le na osnovi dokončne in pravnomočne odločbe v postopku denacionalizacije, v kateri je določena tudi vrednost, do katere so upravičenci iz naslova denacionalizacije upravičeni. Imetniki certifikatov iz naslova denacionalizacije lahko z njimi prosto razpolagajo, seveda v skladu z zakonom. Uporabljajo jih lahko na enak način, kot je določen za certifikate državljanov. SDK vodi za vrednost teh certifikatov posebno podpartijo na evidenčnem računu imetnika certifikatov. Tudi podjetje mora te certifikate evidentirati posebej, ker se pri njih ne upošteva poseben popust pri notranjem odkupu. Lastniški certifikati delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah Negospodarske organizacije (javni zavodi, državni organi in drugi organi in organizacije, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev) morajo najkasneje do 31. 12. 1993 obračunati za vsakega zaposlenega delavca posebej razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. januarja 1992 do 31. oktobra 1993. Republika Slovenija pa bo izdala za zaposlene, ki so bili v času od 1. januarja in 31. oktobra zaposleni v negospodarskih dejavnostih, certifikate za vrednost razlike med izplačanimi in neizplačanimi osebnimi dohodki po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. SDK bo o teh certifikatih vodila posebno evidenco. Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, pa bodo lahko uporabili te certifikate (iz naslova premalo izplačanih plač) le za nakup delnic ali drugega premoženja v lasti Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo v odkup za lastninske certifikate. Ostale certifikate, ki so jih ti delavci že dobili, pa bodo lahko porabili za enake namene, kot veljajo za certifikate državljanov. NEKAJ SPLOŠNIH UGOTOVITEV V ZVEZI S CERTIFIKATI Od 5. oktobra imamo torej državljani Republike Slovenije pri SDK odprte posebne evidenčne račune, na katerih je knjižena vrednost lastninskega certifikata, do katerega je imetnik certifikata upravičen. Obvestila o odprtju evidenčnega računa pri SDK je tudi večina upravičencev že dobila na dom. Čeprav je bilo po javnih medijih zadnje čase že večkrat govora o lastninskih certifikatih in o pravicah, ki izhajajo iz njihove osnove, menim, da ne bo odveč še enkrat poudariti, da lastninski certifikat sam ni denar, ampak predstavlja le pravico državljana, da postane lastnik deleža nekdanje družbene lastnine. To pravico pa bo državljan izkoristil tisti trenutek, ko bo vložil svoj certifikat v izbrano podjetje ali več podjetij ali investicijski sklad ali bo izbral kombinacijo med različnimi možnostmi, leda pri slednjem seštevek vrednosti izpolnjenih nakaznic ne sme preseči zneska, do katerega je upravičen. Poudarimo pa tudi dejstvo, da delnic, ki izhajajo iz certifikatov, ne bo mogoče prodati vsaj dve leti in da certifikatov ne bo mogoče vložiti v zasebna podjetja ali banke, temveč le v podjetja v družbeni lasti, prav tako jih ne bo mogoče zamenjati za druge delnice ali obveznice, ki kotirajo na borzi. Lastninjenje pa je zaenkrat še vedno možno le teoretično, saj je bil lastninski program doslej odobren le 20 podjetjem (ta številka se seveda lahko dnevno spreminja), v katere lahko tudi že dejansko vložite svoje certifikate, seveda če je to v skladu z izbranim programom lastninjenja v omenjenih podjetjih. Vsi ostali državljani pa bodo morali počakati na lastninjenje "svojega" podjetja, seveda če bodo želeli vložiti svoj certifikat vanj, ostali (delavci upravnih organov in drugi) pa bodo morali počakati še na sprejem ustreznih zakonov. Na tem področju manjkata predvsem dva zakona, in sicer zakon o investicijskih skladih in zakon o trgu vrednostnih papirjev, ki naj bi bila predvidoma sprejeta do konca letošnjega leta. Glede na vse to mislim, da je smiselno citirati pripombo državnega sekretarja za privatizacijo Toneta Ropa, ki pravi, da se bo konkretno lastninjenje v najboljšem primeru začelo šele čez pol leta. Morda na tem mestu ne bo odveč še en nasvet, ki izhaja iz vsega zgoraj povedanega: Nikar ne hitite z vnovčevanjem svojih lastninskih certifikatov. Odločitve, kam vložiti svoj certifikat, so možne tja do "daljne pomladi" 1995. Če bo odločitev pravilna, vam lastništvo nad certifikatom lahko prinese kaj vrednega, in ne le pravico na papirju, če pa odločitev ne bo prava, vam bo ostal le "papir". Odločiti pa se seveda mora vsak lastnik certifikata sam. PREPROST PRIMER UPORABE CERTIFIKATA Jože Koprive, star 35 let, je prejel lastninski certifikat v vrednosti 300.000 tolarjev. Zaposlen je v podjetju X. Bodisi zato, ker je ocenil, da bo njegovo podjetje v bodoče poslovalo dobro, bodisi zato, ker je ocenil, da bo tako lažje ohranil delovno mesto, se je odločil, da bo 200.000 tolarjev vložil v podjetje, kjer je zaposlen, za preostanek, to je 100.000 tolarjev, pa bo kupil delnico pooblaščene investicijske družbe. Postopek je tak: 1. Na PTT bo kupil dve lastninski nakaznici. 2. Na prvo bo vpisal 200.000 tolarjev in ime podjetja, kjer je zaposlen. Izročil jo bo podjetju X in s tem dovolil, da se z njegovega evidenčnega računa prenese in preknjiži vrednost lastninske izkaznice na račun prejemnika -podjetja X. 3. Stanje na njegovem evidenčnem računu se bo na osnovi predložitve seznama vseh predloženih nakaznic, ki jih je prejelo podjetje X, na SDK (v katerem bo tudi nakaznica Jožeta Koprivca) zmanjšalo za 200.000 tolarjev. Torej bo na njegovem evidenčnem računu še 100.000 tolarjev. O tem bo najkasneje v 10 dneh prejel obvestilo SDK. 3. V zameno za lastninsko nakaznico bo Jože Koprive dobil delnico oziroma začasnico podjetja X. To delnico bo smel prodati šele po dveh letih. 4. Na drugo lastninsko nakaznico bo vpisal 100.000 tolarjev, ki jih bo vložil v pooblaščeno investicijsko družbo. Odnesel ali poslal jo bo prejemniku (investicijski družbi), ki mu bo v zameno izdala delnice. 5. Na osnovi seznama prejetih lastninskih nakaznic, ki ga mora investicijska družba predložiti SDK, bo stanje na njegovem računu že dan po prejemu seznama enako 0. To pomeni, da je Jože Koprive v celoti izkoristil oziroma naložil vrednost certifikata, do katere je bil po zakonu upravičen. Pripravila Branka Ereš OBVESTILO ZA INDIVIDUALNE GRADITELJE V OBČINI KRŠKO Prevzem projektne dokumentacije Individualni graditelji, ki ste na podlagi projektne dokumentacije dobili lokacijsko oz. gradbeno dovoljenje pred letom 1983, lahko dobite iz arhiva SO Krško izvod projektne dokumentacije. Prosimo, da svoje zahtevke podate v sprejemni pisarni SO Krško, CKŽ 14, do 30. novembra 1993. Sekretariat za notranje zadeve in občo upravo občine Krško Cene na sejmiščih ŠENTJERNEJ, 23. oktobra - V soboto je bilo na sejem v Šentjernej pripeljanih 215 malih prašičev do 50 kg, 89 velikih prašičev nad 50 kg, 16 kopitarjev in 4 goveda. Od tega je bilo prodanih 62 malih prašičev po ceni od 280 SIT/kg žive teže dalje, 10 velikih prašičev po 200 SIT/kg, 12 kopitarjev po 260 SIT za žre-beta in od 100 do 170 SIT za kobile. Govedo ni bilo prodano, cena zanj pa je bila okoli 150 SIT/kg žive teže. Možno je bilo kupiti tudi sveže zelje po 25-30 SIT, česen po 280 SIT, jabolka (ajdared, jona-gold, gloster) po 40 SIT, hojev med po 500 SIT, cvetlični, kostanjev in ajdov med po 400 SIT. Postavljenih je bilo 12 stojnic, kjer so ponujali tekstil, suho robo, kovaške izdelke, za hrano in pijačo pa so poskrbeli 4 buffeti. Čeprav je bilo vreme slabo, je bila udeležba na sejmu kar velika in prodaja dosti uspešna. BREŽICE, 23. oktobra - Na brežiškem sejmišču je bilo naprodaj 159 odojkov in 42 prašičev. Odojkov do 50 kg so prodali 70, starejših prašičev pa 15. Cena mlajših prašičev je bila 240- 280 SIT/kg žive teže, za starejše pa se je vrtela od 180 do 220 SIT/kg žive teže. (A. Kodrič, B. Hudina) Cene na tržnici Brežice Solata je po 140-150 SIT za kilogram, grozdje 140-180, hruške 120, rdeča paprika 150-250, česen 240-300, zelena paprika 150-250, kumare 160, korenje 80, cvetača 200, krompir 30-40, banane 100-120, kivi 250, jabolka 50-70, pomaranče 100-150, zelje 30-40, čebula 65-80, paradižnik 150, limone 160-200, pekoči feferoni 250, rozine 300, mandarine 150-180, radič 180-200, brstični ohrovt 250, kislo zelje 200, ohrovt 150, črna redkev 100, rdeča pesa 10, rdeča redkvica šop. 30, zelena 50-100, por 200, kokos 200, orehi 250, ružen fižol 350, kostanj 100, jajca 16, žganje 500, mleko 50; usnjene ženske torbice 3000-4000, ženske copate 700-1500, moške 800-1800, otroške 600-1000, sveče 80-400. (Branka Hudina) Združena lista socialnih demokratov Občinska organizacija SDP Krško vabi na JAVNO TRIBUNO na temo "Družinska politika in proračun" v torek, 2. novembra 1993. Pričela se bo ob 18. uri v zeleni dvorani hotela Sremič. Sodelovali bosta Breda Pečan, poslanka ZLSD v državnem zboru, in Andreja Črnak-Meglič, dipl. sociologinja. Izdelujemo in prodajamo VSE VRSTE PLETENIN - otroške, moške, ženske (krila, jope). Lahko jih naročite za izdelavo po meri. Delovni čas: v ponedeljek od 7. do 19. ure, v četrtek od 14. do 19. ure. Strojno pletilstvo Lukačič Marjeta Trubarjeva 11,68270 Krško Tel.: 0608/21-484 Uporabnikom KDS! V omrežju kabelsko distribucijskega sistema (KDS) Krško je instaliranih 7 zemeljskih (domačih) in 13 satelitskih televizijskih programov ter 6 radijskih programov. Televizijski programi so na naslednjih kanalih: Program________Kanal Satelit A) DOMAČI (zemeljski) programi: 1. TV Slovenija 1 06 2. TV Slovenija 2 12 3.HTV1 04 4.HTV2 02 5. Interni kanal KDS 10 6. Kanal" A" 94 S15 7. TV Krajina (SA) 99 S 20 B) SATELITSKI programi: 1.SkyMovies(ko.) 82 S 3 2.SkyNews 83 S 4 3.SkyOne(ko.) 84 S 5 4. MTV 86 S7 5.SAT1 87 S8 6.Eurosport 88 S 9 7.3SAT 89 S10 8.SuperChannel 91 S12 9.Filmnet(ko.) 92 S13 10.PRO7 93 S14 11.RTl.Ptus 95 S16 12.DSF 97 S18 13.TV5-Europe 03 RADIJSKI programi pa so na naslednjih frekvencah: 1.U 188,10 4. ZG 2 104,30 2. U 2 101,60 5. Studio D 105,60 3. ZG 1 102,20 6. nadio MM2 106,70 Za KDS Krško: Anton Pleterski Republika Slovenija Občina Krško Sekretariat za notranje zadeve in občo upravo Izpitni center Krško OBVESTILO Komisija za vozniške izpite pri SO Krško obvešča vse bodoče kandidate, da ne bo več dovolila opravljati vozniškega izpita A-in B-kategori-je nobenemu kandidatu, ki se bo na izpit hotel prijaviti z evidenčnim kartonom vožnje, na katerem sta žig in podpis nekdanje avto šole DIKA d.o.o., Krško. Tej avto šoli je Občinski sekretariat za notranje zadeve SO Krško izdal prepoved opravljanja te dejavnosti, zato DIKA ni več pooblaščena za izdajanje evidenčnih kartonov vožnje, ne glede na datum izdaje in opravljenega preizkusa znanja (izpita) iz teoretičnega znanja. Komisija za vozniške izpite Kino servis Brežice Filmski spored Od 28. oktobra do 10. novembra 28., 29., 30. in 31. X. ob 20. uri: ZADNJI DOBRI MOŽJE, am. drama. 2. in 3. XI. ob 20. uri: PRŠUT, PRŠUT (Jamon, Jamon), špan. erot. melodrama. 4. XI. ob 20. uri: KLEPET DOMA, zabavna prireditev. Gost bo dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta R Slovenije. 5. XI. ob 20. uri, 6. in 7. XI. ob 18. in 20. uri: ŽIVI OGENJ (Rapid Fire), am. akcijski. 10. XI. ob 20. uri: SOMMERSBY (Sommersbv), am. melodrama. Kino Sevnica Filmski spored Od 3. do 10. novembra 3. XI. ob 10. in 17. uri: NE RECI MAMI, DA SMO SAMI, amer. komedija. 3. in 4. XI. ob 19. uri: BOTER III, amer. gangsterska drama. 4. XI. ob 17. uri: VIKEND Z BER-NIJEM, amer. komedija. 4. in 6. XI. ob 10. uri in 5. XI. ob 17. uri: KNJIGA O DŽUNGLI, amer. risanka. 5. XI. ob 10. uri: MOJA PUNCA, amer. komedija. 5. XI. ob 19. uri in 6. XI. ob 17. uri: DRIBLERJI POD KOŠEM, amer. akcijska komedija. 6. XI. ob 19. uri in 7. XI. ob 17. uri: NUNE POJEJO, amer. komedija. TRGOVINA ^EVŠEK1 KLOBUCMSTVO SMUSTVO POPRAVKA Cenjenim strankam sporočamo, da imamo na zalogi pokrivala za vse starosti. Izdelamo jih tudi po želji stranke iz prinesenega materiala ali krzna. Pokrivala vam tudi kvalitetno sčisti-mo in obnovimo. V zalogi imamo po najbolj ugodnih cenah pajke, trenirke, pižame, srajce, spodnje perilo, brisače in vso zaščito. Obrtnikom in podjetjem se priporočamo za naročila zaščite in pokrival. Pričakujemo vas! Klobučarstvo Sevšek Obrtna cona 12 A 68273 Leskovec pri Krškem Tel.: 0608/33-130 NAS GL^S koto. CKŽ 23, 68270 Krško za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig. podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal! Življenjska pravila diplomata V življenju je skoraj vsak konec začetek novega. (Walentin Falin) Našemu kolegu Matjažu Šri-barju se je rodila hčerkica. Njej, mamici in očku želimo veliko lepih dni. ŠPORTNI KRANJCI NAS GLAS Naročam.................izvod(o\ na naslov: ..................................... Skupščinske delegatske informacije Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško ) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) (polil naslov in podatk Telefon:.................................. Kraj, datum:........................ o naročniku, pravni ali fizitni osebi) (podpis naročnika in bi) 18 Naš glas 17. 28. oktobra 1993 Ob prazniku občine Brežice razglašene za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. Naša zgodovina ni preboga-ta z ljudmi in dogodki, ki so z ustvarjanjem slovenske zgodovine v kontinuiteti prispevali k nastajanju pogojev za slovensko državnost Torej moramo biti do teh toliko bolj pozorni in spoštljivi. Ob obletnicah se radi ozremo v preteklost, k dogodkom, ki so gradili in utrjevali našo narodno samobitnost. Vendar ta pogled v preteklost mora biti objektivno kritičen, z upoštevanjem takratnih vrednot, pogojev, morale in vsakokrat vsiljenih pravil v boju za ohranjanje najbolj temeljne pravice - pravice do preživetja. Zato dogajanja pred več kot pol stoletja ocenjevati in meriti samo z današnjimi izkušnjami ob sprejetju spremenjenih norm, ni pravično. Prikličimo si v spomin preseli-tveni načrt nemškega okupatorja, katerega namen je bil: "S popolnoma nemško naseljenim obmejnim pasom naj se obvaruje vindišarsko in štajersko prebivalstvo Spodnje štajerske pred slovenskimi nacionalnimi vplivi, ker ga bo le tako mogoče zopet ponemčiti". To je bil temeljit načrt etničnega genocida, to je bilo neposredno srečanje z zločinskim nacističnim strojem, ki nam je namenil suženjstvo in pogin. To in edino to je bila takratna realnost. Ko so že odmevali otožni piski lokomotiv, ki so odpeljale slovenske izgnance, in nam naznanjali zloveščo usodo in ko je bila nacistična Nemčija na vrhuncu moči, so se mladi slovenski fantje Brežiške čete odločili za upor. Za upor zoper izseljevanje, zoper razdelitev in uničenje slovenskega naroda z nasilnim po-nemčenjem. Tragičen konec Brežiške čete, ki je zaradi izdajstva domačih ljudi bila uničena že čez en mesec, pa naj nam bo tudi v trajen opomin. Ko ob obletnicah obujamo zgodovinski spomin, ne gre samo za rešitev iz pozabe določenega dela slovenske zgodovine, temveč tudi za vir, iz katerega bomo črpali znanje, moč, veselje do življenja in voljo za prijaznejše medosebne odnose. Saj tudi sedanji čas je čaVve-likih preizkušenj in bo nujno povezati in združiti ustvarjalne moči vsega slovenskega občestva za naš srečnejši in prijaznejši jutri. Zato vam, spoštovani občani brežiške občine, z velikim zadovoljstvom čestitam ob občinskem prazniku. Teodor Oršanič, predsednik Skupščine občine Brežice » Oktobrske nagrade za leto 1993 Brežiška občinska skupščina je sklenila, da oktobrsko nagrado, ki jo podeljujejo ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, letos prejmeta Borut Mokrovič, direktor Term Čatež, in Karel Recer, direktor Vina Brežice. Izbrana sta bila na podlagi doseženih poslovnih rezultatov podjetij, ki ju vodita, izbira pa je utemeljena takole: Podjetje Terme Čatež je v času, odkar ga vodi Borut Mokrovič, napravilo izreden napredek v razvoju na področju turizma v občini Brežice in tudi širše v Sloveniji ter s tem prispevalo k razvoju in ugledu občine Brežice. B. Mokrovič je bil letos izbran tudi za managerja leta, Terme pa so že drugič zaporedoma Najdbe v Ajdovski jami Sileksi dokazujejo prisotnost človeka Razstavo najdb v nekdanji krški pokopališki cerkvi so zaprli, nadaljevali pa so izkopavanja paleolitskih plasti. Nemška vas, 5. - 25. oktobra Kljub temu so pokazali občudo- Praznični program Osrednja slovesnost ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice, bo slavnostna seja občinske skupščine v sredo, 27. oktobra. Na njej bo govoril dr. Ivan Kristan, podelili bodo oktobrske nagrade in priznanja ter priznanja najbolj urejenim kmetijam v občini. V praznični program so poleg tega v Brežicah uvrstili še vrsto prireditev: gospodarskih, kulturnih, spominskih in športnih, ki potekajo od 15. oktobra do 6. novembra. V Rigoncah so odkrili spominsko obeležje Jerneju Molanu, ki je padel v junijski vojni, in še eno obeležje v UC Cerklje. Mimo je že tridnevni obrtni sejem, otvoritev I. faze obrtne cone Dobova, poslovnih prostorov Foruma in Spektrov v gospodarski coni Slovenska vas, vodovoda Drenovec-Bukovje, ceste Dednja vas-Pavlova vas in obnovljene terapije v Termah. V petek, 29. oktobra, bodo v Termah podelili nagrade za dosežke na področju inovativne dejavnosti. V Artičah je tamkajšnji tamburaški orkester proslavil 25. obletnico delovanja, v dvorani Posavskega muzeja je bil koncert zbora Pro Musica, v Pišecah so odprli muzejsko zbirko kovačije Podgoršek. V Brežicah in Dobovi so pozdravili Dušana Mravljeta med njegovim tekom od Planice do Dobove, od Sromelj je potekal 17. pohod po poteh Brežiške čete, 28. oktobra ob 17. uri bo v Brežicah ulični tek Brežiški oktober '93, v soboto, 6. novembra ob 12. uri pa bodo na portal stadiona ponovno postavili restavriranega sokola. (I.G.) Republiška vaja "Posavje '93" Preizkus je bil potreben in poučen Brod pri Podbočju, 23. oktobra - Štabni del vaje se je začel že dopoldan v Ljubljani, praktični del pa je potekal na kmetiji Banič v Brodu pri Podbočju, v popoldanskem času. Namen vaje je bil, da se preveri in izpopolni organiziranost, usposobljenost ter opremljenost izvajalcev zaščite in reševanja ob morebitni tehnični napaki v NEK, ki bi povzročila taljenje sredice reaktorja, izpuščanje radionuklidov skozi zadrževalni hram in radiološko onesnaženje okolja. Vajo je vodil Republiški štab za civilno zaščito v sodelovanju z občinskima štaboma za CZ Krško in Brežice, praktični del pa so pretežno pripravili v Krškem. Kot opazovalci so prišli tudi tuji gosti - predstavniki civilne zaščite iz dežel skupnosti Alpe-Adria ter predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo. V izvedbi vaje so sodelovali: iz NEK - vodstvo elektrarne, rezervna operatorska ekipa, štab za CZ NEK, izvidniška ekipa voda za RKB zaščito; iz občin Brežice in Krško - občinska centra za obveščanje in opozarjanje, IS skupščin občin Brežice in Krško, občinska štaba za CZ, enote CZ za RKB zaščito, policijski postaji Brežice in Krško, poklicna gasilska enota Krško, ter na državni ravni - republiški štab za civilno zaščito, republiška uprava za zaščito in reševanje, republiška uprava za jedrsko varnost, republiški center za obveščanje, ekološki laboratorij z mobilno enoto Instituta Jožef Štefan, hidrometeorološki zavod in ustrezna ministrstva Re- publike Slovenije. Navzoča sta bila tudi Janez Janša in Božidar Voljč. Zaradi slabega vremena ni sodeloval helikopter RŠTO. Po vaji je bila tudi analiza in nato tiskovna konferenca, na kateri so svoja spoznanja posredovali poveljniki štabov za CZ: Janez Kranjc iz NEK, Jože Kos iz Krškega in Vladka Kežman iz Brežic. Njihovo skupno mnenje je bilo, da je bila vaja zelo poučna, Vladka Kežman je povedala, da je štab za CZ Brežice istoča- sno izvajal akcijo ob poplavi na sotočju rek Save in Krke. Poveljnik vaje Miran Bogataj, poveljnik RŠCZ, je povedal, da so bili cilji ustrezno izbrani in da je bil osnovni cilj v celoti izpolnjen. Potrdila se je organiziranost, stvari je treba dodelati, da pridejo v rutino, oziroma se avtomatizirajo. Miroslav Gregorčič, direktor Republiške uprave za jedrsko varnost, je povedal, da je bila vaja izredno potrebna in da so dobili dovolj napotkov za takojšnje izboljšave. Do konca meseca pa bo znana temeljita analiza vaje in ocena stroškov. Vsi udeleženci vaje so prejeli priznanje RŠCZ, najstarejšemu, Vinku Virantu iz Krškega, pa je poveljnik Bogataj izročil zlati znak CZ. (B. C.) Karel Recer Podjetju Vino Brežice, ki ga od leta 1988 vodi Karel Recer, je kljub specifičnim težavam v branži uspelo preoblikovati se v moderno evropsko podjetje. Velik korak naprej so naredili na področju kakovosti, kar jim odpira vrata na nove trge, občini pa to daje pozitivno izhodišče za pot v Slovenijo in svet. (B. Bjegovič) Terme Čatež Odprli so - Kljub denarnim težavam in slabemu vremenu je skupina arheologov in študentov arheologije tudi letos nadaljevala izkopavanja v Ajdovski jami. Dela je vodil Draško Josipovič in po dveh letih so se ponovno dokopali do uspeha. Raziskovalci so naleteli na kosti jamskega medveda, največji pomen pa pripisujejo najdbi štirih sileksov, kamnitih rezil, ki jasno dokazujejo (pra)človekovo prisotnost v jami. Po prvih ocenah so te najdbe stare kakih 20-40 tisoč let in izziv je velik tako za slovenske arheologe, za ostale znanstvene institucije in za vso slovensko javnost. Letošnjih najdb iz Ajdovske jame nismo mogli fotografirati, ker so znanstveniki najprej želeli vse predmete strokovno obdelati in dobiti potrditev za svoje domneve. Raziskovalna skupina je letos delala v nemogočih pogojih, saj je bila ob obilnem deževju jama vlažna, okoli nje pa samo blato. vanja vredno vztrajnost. Finančno in drugače pa so izkopavanja omogočili Ministrstvo za kulturo, oddelek za arheologijo na Filozofski fakulteti, Posavski muzej Brežice in občina Krško. Svoj del opreme sta prispevala tudi NE Krško in Kostak. Še nekoga kaže omeniti ob pisanju o Ajdovski jami: Slavko Šri-bar živi z njo že od začetka del. Vsako sezono pomaga uresničiti raziskovalni tabor, zato se ubada s celo vrsto podrobnosti, ki jih potem sploh ni videti, brez njih pa ne bi šlo. Pri nekdanjem SIS-u za kulturo je vodil odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine in si s tem nakopal sedanje pooblastilo izvršnega sveta, naj le nadaljuje. Brez njegove pomoči tudi mi ne bi izvedeli ne za nadaljevanje del in ne za rezultate. "Res pa je," pravi Šribar, "da mi nihče izmed tistih, ki sem jih doslej prosil za pomoč, ni odrekel sodelovanja!" obnovljeno terapijo Še ena pridobitev vletos najuspešnejšem slovenskem zdraviliškem kraju. Čateške Toplice, 26. okto- povedal, da k njim lahko pridejo bra - O poslovnih uspehih Term Čatež smo v zadnjem času veliko slišali. Danes so tem uspehom dodali še enega. Odprli so prenovljeno terapijo v Zdraviliškem domu. Ko so leta 1965 odprli Zdraviliški dom, je njegova ponudba zadostovala za tedanje zdravstvene in turistične potrebe Slovenije. Toda s časom so naraščale in v Termah so se odločili za temeljito rekonstrukcijo. V pičlih dveh mesecih so zaključili izredno funkcionalno investicijo in na majhnem prostoru Zdraviliškega doma odprli kompletno terapijo za težje lokomotorno prizadete bolnike. Primarij dr. Antun Franovič je ob otvoritvi prenovljene terapije Darilo ob tednu otroka Plesna prireditev v Leskovcu Brez vstopnine za vse otroke Občinska zveza prijateljev mladine in Društvo za plesno dejavnost Krško vabita na osrednjo prireditev ob tednu otroka vse otroke in njihove starše. Prireditev bo v petek, 29. oktobra med 16. in 21. uro v športni dvorani OŠ Leskovec, imela pa bo naslov "Plešimo, pojmo in igrajmo se skupaj". Predstavilo se bo preko 20 samostojnih izvajalcev iz domačih in drugih krajev Slovenije. Program je naslednji: ob 16.00: začetek prireditve (Vikend), 16.15: Spidi in Gogi, 16.30: Davorin Cerjak, 16.35: Ana Kerin, 16.40: Vikend, 16.55: Spidi in Gogi, 17.00: plesni vrtec, 17.05: športni razred, 17.10: Spidi in Gogi, 17.20: Sanja Mlinar, 17.35: Spidi in Gogi, 17.40: Jasmina Levičar, 17.45: Peter šmid, 17.50: Modra Donava, 17.55: Spidi in Gogi, 18.00: Romana Kranjčan, 18.30: Spidi in Gogi, 18.35: Lovro in Blaž, 18.40: Simon, Andrej, Vid in Jošt, 18.45: Sebastjan Vodlan, 18.50: Spidi in Gogi, 19.00: Sanja Mlinar, 19.15: akrobatski rock'n'roll, 19.20: Spidi in Gogi, 19.30: Haidi, 20.00: akrobatski rock'n'roll, 20.05: Vikend, 20.30: zaključek prireditve. Vabljeni! iz bolnišnic najhujši bolniki, predvsem po operacijah, bolniki s poškodbami in paraplegiki. "Pomagati bolnikom, ki so popolnoma odvisni od tuje pomoči, je bil naš cilj in to smo danes dosegli," je rekel dr. Franovič. Dnevno lahko njihovih 15 f iziote-rapevtov nudi terapijo 130 stacionarnim in še najmanj 25 ambulantnim bolnikom. Medicinska ekipa pod vodstvom dr. Vesne Grakalič, direktorice zdravstvene službe v Termah, ki je dolga leta delala v težkih pogojih, bo v bodoče imela veliko večje možnosti za svoje humano delo. V imenu Zveze društev para-plegikov Slovenije je čateškemu kolektivu za pridobitev čestital Ivan Peršak, predsednik društva. Poudaril je, da jim zdravstveni program v Termah Čatež ob sedanjih zapletih v zvezi z njihovim objektom v Novigradu v Istri pomeni še veliko več. V imenu paraplegikov je zaprosil za podporo, da bi lahko prihajali v Terme Čatež, občanom Brežic pa je čestital k občinskemu prazniku. Direktor Term Borut Mokrovič se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k zaključku investicije, ki bo dvignila nivo kvalitete njihove ponudbe. "Terme Čatež so že nekaj časa primer uspešnega poslovanja tako na področju zdraviliške kot tudi turistične dejavnosti. Zaradi sodobnega pristopa in načina dela so lahko vzor in spodbuda za vse v občini Brežice." S temi besedami je brežiški župan T. Oršanič izrazil pohvalo temu uspešnemu kolektivu in mu zaželel veliko uspeha v bodočem delu. (B. Bjegovič) Izredni dogodek Politična oligarhija Krškega se je ob koncu pravkar končanega tedna, ko je v Krškem potekala republiška vaja zaščite in reševanja za primer nezgode v NEK, odločila za potezo, zaradi katere je krška politika, vsaj po mojem mnenju, dokončno padla s tečajev. Ne gre toliko za to, da se politična elita v Veliki večini tega dogodka ni udeležila, ampak predvsem za to, da smo ponovno doživeli še eno izgubljeno priložnost za promocijo občine, čeprav so bili za to ustvarjeni vsi predpogoji. Priložnost je bila takšna, da je ni kazalo zamujati, in človek bi pričakoval, da se bodo krški politiki zgrnili v prijetno vasico Brod pri Podbočju ter se z vso intelektualno močjo, s katero jih je obdaril bog, lotili neslovenske politične elite, ki je bila prisotna v majhnem številu, ali tujih eminentnih obiskovalcev, predvsem iz novinarske srenje, ki je dovzetna za vse informacije in mini nacionalne projekte, s katerimi rešujemo skrahira-no občinsko gospodarstvo ali s katerimi plovemo v bodočo lokalno samoupravo. Vzrok, da se to ni zgodilo, lahko iščemo bodisi v bojazni, da bi pokazali, kako politiki v demokraciji kljub vsej evforiji sami po sebi niso nič drugačni kot v diktaturi (nič bolj sposobni) ali pa so se hoteli izogniti psovki starogrškega izvora idiot, kar pomeni človeka, ki se ne zanima za javne zadeve. Sistem zaščite in reševanja vsekakor je javna zadeva in bi zahteval večjo pozornost ne le tistih, ki se s tem sistemom profesionalno ukvarjamo, ampak tudi tistih, ki smo za svoje uspešno ali neuspešno delo odgovorni. Izredni dogodek v Krškem je doživel svoj uspešni konec predvsem po zaslugi vseh udeležencev praktičnega dela vaje, za kar smo jim, če že drugega ne, dolžni zahvalo za opravljeno veliko delo, s katerim so dokazali svojo sposobnost. Ne glede na to, da je v Krškem kronično pomanjkanje skrbi za razvoj celote, za skupno blaginjo, vse preveč pa je spopadov za privilegije. Damjan Lah