' B»ii»wwinivrtW»eWWSii%ewiiiini • ■ :	:
;	Posamezna številka:	•
S 60 vinarjev.	•
S	.TABOE- izbija Te»i <J«i, raxven	Z'
*	nedelje in	praznikov, ob 18. uri z	J
m	da.unjom naslednjega dne ter stane	■
5	celoletno	120 K, polletno 60 K f	"
2	četrtletno	90 K, mesečno 10 K.	■
Inperatj po dogovoru. Pri večkratni	J
1
objavi popast.
Rmoo- se pri upravi »TABORA.*, J JlARJBOE, Jurčičeva ulica stev. A.	■
O O o POŠTNINA PAVSAURANA BOO
TABOR
i trkn	■■	ramn|
*	s
S Posamezna številka: ■
■	60	vinarjev.	-
- TOEDNlSTVO e« nnhaj. r Xxn- J
• bora, JaroiaeTB ut. št. 4, I. n.č- S I otropju. Tetelon intorurb. št. 87». S
UPRAVA bo nahaja T Jarčičsri ■
ulici štoT. 4. pritliSje, l«To. Tel«, loa eb. 24. SH3 poštnoookovui j čas šter. 11.767.
No naročilo breo donapjo mm um ozira. — Bolopiji se rrečajo.
niijo. 3
Leto: I.
Maribor, nedelja 5. septembra 1920.
Številka: 9.
mws
Mirovna konferenca med Slusiio in Pollsko v Rigl.
Poljski mirovni pogoji. — Določitev obojestranskih delegatov. — Vojna poročila. — Stavke v Italiji in Ameriki.
Naše severne meje.
Maribor, 4. septembra.
Večkrat se sicer piše o naši severni toeji, vendar se mi zdi, da je pri nas zanimanje za to zadevo še vse premajhno.	^
Naj se mi torej dovoli par besed b tem predmetu.
Da so bile vzhodno-alpske dežele pekoč popolnoma slovenske, to je splošno znano iz zgodovine, pa tudi iz I»Zn.'k aeogrsfičnih imen n. pr. Gradec, Miirica, Windisch-Garsten, U/lndlsch-Matrei, fusterfal itd. Vse to je splošno enano, zato o tem predmetu dalje ne bom razpravljal, ker to zanikajo samo nemški pseudo-učenjaki in pseudo-filo-logi a la Kamnikar, ki namenoma in Redoma potvarjajo resnico, da potem iPrl raznih prilikah s takimi »znanstvenimi rezultati« lahko mešetarijo. Nasprotno pa vsi resnejši nemški znanstveniki zgoraj omenjeno zgodovinsko dejstvo priznavajo v polnem obsegu, Naj navedem le samo enega, pred leti iumrlega germanista na graški univerzi ferof, A Schonbacha. Bil je to vsekako toioš večjega znanstvenega obzorja in učenjaškega renomeja, nego zgoraj 'pmenjeni pseudo-filologi, dasi je bil |nam Slovencem skrajno sovražen (vsi slovenski-germanisti so pred njim bežali delat izpite na dunajsko univerzo). Ta le pri predavanjih v zimskem tečaju jl9G4-5 priznal sledeče (mimogrede sem ;to omenil v uvodniku »Slov. Naroda« 27. avg. L I.): »Preračunali so, da se le slovensko-nemška meja na jugu ??dnja stoletja vsakih petdeset let po-
b*an Vidmar:
MLINARICA.
(Novela).	(Dalje).
stre^a ie utonila za
•{SfilU i ^ov. w so stali nekoliko streljajev od mlina dalje poleg ceste. Naposled je tudi tisto večno klopotanje mlinskih koles zamrlo za ovinkom; samo potok je še vedno šumel pb poti.
Bič v desnici, v levici vajeti je filedaj Konrad daleč pred se po ozki •kozi sotesko vijoči se cesti.	1
»Ne smeš se čuditi moji radovednosti, Franček!« se je opravičeval, da Je bi začel bratec sumiti. »Deset let *e nisem videl tega mlina, razumeš ? A ko sem bil še majhen frkovec in sem drgnil klopi v ljudski šoli kakor zdaj ti, je bilo moje največje veselje, kadar sem smel peljati v mlin. Takrat je bil vse drug mlinar tukaj in tudi oženjen ni bil«.
Bratec ga je poniglavo opazoval.
»Seveda ie bil vse drug. Se kar Pomnim jaz, jih je bilo tukaj že troje.
fV?‘ s.° 31'. Morda tudi tadva ne bosta ostala dolgo«.
pa» da b° ravno narobe!« Kiff« Konrad, In pomislil je na mlado .nuinarico, ki mu ni šla več iz glave: »Skoda bi te bilo, Kar ostani še, meni ;-na ljubo!«
Imaknila za eno mi’jo proti jugu«. Ne ; spomnim se, da bi navedel vire, iz j katerih je to zajel (gotovo iz nemških) \ in da bi natančneje označil miljo, katero je imel v mislih. Ker pa je mož mislil precej striktno in je tukaj govoril o geografično-etnografičnih razmerah, je mislil najbrže nemško geografično miljo, ki znaša približno 7 km. Ako vzamemo v poštev zadnji dve ali zadnja tri stoletja, dobimo okroglo 30—40 km po tem računu. V 17, stoletju je morala torej iti slov.-nem. jezikovna meja najmanj 30 km severno od sedanje. Ako vpoštevamo samo ta zgodovinsko-jezi-kovni moment, imamo vzroka dovolj, da zahtevamo, da naša delegacija pri delimitacijski komisiji ne popušča prav v nobeni točki, ker smo bili pri svojih zahtevah glede naše severne meje pr! pariški konferenci itak skromni dovolj.
Pa tudi gospodarski moment govori povsod za nas. Imam v mislih kraje, ki leže tostran razvodja Mura-Drava, zlasti Kaplja - in pokrajine ob izviru ožbaltskega, čermeniškega, reškega in pesnišksga potoka.
Tostran razvodja leži namreč veliko mesto Maribor, ki tvori gospodarsko privlačno silo za vso bližnjo in daljno okolico. Nikdo, naj bo še tako zagrizen, ne bo mogel trditi, da bi kak kraj, ki se nahaja v bližini tako velikega mesta, gospodarsko težil čez gorska slemena proti majhnemu trgu ali vasi. Gre tukaj seveda za splošne ne pri-vatno-gospddarske interese. Nadalje je tudi zelo važno za obrambo mesta Maribora, da dobimo vse kraje, ki leži tostran razvodja med Muro in Dravo.
Le še samo par besed o apaški
| kotlini. Sentžermenska konferenca je oboje apaško kotlino in Radgono z okolico prisodila nam. Naknadno pa je ista konferenca izrezala iz našega državnega telesa podolgovat trikotnik, čigar vrh je od baze, ki si jo mislim potegnjeno skozi Obrajno, oddaljen približno 15 km. Kak geografični nesmisel so s tem storili, se lahko vsakdo prepriča na karti. Mislimo si, da bi kdo Medžimurje izrezal iz ene države ter ga priklopil drugi državi. No, tukaj bi še vsaj dve veliki reki Drava in Mura tvorili naravno mejo. Pri Radgoni pa tvori samo Mura naravno mejo, potok Kučenica pa je tako neznaten potok, da kot meja ne pride v poštev. O narodnostnih in gospodarskih krivicah, ki so se s tem storile nam, niti ne govorim. Toda Nemci še niso zadovoljni s pridobitvijo Radgone, hočejo sedaj še apaško kotlino in nekteri člani komisije hočejo nam prizadjati k prejšnji krivici še nove, ne oziraje se na to, da je šent-žermenska konferenca hotela ravno tukaj Muro za mejo kot naravno mejo, ne glede na nacijonalni moment. Zakaj vse to navajam? Da pokažem, kako neopravičene so nemške zahteve, katerim smo itak poklonili Radgono takorekoč v zameno za apaško kotlino, nadalje pa, da je absolutno nedopustno, da odstopimo v apaški kotlini kake kraje, ki bi tvorili za Avstrijo prevažno mostišče ter popolnoma razdrli obrambno mejo, kakor jo je ravno tukaj hotela sentžermenska konferenca.
Moje mnenje je torej, da naša delegacija v razmejitveni komisiji ne more popuščati v nobeni točki, ker
Soteska se je razširila, sredi polj so se pokazale prve hiše domače vasi/ Cesta je zavila preko potoka ; ropotaje je zdrdral voz Čez dolg, lesen most. Konj je dvignil glavo visoko v zrak; sunkoma mu je zdrknil težki komat po vratu navzdol do obžuljencga oprsja.
»Povej, kaj te je letos prijelo, da bi vedno rad vozil ? se je naenkrat domislil Franček in se obrnil k bratu.
»Se mi imenitno poda, kaj ne?« se je pošalil Konrad. Nato je skomizgnil z rameni. »Tisto veselje, ki sem ga imel v mladih letih do konj, se je spet oglasilo v meni. To je«.
»Saj druga leta si o počitnicah tako večjidel prečepel ob knjigah!«
, »Pa letos ne bom. Nekaj sem pozabil. Kako je rekel mlinar, kdaj bo zmlet r rž, ki sva mu jo danes pripeljala?«
-	»*?ru9' *eden: v torek.' In danes je četrtek«. Konradu se je zazdehalo. »bele drugi teden?«
„pom‘?lil toplo na mlinarico: »Potrpeti bo treba nekoliko; ta stvar ne gre tako hitro. Kaj hočemo?«
Naposled je nategnil vajeti, počil z bičem in veselo gledal na prve mimo bežeče vaške hiše in na ljudi, ki so postajali na pragih ter se čudili, kako je mogoče, da se je Podlogarjev viso-košolec tako poumetil. A Konradove! mj§ii .so bileiPrUem-y^drasj£; jje*J
smo se itak pri pariški konferenci omejili na najskromnejše zahteve. R.
hote se je znova in znova spominjal na njo, ki je bila strmela za njim z mlinarjem vred iz mlina.
»Ti okrogla, prijetna kmečka bunka ti, kako si me začarala I« je začel premišljati. »I)va meseca bom imel še počitnic, nekaj bom napravil gotovo.
*	*
*
Tisti večer je Konrad Še pozno v noč bdel; kakorkoli se je silil — vendar ni mogel zaspati. Pred njim so živo vstajali najlepši dunajski večeri, katerih ni bilo malo. Domislil se je na vsa svoja sladka dekleta, s katerimi je v omami prevriskal marsikako noč po gostilnah in kavarnah, zahotelo se mu je naenkrat tistega bučnega, deročega velikomestnega življenja. Obenem pa je vstalo pred njim v vsej svoji dolgočasni luči življenje na kmetih, kjer se že dolgo ni počutil nič več domačega; česar je imel v mestu na izbiro, je doma o počitnicah vedno pogrešal; žensk namreč, kakoršnih si je želel sam, tukaj ni mogel najti; vaške pu-nice, kolikor jih je poznal, so se mu zdele vse, od prve do zadnje, puste in okorne, brez vsake najmanjše vabljivosti. Gibkih in lepo povitih životov je zaman iskal med njimi. »Vse preveč grobo, preveč v oblicah, kakor s sekiro obtesano!« — se je zamislil. »Samo -jiane? uvidel.nekaj* katrni je
Omladinski kongres v Varaždinu.
Kongres SJSU, ki se vršil dne 26.; 27., 28. avgusta t 1. v Varaždinu je potekel takole:
Dne 26. avgusta 1.1 fe otvoril pred« sednik varaždinske mestne organizacije tov. Markovič kongres, pozdravil navzoče delegate in goste, predvsem prof. dr. Laha, ki je ta dan prisostoval kongresu, nakar je ugotovil prisotnost 48. društev. Predsednik kongresa tov. Deutsch iz Varaždina preide takoj nato nad dnevni red in poda besedo tovJ Rape-u, zastopniku naprednih aka* demikov iz Ljubljane, ki je poydarjaj! predvsem potrebo skupnega dela srednje in visokošolske omladine, Nato so se čitala poročila posameznih mestnih udruženj, ki so jasno dokazala, da današnja omladina razume vršiti zahteve, ki jih je stavil nanjo čas narodnega osvobojenja. n
Glavna točka kongresa Razprava o programu in njega izpopolnitev ja prišla na dnevni red šele prihodnji dan, na podlagi vsestransko popolnega in duhovitega referata tov. Lovšina Evgena »Naše ideje«, Razvila se je debata o programu in poslovniku. Med drugimi točkami programa je bila sprejeta pod točko 2. sledeča glavna deviza:
Člani S]SO; stoječi na svobodomiselnem in demokrat« skem stališču, ne bodo so« delovali v dnevnem političnem^ življenju, noben član saveza ne sme biti član političnih organizacij.
Tudi o pravilih so se izvršile nekatere izpremembe in izpopolnitve.« Nadalje se je razpravljalo o notranjem' društvenem delovanju po referatu tovj
obtičalo v glavi«. Začel je primerjati1 mlado mlinarico z mestnim ženstvom,* in polotila se ga je želja, ki se je ni mogel več iznebiti: »Moram okusih enkrat tudi ljubezen take kmečke, preproste ženske, kakor je ta. V mestu je ženski cvet, četudi lep, večinoma por kvarjen; na zunaj se blešči kakor zlato, a v jedru je premnogokrat gnil«. — V takem premišljevanju je naposled zadremal ; a še v dremavici so mu frfrale misli okrog mlinarice. »Morda je to ženska, ki združpje v sebi nepokvar-jenost, jedrovitost in lepoto v žlahten sočen sad, kakoršnega do zdaj znebiti še nisem užival«. V svojih nemirnih mislih je dal navsezadnje prednost njej; pozabil na mesto in na mestna dekleta, ter sklenil, da se bo zopet sprijaznil z dolgočasnim domačim krajem, kateremu ga je bila šola že močno odtujila. Dozorel je bil v njem tudi sklep, da bodo te počitnice vsi njegovi papirnati filozofi in mentorji, Nietzsche. Kant, Schopenhauer, Spinoza in kolikor jih je še, lahko brezskrbno spali nemoteno spanje pravičnikov.
Z novim življenjem je začel takol naslednji dan.
Postal je razmišljen; venomer je predel svoje misli v mrežo, katero pa je še vedno izpolnjeval, kajti nikdar se mu ni zdela dovolj zanesljiva in trdnj Z3__ml3dgj$liQarico. (Dalie prih.)
Branko Goslarja, ki je razdelil vse delo na pet društvenih sekcij, katerih glavna naloga je povzdiga ljudske prosvete in saraolastne izobrazbe. Referat o central-,nem odboru in referentskili mestih ki jga je imel tov. Bajič Stojan, je vzbudil iživahno debato in zaključil glavni del -kongresa. Storili so se nadalje tudi važni mkrepi, na podlagi katerih se bo omogočila izdajanje skupnega glasila -Preporoda*1. Po izvolitvi centralnega odbora, ki posluje v Beogradu in referatov za posamezne pokrajine, so se čitale resolucije, izmed katerih je .najvažnejša ona, predlagana po tov. Kovačiču iz Beograda, ki pjavii:
Jug. srednješolska oniladina bo delala na to, da se uvede za skupni jugoslovanski jezik e-kavsko srbohrvatsko narečje pisano v latinici. Predlog je bil k velikanskim odobravanjem soglasno sprejet. Izdala se je slednjič tudi resolucija, ki izraža svoje ogorčenje nad bes-njenem Italjanov v zasedenem ozemlju in Nemcev na Koroškem. Vsem pa se pošilja mladinske pozdrave zagotavljajoč jim zvestobo jug. svobodomiselne omladine.
Konečno se je poslal pozdrav na-prednji srednješolski omladini bratom Čehom in Rusom in na predlog srbskega dijaštva tudi Bolgarom (dolgotrajno odobravanja.) S tem je bil kongres zaključen v prospeh dijaštva in širne domovine.
O priliki kongresa sta se vršili v Varaždinu dve gledališki predstavi varaždinske srednješolske omladine in dram? ske sekcijo mestne 'organizacije ,Preporod* v Ljubljani, ki je uprizorila Finžgarjev igrokaz »Divji lovec** in žela s strani občinstva obilo pohvale in odobravanja. Po kongresu se je večina delegatov obenem z brati Varaždinci odpeljala s sokolskim vjakom v Maribor. Podrobnejše poročilo priobčimo _ v
,Preporodu".
Mestna organizacija ■Ljubljani.
»Preporod"
Kr
bi ta udarec umoril. Prevec je bila mehkega srca.** Radi neke podle, brezvestne denuncijacije je sedel sedaj že drugo leto v teh zidovih. V prvih dneh je vedno prosil, naj se ga zasliši, ali bilo je vse zaman. Potem se je udal v usodo. Sedaj sem šele imel pojm o mukah in trpljenju, katere imajo prestati ti siromaki.
Monotono, enakomerno so potekali dnevi, meseci. Hrano nisem v prvih dneh niti pokusil, tako slaba je bila. Hoteli so mi jo poslati od doma, ali jetničar ni dovolil tega. Tudi tobaka nismo dobili nobenega. Neki dan nam je pri popoldanskem sprehodu po dvorišču, ki je trajal eno uro, vrgel neki neznanec čez zid zavojček tobaka. Neopaženo smo ga spravili. Komaj smo čakali, da nas zopet odpeljejo v celico. Ko je minula določena ura*, 'smo si takoj razdelili ta dragoceni zaklad. K sreči je imel neki interniranec tudi vžigalice, tako' da smo lahko prižgali cigarete. Vendar nesreča nikoli no miruje. Kakor da bi vrag poklical ključarja je odprl hipoma vrata ter zaklel, ko nas je videl kaditi. Poklical je stražo ter nas vprašal, kje srno dobili tobak. Ker smo molčali, je zaškrtal z zobmi, zagrabil za palico ter nas začel tepsti. Tedaj je bito tudi naše potrpežljivosti dovolj. Zgrabili smo stražarja'in ključarja in slabo bi' se jima godilo, da ne bi prišla pomoč. Za kazen nismo dobili tisti dan nič hrane.
Vendar je zame tudi bila ura svobode. Neki dah se mi je javilo, da sem prost in da lahko grem. Poslovil sem so od teh trpinov ter jim . obljubil, da hočem prositi * na merodajnem mestu zanje pomoči.
Ko so se zopet po dolgih mesecih odprla železna vrata, ko sem zagledal zlato, žarko sol n eh in temnozeleno morje,
* Regentova vladarska oblast je
prešla za čas, ko se bo prestolonaslednik Aleksander mudil v Parizu na ministrski svet.
* Romunska vlada je vsled nezaupanja, ki ga je dobila pri glasovanju o proračunu podala ostavko.
n evna
— Tudi regenta je preziral. Dor
datno našemu včerajšnjemu poročilu „dr. ■Leskovarjev absolutizem** se nam še poroča: Dr. Leskovar kot vladni komisar ni preziral samo slavja in predstavnikov centralne vlade, ampak njegova ošabnost je šla še dalje: preziral je v osebi pol-ovnika Bogičevid-a kot pooblaščenca Nj. Visočanstva regenta, tudi regenta samega. Vsi, ki poznamo občutljivost srbskega vojaštva, zlasti višjih predstavnikov glede javnega žalenja kraljeve rodbine, smo se čudili, da višja oblast v tem javno preizivajočem slučaju ni še tisti dan ukrenila ne samo' discipliniranje, marveč zapor človeka, ki se drzne kot zastopnik kraljeve vlade poleg ministrov le vlade tudi najvišjega reprezentanta države in armade prezirati. Ne kratkoviden strasten politik, kaj takega more zagrešiti edino
e apostol narodne izdajice dr. Šušteršiča.
%
—- Kako klerikalci spoštujejo gro-jove junakov. Clan odlične češko družbe, d se je pred kratkim mudila v Bohinju, narrt v daljšem pismu med drugim tudi poroča:	Tudi	mi smo culi o krščanski
pobožnosti na zadnjem Orlovskem taboru v Mariboru. Bili smo pa tudi priča, kako nujno potrebno je, da sc vaši klerikalci kmalu ih res temeljito prerode če ne že v Krista, vsaj v dostojnejše ljudi. Bili smo v Bohinju. Ogledali smo si tam tudi grobove bivših avslro-ogrskih vojakov pri Zlatorogu ob Boh. Bistrici. V svojo žalost moramo priznati, da bi bilo za vaše klerikalce dobro, če bi se malo več
iu<2Qs!ov@r*cy po raških iP0 se mi zaso1zi,e 065 vese1->a- TJbo-i>
^	% .	1	vi	tam	za	temnimi	zidovi, kdaj bodete
tdaj
zagledali beli dan vi mučeniki ? ...
Neki Hrvat, ki je bil te dni izpuščen iz reških zaporov, opisuje muke in grozote naših narodnih mučenikov po reških temnicah:
Radi neke denuncijacije, ki pa je bila brez vsake podlage, sem bit od reških karabinjerjev aretiran ter odgnan v zapore, kjer sloka in trpi na stotine naših najbolj zavednih ljudi. Ko so. se zaprla teška železna vrata za menoj, sem vedel, da ne bodem videl tako hitro več belega dne. Po kratkem zasliševanju, v katerem se mi je predbaeivalo, da sem jngoslo-venski spijon, se me je odpeljalo v mračno, podzemeljsko celico. Ko je ključar, mrk, surov človek, odprl vrata, mi je vdaril v nos tak vlažen in slab zrak, da se mi je zdelo, da sem v grobnici. Bilo je tako temno, da nisem sprva nič' videl. Ko so se pa oči malo privadile, sem videl ležati' na prhlih deskah in na vlažni slami kopico ljudi, oblečenih v razcapane cunje. Ko sem se sklonil bližje, so se mi ■groze zjezili lasje. To niso bili več ljudje, ampak živi mrtveci. Topo, nemo so ležali ti skeleti upadlih , lira udrtih' oči v tem grobu. Ali so bili to oni veseli, živahni ljudje, katere sem videl pred meseci zunaj v proslosli. Sedaj so izgledali, kakor da bi jim vampir izsesal zadnjo ikapljo krvi iz teh izsušenih, mediih teles.
Vse del sem se poleg starega, sivolasega moža. Videlo se mu jena obrazu, da je tudi on izpil čašo trpljenja do dna. Vprašal sem ga, zakaj je tukaj in oko ima družino. S solzami v očeh mi je pripovedoval o svojih dveh sinovih, katera sta z izredno sinovsko ljubeznijo skrbela zanj na stave dni. Zena mu ,iq umrla že pred leti. ,Bolje je to," 'je rekel s težkim zamolklim glasom, »njo
Umrl je včeraj, petek, ob četrt na 6 zjutraj tukajšnji poštni podnared-nik Pavel Cepič. Pogreb ’ pokojnika se vrši danes, v nedeljo 5. t. m. ob 17. uri iz hiši žalosti na Koroški cesti št. 4 na pokopališče na Pobrežju.
■— Nemška propaganda na Koroškem. S kako ostudnimi lažmi raz-širjajo Nemci na Koroškem svojo pro« ! pagando, nam pričajo letaki, ki jih trosijo nemški agitatorji v coni A. Pred nami leže nekateri izvodi teh letakov, ki imajo namen, zbegati naše kmetsko ljudstvo. Kako Iažnjivo in ostudno se pri tem postopa, naj navedemo le nekoliko odlomkov iz teh letakov. »Korošci, komu se lušta ajnrukat za kralja Petra** ■ je naslov prVemu letaku, v katerem hujska kmetsko prebivalstvo proti državi, v kateri se bodo, kakor pravi, še huje tepli in med seboj lasali, kakor na Poljskem. Konča pa z besedami: »Korošci, ali .se vam lušta ajnrukat za kralja Petra? Ne, mi nečemo biti srbski, kanonenfutter. Koroški hajmkerarji**. Nič manj lažnjiv je drugi letak, kateri nosi napis »Jugoslovanski coli“. V tem letaku prinaša potvorjene carinske odredbe, n. pr.' »Jugoslavija je določila za svoj izvoz nove cole in sicer: Za živo goved 1000 franc, frankov (to je okoli 12.000 SHS kron) za 100 kg, za žive svinje 3200 kron, za zaklane 2400 kron, za konje 4200 kron. Za jajca 3600 kron na 100 kg“. Takih laži je polno. Da take lažnjive vesti zbegajo našo kmetsko prebivalstvo, ni čudno, če kmetje niso dovolj poučeni. Naša naldga je, da pokažemo kmetskemu prebivalstvu vso lažnjivost teh letakov in jih stvarno v vsem tem poučimo.
— Kmetski praznik na Bledu. Na. Mali Šmaren t. j. 8. septembra priredijo samostojni kmetje svoj praznik na Bledu. Iz objavljenega sporeda je razvidno, da bo la dan Bled, pokazal v popoldanskem sprevodu neko posebnost. Po sprevodu se bodo vršile tekme narodnih noš iti
vase Klemence. aooi-o, ce m se mato vec . onjsj<a ter vozovna dirka. Videti je, da zanimali za tč zapuščene grobove. Kavno	^ c|an udeložnikom veliko nudil,
klerikalni turisti so oni lopovi, ki opu- RazV£SeijjVo je dejstvo, da je za tekma
Zunanja m notranja politika.
* Posledice ustanovitve male antante. Večerni listi' pišejo, da je*‘govor čehoslovaškega ministra za’ zun. stvari dr. Beneša naredil na diplomatične kroge na Dunaju ugoden ufis. S’ francoske strani se odobruje stališče dr. Beneša glede Francije v vsakem oziru, kakor se ni moglo drugače pričakovati po izvr stnih odnošajih med njim in Francijo Tudi tnknjš. italijanski krogi so s smotri male antante popolnoma zadovoljni. Proti Madžarski Italija zasedaj ne more zavzeti nobenega stališča, ker v italijanskil krogih imenujejo madžarskb politiko blazno. Pod pritiskom-male antante bo tudi Madžarska .morala svojo politiko luirincje voditi. Tako razmerje Italije do Jugoslavijo se je z ustanovitvijo male antante, izboljšalo, ker so politični odnošaji Ge-, h osi o vaško in Romunije napram Italiji prav dobri.
* Za francoski kostanj. Kar smo pričakovali se je uresničilo, snubitev našo grmade, da bi šla v boj za ono* antanto, ki nas je oropala naših najlepših in najdražjih pokrajin, se je sedaj ponovila in to v precej ukazujočem tonu. Francija, ki se nahaja, kakor znano, vsled priznanja pustolovca generala Wrangla v vojnem stanju z Rusijo, bi rada imela od nas rhč manj kakor 16 bataljonov pehote, ki bi jo poslala v klavnico za svoje nečedne namene. Vsied to zahteve je odšel v petek zvečer regent Aleksander nenadoma v Pariz. Kaj se bo ukrenilo še ne vemo, povemo pa odločno, da se jugoslovenski narod ne bo dal izrabiti za pustolovščine, da se ne bo dal izkoristiti v tuje namene iu da ne bo napravil Kajnovega greha, prelivanja bratske krvi. Mi srno samostojna suverena država, ki ne bo dopustila, da bi ukazovali nad njo kaki. antantni jerohi.
klerikalni turisti so oni lopovi, ki opu
stošaio in plenijo po grobovih 'padlih junakov, med katerimi je večina Dalmatincev, Hrvatov in Slovencev, pa tudi uaših. Zasačil sem osebno nekega SLS pripadajočega turista, ki je trgal iz teh ubožnih, zapuščenih grobov napise in lesene '»križe ter si k tem kuhal svoj za-jutrk. Žalostno je bilo videti, kako se živina iz farovža pase po državnih lastninah in posvečeni zemlji, to je po zapuščenih vojaških gomilah. Srečal sem tudi staro ženico Ano Hajkovo, z mrtvaškim listom iz rez. bolnice v Bohinju, v katerem ji je bila naznanjena smrt njenega edinca, ki leži pokopan na pokopališču pri »Zlatorogu**. Debela solza se ji utrne, ko vidi oropano pokopališče in živino pasočo se po grobovih. Vprašam jo, kje da leži njen sin. Povedala mi je, da je prišla daleč tam iz naše domovine iz Svobodni Dvofi (na Češkem), da tu obišče njegov grob. Med tisoči tu pokopanimi leži tudi njen edini sin. Ker pa je njegov grob oropan križa, in napisa, ga ne more najli. Dasi sem trdega srca, se mi je ob pogledu *na to ubogo mater vlil nehote potok solza, ki jih nisem močmi zatajevati. Bi ne bi’,o bolj krščansko, £e bi se »krščanski Sokoli** z duhovniki vred lotili tudi s popravo teh zapuščenih grobov onih, ki so žrtvovali svoje življenje za .prisego na zastavo polkov, pri katerih so služili ter jih ravno Orli in klerikalci z največjo navdušenostjo pošiljali v to klavnico, podpirajoč željo našega skupnega sovražnika, ki je hotel v tej vojni uničiti cvet tudi jugoslovanskega naroda!
— K naši notici o povišanju uradniških plač za 25°/0 moramo še dodatno pripomniti, da gre tu le za doklade, katere bi se morale že zdavnaj izplačevati so se pa doslej iz neznanega vzroka plačevale komaj v izmeri 10—12%. Zadeva pa je bila komaj po deželni vladi predložena v Beogradu in o kaki definitivni določbi še ne more biti govora.
— Našo notico s kaznovanju peka Strausgitla so nekateri napačno razumeli. Strausgitl je bil kaznovan le radi tega, ker je bil v moko primešal druge škodljive snovi. Zadnji slučaj; se je dogodil *v Ljubljani in jo v naši notici, naveden samo hoj primera.
narodnih noš razpisanih veliko nagrad, kajti res je že skrajni čas, da se obredi zanimanje in zopetni smisel za naše slikovite in nad vse ljubke narodne noše. In če more kdo, tedaj naj bolj morejo pospeševati smisel za narodne noše. In če more kdo, tedaj naj bolj morejo pospeševati smisel za narodne noše v najširših masah le samostojni kmetje pri svojih prireditvah. Tudi spored dirke je. bogat in je pričakovati, obilo užitka. Da se s takimi dirkami kar najuspešneje pespešuje smisel za pravo, rasumno konjerejo je nedvomno. Po končanih tekmah in dirke bo velika kmetska veselica z bajno razsvetljenim plešiščem. Vstopnice za tekmo in dirko se dobijo v predprodaji pri A. Vovku, Bled 91 (tribuna 20 K, drugi prostod po 4 K). Mater Muziko bo zastopala godba dravska divizije. Vsa prireditev, bo na prostem v ozadju jezera v tako-zvani „Zaki“. Za prireditev, ki jo po selijo tudi bratje Hrvati in Srbi vlada veliko zanimanje.
— Čedne razmere v Nem. Avstriji.
Jugoslovenski častnik, ki je bil te dni v Gradcu, pripoveduje o razmerah v Nem. Avstriji, zanimive doživljenje, ki jih bodo gotovo ponatisnili Nemški Korošci. Ko sem prišel v neko veliko trgovino, so me zvedavo vprašali, če je to nova uniforma avstrijske »Volks^ehr1**. Ko se jim povedal, da je to uniforma jugoslovenske armade, je to vzbudilo tako senzacijo, da se je v trenotku zbrala cela truma ljudi ki so me radovedno in z zavistjo opazovali. Avstrijska „Volkswehr“ nima namreč nobene prave svoje uniforme. Nosijo večinoma posamezne predmete italijanske uniforme, take, da je riek italijanski častnik, ki je; prišel p,rvič v Gradec, na prv« hip mislil, da ima vojake svoje države pred' sčboj. Na potu proti Puntigam so ga popadli s psovkami: Das ist ein Srbe, der gehort_ gehdngt zu werden“. Slučajno ga je nekdo izmed napadalcev, spoznal in tovariše potolažil, češ, »da.s ist a Windischer aus Marburg**. V Wil-donu s0' dobili kislo vino po 76 K liter. V Strassu je prosil za bencin majorja ondotne avstrijske^ posadke. Major je' moral k navadnemu infanlerisUb ki je
reprezentiral ,.So!datenrat“, prosit dovoljenja. Major je moral najpreje vljudno pozdravit prostaka, nakar ga je isti milostno sprejel. Se le po dolgi debati se je reprezentant ponižal in dovolil majorju naproSeni bencin. Majftr je izjavil,' da se čuti še veselega,v,da je. zadeva tako gladko izpadla. Če se veie-možnem „Soldatenratu“ slučajno ne dopade, se zna zgoditi, da tekom 24. ur ni več major. Blagor Vam gospodje, je pristavil, da ste v Jugoslaviji.
— Začetek pouka na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Mariboru. Redni pouk v šolskem letu 1920/21 se prične dno 20. septembra. Sprejem in vpisovanje se vrši dne 10. in 17. septembra predpoldne od 8.-12. in popoldne od 15.—17. ure. Natančni podatki se objavijo v razglasu dne S. in 12. septembra t. 1.
— Mariborska porota za tretje zasedanje se prične dne .20. septembra. Dosedaj sta razpisana šele dva slučaja: 20. septembra: Pintar Anton in Hren Alojz, tatvina; 23. septembra: Gabrovec Jakob, goljufija, in Tement Anton, težka “lesna poškodba.
— Pozor pred napačne žigosanimi Bankovci! Naša državna policija je zaplenila trgovcu Weiler ju na Slomškovem *r£u št. 14 za okrog 5C0 K eno- in dvo-»ronskih bankovcev, žigosanih z žigom: »SHS okrajna sodnija Ptuj". Ta žig je -Ponarejen in bankovci s tem žigom, so neveljavni. V isti hiši je zaplenila dalje neki Kaban nadaljnih 395 K z istim na-1^91? žjg°m ter dalje na glavni pošti
istega izvora. Te bankovce je prinesel iz Avstrije neki' železničar. Občinstvo se opozarja, da pri prejemanju eno- m dvekronskih bankovcev pazi, ker je mogoče, da kroži po Mariboru še več enako žigosanih bankovcev.
— Pozor trafikanti! Tobačna glavna Zaloga naznanja, da poteče rok za predplačilo prihodnje dobave tobaka dne 7. t. m.
■	— Izgini! je iz Sveč proslulf nemšku-fcrski duhovnik Jože Feinig. Upamo, da se ne vrne zopet k nam. ~
Porotniški imenik za tretje redno zasedanje porote v letu 1920. Člani Porotnega sodišča: Predsednik: ovorni svetnik Tomaž Cajnkar. Namestniki : višji deželnosodni, svetnik Anton ^evec, višji deželnosodni svetnik Aleks-j<avnikar, deželnosodni svetnik Fran Požega, deželnosodni svetnik Oskar Dev deželnosodni svetnik dr. Fjan Pihler’ Sodniki: ’ višji deželnosodni svetnik dr! Jakob Toplak, višji deželnosodni svetnik Josip Sterger, višji deželnosodni svetnik or. Karl Kočevar, deželnosodni svetnik ’ a t0 fe'^er> deželnosodni svetnik r. Anton Mulej, deželnosodni svetnik T 'lva1 Vul<» okrajni sodnik dr. Josef 7 nm.‘f>. ol<rajni sodnik Josip Lenart, sodP«JSn‘^arj.i: Počasno pri okrožnem fant; v Mariboru uslužbeni avskul-Josin Glavni porotniki Zelenik Don • P°sestnik in gerent, Levanjci 5. sto n3. ld’ P°sestni ih občinski pred-tro-i ’’ Moškanjci 25t Peteršič Janez, g0veC) Ptuj, Kočevar Franc, posestnik *np .^govec, Središče. Mulej Jožef, po-I stnik m gostilničar, Ruše 34. Vindiš jS?n.ac, posestnik, Zgornji Breg 34. Murko 'ajetan, trgovec, Ptuj. Peršak Janez, var k Iljaševci. Pogačnik Hinko, to-. arnar, Ruše 83. Napast Franc, posestnik sLi .Pan’ Pleterje 42. Fras Franc, pogrnile, Dobrenje 9. Zeh Franc, veleposestnik, Dostinci 3. Lorber Franc P°sestnik. Jurski dol. Dernikovič Franc,’ ?p^estnik, Pristava 7. Sulek Anton, po-j. stnik in gostilničar, Grabe 20. Mrav-^ Emerik, trgovec in posestnik, Vu-v.enica. Milošič Jurij, posestnik, Slatina J* ?3. Skrbinšek Jurij, posestnik, Zgornji i^ajdin 61. Petrovič Miha, posestnik, Podnji Breg 92. Lešnik Andrej, po-Jpstnik, Spodnja Radvina 8. Pavlinič w,ranc, posestnik, Loperšice 13. Zemljič rane, posestnik, Murščak-Zasadi, Pinter £!°jz, hišni posestnik in trgovec, Slov. P1?««- Fidler Jožef, gozdar, Slivnica.
eh Franc, posestnik in župan, Grlrnci. frfniljič Anton, posestnik, Radinci. Sko-{jper Jožef, posestnik, Stanovna 6. Ra-rv-; w D,0,ninik. posestnik, Sv. Martin Pi Vurbergu, Ekart Stefan, posestnik,
Do- i! .?na Jelič Alojz, posestnik,
,	Hggflat	pocestnik	in
j gostilničar, Ormož 40. Breznik Jožef, vin ogradili posestnik, Ko| 60. Hausman Jožef, posestnik, Hrastje-Mcta, Muštafa Mihael, posestnik, Zupečja vas 10. Falež Alojz, posestnik, Rače. Neudauer Mihael, posestnik, Žiče. Nadomestni porotniki: Nerat Franc, orožniški straž-mojster v. p., Marčič Ivo, čevljarski mojster, Sivki Jakob, hišni posestnik, Cseimann David, gostilničar, Mydlil Aleksander., trgovec, Ogorevc Franc, orožni stražmojster v. p., Bayer Anton, bančni ravnatelj, Turk Anton, hišni posestnik, Schell Franc, ključavničarski mojster, vsi v Mariboru.
, — 11. kaznjencev radi lanske vojaške polntne je bilo te dni vsled amnestije izpuščenih iz kaznilnice.
— Ce človek pobožno moli pač pričakuje, da' ga bo za to Bog poplačal, toda neka Rozalija Rola, stanujoča na Ruški, cesti št. 22. je v tem oziru doživela bridko razočaranje. Ko je pred par dnevi molila v frančiškanski cerkvi, ji je nenadoma izgfnila pletena košara, katero je med molitvijo položila poleg sebe in v kateri se je nahajalo poleg drugega tudi 32 K.
— Za prenočišče plačajo navadni kristjani onemu, ki jih prenoči gotovo odškodnino, da bi pa oni ki prenočuje plačal onemu ki ga prenočuje samo zato, da pri njem Spi kako, odškodnino, to pri nas doslej še ni bilo v navadi. To navado je uvedla komaj neka Ivanka Habjanič iz Gruškovja pri Ptuju, ki je vzela svoji dobrotnici Ani Polančec v Frankopansld ulici št. 11, pri kateri je prenočila iz zaprte omare 100 K gotovine. Policija pa je določila, da ji radi tega, ker je blagovolila tam prenočiti še ne pristoja pravica do kakega plačila ter ji preskrbela prenočišče, kjer ne bo dobila nikakega plačila, pa tudi plačala ne. bo nič.	'	.
— Kdor spravlja na hodniku svoje stvari, se mu lahko prigodi, kakor se je prigodilo Ivanki Bračko na Aleksandrovi cesti št. 6, ki so ji odnesli neznani tatovi iz hodnika njenega stanovanja dve ženski spodnji krili ter eno možko triko-srajco, v skupni vrednosti 1000 K,
— Vse, kar se premika se lahko premskiie, do tega spoznanja je prišel Emil Schara, uradnik Gotzove pivovarne, ko mu je predvčerajšnjem izginilo dvokolo znamke „Veiorombler- Special", vredno 2500 K, katerega je pustil brez-nadzorstva na hodniku svojega stanovanja v Krčevini št. 18. Kdor bi slučajno srečaj to zateklo kolo se naproša, da ga napoti k lastniku, onega,' ki bi fiven-tuelno na njem sedel, pa naj odda policiji.
— Tatvina v vlaku. Med vožnjo iz Celovca v Maribor je bil nekemu potniku iz Dunaja vkraden potni kovček, v katerem se je nahajalo 10.000 K, zlat prstan in zlata damska broša vredna 5000 K. O storilcu ni sledu.
— Zgubljena legitimacija. Franc Bizjak, organ drž. urada zoper verižništvo je izgubil .svojo legitimacijo datirano od meseca julija 1920. Občinstvo se opozarja pred morebitno zlorabo te legitimacije. Dotični uradnik ima sedaj novo-datirano legitimacijo.
— Avto povozil žrebe. Dne 31. p. m. je na cesti skozi Slivnico nek avtomobil z znano štev. v'najhujšem diru povozil žrebe Ivana Rašiča. Avto je vozil s tako naglostjo, da je vlekel povoženo žival še 17 korakov daleč pod seboj. V avtu sedeča višja vojaška oseba je morala šoferja* ki je bil napram lastniku žrebeta predrzen, posvariti.
v— Zasačen tihotapec smodnika.
V četrtek dopoldne je bi! na Aleksandrovi cesti zasačen natakar Gabrijel Wichner Vo pra(*ca> ko j c1 nesel v nahrbtniku *2 kg smodnika, ki ga je vtihotapil iz Nem. Avstrije. Verižniški urad ga je obsodil na 4 dni zapora, 200 K "globe ter mu seveda konfisciral smodnik.
— Zamenjan dežnik. Na telovadišču na Teznu je bilo o priliki Sokolskega zleta v paviljonu za šartlje zamenjan neki dami dežnik. Gospodična ali gospa, ki je to storila se naproša, da ga prinese v naše uredništvo, kjer dobi svojega. '
-- Kaplja ob Dravi. Marija Žerjav, ki ' ic bila obcesp.oštovana radi svoje
skrbnosti in varčnosti, je bila pred par dnevi od i neznanih morilcev v svoji sobi zavratno umorjena. Razbojniki so vlomili v vse omare ter odnesli perilo,in denar. Obče se sodi, da so biii storilci volks-verovci, ki se klatijo brez dela okoli ter vohajo, kje bi se dalo kaj oropati.
ira in umetnost.
-4- Slovenska šolska Matica je na
svojem občnem zboru v Mariboru, kateri se je vršil 27.'avg. izvolila g. prof. dr. Ljudevita Pivka predsednikom, okrajnega šolskega nadzornika g. Ljud. Cer-neja. pa podpredsednikom.
-j- Dr. Leopold Lenard: Jugoslovanski Piemont. Zgodovina Srbije od Črnega Jurija do kralja Petra. — Prvi del. Cirilova knjižnica 2. zvezek. Maribor 1920. Izdala in založila Cirilova tiskarna. Form. 80. Strani 152. Cena broširanemu izvodu 14 K. Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjiga, ki je po svojem obsegu, dobrem tisku in papirju pač najcenejša publikacija zadnjega časa. Dr. Leopold Lenard nam je v njej podal izčrpen pregled ene najvažnejših, obenem pa tudi najtežjih a najčastnej-ših junaških dob zibelke naše sedanje države in naše narodne dinastije, našega Piemonta, Srbije. Knjiga je pisana s strokovnjaško lahkoto in je prepletena Z anekdotami mnogo bolj zanimiva nego podobna suhoparna dela. Radi tega jo'priporočamo vsem onim, ki se zanimajo za našo jugoslovensko preteklost, posebno pa naši učeči se mladini. O knjigi bomo o priliki še obširneje spregovorili.
Najnovejša poročila.
Poljske zahteve v Rigi.
DKU London, 3. sept. (Brezžično). Poročevalec „Daily Express“ poroča iz Varšave, da stavi Poljska pri konferenci v Rigi sledeče pogoje: 1. Poljska smatra črto Curzon kot podlago za mejne razgovore, vendar pa se bo zahtevalo tudi nekaj vzhodnega, čez to črto ležečega ozemlja. 2. Razorožitev naj se šele takrat izvede, ako bode. cela Evropa raz-orožena. 3. Vojna odškodnina in stroški za obnovitev naj se poravnajo medsebojno. 4. Rusiji se dovoli, da stopi z Nemčijo v gospodarske stike, vendar se naj ne prevaža orožje in municija. Ta železniška proga ostane pod poljsko kontrolo. 5. Jamči naj se za samo-odločitev malih narodov med Poljsko in Rusijo. 6. Vrne naj se vse vrednosti in poljsko lastnino, katero je caristična Rusija zaplenila.
Joffe — ruski zastopnik mirovne konference v Rigl.
DKU Posen, 3. sept. (Brezžično). Po sporočilu ruske sovjetske vlade bo na mirovni konferenci v Rigi zastopal sovjete A. Joffe.
Zastopnik Poljske v Rigi — Kanlczky.
DKU Varšava, 3. sept (Brezžično). Minister zunanjih zadev je sporočil Čičerinu, da pošlje poljska vlada Kanicz-kija na mirovno konferenco v Rigo.
Ruska popustila zahteva po poljskih delavnih milicah.
DKU London, 2. septembra. (Reuter.) IBalfour je izrazil napram okolici svoje ; zadovoljstvo, da je sovjetska vlada popustila od svojih zahtev radi ustanovitve poljskih delavskih oddelkov. De-mentira vest, da bi se Poljski dovolilo na mirovni konferenci 500.000 mož vojaštva. Britanija ne želi nobene vojna Rusijo, vendar pa hoče vzpostaviti a vsemi svojimi silami neodvisnost Poljske.
Rusi ustavili poljsko prodiranje.
DKU Moskva, 3. sept. (Brezžično.) Pri Brest-Litovsku smo zasedli več vasi in Zan.iocz je zopet v naši oblasti. V odseku Lvova smo ustavili prodiranje sovražnika. Pri Buczaczu smo potisnili •Poljake na desni breg Dnjestra. Na Krimu se vrše trdovratni boji.
Republika Daljnjega Vzhoda.
LDU. Moskva, 3. septembra. (Brezžično.) Vlada republike Daljnjega Vzhoda je skupaj s poslanci iz Vladivostoka sklenila enotno demokratsko republiko,t ki bo s sovjetsko Rusijo in sosednjimi državami politično in gospodarsko sto-; pila v prijateljske odnošaje. v
Stavka v Ameriki.
DGU London, 4. septembra. „Times* poročajo iz Newyorka. Z ozirom na zadnjo stavko v Brooklyna, so poslali na tisoče delavcev v to mesto, da bi vpostavili zopet cestni promet. Prišlo je do težkih spopadov med policijo io stavkujočimi.
Izprtje v Italiji.
DKU Pariz, 3. septembra. Po radi-gramu, dospelem iz Rima, so določili kovinski industrijci izprtje po celi Italiji.
Poljsko vojno poročilo.
DKU Poznanj, 3. sept. (Brezžično.) j Včeraj so vkorakale naše čete v Suwalki. i Bile so od prebivalstva navdušeno sprejete, j Na odseku Sobolka—Brest-Litovsk in ob , Bugu mir. Po porazu pri Zamoczu se je moral umakniti Budjenin proti severo« I zahodu. Pri Gnili-Lipi in podolžno Dnje-pra male praske.
Litvinsko-poljska vojna.
LDU Kovno, 3. septembra. Lit-
vinsko vojno poročilo. Litvinske čete so po uspešnih bojih začele prodirati na vsej črti Grodno—Suwalki. Posrečilo se jim je, potisniti sovražnika za 25 do 50 vrst nazaj. Napravili so bogat plen in zajele ujetnike« Prodiranje se nadaljuje.
Bolševiki v Perziji.
DKU London, 3. septembra. „Times“ poroča iz severne Perzije, da so bolševiki izpraznili Rešt in Enseli.
\
Generalna stavka v Stuttgartu • končana.
DKU Stuttgart, 3. septembra. (Wolff.) Generalna stavka je končana. Jutri se delo zopet. nadaljuje.
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
T; "	■■■':	sr	,	7
potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem * in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, ozir. mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Rosine Straiisgiil roj. Kenda
soproga trgovca in posestnika v Bovcu na Primorskem
. v soboto dne 4. t. m. ob 9. uri zjutraj po kratki bolezni, previdena s tolažili -sv. vere boguudano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek dne 7. sept 1920 ob 16. uri iz mrtvašnice javne bolnice na mestno 'pokopališče v Pobrežju.
Sy. maša zadušnica se bo darovala dne.9. septembra 1.1. ob 7. uri, v župni cerkvi sv. Magdalene.
Maribor, dne 4. septembra 1920.
Anton Strausgitl, soprog.
Eleonora, Lidija, Palmira, hčere. Oton, sin.
Vsi ostali sorodniki.
Stran 4i
faarfbor, * sžpvetribra 1920.
Mala oznanila.
Sprejmeta as 2 šolarja 13 do 14 let na hrano in &ta-novanje. Istotako se tamkaj prevzamejo popravila gla-sovirjev. Židovska ulica 1, I. nadstr.	450
2 dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Klarič, Aleksandrova cesta št. 44, III. nadstr.	448 2—1
ISča se lokati prazen, kateri bi bil sposoben za gostilno, Ponudbe na upravo lista.
443 2—1
Cosfiilraa, enonadstropna, z lepimi velikimi prostori in velikim vrtom za zelenjavo, se takoj proda. Kje pove upravništvo.	445
Venska klet z okoli 430 hi izvrstnimi vinskimi sodi alj tudi sode posamezno takoj za prodati, eventualno tudi proti zamenjavi za vino. Vprašati: Maribor, Pristan 6t. 10.	457
Proda se ledenica. Mlinska ulica št. 3.	455
Mefellovam® mesečno so-
bo išče stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj s 1. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista.
DaettskS mssfoS saian Zakrajšek, Maribor, Aleksandrova cesta 45-1.	456
(s>
ic:
Les,
[ojGrrz:
rezan in jtesan, drva, kupuje in prodaja ”1^8?
Sever" j!Eii!0 kal tim» M Hi
Maribor, Aleksandrova cesta 45.	403	10-2
i$si®s®®©*®»«©-£®«®®0i®*i®s®®®«®®©©x®®e8eg
Nalls^ši nedeljski Sziet z Izletniških vlakom na Koroško
Najhitreje popravljanje in iz- $ vrševanje rsow!h €ev9Jev c© po najnižjih cenah. F. Ma- ® žera, čevljarski mojster v Mlinski ulici št. 3.	454	*
i®
^ VSAKE VRSTE i$\T i §
iffl
! S)
®®®®®o®980®e®®®6®8i®8i®ee®®8®®®®®6
VSAKE VRSTE
’(k. kaeneje]
1 MARIBOR.« T>,
Avuc*£je
ilBpinsko jezero.
Za izvrstno oskrbo skrbi hote! »Klopinsko jezero”. ^
* I
Vsako nedeljo!	Vsako	nedeljo!
VRTNI KONCERT
v Pekrah, v gostilni J3 o d Pohorjem*'
brez vstopnini in nabiranja.
Za pristna vina, sveže pivo in najboljšo kuhinjo preskrbi '	453
Mihael Živec, gostilničar. ^
-tiKJ 1	a*- ' **~ —Jx&4
Zarod m stralenje In
prevzame
WaSco VMiSo' uff®S«M»Ja v aReatu,n«________
«!$» kakor fesa« **tp«m3ie»ia MtmHUli _ Pilita v ptasrnl PrtatsntS&a«Hca H
Kontorlstlnja
fc prakso, vešča tesnoplsia In strojepisja, slovenske ^ ip nemške korespondence, se sprejme takoj v to-' ~ varni vžigalic Ruše pri Mariboru. 441 3—2
•51 jlE^EgBrj j|~c==i©=3
Pri lepem vremenu
vrtni koncert
znanih »Ptujskih šramelnov* v nedeljo,
5» septembra in v sredo 8. septembra
teti stasi tonili tnHf
od 15. do 22ure.	449
Gostilna A. Rudi, vila „ALVES« .—MBMMgaai H ISSSSSggSSiiHi
t	•
I Kalodont 10 KI
%
Franc Mastek t
_ 434 2-2	Grajski	trg	1	%
? : <►
! t
t
!
! :?!
c=®=3 fllC=&=1 i(c=j®=iIIgcEte{|cdtel?
Priporočljive domače tvrdke:
v
it, Jakob Vezjak, krojač Vetrinjska ulica poleg restavracije > Maribor«	Restavracija in sobe za luke Adolf Spatzek Aleksandrova cesta it. 9
Ivan Sušterič izdelovatelj vsakovrstnih oblek za gospode In dame sprejema popravila po nizkih cenah. Tržaška cesta 14. poleg gostilne Vresonig.	Restavracija in mesarija Ljudevit Vlahovič Aleksandrova cesta 38 -
Pežar in lončar Pavsi Heritschgo Tattenbachova ul. 6	Izdelovatelj sit, košar in žične mreže. Trgovina z galanterijo Jos. Antloga, Trg svobode 1
Mizarsko podjetje in pokladanje parketnih deSilc RUDOLF NOVAK. Trg svobode 1 Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela.	Izbelovanje vseh tehtnic In finega orodja Franjo Žnidar Pobrežje 3 Tržaška cesta 11
Trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo Martin Stadler, vetrinjska ui.26	Zaloga spalnih sob po najnižjih cenah Ernest -Zelenka, ftpH In dekorater Šolska ulica št 5 3§t ao-s
= Parna barvarna in kemična čistilna s Pave! Nedog MeSjska cesta 68. Podr.: Gosposka ul. 33	Slaščičarna SAMs led. Sprejema naročila za Senitovanji tar jih točno izvršuje Emanuel Ilich, Slovenska ul. 1
'_c=r0=m	\[č==®=*	ipEbSczj	[|	c=r®r=i	j[®]Rr^gt-=3	|p=r=©==3	iFS^c^
^p][ cz=3gc=z3 lfrF-0-zzz] i^r©S1| c=®z=iji c=^=gE=a
;  , f:	  ~	,V	y	-	^r	T*9	-	—
t=rziSr=3 \[r=3ŠF=} Ifggp II
v
Mariborska
't it.,
v Mariboru, Aleksandrova cesta «. 11
Podrušnke: Murska Sobota in Velikovec.
SiPIPelcimsa: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kw^is|e m prodala.: Devize, valute, vrednostne papirje itd.	.	■■	>.(■>,	....
Estenfira; Menice,-devize, vrednostne papirje itd.
Dal© kredite: Pod najugodnejšimi pogoji,
. V ■ v'
Izdala: čeke, nakazniee in akreditive na ysa tu- fn inozemska mesta.
Oaie predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvrSuje najku-lantneje.
crr®rr=3
Tl crgp || c=gc=^j| crrg^j,
izda^; Tiskovna zadruga Maribor. —■ Tiska: Mariborska tiskarna d. d.
'