NO. 163 riška Domovina S'/*/1/1E Ra«?/*Ul— HO 1*1 E AMGRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MoiwmoNmPAPm CLEVELAND 8, 0„ THURSDAY MORNING, AUGUST 19, 1948 LETO L. - VOL L IZ SLOVEHIJE S PTUJSKEGA POLJA. —spekulacija. V trgovni Danice Natek-Senica v Šoštanju so našli blago za obleke, pri trgovcu Silovšeku Jožetu v Skalah razno drugo blago. Sem Jakob v Ljubnem je skril blago pred očmi oblasti celo izven trgovine. Prav tako je skrival blago Počivalnik Karl v Šmartnem ob Paki. Isto je delal Drago Lukman v Šoštanju. Preiskave so našle nered-nosti tudi v pekarni Kajba Lucije v Šoštanju, kjer so skrivali moko, da je pri peku Delopust Josipu in v slaščičarni Movh Ivana v Šoštanju. Kaj je resnice na poročilih v komunističnih listih se ne da ugotoviti, ker moraš v Jugoslaviji poslušati zmeraj samo vladni zvon in se ne smeš braniti. Gotovo pa je, da so te preiskave zato, da spravijo te trgovine v državno last. Marsikaj se da brati v ljubljanskih komunističnih listih med vrsticami, časopisi povedo, tudi kadar ne mislijo, najbolj bridke resnice o komunističnem gospodarstvu. Tako beremo v dopisu s Ptujskega polja na Štajerskem veliko bahanja, kako kmetje delajo pogodbe za oddajo žita državi. Zraven pa dopisnik pove, kolika je nemarnost poslovodij raznih zadrug. Zlasti pa pove, da se tistih stvari, ki bi jih kmetje radi kupili, ne dobi. Kaj pomagajo kmetu boni, ki jih dobi za oddano žito, če pa ni v državnih trgovinah blaga, ki bi ga rad kupil za te bone, Posebnost je tudi naročanje stvari, ki jih ni treba. Tako piše dopisnik, da je imela zadruga v Loki 150 motik v zalogi, ki jih nihče ni potreboval; drugod se jih pa ni dalo. dobiti. Tako drugod je s trgovci v Mariboru, je skupno gospodarjenje. j Tam so med drugimi pritisnili SAVINJSKA DOLINA. — dve prodajalki starin. Pri teh Koncem maja meseca so udarili da sta špekulirali. Trgovec Ba-po trgovcih v mozirskem okraju .bič Ivan je bil med vojno od in v Šoštanju. Kar po vrsti so Nemcev interniran, sedaj so ga razglašeni razkrinkane špe- j pograbile jugoslovanske oblasti, kulante.” Pri vsakem, kjer so Obakrat je padel v roke totali-naredili preiskave so našli kaj j lami državi, enkrat Hitlerjevi, blaga v skladiščih. To pa je že in.ii,. na a **r«„n MARIBOR. — Ista pesem kot bodno obiskovati člani sovjet- IZ RAZNIH m MADISON, O. — Pri Arko-tovih na Hubbard Rd. smo priredili surprise party Fidelovim iz Unionville, O. Bilo je prav prijetno. CHICAGO, ILL. — Naš č. g. Leonard Bogolin se je podal na kratek zlet v spremstvu svojega brata. Odpotovala sta proti zlati Kaliforniji in še v druge kraje. želimo jima obilo razvedrila in zdrav povratek. Na potu na konvencijo v Ely, Minn, se je ustavil tukaj Clevq-landčan Jože Grdina. Bili smo ga prav veseli. — J. M. zastop. ! Naročam12 “nov slovar!^ Tri na dan Nekateri zagovarjajo informacije, ki so jih dajali Ameri-kanci tekom vojne Sovjetom, češ da je bila Sovjetska Rusija naša zaveznica in je bila upravičena vedeti take stvari. Ampak nismo še pozabili, da Sovjeti niso pustili niti ameriških opazovalcev na fronto, da bi videli, kako se ruska armada bori proti Nemcem. Med Slovenci po svetu in Berilo, ostalo od poslanega denarja naj bo za Ameriško Domovino kot naročnina. Zelo- všeč mi je Ameriška Domovina. Vselej jo prečitam od prve do zadnje strani in vedno sem nestrpen; ko pričakujem drugo. List dobivam zelo redno. Tisočera vam hvala, ki ste tako točni s po. šiljanjem. Pozdravljam Vas in vse Slovence širom Kanade in Zed. držav. Stane Lamovšek. Takole nam piše Slovenec, ki se je naselil v Kanadi; Prosim, da mi pošljete Ameriško Domo-yino in pa položnico s pojasnilom kako naj plačam naročnino. Sem v Kanado sem prispel sjtupino 120 Slovencev kot poljski delavec. Prišli smo iz taborišča Spittal ob Dravi v Austriji. Tu sem brez slovenskega branja, zato sem se odločil, da bom naročnik moje stare znanke Ameriške Domovine. Posebno sem vzljubil vaš list v dneh rtajhujšega trpljenja v izgnanstvu. Se bom tudi javil s kakim dopisom. Pozdrav vsem bralcem Domovine! Jarc Ladislav c. o. Albert Wrigt, RR No. 5. Zellville, Ontario, Kanada. Iz Argentine Naročam Ameriško Domovi, no, ki jo že težko pričakujem. Stalin je ukazal vojaške vaje blizu ameriške cone v Nemčiji. Zdaj si pa Jože radi tega puli lase. Toliko ruskih vojakov in _, ___________________ oficirjev je namreč že uskočilo I Poslal bom daljši dopis o življe-na ameriško stran, da ni že več ,nju tukaj. Lepe pozdrave ameri--lepo. Preobjedli šo se menda do- škim Slovencem, zlasti onim iz brot v Sovjetiji. V železnem za-[Žužemberka, ki jih je dosti v štoru so, kot je videti, vedno r Clevelandu. Tudi jaz sem žu-večje luknje. IlSrT13 Titov šef generalnega štaba ustreljen “SKtffaČ Pr»vit*. danut*komuni- Bežal je v Romunijo - Boljševiki organizirajo poseb- vati — Nasprotujoče si sov- jetske trditve padcu. o njenem New York. — Med tem, ko Mrs. Oksana Kosenkinova leži v bolniški postelji in se bori za svoje življenje, gre diplomatska borba radi njenega slučaja dalje. Rusi nadaljujejo s svojimi trditvami, da se ni namenoma vrgla skozi okno in tretjega nadstropja in na tej osnovi postavljajo svoje zahteve. Praivda je najprej trdila, dh Kosenkinova padla “slučajno," po “nesreči." Konzul Lomakin je malo kasneje v -New Yorku trdil, da je padec povzročila ‘•velika 'razburjenost.” Sovjeti so najprej zahtevali, da se jim težko poškodovana žena izroči v popolno varstvo, sedaj pa zahtevajo, da bi jo vsaj smeli svo- skega konzulata in poslanstva. Ameriške oblasti niso odgovorile in zahtevam niso ugodile, le uprava bolnišnice objavlja, da je Kosenkinova še vedno v kritičnem stanju, da je pulz 120, vročina pa 1103 in da so ji morali dati transfuzijo krvi. o------ Sovjetska industrijska moč rapidno raste New York.— James F. Lin-coh ji, Franciji, Belgiji, Švici in švedski. Rekel je, da pogoji življenja v Evropi niso tako strašno slabi, kakor se nam tu zdi. Zaposlitev je popolna, in boljša kot pred vojno. A ugotovil je velik in nagel napredek ruske industrije, ki pritiska na vso Evropo. Rusija bo kmalu gospodarila nad vsem svetom v mnogih industrijskih panogah, če ne bo1 Amerika znala vzdržati konkurenco. V zapadni Evropi je videl v tem oziru zastoj, slabo ini-cijativo in nekako brezupnost. Dodal je: “V Rusiji ni komunizma, ampak diktatura. Vsak kdor kakorkoli izrazi kak nesporazum z diktaturo, gre v ječo. Okrog 16 milijonov ljudi je sedaj v ječah in v taboriščih za prisilno delo. Rusija napreduje, ker mladi svet nima nobene druge izbire kot deati z diktaturo in za diktaturo. Poleg tega pa so izredno sposobni delavci in vodje proizvodnje izredno nagrajeni in imajo dobro hrano, avtomobile ln stanovanja, kakršnih povprečen delavec in državljan nima. sta niti Vohuna Washington____Dva višja biv- ša državna uradnika Harry D. White in Lauchlin Currie sta se prostovoljna javila, da bi pričala pred odborom, ki preiskuje sovjetsko špijonažo v Združenih državah in oba izjavila, da nikdar nista bila komunista in nista odobravala komunističnega programa. Trdita, da nista sovjetskim agentom dajala nobenih držaivnih tajen in da sq tozadevne obtožbe Miss Bentley neresnične. White je povedal, da je bil Silvermaster njegov dober prijatelj, toda White ni vedel, da bi bil Silvermaster komunist. Oba bivša državna uradnika trdita, da preiskavanje ni objektivno in ne prinaša čiste resnice, ampak nekaterim napravlja nepopravljivo škodo. Vodilni katoliški časnikar aretiran na ftdjskem Varšava. — Aretiran je bil vodilni katoliški poljski časnikar Pavel Jaszenicka, urednik katoliškega dnevnika, ki ga izdaja kardinal Adim Stefan Sa-pjeha, nadškof v Krakovu. Komunistom je postal neprijeten, ker je močno branil stališče katoliške cerkve In pravice katoličanov proti komunistične- no komunistično vojsko proti Titu - Na begu aretiran še en general - V Rumuniji se zbirajo Titovi nasprotniki. Belgrad. — Ministrstvo za zunanje zadeve objavlja, da je načelnik generalnega štaba jugoslovanske vojske general Arso Jovanovič skušal pobegniti iz države preko meje v Rumunijo, pa ga je obmejna straža med pobegom ustrelila. Arso Jovanovič je bil po vojaškem rangu drugi najvišji častnik jugoslovanske vojske. Nad njim je bil samo maršal Tito. Pobeg je poskušal 11. avgusta. Z njim je bežal tudi polkovnik Vlado Dapčevič. On je uspel, da je prišel v Rumunijo, general Marko Petričevič pa je bil aretiran par korakov predno je mejo prestopil. General Arso Jovanovič je bil neločljiv tovariš Titov med vojsko, le v zadnjem letu ni bil več v najožjem krogu Titovih sodelavcev. Po teh pobegih sodijo, da boljševiki nameravajo proti Titu organizirati neko komunistično jugoslovansko vojsko izven Jugoslavije in morda tudi posebno komunstično jugoslovansko vlado izven države, ki bi jim služila kot eno izmed orožij, s katerim skušajo zrušiti Tita in njegov režim. Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON. — Preiskava sovjetske vohunske mreže v Združenih državah se je nadaljevala z zaslišanjem bivšega, uradnika v State Departmentu Alger Hiss-a, ki ga obtožuje bivši komunist urednik Chambers. Po dolgem zaslišanju je bilo objavljeno, da je Hiss Chambersa poznal in da je njegovi družini celo dovolil, da je nekaj dni stanovala v njegovem stanovanju, ker se ni mogla preseliti v svoje. Vsekako pa Hiss trdi, da je takrat poznal Chambersa le pod imenom “George Crosley” in kot pisatelja člankov za razne magacine. Kot takemu je dal nekaj podatkov, zatrdil pa je ponovno, da ni bil in ni komunist. Chambers pa trdi, da se je predstavil Hissu kot “Carl” in vzdržuje vse svoje trditve, da|Charles Vertovšnik, Ivan Kapel,, Rum drobne novice b Clevelanda b ta okolice Vabilo na sejo— V petek ob osmih bo redna mesečna seja Dvor Baraga 1317 COF v šolskem poslopju. Člani naj pridejo polnoštevilno, je važno. Mnsgr. Ponikvar v Kanadi— Župnik sv. Vida je odpotoval v Kanado. Tam bo obiskal svojega nečaka, ki je prišel iz begunstva z drugimi naseljenci. Dragemu monsignorju želimo srečno potovanje in veselo svidenje. Prevzem pistaje— Poznani Frank Kožar, ki je stregel lastnikom avtov na svojih gazolinskih postajah, posebno na vogalu Waterloo Rd. in 152. cesta, je zdaj prekupil gazo!insko postajo na vogalu Westropp in 162. cesta. Po par-mesečnem oddihu je zopet V svoji obrti, v kateri je pravi veščak. Priporoča sa svoj im nekdanjim odjemalcem, kakor tudi novim, da ga obiščejo na sedanjem prostoru. Vsakemu bo kar najboljše postregel. Truplo vojaka dospe— Družina pok. ivojaka Joseph Rozmana iz 866 E. 76. St. je dobila obvestilo, da bo poslano truplo v nekaj tednih v Cleveland. S konvencije— S konvencije ABZ, Ely, Minn, pozdravljajo: Anton Baraga, Mrzlo neurje v severni Angliji in Škotski London. — V severni Angliji in južni škotski je mrzlo, vetrovno in deževno vreme pokvarilo nade, da bi bila letoš nja letina dobra. Sedaj so ta- --------- ----------------- he poplave, da velike vode od- I žemberčan in imam v Clevelan- našajo mostove, rušijo ceste in Izredno zasedanje kongresa je bilo naglo končano. Malo so se ozmerjali, pa so šli domov. Ampak narod je pa še vedno v izrednem zasedanju in bo še precej časa, kakor izgleda: draginja, podtalno delovanje komunistov, pomanjkanje stanovanjskih hiš. Vse to bomo rešili le, če bo izvoljen predsednik in večina v kongresu — istega političnega prepričanja. du precej znancev in tudi nekaj sorodnikov. Rev. Stanko škrbe Casa parroquial Concepcion prav. Tucuman, Argentina. London. — Tanjug objavlja iz Tirane, da so nekateri grški lahko izredno revna, gerilci iprebežali na albansko ozemlje in da jih je albanska policija razorožila in poslala v notranjost Albanije. no radi njegovega delovanja med vojno, -----o------ Zračna poeta za pakete Washington. — 1. septembra se bo začela zračna .pošta za pakete v Združenih državah. Kot paket se bo sprejela vsaka pošiljka, ki je preko 8 unč težka in ne presega teže 70 funtov ter dolžine 100 inč. Poštnina bo znašala 55 centov za prvi funt in štiri cente za vsak nadaljni funt za daljavo 160 milj. Za večje daljave je prvi funt 80 centov m 65 centov največ za nadaljne funte za najdaljšo vožnjo 1,800 milj. -----o-----• “Globemaster” v Berlinu Berlin. — Združene Države Amerike so doprinesle nov impozanten dokaz, da so zmožne obvladati sovjetsko berlinsko stradalno blokado dokler je le po zraku pdtše prosta. Velikanski Globemaster zrakoplov je pristal na Gatow letališču. Letališče Tempelhof je bilo premajhno za to ogromno zračno lad- železnice med Edinburgom in Berwickom. Mnogo ljudi je brez trehe. Živali beže na višja mesta, tisoči akrov zemlje so pod vodo, elektrika je marsikje pretrgana, tako da ministrstvo za poljedelstvo in predstavniki farmarjev napovedujejo pozno žetev, ki je Poleg tega se širijo bolezni, prehla« jenja, revmatizem, kakršne so običajne samo v zimskem času. ton moke za Berlin. Ladja se je vrnila v Frankfurt in ameriški uradniki so izjavili, da se bo vrnila in nosila velike komade mašinerije, ki jo v- Berlinu nujno potrebujejo. o------ 27. veto Sovjetske Unije pri Zvezi narodov Lake SiJccesst — SovjeEka Rusija je uporabila veto pri Zvezi narodov, da je preprečila vstop Ceylona v članstvo Zveze narodov. Jakob Malik sovjetski zastopnik zunanjega ministra, je rekel, da je Ceylon še vedno britanska kolonija, čeprav je na zunaj 4. februarja letos dobil popolno neodvisnost. ■o PERRYOPOLIS, PA. — Mrs. Mary Frasier iz Philadelphije je zapustila temu malemu mestu, ki ima okrog 1,300 prebivalcev velikansko dedščino 10 milijonov dolarjev. Gospe se redko kdo v' mestu spominja, ker ga je zapustila pred 60. leti. Mestno prebivalstvo se veseli in ugiba kako bodo dedščino uporabili. Največ jih je za to, da se vpelje ulična razsvetljava, ker itnajo sedaj samo eno svetilko na glavnem trgu. * « « TEL AVIV. — Začasna vlada Izraela je proglasila, da izda nov izraelski denar. Imenoval se bo izraelski funt in bo veljal 4 dolarje. Izjavo o tem je dal finančni minister, ki je naglasil, da samostojna država ne more biti glede denarja odvisna od nikake tuje sile. Nove bankovce bo izdajala Anglo-Palestinska banka v Tel Avivu. Ta banka opravlja vse posle judovske Narodne banke in financira začasno vlado. • * • BELGRAD. — Ruski predlog o kotroli nad plovbo na Donavi, je bil sprejet skoro neizpremenjen. Zastopniki Združenih držav Britanije in Francije so se vzdržali od končnega glasovanja in niso prisostvovali podpisu. Poprej pa so še vložili ostre proteste, v katerih pravijo, da sklepi Rusije in njenih satelitskih držav na tej konferenci nasprotujejo sporazumnim sklepom Sveta zunanjih ministrov v Parizu in pravicam, ki jih imajo države po prejšnjih predvojnih konvencijah o mednarodni plovbi na Donavi. • • » BERLIN. — Mestna uprava Berlina prihaja v vedno težjo finančno situacijo, ki bo v nekaterih dneh nemogoča. Karkoli ima mesto denarja v denarnih zavodih v sovjetskem delu Berlina, ga sovjetski komandant ne dovoli uporabljati. Mestna uprava zato jo, ki je pripeljala naenkrat 26 počasi prihaja v položaj, da ne bo mogla plačati nobenega uslužbenca in sploh nobenega računa več. Zavezniški uradniki v zapadnem Berlinu*razmišljajo kako bi organizirali komandaturo za skupno upravljanje vsaj zapadnega dela Berlina i kolikor mogoče neodvisno financiranje v tem delu. WASHINGTON. — Na osnovi uradnih podatkov objavljajo listi, da je sedaj od 460 do 600 tisoč sovjetskih državljanov Rusov in Ukrajincev, ki so zbežali izpod sovjetskega režima, oziroma se po vojni nočejo vrniti v sovjetske dežele. Poleg tega je preko 140 tisoč Latvijcev, Estoncev in Litvancev, okrog 80 tisoč Jugoslovanov, okrog 130 tisoč Poljakov, par tisoč Cehov beguncev, ki bi vsi raje živeli kjerkoli na svetu, kakor pa pod sovjetskim režimom, • * • NEW YORK. — Policija je izdelala izčrpno poročilo o vseh dogodkih ki so v zvezi s Samarinovom in Kosenkinovo. Podroben popis, ki je šel v State Department in na sodišče kaže, da so ameriške obasti postopale skrajno korektno in previdno, da niso nikjer kršile imunitete sovjetskega diplomatskega zastopstva in ni r.ikjer niti sence kakega pritiska ali nasilnega postopanja proti sovjetskim državljanom. Ameriške oblasti so jim nudile samo za- “Svobodna Slovenia’” je Uit ' _ ___ naših ljudi v Argentini Naro- ščito, kadar so bile naprošene in ko jim je bilo dokazano, da'za- je streljale”na bolgarske stra- domov. Na obisku— Louis C. Stavanja je dospel s ženo in družino na obisk k staršem, Mr. in Mrs. Louis Stavanja, 18218 Nottingham Rd. Louis je v službi v Atlanta, Ga., kot radijski tehnik pri Eastern zrakoplovni družbi. Pozdravlja vse svoje prijatelje tukaj, ki vseh ne bo mogel obiskati. Prvorojenec— Pri družini Mr. in Mrs. Herman J. Stavanja, 18615 Neff Rd. so se oglasile rojenice ter jim prinesle krepkega fantka, prvoiojenca. Vse je zdravo. Tako je postala Mrs. Mary Leonardi tretjič stara mama, Mr. in Mrs. Louis Stavanja iz 18218 Nottingham Rd. pa sta tudi dobila tretjega vnuka. Čestitke! novi GROBOVI Jacob Strekal Pogreb Jakoba Strekal bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Zele-tovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine, potem pa na pokopališče Kalvarija. Vincenc Čampa V sredo zvečer okoli šeste ure je pospravljal prostore na 15611 Waterloo Rd. Med tem je po nesreči zgrabil za električno žico. Tok ga je ubil. Mladi Vincenc Čampa je stanoval na 721 E. 155 cesti. Bil je šele 23 let star. Reševalna postaja ga je takoj prepeljala v Emergency clinic, pa ga tudi tam niso mogli več rešiti. Pogreb še ni določen. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni žavod na 152. cesti Več o pokojnem in njegovi družini bomo poročali jutri. ------o----- Bolgarija se pritožuje Lake Success.—Bolgarija je vložila protest pri Zvezi Narodov, da so (grške obmejne stra- žite ga pri upravi Victor Martinas, 50, Bueno* Abo*, Argentina. Ščite potrebujejo, ker se boje za svoje življenje. Na osnovi tega poročila bo State Department odgovoril na obtožbe zunanjega ministra Molotova. žnike in vojake, in da je grška vojska streljala na bolgarske obmejne vasi. »IH Ameriška Domovina -»I T* w.u'i tl [Ut1! 11!5fwS1^“ •okusu -J*- ■“ (JAMES DEBEVEC, Bdltor) CUT 8t Clalr Are. HEndtnoo 0688 ClmlM ». OU» _____ Publlihed daily eicepl Saturday«, Sunday« and Holiday! NAROČNINA Za Zed. države 18.60 ia leto; za pol leta *6.00; za četrt leta *3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav *10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece *3.50.________ IM AUGUST IM ( • » • T * I 1114 5*7 i iti |ii isuiiai 22 23 24 M M V M 2* 30 31 SUBSCRIPTION RATES United States *8.60 per year; *6 for 6 months; *3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States *10 per year. *6 for 6 months, *3.60 for 8 months, ____________ cnterea u accona-clui muter January 6th, 1806, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878.______________________ »S8 No. 163 Thurs., Aug. 19, 1948 Noben dostojen Slovenec ne sme podpirati obrekovanja škofa Odkrivanje komunističnih* laži je potrebno za tiste, ki v svoji zaslepljenosti še vedno služijo njihovim ciljem, ne da bi bili prepričani pristaši komunistične stranke. Opozarjati je neprestano treba, da je laž stolno in redno sredstvo komunistične propagande, da je včasih tako presenetljivo predrzna, da če nima človek vedno pred očmi, da komunistom ni nobena laž predebela, da dosežejo svoj namen, ne bi mogel verjeti, da gre za popolno laž. Najhujše pri tem je, da komunisti najdejo vedno, dovolj debelih kalinov, ki jim v svoji neumnosti ali pa kakršnikoli zaslepljeni zagrizenosti pomagajo lagati in laži širiti. Spomnimo se kolikšne grmade laži so nakopičili samo sopotniški rdečkarski časopisi tu med nami v Ameriki in kako skušajo še vedno te laži vzdrževati. Ena takih debelih je, da je zadnjo svetovno vojsko nad nacizmom in fašizmom pravzaprav dobila rdeča armija in da je Amerika le bolj zraven stala in gledala. Vse glavne zasluge za zmago se v tem časopisju pripisujejo boljševikom. Druga je ta, da Amerika hoče s svojim povojnim mednarodnim delom za dvig gospodarske moči svobodnih narodov, ta narode podjarmti in jih usužnjiti amerikanskemu imperializmu, dočim sovjetija deli svobodo kamor pride. Ne samo, d? se ta laž ponavlja neprestano vsak dan in pri vsaki priložnosti ubogim narodom za železno zaveso, tudi tu v Ameriki, med Amerikanci, ki imajo oči, da vidijo in ušesa, da slišijo ter pamet, da sami sodijo, se komunistično in so-potniško časopisje ne nebu prizadevati, da bi množicam ubilo to laž v glavo. Koliko se komunisti in sopotniki v Ameriki prizadevajo, da bi ljudem dotrobili laž, da je sovjetska Zveza tista, ki iskreno želi lep in časten sporazum, ki naj mirno uredi vse mednarodne spore, zlasti yse spore med Rusijo in Ameriko, a da je Amerika tista, ki sporazuma noče, ga preprečuje in tako pušča odprta vrata za nevarnost nove vojne. Amerika je imperijalist, Amerikanci so vojni hujskači. To si upajo vsak dan ponavljati komunisti in njihovi pomagači sredi med nami, ki poznamo več ali manj vsak korak svojih poslancev, senatorjev, državnikov in politikov in vemo kaj in kako delajo. Kaj šele se v tem oziru laže v komunističnih deželah kjer je pod smrtno kaznijo prepovedano čitati ameriško časopisje in poslušati ameriški radijo, tam kjer je že vsaka zveza z Amerikanci sumljiva in ljudje nimajo pod milim nebom prav nobene možnosti, da bi se o pravem stanju stvari poučili: Naj v'tej zvezi omenimo novo lažnjivo tirado, ki jo goni “napredna” Prosveta. Sedaj se je ona zapodila v škofa Dr. Rožmana in v starokrajski “klerikalizem.” Zopet ponavlja staro laž, da je škof kriv nekega sodelovanja z Nemci, da je kriv pobijanja med Slovenci med vojno, da je on odgovoren za ovajanje okupatorskim oblastem in podobno. Saj nič novega ne pove, samo stare laži zopet ponavlja, da bi sedaj kaj škodovala, ko imajo ljudje priliko sami slišati resnico iz škofovih ust in je ta resnica porazna za vso rde-čkarsko politiko v ameriški Sloveniji. Ali predrznost, s katero Prosveta vse to piše je vendarle vredna pozornosti. Stvari so namreč sedaj pojasnjene. Sedaj vsakdo ve, da je v starem kraju komunizem razbil enotno fronto narodnega odpora proti okupatorju, da so komunisti tam namenoma sredi vojne padli narodu v hrbet in ga prisilili v samoobrambo. Sedaj vsak čloVek ve, da se noben domobranec ni niti minute boril proti amerikanskim ali drugim zavezniškim silam, vendar jih Prosveta meče v en koš z Ustaši, ki so bili uradna vojska neke med vojno Ameriki sovražne države. Sedaj vsak človek ve, da je Hitler sam govoril, da je naš stari kraj nemška zemlja “samo nekateri farji so organizirali slovenski šovinižem,” ki je bil v napotje nacistom. Vsak ve, da so Gauleijterji smatrali za prvo dolžnost pregnati ip zapreti slovenske duhovnike, ker so jim bili najbolj nevarni. Sedaj vsak ve še več, da so namreč komunisti takrat prav vneto pomagali Gestapu zapirati in pobijati slovenske ljudi. Vsak ve, da so nacisti uničili celo organizacijo prav v dveh tretjinah Dr. Rožmanove škofije prej predno so se sploh dotaknili enega slovenskega komunista. In vendar Prosveta ponavlja kakor papiga za komunisti, da je Rožman kolaboracionist, da je stiskal nacističnim generalom roke. da je odgovoren za nacistične morije. Zanimivo je pri celi stvari posebno tole. Prosveta je glasilo SNPJ. Tam so člani tudi katoličani-Slovenci. Oni s svojimi denarji vzdržujejo organizacijo in list. Nam je popolnoma vseeno kakšno časopisje si rdečkarji sami zase plačujejo. Opozoriti pa moramo katoličane, naj ne trpe take predrznj nesramnosti. Katoliškega cerkvenega nadpastirja, čigar delo je sv. Oče v celoti odobril, smo vsi katoličani, dobri in mlačni, dolžni braniti in prepovedano nam je, podpirati obrekovalno propagando proti njemu. Prihajamo do tega med Slove nci v Ameriki ; Ali si katoličan alt pa komunistični sopotnik! Srednje poti več ni. Posebnosti prekmurskega nareija Prekmursko slovensko narečje je najbližje onemu “prleškemu” v Slovenskih goricah na štajerskem, ki je prav tako kot prekmurščina panonskoslovensko narečje. Obojni rabijo izraz “prle” za pismenoslovenski “prej,” “ka” za “da.” V prekmurščini se navadno "h” spreminja v “j” (po dolinaj i planinaj). Večkrat je ta “j” (h) komaj slišen in ga prekmurski pisatelji radi izpuščajo. V orodniku (6. sklon) rabijo za ženski spol končnico “ov” (med goskov i mačkov). “Nič” je “nikaj,” “še” je “ešče,” “kateri,-a,-o” je “šteri,-a,-o.” Pa je tudi v Prekmurju samem več narečij. N. pr. množinska oblika za samostalnike na -k je kaj različna: ribič - ribičke, ribčije in tudi ribiči; vuk - vucke, vučje, vuki (drugi sklon pa že spet: ribičov, vukov.) Zanimiva je primerjava prevoda Sv. pisma obeh največjih prekmurskih pisateljev Štefan# Kuzmiča (protestant) in Mikloša Kuzmiča (katolik). Oba sta približno v istem času živela, pa vendar opazimo razliko. Prinašamo iz obeh začetek 6. poglavja po Sv. Luku. Štefan Kumič (1723-1779) Prigodilo se je pa, gda bi se ludstvo tiskalo k njemi za vo-lo poslušanja reči Bože, i on je stao poleg jezera Geneza-reth. I vido je dve ladji stoje-čivi kre jezera, ribičke so pa vo odišli ž njih vlake prat. Stopivši pa v edno ti ladij, štera je bila Simonova, proso ga je, ka bi jo od zemlje od-pelao edno malo, i sedeči včio je z te ladje to ludstvo. (V prvem stavku “gda bi se” je ta “biti.”) i Mikloš Kuzmič (1737-1804) V onom vremeni; Gda bi se vnožina sunola na Jezuša, ka bi poslušala reč Božo, i on je stao poleg ribnjeka Genezaret. I vido je dve ladji stoječivi kre ribnjeka: ribičje so pa vo stopili, ino so prali mreže. Stopivši pa vu edno ladjo, štera je bila Simonova: proso ga je, ka bi jo od zemle odrino edno malo. I sedeči včio je zladjice vnožino. “bi” pretekla oblika za RAZNE NOVICE Rakičan. Že davno pred Titom je Jugoslavija ustanovila v. Rakičani kmetijsko školo. Lansko leto je obiskovalo to školo 39 dečkov. Zvun edno-ga so vsi zdelali. 9 je bilo od- kraja je bio za kralesko Jugoslavijo, kasnej za Paveličevo Hrvatsko i Nemce, te pa (kda so komunisti prišli do oblasti) za Tita. S Titovine je pobeg-no v begunske kampe i se de lao velkoga prijatela beguncev ga SO VSI zueiau. v je unu uu- mu Y^.jw6m ------O —--- ličnjakov. Med školskim letom i nasprotnika Tita. Skrivaj je so mogli dosta pomagati (zob-ston) pri zidanji Zadružnoga doma v Rakičani. Vsi skup so napravili 1,280 vur zobstonj-skoga dela pri toj ‘zgradbi. Sobota. Tak čtemo v komunistični novinaj z Ljubljane, ka so dijaki sobočke gimnazije ustanovili “’dvakrat” udarno delovno brigado “Šte-vana Kovača.” “Udarniki” pravijo v Jugoslaviji tistim, ka hodijo ob nedelaj (prisiljeno i neprisiljeno) na kakše občinsko eli državno delo, kakpa zobstonj. Pravijo, ka de ta brigada med počitnicami delala pri graditvi Nove Gorice. Kak je znano, je Tito zapravo mesto Gorico, kaj je ostala ešče nadele pod Italijov. Meja ide ravno za varašon. Tam naj bi zdaj tudi Prekmurci gradili Novo Gorici^ s prisilnim delom. V Lendavi (Dolnjoj) i nje-noj okolici bi skoro prišlo do javnih nemirov zavolo robače, ki so jo videli v okni edne šta-cune, pa so je ne mogli kupiti. To je bilo v štacuni “okrajno-ga magacina.” Narod je neprestano hodo notri, ka bi rad kupo. Pa so sikdar pravili, ka ešče ne mogoče odati, ar ešče nemajo cen, ki jo mora določiti vekša oblast. Zdaj so pa ceno že dobili, pa ipak neščejo odati. Pravijo, ka oblast ešče ne določila, na kakše bone (ti-kete) do se tržile te robače Poslovodja magazina se je obrno na okrajnoga referenta, te je pa odgovoro, ka on ne ve, na kakše bone de se to da valo, naj počaka. (To smo povzeli iz komunistične “Ljudske pravice,” ki se štampa v Ljubljani.) Horvatov Pavlek, tisti z Bra-tonec, je svoje vrste človek. Rojeni je že v prejšnjem sto-Tetji, tak je ne ravno mladi. Pa ešče dnjesden nemre biti pri miri. Nema nikši škou, liki časi se rad podpiše z “Dr. Celj-ko.” Prvokrat smo ga vidili te, kda so v beltinskom gradi jeseni leta 1918 ropali, potlej je rad švercao preko Mure dokef ne avgustuša 1919 Prekmurje spadnolo pod Jugoslavijo. Od pa pisao komunističnim Jugoslovanom, ka jim izda vse tis ___ . te, štere oni v, kampaj iščejo,— j vom, Pavlek je vse življenje šteo biti nekši vodtteo. Za koga bi on delao i z a kaj, to je pri njemi ne važno. Pri njem je važno samo to, ka on vodi. Od kraja jemi kakši nasede, te pa navadno pri penezaj nekaj ne v.redi. Od našij beguncov v Avstriji i odonij, ki so že dospeli v Canado, smo naprošeni, ka bi naj posvarili naš narod Ameriki pred tem človekom. Grupa B. O. Glaagojv, Canada. Vaše pismo i dokumente (Dalja na 4. atranD ■O Vida in potem bo pa vozil od Nottingham poulične ob 1 in ob 2, tako da boste vsi imeli lepo priliko priti do pirostora našega piknika tudi če nimate svojega vozila. Kateri pa imate vozila, pa pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance, da nas bo več. Le pridite, boste videli, da ivam ne bo žal, ker potrudile se bomo, da boste vsi potreženi kar najbolje mogoče. Za vse tiste, ki vas veseli pokrivanje številk, bomo imeli tudi to zabavo in lepe nagrade. Vas vse lepo pozdravlja in vam kliče: Na svidenje v nedeljo na Recher Ave. v Euclid, Ohio. Mary Otoničar. Piknik društva Soča št. 26 SDZ Cleveland, O. — Članstvo društva Soča št. 26 SDZ na za-padni strani mesta se je odločilo, da priredi piknik in sicer v nedeljo 22. avgusta na prijaznem vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pričetek ob treh popoldne. Želimo in pričakujemo, da se vsi člani in članice udeležite te prireditve svojega društva in da tudi svoje iprija'telje pripeljete s seboj. Čim večja bo družba, tem bolj bo veselo in boljši uspeh bomo imeli. Vljudno vabimo tudi članstvo ostalih bratskih društev in cenjeno občinstvo na poset. članstvo je pridno na delu, da bodo vsi gostje kar najbolje postre ženi. Za ples bo igral Stanley Mauser jev orkester pozno v noč, da bo vsak lahko dobre volje. Ker so ti prostori dobro urejeni, se bo piknik vršil 'tudi v slučaju slabega vremena. Torej na veselo svidenj e v nedeljo 22. avgusta na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Z bratskim pozdra- (iVEll^jp AL PA NE , J. Miklus, tajnik. * 'jilPAffwi" ' Iz Girarda Piknik skupnih podružnic Slov. ženske zveze Cleveland, O. — Kar hitro se nam približuje nedelja 22. avgusta, ko bomo priredile skupne podružnice Slovenske ženske zveze iz države Ohio velik piknik na prostorih Slovenske ga društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu. Začetek bo že ob eni uri popoldne. Povedano je že bilo in jaz še enkrat ponavljam, da je ta prireditev namenjena za naše najbolj potrebne brate in sestre brezdomce, ki sedaj še trpe v begunstvu. Da se bo napravilo čim več čistega dobička, so naše požrtvovalne žene in dekleta naredile več kosov ročnega dela, ki ga bomo oddale za razne nagrade. Krofov nič koli ko, potič, tort, štruklječkov, sladoled, pijače vsehivrst, da je bo dovolj za žejo gasit. Vsega bo v izobilju. Zato pa vabimo vse cenjeno občinstvo iz Clevelanda in so sednjih mest širom države Ohio, da nas gotovo obiščete ta dan in pomagate s svojo darež-Ijivostjo, da bomo dosegle za-željeni uspeh. Saj v bolj koristno blaganjo ne morete spraviti dolarja, kakor če pomagate poterbnim. Kdor hitro da, dvakrat da, pravi slovenski pregovor. Za našo st. clairsko naselbino smo dobile Oblakov truk, da bo vozil tja in nazaj. Prvič bo odpeljal 11:30 izpred šole sv. Girard, O. — Precej časa je že minilo odkar se nihče ni oglasil iz naše naselbine. Kaj je temu, vzrok? Po mojem mnenju je vzrok v tem, ker smo tako različnega mnenja, eni so jako navdušeni za Jugoslavijo in drugi pa zopet ne. Jako dosti je govorjenja o svobodi, ki jo užiaivjo naši Slovenci tam v Titovem raju, a na žalost tja pa le noben noče iti. Seveda nekateri so si to vtepli v glavo in sedaj še kar naprej 'trdijo svoje, čeprav dobro vedo, da je vse to samo bav bav. Saj vidimo iz pisem in tudi ljudje pridejo sem in nam povedo kako je, a nekateri še vedno trdijo svojo. V resnici je moja srčna želja, da bi bili naši ljudje že skoro rešeni ‘tistega grdega ]»-3topanja. Tako daleč so že prišli, da že brat brata grdo gleda in drug drugemu ne zaupa. pot je videti, se stara prerokovanja uresničujejo. Saj si ti reveži niso sami krivi, če morajo živeti v tiki “svobodi”. Seveda, nekateri so pa tudi zadovoljni s 'tem, pa naj bo tukaj ali pa v Jugoslaviji in to so seveda tisti, ki imajo kaj dobička o.d tega. Morda bo kateri rekel, kako more to biti? Jaz pravim, da kdor tega ne vidi, je »lep in kdor ne sliši je gluh. Saj imamo dosti izkušenj. Vsa čast gre Slovenski ženski zvezi, ki se je tako lepo zavzela za begunce. Tudi naše članice v Girardu so sklenile, da gredo v nedeljo 22. avgusta na piknik v Cleveland oziroma v Euclid, katerega čisti preostanek bo za pomoč tem našim ubogim brezdomcem. Naroči- Ne verjamem, če bi dobro zašpinil pripovedovanje o naši slavni Menišiji, če ne bi še eno povedal o Blažonovi Mici. Saj sem nekaj že govoril o nji, pa se mi zdi, da vem še nekaj posebnega, da bo vedela, kdaj me je spravila v tako sramoto. Saj vsete, kako me je nekoč ošpota-la pred vso vasjo, ko me je zagledala s pasjo vprego na cesti: “Joh, joh, dekliči, ali ga vidite, Grmkovega! Za oženit je, pa se še igra. Da ga 1« sram ni, mulca!” Dobro, ji bom pa zdaj vrnil, da bo vedela, kdaj me je spravila v sram in špot, opravljivka in klepetulka. Veste, k spovedi je šla in je takoj, ko je napravila velik križ pri okencu v spovednici, zajavkala: "Saj ne Ivem, če mi bopte mogli dati odvezo, prečastiti oče. Ne vem, če mi jo boste mogli dati za ta moj veliki greh. Ampak če pavi ne, pa naj jo da škof, če po en ne, pa papež!” Razume se, da je postal gospod župnik pozoren nad to izjavo. Poznal je Mico, poznal, da se rada pohvali s svojo pobožnostjo, da obira vsakega bližnjega čast bolj in večkrat ko kurje bedro, da bi bila pa zmožna takega greha, ki ga ne bi mogel odvezati, to mu ni hotelo v glavo. Poznal je svoje ovčice, koštrune in kozle, poznal je svoje opravljive srake, ki včasih oplazijo z jezikom, da kar zaščemi, a vse to je lahko odvezal. Odvezati ni mogel kaj hujšega, kot umora ali očitne-|ga odpada od vere, ali kaj ta-'kega. In zdaj mu pride njegova pobožnjaška dušica, ki ni nikoli nič slabega storila, razen nekaj “besed” — kakor se je sama obtožila, ki se je pa rajši pohvalila za dobro delo, kakor obtožila slabega. Lahko si bilo bdlj prav, če bi bili moški prosti in ženske naj bi plačale. No, pa sedaj nas že imajo v Žaklju. Cas res kaj hitro beži naprej in že skoro bodo pred najni volitve. Jaz samo poslušam in premišljam, kako bo, ko se pa tako ženejo za razne stranke. Po mojem mnenju je ta stranka, ki jo imamo sedaj na krmilu kar dobra, saj nam ni nič hudega in vsega imamo dovolj. Draginja je res velika, a mislim, da so si delavci tega sami krivi, ker zahtevajo vedno višje plače. Kar malo pomislimo na leta nazaj, recimo 40 let, koliko se je takrat dobilo za en kvo-der iv gostilni in 'takrat smo delali deset ur na dan in zaslužili samo Sl.25. Ko sem delal na železniški progi, mi je preddelavec rekel, naj grem žeblje zabijat, da bom malo več zaslužil in tako sem imel *1.35 na deset ur. Zdaj pa premislimo, zakaj je danes taka draginja. Saj danes vsak več zashiži na uro in vsak hoče večjo plačo. Kot sem omenil, se nam bližaj o volitve. Vsi se moramo po-truilit za našega rojaka Frank J. Lauscheta, da bo zmaga nje-Rdjalki, zavedajmo mislimo, kakšne strašne misli "So se mu podile po glavi. Kaj bi bilo, kakšen greh bi neki imela, da ga ji ne morem odvezati? Zažgala ni, odpadla od vere ni, ubila ni nikogar, župnik se je primerno oborožil in primerno pripravil kaj bo prišlo. “Ce je tako in če je greh tak, morate povedati vse podrobne okoliščine. Natančno in brez olepšavanja,” ji je lepo očetovsko prigovarjal. “Po ivodo sem šla h koritu in sem se polila, pa nisem zaklela”, se je pohvalila. “Nagaja* lo mi je in kakor sem škaf dela na glavo, ni bilo prav, pa nisem zaklela, prečastiti. Ravno mimo Škrlove hiše sem nesla, ko me je začelo grozno črvičiti in nisem niti ene hude besede rekla, čeprav sem se težko premagala.” Župnik je postajal nestrpen in je dejal: “Do zdaj ste se samo še hvalili! Morda bi ne bilo napek, če bi se začeli obtoževati z grehi.” “To pride, to pride!” je dihnila Mica. “Počakajte, da povem lepo po yrsti. Saj ste rekli, da moram povedati vse okoliščine.” “No, dobro, kaj je bilo potem?” se premaguje župnik, da bi bil potrpežljiv z ovčico. “Bila sem z vodo že mimo Kržnarjeve hiše, ko mi je noga zadela ob kamen, da sem kar zaječala. Mislila sem zakleti, pa sem s» spomnila na ivas in sedem Kriščevih ran, pa nisem. Težko sem se premagovala, pa kit sem tako krotkajn pobožna, sem ‘šš 'obhesla da nisem few— kla pobene hude besede.” Mica si je oddahnila za hip. Župnik je mislil, da je počakala, da bo povedala, kaj jo teži. Nič mu ni bilo všeč, da se je spominjala njega in sedem Kriščevih ran, a bolje je tako, kakor če bi zaklela.” “In potem sem dela na nogo, ki sem jo zadela ob kamen, jazbečevo mast, ki mi jo je dal Kranjč France, ki je lovec in ima vedno take stvari doma. Aha, jazbečeva mast, da rečem, ni nič boljšega za rane kot je jazbečeva mast. Vsakemu priporočam jazbečavo mast in mu povem, naj gre h Kranjn-čim, ki mu jo bodo radi dali. Če ni drugega doma, so pa mama, ki so strašno dobri. Zastonj jo dajo in če bi se vam, prečastiti, kdaj primerilo, da bi kam zadeli z nogo, ne hodite k padarju v Cerknico. Kar h Kranjnčim po jazbečevo mast, pa si jo denite nekoliko na rano in v dveh dneh bo noga zdrava, vam rečem. Nekatere ženske pravijo, da je tr-' poteč tudi dober, jaz pa pravim, da edino jazbečeva mast pomaga pri ranah, posebno še, če se udarite'na kost. Oteklina iz-plakne, da nikoli tega. Nekateri si navežejo na boleče mesto salo, ampak jaz nimam vere v salo. JaZbečava mast pa tako lepo hladi, da vam ne morem povedati.” Župnik je postajal nestrpen. Cela vrsta 'ljudi je še stala kateri drugi kaj boljši. Vsak nam pri volitvah obeta vse mogoče in nemogoče, a ko so volitve končane, takrat pa zbogom. MWlim, da pri nas v Mahoning in Trumbull okrajih bo ubogim brezdomcem. Naroči- .gotovo dobil, samo še drugod se le so si kar cel bus, za katerega Vtrudite, pa bo Slovenec Frank bodo plačale iz drušltvene bla-1 J- Lausche zopet guverner dr-gajne, da bodo članice proste, žave Ohio. Torej na noge vsi, a moški, če bo kaj prostora, bo- kajti čas hitro beži, poprimi-do pa morah plačati en dolar mo vsi, da bo zmaga naša. in pol. Po mojem mnenju bi J°hn Anžiček. golva. Rdjalki, zavedajmo se, —„ ....... .,— j.. bo to čast tudi za nas, ne samo, okrog spovednice, čakala v klo-zanj. Nikar ne mislite, da bo'peh in ura za mašo se je bli- žala. Ta pa pripoveduje o jazbečevi masti. Zbral je vse svoje moči, da je mogel premagovati. Čakajte, bom pa še jutri povedal, kako sta se nazadnje zmenila za tisti greh, o katerem je sodila Mica, da‘ga ji ne bodo mogli odvezati domači gospod, da bo morala iti naravnost do škofa, ali pa celo do papeža. Velik greh je moral to biti, bi rekel človek. FR. JAKLIČ: Peklena svoboda i . • Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 O, sicer so imeli vedeli, da je župan v gledali- neko spoštovanje, neka groza jih je vselej obhajala, kadar so šli mimo častitljivega, sivega poslopja, in z nekim strahom, so se ogibali oseb magi-stratovcev, tisti večer so pa silili noter, gnala jih je. strast uničevanja, da bi se znosili nad prostori, kjer so se sicer le boječe kretali. V oknih magistrata so gorele luči, zakaj magistrat vedno cesarju zvestega mesta ni smel zaostajati v hvaležnosti za meščani. A za to se tolpa ni zmenila, temveč je le grozila in se pripravljala, da navali v no- šču, hiteli tja ga opozarjat na pretečo nevarnost. “Bežite!” mu je rekel uradnik z magistrata, ki je bil sam med krvi željno drhaljo. “Smrt Vam obetajo. Vašo glavo hočejo imeti!” župan ni verjel, tedaj sta bila pa že poizvedela Hahn in Mally, kakšno razdejanje se je izvršilo v nujni prodajalni. Slavnostno razpoloženje v gledališču so začele motiti vesti od zunaj, med slovesne zvoke himne “Bog ohrani, Bog obva-ri” so že udarjali ostri, presenetljivi, jedki glasovi svobode, I luted Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • podenska priloga za Slovence v Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY tranje prostore. Stražniki so v ki je pravkar obhajala svoje jajoči avtomobil, ki ga je vozil LOKALNE VESTI Rojak ubit od avtomobila V četrtek, 12, avgusta je avto ubil rojaka Vincenca Spen-deta iz 962 E. Archer St. Nesreča se je zgodila okoli 5:16 popoldne, ko je Spende hotel prekoračiti na križišču So. Kin-nickinnic Ave. in E. Brunk Lane ter stopil direktno pred priha- poslednjem hipu zapehnili močna vrata in se postavili v bran, kar je tolpo še bolj razvnelo. Stražniki se nišo ustavljali z orožjem, temveč so začeli prositi: Gospoda, nehajte! Gospodje, mirujte! Gospodje! Gospodje!” Stražniki so bili vse bolj vljudni kot po navadi. “Viš ga, nocoj nas z gospodo zmerja, sicer smo pa barabe. Poči ga po čeljustih!” Tako so stražniki izprevideli, pohode po ulicah starodavnega mesta. In prispel je v gledališče nekdo iz hiše županove in je stopil pred župana ter vzkliknil: “Za božjo voljo, bežite! Skrijte se! Iščejo Vas! Vse so 'ti Vas!” Zupan ni vedel, kaj bi naredil, kam bi se skril. “Ven! Ven! Tukaj Vas bodo našli!” Nekaj prijateljev ga je spremilo k gledališča, dasi ne veda ni bilo mesta ne za strogost doč in kam. Velika množica je neki John' Meyer iz 2615 So. Howell Ave. Voznik je izjavil, da se je vse zgodilo trenotno in mu ni bilo mogoče! ustaviti avta ali izogniti se Spendetu, ko je stopil na cesto in pred avto. Spende je podlegel poškodbam razbili! Vpijejo, da hočejo ime- (jmel je prebito lobanjo) eno ne za vljudnost, in so rajši umeknili zdrave ude. Kmalu je pa prišlo iz množice: “Kje je župan? Župana hočemo imeti!” “Ven z njim!” je zagrmelo iz sto grl, kakor bi šlo na povelje. t “Ta mora biti še nocoj mrzel!” se je zadrl osorjsn glas. “Meni ga dajte!” vrvela pred gledališčem, iz daljave, od strani, kjer je bilo stanovanje županovo, so se pa slišali razločni klici: “Kje je Fišer? Fišer ven! Župana hočemo imeti!” Tedaj se je župan Fišer tesneje zavil v suknjo, zavihal ovratnik m skril glavo, kolikor je mogel, ter šel za prijatelji, ki so mu delali pot in ga prikrivali. Ob ograji Kapucinskega uro pozneje v Johnstoh zasilni bolnici. Star je bil 65 let in doma nekje iz Savinjske doline. Žena mu je umrla pred leti ter zapušča 5 odraslih otrok, 3 sinove in 2 hčeri ter enega brata Sheboytganu. Pogreb je bil •v ponedeljek, 16. avg. na Holy Cross pokopališče iz slov. cerkve sv. Janeza in je pogrebne o-brede poravil novi g. župnik Msgr. Franc Gabrovšek. N. p. v. m. “Novost” v-avtomobilskih dirkah na stoletni razstavi Obmolknili so za trenutek, a vrta so stali nekateri kočij aži. kakor bi jih obšla želja po kr- Tedaj se je domislil, da bi bilo vi, kakor bi komaj čakali trenutka, da bi videli brizgati, člo- - veško kri, so zagnali še sifneje, sl so še burne je zahtevali. prav odpeljati, se kam. Zavil je tja, in družba za njim in so v temi. Župan je sedel v ko-“Župana ven! Kje je župan? čijo in še eden je sedel poleg Ven z njim!” Močna vežna vrata so komaj vzdržala pritisk množice, ki sicer ni imela drugega orožja kakor gole roke. “ Ven z nj im! Ta nas sekira! Frajost! Zupan mora biti mrzel!” » Brez dvoma bi bila množica vdrla v magistrat, ko bi se ne bil oglasil magistratovec, ki je bil v tolpi priš,el pred magistrat. Ko je spoznal, da postaja stvar resna, je pa kriknil: “Župana ni na magistratu! Večerjat je šel!” V Tolpi se je šele sedaj posvetilo, da župana ne bodo dobili na magistratu. Novica, da je pri večerji, se jim je zdela tako resnična in naravna, da so takoj odnehali in udarili za onimi, ki so kričali: “Ne bom nam ušel! Ne bo je odnesel nocoj!” Oni odurni glas j e zopet vpil: “Za menoj! Puščali mu bomo,!” Tolpa je kar tulila, ko se je valila po mestu na županovo stanovanje, ki je bilo na drugi strani Ljubljanice. Tedaj so pa že ljudje, ki so HM ONE H DAY SuSuItSmuSSS YOUR mr WORD gŠKSSt*"”*' ssjr.srsvva' ms.tfjsar« In tea tmuMUMA, Mn IM Mgete ime. Ute« te *• ratteSB tSJU&JT -■"*** *Nfi MOMOMY. i •UAlAMTHi tm mmt UH K «*H ES33558S Skate te OM^aaiteM* tete * Wisconsinska stoletna razstava (Centennial Exhibition), ki je zdaj v teku v Milwaukee in bo trajala do 29. avgusta, vzbuja veliko zanimanje po vsej ije razvoj raznih drugih indus- {rao&ras ssbkits; 2? »assrss satssss« sar k*r “* *• - * -s«**•** in velel:. “Na Glince! Vozi previdno!” Gospod je stisnil nekaj srebra vozniku in mu dejal: “To je napitnina, plačo pa še dobiš!” Se nekaj trenutkov in ljubljanski župan je neopažen pobegnil mimo nun skozi Gradišče iz mesta. Na Glincah se županu, ki se je na lastne oči in ušesa prepričal o nevarnosti ni zdelo dovolj varno, zato je velel pognati na Vrhniko, kjer je vedel, da se pri sorodnikih lahko dobro skrije. Medtem, ko je župan bežal in ugibal, kako in zakaj je to prišlo, ga je pa tolpa iskala. Ko je na stanovanju vse prevrnila in ralzdejala, česar nS vzela, ga je šla čakat pred gledališče, in ko ga tudi ondi ni našla, je krenila proti Kazini. 'Kje je župan? Kje je .Fišer? Ven z njim! Mrzel mora biti!” In ko ga tudi tam ni bjlo, so pa zagnali krik: “Kam hodi Fišed večerjat? Sem ga dajte!” Pa ga ni bilo nikjer. Brez sledu je bil izginil pred tolpo, ki je blodila po mestu in kričala: “Frajost! Svoboda!” Tone Krivanoga ni im^ posebne sreče. Antikrist se mu je bil odpeljal pred nosom, sedaj bi bilo pa vse veselje v Ljubljani kmalu brez njega minilo. Ropot pri “Malem petelinu” ga je bil šele zdramil in zvabil iz kleti. Godilo se mu je prav tako kakor človeku, ki pride iz solnčne svetlobe v mračen prostor, ko ničesar ne razloči in ne ve, kam bi stopil, da bi bilo prav in bi kaj ne podrl. Presentilo ga je opustošenje, ki ga je bil opazil, in ni mogel vedeti, zakaj je tako. Slišal je kmeta s Posavja, ki je gledajoč razbijanje pred rotovžem vpil: “Ali ste živina ali ste norci?” (Dalje prihodnjič). ZA VSAKEGA NEKAJ cev, rekord pa je bil dosežen včeraj (v nedeljo, 16. avgusta), ko je prekoračilo štiri vhode na velikanski razstavni prostor v State Fair Parku nad 160,000 obiskovalcev in 21,000 avtomobilov. V resnici pa je razstava vredna, da je ne zamudi nihče, kdor le more. Za vse ljubitelje avtomobilskih dirk pa bo posebno zanimiv dan prihodnji dve nedelji, t. j. 22. in 29. avgusta (zadnji dan rastave). V 100-miljski tekmi na razstavnem dirkališču bodo v nedeljo 22. avgusta tekmovali modeli avtov, ki jih vidimo vsak dan na cestah: Fordi, Chevroleti, Chrys-lerji, Studebakerji, Hudsoni, Buicki, Oldsmobili itd. vseh lažjih izdelkov med leti 1989 in 1948. V nedeljo, 29, avgusta pa bo tekma na 200 milj vseh težjih osebnih avtobobilov. “Stock car race”, kakor imenujejo te vrste tekme, ni bilo v tej sekciji dežele že 20 let ter bo torej to za nas "novost”. Med dosedanjimi obiskovalci razstave smo srečali že tudi precej Slovencev iz raznih držav, ki so se vsi izražali, da jim .ni žal daljave, da so si iprišli ogledat to razstavo. Od drugih zanimivosti na razstavi pa je posebno vredno ogledati si “zgodovino” iz dobe'neseljevanj* prvih naseljencev v Wisconsinu, dalje razvoj telefone, ki ga nazorno predočuje razstavni oddelek Wisconsin Telephone Co., da- J.D. Pri ljudeh so rojeni četvor-čki povprečno na vsakih 658,-403 rojstev. * * * Ali veste, kako so si v sorodstvu metulji in gosenice? Metulj zleže jajčka, iz katerih postanejo v kakem tednu gosenice. V nekaj mesecih neha gosenica jesti in se zabudi. Cez nekaj tednov zleti iz bube že je bilo potreba, da so mu na- va Maine, se nahaja kompleks zemlje, ki obsega 200 štirjaških milj, ki je ves zaraščen z divjimi črnimi malinami. « * * Največji moški je bil Vaino Myllyrinne, ki so ga kazali v cirkusu. Visok je bil 9 čevljev in en palec. Tehtal je 391 funtov. Pol ustrojene volovske ko- metulj. » * * Prva ženska v Ameriki, ki je bila izvoljena za županjo, je bila Mrs. Bertha Landes, ki je bila leta 1926 izvoljena za županjo mesta Stattle, v državi Washington. • »i Človek dihne na dan okrog 20,000 krat. Kdor ne verjame, naj začne šteti svoje dihanje. * » » Kadar doseže veter hitrost 56 do 75 milj na uro, pravijo, da je to vihar. Kadar pa divja še z večjo bližino, pa pravijo, da je to tropični vihar, ob obrežju Jadrana pa mu pravjio široko. » * * - Od vseh podpredsednikov Zed. držav, jih je bilo 10, ki so postali predsedniki. Sedem radi smrti predsednika, trije pa so bili izvoljeni za predsednika pri prihodnjih volitvah. pravili par škornjev. * » * 1 Od povprečnega zdravega kita dobijo do 100 ton olja- (Ena tona je 2,000 funtov). • * • Električna veternica ali piha-ča porabi toliko elektrike kot električna žarnica velikosti 25 watov. * Kot vemo, se zemlja vrti okrog sonca, vsak dan napravi popolno pot. Na tej poti prepotuje zemlja 1,600,000 milj, torej jo precej hitro briše. V Ameriki prirejajo konj ske in pasje dirke, zlasti v Floridi. Psi, ki so tako wane pasme hrtov, so najhitrejši, vendar niti naj hitrejši pes ne prehiti dirkalnega konja. po dolgem premišljevanju razsodil, da človeka, kj lastuje lot pokopališču, se ne more smatrati za “posestnika zemljišča-” * i » V letu 1937 so Amerikanci povžili toliko mesa, da ga je pprišlo na vsako osebo 155 funtov. To je bila najvišja količina v zadnjih 39 letih. » » * Na farmi Mrs. Thomas v Fri-stoe, Mo. so vrtali v zemljo za vodo. Namesto -vode je pa privrelo iz zemlje olje. Posestnica je takoj ukazala zapečatiti oljni vrelec, češ da hoče ona vodo in ne olje. Ukazala je zdaj vrtati za vodo drugje. • » * Ameriška vlada naznanja, da od konca 2- svetovne vojne plačala že $10,000,000 za poravnavo škode, ki so jo napravili ameriški vojaki v raznih deželah. »i« Ezekiel Brown, star 74 lat iz Colorado Springs, Colo. se je sprl s svojim sosedam. Hitel je hišo, pograbil tam svojo staro pištolo in tekel nazaj na dvorišče. Pograbil je pištolo z obema rokama, jo nameril na soseda in sprožil: Ni ga zadel. Ko so starca pripeljali pred sodnika zaradi nameravanega umora, je tožil proti sodnkiu: “Veste, moje oči niso več tako dobre, kot so bile včasih.” plani in že doglo nismo videli v Milwaukee toliko različnih avtomobilskih licenc iz vseh dr-žalv kot te dni. Povprečni dnevni obisk je nad 80,000 obiskoval- Tune in... the AMERICAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OP MILWAUKEE • A Program of Classical and Folk Music of Slovenia • Every Sunday Morning 11:00 to WpYT 12:00 O. s. T. ™ "A 1 noon'stran težkoč, ki jih ima pri od-1430 Kilocycles dajanju svojih stanovanjskih in mlekarske 'industrije poleg tisoč drugih zanimivosti. p---.— Poenostavljenje poravnave sporov med gospodarji in najemniki Ray W. Rose, lokalni rentni direktor, je te dni podal za javnost izjavo o'poenostavljenju poravnave sporov med hišnimi posestniki in najemniki, glasom katere se hišnemu gospodarju ni treba bati, da bo “romal" takoj pred sodnijo, ako ga 'gre njegov najemnik tožit rentnemu direktorju, da jp kršil to ali ono določbo zakona. “Poravnavo teh sporov spi o zdaj poenostavili”, pravi Rose. “Gospodar ima zdaj vso priliko razložiti tudi svojo že, da je to res storil v nasprotju z zakonom, tedaj tak spor navadno poravnamo s tem, da gospodar povrne najemniku preveč plačani znesek in s tem je stvar za rentni urad zaključena. Le v slučajih izredne trme gospodarja, začne rentni urad sodno postopanje proti njemu za povrnitev trikratne višine preveč plačanega zneska,” izjavlja Mr. Rose. Urad razumeva današnje težave hišnih posestnikov v zvezi z vedno naraščajočimi 'vzdrževalnimi stroški, toda ima sam ,po zakonu vezane roke in dovoljuje o-lajšave le kolikor mu je v mejah lega zakona mogoče. English and Slovene prostorov in nikakor ni res, da rentni urad vedno stoji le na Announcements! strani najemnika. Ako na pri-mer najemnik toži gospodarja, u/iSCONSlN'S HISTOsv Siam Saturday, Aug. 21 . . . glorious musical extravaganza featuring beautiful water ballet, internationally famous circus acts. SONGS OF A CENTURY -$100,000 production starring Charles Winninger, Lucille Meu-sel, Guila Bustabo, Donald Gram . . . through Friday, Aug. 20. RACING Thrill« and Spill« Nation’s fastest drivers in thrill- SŠ^tstHar*« RaCe$ _ ... Aug. 20 — All-American Thrill Show Aug. 22 — 100 mile Stock Car Championships Aug. 23-26 - GRANDC1RCUIT Harness Races jrjj JC-LL 22 aoDEiwaiHwr uhldw« IN WORLD FUR SETTING 100 acres ol dealing exhibits portraying Wisconsin’s 100-year history. See . . . ALICE IN DAIRYLAND... WISCONSIN AT WORK . . . CONSIRVA-TION . . . YOUTH ... HISTORY ... 17 others. 100 acres of entertainment. Parking lor 15,000 cars. Skies ol Glory Firework! V okraju Washington, drža- V Hobokenu, N. J. je prišel neki Steve Soss na glavno policijsko stanico, se naslonil na dolgo policijsko mizo in zavpil: “Vsem pit!” Šveda, čez noč so Mrs. Pope, stara 38 let iz Atlanta; Georgia, je morala v bolnišnico, ker se ji je nekaj premaknilo v hrbtu. Pričakuje svojega 22. otroka, pa se je pre- Alma Linquest in njen mož Harold iz Chicaga sta se na sodniji sporazumela, da bosta še nadalje živela skupaj. Ona je obljubila, da bo poslej redno hodila v cerkev, on je pa ob-jubil, da bo peljal ženo vsaj enkrat na teden v kino. Harold Hartung v Ravenna, Ohio, je sanjal, da igra žogo-Tekel je za eno in sicer naravnost skozi okno v drugem nadstropju. Zbudil se je na tleh z majhnimi poškodbami, pa brez žoge. Ako štejemo 10 generacij nazaj, ima človek 1,004 prednikov. Ako pa šteje 20 generacij nazaj, jih bo naštel 1,048,576. • i i Najvišje ležeče večje ameriško mesto je Denver v Colora-jdi, ki leži eno miljo nad morsko gladino. Odrasla moška oseba povžije na dan od deset do dvajset gramov soli. iti Prvemu kapitolu v Washington je položil vogelni kamen George Washington in sicer 18. Sodnik Kinkle v Memphisu je septembra 1793. A $5,000,000 EXTRAVAGANZA IZ SLOVENIJE (Nadaljevanj s 1. strani.) drugič Titovi. Posebno piko je dobil prodajalec radioaparatov Mavrič. Njegov poseben greh je, da je imel delavnico za radioapa rate, ne da bi jo prijavil. — Torej ista pesem povsod. Kar je še samostojnega, mora priti državi v roke. CVEN IN ZADRUŽNI DOM. — Poročali smo, da je bil na Cvenu pri Ljutomeru odprt prvi zadružni dom. To je bilo opisovanje v komunističnh listih, kako so s petjem in plesom otvarjali ta dom, ki so ga morali kmetje sezidati! Sedaj pa beremo v istih listih, da stoji dom po treh mesecih, odkar je bil otvorjen še vedno prazen, čitalnica je prazna, v knjižnico nihče ne hodi. Zadružna trgovina se ne upa preseliti v to veliko novo hišo. Dom postavljen s prisiljenim prostovoljnim delom mora samevati sam, kakor da se tega vsiljenca vsi boje. Komunisti pritiskajo na zidavo teh domov, da tako pripravljajo pot podržavljenju kmetije. Kmet to čuti in se tega znamenja komunistične nadvlade izogiblje. PRITISK ZA VPIS “LJUDSKEGA POSOJILA.” — Pisali smo, da je bilo razpisano v Jugoslaviji notranje državno posojilo 3 bilijone in pol. Vladni aparat se je vrgel z vso silo na ljudi, da jih prisili k podpisovanju in plačevanju tega posojila. Listi v mesecu juliju skoro ne pišejo drugega kot propagando za ta vpis. Ene hvalijo, druge grajajo, iz vseh pa vlečejo denar, da more komunistična država naprej uničevati vse gospodarstvo. Ljudje podpisujejo, ker morajo, čeprav vedo, da tega denarja ne bodo več videli. UMETNIKI PODPISUJEJO. — Zelo lepo se bere za propagando, koliko podpisujejo gledališki igralci. O vsakem poročajo, koliko je podpisal, če ne . .. Na cesti se človek tako hitro znajde. Vsak teh igralcev seveda nima denarja doma v škatlji-ci, ampak mu bodo to odtrgava-li od njegove plače. Tako bo vsak mesec znova počastil Tita. NOVINE SLAVKO PENGOV je precej znan slovenski slikar. Ta je napisal celo propagandni oglas, v katerem pravi, da bo podpis posojila dokaz njegove udanosti do Tita. Vesel je, da more s podpisom manifestirati za sociaisti-čno izgradbo države. Tako je slikar umetnik postal političen priganjač za Tita. Ali je bil prisiljen? GORJE MU, KDOR NE PODPIŠE. — Komunistični listi so postavili načelo, da ni nikogar, ki ne bi mogel nekaj podpisati. Kdor kje kaj zasluži, mu lahko utrgajo, če pa se kdo brani, ga kar v listih napadajo. Tako beremo iz celjske okolice, da je na Lopati kmet Anton Križan, ki je imel korajžo agitatorjem kar naravnost povedati: “Ne dam in ne bom dal.” Zato so napisali o njem dolgo sramotenje v “Slov. por.” dne 10. jul. Taka je torej svoboda pri podpisovanju tega posojila. VREMSKI BRITOF. — 6. julija beremo v istem listu, kako podpisujejo to posojilo v sežanskem okraju. Med drugim napadajo kmeta Franca Magajna iz Dolenjih Vrem št. 18. Ta je baje ponudil, da podpiše 500 din. List se jezi, da to pomeni toliko, kakor če bi državi dajal miloščino. Torej tudi na Krasu ljudje ne podpisujejo z veseljem, ampak, ker so primorani. NAJBOLJ PRITISKAJO NA DELAVCE. — Tem kar naroče, koliko naj podpišejo. Odtrga se jim potem polagoma pri plači. Od prvih 266 miljonov, podpisanih v Sloveniji so (do 9. julija) podpUali delavci 174 milijonov, kmetje 33 milijonov, in ostalo razni drugi, posebno mladina. Tudi ta mora podpisovati v malih svotah, ki jih morajo vplačati starši. Onim, ki že delajo, odtr-gujejo pri plači. ' * KOMUNIST, KI IMA DENAR. — got priden zgled zavednosti prinašajo listi sliko komunista Jožeta Bukovec-a. Ta da je star komunističen borec in je podpisal 100,000 din. Imeti jih je treba. Sedaj so komunisti tisti, ki imajo. DVA IZ KANADE. — Priti- K ra SL n Lamnnswlra nhrt snili 80 tudi one’ki 30 prinesli iz nras&a KdmnUheSHa ODIU Kanade nekaj denarja domov. 16426 Waterloo Rd. | Tako beremo, da je podpisal neki Anton Drašner 300,000 din. Drugi tak je Jože Nagode. Ta je podpisal 100,000 din. Najbrž oba vidita, da za denar, ki sta ga prinesla, tako ne moreta ničesar kupiti. Namesto, da leži zamrznjen, ga posodita državi. Verjetno za zmeraj. od Horvatovoga shranili i je objavimo, kda de to bole potrebno. Lepa hvala za nje. Tak mislimo, ka Pav-lek tudi v slabom nema telko vrednosti, ka bi več pisali od njega, kak smo to v toj številki napravili. Pozdravljeni! Nesreča pri gibinskom brodi se je dogodila 5. avgusta. Ar brod že nekaj časa ne vozi, prevažajo z ladjov. Tega dneva je pelao brodar kamen i nekaj potnikov. Sredi Mure vda-ri v ladjo voda i ladja se je za-lejala. Brodar se je «vtopo, drugi so se rešili. Krstitke do obslužavali pri družini Katarina i Vincenc Bo-rovič (z Odranec) na E. 78 cesti v Clevelandi. Desetletni Venček je 14. avgustuša dobo bratca. Naši vrli prekmurski družini najlepše čestitamo. Zbetežali so Mr. M. S. Horvath (1533 Bunts, Cleveland) i Mr. Semen števan. Prvi se vračijo na svojem domi, drugi pa v bolnišnici. Obema žele-mo hitro ozdravljenje. Iz pisma iz staroga kraja: (4. avgustuša) Eti je zdaj lepo vreme. Bila je pa velka povoden, vekša, kak ništerno leto, kda ste ešče doma bili ... Prosim, pošlite mi britvo. Eti je takše siromaštvo, ka luden ne za živeti. Kak je v polanskom logi (kde so lani videli nenavadne prikazni) ? Et-ak piše nešče: “Le redko komi se posreči, ka more priti na kraj, kama je lani narod hodo gledat prikažuva-nja, tak močno stražijo. Od tisti j, ka so bili tam, nikaj ne mogoče zvediti, ka se sakši bo' ji, če bi se zvedilo, ka je on bio tam. Iz Canade: “Ne vem, če bom mogeo priti 2. oktobra v Cleveland ng gostovanje. Tisto-ga hipa ravno hapimo brati grozdje. Bresk^W»dp» i lepe, ali' so letos bole rogne kak lani, ka dugo ne bilo dežja, če se ti ne vnoža, pridite i nas poglednitfe. — A. Ritlop, Hamilton.” (Mr. Hodnik bi vas radi obiskali, ka znajo, ka de bratva, kak v starom kraji, da pa jaz ešče nemam “peperov”, sami pa nejdejo. Pozdravljeni! — J. G.) cagi. “Kak sam Vam že spo-ročo iz Avstrije, sem se javo za šumskoga delavca za Kanado. Zdaj sam tu i čutim dužnost, ka se zahvalim tudi Vam za Vašo naklonjenost i dobrosrčnost, ki ste mi jo ob priliki mojega bivanja v Avstriji skazali. Ne morete si misliti, kak srečen sem bio vsikdar, kda sam dobo Vaše pismo, iz šte-roga je odsevala zaistino prava ljubezen do trpečega brata. — Martin Farkaš, Canada.” Dragi Vanek! Ti znaš, ka je pozoj. Pozoj v starom kraji dela točo. Dijaki iz čarne škole ga jašejo. Včasi tudi kakši pop, zato ka so popi tudi v čarno Skoki hodili. V Prekmurji sta dva po-zoja: eden v Džilinjeki, (to je globoki berek ob velikoj cesti med čerensovci i Hotizon), drugi pa pod lendarskim ibre-gami. Pozoj je v to formo, ma kak kaži žrebec. Tisti v Džilinjeki je prek 10 metrov dugi, lendavski pa tak velki, ka ma glavo pod lendarskov cerkvijov, rep pa pod kapelov na lendarskom bregi. Kda se stepe, te se cela cerkev strosi. Jaz sam ga niednok ne vido, liki Sučov Matjaž (z Hotize) so nam pravili, kda smo bili na tistom banketi pri Kustec Matjaži v Čikagi, ka so oni videli, kda so ednok šli z Landeve, kak je v oblaki z repom ma-hao pa točo škropio. To je isti-Mr. Suč so mi skoro zamerili, ka sam ne žeto na prvi hip vervati. Štef Žižek pom-lijo, ka so z Hotize hodili gledat k Džilinjeki, kak je pozoj velko cesto gor vdrapno, kda je šou z vode, pa eden grm kre kraja z zemljov vred. Te grm je te prosto plavao po vodi i drevje je s časom velko zraslo. Ešče dnjesden veter nosi te otok z drevjom po bere-ki. ge pisali, ka so pni čuli pripovedovati, ka so brž nekda len-darski pebanuš pozoja ven spravljali (najitrej tistoga len- hali. Te so pa krenščak zgubili. Nekak je krenščak naj-šeo nendri deleč od Lendave v takšem mesti, ka so plebanuš tam peški ne hodili, i jim ga je nazaj prineso. Magdiči Žižek so njena mati pravili, ka v Džilinjeki pozoj mlade ma, ka je tam vsp puno malij pozojov. Eden pozoj je brž prišeo za našimi ljudmi se v Ameriko. Dneva 4. avgustuša letos je bio nad čikagov. Edninednin je toča v gredaj vse rože dol sčesala. Tak se mi vidi, ka je ravno tisti 11. i 12. avgustuša nad Clevelandom letao, samo jaz sam ga ne vido. (Nadele drgoč) -----o----- Iz kolhoznega gospodarstva kak velki kuščar, samo šinjek |darskoga) i so ga v meglaj ja- Vsem mojim dragim prijateljem! V globoki hvaležnosti za zaupanje v naše blago, ki sem vam ga prodal v teh mnogih letih, vam nudim to, pol ure trajajočo zabavo. Vse bo storjeno, da bo ta program splošno zanimiv za stare in mlade. Bodite zagotovljeni, da vam bom še naprej postregel z najboljše kakovosti blagom v pohištvu in hišnih potrebščinah in to po najniijih mogočih cenah in ako želite, tudi na lahka mesečna odplačila. Lepa hvala in mnogo zabave pri tem radijskem progra- Tunein- “Uncle Nick’s Varieties” WSRS -1490 - Sundays - 6:J0 lo 7 P. H. Music by Pete Sokach and his TUNE MIXERS FEATURING EDDIE HABAT AND KENNY BASS POLKAS - WALTZES - POPULAR Program produced j>y_Njck_Malovic IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK . GLenville 3830 982 East 15 2nd Street iiP* grag 'jMTTOp? * ? Arabci pospravljajo pridelek. — Arabci se še vedno držijo starih običajev in starega orodja pri obdelovanju Polja in pospravljanju pridelkov, žito mlatijo na ta način da spuste konje na snopje, da hodijo po njem ali vlačijo obtožene deske, nato pa žito očistijo plev z rešeti. SKUPNE CLEVELANDSKE S. 1. I. PODRUŽNICE VABIJO NA PIKNIK ki se vrši V NEDELJO 22. AVGUSTA na vrtu Slovenskega Društvenega Doma Recher Avenue, Eudid, Ohio Piknik prične ob eni popoldne in bo trajal dokler vam bo v veselje ostati, ker na vrtu je tudi nočnai razsvetljava. Na tem pikniku boste postreženi z vsemi dobrotami, kakor tudi hladno pijačo. Ves dobiček od tega piknika bo za pomoč, katero deli Katoliška Liga slovenskim brezdomcem. Ne zamudite te lepe prilike do dobrega razvedrila. Na programu bo godba, kakor tudi raznovrstne igre za lepe nagrade. « Vljudno ste vabljeni od blizu in daleč! V NEDELJO 22. AVGUSTA VSI NA PIKNIK SKUPNIH PODRUŽNIC SŽZ! ----- M WH? Preko tridest let že poizkuša komunizem v Sovjetski zvezi, Mrs. Denša so mi iz Cika- kako bi vzgojil novega človeka, ki bi bil boljši, kot pa je bil prejšnji človek, ki je rastel, kakor pravijo, v gnilem, nepravilnem družabnem redu. No|vi človek naj bi postal čim bolj koristen član nove družbe. Ena najivažnejših preureditev v novem družabnem redu je gotovo skupna last, skupna zemljiška posest, ki se izraža v ustanovitvi kolhoznega gospodarstva, tega najvažnejšega dela agrarne organizacije v novem redu. Gotovo je, da je tudi nova ureditev 'tu in tam pokazala uspehe. Da pa so tudi napake zelo velike in da tudi nova (preureditev ni izpremenila človeka, člana kolhozov — takozva-nega kolhoznika — na boljše, nam pove poročilo moskovskega uradnega glasila '‘Iavestj-ja”. Ta list prinaša v številiki dne 7. aprila t. 1. pregled kolhoznega gospodarstva. Dobesedno takole je zapisano: “Velik del proizvodnje gre v izgubo v kolhozu, ker služijo pridelki za “bazarenje” (to je prekupčevanje, za črno borzo). Tako porabijo na pr. v kolhozu “XVII. seja partije” v Ok-toberakem okrožju za proizvodnjo enega kilograma masla 20 do 23 litrov mleka. V kolhozu “Rdečearmejec” v istem okrožju in v kolhozu “Tretje leto pe-toletke” pa porabijo za proizvodnjo enega kilograma surovega masla kar 67 do 73 litrov mleka. V preteklem letu so zasejali v kolhozu “Zmaga proletary a-ta” en hektar njivske površine z zelenjavo in dva hektarja s stročnicami. Za oskrbovanje te zelenjave in teh stročnic .so dodelili kolhozu delavsko brigado, ki je štela 12 mož in ki 'so delali skupno 2,000 dni. Za pridelano zelenjavo so izkupili skupno — 706 rubljev. V kolhozu “Dnevi Lenina” je pomolzla ena dekla le tri krave, en pastir je pasel 10 govedi in večje storilnosti. Vsako popolno podržavljenje pa je nujno zvezano z večjo birokracijo, ki tudi živi in se šopiri nato na račun skupnosti. j« bila nastavljena posebna dekla.” Prav gotovo ni naš namen a bi hvalili kapitalistično ure ditev družbe; mongo je v te; mnogo izboljšati. Vendar bi tudi v kapitalistično urejen žbi morali dolgo iskati nam najbrž ne bi posrečilo naj- ka, kjer bi bilo potrebno za obdelovanje -večjega zelenjadne- ka, na račun kmeta. V sovjetskem gospodarskem redu pa gre to na račun skupnosti. Vidimo, da so člani kolhoza še vedno navadni ljudje, ki ,| imajo v sebi še vsa nagnjenja ,!k slabemu. Vidimo pa iz tega hudi, da popolna odprava pri-. vatne lastnine odpravi tudi ve-KjJ selje do večje delavnosti in do IEL0 DOBIJO Delavce se sprejme ZA NALAGANJE TOVORA Nickel Plate Freight House East 9. St. & Broadway Plača $1.09 od ure. čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps Nickel Plate R. R. Co. E. 0. St. & Broadway (167) Dobra služba za asistentko v zobozdravniškem uradu, katerakoli starost, mora imeti višješolsko izobrazbo, mora znati nekaj slovenščine. Najraje taka, ki živi v okolici E, 65. St. in St. Clair Ave. Pošljite pismeno ponudbo na upravo Ameriške Domovine, ,6117 St. Clair Ave. Box 100. (163) Kuharica dobi delo Kuharica vajena kuhe za restavracijo dobi delo. Jutranje ure. Zglasite se v SORN'S RESTAURANT 6036 St Clair Ave. tel. EN 5214. (X) MALI OGLASI Avto naprodaj 1938 Willys 4 Door Sedan. Vprašajte Louis Perme, 19664 Tyronne Ave. Euclid, O. ali pokličite KE 3633. -(163) Hiše naprodaj V slovenski naselbini so naprodaj hiše za 1 ali 2 družini. Cena je zmerna. .Radi bolezni se proda tudi moderen apartment. Pokličite po 6 uri zvečer Real Estate Broker HE 8056. (163) Sobe se odda Odda se v najem 2 opremljeni sobi za 3 fante v Euclidu, blizu Chase Brass tovarne. Za podrobnosti pokličite RE 5066. (163) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 8 sob, 2 garaži, nahaja se na 7505 Cornelia Ave. Za podrobnosti vprašajte na 1162 E. 60. St. spodaj. -(163) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini na 173. cesti blizu Grovewood Ave. Ima 5 in 5 sob, dvojna garaža. Za podrobnosti pokličite KE 8795. (163) Pri nas dobite ta teden Kepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, po zmernih cenah. Se vljudno priporoča Ogrinc’* Market 6414 St. Clair AVE Stanovanje iščejo Par, ki bo poročen v septembru, bi rad za takrat dobil sta-novaje 3 ali 4 sobe, apartment ali hišo. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 zvečer HE 5711. —(167) Hiša naprodaj Nahaja se na 950 E. 79. St. blizu St. Clair Ave. Je za 2 dru-1 žini, 5 in 5 sob, 2 verandi, 2 fur-‘ neza, dvojna garaža. Odprta za ogled v nedeljo popoldne od 2. do 5. Stanovanje spodaj je zdaj j prazno. Se lahko takoj vselite. Vprašajte na istem naslovu, i -(164) MAX’S AUTO BODY ‘ SHOP MAX ŽELODEC, lastnik \ no9 e. entST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča 7,a popravila in harvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. Izgubljeni svet ROMAN iiiiiiiiaiiiiiiiMiiitiiiiiiiiwnniuHiiiuiiaiiiiuiiiiiiuiuMiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiaiiimiiiiutv “Moral sem to storiti. Ka- tja so vladali v Indiji potomci ko'naj bi bil spisal dobro poro- strašnega mongolskega osvoje-jilo za svoj list, de ne bi bil sam valca, Hamerlana. Lord Clive na tistem kraju.” ! jim je v. XVIII. stoletju od- “O, kako prozaični razlogi! vzel Bengalsko, najpomembnej-S tem odvzemate svojemu de- so indijsko deželo, in s tem po-janju vendar vsako romantiko, ložil temelj največji angleški Sicer pa — naj ste že imeli ka- kolonij i. terekoli vzroke—me vendar ve- Pri svetem Juriju, nekaj tudi seli, da ste se spustili v rud-'jaz še lahko storim na svetu!" ujjjo j Nasmehnila se je ob izbruhu Ponudila mi je roko, a tako1 moje irske ognjevitosti. “Za-dostojanstveno in ljubko, da si kaj pa ne?” je rekla. “Vse ima-nisem mogel nič drugega dovo- te, kar mož lahko ima: mladost, liti, kot nagniti se in ji polju- zdravje, moč, izobrazbo, pod-wti prste. jetnost. Žalostna sem bila, da “Povedati vam moram, da'ste spregovorili; zdaj sem pa sem le neumna žena, Iti ji hodi- !vesela, jako vesela, da je najin i i „ vrča Ahurlil fnlfp mi- niti nekje, preden poteče prihodnji dan, katerokoli nalogo, ki bi me storila vrednega njene ljubezni. A kdo na vsem širnem svetu bi bil takrat mogel slutiti, kako neverjetno obliko bo dobilo to poslanstvo in po kako čudnih potih bom hodil, da ge izvršim? Citatelju se bo naposled še zdelo, da to uvodno poglavje nima prav nobene zveze z mojo povestjo. In vendar moja povest nikdar ne bi bila nastala brez tega poglavja. Samo človek, ki stopi v svet z zavestjo, da nam je povsod dana prilika za junaštva, in s srčno željo izrabi prvo priliko, ki se mu zato ponudi—samo tak človek je zmožen, kakor sem to storil jaz, na glavo postaviti svoje dosedanja življenj e in odjadrati v nepoznano, v skrivnostno meglo zavito deželo, kjer se mu obljubujejo veliki doživljaji in velik uspeh. Le poglejte me, gospodje v uredništvu “Daily Gazette” katerega jako neznaten član sem bil dozdaj, kako trdno sem bil od- sem le neumna zena, Ki ji nuui- veseia, jon.v »cacia, uujsuaj, kclko iruno tjem im im- jo otročarije po glavi, kakor razgovor v vas obudil take mi- ločen p0 možnosti še isti večer i * i A J V,nfiam oli r\r\iclra+i nauornn rialnnm H Ki J V UUWBWJV O....v Bialdmu dekletcu. A kaj hočem, sli. ^ ^ ko je pa to bistvo moje dušev- “In če kaj dosežem . .. nosti. To je pač izraz mojega Kakor topel baržun mi je nje- čuvstvovanja in drugače sploh na roka zaprla usta. “Nobene ne morem ravnati. Ce se kdaj besede več o tem, gospod! Ze "omožim vzamem samo zname- pred pol ure bi morali biti v nitega moža.” I | uredništvu pri večernem delu. “No, zakaj pa ne?” sem za- Bilo mi je samo prehudo, vas klica! ’ “Vi ste pač ena izmed | spomniti na to. Ce pa si ne-onih žen, ki moža'tako opogu- kega dne morda priborite svoj „ • ____ nKnofni* mo o\ro+ii «ip lan- mijo. Ponudite mi samo priliko in videli boste, da jo izkoristim. Sicer pa si pravi mož, kakor pravite, vedno sam ustvari priliko, in ne čaka, da mu jo kdo drugi ponudb Spomnite se Clivea — samo pisarček je bil in vendar je osvojil Indijo, (( Od XIV. stole- prostor na svetu, potem se lahko povrneva k najinemu razgovoru.” Tako sem se nenadoma znašel sredi meglenega november-skega večera. Tekel sem za vlakom električne železnice, ki vozi v Camberwall, z gorečim srcem in trdno odločen iztak- BUILDERS FLOOR & WALLPAPER (0. INLAD) LINOLEUM ASPHALT TILE RUBBER THE EXPERT INSTALLATION t Estimates Cheerfully Given NO OBLIGATION, OF COURSE GL. 9155 1364 HAYDEN AVENUE s Wallpaper Kyanize Paints poiskati nevarno nalogo, ki bi me storila vrednega moje Gladys! Kaj je bilo vzrok, da je od mene zahtevala, naj radi njene slave tvegam svoje življenje: sebičnosti ali brezsrčnost? A tako vprašanje bi si lahko zastavil človek v moških letih, ne pa pogumen triindvajsetleten mladenič, v katerem je vzplamtela prva ljubezen. Drugo poglavje. Poizkusite svojo srečo pri profesorju Challengerju! Vedno sem irqel rad našega starega, čmemega debelušaste-ga in rdečeličnega glavnega urednika McArdlea, in mislim, da je tudi on mene rad imel. bila sijajna. Pa tudi požar v Southwarku. Imate pravi slog za poročila. Kaj pa vas je privedlo zdaj k meni?” “Rad b> vas Prosil za nclco prijaznost.” Na obrazu mu je bilo videti, da se je prestrašil, in takoj je odvrnil oči od mene. “'No, no, kaj pa je z vami?" “Ali ne bj bilo mogoče, gospod McArdle, poveriti mi kako posebno nalogo za; naš dnevnik? Poizkusil bi jo čim najbolje opraviti, vse v redu zaključiti in vam pošiljati dobra poročila.” ‘Na kake vrste nalbgo pa mislite, gospod Malone?” “Na tako, ki nudi priliko za napete doživljaje in nevarnosti DR. J. ETTARI OPENS OFFICE M BACK TO SERVE YOU! FRANK KOZAR Kozaks "Texaco ^ewice Corner Westropp and E. 152nd Open 8 A. M. to 9 P. M. — Sunday 9 to 6 ♦ ♦ ♦ The Kind of Service You Like and Want - Pain*taking - Dependable ♦ ♦ ♦ % Come In For > Good Grease Job, Motor fune-up, Ignition or Brake Service FRANK KOZAR, Proprietor Most recent of the professional men who have located in our area is Dr. Joseph A. Etta-ri, D. M., who has opened his office at 10415 St. Clair Ave. Dr. Ettari has helped people suffering from arthritis, pain in joints, loss of movement, sinus, and hayfever. His short wave treatments can bring relief quickly and effectively "Bonnel" BREAKFAST NOOKS BOOTH SEATS CH 0696 MADE TO YOUR PERSONAL DESIGN AND STYLING EVES. BO 1758 e raa imei. --- - — E3,j: Ct&TT* nekje'1ViCAruie» Utt v razredčenem zraku na olim-1 županje. Cim težja bi bila ta pijskih višavah, odkoder sploh |na'oga, tem bolj mi bi ugaja-ni mogel razločiti kaj manjše- 1®- without drugs, hospitalization, or loss of time. Glenville 6185 is the Doctor’s phone number. His hours are 3 p. m. to 8 p. m. daily except Friday; Saturday 10 a. m. to 3 p. m. Special appointments may be made.—Advt. ...... ■———^* 1 ytiiniiimiiiiiiiitmimiimiiiiimmimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii Season’s Greetings COUNCILMAN JOSEPH F. DOLEJS 13th WARD liiiiiiiiummmiiiiimmmmmimunimmmiiiimiiiiimmiimmiimiumiiiiiiiiN ga od mednarodnega zapletija-I ja ali ministrske krize. Samo i NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim in globoko potrtim srcm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji dragi soprogi in naši dobri sestri Mary MiHer ki je po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, za vedno zatisnila svoje trudne oči dne 21. julija 1948, v starosti 61 let. Pokojna je bila rojena na Dolu, fara Borovnica, in je bivala v Ameriki 53 let Pogreb se je vršil v oskrbi Louis žefranovega pogrebnega zavoda in je bila pokojna pokopana po opravljeni pogrebni sv. maši v cerkvi sv. Štefana, na Insurrection pokopališču, dne 26. julija 1948. V dolžnost in hvaležnost si štejem, da se lepo zahvalim vsem čč. gg. duhovnikom fare sv Štefana, sedanjim ln prejš-nim ki so jo v njeni osemletni bolezni tolikokrat ob|skali in Ji podelili sv. zakramente. Prav tako zahvala za tolažilne obiske [[osamljeno in dostojanstveno romal v svoje svetišče z meglenim, bežnim pogledom: v mislih je letal gotovo kje nad Bal-j kanom ali‘nad Perzijskim zalivom. Vedno je ostal nam ne-[pristopen in oddaljen od nas. [McArdle pa je bil njegov prvi namestnik in smo ga poznali. Ko sem stopil v njegovo sobo, mi je stari gospod pokimal z glavo in si porinil očala visoko gori na plečato čelo. “No, gospod Malone, po Vsem, kar slišim, se zdi,' da imate dober uspeh,” me je pozdra-v sovji prijazni šotski izgovorjavi. Priklonil sem se in se zahva- “Videti je, da se vam jakft mudi zapraviti življenje.” zaman, gospod “Ah, moj Bog, vsa čast vašemu navdušenju, gospod Malone! A bojim se, da so časi za take stvari že mifiili. Tudi uspeh komaj odtehta stroške, ki jih povzroči poseben, v to poslan poročevalec, in kakor je umljivo, se poveri taka naloga navadno samo preizkušenemu človeku z znanim imenom, kr uživa zaupanje javnosti. Dandanes so po zemljevidih večinoma že izginili veliki beli madeži, in ne vem, ali Je ostal še STAR ELECTRIC CO. VETTER CUT GLASS COMPANY 1404 East 85th St. . PLATE GLASS MI RORS GREATER CLEVELAND’S well-known and prominent young business men, Sabol Bros., Julius and Andy, just recently opened their radio and electrical appliance business, 1404 E. 85th St. kak prostorček za romantične doživljaje. Sicer pa, čakajte SABOL BROS. are two of the besi radio technicians in northern Ohio, who specialize on all AM and FM, Television, Record Changers, according to the manufacturers’ specifications. Radio trouble is found in a hurry with their modern signal trac-ing methods. Sestram S|ole s^štefana. - Zahvala g. župniku Rev. L. Bogo- s^pizrc M--"-.n s asistirala, dalje tudi Rev. C. Okor j__ močo nri citronskih niti ______ t. titajHi zauu.’u.v.F — - .. Rev. C. Langerholtz, ki sta »rnu in Rev. Jerome Sellakza darovane maše pri stranskih oltarjih. —r Želo sem hvaležen A. Urankarju za izraženo sožalje, ki so ranjko kro- pilf in*za obljubljene mašne molitve. Iskreno se tudi zahvaljujemo številnim darovalcem za * sol okrasili krsto s tako krasnimi venci. ISin Krsto S iano Krasnimi vruv.. w* sLirt dolgiToTe™ Mo j? i« Lasick, Mr. in Mrs. Ludwig Kosmk, Mrs. Anna Bonča, Mrs L. ... n____ lir.Ctn. Mre. \1 kolo (Vil MatCkko“ern,inMi"rRose Walitar”*Mrs. M. Fale, Mrs. M.’Rott. Mrs. M. Blai in svakinji Jenny Merlak, ki Ji je bila v vedno """"Hvala vsem članicam društev: Sv. Neže št. 826 WCOF, Sv. Terezije št. 16 DSD. Maternega društva Slovenske ženske pogrebu,Ski fot S&EM rnmV.0 ptti^.^je^fvfllujem 'pev”l£ pet’e pri pogrebni sv. maši m tudi vsem, ki so nam izrazili sožalje s sožalnimi kartami in pismu Mojo “*re”° “fe1® naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezpkčno na razpolago za prevoz spremljevalcev na pokopatišie. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu L. E. žefran za vso prijazno postrežbo in lepo urejen pogreb. Končno še enkrat: prisrčna zahvala prav vsem '" Jakemu posebej za vse, kar ste že na kakršenkoli način dobrega storili za časa bolezni ali smrti moje drage pokojne žene. Bog naj bo vsem obilen plačnik! Draga, nezabna soproga, od dolge bolezni si vsa trudna no,” je dodal, in nenaden smeh mu je za trenutek razsvetli obraz, “beli madeži v zemljevi-“Nesreča v premogovniku je du so me na nekaj spomnili. They repair any make of radio television, also specializing in electrical repair work on appliances, electric motors, washing machines. -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele prid/B SABOL BROS, have one of the most modern equipped radio service shops in Greater Cleveland. All work is guaranteed, prompt pickup and delivery service. For your next radio or record changer or electrical appliance work, phone Andy or Julius, CA. 7667, days or nights, HE. 8466. See qur ad in to-day’s issue. Draga, nezabna soproga, otf uoige »wwani u -------", legla k večnmu počitku poleg svojih ljubljenih "Ur‘l’*V svežem grobu kličemo k Vsemogočnemu, naj Ti da večni mir svežem g™;,1" ' ., i,— nas> da bomo tudi mi vsi in'pokojT a Ti pa prosi Njega imeli srečno zadnjo uro. Žalujoči ostali: MARBS°5lAK, bratje FRANK, JOHN, JOE, EDWARD MERLAK, I tpr sinahe in še več drugih sorodnikov V Chicagi, dne 19. avgusta 1948 Kaj, če bi vi poizkusili razkrinkati in osmešiti nekega sleparja, sodobnega Munchhausena? Lahko bi ga postavili na sramotni oder kot lažnika, ker kaj drugega ne more biti. To bi bilo dobro početje, prijatelj! Kako vam je stvar všeč?” “Pošiljite me kamorkoli in po kar hočete, to je zame postranska sivar.” McArdle se je za nekoliko minut zatopil v svoje misli "Radoveden sem pač, ali se vam posreči priti do tega strašila in se ž njim vsaj površno se.naniti,” je naposled pripomnil. “Zdi se mi, da imate naraven dar pridobivati ljudi za-'se: menda bo to osebna pri-ikupljivost, nagonski magnetizem, mladostna življenska moč jali kako se že temu pravi. Saj to vedno tudi sam občutim.” j “Hvala vam lepa za vašo pri- Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc. Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc. Mfgd., Repaired and Matched 218 HURON ROAD Near Ontario CHerry 8090 Factory Price* AUGUST SPECIAL! HIGHEST GRADE OUTSIDE WHITE HOUSE PAINT LEAD, ZINC, TITATIUM, LINSEED OIL ANY QUANTITY $ j gj per gal. PORCH and DECK PLIOLITE RUBBER BASE Gray and Tile Red $ j Jg per gal. ^ per qt. HIGHEST GRADE BROWN SHINGLE STAIN— ANY QUANTITY $1.80 A GAL Howard Paint Co. 5201 DENISON AVE- WO. 3077 RAYMOND WINDOW CO. ALSCO ALUMINUM COMBINATION WINDOWS and DOORS For Free Estimates CALL GL. 9005 797 E. 152nd St. liOjtr^gs REAR FENDERS FOR '37 to ‘47 CHEVROLETS ! > FOR ’37 to '47 OLDSMOBILES TAILOR-MADE FENDERS FOR PLYMOUTHS ‘40 to ‘47 AUTOS CUSTOM-MADE EXPERT BODY & FENDER REPAIR [PAINTING - COLOR MATCHING; PROMPT SERVICE llVANHOE AUTO BODY IgL 5256 1000 Ivanhoe jaznost, gospod McArdle.” “Zakaj torej ne bi poizkusili JB pumtevamu z cic*i svoje sreče pri profesorju Chal-^Blundellu lobanjo razbil?” v Enmore Parku?” ---- ti zoolog? Ali ni to človek, ki je poročevalcu ‘Telegrafa’ lengerju v Enmore Parku?” Glavni urednik se je mrko na-Priznati moram, da sem ga smehnil: nekoliko debelo pogledal. j “Aha, spominjate se tega? “Challenger!” sem vzkliknil, Ali mi niste r^kli, da iščete ne-“profesor Challenger, znameni-' varnosti?” AN ACQUAINTANCE WITH-STATE REPRESENTATIVE GEORGE V. W00DLING GEORGE V. WOODLING Born on a farm, Woodling earned his way through college by working as a garage mechanic and machinist. Employment after college by Westinghouse Electric and New York Central Railroad has given Woodling an understanding of the problems of the working man in his goal to enjoy fair working conditions which will provide security for himself, happiness for his family and educational opportunities for«his children. In later years as an electrical engineer and attorney. Woodling entered into patent law and has assisted individuals and manufacturers in obtaining patents on ideas that have created jobs for thousands of Cleveland workers. In addition to his outstanding record as a State Representative, Mr. Woodling is a scientist and mathematician in his own right with over 60 inventions to his credit, a lecturer and trustee at Fenn College, the author of several books and articles, an active worker in young people’s organizations and on frequent Sundays a guest minister in Cleveland Churches. A home owner, Mr. Woodling is married and has two sons attending public schools. PLUMBING and HEATING Fred A. Fantini, Licensed Master Plumber Remodeling of Kitchens and Bath Rooms Copper Lines Installed • Repair Work A Specialty For Free Estimates Call KE. 2705 -ATTENTION-LADIES! Yaur New Permanent Is An Assured Success Here. All Work Guaranteed. Monday-Tuetday Special Shampoo and Hair Style—$1.25 Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up Cold WaveSj—$10 and up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. IV. 0645 UNDER NEW MANAGEMENT LAKELAND FOOD MARKET (FORMERLY BERK’S FOOD MARKET) 23751 Lakeland Blvd. Now Operated By MR. AND MRS. ANGELO IACOBUCCI WITH A COMPLETE LINE OF Groceries, Meats, Produce Beers, Wiqes, Soft Drinks ♦ (all Us... We Deliver REdwood 4522 Within The Means of All. . . The REISS INVALID WALKER Custom Built to the Patient’s Exact Size and Requirements. With or Without Crutch Attachment, the Reiss Invalid Walker is the Answer to the Prayer of Polio, Arthritis and Semi-Paralysis Victims Who Need Aid to Get Around. Mounted ‘ on the Easiest Rolling Wheels Obtainable, the Reiss Invalid Walker is Adjustable and Easily Maneuverable by Child or Adult. For Complete Information, Call or Write \ NELSON B. REISS 14319 Alder Ave. GLenville 0542 East Cleveland 12, Ohio HOTEL ROOMS AVAILABLE] Singles—$2 up Doubles—$3 up Dining Room and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL E. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street GA. 7641 Attention Ladies Now Showing All Styles Smart Hats Finest Selection Meiring Millinery 5724 LORAIN AVE. MEIrose 2773 fOPEN NOW... I ROYAL RADIO |UL 1-1565 570 East 140th St, Radio Repairing Good Selection of Latest Records H POPULAR . . . CLASSICAL 1 POLKAS MODEL AIRPLANE KITS AND SUPPLIES i FULL LINE SLOVENIAN RECORDS! Illllllllllllllllllllllllllillil ARTHRITIS SUFFERERS PAIN IN JOINTS—LOSS OF MOVEMENT Short wave treat nt for the relief of arthritis without the use of drugs.1 pitalization, or loss of time. Try one treatment ’ onvinced. Don’t suffer and do nothing! OR. J. A. ETTARI GL 6185 10415 St. Clair RADIO SERVICE STAR ELECTRIC CO. EXPERT RADIO SERVICE ON ALL AM - FM - Television Record Changers Professional Recordings for All Occasions Work Guaranteed - Pick-Up and Delivery For Further Information Call 1404 E. 85th Street GArfield 7667 ______Nights HE. 8466 THE SAFEST WAY FOR WORK OR PLAY The Amazing New n H4n i m 11 n,yme Sewing Machine Light Fits any sewing machine. Com-' | I 'plete with bulb and 6-foot cord,,, . ,ready to clip on! Specially priced, • ' |at only $2, tax included. Send check| ,or money order to:______ i> ; SMALITE PRODUCTS CO.;; 13807 Hallock Court Cleveland 10, Ohio ' |.4„H I, WWWI I11 H I 111 ***** j ^ BODY AND FENDER.!: REPAIRS - BAER FRAME AND AXLE SERVICE TRIMMING AND PAINTING SCHAEFER BODY, INC. Henry Krueger 5009 Superior Avenue ENdicott 0025 ■H-Hl11 H„Hlinnt****** • UPHOLSTERING REMODELING — REPAIRING RESTYLING - RECOVERING CUSTOM BUILT FURNITURE EXPERT WORKMANSHIP PROMPT SERVICB MORRY’S UPHOLSTERING 820 E. 82 St. FURNITURE MADE TO ORDER UT 1-4750 Eves. PO 3672 IIIIIHIHI11HIHHI mmm THE BEST IN COAL FINE QUALITY Direct From Mine STOKER - EGG - LUMP $11.75 to $14.00 per ton AUGUST and SEPTEMBER CITY & SUBURBAN PROMPT pELIVERlES GA. 3085 which provide* “floating comfort” with a maximum of speed and safety Dealer Inquiry Invited -Safticycle utor " * ~ distributor , MASTER AUTO SERVICE CO. INCORPORATED , 3600 Carnegie Avenue Cleveland, Ohio RALPH HOPPERTON _ _______ Home: C)L 8252 Bu*.: EX. 3010 JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . *tyled to every ta»t* WAITER F. MEYER QUALITY JEWELER 12509 St Clair Avenua fMMMMgNMMMHHIWNISMniMlT L ATTENTION HOUSEWIVES! SPECIAL THIS WEEK Large White Eggs Large Brown Eggs WE WHOLESALE EGGS CHICKENS DUCKS All Kind, of Chicken Fed (OLLINWOOD POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3866 A. ZECHMAN LINOLEUM - RUGS ASPHALT TILE PROMPT SERVICE MElrose 5042 3409 Lorain Ave. Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS CAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. SEASON'S 6REETINGS ERMER L. WATSON lllllllllllllllllllllllllllllllllllll Jim................... A. PAUL TINCHER Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 GUARDIAN BLDG. MAin 7696 ■iiiiiiiiniuiiiiiimiiiiHmimiiiiiHmnniiiiiiiuiitiiHinnmiimiiniiiiiHiiiitiiiiiiiii Gutters Replaced and Repaired CLEANED AND PAINTED ROOF REPAIR PRIVATELY OWNED AND OPERATED FREE ESTIMATES MUlberry 7184 SPECIALIZED BOOKKEEPING • FOR THE SMALL BUSINESS • TAX REPORTS • FINANCIAL STATEMENTS • BOOKS KEPT ACCURATE « PROMPT SERVICE e REASONABLE FEES Cali UT-1-4343 untjj 5 P. M. PHAGAN GARAGE COMPLETE AUTO REPAIRING BODY AND FENDER REPAIR Motor Tune-Up — Overhaul Estimates Cheerfully Given “All Work Fully Guaranteed” BILL PHAGAN, Prop. 1314 East 107th Street GA. 0882 > SOBBOTA RADIOS & TELEVISION SALES and SERVICE Enjoy All Advantages Of CROSLEY TELEVISION See Us Now A. G. SOBBOTA, Engineer Formerly with WHK and WTAM CH. 5911-2415 Tremont iimtmmimiiimimmtiiimttimimnii 1 STEAM HEATING . PLUMBING. .. SEWERING .. • WATER LINES • REPAIRS • NEW WORK • SEWERS PUT IN • PROMPT SERVICE Remits Are Guaranteed CITY or COUNTRY PHONE ANY TIME SK. 8727 UT. 1-0641 BILL THE MOYER & SONS Storage • • Packing Shipping - - Crating No Job Too Big or Small ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans GA. 3312 1203 E. 108th St. THE EMPIRE PLATIHG COMPANY Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067 Ie4Hi>4«e«*e»eMiimnmnm6»4*4M*WMiMium