Poštnina plačana v gotovini. izhaja enkrat na mesec. CENAt za vse leto 20 Din., za pol leta 10 Din. Posamezna številka T50 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravr.ištvo i Ljubljana, Komenskega ul. 12. JUGOSLOVANSKI OBRTNIK Izhaja enkrat na mesec. Cene Inseratom: Pri enkratni objavi Vi str. 480 D, »/2 str. 240 D, V* str. 120 D, Ve str. 80 D, V12 str. 40 D. GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE“ V LJUBLJANI Naročnikom in čitateljem. »Jugoslovanski Obrtnik« se Vam predstavlja v novi oble-|! ki. Na zadnjem občnem zboru smo sklenili, da mu jo bodemo j kupili. Opremil se je naš prijatelj, kakor je pri sedanji dra- II J ginji najbolje vedel in znal. Izpopolnil se bo pa tudi na zno-] traj, in z vsemi močmi skušal ustreči svojim čitateljem. S tem smo storili prvi korak k ureditvi in utrditvi naše } organizacije. Da bo pa naš list res mogel vstrajati na višini, I ki jo od njega zahtevamo, zato moramo izpolnjevati tudi J dolžnosti, ki jih imamo do njega. Zato uvažujmo in izpolnuj-} mo tole : 1. Redno plačujmo naročnino. Obrtniki vsi le predobro | vemo, kako je danes težko vzdrževati podjetje, zlasti še iz-'i dajanje lista. Na »kredo« tudi »Jugoslovanski Obrtnik« ne bo | mogel živeti. Učimo se od drugih stanov, ki dajo za svoj list u zadnje prihranke. 2. Prisiljeni smo, vsled dvakratnega poviška v tiskarni, zvišati naročnino od letnih Din. 12, na Din. 20. Zato prilaga- B mo današnji številki izpolnjene položnice. Vsi tisti, ki ste za J letos že plačali naročnino, doplačate še Din. 8. Zamudniki pa, 1 ki nam za letos še niso ničesar nakazali, nam naj takoj, ko J prejmejo to številko, pošljejo po priloženi položnici Din. 20, B če ne prihodnje številke ne bodo več dobili. 3. Obrtnik, ki hoče napredovati, mora skrbeti za dobro ■ reklamo. Najboljša reklama so inserati. Inserati v »Jugoslo-B vanskem Obrtniku« Imajo pa dvojno vrednost, kajti te inse-• rate čitajo predvsem trgovci in obrtniki, ki se na ta način B neposredno spoznajo in stopijo v poslovne zveze. Če inseri-J raš v »Jugoslovanskem Obrtniku«, koristiš svoji obrti in na-B šemu glasilu. Vsedi se in piši na upravo, da naročaš tak in tak 2 inserat. Pojdi k sosedu, da tudi on naroči. 4. Da bo list zanimiv in živahen, pošiljajte nam novice ■ >iz svojega kraja. Sporočite nam svojo sodbo o novi preuredi ditvi »Jugoslovanskega Obrtnika«, povejte svoje misli, kako naj bi bil urejevan. 5. Nabirajte nove naročnike. S tem boste pomnožili našo armado, da bo v odločilnih trenutkih nekaj pomenila. Učimo se zopet pri drugih, ki so že daleč pred nami. Le s skupnim, neumornim delom bomo zmogli naloge, ki jih stavi zlasti na malega obrtnika sedanja strašna doba. (»Jugoslovanski obrtnik« nima podpor ne fondov. Vaše žuljave roke in vaši prispevki ga vdržujejojo, toda zato je vaš, ves fVaš in hoče vedno bolj krepko in popolno zagovarjati Vaše želje in zahteve. Ljubite ga in skrbite zanj 1 Uredništvo in uprava. Na katoliški shodi Slovensko ljudstvo se pripravlja na svojo izredno slavnost — praznik duševnega preporoda. Naš narod je srečen, da je tako hitro spoznal strašne rane, ki jih je zadalo vojno in povojno življenje. Hitro so Slovenci dvignili glave, pregledali svoje vrste in dvignili zastavo obnove. Lansko in predlansko leto so nepregledne množice posvečale sebe in svoj rod Bogu Odrešeniku in z nepopisnim navdušenjem prisegale na katoliško zastavo ter manifestirale za krščanske ideje. Ti okrajni katoliški shodi so bili najboljša priprava na letošnji skupni shod celega naroda. Po programu, kolikor nam je dosedaj znan, se prične katoliški shod v soboto, dne 25. avgusta. Ta dan zborujejo zlasti naše dijaške organizacije. Ob 8. uri zvečer je pozdravni večer, prirejen gostom na čast. Do sedaj so prijavili svoje udeležbe : Slovenci iz Amerike, Čehi in Francozi. Zastopani pa bodo tudi mnogi drugi narodi. Istočasno bo telovadna akademija Orlov v dramskem gledališču. Nedelja, dne 26. avgusta je manifestacijski dan katoliškega shoda. Ta dan bo prišel narod od blizu in daleč, peš, na vozovih in na konjih, v narodnih nošah in z zastavami. Na tisoče Orlov in Orlic bo sijajno povzdignilo sprevod, ki se bo že v ranih urah pomikal po ljubljanskih ulicah na Kongresni trg. Tam bo papežev nuncij mnsgr. Pelegrinetti opravil sv. mašo in slovenski narod se bo izročil v varstvo presv. Srca Jezusovega. Po službi božji bo veliko manifestacijsko zborovanje na istem prostoru. V nedeljo popoldne bodo v vseh ljubljanskih župnih cerkvah razne verske pobožnosti. Ob 4. uri popoldne se prične orlovska javna telovadba na novem modernem telovadišču Stadionu, ob cesti na Ježico, nasproti artilerijske vojašnice. Ob 7. uri zvečer igra ljubljanski Ljudski oder v Ljudskem domu »Kristusovo trpljenje«. Ob osmih poje pevsko društvo »Ljubljana« v veliki dvorani hotela »Union« oratorij »Vnebovzetje Marijino«. Istočasno bodo predstave v dramskem in opernem gledališču. V pondeljek in torek, dne 27, in 28. avgusta zborujejo razni odseki in stanovske organizacije. Oba dni je popoldne ob štirih v veliki dvorani Uniona slavnostno zborovanje. Kaj pa mi obrtniki ? Ali naj pripustimo, da gre katoliški shod mimo nas, brez nas ? Ali ni katoliški shod tudi za nas najlepša prilika, da tudi zberemo in pregledamo svoje vrste, izrazimo svoje misli in zahteve skupno s celim narodom in posebej za naš obrtni stan ? Ali nismo tudi mi dolžni, da si pojasnimo in razbistrimo verska, znanstvena in socialna vprašanja, ki so na dnevnem redu ? Ali ni naša velika dolžnost, da si začrtamo in utrdimo smernice za naše delo v zasebnem in javnem življenju ? Na vsa ta vprašanja odgovarjamo : Sleherni naš obrtnik na katoliški shod! Udeležili se bomo skupno z rokodelskimi pomočniki kot poseben oddelek manifestacijskega sprevoda in prisostvovali vsem prireditvam. V nedeljo zvečer ob 7. uri bodo imeli naši rokodelski pomočniki posebno zborovanje v Rokodelskem domu v Ljubljani. Na zborovanje bomo šli tudi mojstri, zlasti tisti, ki ni- kakor ne bi mogli priti na glavno obrtniško zborovanje, v pondeijek, 27. avgusta ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu. Na zborovanju bo govoril naš poslanec g. Škulj. V referatih, ki so jih prevzeli izvrstni strokovnjaki, bodemo obravnavali pereča stanovska vprašanja in dali izraza svojemu mišljenju v resolucijah. Ta zbor naj bo markanten mejniik v našem pokretu, naj bo kažipot v našo bodočnost, smernica našega dela. Vsem prijateljem in tovarišem: Na svidenje na katoliškem shodu ! Avgust Žabkar. Pravkar je minilo 55 let, odkar se je pričel g. Avgust Žabkar učiti ključavničarstva. Dolga je doba neumornega in pridnega dela, ki ga je ta mož vršil in ki naj bo marsikomu v bodrilo in vzgled. Iz priprostega ključavničarskega vajenca se je povspel do pomočnika in mojstra ter ustvaril med Slovenci največjo in obsežno delavnico in tvornico te vrste. Danes je še čil in zdrav ter vodi kot podpredsednik in giavni vodja največji kovinski obrat v naši državi »Strojne tovarne in livarne« v Ljubljani. G. Žabkar se je rodil 22. julija 1855. 1. v Mokronogu na Dolenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Novem mestu, kjer se je tudi izučil ključavničarstva. Kot mlad pomočnik je došel v Ljubljano, kjer je nadaljeval svojo karijero. V prostem času ob večerih in nedeljah je prav pridno zahajal v Rokodelski dom, ki se je tedaj nahajal v dvorcu »Fiirstenfohn« pod vodstvom nepozabnega tedanjega g. voditelja Gnezde. Med še živečimi tedanjimi kolegi, ki so tudi zahajali v Rokodelski dom, naj omenimo posebno dežnikarja g. Vidmarja na Mestnem trgu, ključavničarska mojstra brata Rebeka, pasarja in sedanjega hotelirja na sv. Petra cesti g. Tratnika ter znanega že umrlega ključavničarskega mojstra g. Avgusta Martinčiča v Ljubljani. V Rokodelskem domu se je poučevalo med drugimi važnimi predmeti tudi risanje in računstvo. Pouk v risanju je dajal g. inž. Čermak, uslužben pri zvonarni Samassa. G. Žabkar se je oprijel pouka z vso vnemo, za ves prislužen denar pa si je nabavljal knjige. Živel je z dušo in telesom za študije. Šel je tudi v tujino ter prepotoval celo Nemčijo, kjer je tudi delal v večjih delavnicah. Na ta način si je izpopolnil v obilni meri svoje znanje. Pred 33. leti je otvoril skromno delavnico na dvorišču Frelihove hiše na Dunajski cesti, 1. 1900. pa si je postavil veliko moderno tvornico tudi na Dunajski cesti. Kot industrijalec se nikakor ni prevzel, temveč je ves prosti čas presedel pri knjigah in se ni potikal po gostilnah. V svoji novi delavnici je pričel proizvajati marsikake izdelke, s katerimi se tedaj pri nas še nihče ni pečal. Razume se, da mu je bilo delo vsled hude konkurence zelo otežkočeno. Ker pa je želel le povzdigniti svoje že daleč znano podjetje, je takoj po prevratu osnoval delniško družbo, v katero je pritegnil podjetji Tonies in Samassa ter še nekatere druge denar-ničarje. Tako je nastalo danes že obče znano industrijsko podjetje »Strojne tovarne in livarne«, kjer se izdelujejo najrazličnejši stroji, kot: turbine, moderne žage, stroji za obdelavo lesa, sesalke, strojne opreme, se vlivajo zvonovi itd. Podjetje je prvo in največje v državi ter izborno uspeva. G. Žabkar ga še vedno vodi, poleg tega je še mladeniško čil ter vedno snuje nove načrte in projeke. Možu, ki je posvetil vse svoje moči le delu ob 55 letnici delovanja v obratu prisrčno častitamo. Gotovo pa gredo zasluge tudi Rokodelskemu društvu, ki je pomagalo vzgojiti take može. Naše častitke pa tudi družini g. Žabkarja, hčerama in sinu, ki so vseskozi vzor krščanske družine ter žive v lepi družabni harmoniji. Bog Vas poživi še mnogo let! Ženi pa, ki je ravnokar umrla, časten spomin! j Obrtni kredit. ; Za uspešno obratovanje in trgovino pride predvsem v 1 poštev kredit. Danes, vsled groznega pomanjkanja denarja, je to vprašanje veliko pereče, kot kdaj poprej. Zato je velevažno, ; da se malo obširneje pečamo tudi s tem problemom. Čim bolj dvigne obrtnik ali trgovec svoj obrat, ga zveča | in modernizira, tem več naprav in obratnega kapitala potre-j buje. Mali človek, katerega delokrog sega le na domače, recimo vaške potrebščine, ne rabi toliko zalog in kapitala, kot njegov tovariš, ki obratuje v kakem večjem kraju in dela tudi za izvoz. Nadalje rabijo obrtniki, ki delajo za manjše krajevne potrebščine, tudi nekoliko manj obratnega kapitala, ker za marsikako obrt dajo naročniki sami vsaj del ali pa vse surovine, tako, da odpade precejšni znesek, ki se sicer porabi za j nakup surovin. Dočim pri trgovcu to navadno ne pride v po-i štev, se tudi pri obrtniku vedno bolj uveljavlja princip, da si ; nabavlja surovine sam. V večjih krajih, posebno pa v mestih j pa je že jako redko, da bi naročnik oskrbel surovine sam. Ako hoče obrtnik in trgovec količkaj v večjem obsegu obratovati, rabi precejšnje zaloge surovin in blaga in če je v kreditu omejen, mora to večkrat zelo drago plačevati, ker sicer izgubi ugodno nakupno konjukturo. Pa tudi če s plačili večkrat zastane, mu veletrgovec ali fabrikant, pri katerem blago naroča, navadno kot slabemu plačniku dražje računi. Način nakupovanja blaga na upanje, ali kakor pravimo j na »puf«, pa se je po vojni skoro ukinil, vsaj večje tvrdke tega ' ne delajo, ako se pa sploh s plačilom zamudi, Vam takoj vra-| čunijo poštene obresti, katere znašajo danes ‘A—V« vred-: nosti blaga. Naravno je, da se na upanje ne prodaje in sicer radi-| tega, ker je povpraševanje po blagu vedno večje kot je blaga, ! drugič pa je tudi veletrgovec in veleindustrijalec odvisen od I kapitala, kateri je navadno osredotočen v bankah. Torej prodaja in nakup surovin na upanje ali »puf« je | po vojni skoroda ukinjeno. To je v veliko škodo nakupovalcu, j ki se mora tega posluževati. Potreba zaloge surovin pa je danes še precej večja, kot je bila pred vojno. Vzrok temu je zopet to, da je blago težje dobiti, ter so velika svetovna skladišča bolj prazna ter promet in carinarstvo vsled še neurejenih razmer ne odgovarjajo potrebam časa. Potreba kapitala pa je odvisna tudi — posebno pri obrti — od investicijske ali napravne glavnice, pri trgovcu in obrtniku pa tudi od tega, koliko časa leži denar v blagu. Za pravo ; pojmovanje moramo tu vedeti, da je razločevati pri napravni ali investicijski glavnici med starimi predvojnimi podjetji ! in novimi povojnimi napravami. Obrtnik, ki ima svojo delav-! nico z orodjem in stroji še izza predvojne dobe, ima vsaj številčno pravo bagatelo v investicijah v primeri s svojim tovarišem, ki si je napravil to po vojni. Prvi je gotovo danes na boljšem, nima toliko svot investiranih ter je tudi konkurence zmožen, ker rabi manj kapitala. Drug važen činitelj za presojo veličine kapitala pa je, v katerem času se denar v podjetju obrne ter se dobi za napravljeni in prodani izdelek kapital, v tem investiran, nazaj, če n. pr. v enem enkrat obrnem, ali pa enkrat vsaj v mesecu, je gotovo, da v drugem slučaju rabim mnogo manj kapitala. Pri trgovcu pride to v poštev edino tedaj, če si dela ali hoče delati večje zaloge. Pri obrtniku pa je merodajno, ali dela naročene predmete, ali dela za zalogo. Več podjetnikov je, ki so trgovci in obrtniki objednem in ti delajo največ, če ne izključno za zalogo. Tu pridejo v poštev posebno obrti jestvin. Imamo pa zopet obrti, ki z malimi izjemami ali sploh ne morejo delati za zalogo. Tu pridejo predvsem v poštev stavbne obrti. Seveda imamo pa zopet obrti, ki zelo lahko delajo po naročbi in za zalogo, vsaj gotove izdelke in te si morejo še najuspešneje urediti obratovanje. Vsekakor so naročeni izdelki najbolj sigurni za vsakega obrtnika, ker z gatovostjo lahko računa že vnaprej, kdaj bo izdelek približno gotov in koliko bo zaslužka. Pri naročenih predmetih je tudi ta ugodnost, da dobi obrtnik vsaj del zneska izplačanega lahko že med delom. Toda tu se rabi obratna glavnica. Kolikokrat se obratni kapital obrne, je pa v prvi vrsti odvisno od posamezne vrste ali stroke obrata, čestokrat pa tudi od načina in spretnosti proizvajanja in trgovanja. Mesar kupi vola in ga lahko že isti dan zakolje in meso proda, dočim kupi n. pr. lesni trgovec les v gozdu in ga bo mogoče šele čez leto dni razpečal. Prvi rabi razmeroma mnogo manj obratnega kapitala, kot drugi. Tudi napravna glavnica zavisi od nebroj posameznih slučajev in je najbolj različna za vsako posamezno stroko zase. Eden obrat rabi večje, tudi pogonske stroje, dočim drugi zopet le male ročne stroje, ali pa dela sploh brez teh. Eden rabi velike delavnice, dočim obratuje drugi na prostem. Za marsikoga je zopet odvisen kraj, kjer obratni lokal leži, je li ob prometni cesti in v prometnem kraju ali v samoti, jeli v mestu ali v vasi. (Dalje prihodnjič.) Dr. V. R. Poučni izlet r