*rsasr Uto LIL iitl 231. V iiollhniL v vonetfelleh 26. novembra 1928. Ceno Din 1 Izhaja rsak dan popoldne, izvzcmši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din, večji tnserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravnistvo: Knaflova nlica Št 5, pritličje. — Telefoo 2304. ta Nad oceanom, Anglijo ter severozapadno Evropo divja že več obilo škode in zahteval mnogo človeških žrtev - Vsi parniki nosti dni silen orkan, ki js povzročil na odprtem morju so v nevar- — London, 26. novembra. Že i>et dni razsaja nad Anglijo, vso zapadno in severno Evropo in Atlantskim oceanom silno neurje. Vsi parniki. ki jih je neurje zalotilo na odprtem morju, so več ali mami v nevarnosti, da se -potope. VeČina ladij, ki so se mudile v bližini obale, se je zateklo v najbližje luke, ki so zaradi tega prenatrpane. Z vseh strani pa neprestano prihajajo brezžični klici ponesrečenih ladij na pomoč. Pristaniške oblasti ob angleški m francoski obali so organizirale velikopotezno reševalno službo, pri kateri sodelujejo tudi vojne ladje. Po dosedanjih vesteh se je potopilo večje število manjših ribiških in tovornih parni-kov, pa tudi več velikih parnikov je doživelo katastrofo, čije obseg trenutno še ni znan. Ve se le toliko, da so se potopile neka večja nemška in dve italijanski ladji. Neurje povzroča tudi na kopnem veli'ke neprilike. V Angliji je v neredu ves promet ker so neprestanim nalivom sledile poplave, ki so na mnogih krajih tako poškodovale železniško progo, da je mestoma promet popolnoma ustavljen. Telefonsko omrežje je mnogo trpelo in so cele pokrajine odrezane od ostalega sveta. Tudi v mestu samem je povzročil vihar na hišah in javnih napravah obilo škode. Promet cestne in podzemeljske železnice je zelo oviran. V nižje ležečih delih ob Temsi je voda vdrla v hiše in poplavila cele ulice. V lukah počiva skoraj vse delo, ker parniki ne morejo odpluti. — Pariz, 26. novembra. Nad Francijo in ob francoski obali razsaja že dva dni strahovit orkan. Parniki prihajajo v luke z velikimi zamudami, odhod parnikov pa je sploh nemogoč, ker so luke tako natrpane, da je vsako manevriranje izključeno. Mnogo parnikov. ki so še na potu, kliče nujno na pomoč. V bližini alžirske obale se je ponesrečil nek italijanski pamik. uri čemur je utonilo 12 mož posadke s kapitanom vred. Potnike in ostalo posadko je rešila neka nemška ladja. — Pariz, 26. novembra. Pri Alžiru se je ponesrečil italijanski potniški par-pft cCesarea*. Ko ie bil oddaljen kakih 10 milj od obale, ga je strahovit orkan vrgel ob neko pečino, pri čemur je dobil pamik v spodnjem delu veliko luknjo, skozi katero je začela naglo udi- rati voda v notranje prostore. Potnike so z največjim naporom spravili v rešilne čolne. Predno se je mogel rešiti kapitan z zadnjim ostankom posadke v čoln, se je parnik potopil in potegnil 15 mož v hladni grob. Parnik «La Coubre» kliče od 1. zjutraj neprestano na pomoč. Odposlanih je bilo več brzoparnikov, ki pa ponesrečene ladje doslej še niso mogli najti. Ladji se je zlomilo krmilo, tako da je postala igrača razdivjanega elementa. Tudi italijanski parnik «Boldoni» pošilja od 8. ure zjutrai SOS klice. Pri Capmajorju se je ponesrečilo več tovornih parnikov, ki so skušali drug drugemu prihiteti na pomoč. V mornariških krogih zatrjujejo, da tako dolgotrajnega neurja že več let ni bilo. — London, 26. nov. Na Atlantskem oceanu divja strahovit vihar. Parnik «Pensylvania» je moral hiteti na pomoč nemškemu tovornemu parniku «Herrerrenwijk», ki se je potapljal. Na pomoč je prišel tudi angleški parnik «Peg:na». na č'gar krovu je tudi angleški zunanji minister Chamberlain. Danski parnik «Estoni» je rešil šest mož posadke < Herrenwlkta», zaradi vedno večjega vikarja in teme pa ni mogel nadaljevati rešilne akciie. Kritično stanje bolezni angleškega kralja Tekom včerajšnjega dne se je bolezen zelo poslabšala, tako da se zdravniki boje katastrofe. — Danes bo nastopila kriza. Vznemirjenje v Londonu. — London, 26. novembra. Zdravstveno stanje angleškega kralja Jurija se je tekom včerajšnjega dne tako poslabšalo, da so se zdravniki bali najhujšega. Vročina je narasla na 39.5. Kralj ie mestoma izgubil zavest. Vsi člani kraljeve rodbine, ki se mude v Londonu, so bili zbrani v bolniški sobi. V vseh cerkvah so se opravljale molitve za kraljevo zdravje. Princu wale-škemu, ki se mudi na potovanju po Afriki, je bila odposlana brzojavka s pozivom, naj se takoj vrne, ker s^ je bati najhujšega. Tudi vso noč od nedelje na ponedeljek ie prebil kralj zelo nemirno. Zdravniki si neprestano prizadevajo, da bi odpravili vročino. Pljučnica se je razširila tudi na desno krilo pljuč. Ker je kralj že pred par leti zbolel na pljučnic1, je njegova odpornost proti tej bo- lezni znatno zmanjšana. Tudi srce je zelo oslabelo, radi česar so mu morali dati injekcije. Davi je bolnik nekoliko zadremal vendar pa bo glavna kr;za nastop-Ia šele tekom današnjega dne. Ob bolnikovi postelji ie neprestano zbranih ne* zdravnikov. Do 10. dopoldne ni bil izdan nikak buletin, da bi se prebivalstvo do nepotrebnem ne razburjalo. V kraljevski palači neprestano prihaiaio in odhaiajo visoki dos*ofan?rven;i5 ?n tudi diplomati, ki se informirajo o kraljevem zdravju. — Beograd, 26. novembra. Po vesteh, ki so danes dopoldne prispele iz Londona, se je zdravstveno stanje kuma našega kralja, angleškega kralja Juri-ja V. tekom minule noči silno poslabšalo. Bati se je katastrofe. Današnja seja Narodne skupščine Zopet slaba udeležba vladnih poslancev. — Glavna kontrola odklonila vizum za stroške občinskih volitev v Bosni* — Na-wc dna skupščina odide najbrž še ta teden na božične rjočitnice — Beograd, 26. novembra. Po desetdnevnem odmoru se je danes zopet sestala Narodna skupščina k seji, ki pa je bila po rešitvi raznih formalnosti že po polurnem trajanju zopet zaključena. Udeležilo pa se je tudi seje tako malo poslancev, da je bil predsednik prisiljen odrediti prozivko, da je mogel ugotoviti, ali je seja sploh sklepčna. Po otvoritvi seje je zahteval besedo k zapisniku zemljoradnik Novica Saulič, ki ie najprej grajal netočno sestavljeni zapisnik, nato pa podvrgel kritiki nedelavnost vlade in Narodne skupščine. Naglašal je, da narod in država nimata od take Narodne skupščine nikake koristi. Narod ječi v največji bedi in nadlogi. Narodno skupščino pa vlada pošil-ja neprestano na počitnice. Narod ie pričakoval, da bo Narodna skupščina po enoletnem prepi-raniu in nedelavnosti končno vendarle pričela delati, toda razmere v skupščini postajajo od dne do dne slabše. Vladna večina je zapisnik sprejela brez ugovora. Predsednik je nato poročal o raznih tekočih zadevah. Med drugim je sporoči'1, da je glavna kontrola odklonila vizum za 702.000 Din, ki jih je vlada potrošila «za organizacijo občinskih volitev v Bosni in Hercegovini*. Ker je bilo v dvorani navzočih komaj 30 do 40 poslancev, je predsednik odredil prozivko. Skupščinski sliržitelji so naglo poiskali po klubih posamezne poslance in iih pozvali v dvorano, kjer se je zbralo vsega 137 poslancev. Predsednik je nato prečita! interpelacijo Nastasa Petroviča na mnistr-skega predsednika glede znanega nastopa ministra ver Drag:še Cvetkovi-ca v Nišu in Prokupliu. Minister pravde zahteva izroč'itev davidovićevske-ga poslanca dr. Novakoviča radi obtožbe poneverbe. Minister za narodno zdravje je predložil Narodni skupščini zakonski predlog glede osnovanja fonda za sanacijo sela, za pobijan ie kuž-n:h bolezni in za organizacijo higijenske službe. Skupščina bi bila morala nato preiti na dnevni red. vendar pa je predsednik sejo takoj zaključil in pozval poslance, naj se udeleže parastosa za pokojnim podpredsednikom Narodne skupščine Agatonovičem. Beograd. 26. novembra. Po seji Narodne skupščine se je vršila dolgotrajna konferenca med ministrskim predsednikom dr. Korošcem, presednikom Narodne skupščine Iljo Mihajlovičem in predsednikom radikalskega kluba Veljo Vukičevićem. Kakor se zatrjuje iz vladnih krogov, so na konferenci razpravljali o ponovni odgoditvi Narodne skuščine. Po vladnem predlogu naj bi skupščina že v sredo ali četrtek odšla na božične počitnice ki bi trajale do 20. januarja. Med tem časom naj bi finančni odbor rešil proračun. Narodna skupščina bi nato po kratkem nasedanju sprejela proračun, na kar bi pričelo definitivno reševanje državne krize. Načrt zakona o pobijanju korupcije — Beograd, 2(j. novembra. Danes dopoldne je imel sejo ministrski odbor, ki razpravlja o zakonu za pobijanje korupcije. Seje se je udeležil tudi demokratski poslanec Pečic, ki je zakon izdelal. Odbor je zakonski predlog odobril in ga bo predložil na prvi prihodnji seji ministrskemu svetu. Znižanje tramvajskih cen v Zagrebu Zagreb. 26. novembra. Danes od 11. do i 3.15 se je vršila izredna seja občinskega ^veta, ki je razpravljal o nekaterih nujnih komunalnih zadevah. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo mestna občina še nadalje pobirala državne neposredne davke proti iorovorjeni odškodnini. Nadalje je bilo po ■laJjši debati sklenjeno znatno znižanje tramvajskih cen. Predrznost zagrebških vlomilcev Zagreb. 26. novembra. V pretekli noči je bilo vlomljeno v poslovne prostore Udruge javnih Činovnika, kjer so vlomilci navrtali v velik' blagajni do! metra dolgo odprtino. K sreči so našli v blagajni samo 252 Din. Vlomilci so v bMžn;i trgovini nato pili žganje in vino. ledli salame ter odnesli s seboj večjo količino blaga. Razdor med bavarskimi it Moskva, 26. novembra. Stalin je imel na zornost razdor v pairijotični zvezi. Predsedstvo bavarske zveze bojevnikov je sklenilo izstopiti iz združenih patriotičnih organizacij Bavarske. Ta zveza šteje nad 300.000 članov in pripada patriotičnirn organizacijam od I. 1922 dalje. Vzrok za ta sklep leži v sporu med pa-trijotično zvezo in bavarsko zvezo bojevnikov, ki se nj hotela udeležiti manifestacije patrijo-tičnih organizacij ob proslavi novemberske revolucije 1. novembra t. 1. Predsedstvo zveze bojevnikov zastopa stališče, da je zveza nepolitična in se mora ozirati na svoje levičarsko orijentirane člane. Stavbna katastrofa v Budimpešti Budimpešta. 26. novembra. Pri novi zgradbi se je zrušil oder. Devet delavcev in delavk je padlo z višine drugega nadstropja na tla. Osem jih je bilo težko ranjeni^. Znižanje carine v Nemčiji Berlin, 26. novembra. Nemški državni svet je odobril znižanje 141 carinskih postavk. Ta odlok se spravlja v zvezo z zadnjimi sklepi svetovne trgovinske konference v Ženevi za odpravo mednarodnih trgovinskih ovir. Drobiž z vseh strani Nanking. 26. novembra. Tu je bila podpisana be!gijsko*kitajska trgovinska po* godba. Pariz. 26. novembra. Tu je bila aretiranih 7 Italijanov, ki so obtoženi, da so na debelo potvarjali potne liste. Berlin. 26. novembra. Jesenska konferenca madžarskih škofov sklenila, da se bodo izdajali pastirski listi v pretežno nemških občinah v nemškem in madžarskem jeziku. (Kaj pa Slovaki? Op. ured.) Klerikalna bojazen pred ljudsko sodbo Zatiranje svobode tiska in zbo rovanja* — Včeraj so skušali klerikalci s pomočjo policije o nemogočiti tri shode nasprotnikov sedanjega režima- — Kleri kalci ne dovoljujejo niti javnih zborovanj obrtnikov. Pretekli teden so zagrebški listi objavili z ozirom na pisavo beograjskega tiska, da pregania vlada samo beograjske liste, statistiko zaplemb pred 20. junijem in pozneje. Po tej statistiki ie bilo pred 20. junijem v Zagrebu samo 42 konfiskacij, dočim jih je bilo v kratki dobi 4 mesecev po 20. jurijn nič manj kakor 197. Zaplenjenih ;e bilo 120 dnevnikov in 77 tednikov, dočim je bilo v Beogradu v istem času samo 10 zaplemb. Isto tako je znano, da jc vlada po um-.ru Favla Radiča in dr. Giure Basarička zaplenila celo smrtno oznanilo, ki ga je izdal klub poslancev KDK, dočim ni smtarala prej za potrebno zapleniti beograjskega »Jedinstva«, ki je odkrito pozivalo k u;n..rj St. Radiča in Sv. Pribičeviča. Da. dr. Korošec j^ celo smatral za potrebno, da ie odred:t kazensko preganjanje vdove pokojnega St. Radića zaradi njenega pisma na Društvo narodov. To je bilo vse zadoščenje, ki ga dala sedanja vlada pristašem in sorodnikom hrvatskih mučeniških žrtev. Svobodna beseda se zatira, kakor še nikdar prej. Tisk se preganja in ce^o »S'o. venski narod« je bil prvič po prevratu pretekle dni zaplenjen zaradi stvari, ki so jih drugi listi lahko svobodno objavil, tako v Beogradu, kakor v Zagrebu Vlada je šla še korak dalj^ Seda1 Is .-i-čela prepovedovati shode, ki .ih sVicuiejo nasprotniki sedanjega režima. Da. v-ada skuša sedaj onemogočiti celo shode naših strokovnih ing ospodarskih organizacij. Tako je za včeraj napovedovalo »Društvo obrtnikov za radovljiški rKraj« ny»testni shod na Bledu proti pogubni davčni politiki SLS tako v ljubljanski oblastni skupščini, kakor tudi v Beogradu Vlada ni dopustila tega shoda ter se je smel vršiti to informativni sestanek. Navzoči sreski poglavar se je skliceval na neke formaif.ost; po društvenem zakonu iz 1. IS76. in celo na § 14. zakona o zaščiti države. Na svojem javnem shodu so obrtniki hoteli predvsem protestirati proti nanovo uvedenim oblastnim davščinam. Istočasno je litijsko sresko poglavarstvo prepovedalo protestna shoda v Hotiču in Zagrađen proti sklepu klerikalne večine v ljubljanski oblastni skupščini, da se naj občini Hotič in Konj priključita Litiji proti volji večine tamošnjega prebivalstva. Tudi tu se je zastopnik oblasti skliceval na društveni zakon iz L 1867. in na § 14. zakona o zaščiti države, čeprav je šlo predvsem za vprašanje čisto lokalnega pomena. Orož-ništvo je dobilo celo nalog, naj obvesti pre- Nova motorna brizgalna prostovoljnih gasilcev Ljubljana, 26. novembra. Ljubljansko prostovoljno gasilstvo se počasi približuje svojemu cilju. Danes je namreč prispela v Ljubljano nova, povsem moderna brizgalna, za katero je društvo leta in leta zbiralo prispevke in ki je bila res že nujno potrebna. Nova motorna brizgalna je izdelek slovite avtomobilske tvornice »Austro-Fiat«. Naročena in izdelana ie bila v Linzu v Avstriji, kjer se je z družbo pogajal pred meseci občinski svetnik in načelnik prostovoljnega gasilstva g. Josip Turk. Brizgalna je veljala 230.000 Din. Brizgalna ie najmoderneiše opremljena, razpolaga z izredno močmm motorjem in ima prostora najmanj za 16 mož. Opremljena je z vsemi tehničnimi pripomočki in ima na razpolago agregat. Motor deluje t?ko močno, da meče vodne curke nad 60 metrov visoko. Prostovoljnemu gasilstvu odslej tudi trubač ne bo potreben, kajti avto ima hupo, ki daie izredno močne požarne signale. Avto je rdeče pleskan, in napravi zelo soliden vtis. Kot rečeno je nova motorna brizgalna dobrodošla prostovoljnemu gasilstvu, a še bolj ljubljanskemu prebivalstvu, zakaj v primeru večjega potžara v Ljubljani motorna brizgalna poklicnega galistva sama naibr? ne b' zadoščala Tako pa jo lahko nova brizgalna razbremeni in v slučaju, da se pokvari, celo nadomesti. Avto, ki je veljal skoraj četrt milijona Din, je odšel v petek iz Linca in je prispel danes v Ljubljano Radi silnih nalivov ;n razmočenih ter blatnih cest so morali namreč vožnjo večkrat prekim-i Danes i* motorna brizgalna razstavljena v veži Mestnega doma in si jo lahko vsakdo ogleda. Končno nai še omenimo, da motorna brizgalna še ni popolnoma plačana. Nekaj so nabrali marljivi in požrtvovalni gasilci, bivalstvo, da sta shoda prepovedana in v Litiji ter v Hotiču je bilo včeraj po maši celo uradno objavljeno, da se shoda ne bosta vršila. Kakor se vidi, je policijski aparat po-pomoma v službi dr. Koroščeve stranke. Klerikalci imajo pač pogum nalagati novo davke, nimajo pa poguma zagovarjati jih pred ljudstvom in zato prepovedujejo s pomočjo Policije javne ljudske shode. Beseda našega ljudstva ne sme priti do izraza, tisti, ki so proti sedanjemu pogubnemu in našemu narodnemu gospodarstvu ter državi škodljivemu režimu, imajo samo še pravico plačevanja, ne pa kritike. Režim se mora počutiti na zelo slabih nogah, ko posega po policijskih ukrepih, da pieprečuje kritiko svojega dela Vsekakor mora imeti slabo vest in se mora zavedati svoje krivde, ker se je ne upa zagovarjati pred ljudstvom. Svoboda besede in tiska se omejuje s policijskimi šikanami, ker se nosilci sedanjega režima ne upajo stopiti pred ljudstvo in njegovo sodbo. To je tudi vzrok, zakaj nočejo pristati na svobodne volitve pod nevtralno vlado, ki naj bi bile začetek likvidacije spora med prečanskimi in srbijanskim! kraji. Ako bi bila po umoru hrvatskih poslancev razpuščena sedanja Narodna skupščina, ki ničesar ne dela kljub temu, da je opozicija v njej zmanjšana na minimum, bi bile nove volitve že lahko končane in danes bi lahko živeli vsaj v deloma normalnih razmerah. Predstavniki sedanjega režima se boje ljudske sodbe in zato ne sme priti ljudstvo do besede. Klerikalizem. ki ima svojega predstavnika na najvišjem mestu državne uprave, se je pokazal povsem takega, kakršen je po svojem bistvu. Črno na-zadnjaštvo praznuje v polnem razmahu svoje orgije. Hudo pa se motijo njegovi predstavniki in zagovorniki, ako menijo, da se bodo ljudski sodbi izognili. Cim dalje se ji bodo izogibali, tem težje posledice bodo morali občutii. Delati ne bodo morali samo enkratne, ampak dvojno pokoro, in takrat bo njihov kes prepozen. Ako je klerikalcem prav tako, je nam tudi, samo izgovarjajo naj se ne. da delak> za državo in njene koristi. Država je ljudstvo, je narod Slovencev. Hrvatov in Srbov, in nihče drugi. Ce mislijo klerikalni voditelji, da se more svoboda ljudstva trajno zatreti, se bodo pač morali prepričati o nasprotnem, kajti sodbi ljudstva se ne bodo izognili. mnogo je prispevala mestna občina, vendar vse to še ne zadošča za kritje stroškov. Zato bodo prostovoljni gasilci še apelirali na Ljubljančane, v Čijih interesu je bila pač kupljena in prepričani smo, da se bo Ljubljana društvu za njegovo nesebično delo primerno oddolžila. Žrebanje drž. razredne loterije Zadružna hranilnica r. z. z o. z. v Ljubljani sporoča, da so bili danes dopoldne izžrebani sledeči večji dobitki: 200.000 Din št. 63.145, 30.000 Din št. 110.211, 20.000 Din št. 106.739, 4.000 Din št. 12.753. 20.004, 29.468, 74.155, 75.465, S7.378, 119.129. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—22.845, berlin 13.55—13.5S (13.565). Bruselj 0—7.911, Budimpešta 9.90—9.93 (9.915). Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9S5—8.015 (8.—). London 275.53—276.33 (275.93), Newyork 56.79—56.99 (56.89). Pariz 221.35—223.35 222.35), Praga 16S.25 —169.05 (16S.65). Trst 297.03—299.03 (298.03). Efekti: Celjska 158—0. Ljubljanska kreditna 128—128 (128), Praštedioaa 920—0. Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0. Ruše 260— 280, Stavbna 56—0, Šešir 105—0. Les: Tendenca nespremenjena Zaključena sta bila 2 vag. hrastovih podnic. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vag. moke. Zagrebška borza. Devize: Dunaj 800, Berlin 13.565. Budimpešta 9.915. London 275.73. Milan 29S37. Newyork 56.89, Pariz 222.37. Praga 168 65. Curih 1095 6. Ei'rkti: Volna Skoda 439. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.125, Berlin 123.75. Ne\\york 519 15, London 25.185. Pariz 20.29, Milan 27.195, Praga 15.385. Budimpešta 9f* 55, Dunaj 73. čitajte »Ponedeljek" MX M3 6874 Stran 1 SHOVENSn NAROD, dne 24. novembra 1928. Stev. ^7\ Klerikalni davčni vijak na delu Kako so klerikalci snedli dano besedo. — Ubijanje slovenske podjetnosti. — Klerikalci odpirajo vrata tuji konkurenci* — Uničevanje tujskega prometa in gostilničarskega stanu. Prectao so ^trile ustanovljene oblastne samouprave, so zaupnfltl SLS na svojem zborovanju v Celju sklenili, da se ne smejo nalagati nobena nova da\cna bremena, tudi oblastne davščine ne, in da je treba predvsem poskrbeti, da bo država odstopila oblastnim samoupravam toliko svojih dohodkov, da bođo lahko krile svoje potrebe. Prav tako -je predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačen na prvi'seji oblastne skupščine slovesno izja-val, da ne misli večina uvajati nobenih novih oblastnih davščin, ker Slovenija ne prenese nobene nove obremenitve več. Vsakdo ie pričakoval, da bo SLS po svojem vstopu v vlado, ki ga je utemeljevala baš s potrebo izgraditve in izpopolnitve oblastnih samouprav, storila vse, da se državne finance toliko decentralizirajo, da bodo oblasti poleg poslov, ki so jih prevzele od države, dobile tudi zadosten del dohodkov, ki jih dobiva iz Slovenije. To pričakovanic je bilo tem bolj upravičeno, ker je SLS na shodih in v svojem časopisju, ko je hlla v opoziciji, neprestano kričala o davčni preobremenjenosti, o izmoz-gavanju Slovenije in njenem obubožanju. Ta pričakovanja pa so prinesla samo razočaranja. Prvo, kar je storila klerikalna večina v slovenskih oblastnih skupščinah, je bilo. da ie pričela uvajati nove davščine, k čemur je bila deloma prisiljena, ker delegacia SLS v Beogradu ni storila svoje dolžnosti, čeprav je zatrjevala po famoznem blejskem paktu in po zadnjih skupščinskih volitvah, da bo sKr-belo za Slovenijo ne samo 20 klerikalnih poslancev, ampak tudi še 110 radikalov, s katerimi se je SLS zvezala na življenje in smrt. Na eni strani je klerikalna delegacija naprtila oblastnim samoupravam celo vrsto pasivnih ustanov., za katere bomo morali vedno plačevati, na dragi strani pa ni poskrbela v zadostni meri, da bi od države dobili vsaj toliko, kolikor bi bilo za njihovo smolreno vzdrževanje potrebno. Državna davčna bremena se s prenosom državnih poslov na oblastne samouprave niso Prav nič zmanjšaIa. Nasprotno, državna uprava je v času kleroradi-kalne vlade iz Slovenije iztisnila še več, kakor v prejšnjih letih, s čemer je postalo uvajanje oblastnih davščin in njihovo povečanje na podlagi nekdanjih klerikalnih argumentov samih še bolj neupravičeno. »Slovenec« trdi v zagovoru klerikalne davčne politike, da smo se približali izenačenju davkov na ta način, da so sedaj pričele plačevati več davkov tudi druge pokrajine, Zaro sicer nima nobenih dokazov, ker jih tudi doprinesti ne more, dejstvo pa je, da prebivalstvo v Sloveniji ni zahtevalo nivelizacije v plačevanju davkov na zgoraj, ampak navzdol, ker gre predvsem za to, da se preobremenitev Slovenije olajša. Strinjamo se z njegovimi izvajanji, da postane davčna zadeva resna, kadar se uporabljajo davčni dohodki napačno, kadar denar davkoplačevalcev ne pride zo-~m a njim nazaj, če ostane davčni denar iH*o večini vedno v eni pokrajini, ker morajo druge pokrajine polagoma obubožati. Zakaj, ako bi klerikalci, ki so v vladi, poskrbeli, da bi dobila Slovenija nazaj vsaj neznaten del tega, kar pobere državna davčna uprava v njej, bi ne bilo treh3 uvajati nobenih novih oblasntih davščin. Prav zato, ker tega niso storili, mora po j njihovem lastnem priznanju Slovenija obubožati. Če bi država dala kakih 106 ali 200 milijonov več na razpolago obema slovenskima oblastnima samoupravama, bi ne bilo treba uvajati nobenih novih davščin. To je prav lepo dokazal na zadnji proračunski seji ljubljanske oblastne skupščne posl. Mohorič, čegar srrokovnjaških izvajanj ni mogel nihče izmed klerikalne večine ovreči Izgovor, da bo denar, zbran iz oblastnih davščin, ostal doma in da se bo porabil izključno za domače potrebe, drži samo deloma. Vsako podjetje, pa naj bo to kmet-sko posestvo, trgovina, industrija ali obrt, more živeti in obstojati le dotlej, dokler more konkurirati s svojimi cenami. Kadar to ni več mogoče, mora propasti in mu ne pomagajo nobene umetne injekcije več. Kakor hitro se naši industriji in obrti povečajo produkcijske cene. ki niso več v skladu s splošnim gospodarskim položajem, morata neizogibno propasti, ker ju izpodrinejo tuji cenejši uvoženi predmeti. Na ta način se uniči domača podjetnost in postajamo eksploatacijski objekt tujega kapitala. Naši izdatki odhajajo na tak način iz pokrajine, v kateri se mora obubožanje nedvomno povečati. Nikdar pa ne bo mogoče prisiliti, da bi ljudje rajši kupovali domače dražje proizvode, kakor cenejše tuje. Dokaz za to nam najbolje nudi priznanje klerikalne večine v ljubljanski oblastni skupščini, da popijejo ljudje pri nas dve tretjini od drugod uvoženega vina. čeprav je j znano, da nam vino domačih vinogradnikov preostaja. Davčna obremenitev sme torej iti samo tako daleč, da ne uničuje domače podjetnosti ii produkcije, kar bi moral uvideti vsak pameten narodni gospodar, ker se drugače zmanjšujejo in uničujejo tudi davčni viri. Smešen je tudi izgovor, s katerim klerikalci sedaj najraje manevrirajo. Češ, da je veČina oblastnih davščin prostovoljnega ziračaja. To ne drži niti glede naklade na vino, ki se ii sicer res lahko vsi izognemo na ta način, da ga ne bo nihče več pil. Mnenja smo pa, da bi bilo to oblastnemu odboru samemu najmanj ljubo, ker bi na ta način usahnil njegov največji vir in bi največ trpel zaradi tega tudi naš vinogradnik, ki se že itak zaman bori s tujo konkurenco. Oblastne davščine na razna podjetja, obrt, trgovino, privatne uslužbence, na potrošnjo premoga itd. pa se v nobenem oziru ne morejo proglašati kot prostovoljne davščine, ker se jim nihče ne more izogniti. In. ali morda mislijo klerikalci, da bo posebno ugodno vplivalo na tujski promet, ki je pri nas v Sloveniji glavni vir dohodkov narodnega gospodarstva, če bomo posebno obremenili gostil-ničarski stan in podražili njegove eksistenčne možnosti? Tujci gredo vedno tja, kjer ceneje žive. Pošteno bi bilo, da bi SLS, ki ima svo. jega človeka za predsednika vlade, poskr-bela, da bi dobili slovenski oblastni samoupravi del direktnih državnih davkov za kritje svojih potreb, da bi izposlovala vsai vrnitev onih avtonomnih doklad. ki smo *»n plačali v Beograd, s Čemer bi bile lahko krite vse potrebe doma. Dejstvo je, da te-xa doslej niso storili, da so našega davkoplačevalca sauno ponovno obremenili. Vse njihovo opravičevanje oblastnih davščin ie zato brez podlage. Dva predrzna izsiljevalca pod ključem Kako sta hotela vpokojeni major Ostojić in odpuščeni uradnik Boltek opehariti tovarno za visoko odškodnino. — Izsiljevanje se ni posrečilo. Pred meseci je direkcija tovarne v Našicah odpustila nekega Slavka Bolteka zaradi nedostojnega vedenja. Odpuščeni uradnik ie kmalu dobil nameščen ie pri agenturi Norddeutsch Llovdu. Pozabiti pa ni mogel svoje prejšnje službe in tudi ne direktorja, ki ga ie odpustil. Ravnateljstvo tovarne ima svoje poslovne prostore na Mažu-ra niče ve m trgu v Zagrebu. Ravnatelj :e dobil krmiti IX) odpustu uradnika :>olteka od njega grozilno pismo, v katerem mu grozi, da ga bo ovadil oblastem, ker ima v svojem podjetju lju-Ji. ki so nemški, madžarski in italijanski vohuni in da bo vse storil, da bo policiia te ljudi pregna'la iz nase države. Boltek je navedel tudi imena špijo-nov in je končal svoje grozilno pismo s pripombo, da bo miroval, če mu direktor pošlje do določenega termina večjo vsoto denarja. Jaz sem kavalir, je napisal Boltek, in prepuščam vam, da določite višino nagrade. Direktor NašiČke tovarne dr. Bratanič seveda ni odgovoril do termina, ka.kor je zahteval Boltek. Kasneje mu je sporočil, da ga bo ovadil državnemu pravdniku, če se bo predrznil pisati mu še taka pisma. Nekaj mesecev na*to je prišel k dr. Brataniču neki mož in se mu predstavil za majorja Aleksandra Ostojiča. Bil je v civilni obleki. Povedal je direktorju zaupno, da je zvedel, da je bila proti njemu in nekaterim njegovim uradnikom vložena v Beogradu pri vo-jaško-politični oblasti ovadba zaradi vohunstva. Na pod'lagi te bodo njegovi uradniki najbrž izgnani iz naše države. Major je nadalje izjavil, da je med osumljenimi uradniki^ tudi neki njegov prijatelj, ki ni nameščen v tovarni. Zato, je rekel major, bom ovadbo uničil. Mesec dni pozneje je Ostojić zopet poselil direktorja in mu pokazal prepis ovadibe in imena vseh špi- ionaže osumljenih uradnikov njegove tovarne. Na seznamu je bilo okoli 50 uradnikov, ki naj bi bili izgnani iz države. Direktor je takoj ugotovil, da je med njimi samo pet takih, ki niso naši državljani. Ugotovil je tudi, da je pisava prepisa popolnoma slična pisavi v grozilnem oisrmi, ki ga je poslal pred meseci Boltek. Ko ;e majorja na to opozoril, ie ta odšel z obljubo, da mu bo prinesel ovadbo v originalu. Nekaj tednov nato te Ostojić res prišel k direktorju in mu pokazal ovadbo v originalu. Direktor je takoj opazil, da je tudi to pisal odpuščeni Boltek. Ovadba je bria brez podpisa in tudi ni imela potrdila, da jo je sprejela kaka vojaška oblast. To je pisal Boltek. je vzkliknil direktor. Major mu je to potrdil s pripombo, da mu je Boltek dal polnomoč-ie. da izkoristi ovadbo. Ko ie direktor ogledoval Boltekov rokopis, je Ostojić izvlekel iz aktovke več aktov, ki so bili prepisi cen blaga, kupcev tovarne itd. Te spise je Boltek ukradel v pisarni, ko je bil še nameščen v tovarni in jih je hotel vnovčrti pri konkurenčni tvrdki. Ostojić je takoj izjavil, da prepusti vse te dokumente direk-torm. Če mu izplača za potne stroške v Beograd 72 tisoč Din ter ga namesti v beograjski podružnici z mesečno plačo 6 tisoč Din. Te dokumente sem dobil od neke visoke vojaške oblasti v Beogradu, ie pripomnil Ostojić, in jih morem izkoristiti, kakor me je volja. Direktor je majorja ogorčeno zavrnil in mu takoj povedal, da ga pod nobenim pogojem ne more namestiti pri svojem podjetju ter da ho takoj vložil proti Bolteku ovadbo. Major je direktorju svetoval, na i Bolteka ne ovadi, ker se bo zadovoljil z odškodnino. Poleg 22 tisoč D*n notnih stroškov naj mu da še 30 do 40 tisoč Din odškodnine, pa bo vse v redu. Direktor je takoj obvestil policijo, ki ie nastavila v sobi pri direktorjevi pjc-nj detektive, ki so slišali vse razgovore izsiljevalca. Ostojić je namreč prišel vsak dan v direktorjevo pisarno ;n mu pretil, če mu ne izplača odškodnine. Direktor je izplačilo odlašal, češ, da nima še odobrenja svojih predstojnikov. Med tem je mogla policija zasledovati izsiljevalca. Dne 23. t. m. je major Ostojić zopet prišel v pisarno dr. Bratanića. V sosedni sobi so brli detektivi, ki so slišali vsako besedo njunega razgovora. Direktor je izsiljevalcu izjavil, da je dobil dovoljenje, da izplača vsoto, ki jo je zahteval. Vprašal ga je še, kaj bi se zgodilo, če bi mu podjetje ne izplačalo odškodnine. Major Ostojić je začel na dolgo in široko pripovedovati o vseh posledicah, ki bi nastale zaradi tega, kako bi bih tovarniški uradniki preganjani in izgnani iz državi, od česar bi imelo podjetje največ škode. Ravnatelj je nato podpisal ček za 62 tisoč Din, češ, da ne more dopustiti, da bi se preganjalo njegovo uradništvo. Major je za-" dovoljno vtaknil ček v žep in odšel. V veži so ga že čakali detektivi ter ga preiskali. Našli so ček in razne druge dokumente, s "katerimi je hotel izkoriščati direktorja. Policija je takoj aretirala izsiljevalca upokojenega majorja Ostojića in odpuščenega uradnika Bolteka ter ju izročila sodišču. Potrebna ugotovitev V informacijo javnosti smo v soboto objavili poročili uprvanega odbora ljubljanske mestne elektrarne o dobavah za njeno razširjenje in socijalno - političnega odseka ljubljanskega občinskega sveta o socijalnem skrbstvu mestne občine, ki sta bili prečitanj na zadnji občinski seji. Včerajšnji *SIovenec« nas napada, češ, da nismo povedali, da je prvo poročilo preči-tal član kluba obč. svetnikov SLS g. Ore-hek, drugo pa g. Krek, predsednik kluba občinskih svetnikov SLS. Ugotavljamo, da smo to že omenili v svojem poročilu o poteku občinske seje in da smo tedaj o obeh gospodih, ki ju navaja »Slovenec«, skoro več poročali, kakor pa uža j eni »Slovenec* o celi seji občinskega sveta. Mi smo torej povedali, da sta gg. Orehek in Krek podala poročili v, imenu upravnega odbora mestne elektrarne In socijalno - političnega odseka, ugotavljamo pa ob tej priliki tudi to, da onadva nista povedala, da so jima poročili sestavili mestni uradniki. H koncu naj ugotovimo tudi to, da občinska svetnika gg. Orehek in Krek ne predstavljata v občinskem svetu samo sebe, temveč, da sta poročala na seji občinskega sveta ne v svojem, ampak v imenu upravnega odbora in soc. pol. odseka, v katerem imajo napredni občinski svetniki vsaj toliko besede, kakor obč. svetniki SLS. Le zato smo tudi objavil obe poročili, ker nas zasebno mnenje gg. Orehka in Kreka prav nič ne briga. Toliko v pojasnio, da ne bo kake zamere. Sicer bi pa lahko »Slovenec« obe poročili objavil prej, kakor smo jih mi. V tem slučaju, bi se mu ne bilo treba pritoževati, da uporabljamo javno izražene izjave, kakor se nam zdi prav in ne farov-ski gospodi. Sicer bi pa priporočali »Slovencu«, naj ne bo tako malenkosten in naj ne obeša imen svojih generalov na velik zvon. Lastna hvala se pod mizo valja. Napredovanja v naši vojski in mornarici Napredovali so v pehoti: za kapitane I. ki. kapitani II. kl. V. Kozjak, Silvester Kleč, J. Bah, Franjo Zaherl, Dragotin Žturek, Zvonimir Zupančič, Mihovil Žlimel, Dragotin Stencel. Anton Sproc, Izidor Pick, Vinko Cajnko. Prane Cigoj, Vilko Turk. Josip Šer-bec. Marko Težak, Aleksander Rup, Ivan Jug, Stepan Kolander, Ilija Sever, Adolf Giobming Dragotin Vosner, Stanislav Drak-sler, Ciril Rihter, dr. Ivo Čebuhar, Adalbert Braz, Jože Ravnik, Franjo Tičak, Ivan Lav-renčič. Ivan Kunst, Maks Smerdu, Franjo Gorenčan, A. Kos, J. Kopačin in I. Postel; za kapitane II. ki. poročniki Dragotin Šturm, Mirko Černe. Rado Pavlic, Anton Sirka. Vladimir Perše, dr. Bogdan Kurbus, Vinko Linič, Franjo Gregorič, Janko Babnik, Ve-koslav Palek, dr. Milan Peric. Franc Jan-kovič. Ivan Pahernik. Karel Sos s, Franc Majcen, Miroslav Golik, Florijan Zmpanc, Vilko Kotnik Adolf Horvat. Edmund Gregi. Aleksander Hohnjec. Anton Gingl, Maksimilijan Žagar, Makso Dimič. Janko Drnovšek. Josip Roušal, Vladislav Mlakar, dr. Josip Goljevšček, Josip Raza. Ivan Poldrugač, Vladimir Lokar, Josip KolŠek, Silvester Ra-dej, Franc Pečak, Rudolf Portner, Dragotin Sovre, Viktor Pinter, Zvonimir Murit, dr. Miroslav Frelih, Franjo Žagar. Izidor Finci, dr Josip Kramer, Dušan Rvbar. Franjo Greif. Ješko Velikonja. Nikola Kos, Dng>Mn Trešnjak. Roman Oberlindtner, Maks Baje Andrej Žele, Vladimir Anžlovar. Jadez Tr:I-ler. Vinko Sterle, Ivan Križaj. Slavko Dra-gonar in Vladimir Perše; za poročnike podporočniki Rajko Plavšič. Emil Rataj. Zdrav-ko Seručar, Jnroslav Žak, Karlo Dolinšek Josip Pletikosa, Friderik Leman. Rudrlf Pirš. Anton Novak, Karlo Zavec. Anton Černe, Stanko Leben. Ljubomir Vo"i2 i. Iv?n Glrha, Janko Ponebšek. Stanislav Palouc. Rar.ko Lu-kač, Rudolf Brolih, Rudolf Pik. Franc Šircelj, Vladi-mir Krištof. Srečko ?rv-ko. Srečko Jeras, Staeko Harmel, Ivo Na gler Danilo Sardoč, Emil Beniš. Josip Čn-pac, Rudolf Zupan, Vinko Gaišek. Anton Ogrin. Ivo Rezek, Franc 2r.?cniak. Vojislav Došen, Albin Plehan in Franc Mencej; v artiljeriji za kapitan? h klase kapitani II klase: Pavel Zobec, Branko Tominšek. Ivan Lipovščak, Karlo Fa:t, Jože Jelene, dr Vladimir Levštek, Martin Bekir. Ivan Jti-vančič, dr. Vladimir Vidmar, Karlo Fabiini, Ivan Herceg In Josip Lončari V, za rez. kapitane II. kiase poročniki: Pavel Ješe, Dragotin Ravki . Vladimif Kirin, Zvonimir Bratanič, V.kMr Kamenar. VJadi-mii Kobi, Dragotin i*oH«*er, Ivan Ka\šek. Ferdo Krizmanič, Vinko Nov osel. Viktor Opalin in Zlatko Kralj; za rezervne poročnike .v.Klporučuiki. Ivo Vidmar, Ivan Babic, Anton Lukniau. Anton Cerar, Marin Stude, Ljudevit Kos, Ivan Brajdič, Stanislav Jelačin. Božidar Okorn, Franjo I ušar. Srečko Rob, Andrej Slapar, Vladko Zorko, Josip Lang, Albin Pregelj, Josip Brinar, Alfred Spicar, Oto iMuk, Ve-koslav Čeh in Vilko Molnar; v inženjerski stroki: za poročnike podporočniki Miloš Marolt, Franc Košnjek, Milan Kosec, Vladimir Valenta, Karlo Orehek, Zoran Piši in Vatroslav Vipave; v sanitetni stroki za kapitana I. klase kapitana II. klase Josip Salopek in dr. Boštjan Erat; za apotekarske kapitane II. klase poročniki Janko Valko, dr. Janko Rak in dr. Ljudevit Zal ar; v ekonomski stroki za kapitana I. klase kapitan II. klase Edvard Godci in Franjo Triglavčanin, za kapitana II. klase poročnik Ivo Koch; v zrakoplovstvu za poročnike podporočniki Alojzij Radin, Zdenko Ulepič, Joahim Žitnik, Janko Šalamun in Josip Kranjc; za poslovodjo III. klase nižji poslovodja IV. klase Dragotin Hirš; v inžerjersko tehnični stroki za kapitana II. klase poročnik Josip Žagar; v mornarici za kapitana T. klase kapitan II. klase dr. Ivan Jurin. GRIČAR £{ MEJAČ, LJUBLJANA. Kompletne pletene obleke 380 - 900 D Jopice, puloverji, žemperji 200—500 1f Pleteni plašči .... 1200—1800 „ Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Ponedeljek, 26. nov.: «Romeo in Julija«. D. Torek, 27. nov.: «Krog s kredo«. Red B. Sreda, 28. nov.: Zaprto. Četrtek, 29. nov.: «Živi mrtvec». Red A. Petek, 30. nov.: Zaprto. Sobota, I. dec.: «Herman Celjski«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. OPERA. Ponedeljek, 26. nov.: Zaprto. Torek, 27. nov.: Zaprto. Sreda, 28. nov.: «Čarobna piščal». Red A. Četrtek, 29. nov.: ZapTto. Petek, 30. nov.: «Lepa Vida« Slavnostna predstava. Prem. abonma. Sobota, 1. dec: Ob 15. uri «Prodana neve* sta«. Ljudska predstava pri znižanih ce* nah. Izven. Koncert praške „Akademske filharmonije" Kako resno, intenzivno in vneto se goji glasba med češko akademsko omladino in kako neverjetno visoko umetniško stopnjo lahko doseže ob smotreni, energični volji, so nam dokazali v soboto praški akadem* ski filharmoniki. Sicer so pogoji za ustva* ritev tako popolnega in veščega orkester* skega naraščaja na Češkem, zlasti v Pragi, mnogo ugodnejši kot kjerkoli drugje, kjer ni takoTekoč vsak že rojen muzik. Vendar bi bil tudi v Pragi tak orkester najbrž ne=» mogoč, ako bi ga ne organizirali in vodili najidealnejši, pa tudi najenergičnejši mladi ljudje in ako bi ta orkester ne užival na najvišjem mestu materijaJne in moralne podpore, v svojih članih ne imel zvestih in požrtvovalnih, za enim skupnim ciljem stremečih članov, pri publiki pa vnetih, po* vsod pomagajočih prijateljev. Iz skromnih začetkov se je orkester čeških akademikov Prage razvil v velikega spoštovanja vredno umetniško korporacijo, ki je že doma do* segla krasne uspehe ter je na podlagi teh pogumno in samozavestno prišla preko svo* je državne meje k nam, priredila serijo iz* vrstno uspelih koncertov menda v Novem Sadu, Beogradu, Dubrovniku, Sarajevu, Za* grebu, pri nas in v Mariboru. Povsodi so jo sprejemali z odprtimi rokami, povsodi jih je kritika po zaslugi najlepše ocenje* vala. Kot dirigent fungira nenavadno ener* gični, zelo inteligentni, močno muzikalični in spretni Osterčilov učenec inženjer gosp. Otokar Kozel, ki si je celo v Pragi, kjer p*Č to ni lahko, kot vodja svojega orkestra priboril vsestransko priznanje. Tako pri* znanje mu gre po vsej pravici in tudi pri nas si ga je v soboto v najvišji meri pri* dobil. Akademski orkester šteje okoli 60 članov, ki so se pripeljali v soboto ob 2. uri iz Zagreba v Ljubljano. NTa kolodvoru jih je zamogla, žal, zaradi silnega dežja sprejeti le maloštevilna publika, toda ta tem prisrčnejše. Pozdravili so jih češkoslo* vaški konzul g. Resi, v imenu jugosl.*češko* slovaške lige g. dr. Kramer, v imenu ljub* ljanske občine g. dr Zamik, od pev. zb. Gl. M. g. S Pečenko, v imenu akad. mla= dine g. Ždolšek, vsi jedrnato, kratko, želeČ jim najlepšega uspeha. Odzdravil je v ime* nu Akad. orkestra njegov predsednik g. Červenv. Koncert je bil, kolikor je bilo pač v tem najslabšem vremenu mogoče, prav do* bro obiskan in je publika nastop orkestra, dirigenta in vsake točko navdušeno akla= mirala. Po odsviranih himnah iugoslovem ske, češke in slovaške so mladi umetniki igrali dve Smetanovi simfonični sliki «Više* grad« m «S čeških logov in gajev«. Fibi* chovo «Predveoer», Dvofakove «Legende» in «Slovansko rapsodijo«, preizkušen, kla* sično * romantičen, za češko glasbeno pol* preteklo dobo reprezentativen program. Zvočnost orkestra je malodane idealna, ker so vse instrumentalne skupine v ugod* nem številčnem in po tehničnem znanju odtehtanem razmerju. Nastop kaže elegan* co in čvrsto disciplino. Izvajanja so nosila veledostojen umetniški karakter in ni bi* lo niti trenutek treba gledati nanje, kot smo to vajeni storiti pri mladih začetnikih, skozi prste. Imeli smo vtis. kankor da nam koncentira v dolgi dobi preizkušen, do po* tanJcosti vigran, rutiniran orkester. Pev. zbor. GI. M. in ljublj. akademiki so ji podarili v znak bratske edmosti in v znak priznanja m zahvale za izredno lep umetniški užitek Šopek in dva lepa venca. Razstava angleške umetnosti Včeraj dopoldne je bila slovesno otvor-jena v Narodnem muzeju v Ljubljani razstava britanske umetnosti. Otvoritvi so prisostvovali odlični zastopniki naše javnosti. Navzoč je bil tudi angleški poslanik v Beogradu g. Kennard. Prvi je govoril univ. prof. dr. Izid. C a n-k a r, ki je pozdravil angleškega poslanika Kennarda v imenu naše javnosti ter se zahvalil Jugoslovanski družbi v Londonu, ki ji gre glavna zasluga za prireditev razstave angleške umetnosti v Ljubljani. Dela, ki so razstavljena v Narodnem muzefu, so prenesli z Mednarodne umetnostne razstave v Uenelkah ter bodo razstavljena še v Zagrebu in Beogradu. Nato je govoril angleški poslanik g. Kennard. Izrazil je svoje veselje, da more ot-varjati razstavo angleške umetnosti v pre-stolit-i Slovenije, čije lepote že pozna. Po kratkem izvajanju o zgodovini angleške umetnosti in sodobnih angleških slikarjev, čijih dela so znana deloma tudi pri nas, kakor poznajo v Angliji dela naših dveh najmarkantnejših umetnikov Jakopiča in MeŠtroviČa, je g. poslanik dal besedo velikomu županu dr. Vodopivcu, ki je v imenu pokrovitelja kraljn Aleksandra izjavil, da je razstava otvorjena. Številni navzoči, med katerimi je bilo tudi nekaj gostov iz Zagreba, so si nato ogledali razstavljena dela sodobne angleške umetnosti, ki jih je 72. Zdi se, da med temi manjkajo nekateri na jmankantnejši zastopniki moderne angleške umetnosti. Razstavljene umetnine so skoraj vse povprečne, edino nekaj grafik je med njimi, ki so visoke umetniške vrednosti. Slovanski teden v ljubljanski operi. Prvokrat v letošnji sezoni priredi naše Narodno gledališče slovanski teden, v katerem se bodo izvajala operna dela izključno slovanskih skladateljev. Izmed Slovencev sta v tem tednu zastopana Risto Savin in Slavko Osterc. Hrvate zastopa Ivan pl. Zaje, Ceho y»opuIarni Smetana, Ruse pa Musorgskv -Rimski Korzakov, Prokofjev in Stravinskv. Obžalujemo le, da nt na repertoarju tudi poljska opera. Slovanski teden začne v petek 30. t. m. s slavnostno predstavo v proslavo narodnega praznika Poje se Risto Savi nova »Lepa Vidac. Od danes naprej so pri obeh gledaliških blagajnah v predprodaji bloki za popust pri obisku teh predstav. Blok stane 10 Din in im pet kuponov, na podlagi vsakega kupona se dobi za predstave v okviru tega tedna 30% popusta. Ljubljanska opera. Vsled zadnjih skušenj, ki se vršijo v operi za >Lepo Vido« in -Nikola šubic Žrinjskega*, bo operno gledališče v torek dne 27. t. m. zaprto. V sredo dne 28. t. m. se poje Mozartova opera čarobna piščalc za abonente reda A. Abonenti reda C pa dobe svojo predstavo prihodnji teden v okviru slovanskega tedna. •šentjakobski gledališki oder vprizori v petek dne 30. novembra ob 8K zvečer in v nedeljo 2. decembra ob 8. zvečer veleza-bavno komedijo v treh dejanjih ^Kraljevska visokosU. Vsa komedija je prepletena s finim humorjem in situacijsko komiko. Kdor ljubi zabavo, naj si ogleda to lino komedijo. Vstopnice so od srede dalje na razpolago v trgovini g. Peter šterka, nasl. Miloš Karnič-nik, na Starem trgu. S&eležnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 26. novembra 192G; katoličani: Konrad; pravoslavni: 13. novembra. DANAŠNJE PRIREDTVE. Drama: sRomeo in Julija«. Kino Matica: »Alahov vrt«. Kino Ideal: >Pat in Patahont. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc Rimska cesta; Levstek, Resljeva cesta. Naš izvoz v oktobru Generalna direkcija carin je objavila statistične podatke o našem izvozu v oktobru. V primeri z oktobrom predlanskega leta je naš izvoz lani po teži in vrednosti nazaioval. Po teži je nazadoval za 57.487 ton, po vrednosti pa za 178,135.095 papirnatih dinarjev. To je bila posledica slabe žetve. Letos v oktobru so izvozili 430.821 ton blaga v vrednosti 666,068.314 papirnatih ali 60.7&4.&44 zlatih dinarjev. V primeri z lanskim izvozom v oktobru se je letos naš" izvoz povečal za 69.364 ton, po vrednosti je pa na-iastei za 20,342.694 papirnatih dinarjev ali 1.842.468 zlatih Din. V odstotkih izraženo znaša porast po teži 19.9, po vrednosti pa samo 3.15. Po vrednosti je najbolj porastel izvoz pšenice in gradbenega lesa, dalje surovega bakra in svežega sadja, železniških pragov, drobnice itd. ?;azadoval je najbolj izvoz živih prašičev, sliv, goveje živine, žita i. t. d. Prvo mesto po vrednosti zavzema gradbeni les. ki smo ga izvozili za 102,721.608 dinarjev. Na drugem mestu je hmelj s 75,953.052 Din, na* tretjem pšenica z 39.751.912, na četrtem suhe slive s 34,701.515. na petem surovi baker s 30,400.000. na šestem jajca s 25.831.650, na sedmem sveže sadje s 25,005.500 itd. Celokupna teža našega izvoza je znašaht v prvih devetih mesecih t. 1. 3,776 462 ton ali 162.199 ton več nego koncem istega razdobji ja lanskega leta. V odstotkih znaša to pov«--(•anje 4.49. PPo vrednosti pa naš letošnji iz voz še ni dosegel take višine, kakor kon ceni lanskega leta. Vrednost izvoza je znašala do 31. oktobra 5.233.012.898 papirnatih rlinarjev. lani pa 5.249,072.340 Din. Razlika znaša 16,059.442 papirnatih ali 1,543.700 zlatih dinarjev. Stran 3 — Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena inšpektorja finančne kontrole v Ljubljani Franjo Golob in Josip Erjavec. — Češki učenjak v Beogradu. Profesorski zbor beograjske medicinske fakultete je povabil znanega češkega učenjaka prof. dr. Šambergerja v Beograd, da bi predaval o kakem problemu iz svoje stroke. Dr. Šam-berger se je vabilu odzval in bo predaval 3 decembra o kužnih boleznih. — V naše državljanstvo so sprejeti ravnatelj tovarne v Kranju Maksimilijan Hor-vic, privatni uradnik iz Ljubljane Anton Rupnik. trgovec iz Kočevja Anton Škerjanc, zidar iz Trstenika Ivan Dudaks in stroje* vodja drž. železnic iz Maribora Alojzij An-derle. — Razpisana profesorska služba. Na ju- ridični fakulteti v Zagrebu je razrpisan natečaj za katedro kriminalne znanosti in so-ciiologije. Kandidati naj vlože prošnje v 6 mesecih po objavi natečaja v »Službenih Novinah« in naj navedejo, ali se potegujejo za rednega ali izrednega profesorja odnosno docenta. — Rezervnim oficirjem. Na udanostno brzojavko članstva z izrednega zbora dne 17. t. m. je prejel predsednik ljubljanskega pododbora iz dvorne pisarne sledeče pismo: ;>Njegovo Veličanstvo kralj ie blagovolil odrediti, da se Vam sporoči Njegova srčna zahvala za izjavo udanosti in zvestobe, katero ste poslali v imenu članov ljubljanskega pododbora ob priliki izrednega zbora. Minister dvora: Jankovič, s. r.« Uprava ljubljanskega pododbora. Dnevne vesti. Iz Ljubljane požrtvovalna ljubav ANGEL I velika nada B sonce sreče IBi! 1 B brezmejna tuga ULICE — Kongres slovanskih Hlologov. Prihodnje leto se bo vršil v Pragi velik kongres slovanskih filologov. — Iz »Službenih Novin*. »Službene Novine« št. 266 z dne 14. t. m. objavljajo zakon o trgovinski in piovitbeni pogodbi ter konvenciji o živalskih kažn:h boleznih med kraljevino SHS in Italijo. — Iz zdravniške službe. V višjo skupino ie pomaknjen sreski sanitetni referent v Novem mestu dr. Viktor Gregorič. — Taksa na kinovstopnlce. Finančni minister je podpisal nove izpremembe in dopolnitve k pravilniku o taksah in pristojbinah, ki se našajo na takse na kinovstopnice in na vstopnice v druga zabavišča. — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 22. do 31. oktobra ie bilo v ljubljanski oblasti 19 slučajev ti-fuzrrih r bolezni, 8 griže. 56 škrlatinke, 195 ošpic, 19 davice, 3 šena, 1 krčevite odrevenelosti in 1 vranicnega prisada. V mariborski oblasti je bilo od 1. do 7. t. m. 20 slučajev tifuznih bolezni, 14 griže. 40 škrlatinke, 147 ošpic, 26 davice, 5 šena, 3 dušljivega kašlja, 1 nalezljivega vnetja možganov in 1 krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 12. do 18. t. m. ie bilo v ljubljanski oblasti 7 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice in po 1 če-belne kuge, vranicnega prisada in smrkavosti. V marfborski oblasti je bilo 19. t. m. 43 slučajev svinjske kuge, 16 svinjske rdečice, 2 mehurčastega izpuščaja goved. 3 vranicnega prisada, 2 konjskih garij in 2 stekline. — Iz »Uradnega lista«. ■ Uradni list« št. HI z dne 24. t. m. objavlja pravilnik, kako se vzdržujejo klinike medicinskih fakultet, v kolikor imajo poleg proračunskih dotacij lastne dohodke. — Trije vseučiliški profesorji pred sodiščem. V kratkem se prične pred beograjskim sodiiščem zanimiva razprava. Zagovarjali se bodo po tiskovnem zakonu tri ie vseučiliški profesorji dr. Milorad Nedeljko-vič, dr. Dragoljub Arangielovič in dr. Mirko Kosič in sicer radi članka o hrvatskem, vprašanju, objavljenega v beograjskem »Vremenu«. — Težka železniška nesreča. Iz Vinkov-cev poročajo o težki železniški nesreči, ki se je pripetila pri kolodvoru v Ivankovem. Beograjski brzovlak se je zaletel v tovorni vlak, ki je vozil proti Beogradu. Karambol ;e imel katastrofalne posledice. Obe lokomotivi sta razbiti. Proga je pa na kraju nesreče več metrov daleč porušena. Več va-^onov tovornega vlaka je skočilo s tira, Jočim so ostali vagoni brzovlaka po čud-•lem naključju nepoškodovani. Tudi od potnikov se ni nihče ponesrečil. Vrglo jih je le s sedežev. Iz Vinkovcev je prišla na pomoč takoj lokomotiva. Po 6urnem napornem delu so pokvarjeno progo zopet popravili. Zjutraj ob 8- je mogel brzovlak nadaljevati pot proti Zagrebu. Komisija ie preiskala vzroke nesreče in je ugotovila, da jo je zakrivil službujoči uradnik, ki je pustil brzovlak na tir, kjer je že stal tovorni vlak. Materijalne škoda je precejšnja. — Vreme. Kljub pozni jeseni, ko je na* vadno že sneg in mraz, smo dobili pravo aprilsko vreme V soboto proti večeru je začelo močno grmeti in dobili smo prvi sneg, ki je pa večinoma že izginil. Včeraj je ležala nad Ljubljano skoro ves dan gosta megla in vreme je bilo skrajno neprijetno. Zvečer se je pa megla naenkrat razpršila in začelo je deževati. Danes zjutraj ie bik) še močno oblačno, dopoldne se je pa že zjasnilo in posijalo je prav prijetno solnce. Barometer pa Že davno ni stal tako nizko, kakor danes zjutraj. Kazal je namreč 742 ram. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, sostanovi t no vreme. Včeraj je bilo povsod v državi oblačno, v Splitu ie celo snežilo V SpflUi in Mariboru je bilo včeraj II stolni, v Beogradu 10, v Zagrebu in Skoplju c?, v Ljubljani 4.3. Danes zjutraj je znašala ra v Ljubljani 2 stopinji. —ij Najzanimivejša družabna prireditev letošnje sezone bo nedvomno novinarski koncert, ki privabi vsako leto toliko občinstva, da je celo velika unionska dvorana premajhna. Novinarski koncert ie za Ljubljano že tradicija in brez njega si skoro Le moremo misliti začetka plesne sezone. Letos bo koncert še posebno zanimiv, ker nastopi znana operna in koncertna pevka ga. Zinka VMfan-Kunčeva. ki sicer še ne nastopa dolgo, a je vendar zaslovela že tudi v inozemstvu. Nemški listi so nedavno priobčili o nji zelo laskave kritike, in kar niso mogli prehvaliti njenega glasu. Druga privlačnost letošnjega koncerta bo nastop pevskega zbora in orkestra, pomnoženega z bivšimi dijaki I. državne meščanske šole v Ljubljani. Mladinski nastopi v tako velikem obsegu so pri nas redki in zato bo ta točka sporeda nedvomno zelo zanimiva. Po koncertu se bo vršil družabni večer, ki bo tudi letos zelo animiran. —lj Javna preizkušnja nove motorne briz-galne. Javna preizkušnja motorne brizgalne, ki je last prostovoljnih gasilcev, bo jutri ob 15. uri pred Mestnim domom. —lj Nov rešilni avtomobil. Kakor znano, je stari rešilni avto mestne občine že delj časa neporaben in ga bodo morali temeljito popraviti. Mestna občina je morala naroČiti nov rešilni avto, ki prispe baje te dni v Ljubljano. —lj Lovci! Ker ste po večini o vsebini oblastnih lovskih uredb na nejasnem, ne zamudite zborovanja dne 26. t. m. ob 20. uri v steklenem salonu Kolodvorske restavracije v Ljubljani. Zlasti bi bilo želeti, da pridejo tudi lovci z dežele, posebno tisti, ki so člani obč. odborov. Ne gre za kak jalov protest, gre za resen posvet vseh prizadetih, brez razlike politične pripadnosti, narodnosti ali stanu. — »Slovensko lovsko društvo.« —lj Turneja Glasbene Matice na Poljsko. O tej turneji in o lepotah poljske dr-žaAe bo predaval drevi s prikazovanjem mnogih skioptičnih slik ravnatelj g. Karol Mahkota. Predavanje se bo vršilo pod okriljem Zveze kulturnih društev v mali ka-zinski dvorani v prvem nadstropju točno ob 20, ueljali poštnega uradnika Matijo Medena iz Ljubljane in trgovskega sotrudnika Ivana Pravca iz Sent Jakoba. Oba sta tako nesrečno padla, da sta si poškodovala noge. Meden ima poškodovano desno, a Preveč levo nogo. oioioioioiosoioioic Premog, drva koks in oglje - ..ILIB13A' Vtfharjeva cesta (za Gl. kol.5. Kralja Petra tra 8, Miklošičeva cesta 4. — Telefon štev. 2820. 0 1cd1cd1c=>«01cd«cd«c=>»010 Iz Celja Živčno bolnim in duševno utrujenim povzroča naravna grenčica »Franz Josef« dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po preizkušnjah znamenitih š-pecijalistov za živčevje je uporaba grenčice »Franz Josef neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerija!: in špecerijskih tigovinah. 26-T —c Glasbena Matica v Celju namerava z novim letom otvoriti v Laškem podružnico. Laški občinski odbor jc sklenil v zadnji svoji seji, da ponudi v to svrho brezplačno en razred v bivši nemški šoli. —c Silen naliv smo imeli nad Celjem in okolico v soboto popoldne. Lilo je kakor iz škafa. Ponoči je naliv prenehal in je pričelo snežiti. Po višjih vrhovih okrog Celja je zapadel sneg. Vode so precej narasle Včerajšnja nedelja pa je bila proti pričakovanju lep solnčni dan. kakršnih že dolgo nismo imeli. —c Tatvine koles. Čevljarskemu pomočniku Rupertu Bučarju je te dni neznan uzmovič ukradel kolo iz hodnika delavnice Adrije. Kolo je znamke »Tribuna«. Tatvine koles so v našem mestu na dnevnem redu. —c Radi ponočnega razgrajanja je bil na Dečkovem trgu aretiran čevljarski pomočnik Maks Z Razgrajal je tako, da je zbudil iz spanja celo tamošnjo okolico. —c Na Ljudskem vseučilišču predava nocoj šolska upraviteljica gdč. Ivanka Zupančič o svojem potovanju po Nemčiji m o nemškem sodobnem Šolstvu. c— Umrl je v Moiirjii tamošuji okrožni zdravnik in posestnik g. dr. Joža G o r i -Čar v 57. letu starosti. Mlekarsko-sirarski tečaj v Škof ji Loki Uprava oblastne specijalne kmetijske šole za mlekarstvo v Škoiji Loki javlja tem potom, da se otvori na oblastni specijalni kmetijski šoli za mtekarstvo v £>kofji Loki (Slovenija) dne 10. jaauanja 1929 nov desetmesečni ednosno coe-loletni mlekarsko sirarski tečaj, ki traija s 7 dnevnim presledkom za katoliško Velikonoč in enomesečnimi šolskimi počitnicami v mesecu avgustu do 10. decembra 1929. Strokovni pouk na šoli je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk obsega 15 predmetov, med njimi 10 s-treego strokovnih predmetov( iz mlekarstva) in iz splošne kmetrj&ke stroke predmete: živinorejo, nauk c pridelovanju krme ter žpvinozdravstvo. Praktično se pa poučuje izdelovanje najbolj razširjenih trdili, po'1-trdih in mehkHi sirov, izdelovanje presnega masla, itfirejanje Jozurt in Kefir mleka ter praktično izvajanje preizkušanja mleka in mlečnih izdelkov. Obiskovalci tečaja se dalje pritegnejo vsem opravilom, ki se tičejo opravlua-nja najvažnejših mlekarskih strooev in parnih naprav. Učni jezik je slovenski; vendar pa se bo tolmačila učna snov po potrebi tudi v srbohrvaškem jeziku. Obfskovalci mlekarsko sirarskega tečaja v Skofji Loki uživajo na mlekarski šoli poleg strokovnega pouka tudi vso oskrbo v internatu zavoda, zdravniško pomoč in zdravila v slučaju bolezni, so zavarovani proti morebitnim nezgodam v obratu in prejmejo tekom učne dobe še 1 par močnih čevljev, 2 beli bluzi in 4 bele predpasnike za delo. Vzdrževalnina na zavodu znaša na mesec 750.— Din, Šolnina pa za ves tečaj 1000.— Din. Vzdrževalnino In šolnino je plačati v naprej pri blagajni specijalne kmetijske šole za mlekarstvo v Skofji Loki v dveh obrokih in sicer I. obrok do 10. januarja in II. obrok do 10. junija 1929. Prosilci ljubljanske oblasti so oproščeni šolnine; plačevanja vzdrževalnine pa jih lahko oT>rosti deloma ali pa popolnoma ljubljanski oblastni odbor. Prosilci izven ljubljanske oblasti pa plačujejo šolnino in vzdrževalnino ali sami ali pa so štipendisti svojih samoupravnih teles odnosno Ministrstva za Pol-jedelstvo in Vode. Ljubljanski oblastni odbor jih eventuelno tudi lahko oprosti od plačevanja šolnine (1000.— Din). Sprejemni oosoji za vse prosilce so trle: 1. Državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. 2. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šob. Prosilci z dokazano daljšo prakso v mlekarstvu, dalje prosilci absoJventje kmetijskih šol in odLicni učenci osnuvnih šol uživajo prednost pri sprejemanju. 3. Starost nad 17 in ne preko 25 let. 4. Moralna neoporečnost. 5. Pri nedoletnih prosilcih dovoljenje staršev ali njih namestnikov za obiskovanje mlekarsko sirarskega tečaja v Skoji Loki. 6. Popolna fizična usposobljenost; predvsem pa zahteva, da prosilci ne bolehajo na tuber-kolozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni. Prosilci, ki se hočejo vzdrževati iz lastnih sredstev, naj vlože najkasneje do 29. decembra 1928 prošnje za spreijem na mlekarsko sirarski tečaj neposredno pri upravi oblastne specijalne kmetijske šole za mlekarstvo v S-koijl Loki. Prosilci pa, ki si obetajo podpor od samoupravnih oblasti odnosno od Ministrstva za poljoprivrede in vode naj vlože prošnje za sprejem posredno preko svojih oblastnih odborov odnosno ministrstva za poljoprivredo in vode. Oblastni odbori in ministrstvo za poljoprivredo in vode bodo prošnje svojih prosilcev za podporo ali ugodili ali pa zavrnili. Ugodno rešene prošnje odpošljejo oblastni odbori in ministrstvo za poljoprivredo in vode upravi oblastne specijalne kmetijske šole za mlekarstvo v S-kofji Loki v aadaljno reševanje. Prosilci si morajo torej oskrbeti izjavo navedenih oblasti in ministrstva za poljoprivredo in vode, s katero se te oblast zavezujejo plačevati šolnino in vzdrževalnino za svoje prosilce. Uprava specijalne kmetijske šole za mlekarstvo izbere končno iz vseh na ta način dospelih prošenj za sprejem 15 mest in obvesti o tem zadevne oblastnh odbore in ministrstvo za poljedelstvo in vede ter sporoči sprejetim učencem sprejem na mlekarsko sirarski tečaj neposredno na njihov naslov. Vsem prošnjam za sprejem je priložiti: J. Domovnico. 2. Zadnje šolsko izpričevalo in everatuelno potrdilo o praksi v mlekarstvu. 3. Rojstni m krstni list. 4. Nravstveno spričevalo. 5. Dovoljenje staršev ali nji-h namestnikov za obiskovanje mlekarske Šole. 6. Zdravniško spričevalo s klavzulo, da prosilci ne bolehajo na tuberkolozi ali kateri drugi prenosljivi bolezni. Ponarejanje umetnin v Italiji Kako so sleparji potegnili hčerko ameriškega milijonarja s kopijami dragocenih umetnin. — Sleparija pripomogla mlademu kiparju do slave. 4% _ j.met gavhor A U g ■ 1 kot Angela N L Jf . charles FARRELL G 1 ^Bk ■ kot slikar Gino 11 m mm borzage E C ^^^^ L E 7. Izjavo, da hočejo plačevati šolnino in vzdrževalnino. (To izjavo lahko zabeležigo tudi na dovoljenju staršev za obisk mlekarsko sirarskega tečaja.) Stipendistom samoupravnih teles ali ministrstva za poljedelstvo in vode zabeležilo to izjavo v prošnjo za sprejem njihovi oblastni odbori odnosno ministrstvo za poljedelstvo in vode. S. Spričevalo o uboš-tvu, podpisano po pristojni davčni oblasti o-dnosno davčnem uradu. Na prošnjah prosilcev mora biti točno navedeno njih sedanje bivališče. Točnetjša določila o strokovnem pouku, sprejemnih pogojih in življenju v internatu obsega prospekt, in učni načrt za specijalno kmetijsko šolo za mlekarstvo v Skofji Loki, s katerim razpolagajo vse samoupravne oblasti m ministrstvo za poljedelstvo in vode. PRIZNANO aajboljša oblačila pri najnižji; :enab nudi renomirana tvrdk; J. Maček Ljubljana Aleksandrova c 12. DOBER KOLEGA. — Občinstvo se je vedlo snoči v gledališču zelo lepo. Ko sem na odru umrl, so vsi zaplakali. — Seveda, ker so vedeli, da nisi umrl. Američani imajo denar in zato si .aliko marsikaj privoščijo. Po vojni, ko je Evropa obubožala, so kar trumoma prihajali v Evropo in pokupili vse, kar se je ^alo. Zlasti so pridno odnašali Čez veliko lužo razne umetnine in antikvitete, za katere so plačali za naše razmere sicer horendne, a zanje razmeroma bagatelne zneske. Ker je bila večina držav na robu gospodarskega propada, ni čuda, da so Američani lahko odnašali, kar jim je ugajalo. Saj so imeli dolarje. Tako so v Ameriko počasi odjadrale najlepše in najznamenitejše umetnine vseh časov. Američani so kupovali slike in kipe, gobeline, skulpture in sploh vse, kar ima kako umetniško vrednost. Dogodilo se je celo. da so v Franciji porošuli star, v renesančnem slogu zgrajen gradič in prepeljali vse dele v Ameriko, kjer so ga nanovo zgradili. Fantastično idejo si je izmislila neka ameriška milijonarka, ki ne ve. kam bi z denarjem. Toda Često se dogodi, da Američani prav pošteno nasedejo. Tako so nasedli te dni tudi v deželi antike — Italiji. Tam so namreč prišli na sled velikanskim sleparijam, odnosno ponarejanju umetnin. Zdi se, da bo iz afere, ki zavzema vedno večji obseg, izcimil pravcat škandal. Pred dobrim letom sta se pojavila pri rimskem kiparju Dosseni dva stari-narja, ki sta ž njim zaključila večjo kupčijo. Naročila sta, naj jima izkleše različne sohe iz 14. in 15. stoletja. Dala sta mu na račun večji znesek, izjavila sta pa, da so sohe namenjene za okras ameriških cerkva in da mu bosta delo kraljevsko honorirala. Kipar je bil zadovoljen in je pričel z delom, ne da bi slutil, da ima opraviti s sleparji. Za delo sta mu dala okoli 650.000 lir, dasi sta v pogodbi pristaja na 1,900.000 lir. Podjetna antikvarja sta izjavila, da ne plačata nobenega beliča več in če mu ni všeč, naj ju toži. Dossena je res tožil, ne da bi vedel, kakšna je usoda njegovih del. Morda bi ostala zadeva zanj in za druge za vedno zagonetka, da mu ni prišlo naključje na pomoč. Pri njem se je namreč oglasil neki Benečan, trgovec z umetninami. Pokazal mu je fotografijo kopije Donat-tijevega reliefa. «Ali veste,» je vprašal, «-kdo je napravil te skulpture ?» «Naravno,» je odgovoril kipar, «sam sem jih klesal.» Grozne sanje cesarja Franca Jožefa Spomladi 1. 1860 so priobčile londonske «Times» zanimivo zgodbo iz življenja avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Franc Jožef je imel trikrat zaporedoma grozne sanje, o katerih je pripovedoval svoji materi, nadvojvodinji Zofiji. Skrbna mati je dala takoj poklicati ciganko, ki je znala razlagati sanje. Nadvojvo-dinja je imela v njen proroški duh neomajno zaupanje. Cesar se je dal pregovoriti in je ciganki povedal, kaj je videl v sanjah. Prvič je videl baje tri miši — prva je bila slepa, druga tako debela, da se je komaj premikala, tretja pa sestradana in suha tako, da je bilo pričakovati, da vsak hip pogine. Ciganka se je ustrašila in ni hotela cesarju povedati, kai njegove sanje pomenijo. Šele ko jo je cesar zagotovil, da se ji ni treba ničesar bati in da dobi bogato nagrado, si je ciganka premislila. Lahko si mislimo cesarjevo začudenje, ko mu je ciganka povedala, da pomeni slepa miš njegovo cesarsko veličanstvo, debela, požrešna miš cesarski svet in ministre, sestradana miška pa cesarjeve podložnike. Kako je bil cesar s to razlago sanj zadovoljen, angleški list ni poročal. Samomor bivšega praškega podžupana V petek popoldne je bila policija v Pragi obveščena, da leži v bančnem zavodu Praške finančne družbe dr. Anto-nin Štych in da je že mrtev. Redar je res našel mrtvega 671etnega dr. Anto-nina Štvcha, ki je imel za desnim ušesom zevajočo rano. Sedel je v naslanjaču za pisalno mizo, glava mu je visela nazaj m bilo je jasno, da je nastopila smrt takoj, ko je krogla prebila glavo. Na pisalni mizi je ležal košček papirja, iztrgan iz blagajniške knige. Na papirju je bilo s svinčnikom v naglici napisano: «Gospod tajnik, pojdite mirno doli in povejte najbližjemu redarju, kaj ste videli. Ne kličite ljudi in ne povejte nikomur, kaj se je zgodilo.» Pri mrtvem niso našli nobenega pisma, ki bi pojasnilo vzrok samomora. Dr. Štych v petek opoldne ni prišel domov. Popoldne je bil nekam nervozen in prosil je tajnika, naj pride ob 4 v njegovo pisarno. Ob pol 4 se je ustrelil. Pokojnik je bil predsednik omenjenega denarnega zavoda. Bil je sploh zelo agi-len na finančnem polju in sodeloval je pri raznih denarnih zavodih. Nihče ne ve, kaj ga je srnalo v smrt. Po poklicu je bil dr. Štvch zdravnik. Udejstvoval se je tudi politično. Od 1. 1899 je bil skoro nepretrgoma Član občinskega sveta, kot zastopnik staročeške stranke. Pod- Kipar je takoi sprevidel, da je nasedel dvema sleparjema. Benečan mu je namreč pokazai celo kopico fotografij soli, relifov in kipov, ki jih je izdelal po naročilu obeh antikvarjev in omenil, da se dela v Ameriki prodajajo za fantastične vsote kot originali. Zanimivo je, kako so prišli slepariji na sled. V Newyorku je milijonar Frick utanovil veliko umetniško galerijo, čije zbirko tvorijo zgolj originali. Ko je milijonar umrl, je njegova hčerka Elena podedovala vse njegovo ogromno premoženje. Del premoženja je bil pa namenjen izključno za ohranitev galerije in za nabavo novih umetnin. Hčerka je bila tudi strastna ljubiteljica umetnin, vendar ni smela ničesar kupiti, predno ni z nakupom soglašala komisija, katero je v oporoki določil njen oče. Seveda je bila Elena tako i navdušena za nakup prekrasnih skulptur. ki sta jih v New-yorku nudila naprodaj premetena italijanska antikvarja, češ da gre za originalna Donattelijeva in Simon Martini-jeva dela. Komisija je pa dvomila, da gre za originale. Toda Elena je uporno vztrajala pri nakupu. Končno se je komisija, čije glasovalna pravica je imela isto vrednost, kakor glas same rnilijo-narjeve hčerke, sklenila, da morata sta-rinaerja v enem letu dokazati, da gre za originale. To je zvedel omenjeni Benečan, ki se je oglasil pri kiparju Dosseni. Seveda je takoj uvidel. da gre za prav spretno aranžirano in umazano kupčijo in je zadevo razgali. Sedaj poročajo italijanski in ameriški listi na dolgo in široko o tej velepotezni slepariji, v čije ospredju sta starinar ja Palessi iz Bologne in Fasoli iz Rima, Dunajčan dr. Modi, trgovec z umetninami Balloni iz Benetk in kipar Dossena, ki je pa pri celi stvari nedolžen. Sleparija pa bo nedvomno imela tudi dobre posledice. Prvič bodo v bodoče Američani pri nakupu starinskih umetnosti bolj previdni, drugič pa ni pregreti dejstva, da je postaj kipar Dossena, ki je bil doslei celo široki italijanski javnosti neznan, kar čez noč slaven. Američani se namreč zanj zelo zanimajo, kajti prepričani so. da je mož, čigar dela so celo izvedence premotila, nedvomno velik genij. Zdi se, da bodo Dosseno zvabil v najkrajaem času v Ameriko in iz revnega rimskega kiparja postane čez noč slaven in bogat mož. župan mesta Prage je bil dvakrat, zadnjič pod županom dr. Grošem. Zapustil je vdovo in hčerko, ki je poročena z znanim češkim tovarnarjem Wiesner-jem. Oblasti so takoj uvedle preiskavo, da ugotove vzrok samomora priletnega in drugače zelo solidnega moža. Izkazalo se je, da so bile glavni vzrok znatne finančne izgube. Zavod, ki ga je vodil dr. Štvch. je imel 1. 1923 in 1925 težke izgube, ki jih ni mogel preboleti. Pokojni je hotel najbrž kriti stare izgube z novimi špekulacijami, ki se mu pa niso posrečile. DAMSKE sifon SRAJCE in HLAČE jako trpežne od Din 28 naprej kembineže bele in barvaste . . . . . . . od Din 3S naprej reform trikot hlače barvaste .......od Din 26 naprej maje trikot in pletene . od Din 25 naprej nogavice vseh vrst ... od Din 7 nasprel nudi: F. In 1. Ooričar, Ljubljana. Sv. Petra _cesta 29._ Podjetni šolski ravnatelj Ravnatelj Reserjeve privatne trgovske šole v Budimpešti Alfred Reser je bil aretiran, ker je ponarejal zrelostna izpričevala. Na policiji so mu pokazali protokole o zaslišanju profesorjev njegovega zavoda, ki so izjavili, da so njihovi podpisi na zrelostnih izpričevalih ponarejeni. Pod težo dokazov je Reser priznal, da je ponaredil zadnja leta okrog 400 zrelostnih izpričeval in dobil za vsako 400—1200 pengo. Mož se je izgovarjal, da je bil v težkem gmotnem položaju, iz katerega si ni znal drugače pomagati. Reserjeva trgovska šola. ki jo je ustanovil pred 50 leti njegov oče, je bila dolga leta na dobrem glasu in njeni finančni uspehi so bili zelo dobri. Pod staro monarhijo je bilo o nji splošno znano, da lahko dobe malonadarjeni mladeniči maturitetno izpričevalo, s katerim so imeli pravico do enoletnega prostovoijstva pri vojakih. Aretirani Reser je igral važno vlogo v mnogih športnih klubih in šele nedavno je odložil mesto v deželnem telovadnem svetu. Zadnja leta je število gojencev njegove šole znatno padlo. Njegov namestnik Aladar Bauer, ki je bi! tudi poklican na policijo, je brez sledu izginil iz Budimpešte. Policija je uvedla preiskavo tudi proti štirim mladeničem, ki so ku-pili ponarejena maturitetna izpričevala. nenadkriljive prednosti lilma Angel ulice lepota slik vzvišena, pretre-s'jiva igra, čar nežne roman ike in nepoz. vsebini 66 . in prinesli kip na francosko ladjo. Met francoskimi in turškimi mornarji ie pri šlo do spopada, iz katerega se je razvili pravcata pomorska bitka tako, da j« morala francoska vlada intervinirati Carigradu. Ta intervencija je pomagala da je dobila Venerin kip Francija. Tod* kip je bil brez rok, kajti mornarji s< med pretepom roke odlomili in padi« so v morje. S pomočjo dnevnika in po tomca kmeta Kentronasa se ie arheolo g u Gaetanu posreči'o najti tudi kraj kjer je prišlo med francoskimi in tur škimi mornarji do spopada. Učenjak i« najel tri potapljače, ki bodo na dnu mor ja iskali Venerine roke. Morje na ten kraju ni posebno globoko in zato Gaeta no upa, da se mu bo posrečilo roke znamenitega kipa najti. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Doubl štoFi za suknje od.....Din 132 — na Kongresnem trgu Mandarin in črna sukna od .... Marendo in kamgarni črni za p'esne in večerne obleke od 165*— 15 224*— 148*— 72*— pri NOVAK-U v spec. trgovini sukna NAJBOLJE NAJUGODNEJE I n rt A.J CENEJE ' Modni kamgarni /a obleke od . . . Športni ševioti volneni od .... Kasna in velour za damske plašče (prej Din 195'—) „ 142 — Schrollov sifon, 80 cm širok komadi po Din 23*—, m a Din 13'50 Primerna in praktična Miklavževa in božična darila l Obiava. V ponedel ek 20. t. m. otvarfa se zopet trgovina s čevlji kakor !u9i čevljarna v Selenburgovi uJici 1 (preje Fr. Szantner). Sprejemajo se kakor preje naročila po men in vsa druga pspraviSa po znatno znižani ceni. Vsa dela vrše tudi nadalje bivši nastavljena prejšnje tvrdke. *> J pianini Bosen^orfer, H5 zl & H iizmann so nesporno najbol šil Dobite jih za na i manjše obroke le on tvrdki Alforsz Breznik Ljubljana, Mestni trg 3. L Mikuš LjubUana, Mestnt trg 15 iinpomla sns o i* ooc dežmlcev in sclnfniltov ter spre-najalaih calit. pravila ie izvršujejo .cčro in solidne. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje totograJ Bacos rirbScT, LJubljana. Sv. Petra crsta 25 69; 7 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklrn, v Rožni dolini ali na Tržaški cesti, išče mirna stranka. Plača event. za pol leta v naprej Ponudbe na •jpravo tega Lista pod »Suho stanovanje 225fi« 2256 Zahval V naši težki bolesti vsled nenadne izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta in starega očeta Antona Mu vele trgove a, posestnika i. t. d. smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša neizmerno žalost. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Fr. Ber-niku in dekanu Laurenčiču za tolažilne obiske, gg. primariju dr. Ivanu Jenku in dr. Mat. Hočevarju za njih veliki trud, kot tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Zahvala bodi tudi domžalski godbi in gasilnim društvom Domžale in Stob, kot tudi vsem, ki so blagega pokejnika spremljali pri pogrebu. Domžale, 24. novembra 1928. i3?6o Žalujoča rodbina Miiller. Odlični šlezijski premog in koks, promptno iz skladišča ter trboveljski premog dobavlja Cebin, VVolfova 1. tet 2756 92/T Prodam staro ANTIČNO POHIŠTVO Bie-dermaver barok, miza z zvezdo vdelana, divan, šest stolov, omaia z ogledalom (Spiegelkasten). Naslov pove uprava tega lesta. 2272 30.000 Din posojila m nekaj najemnine plačam-za stanovanje dveh sob in kuhinje. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo tega lista pod »Snažno 2254«. Uradnica vestna knjiguvodinja, zlasti urna pisarka na stroj, perfektna hrvatska in nemška korespondentinja, dobra stilistka ter vešča nemške aK hrvatske stenografije, se takoj išče za Sušak. Samo prvovrstne, spretne, okretne moči naj pošljejo ponudbe na upravništ vo »Slov. Naroda« pod »Uradnica 2257«. — Snežne ierie h rata sprejema v popravilo tvrdka Matija Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6. 10S/T Uspeh za poslovanje v Dalmaciji! V mestu Omišu Dalmacija, mesto poletnih kopališč, naprodaj pri morju 2 skoro novi štirinadstropni hiši, prikladni za «Pension>. Uspeh stalen. — Prodajna cena zelo povoljna. — Pobližje informacije daije Agentura A. Ljubic, Split, Iza Lože br. 4. 2319 Hišo s 5 stanovanji v Ljubljani radi odsotnosti prodam pod usodnimi pogoji. Vprašanja: Gustanj, poštni predal 2. 2320 Iščemo družabnika s 150.000 Din kapitala za brez-konkurenčno podjetje. Resni re-flektantj naj stavijo cenjene ponudbe pod Družabnik/2322 na upravo «Slov. Naroda*. Žago polnojaremnico s krožno žago, v najboljšem stanju, še skoro novo, vsled bolezni ugodno prodam. Zelo prometen kralj v vznožju bogatih gozdov; vodna moč okrog 60 ko-njskih sil. Les k žagi se lahko splava po vodi, istotako odplavi rezan les po vodi ali pa po železnici. Poleg žage oddam tudi po dnevni ceni večjo množino okroglega lesa, da se lahko tako] prične z obratom. Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod »Žaga. /2323. V VELIKI IZBERI Specijalna tovarna ; trojev z \ obdelavo les? ELEEM & ST1EFEL v FuldJ Zastopnik. Peter Angelo, Uublans Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta mizarski m ko larski stroji posamezni m t vsaki kombinacij* t vdelani ni elektromotorji (pogon bre: ermena) kakoi mdt vsi stroji z; jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudno ali brezplačni obisk zastopnika Naznanilo preselitve. Cenjenemu občinstvu naznanjam preselitev rroje elektre tehnično podjetje iz Lepi pot št. 12 na Borštnikov trg št. 1. Za cenjeno naklonjenost se rajvljudneje priporočam, ter zage tavljam za izdelavo vseh v mojo stroko spadajoč