ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SLIKE IZ BRKINOV I Brkini in turizem V mejah predvojne Slovenije je bil malokdo natančneje poučen o tistem delu Slovenskega Primorja, ki ga imenujemo Brkine. Pač, v zem- ljepisu bolj utrjeni so vedeli, da so nekje ob meji Istre, v sosedstvu Cičarije. Da je to gričev- nat svet, ki se razprostira med Rodikom, Art- vižami, Harijami in Pregarjami, da so Brkini po geološki gradbi iz fliša, da so precej odmak- njeni od prometa, da se v njih skriva marsi- katera zgodovinska zanimivost itd. — v take podrobnosti pa so bili uvedeni le redki. Turisti so že davno ugotovili, da Brkini niso brez privlačnosti. Planincem in drugim ljubite- ljem neokrnjene narave iz Trsta in okolice so bili nekateri kraji, tako zlasti Sv. Socerb nad Artvižami (817m), Rodik z vrhom Čukom in drugi priljubljena izletišča. Prav pionirji trža- škega slovenskega planinstva (dr. Matija Pret- ner in dr.) so se zbirali že pred prvo svetovno vojno pri Sv. Socerbu, od koder se jim je raz- grnilo obzorje, kakršnega ni kmalu v bližini. Starejši ljudje iz Artviž se teh izletnikov še živo spominjajo; kaže, da je morala biti med njimi in izletniki globlja povezava: v oboje- stranskem demokratičnem nastrojenju, v pesmi, šali in smehu. — Priložnostne izletnike so spre- jemali od nekdaj tudi jugovzhodni Brkini, pred- vsem iz smeri Reka—Ilirska Bistrica. Fašistična okupacija in druga svetovna vojna pomenita za Brkine tudi v izletništvu zastoj. Malo so se menili za pokrajino nekje bogu za hrbtom njeni politični gospodarji, še manj so jim bili mar njeni prebivalci — schiavi male- detti. In danes? Treba je napraviti idejno in prak- tično prelom s polpreteklostjo in dati Brkinom, kar potrebujejo (gospodarska in kulturna kre- pitev), črpati pri njih, kar jih nič ne stane, ima pa svojo ceno s koristmi zanje — v turizmu n. pr. pokrajinske mikavnosti, razgledišča ne- majhnega estetskega užitka, narodopisne poseb- nosti in podobno. Oglejmo si in pretehtajmo zaradi ocene sta- nja nekaj odločilnih činiteljev. Pogled na Artviže 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Cerkev v Račicah Brkini so zemljepisno, prometno in tudi ekonomsko enota zase; imenovali bi to enoto: brkinsko turistično okolje. V čem je turistična privlačnost Brkinov, smo že nakazali. Dodati nam je še, na kakšnih prvi- nah more sloneti in kakšne oblike more imeti tamkajšnji turistični promet. Dani pogoji ustrezajo za sedaj le načinom, ki so značilni za izletniško — planinsko, splošno zabavno ali poučno obliko turizma. Po- čitniški ali razvedrilni turizem v pravem smislu besede onemogoča trenutno nedostatno gostin- sko omrežje z nizko ravnijo v storitvah in higi- enski kulturi, da o udobju sploh ne govorimo. Prišel pa bi od te oblike v poštev oddih konec tedna (vv^eek-end), v dolinicah s potoki in z iz- virki pitne vode najbrže tudi taborništvo. Za klimatsko zdravljenje ni pogojev predvsem s turistično-receptivne strani (nastanitveni nedo- statki); razen tega bo treba podnebje ikot zdra- vilni činitelj višinskih krajev preiskati in kli- matološko oceniti. Vprašanje je tudi, ali so na razpolago zadostni podatki o vremenskem opa- zovanju kot osnovi za klimatološke izvide. Za mototurizem so pogoji slabi. Cestno omrežje je nezadostno, obstoječe ceste so slabe in njih vzdrževanje je komaj zasilno. Dokaj možnosti pa bi imel v Brkinih izobraževalni turizem; zlasti naravoslovcem in narodopiscem utegnejo Brkini nuditi to in ono, vsekakor dosti več kakor se splošno misli. Najbližji in hkrati naravni turistični zaledji za Brkine sta Trst oziroma cona A in B STO ter Reka. Do rešitve visečega političnega vprašanja prihaja v poštev le cona B in pa Reka z gor- njim Jadranom. Na izmenični kopenski promet z notranjostjo Istre preko Čičarije v večjem ob- segu ni misliti. V širšem smislu pa kot turistič- nega zaledja ni zanemarjati niti Slovenskega Primorja, pa tudi ne osrčja Slovenije z Ljub- ljano na čelu. Kaj je treba storiti in kako začeti, da bodo Brkini dosegli svoj preobrat tudi v turizmu? Najprej- je treba ustvariti, kar je v turizmu osnovno: omrežje turističnih krajev, med njimi nekaj od začetka vzorno urejenih turističnih oporišč ali središč (turističnih bazenov) z mini- malnimi tehničnimi pogoji, z dobrimi gostišči, z zdravo pitno vodo in neoporečno higiensko ureditvijo. Nadaljnja prevažna naloga je pro- met. V imenovana turistična središča, sploh v vse turistične kraje je treba omogočiti lagoden dostop in poskrbeti za ustrezne prometne zveze, pri čemer ni pozabiti na potrebo stalnega vzdr- ževanja cest. Obisk izletišč se pospešuje z mar- kiranimi potmi; v prometnih vozliščih je treba opozarjati nanje tudi s kažipoti. Vse to pojde le težko naprej brez spretnih in smotrnih organizacijskih posegov v razvoj. Morda bi kazalo ustanoviti za vse Brkine turi- stično in olepševalno društvo, sedež naj bi mu izbrali domačini, ki bi usmerjevalo turistično izgradnjo in pospeševanje, vršilo propagando in vzgajalo ljudstvo na tem področju. Ko bodo Brkini preko prvih začetkov, bo potrebno pridobivanje obiskovalcev — turistov zanje. S propagando, katere ni treba dosti, mora pa biti primerna, resnična in brez pretiranega olepševanja. V začetku bi se dalo opraviti s cenejšo kolektivno propagando, medtem ko bi dražja, individualna, prišla šeje pozneje na vrsto. Veliko bi v tej smeri lahko storile razne organizacije — poleg strokovnih tudi množične — in to v stiku s posestrimami izven Brkinov. Dobrodošel bi bil tudi priročen vodnik, ki pa bi moral zajeti celotno turistično bogastvo Brki- nov, ne samo topografičnih in drugih običajnih podatkov takih edicij. Tu in tam bi se dalo pomagati tudi z dirigi- ranim turizmom. Precej možnosti za to ima go- spodarski svet OLO Sežana. Pri svojih gospo- darskih ukrepih naj bi ta organ pravično upo- števal turizem, zavedajoč se, da more biti ta sicer mlada veja našega gospodarstva koristen posrednik pri dviganju gospodarske in obče kulture, dvakrat važne prav za ozemlja, ki so še zaostala. Prebivalci Brkinov nimajo z rožicami postlano. So brez industrije in tudi drugih pomembnih dohodkov nimajo. V preteklosti je bil njihov boj za obstanek zelo težak. Velika vrlina v njihovem značaju, ki so jo ohranili, je skrom- nost, marljivost in poštenost. Morda imajo tudi kako slabo potezo; kljub temu: povsem naši so. In vrh tega se oklepajo današnje družbeno ekonomske ureditve, vidijo v njej boljšo bodoč- nost in vanjo verujejo. Ne sme se dopustiti, da bi bili razočarani, zato: ne pozabimo nanje in dajmo, kar jim gre in česar so potrebni oz. vredni. Pomagajmo jim tudi s turizmoml j/s n Zgodovinske slike iz Brkinov KRAJEVNA ZGODOVINA IN TURIZEM Eno izmed praktičnih nalog krajevne zgodo- vine — in s tem tudi Kronike — moramo gotovo iskati tudi v zvezi s turizmom. Ali ne dvigne zanimivosti in privlačnosti nekega kraja, če te zna kdo opozoriti na njegovo preteklost? Zato tudi mnogi turistični vodiči dejansko navajajo zanimivejše krajevnozgodovinske podatke. 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Običajno razumemo pod krajevnozgodovin- skimi znamenitostmi stare gradove in graščine, umetnost v podeželskih cerkvah in podobno. Toda tudi vsaka vas, sto in stoletno prebiva- lišče slovenskega kmeta ima svojo zgodovino, ki je vsakdanjemu življenju našega ljudstva vsekakor najbližja. Dober poznavalec bo po- vsod po deželi našel dovolj predmetov za svoje zanimanje in če ga more zgodovina popeljati še nekoliko v preteklost teh vasi — ali ne bo še vse globlje dojel njihovih značilnosti in si jih znal tudi bolje tolmačiti? Do izpolnitve te naloge slovenske krajevne zgodovine je pot še dolga, a to nas ne opravi- čuje, da ne bi tvegali vsaj nekaj poskusov. Ko nas v gornjem članku strokovnjak za turizem opozarja na turistično privlačnost Brkinov, naj v tej zvezi le v kratkem navedemo nekaj po- datkov o tem, kaj bi mogla zgodovinska veda popotniku, ki se je napotil v Brkine, povedati o njihovi preteklosti, o dogodkih, ki so se tam odigrali in o življenju njihovega prebivalstva v preteklih stoletjih. JVluogo je o tem doslej objavljenega, še več pa neobdelanih podatkov po arhivih, ki še čakajo svojega zgodovinarja. Dokler slednji ne bodo izčrpani, temeljite zgo- dovine Brkinov tudi Kronika ne bo mogla nuditi. Za zdaj naj navedemo le nekaj tu in tam zbranega gradiva. KJE SO BRKINI? Piscu je v tem primeru najlaže, da krene po izhojeni poti in prične: Brkinom prištevamo ozemlje med glavno cesto, ki vodi iz Trsta čez Bazovico proti mestu Reki na eni strani in med dolino vode Reke na drugi strani. Proti severu meje Brkini na ozemlje Krasa v ožjem pomenu besede (tržaško-senožeški Kras), proti jugo-' zahodu (ob že omenjeni cesti Trst—Reka) na ozemlje Cičarije, proti jugu na Kastavščino, proti severovzhodu pa na ozemlje ob Reki in Pivki. Valvasor sicer šteje Čičarijo še na levo stran ceste Trst—Reka, toda v splošnem vendar lahko rečemo: kdor se napoti iz tržaške smeri proti Reki, stopi nekje okoli Hrpelj na brkinska tla in ima na nadaljnji poti na svoji levici > razgled proti Brkinom, na svoji desnici pa na severne izrastke Cičarije. OD RIMLJANOV DO SLOVENCEV Ta cesta je bila že v času Rimljanov dokaj važna prometna žila, speljana v skoraj ravni črti, ki jo je že narava nakazala za zvezo med Tržaškim nalivom in Kvarnerom. V rimski dobi je ta cesta vezala zlasti Oglej in Trsat. Po Rutarju so tam, kjer je danes vas Gradišče, imeli Rimljani postajo »Ad malum« — mi bi morda rekli Jablanica. Ime Gradišče vsekakor kaže, da je tam bila že stara naselbina. Ce po- gledamo za hip priloženi zemljevid, opazimo na drugi, severovzhodni strani Brkinov še drugo Žabnik (1024 m) s ceste Obrov—Hrušica cesto. Drži se v glavnem teka Reke, ki ponikne nedaleč od tod pri Škocijanu. Tudi ta druga ' cesta ima v antiki svojo predhodnico, ki je vezala primorske kraje čez Lož proti severu z Emono, proti vzhodu pa neposredno z današnjo Dolenjsko in čez njo z Neviodunom (Drnovo na Krškem polju). Ta cesta je imela tudi svoj odcep, ki je vodil še naprej ob Reki in nato zavil proti glavni cesti. Slovenci so se v teh krajih naselili z vzhodne ' smeri, z Dolenjske, od koder so čez Bloško pla- noto (držeč se v glavnem prej omenjene rimske ceste Oglej-Neviodunum) zasedli najprej ozem- lje okrog Cerknice, nato Loško dolino, od tod pa \ prišli na Zgornjo Pivko ter v dolino Reke. Tako so dospeli na meje Krasa, ki je bil že pred nji- hovim prihodom gosto naseljen. S prekorače- njem Reke so Slovenci naselili Brkine, kjer so nadaljevali tradicijo starih naselij in ustanav- ljali nova. Pot naprej proti morju jih od tod ni vodila naravnost (čez Čičarijo), marveč okoli nje. BRKINI V SREDNJEM VEKU Da bomo laže razumeli zgodovino vasi in pod- ložništva v Brkinih, moramo najprej poseči nekoliko v politično zgodovino in upravno raz- delitev teh krajev. Ob prvi organizaciji fran- kovskih mejnih grofij po podjarmljenju Sloven- cev je ozemlje Brkinov pripadlo Istri, ki so jo bili Franki leta 788 pridobili ob Bizantincev. Tako so Brkini obenem z Istro v IX. stoletju ob delitvah frankovske države pripadli Italiji, a prihajali v X. stoletju v ožje stike z Bavarsko in Koroško, v XI. stoletju pa s sosedno Kranj- sko. Slednjič si je leta 1077 pridobil položaj istrskega mejnega grofa oglejski patriarh, ki pa ni prišel do odločilne politične veljave. Čedalje bolj se začenjajo kot politični faktorji in zem- ljiški gospodje v Istri uveljavljati poleg oglej- skega patriarha druge sile: na eni strani Be- netke, na drugi razne ugledne plemiške rodbine, zlasti goriški grofje, ki se čedalje bolj razšir- jajo tudi po Krasu. V centru Istre, okoli Pazina, se oblast goriških grofov že tako utrdi, da šte- jejo njih ozemlja za grofijo Istro v nasprotju z oglejsko-beneško Istro. Tudi v Brkinih so se goriški grofje trdno usidrali. Njihov glavni grad je bil na tem ozem- lju prvotno Golac (Karstberg), ki je čuval pre- hod od Brkinov čez Čičarijo proti Buzetu (Lo- kalizacija gl. Rutar MMK VIII.), pozneje Novi grad — Neuhaus, Castrum novum, Castelnuovo nad današnjo vasjo Podgrad ob glavni cesti, omenjen prvič leta 1281. (Držim se imena Novi grad, ker pomeni Podgrad le naselje pod gra- dom. Sicer pa sem slovensko ime Novi grad za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Razvaline Novega gradu sledil tudi v socerbskili arhivalijah, pozna ga! Valvasor in še danes pravijo v sosednjih krajih : »grem pod Novi grad«, torej je pravilno ime' gradu tudi v ljudsiki govorici še živo.) Ko se je \ goriško-tirolsko ozemlje leta 1342 drugič delilo, | je brkinska posest te rodbine, kolikor je spa- i dala pod Novi grad, prišla v last goriški veji \ in se s tem ločila od istrske posesti goriških i grofov, ki je po dedni pogodbi že leta 13741 pripadla Habsburžanom. Grof Henrik Goriški i pa je novograjsko gosposko leta 1426 zastavil i tržaški občini, ki se je bila kakih 60 let prej dokončno podvrgla Habsburžanom. S tem so ! Brkini prvič prišli vsaj posredno pod Habsbur- \ žane, kmalu nato pa tudi neposredno, vendar ' ne za dolgo. BRKINI POD BENEŠKO REPUBLIKO Od srede XV. stoletja dalje moremo že po- ' drobneje opazovati burno življenje v teh kra- j jih. Leta 1463 je prišel do izbruha konflikt med ; Benetkami in avstrijskim Trstom. Kranjski trgovci in tovorniki so se izogibali Trsta in po ] poti Divača—Klanec—Črni kal rajši trgovali z beneškim Koprom, kjer so prodajali, a tudi kupovali ob ugodnejših pogojih. Ko je cesar Friderik odredil obvezni izvoz čez Trst, so Be- netke posegle vmes in pričele z vojno. Vojna je bila za Benečane uspešna. Niso zavzeli le važnih postojank Mokov grad (Robida) in So- cerb blizu Trsta, marveč zasedli tudi Novi grad ' s celotnim njegovim ozemljem, zagospodovali; so Brkinom. Postavili so tja svojega kastelana Jakoba de Tarsia in prevzeli upravo v svoje roke. V začetku XVI. stoletja so novograjsko gosposko imeli beneški plemiči iz rodu Gavardo. Habsburžani so bili medtem podedovali še preostalo goriško-tirolsko posest in prišli na dolgi črti v soseščino z Beneško Furlanijo. Po- goji za ponoven izbruh sovražnosti med Avstrijo in Benečani so bili zreli. BRKINI V MAKSIMILIJANOVIH VOJNAH PROTI BENETKAM j Vojna je izbruhnila leta 1508. To pot je pričel z napadom cesar Maksimilijan, ki pa se je s svojimi deželami na vojskovanje slabo pripra- ; vil. S slovenske strani so njegove čete sicer j vdrle v Furlanijo, a so bile v dolini Cadore poražene. Benečani so sunek vrnili, zavzeli med drugim Vipavo in Prem in prodrli pred Postojno. Izpad kranjskega plemiča Bernardina z Raven in hrvatskega grofa Frankopana je Benečanom zopet odvzel Prem. Sele naslednje leto, 1509, ko je cesar pridobil zaveznike in so Francozi potolkli Benečane pri Agnadellu, so tudi cesar- jeve čete s slovenske strani zmogle vrniti uda- rec. Posrečilo se jim je po enodnevnem ob- streljevanju z naskokom zavzeti Novi grad. Preživela benečanska posadka — 24 mož — je bila ujeta. Tabor Golac se je kmalu nato pre- dal, nakar je po tridnevnem obstreljevanju padel tudi beneški Raspor. Benečani pa se tem krajem niso zlahka odrekli. Kako vroče je bilo tedaj na teh tleh, nam priča pismo tržaškega poveljnika Nikolaja Ravbarja in tržaških sod- nikov ter mestnega sveta kranjskim poveljni- kom, ki so imeli posebno skrb za Trst (27. junij 1509): Benečani stoje na Krasu pod Novim gra- dom s sto konjeniki — stradioti in 400 pešci. Tudi pod Švarcenekom so Benečani napravili ogromno škodo. Na novograjskem ozemlju so Benečani zavzeli in zažgali dve utrdbi: Slo- pam (Slap) in Bresouitia (Brezovica) imenovani. Raspora Maksimilijanove čete najbrže niso dolgo držale (Trst 7. november 1509). Vest o ponovnem prodoru Benečanov na Raspor je povzročila, da je glavni poveljnik vzhodne voj- ske, vojvoda Erik Braunschweig-Luneburški razpisal iz Gorice vpoklic na Kranjskem na zborno mesto Novi grad, kamor se je tudi sam nameraval napotiti (8. november 1509, Gorica). Vsaj od 1. 1512 so se tu trdno držale avstrijske čete. Vsekakor so Brkini zlasti v prvih letih te vojne marsikaj hudega doživeli. Glavne borbe pa so bile na vzhodnem bojišču predvsem okoli Gradiške in Gorice, tudi okoli Trsta, medtem ko se je cesarjeva glavnina pod njegovim poveljstvom držala na tirolsko-furlan- ski meji. Vojna je trajala s presledki do 1. 1516. Z mirom, ki je tej vojni sledil, je bila bodoč- nost Brkinov za štiri stoletja odločena: priznali so jih Avstriji in prihajali so v čedalje ožje politične in upravne stike s Kranjsko. Iz druge beneške vojne (1615—1617) vemo iz ozemlja Novega gradu le za nekaj prask. V poznejših upravnih in vojaških razdelitvah so Brkini šteli pod notranjekranjsko četrt, sicer pa zlasti od začetka XIX. stoletja dalje veči- noma pod Istro. Meja med Istro in Kranjsko je potekala v glavnem ob nekdanji meji med novo- grajsko in premsko deželskosodno gosposko. GOSPODARJI NOVEGA GRADU Nekaj starejših gospodarjev Novega gradu navajata že Valvasor in Rutar, vendar ne vedno zanesljivo. Omenili smo že dva beneška upravitelja na Novem gradu in v njegovi gosposki: Tarsia in Gavarde. Slednji so bili očitno že lastniki gospo- ske, ker bi jim sicer leta 1533 ne bila restitu- irana. 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Najbrž že tedaj, ko so Maksiniilijanove čete prvič zavzele Novi grad, vsekakor pa že pred 1511 je gosposka prešla v upravo hrvatskega grofa Krištofa Frankopana, ki je bil stopil z 200 konjeniki-huzarji v cesarjevo najemniško službo in dobil v njegovi vzhodni vojski eno najvažnejših poveljniških mest (m. dr. akt 19. april 1509 Riidesheim). Frankopanovo uprav- ljanje gosposke Novi grad je najbrž v zvezi s cesarjevo obljubo, da bo tisti, ki bo kak kraj iztrgal Benečanom, ta kraj do nadaljnjega imel (akt 19. junij 1509, Trideni). Frankopan, ki se je pozneje obrnil proti Maksimilijanovemu nasledniku Ferdinandu in padel v boju z njegovimi četami, je gosposko obdržal do leta 1525, ko jo je prevzel Nikola Jurišič (ki je bil nekaj časa deželni glavar Kranjske). Po tridentinski pogodbi, ki je ure- dila nekatera sporna vprašanja med Avstrijo in Benetkami, je leta 1533 Novi grad z gosposko zopet dobila beneška rodbina Gavardo, vendar v sklopu avstrijske države. Kmalu se prične skoraj nepregledna vrsta pritožb kranjskih de- želnih stanov zoper brata Ruprechta (Valvasor: Darija) in Julija Gavarda, ki sta na Novem gradu menda gospodarila kot prava nasilneža, vladarju in kranjskim stanovom v brk. Ropala sta ne le podložnike kranjskih deželanov, am- pak tudi lastne podložnike in se baje zanašala na beneško pomoč. Ozirala se nista na nikogar, tako da sta ju slednjič dva kranjska plemiča po vladarjevem nalogu na Novem gradu ujela. Zadnje, kar o njima vemo, je, da sta bila zaprta na ljubljanskem gradu. Tako Valvasor. Iz aktov pa izhaja, da je bil prijet kot talec le Julij Gavardo, da so z njim v Ljubljani še kar lepo ravnali in da je Ruprecht tedaj še ostal gospo- dar na Novem gradu. Gospodarjenje Gavardov na Novem gradu se vsekakor konča leta 1549 ali 1550. Novi grad so po Valvasorjevih navedbah leta 1551 podrli, a pozneje zopet postavili. Grad z gosposko je pozneje prešel (prvotno v zastavo)" na tržaško družino Petazzi, ki se je povzpela do grofovstva, Novi grad leta 1622 kupila v last in gospodovala tudi sosednjim deželskim gospo- skam. Novograjske gosposke pa družina Petazzi ni vedno sama upravljala, marveč jo je dala v zakup (n. pr. Pupilu Marenzi). NOVI GRAD KOT SEDEŽ DEZELSKEGA SODIŠČA Sodstvo in uprava — kolikor sta se tikala podložnih kmetov — sta bila na Kranjskem organizirana praviloma tako, da je nižjo sodno oblast (civilne in majhne kazenske zadeve) iz- vajal zemljiški gospod, ki mu je bil kmet pod- ložen, težje kazenske zadeve pa je obravnaval deželski sodnik. Deželska sodišča so zavzemala večja ozemlja in so jim bili podvrženi vsi pod- ložniki ne glede na to, pod katerega zemljiškega gospoda so spadali. Deželsko sodstvo je izvajal, plemič, ki je bil lastnik ali upravitelj gradu, na katerem je bil sedež deželskega sodišča. S sodstvom so bili združeni tudi upravni posli. Deželskosodna ozemlja so se izoblikovala že v srednjem veku. Kakor bomo pozneje videli, je bila ta orga- nizacija v Brkinih kot sploh na Primorskem nekoliko drugačna, kot smo jo pravkar označili za Kranjsko. Zemljiški gospodje so imeli tu manjšo oblast, deželski gospodje pa večjo. Zato imajo v primorskih krajih deželska sodišča še večji pomen kot na Kranjskem. Ozemlje Brkinov je bilo razdeljeno na tri taka sodišča: novograjsko, švarceneško in prem- sko. Meje so bile prav zapletene, švarceneško sodišče je kot naslednik zadnje goriške posesti imelo številne otoke v novograjskem in ob premskem. Meje se prav do XVIII. stoletja niso prav trdno ustalile, tako da moremo priloženi zemljevid uporabiti le, če upoštevamo nekatere pripombe (glej na koncu). Daleč največji del Brkinov pa je nesporno spadal pod Novi grad in zato se hočemo ozirati predvsem nanj, čeprav sežemo nekoliko tudi v ozemlje Cičarije (Golac) oziroma na Hrvatsko (Šapjane). ZEMLJIŠKI GOSPODJE Deželskosodni gospodje niso bili vedno tudi lastniki zemljišč in kmetij, ki so spadale v njihovo območje. Največkrat so bile njihove samo nekatere kmetije, ki so spadale v imovin- ski kompleks deželskosodnega gradu, zemljiški gospodje pa so bili drugi. Kakšno je bilo raz- merje med oblastjo deželskosodnega in zemlji- ških gospodov v novograjskem sodišču, bomo spregovorili posebej. Tu naj se dotaknemo le razvoja zemljiških gospostev. Pirchegger meni, da je bila deželskosodna gosposka Novi grad s svojimi 325 in pol grunti skoraj zaključena zemljiška gosposka, imela torej istočasno deželskosodno in zemljiško go- sposko oblast. Kolikor naj bi ta trditev veljala za XVI. in XVII. stoletje, je vsekakor napačna, prav točna pa tudi za konec srednjega veka ni. Za sedaj ne moremo izključevati, da bi bil v dobi goriških grofov deželskosodni gospod obenem tudi zemljiški gosppd v novograjskih vaseh. Toda že proti koncu srednjega veka, najkasneje v drugi četrtini XV. stoletja, so si vsaj tržaški meščani pridobili že precejšnja zemljiška gospostva v nekaterih vaseh. Ko so Tarinčeva hiša v Podgradu i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO I jim leta 1465 Benečani zaplenili to premoženje in ga prenesli v last svojemu pristašu Krištofu Burlu, so ugotovili naslednjo tržaško posest v novograjskem sodišču: Razen tega so Benečani zaplenili še nekatere kmetije, ki so bile last neimenovane grofice, ki pa vsekakor dotlej niso bile neposredna last Novega gradu, in sicer v Artvižah eno naseljeno in dve pusti kmetiji, v »Osteusa« (morda Ostro- vica ali pa Ostrožno Brdo) eno pusto kmetijo, v (Malih) Ločah pa tri naseljene kmetije. Ze sredi XV. stoletja je bilo torej v novo- grajskem sodišču najmanj 20 kmetij, ki so bile last raznih zemljiških gospodov. Trditi smemo, da je bilo gotovo še mnogo drugih kmetij, ki niso bile last novograjske gosposke, a tu niso navedene, ker ni bilo razloga za zaplembo, ki je merila predvsem proti Tržačanom. Gotovo je bilo že nekaj cerkvene posesti, zlasti posest goriških cerkva, ki nanjo naletimo leta 1667, verjetno tudi še nekaj švarceneške posesti. Iz časov, ko so v teh krajih po beneških voj- nah zavladali Habsburžani, nam je ohranjen drug zapis, ki vsebuje seznam zemljiške posesti beneških zemljiških gospodov — predvsem ko- prskih meščanov — izjemoma pa tudi kakega drugega lastnika. Gre za izvleček iz nekega reformiranega novograjskega urbarja (v poštev prihaja reformacija 1. 1522), ki je verjetno ne- koliko dopolnjen z nekaterimi podatki o bivših lastnikih. Ker je bil seznam sestavljen v zvezi Račice, zgornji del vasi Stare hiše v Podgradu z nameravano restitucijo beneškega zasebnega premoženja, je nastal verjetno okrog leta 1530. To potrjuje tudi pisava in siceršnja vsebina izpiska. Beneška zemljiška posest je bila raz- porejena takole: Ker veljajo podatki za dobo pred avstrijsko zasedbo (1509), moremo torej zaključiti, da ko- nec srednjega veka že vsaj 56 gruntov ni bilo v lasti deželskosodnega gospoda. Toda tudi to število utegne biti še večje, če upoštevamo, da ni bil namen ugotoviti vse zemljiške gospode, marveč le beneške. V sporih z Gavardi sredi XVI. stoletja je govor o več kranjskih dežela- nili, ki imajo v novograjskem sodišču svoje podložnike. 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Drugi zanimiv zaključek se tiče Burlove po- sesti: če primerjamo gornjo tabelo s podatki iz leta 1465, ugotovimo, da je posest družine Burlo ostala precej nespremenjena, da je torej beneška zaplemba premoženja tržaških mešča- nov ostala v veljavi do Maksimilijanovih vojn. Ze iz urbarja iz leta 1576 pa izhaja, da je imelo novograjsko deželsko sodišče le 21 lastnih podložnikov, vsi ostali pa so v urbar vneseni le s svojimi deželskosodnimi dajatvami, medtem ko so gospoščinske dajatve dajali drugim go- spodom. Popoln pregled zemljiških gospostev nam nudijo ugotovitve cesarskih in stanovskih ko- misarjev iz leta 1667. O tej komisiji bomo še spregovorili, tu pa se sklicujemo le na ugoto- vitve, ki jih podajamo v priloženem zemljevidu. Na njem smo pri vsaki vasi grafično označili število kmetij, ki odpadejo na posamezna go- spostva. Glavna in najznačilnejša ugotovitev je vsekakor ta-le: 356 34 kmetij, kar jih tedaj obsega novograjsko deželsko sodišče, je po- polnoma razbitih na celo vrsto majhnih zem- ljiških gospostev. Posamezne družine, zlasti Marenzi in Deleo so svojo posest še bolj raz- drobile med svoje člane. Razbiti podložniški sistem, ki je tako značilen za mnoge naše kraje, je popolnoma in v skrajnih oblikah uveljav- ljen tudi v Brkinih. Redke so vasi, ki bi bile v celoti podložne enemu samemu gospodu (Hrpe- Ije, Skadanščina, Kozjane, Gaberje, Odolina). Druga ugotovitev je, da med gosposkanii, ki smo jih ugotovili ob koncu beneškega gospo- stva in med tistimi v XVII. stoletju, ni več ni- kake zveze. Sestava se je popolnoma spreme- nila, kar kaže, da so bili nakupi in prodaje kmetij med zemljiškimi gospodi prav pogosti. Zemljiški gospodje so bili doma iz najrazlič- nejših krajev: iz sosednih kranjskih dežel in goriške grofije, iz Trsta, Reke itd. Imeli so svoj sedež deloma v novograjski gosposki (glej spo- daj), deloma izven nje (Ravne, Švarcenek, Reka itd.). Dokaj močna je posest raznih članov dru- žine Marenzi. To posest moremo izvajati iz dejstva, da je ta družina upravljala novograj- sko gosposko in verjetno v tem času od lastni- kov gosposke marsikaj pokupila. Del kmetij, ' ki se navajajo kot last družine Marenzi, pa moremo šteti za posest novograjskega sodišča samega, ker se ta posest še pozneje pojavlja. Svarceneška posest je najmočnejša na jugo- vzhodni strani in se tu drži glavne ceste. Cer- kvena posest je majhna in močno razdrobljena. Posest družine Deleo nima nikake zveze s po- sestjo, ki je bila tej družini 1. 1465 zaplenjena. NOVI FEVDALNI SEDEŽI Novi grad je v Valvasorjevi dobi še stal. Golac so porušili verjetno 1509 v avstrijsko- beneški vojni. Tabor nad Brezovico po doslej znanem gradivu nikdar ni imel funkcije fevdal- nega sedeža. Isto velja o taboru Slapu, ki se imenuje v dobi beneško-avstrijske vojne in o ka- terem sicer ničesar ne vemo. Drobitev zemljiške posesti med čedalje manjša zemljiška gospostva povzroča, da si zemljiški gospodje, ki še nimajo svojega sedeža in ki ne stanujejo v mestu, po- ' stavljajo nove graščinice. J. Deleo je imel že leta 1613 sedež Rotenek v Hotičini in tega leta dobil tam obgradje, krajevno omejeno nižje- i sodno oblast z določenimi pravicami. Pupillo ; Marenzi kot zakupnik novograjske gosposke si je okrog 1. 1650 postavil grad Dulna (Malirens- i feld) pri Odolini. Ko se je Marenzi jeva posest' še bolj delila, se je n. pr. Nikolaj Marenzi na- i selil kar na neki svoji kmetiji v Materiji in i postal sosed Raabovega podložnika. Kmetija je ; s tem postala sedež fevdalnega gospoda — po- i jav, ki dobro označuje razdrobljene posestne razmere. Ta veja družine Marenzi je tudi v toliko zanimiva, ker se je — kot mi sporoča s M. Matičetov — v Materiji udomačila in se po- kmetila. i i O PUSTIH KMETIJAH ; Kmetovo življenje v dobi, ko nam naši viri ; nudijo o njem nekoliko več podatkov, nikakor i ni bilo lahko. Najzgovorneje nam o tem pričajo \ pusti grunti. Od 20 gruntov, kar jih na primer j navaja akt iz leta 1465, jih je dobra tretjina zapuščenih. O tem pravi koprska listina nekako tako-le: Zaradi maloštevilnosti kmetov, oziroma ker kmetje zaradi mnogih težav zapuščajo zem- ljo in se težko najdejo drugi, se pogostoma zgodi, da ostanejo kmetije brez obdelovalca ... In to še preden so pričeli močni uničevalni po- hodi Turkov, ki so si radi izbirali pot skozi Podgrad (1469, 1471 itd.)! Ni čudno, če je po Hrušica i i avstrijsko-beneških vojnah, ki niso bile nič: bolj človekoljubne kot turški vpadi, ostala cela j vrsta kmetij brez obdelovalca, da je ponekod i pol in več vasi neobljudene (n. pr. Suhorje in ¦ Hotičina), nekatere pa so ostale sploh brez pre- bivalcev, n. pr. Tublje, ki jih na novo koloni- zirajo z naseljenci iz »Hrvatske« ter jih zato za nekaj let oproste dajatve pravde. (Koloniza- cija južnejših Mun in Žeja po Frankopanu je že znana). 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ker moramo torej novokolonizirane Tublje šteti ob koncu beneško-avstrijske vojne med puste vasi, je bilo tedaj razmerje 25 obljude- nih gruntov proti 21 in '/ž pustim gruntom (ob 9 in Vz neoznačenih gruntih). Domnevati smemo, da bo podobno razmerje veljajo tudi za grunte, o katerih nimamo podatkov — vsekakor zna- čilna bilanca za razmere ob začetku novega veka. KMETIJE SE MNOŽIJO Vse vasi seveda niso bile enako prizadete, kolonizacija je privedla nove prebivalce, raz- mere so se ustalile in tako opažamo kmalu po prenehanju bojev nasproten pojav: pričenja se pojavljati agrarna preobljudenost v nekaterih krajih, ki prehaja postopoma tudi v prej opu- stošene kraje. Že pod Frankopanovim gospo- stvom se ponekod pojavlja želja kmetov, da bi se dopuščala delitev gruntov, kjer je doslej ni bilo. Delitev gruntov je pojav, ki se še prav posebno razmahne na Slovenskem Primorskem, ki je za te kraje posebno značilen in ki je ustvaril današnjo podobo tamkajšnjih naselij, a tudi njihovo agrarno problematiko. Problem je tako obsežen, da se tu v njegovo analizo ne moremo spuščati. Omenimo naj le, da število gruntov, ki jih izkazuje naš zemljevid, leta 1667 ne pomeni več resničnega števila kmetskih go- spodarstev, marveč prvotno število nedeljenih gruntov (torej v bistvu računske enote), ki so tedaj že delno razcepljene, tako da mora biti število kmečkih gospodarstev večje. Kolikor novo nastajajoče kmečke družine niso mogle dobiti dela kmetije, so ustanavljale po- družništva. KAJ SO PODRUZNIKI? Podružniki so bili ljudje, ki so si na gmajn- skem svetu postavili kajžo in si prav tako pra- viloma na gmajnskem svetu (komuneli) ogradili nekaj zemlje, da so jo obdelovali. Ukvarjali so se včasih tudi s kako obrtjo, trgovanjem ali dninarstvom. Kadar nemško pisani viri govore o Untersassen, pomeni to po slovensko podruž- nike. Dokazom, ki smo jih navedli za trditev, da so Untersassen — podružniki (»Od vinskega hrama do bajte«), bi mogli iz naknadno obdela- nega arhivskega gradiva za Novi grad dodati še nadaljnje dokaze. Naš zemljevid nam pokaže, da je bilo 1. 1667 že kar precejšnje število podružnikov. Našte- jemo jih 72 in v švarceneški enklavi Pregarje- Hrušica še dva povrhu. O njihovi razširjenosti ne moremo postaviti nikakih pravil. Srečujemo jih v prometnih in manj prometnih krajih. Delitev starih gruntov na eni strani in prido- bivanje nove zemlje po podružnikih na drugi strani je ločitev med kmeti in podružniki v teku časa zabrisala. Značilen je v tej zvezi razvoj naselja Podgrad. Se urbarialni podatki, ki so jih leta 1667 uporabljali komisarji, so navajali v Podgradu 11 podružnikov, a nobenega grunta. Komisarji pa so ugotovili, da se je iz tega med- tem razvilo že deset pravih kmetij, razdeljenih na šest zemljiških gospostev. (Ta ugotovitev je upoštevana v zemljevidu.) To dejstvo priča, da so se ponekod podružniki močno okrepili in med razvojem iz bajtarskega naselja razvili pravo vas. ODIRANJE IN IZKORIŠČANJE Dejstvo, da se v Brkinih začenja prebivalstvo in število kmečkih gospodarstev v novem veku množiti, nikakor ne pomeni, da je bilo kmetovo življenje v primeri s prejšnjimi časi bistveno boljše. Prej bi smeli sklepati, da so bile mož- nosti za zapuščanje kmetije manjše, postranski zaslužki (tovorjenje in tihotapstvo) večji in da jc tudi umrljivost padla, agrarno gospodarstvo pa se ni izboljšalo. O tem nam najzgovorneje pričajo ugotovitve cesarskih in stanovskih ko- misarjev iz leta 1667. Kmalu potem ko so novo- grajski Brkini prišli pod Avstrijo in v sklop Kranjske, Slovenske marke in Istre, so začeli delati kranjskim stanovom precejšnje pregla- vice. Brkini so plačevali neke davke v vicedom- ski urad, težko pa je bilo od njih dobiti plačilo kakršnihkoli deželnih davkov. Zemljiški gospod- je in podložniki so se izgovarjali na revščino in nerodovitnost teh krajev, deželskosodni gospod pa jih je pri tem podpiral. Pregovarjanja in pisa- nja je bilo dosti, a vse skupaj ni nič pomagalo. Slednjič je cesar leta 1667 poslal v te kraje dva svoja odposlanca, stanovi so jima priključili še dva svoja zastopnika in ta komisija je šla od- krivat gospodarsko skrivnost Brkinov. Ce pre- gledamo material, ki ga je ta komisja oddala, moramo priznati, da je svoje delo res vestno in temeljito opravila in da se je potrudila prodreti v skrivnost, zakaj Brkini ne zmorejo deželnih davkov. Ugotovitve so tako obsežne, dragocene za našo agrarno, socialno in pravno zgodovino, da bi jih mogli obdelati le v posebni krajevni monografiji. Nam bo zadoščalo, če po- novimo le, kaj sta kranjska stanovska odpo- slanca Karel Franc Barbo in Karel pl. Samburg ob zaključku svojega dela dne 16. januarja 1668 poročala kranjskim deželnim stanovom o svojih ugotovitvah: Lega kmetij v novograjskem deželskem so- dišču je na mnogih krajih kamnita in nerodo- vitna. Podložniki pa si postrani pomagajo s to- vorjenjem soli in z živinorejo, tako da zmorejo precejšnje gospoščinske dajatve, saj nekatere gosposke dobivajo od enega grunta v denarju in žitu po 20 do 30 in več goldinarjev. Nepra- vično se zdi komisarjema, da morajo podlož- niki plačevati gospodom oz. njihovim oskrbni- kom, kadar pridejo pobirat dajatve, povrhu še neko dnevnico, imenovano »pojezda« in da mo- rajo dajati kot žitno desetino stalno določeno količino žita, ki je tako velika, da mora marsi- kateri kmet oddati vse žito, kar ga je pridelal. Ker je oboje proti običajem, ki sicer drugod na Kranjskem veljajo, in proti vesti, naj se po- jezda odpravi, glede desetine pa upošteva dese- tinski red, potem bodo mogli podložniki pač plačevati redni in izredni davek na grunte. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZC, ODOVINO Cerkev v Tominjah Nič bolje ne označujeta komisarja samega deželskosodnega gospoda. Kar prevečkrat na leto sklicuje ta gospod »pravde«, to je sodne obrav- nave, tako da imajo podložniki prevelike stro- ške za dnevnice županov, ki hodijo k tem prav- dam. Tudi nalaga prevelike kazni in pri tem zemljiški gospodje nimajo niti v zadevah svojih lastnih gruntov prvostopne oblasti nad svojimi podložniki. Ozdravljenje teh razmer si komisarja za- mišljata v neki kompromisni rešitvi, ki bi šla na račun deželskosodnega gospoda: Zemljiški gospodje naj bi dobili vsaj delno prvostopno oblast nad svojimi podložniki, zato pa naj bi se dajatve podložnikov zemljiškim gospodom pri- merneje regulirale. Na ta način naj bi sta- novi na eni strani usposobili kmete, da bi prenesli deželno davčno obremenitev, na drugi strani pa zlepa pripravili zemljiške gospode do tega, da bi od svojih podložnikov pobirali davke in jih odvajali stanovom. Ne smemo se čuditi, če komisarji plemiškega porekla niso prišli do bolj radikalnih predlogov za ureditev gospodar- skih razmer v Brkinih, marveč da se njihovi predlogi sučejo bolj v ozkem krogu miselnosti kranjskega plemstva. Za nas je važno, da so nam njihove ugotovitve označile, kako so bile fevdalne razmere v Brkinih do skrajnosti ne- zdrave in gospodarstvu škodljive. Pomisliti mo- ramo, da sta imela komisarja nalogo, zastopati stališče kranjskih stanov, naj Brkini plačujejo deželne davke. Če sta ugotovila, da pri obstoje- čem stanju davkov ni moči zahtevati, je to do- volj jasen dokaz, da so zemljiški gospodje in deželskosodni gospod tako izmozgavali kmete, da jim je ostal komaj eksistenčni minimum. Oglejmo si stvar nekoliko pobliže. DAJATVE ZEMLJIŠKEMU GOSPODU Če preračunamo dajatve novograjskih podlož- nikov, ki jih cenijo komisarji na 20 do 30 in več goldinarjev, v današnji denar, moremo po skromni ocenitvi tedanjega goldinarja na 1200 dinarjev reči, da je moral vsak grunt samo v denarju in žitu plačevati svojemu zemljiškemu gospodu 24--36.000 dinarjev letno. Poleg tega je moral podložnik delati tlako, dajati desetino od živine, hrano in dnevnice ob raznih prilož- nostih itd., tako da moremo mirno trditi, da znaša povprečna obremenitev grunta z dajatva- mi zemljiškemu gospodu okrog 40.000 dinarjev letno. Pri tem moramo še upoštevati, da je bilo zemlje veliko manj kot danes, da je bila inten- ziteta v izrabi zemlje pri tedanji tehniki ob- delave (plitvo oranje in brez hlevskega gnoje- nja) neprimerno manjša od današnje, da krom- pirja in koruze niso sadili in bili večinoma od- visni od žitne letine. Ker so bila mesta majhna, razni postranski proizvodi kot mleko, jajca in podobno niso šli posebno v denar. Lastnih go- zdov, iz katerih bi smeli les prodajati, podlož- niki niso imeli. Ker je bila desetina odmerjena na stalno določeno količino, je prav razumljiva ugotovitev komisarjev, da zemljiški gospod po- bere marsikateremu kmetu vse pridelano žito. Primerjava podatkov, ki jih imamo o gospo- ščinskih dajatvah iz starejših virov, bi nam nudila šc nadalje zanimive rezultate o razvoju in naraščanju teh dajatev. Tu naj le omenimo, da se je v srednjem veku desetina še odmerjala po dejanskem pridelku, denarne dajatve pa so bile že tedaj precej znatne. Poznali so tudi da- jatve v drobnici o sv. Juriju in sv. Mihaelu, dajatev pogač, kokoši, sena in podobnega. Po- jezda se tedaj posebej ne navaja. »Prepis«, dajatev zemljiškemu gospodu ob spremembi lastništva, je bil prav tako znatna obremenitev posameznih kmetij. V Brezovih brdih so n. pr. plačevali za prepis 5 do 12 du- katov v novcih, ponekod pa tudi po 20 dukatov v novcih in še povrhu kako glavo drobnice. Ob spremembi lastništva je torej zemljiški gospod dobival povprečno v denarju kakih 13.000 din, ponekod pa tudi dvakrat toliko, povrhu pa še nekaj drobnice. DAJATVE DEZELSKOSODNEMU GOSPODU Komisarji so izračunali, da dobiva deželsko- sodni gospod letno v raznih dajatvah, kaznih in v obliki tlake 1200 goldinarjev. To pomeni, da je dobival v današnji vrednosti približno pol- drug milijon dinarjev, ali od vsakega grunta povprečno nekaj nad 4000 dinarjev. Samo globe v denarju so komisarji ocenili na 300 goldinar- jev, to je na 360.000 dinarjev letno ali na vsak grunt povprečno nad 1000 dinarjev. Dohodki deželskosodnega gospoda v denarju so bili nizki, visoki pa v žitu. Podložniki so mu morali opravljati vozno tlako za prevoz vina, kositi, napravljati drva, oddajati kokoši ipd. Visoke dajatve deželskosodnemu gospodu po- leg dajatev zemljiškemu gospodu so prava značilnost novograjske gosposke, ki je n. pr. v sosednjem socerbskem sodišču ni. (Zato jih kaj lahko, če ne poznamo celote, zamenjamo z gospoščinskimi.) Po vsem povedanem moremo letno obremeni- tev grunta z gospoščinskimi, deželskosodnimi in nekimi drugimi dajatvami (zakupnine za pašo, vicedom itd.) oceniti na najmanj 50.000 dinar- jev, kar je pri tedanjem stanju agrarne proiz- vodnje vsekakor ogromno. 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OD KOD TA PREOBREMENITEV? Znano je, da gospodarski položaj podložnikov na Kranjskem v fevdalni dobi ni bil ugoden in da so jih tu bolj tam manj odirali. Odiranje v novograjskem gospostvu pa je kljub temu še nekaj prav izrednega. Domnevati smemo, da je ta pojav v zvezi s spremembami vladarja (Gori- ški grofje. Trst, Benetke, Avstrija), s spremem- bami deželskosodnih gospodov, izmed katerih so gotovo zlasti beneški, nato Frankopan, za njim prosluli Gavardo in slednjič še poznejši zakupniki gosposke skušali iztisniti iz podlož- nikov kar se je le dalo. Pravega gospodarja nad njimi ni bilo, v teh zapuščenih krajih so delali, kar jim je bilo po godu. Pa tudi cepitev zemljiških gospostev na drobna gospostva, ki so obsegala včasih le po nekaj kmetov, je ne- dvomno pospešila brezobzirno izkoriščanje. Ze iz Frankopanove dobe nam je ohranjen obsežen zapisnik pritožb novograjskih kmetov, ki na- vajajo, kakšne in katere nove dajatve in stori- tve jim nalagajo. Zapisnik je tako zanimiv, da bi ga bilo treba posebej obdelati. Pri vsem tem pa se moramo še zavedati, da vse te dajatve niso šle v prid nikakim name- nom, ki bi kolikor toliko koristili skupnosti n. pr. pri obrambi proti Turkom, marveč da je šlo v celoti zgolj za osebno izkoriščanje, zato pa so kranjski kmetje s svojimi davki posredno plačevali tudi za obrambo teh krajev, ki so jih zemljiški in sodni gospodje tako izžemali, da kmetje davkov niso zmogli. RAZMERJE MED ZEMLJIŠKO IN SODNO GOSPOSKO Za pravno zgodovino nam novograjske arhi- valije poleg mnogih drugih važnih podatkov nudijo ugotovitev, da na tem področju še do leta 1667 ni bila uveljavljena nižja sodna, tako imenovana patrimonialna sodna oblast zemlji- ških gospodov. Vse sodstvo v kazenskih in civilnih zadevah, tudi zadeve v zvezi z last- ništvom zemljiških gospostev so bile izključno v rokah deželskosodnega gospoda. V sodstvu deželskega gospoda s prisedniki-župani smemo zazreti ostanek nekdanjega županskega sodstva, ki nam je znano sicer iz podatkov, spisanih v ^začetku XVI. stoletja glede Istre. Verjetno pa v tem času župani niso več imeli odločilne gla- sovalne pravice, kot so n. pr. še konec XVI. sto- letja imeli v socerbski gosposki. Koliko so predlogi komisarjev prodrli, to je, ali je bil tedaj vsaj del nižjega sodstva pre- nesen na zemljiška gospostva, nam za sedaj ni znano. ZAKLJUČEK Nepregledna je še vrsta zanimivih zgodovin- skih podatkov, ki nam jih nudijo novograjske arhivalije v ljubljanskih arhivih. Monografija o Brkinih, ki bi do kraja izčrpala te arhivalije, in smo jih tu le v majhnem delu uporabili, pa tudi drugo objavljeno in neobjavljeno gradivo (Koper, Gradec), bi nam verjetno v marsičem osvetlila tudi današnjo gospodarske? in socialno problematiko teh krajev in bi imela tudi svojo znatno aktualno vrednost. Morda bomo kdaj pozneje poskusili s podobno monografijo za sosedno deželsko gosposko Socerb pri Trstu in s tem segli že prav do vrat mesta Trsta. Toda že to, kar smo zgoraj navedli, potrjuje našo uvodno trditev, da je vsak del naše sloven- ske zemlje, če se mu znaš približati s poznava- njem njegove preteklosti, po svoje zanimiv, poučen in privlačen. Nismo imeli namena, da v gornjem sestavku nudimo nekak turističen vodič, marveč smo hoteli le vsakomur, ki se zanima za te kraje, nuditi nekak povprečen prerez njihove daljnje preteklosti, ki mu bo morda pomagal do razumevanja njihove pro- blematike. Morda pa bo tudi kdo izmed domači- nov, tamkajšnjega učiteljstva in drugih name- ščencev dobil pobudo, da iz novejše dobe na- bere podatke o razvoju teh krajev, njihovega gospodarstva, družbe, ljudskih značilnosti. »Kronika« bo taka dopolnila rada objavila. Ta ali ona hiša gotovo hrani še kake »stare papirje« (pogodbe, ostanke občanskih arhivov in pod.). Kdor bi za to vedel, naj uredništvo »Kronike« obvesti. Sergij Vilfan | PRIPOMBE K ZEMLJEVIDU Meje deželskih sodišč so začrtane po Pircheggerjevi karti. V oddelku med Zajelšami, Podbcžami in Sobonjem na eni strani ter Tominjami, Harijami in Sozami na drugi strani se sicer njegova glavna mejna črta (v našem zemljevidu neprekinjena) drži istrsko-kranjske meje, medtem ko so Tominje, Harije in Soze pritegnjene pod Novi grad s črto, ki označujejo dvomljivo mejo. Po naših podatkih spadajo Tominje, Harije in Soze nedvomno pod Novi grad. — Suhor- je šteje Pirchegger pod Prem, medtem ko jih naši podatki iz leta 1530 in 1667 štejejo pod Novi grad. Meja je na tem sektorju vsekakor dvomljiva. — Prav tako štejejo naši po-. datki iz leta 1667 tudi Poljane pod Novi grad. Ob siceršnji i vestnosti komisarjev je dvomljivo, da bi se zmotili. — Zdi se, i da je okrog leta 1530 štel pod Novi grad tudi Nasirec, ki je j sicer spadal pod Socerb. Vsekakor so se razne kompetence ] gosposk na mejnih predelih močno križale, tako da večkrat I tudi sami domačini niso dobro vedeli, kam po starem spa- dajo, in je trdne meje danes za to dobo težko potegniti. Novograjski urbar, ki so ga uporabljali komisarji 1. 1667, je štel k Novemu gradu vse švarceneške enklave, kar pa so komisarji popravili in napravili poseben ekstrakt vasi, ki so sicer v novograjskem urbarju, a ne spadajo pod Novi grad. Zgoraj omenjene vasi Suhorje, Poljane, Tominje, Harije in, Soze pa so komisarji šteli pod Novi grad. Karta je glede načina prikaza zemljiških gospostev de- I loma posneta po Blaznikovi karti za ljubljansko okolico. ; Staro znamenje v Tominjah 129 KRONIKA ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LOKALIZACIJA Lokalizacijo v nekaterih glavnih virih navedenih krajev navajamo v abecednem redu njihovih današnjih imen, ker je ta red trdnejši: Artoiže: 1455 Artise; 1667 Artuisane, Artuisan. — Bač: 1530 Batsch beim Taber; 1667 Bazz. — Brezovica: 1667 Brc- souiza. — Brezovo brdo: 1550 Bresiowerda; 1667 Bresoua berda, Wresoua werda. — Brščice: 1667 Picola berda. Erjavce (Rjaoče): 1667 Jeriauze, Jeriauzene. — Gaberje: 1667 Gabriek, Gaberkh. — Golac: 1465 Golac; 1530 Goletz; 1667 Galtz, Goltz. — Gradišče: 1465 Gradišča; 1530 Gross Gradischga; 1667 Gradišča grande, Gross Gradišča. — Gradiščica: 1667 Gradišča picola. — Harije: 1530 Cariach; 1667 Cariane. — Herpelje: 1667 Carpellia, Carpella. — Hotičina: 1463 Cotici- ne; 1667 Hottizina, Khotiitschina. — Huje: 1667 Huiane Kuia- ne. — Javorje: 1667 Jugeria, Jauorie. — KoDČice: 1465 Colciza; 1550 Skalschitza; 1667 Cozziza, Kozhiza. — Kozjane: 1667 Cosiane. — Male loče: 1453 Lozan; 1530 Malelutsehane; 1667 Lozzan picolo, Khlain Loischan. — Markoolčina: 1455 San Marco; 1530 Sand Marx; 1557 Mareosina, Marcoshina. — Materija: 1667 Metteria, Matteria. — Mrše: 1567 Mersane. — Nasirec: 1530 Nasseratz. — Obrov: 1667 Obro. — Odolina: 1667 Vdoline, Vdolina. — Orehek: 1657 Orechga, Orechka. — Ostrooica: 1667 Ostrouiza. — Pavlica: 1667 Studena gora o Pauliza. — Podbeže: 1667 Podbesan, Podbeschen. — Pod- grad: 1667 Castel nuovo, Dorff vndter Neuhaus. — Poljane: 1667 Poliane, Polane. — Polžane: 1463 Polsan; 1530 Polscha- na; 1667 Pusane. — Račice: 1657 Raziza. — Ritomeče: 1657 Rittomechia, Rittomegia. — Rožice: 1557 Rosiza, Roshizza. — Skadanščina: 1667 Schadaschina. — Slap: 1530 Slapp; 1667 Slop, Slapp. — Slivje: 1667 Sliuia. — Sobonje: 1557 Sabeiane, Sabogiane. — Soze: 1657 Suose. — Sfarad: 1667 Starada, Stiirda. — Studena gora: 1667 Studena gora. — Suhorje: 1530 Suchor Jane; 1557 Socoria. — Sapjane: 1657 Saptjane, Sapiane. — Tatre: 1567 Tatteria. — Tominje: 1567 Tomiane. — Tublje: 1530 Dobillane; 1667 Dubele. — Velike loče: 1557 Lazzon grande, Gross Lotschan. — Velo brdo: 1453 Velica berda; 1530 Veliku berdu; 1657 Gran berda, Velika berda. — Zajelše: 1667 Saieuse, Sa Jeusehe. — Zaselki, ki v karti niso zarisani, se v virih ne imenujejo. LITERATURA Kratek geografski prikaz Brkinov glej n. pr. Sloven- sko Primorje v luči turizma, uredili dr. Val- ter Bohinec, France Planina in Jožko Sotler, Ljubljana 1952. Razmejitev s Čičarijo glej F. Juriševič, Ljudski tednik 1. ja- nuar 1949 (O Cičariji in o Cičih). — Podatke iz starejše zgodovine povzemam zlasti po naslednjih delih: M. Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1955; H. Pirchegger, Uberblick iiber die teritoriale Entwicklung Istriens v Erliiu- terungen zum hist. Atlas der osterr. Alpenlander y4, AVien 1929, deloma tudi L. Hauptmann,_ Krain v isti knjigi. Podatke o beneških vojnah glej zlasti D i m i t z , Geschichte Krains 1/6 str. 9—20 (Ljubljana 1875); Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain nudi podatke za Brkine zlasti pri opisu gradov Novi grad (Neuhaus) in Dulna (Mahrens- feld). O turških navalih skozi te kraje glej S t. Jug, Tur- ški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine XVI. stoletja, GMDS 1943, str. 1—51. — Posebej o Novem gradu piše — ne vedno dovolj kritično — S. R u t a r , Newhaus- Castelnuovo am Karste, MMK III, 1890, str. 191—203 in MMK VIII, 1895, str. 115—123. K nastanku upravne razdelitve v XIX. stoletju glej J. P o 1 e c , Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925 (Meje s Kranjsko). O istrskih županskih sodiščih glej S. Vilfan, Valvasorjevo poročilo o županskih sodiščih, GMDS XXIV, 1943, str. 184—189. O pojmu podružnikov gl. Od vinskega hrama do bajte, SE V 1952. j VIRI Nekaj podatkov o vojni leta 1463 v DAS, Stan. arh., fase. Stare listine; akt iz leta 1465 prav tam, fasc. Privilegiji (opozorilo prof. Zontarja). Nekaj podrobnosti o poteku bene- ških vojn v teh krajih povzemam iz Rauberjevih aktov v SKAL J (Bellum venetum), fasc. 29. — Podatke iz prve po. lovice XVI. stoletja vsebuje DAS, Viced. arh. fase. 56, komi- sijske akte iz leta 1557 pa DAS, Stan. arh. fasc. 525 d, na- daljnje gradivo fasc. 520. Nekaj dopolnilnih podatkov jem- ljem iz soeerbskih arhivalij, zlasti iz fasc. 52 Vicedomskega arhiva. O Gavardih primerjaj poleg Valvasorja še deželna gravamina okrog leta 1545 n. pr. v fasc. 86 in 101 a in 529 Stan. arh. (Zdi se, da Valvasor, ko piše o postopku proti 1 Gavardom, ni prav točen. Ker pa vseh aktov, ki jih je upo- rabljal, doslej še nisem našel, ostanem zaenkrat pri njego- vem opisu iu opozarjam le na neke razlike. | i SLIKE objavljene pri tem članku, sta posnela Fr. Planina in V. Bo- '¦¦ hinc. Za objavo jih je stavila na razpolago Turistična zveza | Slovenije. Zemljevid narisal avtor. i NEKAJ OPOZORIL Kot dopolnilo arhivskega gradiva za krajevno zgodovino je dragoceno tudi gradivo, ki se dobi na samem terenu. Številne vasi hranijo svojo tradicijo o nekdanjem gospo- darstvu, zanimivih dogodkih in podobno, hiše, orodja, ostanki noš, načini obdelave zemlje pa tvorijo etnografsko gradivo. Pri pouku se tako gradivo včasih lahko nepri- siljeno zbira, n. pr. pri pouku slovenščine (zapis domače pravljice), risanja (naris domače hiše) itd. Da postane tako gradivo uporabno, ga je treba seveda kritično preveriti. 130