Rojaki! V nedeljo vsi na Naša paternalska šola bo imela v nedeljo, 22. av-gustai 1937, svoj velik praznik: njeni gojenci i¡n go-jenke stopijo prvi krat pred javnost na lepi prireditvi,' ki se bo vršila od 4. popoldne dalje v Armenski dvorani, ul. Acevedo 1353, in na kateri sodelujejo tudi druga naša društva- Slovenska izseljenska šola hoče pokazati, koliko je napredovala od svoje ustanovitve dajje, naša dolžnost pa je, cen j. rojakinje in rojaki, da s svojo udeležbo dokaSemo, da je ta šola ped pokroviteljstvom vsega našega izseljeništva, ki ji želi najlepših uspehov ter je tudi vsak čas pripravljeno podpirati jo, kaikor to zasluži kot najvažnejša, kot temeljna organizacija naše kolonije. Ponavljamo, kar smo že večkrat rekli: Pctčemu . í í hi se pehali in žrtvovali za druge organizacije, če sene brigamo v prvi vrsti za tiste Jri naj od nas prevzamejo ono, kar smo v pridi skupnosti storili; če se nie brigamo za naš izseljenski naraščaj? Zaito pravimo: Če je bila kdaj katera naša prireditev dobro obiskana, mora biti ta prva prireditev slovenska šole sijaj- slov. decel no obiskana, če si kdaj šel na katero prireditev, od te prireditve ne smeš izostati. Dokažimo v nedeljo, da smo vsi, brez izjeme, za našo šolo- Zatrdno pričakujemo, da se bo vse, kar je slovenskega in jugoslovanskega v naši naselbini, odzvalo vabilu šolakega društva na prireditev, ki mora biti res prava manifestacija našega izseljeništva za to prevaS-no našo ustanovo. Rojakinje, rojakiVsem Vam kličemo: Na svidenje na prireditvi naše dece. SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 21 DE AGOSTO (AVGUSTA) 1937 Núm. (Štev.) 33 POS\MEZEN IZVOD: 10 ctvi. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Kdo dela vojno Krvavi boji na Kitajskem Brv z vojn« napovedi so pričeli grmeti na Daljnem Vzhodu topovi, ki naznanjajo, da sta se rumeni plemeni Kitajci in Japonci, ponovno .spopadli za "slavo in čast svoje domovine". Kaj se tam dogaja in kdo sa pravzaprav tisti, ki hočejo vojno'! Morda kmet, delavec, izobraženec? Nikakor ne, kajti oni dobro vedo. da jim vsaka vojska prinaša nesrečo in bedo. Vojno hočejo velekapita-lifcti, ki z denarjem pokupijo liste, da ustvarijo pod krinko raznih idealov vojno, razpoloženje med množi-vo. V nevarnosti je vera, v nevarnosti je domovina, v nevarnosti je čast. svoboda, bodočnost in kar je še drugih stvari, na katere ljudje kaj dajo. < Poglejmo mah> za kulise, kjer se skrivajo tisti, ki imajo od vojn dobiček. Na Japonskem živi xlelafw nančnik baron Haki Mitsuja, ki ima v svojih rokah 60 od .sto vse japonske trgovine in je obenem skoro Sključen posestnik vseh tovarn o-rožja in streliva na Daljnem Vzhodu. V njegovih rokah je tisk in "nacionalna" japonska politika. On .le pred štirimi leti financiral japonsko armado v Mandžuriji in jo je Prav tako tudi v tem trenutku on mobiliziral proti Kitajski. V prvi vrsti mu je pač na tem, da izprazni svoje zaloge na račun japonskega naroda. Obenem pa bi rad zasegel tudi bogate premogokopne poljane, ki leže "neizčrpaue v bogatih kitajskih provincah in jih japonska industrija potrebuje za svoj razmah in boljšo kupčijo. To ao tisti veliki "idealni" motivi, ki so pognali dva bratska si naroda v krvavo klunjc. in podobne vzroke so imele tudi vse uiuge vojne, kar jih pomni zgodovina. Zadnja s,vetovna vojna, ki ü«üi je še vsem živo v spominu, je bila borba med angleškim m nemškim imperializmom, ki je še druge iiaro^e potegnil v vojni vrtinec. Vojno, ki'se je vršila-leta 1898 Španijo in Ameriko je sprožil "nicr.sKi sladkorni trust, ki je va^ "Jo vtaknil čez 20 miljard denarja, katerega je po dobljeni vojni dobil bogate obresti. Vojna med Či-tejem in Perujem leta 1877-78 se je vršila za posest bogatih ležišč soli-'»a; zadnja vojna med Bolvijo in i'ara g v.) jem je bila financirana od Združenih držav in Angliji ter se jo »lo za posest bogatih petrolej ski h vrelcev v Cliacu, o čemer smo svoj ,v'»w izčrpno poročali. Burako vojnp JAPOjSTCI SO IZKRCALI MNOGO ČET IN VOJNEGA MATERIJALA OB IZLIVU REKE JANGCEK-JANG, Z NAMENOM, DA SE POLASTIJO ŠANGAJA IN KRENEJO POTEM PROTI NAN-KINGU — KITAJCI SO ZAČELI PROTIOFENZIVO, DA BI VPADNIKA VRGLI IZ DEŽELE Marsikaj groznega smo čitali v zadnjem letu i? Španije; po poročilih, ki prihajajo sedaj z Daljnega vzhoda pa izgleda, da sedanji boji med Kitajci in Japonci v marsičem prekašajo po svoji grozotnosti ono, kar se je dogodilo in se še dogaja na »Španskem. V enem samem tednu je bilo ubitih na šangajski fronti 7.500 oseb in preko 20-000 jih je bilo ranjenih. Japonci, ki so bili začeli, oziro ma so nadaljevali svoj vpad v kitajsko zemljo na severu, pri Pekingu, so sedaj, ko so videli, da te osrednja kitajska vlada resno pripravlja na boj proti njim, začeli z operacijami na jugu, katerih očivid-ni namen je poiskati japonskim četam najkrajšo pot do Nankinga, ki je sedež, osrednja vlade. V to svrho so ob izlivu reke Janacekjang izkrcali v zadnjih dveh tednih veliko število čet, municije in vsakovrstnega vojnega materiala, predvsem težke artiljerije, tankov in letal. Ko je nankinška vlada, ki je bila sprva začela pošiljati svoje čete proti severu, da bi zaustavila pohod vpa-dniške vojske, spoznala to novo nevarnost, je brž poslala svoje najboljše oddelke v Šangaj, ogromno mesto s 4 milijoni prebivalcev, da tam zaprejo pot Japoncem- 1'od zaščito težkih topov svojih vojnih ladij, zasidranih v mednarodnem delu šangajskega pristanišča, se je Japoncem posrečilo izvršti prvi del svojega načrta: izkrcali so tam vojsko, obenem pa so začeli s svojo artiljerijo in z letali obstreljevati kitajske postojanke. V mnogih šan-gajskih okrajih so bombe in granate povzročile požare in v medna-n a rodnem okraju se bijejo že nekaj dni grozoviti boji. Kitajci so vrgli proti Japoncem 130.000 mož in vsaj v prvih clneh; beležijo znatne uspehe, ki pa japonskemu povej-ništvu ne delajo prevelikih skrbi, ker ima dobiti še mnoga ojačenja. Med žrtvami, ki so jih povzroči: boji v teh prvih dneh. je seveda tu-d prav mnogo nebojevnikov. V dolgih karavanah beže civilisti iz o-groženih krajev, da si rešijo vsaj življenje. Na ta le pretresljiv način slika neki ameriški poročevalec ono. kar je videl v Tazangu, enem izmed šangajskih okrajev: "Bil sem ves dan v okraju, kamor so padle bombe- Povsod samo razdejanje. Mladeniči, s katerimi sem se skrival pod drevesi ure in ure v upanju, da nasi ne bo zade-'la nobena japonska bomba, so obupani, ker vojna ni uravnovešena. Pripravljeni so spopasti se na odprtem boju kadarkoli, a kaj naj store proti bombam in granatam, ki padajo z neba in seje-jo smrt? Ustavil sem se pri improviziranem rešilnem vozu, ki je bil nekoč kamijon, ker sem hotel govoriti z ranjencem, čigar truplo je bilo zvito v dvoje zaradi drobca granate, ki se mu je bil zapičil v želodec. Odgovoril mi je samo: "Čting kuo van sui", t. j- Kitajska bo žive-vela deset tisoč let. Najbolj pa me je pretresel tragični umik civilnega prebivalstva po prašnih cestah, be-žečega v neznano smer in pokriva-jočega se z vejami, ki naj prikrijejo. da se tiha množica premika skozi polja". Japonci so izbrali ugoden čas za .svoj novi vpad na Kitajsko. Evropske dežele, ki so včasih ljubosumno čuvale svoje interese na Daljnem vzhodu, imajo s,edaj svoje oči vse preveč uprte v Španijo in ne kažejo nobenega namenja, da bi se kakorkoli vmešale v japonsko-ki-tajski spor. Poskrbele so, vsaj nekatere izmed .njih, da spravijo na varno one svoje državljane, ki so jim kitajska tla postala prevroča, in to je vse, kar so storile v pogledu zadnjih dogodkov na Daljnem Vzhodu. Združene države Severne Amerike imajo svoj zakon o nevtralnosti in se nikakor ne nameravajo vmešavati. Poročila iz Evrope pikro pripominjajo k tem vestem, da so Severnoamerikanci tekom za* dnjih let prodali Japoncem ogromne količine s*vojega starega železa, ki pada sedaj na Kitajce v obliki bomb in granat... leta 1899-1902 so povzročili angleški kapitalisti, da bi dobili v posest bogata diamantska in zlata ležišča v Južni Afriki- Ta vojna je stala Anglijo ogromnega denarja, a so poznejši dogodki dokazali da je bil dobro investiran. llusko-japonska vojna leta 1904-05 je bila izrazito gospodarskega značaja. Pravkar končana italijan-sko-abesinska 'vojna je tudi zgolj po hlepnega značaja po tuji zemlji in njenem prirodnem bogatstvu. čemer smo tudi dovolj podrobno pisali. Denarniki so tisti, ki se igrajo z usodo narodov in držav in so spretni dovolj, da svoje roparske pohode odevajo s sijajem v,ere in pa-trijotizma in narodne borbe za slavo in veličino domovine. Kapital dela luksus in bodo. ustvarja ljud-•ko razpoloženje in ga izrablja, ka- kor pač kažejo njegove koristi. Če je letina žita dobre tedaj ga požgejo da lahko držijo cene visoko; mleko izlivajo v vodo, katero mečejo v morje; sadje in grozdje pustijo gni-ti itd. Vse to delajo veledenarniki, da ustvarjajo med ljudstvom vedno veliko potrebo in da lahko potem poljubno navijajo cene. Narodi vsega civiliziranega sveta žive pod popolnim denarnim gospod stvom plutokracije, ki si zna odpreti vrata na borzo in v finančna ministrstva, v pisarne, kjer se delajo postave, in v skrite kabine generalnih štabov, ki odločajo o miru in vojni. Ideal magnatov ni nikdar blaginja narodov in korist države, temveč vedno in izključno le interes kapitala. Simvečji profit denarnih vložb. Pravijo, da Evropi gospodari tristo oseb, ki jih nihče ne pozna, ki pa se same med sebo zelo dobro poznajo. Čudno je, da. evropska civilizacija še ni toliko napredovala, da bi potegnila iz skrivališč teh tristo nevidnih mož, k odločajo o usodi nad tristo milionov ljudi. : Eden glavnih denarnih zakladnikov Franco /te vojske v Španiji je Velekapitalist( J. March, v katem smo tudi v našem listu obširneje pisali. Dvatisoč angleških bogatašev ima v rokah dve tretjini Irske, narod pa se mora potikati po »vetu s trebuhom za kruhom. Morgan v Združenih državah ima več denarnega obtoka v svojih rokah, nego znašajo proračuni vseh evropskih držav. Čudne razmere ao na svetu- Kolikokrat je Časopisje poročalo o velikih bančnih škandalih in sicer na nekak romantičen način, in kot da je sleparjenje na debelo nekaj častne- NOVA REVOLUCIONARNA OFENZIVA Franco je sprožil novo ofenzivo, usmerjeno proti kantabriški obali in katere namen je zasesti Santander, kamor se je zatekla 6 svojo voj sko baskiška vlada po padcu Bilba va. Po dosedanjih poročilih izgleda, da vladna vojska tudi ta krat ni mogla vzdržati prvega, skrbno pri-pravljeneg anapada Francove vojske, v kateri je tudi mnogo italijanskih čet, ki jim poveljuje itali janski general. Vladni se umikajo v smeri proti Santanderju, v gorovje, a ni verjetno, da bi mogli dolgo držati, ker so popolnoma odre zani od ostale republikanske Španije in na morju si revolucionarne vojne ladje prizadevajo prestriči pod slehernemu parniku, ki bi hotel kreniti v republikanska kanta-briška pristanišča. V zadnjem času so se dogodili nekateri vznemirljivi dogodki na Sredozemnem morju, tudi daleč proč od španskih voda. Več ladij je bilo napadenih in nekatere celo potopljene po tajinstvenih podmornikih, ki pripadajo menda italijanski vojni mornarici. Plovba po Sredozem-nem morju je postala za trgovske ladje že tako riskantna, da so Francozi sklenili spremljati svoje parni-ke. na bolj kočljivih krajih, s svo jimi vojnimi ladjami in angleško mornariško ministrstvo je naročilo svojim vojnim edinicam, naj streljajo na vsak podmornik, ki bi napa del katero angleško trgovsko ladjo. In še nekaj zanimivega se je do-godlio te dni: Portugalska je prekinila diplomatične odnošaje s... Češkoslovaško. Do spora je prišlo radi tega, ker ni Češkoslovaška dobavila Portugalu vsega onega orožja in municije, ki jo je bila naro čila vlada v Lisboi, prav gotovo z namenom, da vojni material z dobičkom naprej proda revolucionar-cem. ga, medtem ko je bil lačen človek, ki je ukradel iz potrebe kos kruha tuli klobaso, kaznovan kot nevaren zločinec; zanj je veljala postava, ki za bogatina ne velja. Koliko časa bodo narodi še dopuščali, da jim bodo nekateri posamez niki, v borbi za lasten dobiček, ne samo skoro merili kruh, marveč tudi po lastni mili in nemili volji odločali o miru in vojni, o življenju in smrti 1 -V i,-. a Argentinske vestí Stran 2 I- PREPREČEN SHOD ALVEARJA V SAAVEDRI V torek se je imel vršiti v Saa-vedri javen shod, na katerem bi se volilcem predstavil dr. Alvear, kan didat za predsedniško mesto radi-kalske stranke. Kako uro pred prihodom vlaka se je zbrala že precej šnja množica radikalskih simp zanto na kolodvoru, da sprejme voditelja svoje stranke- Toda nepričakovano se je prikazala na ko lodvoru tudi policija, oborožena s puškami in v družbi več ljudi, ki so začeli strahovati pristaše radikal-ske stranke. Z ozirom na to je večina radikalov odšla domov. Ko je prispel ob 10. in 45 dr. Alvear na postajo, ni našel tam svojih pristašev, ampak svoje nasprotnike. Ker tedaj ni mogel imeti v Saavedri svojega 'volilnega shoda, se je takoj odpravil dalje. Poslal pa je guvernerju Frescu oster protest radi postopanja policije. REKI NEUQUEN IN LIMAY NARAŠČATA Guverner Ria Negra, inž. Adalberto Pagano, je sporočil notranjemu ministru, da obstoji nevarnost, da bosta reki Neuquén in Limay, ki stalno naraščata radi topečega se snega v govorju, prestopila bregove. V slučaju poplave bo prebivalstvo 'v dolinah v resni nevarnosti. Zato prosi guverner notranjega ministra, da vse potrebno ukrene, da se ta nesreča odvrne. Minister Al-varado je že dal ministrstvu javnih del potrebna navodlai ter naročil tamkajšnjemu ravnateljstvu pošte in brzojava, da mu stalno poroča o' stanju "vode". Kakor poročajo najnovejša poročila je voda ua nekaterih mestih že izšla iz svoje struge ter je prebivalstvo začelo si iskati závetja v višje ležečih krajih. POVIŠANA KAZEN Apelacijsko kazensko sodišče se je te dni spet bavilo z znano sleparsko afero bivše tukajšnje banke "Comercial del Plata", ki je svoje klijente osleparila za velike denarje. Svoj čas je bil sodnik obsodil, poleg drugih, Tonka Miliča na 15 liet, Rafaela Marca na ravno toliko tet, laži-doktorja Pandol Tadiča pa na deset let ječe. Pandol Tadic se je proti obsodbi pritožil, ker se mu je zdela prehuda. Apelacijsko sodišče je bilo pa drugačnega mnenja; kazen e« mu zdela prenizka in mu jo je radi tega zvišalo n« 15 let. PARNIK JE NASEDEL Parnik Mihanovicheve paroplov-ne družbe, "Ciudad de Buenos Aires", ki je vozil iz Buenos Airesa proti Montevideu, je nasproti Sante Lucie nasedel. Na pomoč so prihiteli Paysandú, Gral. Lavalleja, Ciudad del Salto in drugi, ki so pošto in potnike prepeljali v Montevideo. Pflrnik "Ciudad de Buenos Aires" pa še vedno tiči v blatu iu čaka, da bo voda narasla. PREBIVALSTVO OKRAJA VILLA MITRE PROSI ZA PARK Stanovalci okraja Villa Mitre so te dni poslali na mestno upravo prošnjo, da se v njihovem okraju napravi park, kakršne že imajo dru gi okraji. V prošnji omenjajo, da je v Villi Mitre naseljen večinoma delavski sloj, in da delavci nimajo časa, da bi šli iskat razvedrila v druge parke, ki so preveč oddaljeni- KIPAR BALDI V BUENOS AIRES Na pamiku "xVugustus", ki je prišel v nedeljo v Buenos Aires, je prispel tudi italijanski kipar Renzo Baldi, ki mu je bila pri natečaju za spomenik Justu Joseju Urquizi pri-sojena prva nagrada, radi katere so v tukajšnji javnosti dvignili mnogo prahu. Njegov prihod je v zvezi s tem natečajem, in s protesti radi podelitne nagrad. Braniti hoče tu svoje pravice in svojo umetnost, ki ji mnogi odrekajo sleherno vrednost, a ostane le nekaj dni v Buenos Airesu. SPOMINSKA SLAVNOST ZA GEN. SAN MARTINA Po vsej republiki so v torek z veliko svečanostjo prosljavlljali spomin na 87. obletnico smrti osvoboditelja in narodnega junaka generala San Martina, ki je 1850. leta preminul v Bologne sur Mer, na Francoskem. "TEATRO CORRIENTES" PREVZELO ŽUPANSTVO "Teatro Corrientes", katerega je do sedaj imela v najemu braziljska družba - Jéreolis, je v ponedeljek prevzela mestna- občina ter izročila poslopje "Teatru del Pueblo". Brazilska družba je morala svojo prtljago takoj odpeljati in prostore zapustiti. OČETA IN SINA POVOZIL VLAK V mestecu Baradero se je v ponde-ljek pripetil tragičen dogodek. V tem mestecu je živel pri svojih starših Carlos Dadomo, star 29 lét in SLOVENSKI LIST nekoliko slaboumen. V ponedeljek je imel posebno slab dan. Malo pred prihodom vlaka je Carlos rekel svojemu očetu, staremu 65 let, da si bo pod vlakom končal življenje in že je stekel proti tračnicam- Ubogi oče, ki je uvidel, da se sin res misli vreči pod vlak, je brez nadaljnjega premišljenja stekel za njim, da ga odvrne cd te namere. Sin je že bil na tračnicah, ko je oče z grozo opazil, da prihaja vlak. Tekel je, kolikor so mu pač dopuščala njegova leta. in dospel do sina še pravočasno. da bi ga rešil. Zgrabil je sina. rotil ga in vlekel proč s tira, toda sin se je na vso m-oč upiral. Med tem pa je vlak privozil, lokomotiva je oba zagrabila ter ju vrgla kakih 10 metrov proč od proge, kjer sra oba mrtva obležala. SMRTNA NESREČA DELAVCA Pri zidarskem delu, na križišču ulic J. P. Várela in Desaguadero, sta oila med drugimi zaposlena tudi Anton Marinovic in Carmelo Calvo,-star 18 let. V ponedeljek, ko je Marinovic, ki je delal kakih deset metrov v višini, hotel prenesti težak tram, mu je ta nenadoma zdrknil z ramen ter priletel z veliko silo v Calva. Odpeljan je bil nemudoma v bolnišnico Alvear, kjer pa je kmalu poškodbam podlegel. ŽENA ZASTRUPILA MOŽA Ahmed Husain, star 44 let, stanujoč v uleii Correa štev. 3382, je ,v nedeljo v družbi svojega bratranca urejeval trte na dvorišču. Ko je stal na lestvi, mu prinese njegova žena Lidia v neki posodi vino s sifonom. Mož "je paTkrat dobro potegnil iz posode. Ko je odmaknil posodo od ust, je takoj opazil, da ima vino nekam čuden okus. Pa je rekel tam slučajno se nahajajočemu sostanovalcu, naj on vino pokusi, če se tudi njemu zdi čudnega okusa. Sosed res pokusi, potrdi ter ga od da nazaj Lidiji, ki je ta čas pri lijaku pomivala. Lidija vzame posodo z ostalim vinom, ga izlije v lijak ter posodo izplakne. Takoj nato pa Obiščite nas in prepričali se boato! se že Ahmed onesveščen zvrne z lestve na tla. Bratranec Ali in sostanovalec Reinos^ sta takoj poklicala stražnika, ki je dal onesvešče-nega. moža odpeljati v bolnišnico Pirovano, kjer pa je nesrečni mož kmalu radi zastrupljenja umrl. Žena, ki je svojega moža zastrupila, se je šele pred enim letom vrnila iz norišnice Mercedes ter je to svoje dejanje izvršila v blaznosti. Oddali so jo v opazovalnico- NESREČA V TOPILNICI V topilnici Alfreda Bruchsferta, ki se nahaja v ulici Potosi 3950, se je v ponedeljek razpočil topilniški kotel, v katerem gje je varila neka kemična zmes. Pri tem so bili ranjeni inž. Curt Pfeifer, star 47 let, in inž. Goldschmid, dalje 28-letni Waliter Lier. 32-letni Juan Laraga, Heinrieh Frank, star 23 let, Horacio Vignola, star 44 let, 29-letni Angel Mustillo in njegova hčerka. Misa, .stara 6 let. Radi te nesreče je bil aretiran delovodja delavnice. NOE SKALA POBEGNIL Zadnjič smo poročali, da se je komisar Francisco Manzano odpeljal z letalom v Kolumbijo, da tam prevzame in pripelje sem Noeta Skalo, ki je od tu pobegnil v imenovano državo. Sedaj pa je komisar tukajšnji policiji sporočil, da je Skala od tam popet pobegnil. Ta brezuspešna vožnja je stala okroglih 3000 pesov. PRETEP S SMRTNIM IZIDOM Na kroglišču restavracije Pelle-grina Yannoneja, na Paseo Colon 1019, so igrali s kroglami štirje pristaniški delavci. Medtem pridejo tja še štirje, vsi že precej vinjeni; med njimi Calisto Romero, star 39 let, njegov 40-letni brat Pasqual 29-let-ni Justo Sandoval in Juan Sotelo, star 28 let. Ko je ta poslednji med igralci zapazil 30-letnega Eulogia Jaro, je zahteval od Calista Romera, da mu posodi revolver, kar je ta tudi stori, nakar je Sotelo stopil k* Jari in začel izzivati- Brž so se navzočni opredelili v dva tabora. Za bliskali so se noži in padli so streli. Jaraje obležal mrtev, Sotelo, ki je menda ustrelil Jaro, je bil težko ranjen. Lažje ranjen je tudi 37-letni Luis Arce. Brata Romera sta bila v torek aretirana, dočim druge pretepače policija še išče. Núm. (Štev.) 33 Iz Rosaría ŽALOSTNA NOVICA Po dolgi in mučni bolezni je dne 11. avgusta preminul v bolnišnici "Centenarios" rojak Jakob Liker, doma iz Dolue Otlice na Vipavskem. Kakor vsi, tako je tudi pokojni prišel, da si zasluži kruha za svojo družiuo, kajti doma ga ni bilo dovolj. Ne le samo kruha ni bilo, še manj je bilo svobode. Sreča pa mu v tujini bi bila mila in je le malo mogel pomagati svoji družini, ki je ostala v robstvu ju pomanjkanju. Pokojni zapušča v starem kraju sedem nepreskrbljenih otrok in ženo. Pogreba se je vdeležilo precej lepo število njegovih prijateljev in znancev, ki so tudi zbrali potrebno svoto za pogrebne stroške. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje. Na tem mestu objavljamo imena darovalcev za pokojnega tovariša. Po deset pesov so darovali: Bra-tina Rudolf, Bratina Alojz, Bizjak Andrej, Avgust Žigon, Krapež Franc, Velikonja Franc, Krapež Valentin, Benedikt Črn igo j, Celestino Fraire. Po pet pesos so darovali: Maks Bratina, Anton Kogoj, Primož Gniden, Mihael Fabian, Štefan Žigon, Leopold Brežavšček, Josip Sku be, Andrej Jug, Štefan Bizjak, Valentin Bizjak, Manuel Pulpsixo, Stanislav Šauli, Ščurek Leopold in drugi, Anton Furlan, Janez Liker, Pedro Imperiale. Po tri pese: Anton Saksida in Anton Lozar. Po dva *n pol: Tomas Ceresetto, Jožef Čuk, Janez Pugelj in Frauc Putalia. Po dva pesa: Hrovar Karlo, Črnigoj Leopold, Franc Podgornik, Jožef Lipičar, Janez Vidmar, Alojz Prin-čič.. Bertu Algullim, Kresevich Anton in Pelliar Anton. Po «n peso in pol: Bulinicli Mate, Po en peso: Popovich Hugo, Josip Blasevich, Amadeo Meden, Vagli Dominico, Maurenzi Natalio, Francisco Golorv, Lib|k Franc, Janez Fabian, Ikish Josip, Berto Mikola, Bernich Jorzi, Kodermaic Janko, Franc ^kvarč, Josip Kravas, Rijaveq J-, Franc Vidmar, aKlič Johan, Peter Vodopi-vec, Azzo Francisco, Guadaliuppe, Anton Bremec, Vincenc Kresevich, Jožef Kiiaovec, Josip Črneker. Po pol pesa: Karlo Cvetražnik. Sindicato Obreros Ladrilleros je daroval petnajst pesov. Vsega (¿kujjaj se je nabralo $ 247.00. Najlepša hvala vsem, ki ste v največji sili priskočili na pomoč in s tem pokazali dobro voljo pomagati bližnjemu v potrebi- Prane Velikonja. PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD USA J Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posrežoni. GARMXNDIA 4947 — Bs. i'rw Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SU D L. N. ALEM 160 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odbodne, ata Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znftala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO URADNI&TVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše poslujem. Uradna are: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zveósr, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1(2. Núm. (štev-) 33 SLOVENSKI LIST _Stran 3 Vesti iz organizacij IZ MONTEVIDEA Montevideo, dne l(i. avgusta 1937. Naš "Slovenski krožek" izpolnjuje čedalje bolj pričakovanja svojih Ustanoviteljev. V.sak četrtek imajo zvečer moški pevsko vajo, h kateri prihajajo ne stmo pevci ampak tudi drugi, če ne radi petja, pa radi druž be. Pravo veselje je pa videti, koliko se nas zbere ob nedeljah popoldne- Ob štirih pričnejo vaje za mešani zbor, ki trajajo do šestih. Sedaj, v začetku, so pevke in pevci tako vneti za te *vaje, da so jim vse prekratke. Upajmo, da se to lepo razpoloženje dolgo časa ohrani- Včeraj se je nabralo tudi poslušalcev kar za majhno veselico. Je pa tudi ve- NEDELJSKA DOMAČA ZABAVA Nedeljska domača zabava je potekla v najlepšem razpoloženju in v zadovoljstvo vteh. Zbor Prosvete je lepo, kot le ou zna, zapel nekaj pesmi, ki so vsem zelo ugajale. Domača zabava je prinesla šolo čistega $ 44..10- Za bolnega rojaka J. Kome!a pa je bilo nabrano med udeleženci okrog $ 25. V imeuu slovenske šole in bolnega rojaka s.e društvo vsem najlepše zahvaljuje. NOVI NAROČNIKI IN PRIJAV-LJENCI Franc Ivepič, Bogdan Leban, Ur-dih Leban, Mirko Jerkič, Dr. Joao Klasing, Mihael Ule. Emilio Černi-selje slišati naše pevce, ki po dalj- j goj, Pavel Gorup, Cerar Ivan, Košem molku, brez posebnega truda j gorno Maria, Franc Bandelj, Mar-prav lepo sledijo svojemu pevovo-1 ciso Josefiua, Semolič Ivanka, Hu- dji in že po kratkih vajah pojejo štiri pesmi, da. .se mora vsakemu Slovencu nekaj zganiti okrog srca. mar Primožič, Anita Kralj, Bandelj Mirko, Švara Viktor. Včasih pa gremo tudi na deželo na lov, posebno na zajce in jerebice. Že cel mesec je tožila naša se- OPOZORILO Kot vidite na drugem mestu, so dospele knjige iz Ljubljane, ki smo stra Karolina, da ji za.jci vso »le- j .¡h ^ nekaj ^ nar0Í;llL v šti. rinajstih dneh bomo spet nove naročili, zato vsi, ki bi želeli kako knjigo zase, nam sporočite in naka- njavo sproti požro, kakor leze iz zemlje. To se godi namreč v zavodu naših šolskih sester, ki nima pravega imena, v pokrajini Canelones, v kraju, ki mu pravijo po rečici, ki tod skozi leze, Colorado. In smo se večkrat napravili. Enkrat sta prišla kar dva hudo oborožena lovca. Ko smo se vrnili kislih obrazov radi neuspeha, sem se jima skoro do smrti Zameril, ko sem ju v bližini mesta opozoril, naj ne pozabita kupiti par zajcev, da se zuanci ne bodo smejali. Ti šmentani zajci! Toliko jih je, da jih že po cesti srečaš; toliko da se ti umaknejo, ko greš mimo- Lovcu pa kar od daleč pokažejo zadnjo plat. Včeraj je bila pa sreča našemu neustrašnemu l'avletu le nekoliko milejša. Pa kaj zajci! Kakšno presenečenje so nam pripravile go-jenke tega zavoda! Med njimi je več zamork, mulatinj in mestic, vse so sama Urugvajke- Pomislite! Hotele so napraviti veselje sestri prednici za. njen god, pa so zjutraj pri sv. maši skupaj s sestrami pelo same slovenske pesmi. Pa kako čedno! Popoldne je bila domača zabava. Sta pa zopet dve nastopili s slovenskim "Sarafanom". Deklico je Pela zamorka. Torej dekleta, ki ne «ue naše besedice ne razumejo, so Pokazala za naš jezik toliko nagnjenja iz ljubezni do svoje pred žite denar, da bo šlo vse ob enem strošku- Knjiga "živi izviri" še ni izšla, sato morate oni, ki ste jo naročili, še nekoliko počakati. KNJIŽNICA S.P.D. I. Danes nadaljujemo seznam knjig, ki jih je društvo dobilo iz Ljubljane in drugih, ki so jih darovali društvu zavedni rojaki- 580. Skozi pustinjo in puščavo. (H. Sienkiewicz) 581- Ljudevit Hrastar. (Krištof Šmid). 582. Pirhi. (Krištof šmid 583. Roparski Grad. (KriStof šmid) 584- Brata. (Krištof Šmid) 585. Hči mestnega sodnika. (J. Jurčič) 586. Jurij Kosjak. (J -Jurčič) 587. Lepa Vida, (J. Jurčič) 588- Ivan Erazt^ Tat^mbah. (J. Jurčič). 589. Rokovnjaci. (J. Jurčič) 590. D°ktOr Zober- (J. Jurčič) 591. Zadnja pot Kapitana Škota. (Pavel Kunaver) 592. Pustolovščine dobrega vojaka Švejka. I- del (Jaroslav Hašek) IZ BRAZILIJE V San Paulu je društvo "Ornus" v nedeljo dne 8. avgusta sklicalo slovenske starše na šolsko zborovanje. Sestanka so se vdeležili starši otrok, ki povečini pripadajo omenjeni organizaciji. Vpisalo se je nekaj čez dvajset otrok v starosti od treh let dalje. Določili so, da se začne s poukom 22- avgusta in da se bo vršil ob nedeljah popoldne. Ob tej priliki so delali propagando za brošurico "Njivo" iz Bs.. Ai-resa, dasi bi bilo bolj priporočljivo propagirati Slovenski list}, ki je glavni iniciator slovenske šole v Bs. Airesu in tudi v ostalem more Jugoslovanska kolonija v Južni A-meriki pričakovati kaj le od močnega in dobro rganiziranega glasila. Društvo "Ornus" obstoja že čez osem let in je prva slovenska organizacija v Braziliji. V prvi polovici njegove dobe je bilo delovanje proti vsemu kar je slovenskega in jugoslovanskega- Bili so bolj nestrpni proti slovenstvu kot fašisti na Primorskem. V nadaljnjih štirih letih pa skoro ni bilo slišati o tem društvu. Društvo ni uživalo simpatij v javnosti in zato tudi članstva ni imelo nikoli veliko. Kakšna bo ta "šola", ni mogoče v naprej predvidevati, gotovo pa je, da če bo hodila po poti, kot je šlo društvo, ne bo prišla daleč. Učiteljske profesionalne učne moči še ni. Ako bo "Ornus" sodeloval v smislu njegove lastne izjave v Slovenskem listu z dne 17 julija in če bo slovenska šola dobila večji razmah, bo gotovo šolska centrala v Buenos Airesu akcijo podprla-Slovenski list kot glavni iniciator in organizator slovenske šole v Južni Ameriki bo gotovo vedno, kot doslej, podpiral sleherno združitev in delovanje na res kulturnem polju. Nikoji pa ne bo podpiral in ne sme podpirati ničesar, kar je proti slovenstvu in jugoslovanstvu, kar, u-pamo, slovenski šolski tečaji v Braziliji ne bodó. Dopisnik. stojnice. In mi, ki smo v njem vzgo- 593. Pustolovščine dobre** vojaka Jeni, ki smo ga z maternim mlekom 1'ili, da bi ga zauemarjali in pozabljali! Ali prav res ne bi bilo mogoče, da bi spravili naše šolske sestre v -Montevideo, da tam prevzamejo fkrb za naše jugoslovanske otroke? Buenosajreškim Slovencem smo r®di paternaLske šole kar nevoščlji-Vl> ko o njej kar naprej toliko lepega slišimo in beremo. D. D. ONIM, KI IŠČEJO ZAPOSLITVE Kot ste čitali v Slovenskem listu, J« naš list v stalnem stiku z Jugoslovanskim patronatom in zato se luhko vsak, ki išče dela. če mu je •>«dj pri roki. obrne telefonično na &as ali pa pride osebno v naše uredništvo, kjer mu bomo po možnosti ustregli. Ta teden je bilo povpraševanje po <^«etih moških za različne poklice, pa nismo mogli vsem ponudnikom Ma ugoditi. Švejka. II. del (Jaros. Hašek) 594. ProM Avstriji. Cela knjiga. (Dr. Ljudevit Pivko) 595. Pater Kajetan. (Veredicus) 5%. Skozi Sibirijo- I del (M. Muc) 597. Skozi Sibirijo. II del (M. Muc) 598- Vest in zakon. (Dr. Fr. Dete- la) 599. VraSije Dekle, (lika Vaštetova) 600. Balkanska turška v°jaia (S.K-) i>01. Zadnja pot kap:tana Škota (Pavel Kunaver) (i02. V Petih letih okoli sveta- (Josip Vavtižaf) Velika moderna krojačnica' HERMINIO MOST Ex cortador de el Jokey Če hočeš biti brezhibno in elegantno oblečen, prepričaj AV. SAN MARTIN 1644 Buenos Airas koga. . . ' "Res je tako!" jc vzkliknil Karel, ki je ves visel na Favstinih ustnicah. "Povedal je, da sta bila že na poti v Progarsko ulico, ko so ju spoznali o-pričniki vojvode Guiškega Morala sta bežati; «a begu sta prišla v ulico Saint-De-nis in sta stopila v gostilno, dokler se razburjenje ljudstva ne poleže..." "Takoj pojdem k njima!" Vojvoda je ilanil pokoncu. "čuvajte se tega!" je dejala Favsta. "Našli jih itak ne bi več. Potr.plte, da končam. .. Tisti, ki se je imenoval za mojstra CU-uda, je nato začel dolgo pripovest. Knez aFrneški in vitez de Paidaillan sta jo poslušala z enakim zanimanjem čeprav ulsem vlekla na uho, vendar pomnim, da sem nekajkrat cula besedo .poroka'... Naposled je stopil mojster Ciaude pogledat na ulico in se je vrnil z vestjo, da je polna besnežev, hi tu baš pripravljajo, da bi preiskali tršo za hišo. Vitez de Pjirdaillan je pred :atal,oa bi odšli sjfp|i zadnja vrata. A '!::un potlej? Tedaj, Svetlost, sem svetovala tem ljudem, ini je šla njih usoda to ¡kanj do živega, naj se zatečejo \ dvorec nekega mojega prijatelja, do katerega Je od .Vedeževalke' krat- "Kar sem storila, je pač premalo, da . bijajočim od radosti je stekel k Vio- bi bilo vredno hvaležnosti; zato ne vprašujte i-o mojem imenu. . . Zgovo-rili smo se, da pojdejo vsi trije v dvorec. ki sem jim ga bila oaznačila, in tam počakajo noči Spremila sem Jih in sem jih spravila na varno. Pri slovesu mi je dejal vitez de Pardailan: ,Za Bosa, gospa, recite vojvodi Angoulémske-:nu, naj se do noči nikamor ne gane!" '•In kaj naj storim, ko se znoči?" je aapeto vprašal mladi mož. "Evo," je dejala Favsta "Ko sem hotela oditi, me jc prijel knez Farneški za roko in mi naročil tole: ,Drevi o pol-tioe.l čakamo vojvode i-n moje hčere v cerkvi Sv. Pavla Nič naj ne skrbi. Vse je prijavljeno'.'' "V cerkvi Sv. Pavla!" je zamrmral Kauel ves omamljen od sreče. ■ • "To so njegove lastne besede. Takrat. so se mi zdele čudne, a zdaj jih razumem..." "Da!"' je rekel Karel. "Vse je jasno. . . Drevi o polnoči bom z Violetto v eerltvi Sv. Pavla!...''' Favsta je vstala. "Opravila sem'', je rekla s toplim giasom "želim vam vso srečo, ki jo za- ka, pot ,Da', je rekel knez Farneški, ,a služite." ka!co obvi.jtimo ženina moje hčere?'" Te besede so bile višek zvijače. Karlu so se zdele tako naravne, da se jim niti začudil ni. Favsta je čutila, da vojvoda ni več zmožen dvomiti o resničnosti njenih besed. "V tej zadregi", je nadaljevala, "sem se Jim ponudba za slai.." ¿'Oh, je vzkliknil Karel, in burno poljtjbiJ njeno roko, "povejte mi svoj« Ime, duibom veckcl, komu dolgu-Ibu '.oliko, hvale!,,. ."V Favsta je otožno zmajala z glavo. "Kako naj vam poplačam svoj dolg!" je zamrmral Karel. "S tem, da me priporočite vojvodinji Angoulémski v molitev..." To rekši je naglo krenila proti vratom . Vojvoda Angoulémski jo je spremil do vnanjih vrat. Minuto inato je FaV-sla . mirno jahajc izginila za ovinkom, "Zdaj je samo še treba, da omožim Viotottoi" Je ponavljala sama pri sebi,. Ko se je Karel uverll, da j¡e ulica mirna, se je vrnil v dvorec S srcem raz letti in jo je prijel za roko: "Drevi, dušica, se združiva na veke. Drevi o polnoči postaneš vojvodinja An goulémska,'. . .'» XLI. , Violettina poroka. Bilo je v Kavstinem dvorcu ob enajstih zvečer Smrtna obsodba mojstra Clauda m kardinala Farneškega je bila prečitana, stena je stala spet na svojem mestu i-u princesina roka, ki je pravkar dala prisotnim papeški blagoslov s tremi prsti, se je pobesila. Kar-d.nali, škofje, plemiči, vsi so počasi odšli; le stražarji so nalik jeklenim kipom -nepremično ostali na svojih mestih. Favsta je počasi stopila s prestola in odšla v svojo preprosto spalnico, ki se ni prav nič ujemala z bogastvom ostalih prostorov. Te sobe še ui videlo tuje oko. M'yrthis in Lea, Favsttai stražnici. sta bili edini, ki sta smeli stopiti vanjo. čakali sta jo že. Slekli sta ji sijajni papeáki ornat in sta jo napravili v plemiško odelo, ki ga je že nosila tisti dan. Ko je bila oblečena, je krenila v elegatno sprejmenico, ki jo čltatelj pozna. Tam je sedel tuj človek, kakor bi čakal; uzrši Favsto, je naglo vstal in se je priklouil do pasu. "Pristanete li na vse, o čemer sva mocoj govorila?" je vprašala Favsta. "Pristanem, gospa", Je odvrnil z glasom, ki je drhtel oá upanja to qtrahu. "Pojdiva tedaj!., Skulaj sta odšla iz dvorca. Znnaj je čakala dvajsKorica konjenikov. (Favsta je za jahala konja; ko so odrinili. Stran 6 SLOVENSKI LIST Núm, (Štev.) 33 Iz Cinco Saltosa Kakor hitro sem imel dovoljenje' že naša, sem si mislil in se takoj od-od škofijstva za misión v Cinco pravil na pot. Ko pridem pred hišo, Saltosu in Cipollet.tiju ter okolici.1 ] op oskam z rokama, kot je tukaj i-em brzojavno obvestil o tem v S. navad., in mi pride odpirat gospo-L., ki pa ni bilo točno objavljeno. ! dar. ki .-:em ga pozdravil po špansko V tako kratkem času nisem mogel takoj pa po slovensko. "Ha", se je v pismu sporočiti, uradniki na poš- nasmehnil "zdaj vem kaj je hotel vi pa tako sesiavijo brzojavko, da reči. S. L. Ves vesel pokliče svojo io še sami ne razumejo. ! ¿eno. Zdaj bam pa že dobil še ostale, Dne 27 julija sem üc s: tovornim sem si sam prisebi mislil in nisem avtom odpravil v Cinco Saltos- Pot se motil. G. Šinigoj mi je najprej .it slaba ni smo se vozili 22 ur. Noč' razkazal svoj lepi sadni vrt, po ko-jc bila zelo hladna in nas je vseh silit p- mi je ponudil svoj aTto ter prav močno zeblo. Dne 31 julija ¿va skupaj obiskavala družine. Isto sem dospel 'v Cinco Saltos. Prenočil sem pri neki španski družini, ki sem delo sva nadaljevala še drugi dan ter obenem določila, kdaj s,e vsi sni- jo še iz Neuqueua poznal. Drugi dan demo v hiši g. Šinigoja, kjer bomo V veselem razpoloženju zbrani na dvorišču Naši rojaki v Cinco Saltos pred hišo g. šinigoja je bila nedelja in sem v kapelici pričakoval ljudi... pa jih je prišlo sarrio nekoliko. Nikogar nisem poznal. Odšel sem potrt nazaj v Neuquen ter se zopet vrnil čez tri dni. Prenočil sem pri isti družini. Drugi dan me je gospodar peljal k neki tirolski družini misleč, da je jugo-slavanska. Gospa mi je hotela dati konja, da pogledam malo okrog, kje bi bili naši ljudje, pa je bil hk\ prazen, ko smo prišli do njega. Ko sem le poizvedoval za iui Fant je odjezdil v šolo. rojaki, so mi povedali, da nedaleč živi neka družina šinigoj. Ta bo pa imeli skupno sv. mašo. Na določeni dan je prišlo precej Slovencev, Istri janov in Čehoslovakov. Nekateri so opravili spoved in prejeli sv. obhajilo. Potem pa smo se vsi nosedli okrog "asada". Nisem prav gotov vendar se mi zdi. da sta vse atroš ke nosila Anton Šinigoj in Josip ' Saksida. Mnogi so se to pot prvikrat videli. V prijetni družbi so prav naglo potekale ure. Pri slovesu smo si obljubili, da se bomo drugo leto zopet snidli. Zapustil sem Cinco Saltos, zelo zadovoljen- G. Šinigoj me je potegnil potem v Coionio Centenario, ki je na nasprostni strani reke Neumen. Moja srčna hvala g. Šinigo-Ju, ki se je toliko trudil z mano. Tudi v Coloniji Centenario je nekaj naših družin, pa so zelo raztresene, da ni bilo mogoče vseh o-biskati in obvestiti, da je slovenski duhovnik med njimi. Skoro vsi otroci slovenskih staršev so krščeni. In tudi cerkveno po-ročeui so skoro vsi. Krstil sem sedem otrok. Poročil sem dva para. Tu vam prilagam eno sliko, ki je vzeta izpred hiše g. Šinigoja, druga pa z dvorišča. Sedaj es nahajam v Roca in se bom skoro gotovo odpravil v Villa Regino. Tem potom vse rojake in rojakinje lepo pozdravljam, ki so prišli čez širni ocean v Ameriko, opominjajo« jih, da ostanejo zvesti Slovani in verni kristjanje. Ludovik Pemišek, slov. misionar MED NAŠIMI MALIMI Nekoč mi je bilo pač najlujubše delo z malimi. Učitelji so si tako močno želeli počitnic, jaz pa kar nič. Ne da bi mi bilo morda dolgčas radi nezaposlenosti, ker kaj takega se mi še nikdar ni primerilo, toda otroci, ta nedolžni drobiž, mlado in živahno in veselo, da. človek sam med njimi omladi. In ta pripro-stost nedožnih otrok, da človek res med njimi doživi kakor spomin na izgubljeni raj, kakor je napisal neki pisatelj, čež da imamo samo tri stvari, ki še na zgubljeni raj spominjajo: nedolžno otroško oko, zvezdno nebo in milijonski kristali jutranje rose... Zato sem krenil oni dan na Paternal, da obišSen naše male. Še fotoaparat sem si vzel s seboj. Bomo videli... Toda, kako naj govorim s tem drobižem? Po špansko? Pač ne! Saj je prav to ena največjih napak med nami! Na tak način bo seveda imel otrok vedno misel: Saj je vseeno, če znam ali ne po slovensko, ker me tudi tako razumejo. Kolikokrat sem že bil priča, da so od-rastli med seboj slovensko govorili, a za otroke pa špansko besedo postavljali- Da ne bo razumel otrok, se bojijo! Prav zato ga bo pa sram in bo imel več volje in smisla za slovenščino. Zato je z njimi treba le slovensko znati in ga ne razumeti, dokler ne poskuša povedati po naše. Začudeno so postali in debelo pogledati najmanjši iz 'vrtca, ko sem se pojavil na vratih. Kar se je pač naglo doseči dalo najlljubših igrač in hajdi za varno zavetjo učiteljice- Toda niso vsi tako napravili. Saj smo si z nekaterimi že več časa znanci. Tisti so ostali neustrašeni in kar hitro so našli čisto sloven sko besedo za pozdrav in so mi kmalu razlagali, kako lepo jo tukaj v šoli- Seveda .vsem ne teče jeziček, tako, da bi mogli kar gladko po slovensko. Kaj ste se pa že naučili, sem poizvedoval in kar vsi so se začeli ponujati: eni za deklamacijo, drugi za pesmico, i. tt. d. V višjem oddelku sem pa našel prave učenjake- Modro in resno sklonjeni nad delom- Od letnih dro-bljancev do 12 letnih junakov je stopujema rastla vrsta od prve do zadnje klopi. Mirno so takoj vsi vstali in lepi pozdravili in na dano znamenje seveda zopet sedli. Kako nasprotje -divjaškimi kričaei na ulici, ki niče sar drugega ne vidijot kot um¿¿ no žogo. Ne sliši matere, ki ga kliče, ne vidi nikogar, ki po ulici gre, ne spomni se, kam je treba ob času in kaj je njegovo delo. Zares slabo spričevalo za muoge starše in za učitelje, ki so taki razbrzadani de-ci .vzgojitelji, so oni poulični divjaki- Če bi se v slovenski šoli ne naučili otroci nič drugega kot dostojnega obnašanja, bi že bil uspeh vreden žrtve, toda pogled na tablo mi je povedal, da se uče še kaj drugega. Številke, računi! Ali imate tudi računstvo? sem po'-^ izvedovcl Tako, malo. Za pomoč v argentinski šoli. Saj jim tudi za tja tu-Kaj naloge rešujemo, ie razlagala učiteljica. , ln kako? Vam jako nagajajo? Tega pa res ne morem reči. Kar bala sem se jih preje, ker sem že često slišala, kako izpridena da je deca, toda ti naši otroci so mi pa prav pridni- Niti kričati ni treba nad njimi. Prav prijatelji smo. Kje pa je naša domo vi rta, sem vprašal večjega fantka. Tamle, mi je pokazal na stenor kjer visi zemljevid naše-zemlje. Pa še raznih drugih lepih spominov iz. slovenske zemlje sem videl na stenah šolske sobe, tako da bodo le mogli dobiti otroci vsaj nekaj ljubezni do doma svojih staršev. Kaj pa če bi napravili malo odmora .sem predložil- Takole eno sličico naše šole in naših šolarjev bi je mignila prejšnjemu človeku. naj o-stane pri njej. Jela sta govoriti s pol-t'him glasom. S Favsto in njenim spremljevalcem na čelu je četa krenila proti ulici Sv. Antona. Tisti, ki Je korakal ob Favsttnl levici. je bil gospod de Maurevej-t.. . Cerkev Sv. Pavla je stala nedaleč od dvorca Marijo Touchetove. Vojvoda Angoulémskl Je v mislih hvalil prijatelja, da je izbral za poroko ba.š ta božji hram "Cas je, angel moj", je rekel Violot-ti, k0 je ura odbila enajst. "Pojdiva, dragi gospod", je odgovo rila mladenka. Njena obleka je bila še vedno bela halja, v kateri Je zjutraj prispela na Grévakl trg. Toda Karel je vzol iz omare širok plašč, ki ga Je nosila njegova mlati, in j» je z nJim ogrnil ramena. Prijel jo Jo za roko ter velel služabnikom. naj čuvajo dom, dokler se ne vrne z vojvodlnjo Angoulémsko. Nato sta odšla. Zunaj 8e je Violetta oklenila njogo-vega komolca Stisnjena drug k drugemu, oba vsa drhteča, z očmi solznimi od vzhlčenja. sta molče krenila proti cerkvi Sv. Pavla. Ko sta stopila v božji hram, je ura pravkar bila pol enajstih rdarec za u-dareem J« zvonko Jeknil v noč; nato se j« spot zgrnila na okolico tišina spečega mesta. Na kratki poti iz Progarske ulice do cerkve Sv Pavla je Karel opazil več senc, plazečih se ob zidovih; ker Jih je Imel za navadne zlikovce, ki se jih odločen človek lahko otepe, se je zadovoljil s tem, da Je vso pot držal bodalo za ročnik. Violetta nI videla nikogar; oprta na komolec svojega dragega bi bila šla skozi jezero peklenščkov, ne da bi zbudili njeno pozornost. Pred vrati cerkve se Je Karel ustavil in jo pogledal okoli sebe, iščoč z očmi prijateljev, ki bi ga bili morali pričakovati Nikogar ni bilo videti; pač pa je opazil, da so vrata samo priprta. Čakali »o po tem takem v cerkvi. 'Stoi.iva noter!" Je zamrmral drhte. Vstopila sta. Dve sveči pred velikim oltarjem sta medlo razsvetljevali hram. Blizu kora je stala trojica ljudi, ki so govorili med seboj, kakor da čakajo nečesa "Evo jih!" je rekel Karel. "Ali Je moj oče med njimi?" je vprašala Violetta. "Dh, dušica, cvo... oh, glej svečenika, ki naju poroči!..." Trepeta je sta se priiela drug k dru-gomu in obstala pri vratih v omotici najčistejše sreče. Pred oltarjem se Je bil res pojavil svečenik v ornatu, spremljan od dvojice strežnikov v koretljih. "Pristopiva, dragi gospod ', je dejala Violetta. "Da, zakaj kmalu bo polnoči... Prišla je ura, ki naju združi »a veke..." Počasi sta krenila proti koru. V tem pa se Je začelo po cerkvi čudno gibanje Iz vseh mračnih stranskih kapelic in temnih kotov so se prikatalt možje, ki bo Jeli tiho stopati za dvojico. Kmalu je bü© teh «exnancev do trideset; zaviti v svoj« plaše, z rokami na držajih mečev», so bili res podobni knežjemu spremstvu, zbirajooemu se k tajni poroki svojega gospodarja. Karel in Violeta ata mirno korakala naprej, z očmi uprtimi v trojico mož, ki so čakali na koru. Teo ter odstopal, stiskaje Violeto v naročili. Trojica se ni ganila, kakor da Jih je res oplašil ni«, gov pogled. 2e ga Je obhnja'o upanje, da se reši. "Svetlost ", je tedajd rekel Ma ne vlile, "vsak odpor bi bil Jalov. Ozrite se in poglejte!...." Karel so je srdito okren!!. S'rašj>: kletev mu je planila lz grla: oí leve do desne Je zeval pred njim širok poi-krog golih mečev nalik če Just ni živih klešč, obraščenih z Jeklenimi ostmi... de tie-auto'.i in kleše so se zaprle; Iva-; rel je bil obkoljen z vseh strani!... "Prekletstvo!" Je zavpil Karel An-goultmski. Violetta, ki mu je ležala v navoOJu»-se je zvila k njemu ln ga je poljubila-:ia usta, rekoč: < "Umrivii skupaj, predragi moj..." Spustil* se Jo na tla in Je pograbila ženinovo bodalo. Karel, omamljen po tem skrajnem poljubu ljubezni in smrti. Je naglo spustil oči okoli sebe. Cerkev Je bila polna mraka. Mainevllle, Bussi-Lecltrc in neznanec s krinko na obrazu so stali ob znožju oltarja: sve-čc.nik, kakor da 110 vidi strašnega prizora. Je že začenjal obredne molitve; ln vse oko 1 vojvode in Violette se je ožil jekleni kro¿... Vso to se je godilo z zloveščo tlhoto Toliko da Je čul mladi vojvoda svoje lastno hropeče dihanje . . . Izdrl Jo meč. S strmino ljubeznijo Je potop'! svoj pogled v Vlolettino zrenl-.X iji zamrmral: ' Vmriva skupaj, ti sreča moja!..." To rekši je udaril naravnost, drž«*' Violetto za roko, v brezumni nadi. da razbije železu' kolobar in uide... To-¿u ¿c sc jo »-pustila nanj desetorlca rok, desttorica na Violetto; z občutkom, ka lun da mu tr¿;.jo meso iz živega mesa. ¡c zagrnil glasa«. turobon krik. ki m« je odgovarjal vik obupane mladenke..-Braneč se napadalcev, je zadajal z m®' i-trn strahovite sunke ln kričal vm0B k. kor blazen: "Čakaj me, duša! .. Tvoj »on» vekomaj!..." (Nadaljevanja) Núm. (štev-) 33 SLOVENSKI LIST Stran 7 ne bilo napačno. In kar vsi so z ve-seljen misel pozdravili. Saj res. Pomislite! Najbolj oddaljena slovenska šola. Ali ne bo to zanimivo za vse Slovence na celem svetu. Tedaj se je pa seveda sprožil živžav. Pozor! Nategnil sem na u-■česa, kako govori ta drobiž- Sedaj ko so imeli besedo med seboj. Nisem bil presenečen. Saj prav zato je treba slovenske šole, da se otroci sprijaznijo z našo besedo. Tedaj so pa v velikem veselju, da. se bodo .slikali na vse drugo pozabili in so postali "španski". Po kmalu jih je opozorila vzgojiteljica: "Kako govorite?" Obmolknili so za hip-in kmalu so znali po slovensko. Žrtev je slovenska šola, in nismo je vredni, če je ne bomo uzdržali, •če smo je pa vredni in če jo bomo vzdražali, bo pa naša čast in ponos-Že sedaj, ko jé komaj začetek so veseli že vidnega uspeha vsi, kateri -•so poslali svoje otroke v slovensko šolo. Še je nekaterih, ki imajo neke predsodke, bodisi politične, bodisi iz skrbi za napredek v državni šoli, toda vsi taki pomisleki ne vzdr-že teže razlogov, ki so v prid slovenski šoli. Če otroku kdo očita "ruso" — -ali nas more biti zato sram?. Saj je ruski narod vendar velik in častit... In nekateri se bojijo učiteljic. Pač junaki, ki imajo strah pred ponižnimi nunani, ki so vedno imele najbolj mehko roko, ko so rane celile in najlepšo besedo, ko so vzgajale. Vsak oče in mati more le želeti, da. njihov otrok pride v take roke, kjer se bo vzgajal za hvaležnega otroka svojim staršim- Kadar gre za bodočnost naj pač vsak oče in mati stvar resno premisli. Če se odrastlim dopade, igrati se s političnimi novotarijami, naj nikar ne skušajo vleči vanje tudi že svojo deco, ker politične i-deje se menjavajo prav tako kot ženski klobuki in zato nikar ne vsiljujte otrokem tiste mode, ki ugaja staršem... Slovenska šola ima samo ta vzgojni namen, da dá otrokom ljubezen do slovenskega jezika in domovine, da naredi iz njih dobre hva- ležne otroke svojih staršem, pa tudi, da jim pomaga v pripravi na življenski poklic. Sam sebi škoduje tisti oče in mati, kateri ne pošlje otroka v slovensko šolo. Hladnik Janez. CERKVENI VESTNIK 22. avgusta maša za Ivana Furlan na Paternalu- (Av. de Campo ob 10 h.) 29. avg. maša in večernice na Avéllanedi. 5. sept- maša. na Saavedri. 25. avgusta je gou «.postola sv. Jerneja. Preteklo nedejlo se je zbralo lepo število ljudi na Paternalu da so prisistvujeli maši za pokojnega dr. A- B. Jegliča, nadškofa ljubljanskega. Govor je imel g. Kastelic. Hladnik Janez. RAZNO Veliki zavod "RAMOS HUIA" Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand - Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce Neredno perilo — Vnetje in slabokrvnost. Ultravioletičini žarki Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer TUCU1AN 2729 esq. Pueyrredón u. t. 47 cuyo 7eoi Notranje bolezni Ženske bolezni - VENEREAS MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike m najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VEIjJANOVTó sprejemamo bolnike v popolno oskrbe in sicer po jako zmernih cenah. .. . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure ZDRAVNIK^ SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. 8PÓLNA~8IBKOST'~Hitra~ regeneracija po prof. Cicareliiju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraster.ja, izguba spomina in šibkost. BEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča, ŽELODEC: upadel, raširjeni, k:«line, težka prebava, bruhanje, rane. &BEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, TJSE8A, vnetje, polipi: b rez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.-— na teden. Nad zavod s svojimi modernimi napravami ln z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 AMERIŠKI SLOVENCI IN HRVATI V LJUBLJANI Dne 8. julija dopoldne je dospelo v Ljubljano okoli 160 ameriških izseljencev in sicer 24 Slovencev, ostali so bili Hrvatje. Pričakovalo jih je na kolodvoru mnogo občinstva, številni predstavniki in pa godba "Zarja". Močno zastopana je bila na kolodvoru tudi skupina ljubljanskih Hrvatov. Izseljenci so prišli s Cunardovo ladjo "Aquitani-ja". V imenu banske uprave jim je želel dobrodošlico g. izseljenski komisar ravnatelj Fink, v imenu hrvatskega "JRadiše" g. Harazin, v imenu Rafaelove družbe gosp. Pre-mrov. Pozdrave je sporočil tudi predstavnik hrvatskega pevskega društva "Maksimir" iz Zagreba g. Simonovič. V imenu vse slovenske i nhrvatske skupine se je zahvalil predsednik "Hrvatske zajednice" v Ameriki g. Butkovič, ki je obenem sporočil pozdrave vseh hrvatskih in slovenskih naseljencev slovenskemu narodu. Hrvatski izseljenci, ki so kmalu nato nadaljevali pot proti Hrvatski, so imeli .s seboj zastavice v ameriških narodnih barvah, s katerimi so navdušeno pozdravljali. PRIZNANJE DOBROVOLJSTVA KOROŠKIM BORCEM ,Glavni odbor Legije koroških bor cev opozarja svoje člane na vse potrebne informacije glede priznanja dobrovoljstva vsebujočo okrožnico, ki jo bo te dni razposlal vsem krajevnim organizacijam in poverjeni»-« tvom. G'ede tega priznanja se širijo mea članstvom razne neosnovane domneve. Na podstavi pojasnila vojnega ministrstva (Službeni vojni list štev. 19 z dne 18. junija 1987) smejo prositi za obnovo postopanja Oglede priznanja dobrovoljstva oni, so 30. septembra 1933 že enkrat vložili tako prošnjo, pa jim je bila odbita. Splošni pogoji za vložitev take prošnje so: 1. Da je prosilec že enkrat pra- KROJAČNICA DONATO ALVAREZ 2059 BUENOS AIRES (pol kvadre od Av. San Martin) Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, da ima v svoji krojačnici na. razpolago in ogled veliko izbero razvnvrstnih obliek in površnikov. Volnene obleke.............. od $ 48.— do $ 110.— Volnene suknje............od $ 52.— do $ 125.— Hlače "Fantasia"............od $ 8.— do $ 25 — čiščenje obleke in lijan je...... ........$ 2.— Sprejemam vsakovrstne poprave obnošenih oblek! Delo prvovrstno — Blago trpežno — CENE ZMERNE Obiščite me in se bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoča Stanislav Maurič Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES CARIČIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 47 — Ona je carica! — odvrne Potemkin in bojazljivo pogleda na vrata. — Ona je mogočna, ona te morte z enim udarcem zdrobiti v prah! Elizabeta, ako me ljubiš in Ako si me sploh kdaj ljubila, poslušaj me! Vajino srečanje bo strašno končalo!" Trenutek je Elizabeta omahovala. Zdelo se je, da se bojuje z odločitvijo. Zdajci pa reče: "Ne, tisočkrat ne! Nimam vzroka, da .se umaknem. Med nama se mora enkrat razčistiti. Da, ona me lahko .uniči, toda potem je zločinka, ki je ti ne boš ljubil-" "Ti \)oš toraj ostala?" jo vpraša Potemkin. "Dokazala ji boni, da še velja, kar si dal vrezati na oni zlati prstan: ~ Aleksander Potemkin — Elizabeta Voroncov. neločljivo združena. -•--,' . Čvrstih korakov pobiti Elizabeta k vratom, ne meneč se za plahe Po-temkinove poglede in za solze v njegovih očeh. — Vrata s,e odpro; 52. POGLAVJE. Carica in Elizabeta "Elizabeta Voroncov!j' vzklikne zamolklo Katarina. "Ti Aleksander Potemkin si tukaj, v družbi te deklice?" V začetku je Katarina mislila du stoji pred njo duh, duh one deklice, o kateri jc bila prepričana, da jo spravila na drugi svet. Toda takoj se zave, da to ni duh, temveč živ človek. Zdelo se je, da bo carica planila na Elizabeto in jo bo zadavila. Katarina ni bila več oblečena v ono obleko, katero je nosila ko je odšla iz Carskojega sela- Ko se je vrnila v dvorec, se je preoblekla in se ogrnila z dragocenim kožuhom. Preden pa je mogla carica začeti govoriti, stopi Potemkin med obe ženi in reče: "Veličanstvo!" — zakliče dostojanstveno Potemkin — zaklinjam se vam pri svoji časti, da nisem vedel kdo s:e nahaja v tej hiši in da tudi ta gr.-podična iii vedel . da stojim jaz pred vrati ter jo prod ni zavetišča !" Carica se vidno oddahne in uka že Potenikinu, naj za-pre vrata. '"Ljudje so zunaj gotovo zelo. radovedni, v čigavi družbi se zdaj nahaja K, tarina ruska. Nočem, da bi imela dvorna družba zopet kdo za : voja natolcevanja." Carica e oftr.e po sobi. "Dražestno. ze'o lepo je tukaj!" reče porogljivo- "Vse. kar se tu na haja, dok. zuje. da je lastnik te hiše zelo bogat. Hadovedna sem, kdo .¡i more izmed mojih podanikov privoščiti tak luksu•'. Najbrž je zelo bogat, da je opivmil «voji ljubici tako si uho va nje." "Potemkin se- zdrzne, ko-.vliši tako težko žalitev, pn.sani je bil že od prvega koraka v to hi?-» tako razburjen, ko je ihmi doma ugledal s'vojo zapuščeno ljubico, da ni uiti vprašal, v čigavi hiši s,e nahaja. Kdo jo je sprejel .v svojo hišo? j Potemkin je ravnotak odobro po- ! znal svet, pa je vedel, da nihče ne j dobiva zastonj. Vrata palače se od- , pirajo siromaku samo takrat, ako more ta v zameno kaj ponuditi- Elizabeta je molčala, kajti njeno dostojanstvo ji ni dopuščalo, da se čuti prizadeta od caričinih besed. Morda pa jih ni tudi razumela, ker si je kljub vsem nesrečam znala o-hraniti čistost svoje deviške duše. Ko je Katarina opazila, da njene besede niso dosegle zaželjenega cilja, poskuša ponovno: "Čeiudi priznavam, da je ta hiša. zelo okusno urejena, boni vendar vprašala svojega ministra policije, kitko da trpi take hiše v bližini mo-,jtga dvorca ! Kolikor se spominjam, ■eni nedavno podpisala ukaz, da se •smejo take dame muditi samo v gotovih ulicah." Potemkin, pa tudi Elizabeta sta r. zuliiela caričine besede. Elizabeta poskoči, temna rdečica ji oblije obraz- "Veličanstvo!'' vzklikne Elizabeta in pogleda brez strahu carico. "V ¡ imenu onega, čigar last je ta hiša, | pa tudi v svojem imenu, protesti-¡ ram proti takim obtožbam. Ta hiša i ,je poštena in dobro bi bilo, če . bi vladala v vsaki palači taka čednost kaiíü'r tukaj!" Katarina se zdrzne in jez,no za-kriči: "•' • • "Vi se upate meni reči kaj takega? Mar se ne bojite, da bom pokli-! cala svoje sluge in vas dala odpe- ljati tja, kamor spadate: v hišo javnih blodnic!" "Blodnic?!" zakliče Elizabeta prezirljivo. "Vi — Vi imenujete mene blodnico! Dovolj časa sem mol-o Bog, da bom zadela to žensko v čal.i. in trpela! Sedaj mi daj moči srce : Katarina, ruska carica ! — nadaljuje Elizabeta z groznim glasom in stopi čisto h Katarini, — Vi ste se upali predrzniti, — da, predrzni-ti, sem rekla — imenovati mene blodnico : Imenovali ste me z imenom, Vrednim največjega preziranja! In ravno vi me tako imenujete?! — Madame, ali ne čutite, kako ste se osmešili.' Vi delate prav tako kot tat, ki hiti z ukradenim blagom po ulicah pri tem pa kriči: — primite tat u'. — Vi me imenujete blodnico, madame! — Vi ste tista, ki vpije: - primite tatu! — Vi ste — — "Nehaj, nesrečniea!" vzklikne Potemkin. Katarina se kot smrt bleda nasloni na zid- Minilo je nekaj minut, dokler se je carica otresla trenutne osuplosti. Polagoma stopi carica k svoji nasprotnici. Sklenila je, da bo to lepo mlado deklico, ki bi ji zamogla postati nevarna, uničila z enim udarcem. "Kako se imenujete, draga moja?" vpraša Katarina popolnoma mirno in ljubeznjivo. "Ne bi namreč, za nič na svetu hotela, da bi se zgodila kakšna pomota. — Povejte m i svoje ime gospodična- Rada bi vedela, s kom govorim!" Elizabeta se ponosno vzravna. "Moje ime?" vpraša deklica. "Ali zares ne veste, kako se imenujem, Veličanstvo? —Spominjam se, da sem vam ga enkrat že imenovala, ko sem bila pri vas, v mali vrtni hišici. — Toda, če hočete, imenujem se Elizabeta Voroncov!" "Elizabeta Voroncov? — Zdi se mi, da sem to ime že nekje slišala! — Da, sedaj se spominjam. To ime sem našla na nekem prstanu, ki sem ga slučajno dobila v roke. Elizabeta Voroncov — Aleksander Potemkin — neločljivo združena, je bilo vrezano na tem prstanu! Kdo izmed vaju je dal te besede vrezati v prsta'n?" Potemkin je molčal. — Stal je kot zločinec, ki so ga pri delu zalotili. Sklonil je glavo na prsi in ni dvignil pogleda. "Kdo je sestavil ta stavek?" vpra-5h carica še enkrat. Sedaj zasliši Potemkin Elizabetin glas, ki mu je govoril čisto tiho: "Aleksander, če si človek, brani zares ni bil samo šala. kakor trdi sedaj svojo ljubezen, če ta stavek stavek vrezati!" ta ženska, priznaj, da si dal ti ta Potemkin plane. Elizabetina ljubezen ga je napolnila s srčnostjo in močjo. "Veličanstvo", zakliče generalma-jor in stopi pred carico: "jaz sem si izmislil ta stavek in prisegam vam, da mi je takrat prišel od srca f "Takrat?" ga vpraša carica porogljivo. "Če bi pa danes, general-major Potemkin, morali darovati tej dami prstan, katere besede bi dali danes urezati vanj?" SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Oral. César Díaz 165T Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 vočasno vložil tako prošnjo;: 2. cía je do 5. novembra 1918 prostovoljuo. ;.ktivno in požrtvovalno v borbi z neprijateljem ali z uspešnim delom kot vojak potnagjl pri ustvaritvi naše narodne osvoboditve in zediujenja; 3. lia -vloži prošnjo oz. obnovitev' postopanja do 1. avgusta 31)38. Pri tem znova opozarjamo, da tudi pojasnilo vojnega ministrstva zaenkrat izključuje nove prošnje za priznanje dobrovoljstva. Od dobro informirane strani smo tudi izvedeli, da se odredba voznega ministrstva, služb, vojni list št. 16 z dne 15. maja 1937 ne nanaša na koroške borce, ampak samo na borce, ki so sodelovali v takrat obstoječih zavezniških vojskah. Izven tega okvirja si pa glavni od bor LKB prizadeva, da izvojuje vsem koroškim borcem-dobrovolj-cem priznanje dobrovoljstva v smislu sklepov letošnjega občnega zbora glavnega društva in bo glavni odbor o doseženih rezultatih pravočasno obvestil svoje članstvo in ga naproša, da že zdaj začne zbirati potrebne dokumente, ker bo za eventuelno vlaganje novih prošenj težko doseči podaljšanje roka 1. julija 1938. Vse krajevne organizacije bodo o vsem točno obveščene in poučene in naj se članstvo obrača za pojasnila nanje. JUMMMW JfflEK.'^: EXPRESO "GORMA" FRANC LOJK Calle VTIJjAROKL 147« U. T. 54 Darwln 5172 ln 2094 BAJEO PRIN0IČ UMRL Po kratki mučni bolezni je umrl gospod Rajko Prinčič, železniški u-radnik v pokoju. Z njim je legel v grob boritelj za jugoslovansko idejo, ki je radi svojega prepričanja kot zaveden Slovenec, katerega ni nikdar, skrival, moral pretrpeti med vojno preizkušnje avstrijskih obla-.sii, kajti zaznamovan je bil z znamki» "P. v." Ko je na njegovem službenem mestu v Gorici v začetku svetovne 'vojne, dobil poziv, naj se javi za vojno službo proti Srbiji, je izjavil predstojniku, načelniku v Gorici, velenemcu Vieser-ju, da dvomi, da bi se Slovenci borili proti Srbiji- Na to svojo izjavo so ga z družino, brez sredstev, brez možnosti, da bi vzel seboj svoje imetje, takoj poslali v konfinacijo na Češ-ko-nemško mejo. Tudi tam je bil stalno pod policijskim nadzorstvom, tako da ni smel uporabljati niti svoje službene legitimacije. Do preobrata je trpel v največjem pomanjkanju z vso svojo družino šibo kon-finacije. Po preobratu je prejel poziv od prometnega referenta, takratne deželne vlade, naj stopi v službo domovine, kateremu se je z veseljem, brez oklevanja takoj odzval. Leta 1931. je stopil v zasluženi pokoj . Skromnega pokojnika, ki nikdar ni silil v ospredje in ni iskal koristi od svojega narodnega prepričanja. bomo ohranili v častnem spominu. Družini naše iskreno sožalje! TOVARNAR POLLAK UMRL Dne 9. julija je na svojem stanovanju. Dunajska cesta 23, umrl Kari Pollak. Star. je bil 84 let. Pokojni Pollak je s prva začel kupčevati s kožami. S to kupčijo je v malih letih tako opomogel, d j je stanovil tovarno z usnjem, ki ¡e bila ena največjih v celi Sloveniji. Iz njegove tovarne je šlo blago v vse države. Celo ruskemu dvoru ga je dobavljal. Tovarnar Pollak je bil bolj nemškega mišljenja ter 'vnet pristaš Slovenske ljudske stranke. S svojo ženo Frančiško Petercu je imel 15 otrok, od kateri sedaj še živijo trije sinovi in tri hčere. POVEČANJE IZVOZA LESA Izboljšanje položaja na lesnem trgu se zrcali predvsem v številkah našega izvoza. Te številke nam kažejo, da je izvoz v letošnjem letu ;iapram letu 1936 prav znatno na-! rastel. V celem letu 1936 je znašal izvoz lesa iz naše države v vrednosti 544.7 milij. diu, dočim je letos | že samo v prvem polletju bil ta znesek prekoračen- Do konca junija te i kočega leta je izvoz lesa po vrednosti znašal 551.3 milij. din in je to- Reklamna c?na . J Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico S 225.- Avda, SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Baenoa Aires ZOBOZDRAVNIKA <' Dra. Samoilovic de Fafico? ! in Dr. Feliks Faficov < > Sprejemata od 10 do 12 in od ° 15—20 ure , > DONATO ALVAREZ 2181 ;; U. T. 5» - j723 2OW3M0HJH3KH5H9OHCH>OÍ>O<{ ¡Ako hočete piti dobro vino iul ioceni obrnite se do mente, ki ga dostavim tndi na dom. FRANC KURINČId ÍGARAY 3912, Bs. Aires? D0ÍKH3H>CHKÍOI>0 da se nahaja pred strašno nevarnostjo. "Torej" zakliče triumfirajoča Katarina, "naj pade takoj odločitev- — Generalmajor Potemkn, postavite se med naju." Potmekin uboga. Tudi on ni slutil, kaj se pripravlja. "Veličanstvo zapoveduje?" vpraša Potemkin. "Ničesar ne zapovedujem, generalmajor Potemkin. — Sedaj nisem pred vami več carica temveč samo žena, Aleksander, ki vas ljubi in ki je za vas pripravljena žrtvovati vse- — Toda tudi tam stoji žena, ki ima starejše pravice do vas, ki vas ljubi strastno, srčno in toplo — kakor jaz. K Aleksander Potemkin, izbirajte med nama. Izbirajte. Obe vas ljubimo, vsaka izmed naju je pripravljena žrtvovati svoje življenje za vas." ."Veličanstvo." zakliče Potemkin osuplo, "kaj ste si izmislili? —'Jaz sem perslab- Moje srce je razdeljeno. Vsak udarec, ki bo padel v tem boju, me bo zadel. — Veljčanstvo — Carica — Katarina — Rotim vas ne mučite me. —> Ne zahtevajte od mene, naj se odločim." "Ali ste junak, Potemkin?" ga Vpraša porogljivo carica. E"6 ?ixa xZJ¡ aoi oiord ldod lor d "Zakaj omahuješ, Aleksander?" ga vpraša tiho Elizabeta- — "Zakaj ne odgovarjaš tej ženi?" "Elizabeta." zaklice Potemkin, "mar zahtevaš tudi ti, da se odločim?" "Da, tudi jaz." odgovori pogumna deklica. "Tudi jaz mislim, da je najboljše, če se med nama vse razčisti." "Hitite," zakliče Katarina nestrpno. "Izbirajte, Aleksander Potemkin-" "Glej, stojim pred teboj, Aleksander — nadaljuje Katarina — "tvoja carica — tvoja ljubica. Mar želiš vse ono, kar ti nudim, na veke izgubiti? Izbiraj molčeči, omahujoči človek." Elizabeta stopi k njemu in mu nič "Ne morem ti toliko nuditi, ka-manj strastno reče: "Ne morem ti toliko nuditi, kakor ta žena. Ne, jaz sem uboga — be-račica. Sreča pa, ki ti jo dajem, obstoja v tihem srečnem zadovoljstvu v majhni hišici, kjer boš gospodar ti, Aleksander-" Potemkin je stal bled med obema ženama. Naposled se odločno vzravna. "Veličanstvo." reče Potjemkin. "Zavedam se, da nisem samo vaš podanik, temveč tudi vaš častnik. Vedno bom ubogal vaše zapovedi- Sedaj pa vam moram biti neposlušen. Ne morem užaloetiti do smrti deklice, ki tem jo nekoč ljubil." (Nadaljevanje) KROJAČNICP MOZETIČ Nudi cenj. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič 0019 - OSORIO - 6025 BUENOS AIRES (PATERNAL) IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na unlrerri v I'ragi in v Unenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tndi noseče v popolno oskrbo. ordlnlra od 9 ure zjutraj do 20 ure z veže r LIMA 1217, I. nadstr. V. T. 23 Bueno Orden 8389 Buenos Aires Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovanski koloniji. NOVOPOROCENI' Najbolj« ln najtraJneJAi spomin je ¡epa in dobro Izdelana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografij» "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klljentelo. PoStne stike od S S.— dal t« ducat. Obličete na» lahko vsak dan od osmih «večer, tndi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2679 Tele'on: 59-0822 Bi. Air»« Ruska klinika za vse bolezni Z* venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, sploSno slabost razpolag» klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom i>oznanega specialista t» navedeno bolezni Dra. A. IZAGUIRKE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obl_ stih Jetrah, žulodrai, žičevju itd-Za bolnike Iz notranjosti Imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za mo&ke) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI $ UIP A C H A 28