http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si t6Cl H Ì K ČETRTEK, 12. NOVEMBER 2009 / ŠTEVILKA 834, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 834 SINCE 1984 25 «^6 1984-2009 GRADBENIŠTVO m IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN ST. mlv.dlplljii.gmdb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 (3 s'mobil lko Or\\ /Cki naL'oi larxar'i o Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC 1 tl l(G M® 1 Socialni oskrbovalec na domu Program začne 16.11. 2009 C») LIIJDSKA UNIVI KZAKOrnt uMvnsrrA popolari CAropumuA 05/612 80 00 info@lu-koper.si Mesta ni treba takoj operirati, včasih zadošča že tableta Zagotovo ste se že kdaj odločili, da boste temeljito pospravili podstrešje ali klet. Potem pa ste se zamotili med starimi knjigami, časopisi, fotografijami, zvezki ali ploščami in na koncu ste vse skupaj le malo poravnali. Tako je treba ravnati tudi ob pospravljanju mesta. (Mef) Mesto je živ organizem. Mesto ni le kup kamenja in zemlje, splet cest in pločnikov, grobnica kanalizacije in vodovoda. Mesto je živo bitje in če dobro prisluhnete boste začutili, kako utripa njegovo srce, kako valovi kri v žilah in kako mesto diha. Vsak čuteč občan ve, kdaj je mesto veselo in kdaj žalostno, kdaj je polno moči in kdaj ga napada bolezen, kdaj je polno idej in kdaj mu je dolgčas. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste nevede, iz navade rekli, da je kakšna ulica mrtva ali pa da je, na-primer, sprehajalna pot polna življenja, kakšna gostilna razposajena in kakšen park bolj žalosten. To je to. Začutili ste mesto. Vsak čuteč prebivalec mesta ali vasi ve,kdaj ima njegov kraj dobre in kdaj bolj slabe trenutke oziroma obdobja. Za Izolo vemo, da ne mara dežja zato pa ima rada sneg. Najraje pa ima, seveda, poletne temperature. Zato se je v teh deževnih dneh zdela kot živahen šolar, ki ga je gripa položila v posteljo, poleti pa bolj spominja na mladoletnico, ki se prepozno vrne domov. Vsak čuteč prebivalec mesta ve, česa si njegovo mesto najbolj želi, ve, kako se rado obleče, katere pesmi ima rado in kako se najraje nastavi. Če to vemo, potem ni težko skrbeti za mesto. Za začetek, recimo, ne bi postavili velike reklamne table, ki skorajda prekrije pogled na Izolo z Belvederja, ki je tako lep, da je celo kulturnovarstveno zaščiten. Prav gotovo tudi ne bi posadili palm vrste Washingtonia robusta, ampak bi nadomestili požagane in padle pinije iz drevoreda ob Prešernovi in še kje. Kdor čuti mesto tudi ve, da tisto, kar je lepo v najlepšem mestu na svetu ni nujno lepo tudi v našem mestu. Saj poznamo rek, da nekaj nekomu paše kot svinji sedlo. In tisti, ki čuti mesto tudi ve, da ne gre kar tako seliti njegovih vitalnih delov na obrobje mesta, ker je to nekaj takšnega, kot če bi moškemu amputirali penis in mu ga prišili na roko, ker je tako bolj praktično. Kdor čuti mesto tudi ve, da so nekateri njegovi deli ustvarjeni za zbiranje ljudi, drugi pa tega filinga enostavno nimajo. Ob letošnjem martinovanju na “mali Lonki” je bilo jasno, da bi bolj sodilo na Manziolijev trg. To so izkušnje. Tako kot si je nek Izolan vsako jutro meril pritisk. Če je imel visokega je tisti dan pil belo, če je imel nizkega pa črno. Če bi občinska oblast vsak dan merila pritisk naši občini, bi vedela, kaj ji je storiti. Ne vem kaj je s temi dekleti, vse so se že pustile ujeti. A jaz nisem hitra na takšen način, ob fantih raje pritisnem na plin. Zdirjam od San Simona, mimo mozaikov do Delfina, potem se dvakrat ponovi Marina pa zmagam pokal Svet’ga Martina! Če pa rad bi tekel z mano vštric, takoj povem ti, v čem je vic: Ni vse v času in lepem stasu, moraš bit na dobrem glasu, znat’ kuhat in likat in smučat skozi vratca, ker res sem Izolanka, a trenutno iz Logatca... (dg) NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05/64 01 300 hP Kastracija in sterilizacija mačk 10% POPUST l\/l OXOIV/IAXX tel. 05/ 64042 53 • Industrijska 11 • Izola 0 BANKA KOPER PONEDELJEK-PETEK: 8.00 - 17.OO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA: 8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882 fiomuM/a NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO (24 ur) tel: 041/ 650 375 Druga stran Za Martina priznanje vinarju Priznanja so del javnega življenja vsake skupnosti in v Izoli imamo z njimi kar nekaj izkušenj. Ob formalnih občinskih priznanjih, nagradah in nazivih smo nekaj let imenovali tudi Ambsadorje Izole, zdaj pa smo dobili še priznanja Isola dlstria. Za podelitev takšnega priznanja so se dogovorili na izolski Samoupravni skupnosti Italijanske narodnosti in v soboto so prvo tovrstno priznanje tudi podelili. Prejel ga je Livio Felluga, Izolan, rojen leta 1914, eden najbolj znanih vinarjev v sosednji Furlaniji Julijski krajini, ki živi v Brazzanu pri Cormonsu. Zaradi nagrajenče-vih zdravstvenih težav so priznanje prevzeli njegovi sinovi in hči: Maurizio, Elda, Andrea in Filippo. V obrazložitvi priznanja je predsednik Samoupravne skupnosti, Silvano San poudaril pomen pripadnosti nekemu kraju in njegovi zgodovini a hkrati tudi širok, toleranten in predvsem kulturen odnos letošnjega nagrajenca do današnje Izole in o nagrajenčevem odnosu do zemlje in do kmetijstva natančneje, vinogradništva, ki se mu je posvetil s srcem a tudi z veliko znanja in nenehnega izobraževanja. Zakaj je odpadla vaja? V soboto bi morala v Izoli potekati vaja reševanja v primeru poplav poimenovana Poplava 2009. Čeprav je bila načrtovana zelo podrobno in obsežno hkrati smo v četrtek popoldne izvedeli, da vaja odpade. Ker ob tem obvestilu ni bilo posebne obrazložitve smo odgovore poiskali pri predvidenih udeležencih in izvedeli, da je do odpovedi menda prišlo zaradi odpovedi sodelovanja s strani korte-žanskih gasilcev, ki že več kot leto dni čakajo na denar za popravilo svojega gasilskega avtomobila a ga niso dočakali. Niso pa, tako kot Izolski gasilci, ki so letos prav tako še brez denarja, dočakali niti dogovorjenega srečanja z županom, in zato so sodelovanje v vaji odpovedali, (ur) Podelitev priznanja je obogatil koncert dveh uveljavljenih glasbenikov, Renata Chicca in saksofonista Nevia Zaninotta iz Furlanije, s čimer je bila tudi v glasbenem smislu upodobljena ta zgodovinska povezanost teh dveh regij in ljudi, ki tukaj živijo. Seveda se je prireditev zaključila oziroma dolg nadaljevala ob pokušini vrhunskih vin družine Felluga. Pojej, popij, pomigaj Čezmerna telesna teža in debelost sta pri otrocih v razvitem svetu dosegla že epidemične razsežnosti in še naprej strmo naraščata. Kampanja, ki jo je oblikovala komisija EU za kmetijstvo, želi otroke obogatiti z znanjem o zdravi prehrani. Kampanja se je začela 28. septembra 2009 in jo sestavljajo tri potujoče razstave z več zabavnimi dejavnostmi in igrami za otroke po Evropi. Kampanja za zdravo prehrano, ki je v celoti financirana iz sredstev proračuna EU za kmetijstvo, bo potekala hkrati s programom EU za razdeljevanje sadja v šolah in programom mleko za šole in želi ponesti svoje sporočilo »Pojej, popij, pomigaj« v šolski vsakdan. Okusni prijatelji bodo osem tednov potovali po Belgiji, severni Franciji, Veliki Britaniji, Irski, Litvi in Poljski. Sporočilo je: Jej dobro, da boš v formi! Flkrati s potujočimi razstavami bo v teh osmih tednih na spletni strani EU o okusnih prijateljih potekal tudi interaktivni lov na zaklad. m- Ta je namenjen šolarjem v starosti od 8 do 15 let iz vse EU, ki bodo lahko na njem prejeli več nagrad za šport in prosti čas. Z obiskom spletne strani http:// ec.europa.eu/tasty-bunch/press-corner, igranjem iger in prejemanjem nagrad se bodo šolarji lahko naučili vse, da bodo znali pametno izbrati hrano, ki jo jedo. V EU je približno 22 milijonov otrok s prekomerno telesno težo, od tega pa je 5 milijonov debelih. Otrokom, ki jim ni mar za zdravo in premišljeno prehrano, v prihodnosti grozijo bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in celo zgodnja osteoporoza. Telesno težo lahko najučinkoviteje zmanjšamo in ohranjamo s primerno gibalno dejavnostjo ter zdravo prehrano. Taja Benčič Ribarič in Maja Praček Zdravstveni dom Izola Cepite se lahko v Kopru Začelo se je cepljenje proti pandemski gripi. Glede na to, da se v prihodnjih mesecih pričakuje intenzivnejše širjenje virusa pandemske gripe, je zdaj pravi čas za cepljenje. Prednost pri cepljenju imajo kronični bolniki, kmalu boste na vrsto prišlo tudi ostali. Da bi vsi prišli na vrsto v najkrajšem možnem času, je cepljenje organizirano v več cepilnih centrih. Zaradi lažje organizacije dela vas prosimo, da občani Izole za cepljenje preverijo urnik Pokličite ZZV KOPER, Vojkovo nabrežje 4/a na tel. št.: 05/ 66 30 842 in 05/66 30 800, od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00 ure Prosimo, upoštevajte, da se najprej cepijo kronični bolniki. Martinovanje s pomanjkanjem začimb Center za kulturo, šport in prireditve občine Izola je v soboto pripravil martinovanje na prostem. Za prizorišče so izbrali prireditveni prostor na Kampi (poimenovali so ga mala Lonka) in ga pripravili skupaj z nekaterimi izolskimi vinarji, ki so prišli predstaviti svoje novo vino in hkrati ponudili tudi tistega, ki jim je še ostalo v kleti od prejšnjih letin. Prav velikega zaslužka verjetno ni bilo, saj vreme ni bilo naklonjeno martinovanju na prostem, čeprav resnici na ljubo niti ni bilo tako slabo. Bilo pa je preveč temno, preveč razpotegnjeno in premalo veseljaško za kaj večjega od navadne sobote. Tudi izbor programa je bil minimalističen, čemur je verjetno botrovalo pomanjkanje denarja, da o skromni reklami ne govorimo. Kljub temu se je na martinovanju zbralo kar nekaj, zabave željnih Izolanov, ki so se gotovo imeli lepše kot doma, čeprav so pogrešali več zabave in vodenja prireditve. Prav gotovo bi bilo vse skupaj lažje, če bi bila prireditev na Maziolijevem trgu, ki je kot ustvarjen za takšne dogodke, res pa je, da se je takrat v Manziolijevi palači dogajala podelitev priznanja Isola d’Istria znanemu furlansko izolskemu vinarju. In razlika v nivoju prireditve je bila preprosto rečeno, enormna. Martinovanje pač vsak razume po svoje. Za ene je ljudska veselica, za druge pa praznik vinske kulture. Za srednjo pot so se odločili mladi iz obalnih župnij, ki so martinovali v Izoli in se zabavali ob glasbi izvrstne izolske skupine Nova Zapoved. Kljub nekaterim pripombam pa velja organizatorjem martinovanja na Lonki zaželeti, da bi prireditev naredili tradicionalno, le vsebinsko, prostorsko in izvedbeno jo morajo dodelati. Kot bi rekli kuharji: manjkale so začimbe.dm S higieno proti novi gripi Ko ste še zdravi in ne kažete nobenih simptomov gripe lahko zmanjšate vnos, predvsem pa preprečite razmnoževanje virusa, s katerim ste že prišli v kontakt s sledečimi enostavnimi ukrepi (ki cepljenja ne izključujejo): 1. Zelo pogosto umivanje rok z milom ali razkuževanje. 2. “Roke z obraza”! Uprite se vsem nagonskim poskusom, da se z rokami dotaknete obraza (razen pri umivanju ipd). Pred jedjo si vselej umijte roke. 3. Dvakrat dnevno grgrajte toplo, slano vodo (če iz kakršnegakoli razloga ne prenašate soli, uporabite antiseptično ustno vodo -npr.Listerin) - grgranje prepreči razmnoževanje virusa. Grgranje je ZELO učinkovit ukrep! 4. Dvakrat dnevno očistite nosnice s toplo, slano vodo. Vodo lahko v nos dobite tako, da pomočite nos v posodo s slano vodo in blago vdihnete ali pa jo nosnice od znotraj navlažite z v slanici namočenim kosmom vate na palčki in se nato useknete. Večkrat ponovite. S tem v veliki meri zmanjšate število virusov na nosni sluznici. 5. Povečujte odpornost s pravim kolo-strumom (npr.Ekolostrum) in velikimi dozami vitamina C. Učinek vitamina C ni popolnoma dokazan, praksa pa kaže, da je učinkovit. 6. Pijte veliko vročih tekočin. Vroče te- kočine spirajo viruse iz ustne votline v želodec, kjer virus ne more preživeti. Gripa je tukaj. Poskrbite za higienske ukrepe. ur - po spletu Sba OS Rebalans uz nožem na vratu” Trinajsta redna seja izolskega občinskega sveta je bila pomembna zaradi več razlogov. Svetniki so sprejeli rebalans proračuna, sprejeli aneks k pogodbi o gradnji neprofitnega bloka, potrdili program sanacije pomola in mandrača, se strinjali z investicijami v vodovodno omrežje in predvsem pokazali, da v občini ni klasične vladajoče koalicije in ostre opozicije. Dokaz je nesklepčnost, ki se je zgodila red pomembnim glasovanjem o odobritvi zadolževanja Komunale, ki mora plačati odškodnino nesojenim najemnikom gostinskih in slaščičarskih objektov na svetilniku in na pomolu pri mandraču. m r * ^ n _ Pred to točko dnevnega reda je namreč župan dr. Tomislav Klokočovnik odšel in prepustil vodenje seje svojemu strankarskemu kolegu Darku Gradu. Seveda so sledila proceduralna vprašanja zakaj tako, saj poslovnik občinskega sveta določa, da v odsotnosti župana sejo vodi eden od podžupanov, v dvorani pa sta bila kar dva, poklicni podžupan Bojan Zadel in nepoklicni, Silvano Sau. Vendar župan ni pooblasil ne enega ne drugega in tako je vodenje prevzel ..pooblaščeni" svetnik. Komunala brez garancije Čeprav je bilo napetost čutiti ves čas predstavljanja problema s strani direktorja Javnega podjetja Komunala, predsedujoči tega verjetno ni začutil in je sejo vodil vse do glasovanja, ki so ga nekateri zapustili (svetnik SJN), nekateri svetniki pa kljub fizični prisotnosti niso te prisotnosti potrdili in tako je bilo prisotnih vsega devet svetnikov, kar je pomenilo, da je občinski svet nesklepčen. Seja se je na tej točki tudi končala. Strankarski analitiki bodo verjetno ugotavljali, kaj se je zgodilo, na koncu pa bodo ugotovili, da trdna vladajoča koalicija v občini res ne obstaja, tako kot ne obstaja trdna opozicija, saj bi v tem primeru lahko zavrnili vse predlagane sklepe tokratne seje. In še sreča, da je tako, saj takšno razmerje sil vendarle omogoča sprejemanje tistih predlogov, ki imajo konsenz večine ne pa tistih, ki jih želi oblast morda izsiliti. OPN iz pisarn med ljudi Na začetku seje so občinski svetniki precej časa namenili poročilu o postopkih izdelave Občinskega prostorskega načrta, vendar, kljub nekaterim pobudam in predlogom ter pripombam, posebnega sklepa niso sprejeli, kar je formalno sicer mogoče, vsebinsko pa ne bi bilo odveč. Svetnika Liste Izolani sta namreč predlagala oblikovanje nekakšnega strokovnega sosveta, ki bi pripravljalcem občinskega prostorskega načrta in občinskim strokovnim službam pomagal zagotavljati prisotnost javnosti v tem postopku. Socialni demokrati pa so predlagali vodenje razprave o tem dokumentu tudi po krajevnih skupnostih. Ne enega ne drugega postopek sprejemanja OPN ne predvideva, zato o tem enostavno niso glasovali. Skozi razpravo pa se je že zdaj pokazalo, da bi bilo o čem razpravljati. Slišati je bilo namreč zelo nasprotujoča mnenja, recimo o tem, da bi bilo treba stopnjo pozidanosti povečati, po drugi strani pa so enako močne težnje po omejevanju nekontroliranih gradenj. Neprepričljivo rebalansiran proračun Občina Izola je, predvsem zaradi predhodno sprejetega aneksa k so-investitorski pogodbi za gradnjo neprofitnega bloka, ki predstavlja velik finančni „dogodek“ pripravila rebalans občinskega proračuna za leti 2009 in 2010. V obeh primerih so predvideni prihodki in odhodki zmanjšani. V letu 2009 iz predvidenih 27 na približno 23 milijonov Eurov, v letu 2010 pa strokovne službe ne načrtujejo bistvenega zmanjšanja prihodkov, tako da ostajajo pri proračunu težkem približno 30 milijonov Eurov. V razpravi je bilo slišati celo vrsto pripomb, saj je dosedanje izrševa-nje proračuna na prihodkovni strani bilo res skromno, saj je občina v devetih mesecih od načrtovanih 27 milijonov ustvarila le za 9 milijonov prihodkov, do konca leta pa bo zelo težko dosegla tudi rebalan-siranih 23 milijonov. Tudi zato so svetniki Socialnih demokratov in DeSUSa predlagali zavrnitev takšnega rebalansa proračuna, ki pa je bil ponujen v sprejem „z nožen na grlu" kot je dejal eden od svetnikov, saj je bil sprejem povezan tudi s prijavo na razpis za kohjezijska sredstva za investicije v ribiško infrastrukturo. V strokovnih službah so sicer skušali prepričati svetnike, da se bodo prihodki do konca leta povečali predvsem zaradi plačil komunalnega prispevka in zaradi nekaterih prodaj nepremičnin, kar naj bi še bolj vplivalo na prihodke v letu 2010. Ob tem pa so kar pozabili, da so velik del letošnjih plačil enostavno prestavili na naslednje proračunsko leto. Slišati je bilo tudi, da je občina Izola v zadnjih petih letih vseskozi bila proračunsko „težka“ okrog 15 milijonov Eurov in takšen proračun so tudi predlagali svetniki SD za letošnje in naslednje leto. Na konc je bil rebalans, najverjetneje zaradi povezanosti z vrsto drugih projektov, rebalans za obe leti sprejet z dodatnim sklepom, da v primeru nerealizaci-je proračuna za leto 2009 občinska uprava takoj pripravi realen rebalans proračuna za leto 2010. Prihaja čas resnice - ali ga bo Izola dočakala živa in zdrava? Na zadnji seji (simbolična 13. - pa je žal nesrečna samo za Izolo in nikogar drugega) izolskega občinskega sveta je potekala razprava, začinjena s politikantskimi trditvami in sprevračanjem dejstev strokovnjaka za vse čase in vse režime, o nakupu bloka z neprofitnimi stanovanji, namenjenimi izolskim družinam za najem po neprofitni in subvencionirani neprofitni najemnini ter za prodajo po neprofitni ceni, za katerega je aktualni župan želel pridobiti blagoslov občinskih svetnikov, vedoč, da potrebuje sokrivce pri poslu, s katerim bo izolskim družinam ukradena možnost dobiti nujno potrebna neprofitna najemna stanovanj. Vsa leta od volitev 2006 sem navajena, da aktualni župan in celotna njegova ekipa poskušajo preusmeriti pozornost Izolank in Izolanov z lastne nesposobnosti in neuspešnega vodenja občine na domnevna nezakonita dejanja nekdanje županje. Sedaj pa je postalo že preočitno, da gre za načrtno spuščanje megle in da se za vsemi temi napadi skriva še vse kaj hujšega. Le ena sama in zelo pomembna resnica je: Z 12 glasovi svetnic in svetnikov svoje stranke IJN, svetnice in svetnika italijanske narodne skupnosti, podžupana (in obenem svetnika) brez stranke ter obeh svetnikov liste “Izolani’’ proti 9 glasovom svetnice in svetnikov SD, dveh svetnikov SJN, enega svetnika DeSUS in enega svetnika liste “Izola zbudi se” je aktualni župan dokončno zapravil, uničil, ukinil, preprečil vsem tistim izolskim družinam, ki že leta in leta čakajo na občinsko najemno stanovanje možnost, da bodo v Izoli lahko prišli do njega! Zemljišče, ki ga je župan popolnoma po nepotrebnem zamenjal za del že zgrajenega bloka, je namreč bilo zadnje zemljišče v občinski lasti, kjer je mogoče graditi bloke z neprofitnimi stanovanji za izolske družine! Trditve, ki jih je ob izdatnem spodbujanju zelo angažiranega župana (“To ponovi, še enkrat povej...’’) večkrat dramatično in z izjemnim občutkom za scenske učinke ponovil (dobro plačani) občinski pravni ekspert, da naj bi prejšnja županja “brezplačno dala investitorju več kot 16.000 m2 parcel in da naj bi ta zgradil 50 stanovanj” so seveda namenjene naivnemu in predvsem neinformiranemu gledalstvu. Na tak način lahko župan, ki je že večkrat nedvoumno pokazal, da s (m) o mu Izolanke in Izolani pomembne toliko kot lanski sneg (naj spomnimo samo na cesto v Korte, večkratni poskus prodaje stare šole na Maliji, odnos do društva upokojencev, borcev, Zvezdic, Drevesa življenja, poskus, da bi predal občinsko pristanišče Marinvestu, prodajo zemljišča nad Delfinom za eno četrtino realne cene, tlakovanje nabrežja ob tem, da v šoli podstavljajo vedra pod puščajočo streho...) in njegovi opravičijo svoje zaničljivo ravnanje in obnašanje do nas. Naj samo spomnim, kako je župan izjavil ob predlogu svetnikov SD, da naj bi predstavili osnutek občinskega prostorskega načrta v vsaki od naših petih krajevnih skupnosti, da pa res ne namerava zgubljati časa z nekaterimi, ki bi radi gradili na vsakem vogalu. Halo? Ali smo občani naše občine res nevredni sodelovati pri načrtovanju naše bodočnosti s projektanti, ki jih občina plačuje z NAŠIM denarjem? Kje so obljube iz volilnega leta 2006, ko je še kot kandidat zagotavljal, da bo VEDNO upošteval mnenje občanov? Kratek je njegov spomin! Ni pa kratek spomin nas Izolanov! Kje je obljubljenih 280 neprofitnih stanovanj? Kje je kasneje obljubljenih 400 stanovanj? Ne, sedaj bomo morali biti zadovoljni s 43 stanovanji, saj zagotovo ni Izolana, ki bi imel dovolj denarja, da bi kupil stanovanje po 3000 evrov za m2! In obljube o izgradnji "neprofitnih” stanovanj, ki naj bi jih zgradil Gorica Leasing in jih ponudil občini in Izolanom po 1580 evrov za m2 na zemlji, ki jo je aktualni župan tako nepremišljeno prodal? Takrat (naj nas bog usliši) ta gospod po vsej verjetnosti ne bo več župan in stanovanja bodo šla v roke ljudem, ki imajo denar. V veliki večini to niso in ne bodo Izolani in nekdanji župan se tako kot danes ne bo prav nič sekiral za tiste “reveže” kot sam imenuje najemnike v občinskih stanovanjih. Kako bi mu privoščila, da bi tudi on enkrat doživel, kako je živeti življenje takega “reveža” in za povrh požirati žaljive pripombe iz ust ljudi njegovega kova! To, da se je vsak kvadratni meter bloka samo zaradi zastojev pri gradnji in pridobivanju uporabnega dovoljenja podražil za 60,45 EUR, je zelo pošteni in resnicoljubni nekdanji podžupan obesil kar meni, Janezu Nučiču in Igorju Franci. Če to ni laž stoletja, potem res ne vem, kaj je laž! Tako Janez Nučič kot Igor Franca (jaz tega nisem mogla povedati, ker je velecenjeni župan vsako moje opozorilo takoj napadel in zavrnil - sicer pa ste vsi, ki ste v letu 2007 kdaj gledali prenose sej občinskega sveta, videli, kako zaničljiv, poniževalen in nespoštljiv je bil do mene) sta tako Grada kot Klokočovnika že februarja in marca 2007 PISNO opozorila, da je treba začeti s postopkom sprememb družbenega plana in zazidalnega načrta. Vendar je bila želja po maščevanju (le za kaj?) bivši županji in po njeni diskreditaciji ter po možnosti uničenju (se še spomnite: ena, dve, tri - Breda gori; štiri, pet, šest: Breda v arest?) močnejša kot interesi izolskih družin brez stanovanj, močnejša kot gospodarna uporaba javnega denarja! Trditve, da je “podražitev” bloka v dvajsetih letih odplačevanja OGROMNA IN STRAHOTNA in da smo si privoščili najeti lizing, ki je popolnoma nesprejemljiv, je samo še en dokaz, kako malo vedo ti vrhunski strokovnjaki o obrestnem računu ob tem, da imajo v hiši resničnega strokovnjaka, ki bi jim zelo jasno povedal, da se s tako dolgoročnim posojilom in seveda tudi lizingom (20 let) začetna glavnica skozi celotno dobo odplačila ponavadi (seveda odvisno od obrestne mere) skoraj podvoji. Na ta način bi lahko v Livadah zgradili bloke s skoraj 200 stanovanji in če bi bil aktualni župan vsaj približno sposoben biti župan, bi danes že lahko 200 IZOLSKIH družin živelo v primernih, dovolj velikih stanovanjih, plačevale pa bi tako najemnino, kot so jo sposobne plačevati - s subvencijo ali pa neprofitno. Zahvalimo se vsi skupaj županu in njegovim sodelavcem, pa tudi svetnikom in svetnicama, ker so tako “dobro” poskrbeli za vse tiste Izolanke in Izolane, ki hrepenijo po človeka vrednem bivališču in ki tako kot velika večina Izolanov nikoli ne bodo imeli dovolj denarja, da bi kupili stanovanje po “neprofitni ceni” 1600 EUR! Breda Pečan A.M. in D. M. --------------------------------------- Kresanja--------------- Očitno so delibo manjšinam usojene Pogovor z Amino Dudine, predsednico Skupnosti Italijanov Dante Alighieri, enega od dveh kulturnih društev italijanske narodnosti v naši občini, je načel vprašanja, ki so pravzaprav skupna večini narodnostnih manjšin. Tako kot obstajajo raznovrstne razlike znotraj večine obstajajo tudi v manjšinskem narodu in njegovih organizacijah. Dovolj je, če se ozremo čez mejo k slovenski manjšini v Italiji, ki zaradi delitev ne more dovolj pomagati svoji gledališki hiši. Ali pa na Koroško, kjer je ta delitev morda še bolj izrazita. Toda, če je v omenjenih primerih delitev tudi ideološko opredeljena pa to v primeru italijanske manjšine ni v ospredju. Težko bi rekli, da je kakšen del italijanske manjšine bolj levi ali bolj desni ali da je bliže tej ali oni stranki. Prej bi rekli, da je italijanska manjšina pri nas predvsem pragmatična in najraje na strani vladajočih, kar je razumljivo, saj je manjšina finančno in sicer odvisna od aktualne oblasti. Tudi v izolskem primeru je tako, čeprav ne bi mogli zatrditi, da svetnika narodnosti kar nekritično podpirata vladajočo koalicijo. Bili so tudi primeri, ko je bil njun glas odločilen za sprejem ali zavrnitev kakšnih odločitev občinskega sveta. Predvsem pa sta bila vseskozi resnično angažirana, ko je šlo za interese narodnosti. Res pa je, da imamo le v izolski občini dve kulturni društvi talijanske narodnosti, ki delujeta znotraj enotne Samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti. Ampak to ne preseneča, saj imamo tudi dva veslaška in dva ali celo več jadralnih klubov, imamo tudi dve društvi upokojencev in sploh je delitev nekakšna izolska posebnost. Vendar pa je tudi res, da to niso delitve na sovražnike ampak na drugačemisleče. In tudi v primeru dveh društev narodnosti je verjetno tako. Vsekakor pa ni Man-drač tisti, ki bi želel iz majhnih razlik delati velike. Naša večkulturna in multinacionalna uredniška usmeritev je že dolgo znana. Tudi zato nas je nekoliko presenetila burna reakcija iz manjšinskih vrst ob objavi omenjenega pogovora s predsednico enega od dveh omenjenih društev. Posebej zato, ker se je intervjuvanka želela izogniti konfliktu, čeprav jo nekatere stvari vendarle motijo. Tako nam ni preostalo drugega, kot da nekatere njene misli novinarsko zapišemo, kajti, tudi manjšinsko vprašanje ne more in ne sme biti tabu tema, saj gre vendarle za življenje in delo naših so-krajanov, sosedov, prijateljev. Dvomimo, da bo zapis v prejšnjem Mandraču karkoli spremenil, je pa vzpodbudil odgovora, ki ga je zapisal Silvano Sau kot predsednik krovne organizacije italijanske narodnosti v Izoli in pojasnilo Amine Dudine ob omenjenem pogovoru. Tisti bralci Mandrača, ki imajo težave z razumevanjem italijanskega jezika, ki je v Izoli sicer uradni jezik okolja, lahko preberjejo oba povzetka v prevodu na spletni strani www.mandrač.si Mef Silvano Sau: Facciamo riferimento all’articolo pubblicato dal vostro settimanale in data 5 novembre u.s. a pagina 4, con il titolo »Dve skupnosti, dva pristopa«, in merito al quale desideriamo ribadire alcune considerazioni che, altrimenti, potrebbero portare il lettore a conclusioni un tantino confuse e non corrispondenti a realta’. 1. La celebrazione del 590.esimo anniversario della scuola pubblica a Isola non e’ stata realizzata dalla Comunità’ »Pasquale Besenghi degli Ughi«, ma dalla Comunità’ Autogestita della Nazionalità’ Italiana in quanto Ente pubblico chiamato a rappresentare tutta la Comunità’ Italiana della nostra citta’. In questo senso crediamo sia stata interpretata anche da tutti i presenti alla manifestazione, a partire da Sua Eccellenza l’Ambasciatore d’Italia a Lubiana, dott. Alessandro Pietromarchi al Segretario di Stato della Slovenia per l’istruzione, Alenka Kovšca, al Sindaco dott. Tomislav Klokočovnik, e, naturalmente, ai rappresentanti delle scuole isolane. 2. Dieci anni fa, il 580.esimo anniversario, sempre su iniziativa della Comunità’ Autogestita, era stato organizzato solennemente dall’Amministrazione Comunale e daH'alIora Sindaco, sign. Breda Pečan. 3. Riteniamo che sarebbe stato giusto se anche la celebrazione di quest’anno fosse stata portata avanti daH’Amministrazione Comunale, in quanto riteniamo che l’evento non riguardi soltanto la scuola italiana, ma il sistema scolastico di Isola in generale. La Comunità’ Autogestita e’ subentrata in prima persona, nella sua veste di Ente pubblico chiamato a tutelare gli interessi della nostra Comunità’, dopo aver constatato che a livello comunale non era stato dimostrato interesse per l’iniziativa. 4. Accusare qualcuno di aver »sottratto« il progetto a qualcun’altro, trattandosi dell’anniversario di un evento pubblico risalente a piu' di mezzo millennio fa, ci sembra una grossa forzatura, sia da parte di chi l’ha pronunciata, sia da parte di chi la sta diffondendo - senza previa verifica -attraverso il vostro giornale. 5. Niente e nessuno avrebbe potuto vietare, ne’ avrebbe potuto ostacolare in alcun modo, se la Comunità’ »Dante Alighieri« avesse deciso di organizzare per conto suo la celebrazione dell’anniversario. Anzi, sarebbe stata una dimostrazione aggiuntiva dell’importanza che il sistema scolastico continua a rivestire per la nostra Comunità’. In tal caso saremmo stati lieti anche noi di prendervi parte, se invitati, senza per questo pretendere un gesto di reciproca considerazione, in nome della comune appartenenza minoritaria. 6. In merito alle considerazioni finali dell’articolo ci preme rilevarne la faziosità’, soprattutto nella parte in cui l’autore evidenzia che alcune manifestazioni presenti a Palazzo Manzioli si svolgano non rispettando la lingua minoritaria, fuorché’ nei saluti iniziali. Desideriamo ribadire che a Palazzo Manzioli, tutte le iniziative portate avanti sia dalla Comunità’ Autogestita che dalle due Comunità’ degli Italiani, si svolgono sempre e comunque in lingua italiana. Altre manifestazioni che vengono realizzate nei locali del Palazzo da soggetti esterni in base a regolare contratto d'affitto, usano (il che ci sembra normale) la propria lingua, ma con l’obbligo contrattuale di almeno un saluto iniziale nella lingua del concessionario, tanto perche’ venga ricordato il luogo che li ospita. 7. Nostra considerazione finale: non vorremmo che articoli come questo, proprio per la loro inesattezza e per l’assenza di un’informazione verificata a priori (par condicio?) contribuisse ad allontanare la popolazione isolana dalle attivila’ minoritarie che si svolgono a Palazzo Manzioli, contribuendo in tal modo a ripristinare la logica della ghetizzazione minoritaria che per molti decenni e’ stata presente anche da parte della politica ufficiale nei confronti della nostra Comunità’ (con la complicità’ di alcuni capi della nostra Comunità’ - ma erano altri tempi!) e che non crediamo ancora del tutto scomparsa. Cordialmente. Silvano Sau, presidente della Comunità' Autogestita della Nazionalità' Italiana di Isola Amina Dudine: Ringrazio il quotidiano Mandrač per aver pubblicato i punti salienti del progetto che intendiamo realizzare nel 2010 e il giornalista Aljoša Mislej per il tempo che mi ha dedicato nella presentazione della stesso. Mi sento pero’ in dovere di fare alcune precisazioni per quanto riguarda il resto del testo. E’ naturale che per chi non conosce a fondo i motivi e le cause dell’esistenza di due Comunità’ degli Italiani in una stessa località’, sia molto difficile entrare nello spirito di questa realta’. II tutto diventa ancora piu’ complicato quando si aggiunge che entrambi i sodalizi operano in seno alla Comunità’ Autogestita della Nazionalità’ Italiana, sempre di Isola e che anche quest’ultima organizza avvenimenti culturali. E diciamo pure che tali eventi sono generalmente i piu’ impegnativi, anche dal lato finanziario e che, quasi sempre, hanno lo scopo di coinvolgere tutta la popolazione isolana. Uno tra questi e stato pure la ricorrenza del 590.esimo anniversario della prima scuola pubblica, che nell’articolo e’ state attribuito erroneamente alla Comunità’ degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi. Entrambe le Associazioni (Besenghi e Alighieri) operano per il mantenimento dell’identità della popolazione autoctona, per non perdere quella componente che dovrebbe essere una ricchezza per il territorio. Naturalmente ognuna lo fa a modo suo, in conformità’ a quelle che sono le linee programmatiche di ogni sodalizio, le delibere delle Assemblee, dei rispettivi Consigli e, non per ultimo, in rapporto ai mezzi a disposizione. Se ci sono delle Associazioni culturali italiane e’ giusto che queste abbiano approcci diversi nell’offrire i loro programmi. Nego fermamente che tra queste due Comunità’ sussistano conflitti ideologici di alcun genere. La porta delle due associazioni e aperta a tutti coloro che vi vogliono aderire, a prescindere dal loro colore politico. La Dante Alighieri, conscia che ormai da parecchi anni c’e in atto una forte assimilazione, dedica grande spazio alle attivila’ aggregative organizzando incontri per tutte le fasce d’eta. Nelle attivila’ culturali da’ ampio spazio ai giovani, che sono inseriti nei vari progetti, quali protagonisti. Del resto, simili criteri sono adottati, con grande beneficio, anche dalla minoranza slovena che vive in Italia e che, nei secoli, ha saputo mantenere sempre la propria identità’. Desidero ancora ricordare che i 230 membri della “Dante Alighieri” sono soci effettivi, cioè quelli con facolta’ di voto, ma sono iscritti ancora 54 nella lista dei minorenni e una sessantina sono i soci simpatizzanti, parecchi dei quali inclusi specialmente nelle attivila’ sportive e ricreative. Quindi, se di chiusura si tratta, e solamente quel tanto che serve a far si’ che i nostri connazionali si incontrino e parlino nella loro lingua (italiano o veneto), ciò’ che purtroppo non succede quasi piu’ nell’ambiente sociale e spesso neanche in famiglia. Amina Dudine Seja OS Bodo slascice blokirale Komunalo? Komunala Izola je v položaju, da bo morala, zaradi izplačila odškodnin najemnikom lokalov na svetilniku in malem pomolu, poseči po najzahtevnejših finančnih ukrepih, med katerimi tudi stečaj ni izključen. Za poplačil odškodnin bo potrebovala skoraj 750 tisoč Eurov, sama ne more najeti kredita, občina pa tudi nima tega denarja.. Zato je direktor JP Komunala, nadzorni svet pa potrdil predlog s katerim bi Občinski svet dal soglasje Komunali za najem kredita za poplačilo teh obveznosti medtem pa se občina dogovori za prevzem teh zahtevkov. Toda, čeprav je med svetniki najverjetneje obstajala pripravljenost za takšno garancijo Komunali je zaradi nespoštovanja poslovnika v zvezi z vodenjem seje, občinski svet bil nesklepčen in ni mogel glasovati o tem predlogu. Problem je toliko večji, ker del teh obveznosti postane aktualen že v teh dneh in prav lahko se zgodi, da bo katera od tožečih strank blokirala račun Komunale. Zato v občini preverjajo možnost, da bi sklicali izredno ali korespondenčno sejo in pomagali rešiti ta zaplet. Vprašanje pa je ali bo to res uspelo, saj je vse pogosteje slišati ocene, da gre za pretirane zneske odškodnin, posebej za lokala na svetilniku, in da je dokaj nenavadno, da je bila občina v teh postopkih na sodišču tako neuspešna. Slišati je tudi namige, da se je že začelo zbiranje denarja za bodoče volitve, vendar cenitve uradnih cenilcev, vsaj formalno, dokazujejo, da so številke kar prave. Riba gre vcono, škverv neznano Ob postopku prodaje zemljišča za objekte izolske Ribe v Coni živilske industrije je bilo slišati tudi številna razmišljanja svetnikov o tem, da bi morala občina Izola to selitev izkoristiti za to, da pridobi v last in upravljanje zdaj tako minirano območje hladilnice in škvera. igjg^g ■t Toda, strokovne službe so utemeljevale, da zamenjava zemljišča za zemljišče ni mogoča, tudi zaradi zelo različne vrednosti zemljišč, svetniki pa so tudi izvedeli, da je zemljišče v lasti treh lastnikov in da je škver, ki velja za pravo arhitekturno zgodovinsko zapuščino, že v lasti ene od bank in tako za občino skoraj zagotovo izgubljen. Nič več neprofitnih stanovanj Zaskrbljujoča skromnost neskromnih pogodb V Izoli smo priče zanimivemu fenomenu. Za prodajo stranišča v občinski lasti je treba zbrati 30 strani gardiva z vsemi cenitvami vred, za prodajo četrtine občinske zemlje pa je dovolj stran in pol obsegajoča pogodba. Tudi v primeru soinvestitorske pogodbe s katero je občina urejala poslovne in lastniške odnose v zvezi z gradnjo neprofitnih stanovanj v Livadah, ni bilo dosti drugače. Soinvestitorska pogodba obsega dve strani in pol, osem členov in seveda podpisa nekdanje županje Brede Pečan in direktorja podjetja Gorica Leasing. Iz pogodbe, ki bo v celoti na ogled na spletni strani mandrac.si smo izbrali le nekaj zanimivih izvlečkov. L člen: pogodbeni stranki uvodoma ugotavljata, da je prva pogodbena stranka izvedla razpis za poslovni najem stanovanjskega bloka z neprofi-trurni stanovanji na Livadah .... 2. člen: ... pogodbeni stranki sklepata to pogodbo za ureditev medsebojnih razmerij v zvezi z izgradnjo neprofitnih blokov na Livadah in sicer na parcelah številka 3196/11 v skupni izmeri 11.969 m2,3196/2 v skupni izmeri 2141 m2 in 2173/4 v skupni izmeri 687 m2 vse k.o. Izola, ki predstavljajo notranje ureditveno območje C2 v skladu z ZN Livade Zahod. Zemljišče s parcelnimi številkami iz prvega odstavka tega člena je v lasti prve pogodbene stranke in namenjeno stanovanjski gradnji max. etažno-sti K +P+ 3+M. 3. člen: pogodbeni stranke se s podpisom te pogodbe zavežejo skupaj pridobiti dovoljenja za gradnjo blokov na nepremičninah, pri čemer prva pogodbena stranka prispeva kot svoj vložek v investicijo zemljišče v skupni izmeri 14.797 m2 in po vrednosti 34.910,85 SIT na dan 30.06.2006, druga pogodbena stranka pa prispeva sredstva za izgradnjo... 4. člen: ...Druga pogodbena stranka nima interesa po tržni prodaji, ampak soinvestira v gradnjo blokov z namenom uresničiti cilj prve pogodbene stranke, to je zagotoviti ustrezno število stanovanj za oddajo v najem, določeno število za prodajo in določeno število za menjavo. izvleček pripravilo uredništvo Socialni demokrati smo na novinarski konferenci komentirali sklep Občinskega sveta Občine Izola, ki je na svoji 13. redni seji potrdil Aneks II k Soinvestitorski pogodbi med Gorico Leasingom d.o.o. in Občino Izola. S tem aneksom je podjetje Gorica Leasing Občini predalo v lastništvo neprofitni blok v Livadah, v zameno pa je dobilo zemljišča, na katerih je bila mišljena gradnja še dodatnih 130 neprofitnih stanovanj. S podpisom tega aneksa je župan Izolanom ukradel možnost, da pridejo do stanovanja po sprejemljivi ceni. Ta zemlja, ki je predstavljala še edino zemljišče v lasti Občine, primerno za strnjeno stanovanjsko gradnjo, je zdaj prodana - s tem smo se odrekli gradnji najemnih neprofitnih stanovanj v Izoli. Novozgrajena stanovanja bodo namreč vsa za prodajo in sprašujemo se, koliko Izolanov si bo lahko privoščilo stanovanje za 1.500 - 1.600 Eur na m2, kar je realna cena glede na to, da je podjetje Gorica Leasing moralo kupiti zemljo za gradnjo teh stanovanj in bo moralo plačati tudi komunalni prispevek. Če Občina takrat ne bo imela denarja za odkup teh stanovanj, pa jih bo lahko Gorica Leasing prodala po cenah, ki veljajo na trgu (tudi do 2.600 Eur na mi). Glede na to, da je prosilcev za stanovanja še vsaj 350, ocenjujemo tako dejanje občinskega vodstva kot skrajno neodgovorno. Socialni demokrati OO Izola Aleksej Skok, predsednik Kam se seli Delamaris? Uradnih informacij o selitvi proizvodnje Delamarisa zaenkrat še ni, toda nekatera ravnanja vodstva kažejo na to, da bo proizvodnja v večji meri zapustila Izolo. Zaposleni nimajo nobenih informacij o selitvi. Tako gre vsaj soditi po dopisu, ki ga je vodstvo Delamarisa naslovilo izolskemu županu in v katerem ga obveščajo, da ne potrebujejo celotnega območja, ki so ga “rezervirali” v takoimenovani coni živilske industrije (med Drogo in obvoznico). V dopisu so dobesedno napisali, da bodo del proizvodnje preselili drugam, del pa vendarle obdržali v Izoli. Hkrati so še povedali, da jih zanima nakup zemljišča in ne stavbna pravica, pripravljeni pa so tudi sodelovati pri urejanju prostorske dokumentacije za celotno območje živilske industrije. IZOLANI SMO GLASOVALI ZA V nestrankarski Listi Izolani smo bolj naklonjeni iskanju rešitev kot metanju polen pod noge in zato smo tudi podprli predlog aneksa k soinvestitorski pogodbi o gradnji ne-profinega bloka v Livadah. Ne brez pripomb in pomislekov a vendarle, saj smo prepričani, da zavlačevanje s predajo že zgrajenih stanovanj ne vodi nikamor. Temeljno načelo delovanja naše nestrankarske liste je že ves čas spoštovanje zakonitosti in transparten-tnost javnega delovanja. V primeru neprofitnega bloka ni bilo, s strani prejšnje in sedanje oblasti, spoštovano ne eno ne drugo načelo. Zato smo bili na sejah občinskega sveta prisiljeni sklepati kompromise, spreminjati odloke, prostorske načrte in prepričevati gradbeno inšpekcijo, da je vse po zakonu, čeprav smo vsi vedeli, da počnemo nekaj Izole in Izolanov nevrednega. To kar smo sprejeli zdaj, je prav zaradi dosedanje netrasparentnosti pravni, finančni in arhitekturni zmazek. Še bolj kot sama izguba oziroma prodaja zemljišč na tem območju pa nas skrbi to, da prav nič ne kaže na to, da bi bilo v prihodnje, bistveno bolje. Pri odločanju smo skušali odmisliti vse mogoče kombinacije, ki si jih je, v dogovorih s soinvestitorjem, zamislila prejšnja občinska struktura, skušali smo odmisliti tudi nespretnost in neodločnost nove oblasti, predvsem pa smo odmislili strankarske spopade kjer je kot orožje služila prav ta nesrečna stavba. Zanimali so nas samo Izolani z zelo konkretnim in zelo perečim stanovanjskim problemom, ki so bili v teh zapletih preprosto postavljeni v vlogo žrtve oziroma kolateralne škode. Zaradi njih smo aneks podprli v upanju, da bo omogočil predajo stanovanj in zaključil neko zgodbo, ki se je vlekla tako dolgo, da bo postala še predmet predvolilnih spopadov, ki so se očitno že začeli. Slavko Samotorčan in Drago Mislej občinska svetnika Liste Izolani Arrigoni Arrigoni skozi čas, ali kako se izolska mladina zaman bori za propadli objekt Objekt v parku Arrigoni ima bogato zgodovino, ki sega še v čase, ko nihče niti sanjal ni o neki skupni republiki, kaj šele o samostojni. Mladi so v tem objektu, in v sosednjem parku, videli potencial že pred petdesetimi leti, in to mišljenje se ni spremenilo še danes. Kljub temu, pa je Arrigoni zares “pripadal” mladim v tej polovici stoletja le za nekaj raztrganih let. Nostalgija je huda, včasih tudi nevarna reč. Po vsej verjetnosti obstaja razlaga, kako to, da imamo vedno, ko končamo neko zvezo občutek, da sploh ni bila tako slaba. Lahko bi temu rekli naivna psihologija, ampak sam sem prepričan, da nam možgani preprosto prefiltrirajo spomin, in v zavesti obdržijo tiste lepše, tiste bolj vesele. Skratka, obnašajo se točno tako, kot bi se mi obnašali, če bi imeli popoln nadzor nad spomini. Zato se mnogokrat izraz nostalgik pojavi v nekoliko ponižujočem, tudi posmehljivem kontekstu. Imamo tako Jugonostalgike, ki so prepričani, daje bilo v času bivše republike vse lažje, in lepše, a istočasno pozabljajo, da je bilo do stanovanja ravno tako težko priti (če ne upoštevamo seveda gradnje hiš s pomočjo inflacije), bela tehnika je bila povprečnemu državljanu hudo težko dosegljiva, avtomobila ni imel ravno vsak osemnajstletnik, za mladino pa je bilo tako ali tako... ne bom rekel ravno manj, vsekakor pa drugače poskrbljeno. In zanimivo, ravno tak uvod o nostalgiji predstavlja prvi korak razmišljanja o eni med najbolj nostalgičnimi temami izolske mladine vseh generacij. Arrigoni. Arrigoni je bil tekom prejšnjega stoletja vedno povezan s kulturo. V času fašizma je v njem našla mesto knjižnica, pa plesišče in gledališče. Kasneje se je objekt spremenil v kinodvorano. In ravno v času kinodvorane, je park Arrigoni postal ena glavnih atrakcij novonastale Jugoslovanske beat scene. Arrigoni je bil Liverpool Takratna mladina je za svoje zatočišče izbrala, ali pa dobila, prostore, v katerih so danes veslači Arga in balinarji Jadrana. Prostore, ki jih je likovno opremil Stojan Pečar - Marjano so tako postali glavno zbirališče tako izolske, kot tudi celotne obalne mladine. V dvorani so začeli organizirati prve plese ob beat zvokih, in pravijo, da so bila pustovanja in silvestrovanja nekaj nepozabnega. V teh prostorih se je zbirala takorekoč vsa izolska mladina, na nekdanjem odru gledališča, ki je bil postavljen za platno kinodvorane, pa so svoje prostore za vajo dobili Faraoni. Nelfi Depangher, bobnar in ustanovni član zasedbe pravi, da je v tistih časih Obala bila slovenski Liverpool, in Arrigoni bi lahko primerjali z Hyde Parkom. Nelfi je še dodal, da če pomisli na to, kako je bilo vse skupaj takrat organizirano, so lahko zadovoljni, da ni prišlo do večjih incidentov. Pač, bili so to začetki nekega ..alternativnega" mladinskega delovanja, Arrigoni pa je postal Meka za vse večje jugoslovanske beat skupine. Na vprašanje, kako to, da je prišlo do nenadnega konca, pa ni znal odgovoriti. Pravi, da je očitno prišlo do konca neke generacije, in to je bilo to. In, po pravici povedano, to je tudi pogosto razlog, da se takšne aktivnosti končajo. Arrigoni je nato naslednja leta sameval. A v majhnem mestu, kot je Izola, je spomin na neke čase, predvsem pa tradicija, pomembna reč. Arrigoni se je ponovno pomladil In ponovno je prišlo do nostalgije. Generacija, ki je preživela Arrigoni, je o njem naredila kult, ki še dandanes traja. Z razlogom se imenuje Arrigoni generacija, in ne Faraoni generacija, ali Kameleoni generacija, ali beat generacija. Arrigoni je postal utopičen center za izolsko mladino. Leta 1987 so člani izolske ZSMS ponovno stopili v akcijo in prostore Arrigonija napolnili z novo generacijo Izolanov. Dragan Sinožič, ki je bil v tistem času predsednik ZSMS-ja in Davorin Marc sta povedala, da so projekt o ponovni ..okupaciji" Arrigonija pripravili še preden sta onadva prišla v ZSMS. Torej, kot rečeno, so tistega leta ponovno odprli stare prostore, ki pa so bili že v tako slabem stanju, da zadnjega dela, ki je bil tudi največji, niso mogli uporabljati, saj so bila tla že popolnoma gnila. Člani ZSMS-ja so v prostorih vseeno uredili večnamenski prostor, manjši interni šank, pisarno in prostor, namenjen za foto temnico. Prostore so po dobrem začetku nato prepustili skupini mladih, ki je nato v prostorih imela svoj program. Je pa že v tistem času prišlo do prvih težav s sosedi, ki po besedah Sinožiča, niso imeli takorekoč nobene tolerance do aktivnosti mladih, dodal pa je tudi, da so večinoma to po vsej verjetnosti počeli za to, da bi od oblasti ..izsilili" nadomestna stanovanja. Ko je mladinski center štartal, pa sta z Marcem prišla še do zamisli, da bi od koprskega kina Globus dobili v uporabo tudi letni kino, ki je v tistem času že počasi sameval, in prostor spremenili v open-air koncertno prizorišče. Prišli so tudi že do vsega potrebnega materiala, saj je takrat bila ZSMS pri mnogih državnih podjetjih na lepem glasu, pač, za našo mladino to in še več, a govora je o času, ko je bivša republika že škripala po šivih, in prišlo je do nekakšnih politično-ideoloških sporov. Je pa kljub temu Arrigoni ostal Arrigoni, pa čeprav je bil obisk mladih dosti slabši kot v zlatih šestdesetih, predvsem zato, ker se je medtem mladina še dodatno subkulturno razčlenila na tiste, ki majo radi “štirke”, in tiste, ki so bolj za “vespe”, če se lahko tako izrazim. Legenda o Arrigoniju je bila še kako živa in med drugim legenda pravi, da je nekega dne na eno pivo prišel tudi Momčilo Bajaga, ker ga je pač zanimalo, kako je zdaj s to zadevo. V tistem času pa je nato prihajalo do vedno večjih težav, ki so svoj vrhunec dosegle, ko se je ZSMS preimenovala v ZSMS liberalna stranka, in s tem, ko so uradno postali politična stranka, so jim na pleča naložili tudi najemnino, ki pa je bila, pravi Sinožič, resnično gromozanska. Tako so Arrigoni se sanje o ponovni mladinski okupaciji Arrigonija razblinile, in to ravno v času, ko so ZSMS-jevci že skoraj zaštartali akcijo ureditve tudi prostorov v višjih nadstropjih in okoliškega parka. Kljub vsemu pa so se koncerti nadaljevali v prej omenjenem letnem kinu, vse dokler ni postalo ozvočenje preglasno, ali pa sosedi premalo tolerantni. Medtem ko je mladina bila boj za Arrigoni, pa se je osrednja stavba spremenila iz kulturnega v športni objekt, in je verjetno ena redkih telovadnic v tem delu sveta, ki ima svojo ložo, v kateri so nameščena orodja za fitnes, ter še vedno vidne line za video projektor in celo plakatna mesta. Arrigoni je postal športni objekt V telovadnici je svoje mesto našlo veliko število skupin, od raznoraznih borilnih veščin in bilderjev, pa do kluba namiznega tenisa Arrigoni. V slednjem redno trenira okoli 60 športnikov. Trener Zdenko Žvab pravi, da so pogoji dela v telovadnici za njih takorekoč idealni, saj kljub temu, da je infrastruktura kakršna pač je, torej dotrajana, da celotna zgradba deluje bolj plod improvizacije, kot pa načrtovane prenove, kar tudi je, si ne morejo zamisliti, da bi v kateremkoli novem objektu imeli celotno telovadnico na razpolago sedem dni na teden, po več ur dnevno. Osrednji prostor uporabljajo za skupinske treninge, bivši oder, oziroma bivšo vadnico Faraonov pa za posamezne treninge. Kot zanimivost nam je pokazal zdaj sicer zaprte stopnice, ki so jih včasih uporabljali igralci, da so prišli na oder, kasneje pa nadebudni ping pongaši, da so tudi po zaprtju telovadnice prišli nabijat žogice. Pred nekaj leti je prišla pobuda Mladinskega Sveta Izola, da bi se sanje o mladinskem centru Arrigoni ponovno potegnile iz naftalina, in prišlo je do razpisa za načrt objekta, v kateri bi svoje mesto našle tako večnamenska dvorana, kot tudi različne predavalnice in delavnice ter mladinski hotel. Zamisel pa dlje od nagrajevanja načrtov zaenkrat še ni prišla, kar je po svoje zanimivo, saj je isto usodo doživela takorekoč enaka zamisel pred dvajsetimi leti. Dragan Sinožič nam je namreč zaupal, da so imeli na sedežu ZSMS-ja pripravljen elaborat, kako bi celoten objekt spremenili v mladinski center z mladinskim hotelom, a do realizacije le tega je bila pot predolga, predvsem pa predraga, saj objekt sloni na zelo slabih temeljih, in počasi že poka. Kronološko gledano, je bil zadnji poizkus mladih, da bi zasedli ta prostor ravno letos poleti, ko so z organizacijo festivala metalne glasbe na nek način spomnile oblast na park Arrigoni. Ob pomoči Mladinskega Sveta Izola so aktivisti pod streho spravili lepo število open-air glasbenih dogodkov, posebej pa so se navdušili nad možnostjo, da bi dobili v uporabo za reden program prostore zapuščenega letnega kina. Žal so se sanje razblinile, ko so od predstavnikov CKŠP-ja izvedeli ceno najemnine za prostor, ki je v zadnjih desetih letih propadel do te mere, da bi bilo za kakršnokoli redno dejavnost potrebno vložiti resnično veliko sredstev. Aktivisti so prostor sicer očistili, in pripravili za občasno uporabo, a to je vse. Vsekakor lahko govorimo o zamujeni priložnosti oblasti, da bi si brez napora, in predvsem brez stroškov, pridobila podporo vsaj enega dela mladinske populacije. Kaj bozArrigonijem? Trenutno prevladuje ideja, da bi ta prostor namenili novemu kulturnemu domu, kar bi na svoj način tudi ohranilo dušo lokaciji, v katero se je zaljubilo nekaj zadnjih generacij Izolanov. Kulturni dom ni ravno mladinski center. Že res, da je kultura pač kultura, a mladi jo potrebujejo ravno tako, kot tudi tisti manj mladi, pogosto pa sta si med seboj ti dve “kulturi” razmeroma nekompatibilni. Kaj pa pravijo o vsej zadevi na Občini? Vodja urada za družbene dejavnosti Miran Žlogar je o prihodnosti Arrigonija povedal, da zamisel o izgradnji sodobnega kulturnega centra v Izoli, ki bi lahko zadovoljil potrebe kar najširšega kroga občanov na področju kulture, ima že kar dolgo in pestro zgodovino. Skozi čas je bilo izoblikovanih več idej rešitev in variant za izgradnjo sodobnega kulturnega centra (na območju parkirišča Lonka, nadomestna gradnja obstoječega kulturnega doma, ...), v tem trenutku pa je najaktualnejša zamisel o izgradnji sodobnega kulturnega centra v parku Arrigoni. Navedena zamisel hkrati pomeni, da bo zaenkrat skušalo to idejo povezati z načrtovano izgradnjo načrtovanega mladinskega centra v parku Arrigoni, deloma tudi zaradi razlogov, ki so povezani z začetkom gradnje novega univerzitetnega kampusa Univerze na Primorskem v Livadah, katere začetek je predviden že v letošnjem letu. Občina Izola je, v želji za realizacijo projekta izgradnje sodobnega kulturnega centra na novi lokaciji v parku Arrigoni, pristopila k iskanju mogočih dogovorov s prvona-grajenim avtorjem idejne rešitve mladinskega centra o preprojek-tiranju projektov tako, da bi bilo mogoče osnovno idejno rešitev načrtovanega mladinskega centra preprojektirati v sodobni center ter pri tem ohraniti del programov mladinskega centra. Žlogar pravi, da je bil v letošnjem letu izdelan ustrezno dopolnjen idejni projekt in dokument identifikacije investicijskega projekta. Trenutno predstavlja največjo oviro pri realizaciji idejnega projekta predvsem dejstvo, da še nimajo sprejetega občinskega prostorskega načrta oz. ustreznega prostorskega izvedbenega akta, ki bi omogočal realizacijo idejnega projekta v celoti. Trenutno strokovne službe na Občini proučujejo možnosti, da bi se projekt izvedel le v okviru gabaritov, ki jih omogočajo veljavni prostorski izvedbeni akti. V kolikor bodo pogajanja z avtorjem idejne rešitve uspešno zaključena in bo preprojektirani projekt podprt s strani projektnih skupin, ki jih je imenoval župan Tomislav Klokočovnik, bo projekt predstavljen občinskemu svetu in širši javnosti. S potrditvijo investicijske dokumentacije na občinskem svetu bi lahko stekle aktivnosti za realizacijo projekta, ki bi ga bilo mogoče realizirati v naslednji treh letih. AM STE PRIPRAVLJENI NA ZIMO? STORITVE in PRODAJA PNEVMATIK ZA VSETIPE VOZIL NOVOST - ZAMENJAVA RFT PNEVMATIK ( RFT - prazno vozne pnevmatike ) Ob vsakem nakupu pnevmatik, prejmete tudi PRAKTIČNO DARILO. POUE9b, 6310 IZOLA Tel.: 05/61 68 015 www.a-jereb.si Nogomet Liga MNZ Koper 10. krog, 08.11.2009 Tabor Sežana:Portorož Piran 1:2 (1:1) Piama PurCerknica preložena (vreme) Dragonja:EPIC Postojna 0:6 (0:3) MNK Izola:Železničar 10:2 (6:0) KošanaJadran PMahnič 0:2 (0:1) Gažondlirska Bistrica 1:2 (0:1) MNK Izola : Železničar 10:2 (6:0) Strelci: 1:0 - Stojadinovič (3’), 2:0 - Pavlovič (14’), 3:0 - Stojadinovič (17’), 4:0 - Šahinovič (18’), 5:0 - Ka-luder (22’), 6:0 - Stojadinovič (41’), 6:1 - Matijevič (48’), 6:2 - Matijevič (52’), 7:2 - Stojadinovič (62’), 8:2 -Muminovič (78’), 9:2 - Marjanovič (82’), 10:2-Šahinovič (90’) Piran, 08.11. ob 14.00, gledalcev 50 Sodnik: Kovačjč Štefan (II. Bistrica) MNK Izola: Čatič Dinko, Hoti Alban (Marjanovič Aleksander 56’), Pavlovič Sandi, Maletič Pero, Maršič Matija, Cavar Darko (Muminovič Elvis 46’), Frangeš Tilen, Kaluder Patrik (Mikac Gregor 78'), Stojadinovič Milojka, Šahinovič Elvis, Božič Rok Železničar: Vergan Gorazd, Matijevič Mario, Jurčak František (Metlika Erik 77’), Milašinovič Luka, Radič Milenko, Stranjac Ermin, Kos Andrej, Kravos Simon, Čok Alen (Vasič Dušan 46’), Pavlovič Predrag (Kljun Marko 77’), Duren Sebastjan (Milašinovič Branislav 47’) Ekipa Avtoplusa je bila prosta. MNK Izola 9 8 0 436 25 Portorož Piran 9 8 0 1 41:11 24 li rska Bistrica 10 7 2 28:14 22 Tabcr Sežana 10 7 1 2 24:12 22 EPIC Postoina 10 6 2 2 22:9 20 Korte Avtoplus 3 6 0 2 27:13 18 Jadran PMahnič 10 6 0 4 20:29 18 Oažon 9 3 2 4 21:18 11 Košana 9 3 5 11:16 10 Luka Kooer B 7 2 4 717 7 Cerknica 8 2 0 6 10:16 6 Piama Pur 9 1 2 6 9:21 5 Rakek 9 1 7 10:40 4 Železničar 8 0 2 6 10:30 2 Draooma 9 0 0 9 334 0 Najboljši Strelci: Doslej je največ zadetkov dosegel Lazarevič Doša (Ilirska Bistrica) 15 (5), drugi je Šahinovič Elvis (MNK Izola) 12, potem pa sledijo drugi strelci izolskih moštev: Stojadinovič Milojica (MNK Izola) 9, Bašanovič Elvis (Korte Av-topius) 6, Bošnjakovič Adis (Korte Avtoplus) 6, Meš Dragan (Korte Av-toplus) 6, Kaluder Patrik (MNK Izola) 5, Marjanovič Aleksander (MNK Izola) 5 V nedeljo pa derbi Izola: nedelja, 15. 11. 2009 ob 14.00 Korte Avtoplus:MNK Izola Sodniki: Kovačič Štefan, Makivič Dejan, Brčaninovič Ismet Delegat Besednjak Aljoša 2. Slovenska mladinska liga MNK lzola:MNK Ljubljana 4:0 (0:0) Dekani, 07.11. 2009, gledalcev 50 MNK Izola: Čatič Dinko, Juriševič Anton, Ivančič Luka, Džajič Sean, Božič Andrej, Indjič Robert, Lulič Razim, Gunjač Alen, Zemljak Matej (Burkič Mahir 73’), Radolovič Tim, Koščak Nandino (Čatič Sean 62’) Strelci: 1:0-ZemljakMatej (50’),2:0 - Zemljak Matej (68’), 3:0 - Gunjač Alen (79’), 4:0 - Lulič Razim (83’) 2. slovenska kadetska liga MNK lzola:MNK Ljubljana 2:2 (1:1) Dekani, 07.11. 2009, gledalcev 50 MNK Izola: Posavec Denis, Kljajič Dejan (Čvokič Stevan 50’), Jakopič Jaka, Milanič Mario, Vatovec Rok, Čeh Gregor, Stojanovič Nikola, Lipo-vac Emanuel, Simčič Matija (Maletič Željko 68’), Ibradžič Amir, Maver Luka Strelci: 0:1 - Alimanovič Atif (19’), 1:1 - Maver Luka (38’), 1:2 - Alimanovič Atif (72’), 2:2 - Maletič Željko (75’, llm) Na skupni lestvici (mladinci in kadeti) so Izolani trenutno peti. MNZ Koper U14 MNK lzola:Postojna 0:6 (0:2) Izola, 07.11. ob 13.00, gledalcev 50 MNK Izola: Kamiloski Muharem, Poropat Andrej, Milanič Mitja, Ma-kič Dženan, Zalovič Filipič Andrej, Hoxhaj Nusret, Predovič Nikola, Kreslin Lovro, Slavec Kodarin Žan, Štihovič Miha, Pfeifer Pelicon Simon Strelci: 0:1 - Debenjak (16’, llm), 0:2 - Debenjak (20’, llm), 0:3 - Ta-mindžija (48’), 0:4 - Uzeiri (58’), 0:5 - Španič (68’), 0:6 - Španič (70’) MNZ Koper U12 A Luka KoperKorte Avtoplus 8:0, 3:0, 3:0, 4:1 MNK Izola:Jadran Dekani 6:1,0:1, 2:3, 1:1 MNZ Koper U10 (obala) Jadran Dekani Bdzola A 0:4 (0:1) Korte Avtoplus:Portorož Piran B 0:5 (0:3) Jadran Dekani Adzola B 0:3 (0:1) Futsal lzola:Krona bar Ptuj 4:2 (2:0) Izola, športna dvorana, gledalcev: 400 1:0 Marko Hrvatin (odločilni gol), 2:0 Tine Kapun, 2:1 Sašo Kupčič (6m), 3:1 Marko Janjič, 3:2 Viljem Lovrenčič, 4:2 Marko Hrvatin Igralec tekme: Marko Hrvatin Vratar tekme: Zoran Štampfer Naslednjo tekmo bodo Izolani odigrali doma, v petek 13. novembra ob 20. uri proti zadnjeuvrščeni ekipi Pekarna Duh POGLED S STRANI piše: Žarko Kovačič Tokrat je bilo rokometa za vse okuse, rezultati pa kot za koga. V ligi prvakov žal Velenjčanom ni uspelo zmagati. Zapravili so zmago, ob koncu pa celo zgrešili 7m za točko. Veselje je preprečil Perič, kateri je obranil strel Ču-piča. Po prikazanem rokometu bi morale točke ostati v Velenju, tako pa se napredovanje vse bolj odmika. Sedaj jih čaka gostovanje v Nemčiji in kljub vsemu optimizmu bo težko zmagati. Veliko bolje so se odrezale igralke Krima. Tudi v tretje so zmagale in to kar veliki Hypo. Lahko mirno rečem, da so vsemu, vsaj za sedaj, dodale novo dimenzijo. Igrajo hiter in dopadljiv rokomet in zato jim tudi vse morebitne tehnične napake ne pokvarijo rezultata. Škoda je le, da pri vsemu nimajo glavne besede slovenske igralke. Vse pa je še kako pomembno za pozitivno vzdušje, katero potrebuje reprezentanca. Olimpija je na povratni tekmi v Nemčiji skušala popraviti slab vtis s prve tekme in žal ponovno Namizni tenis l.SNTL - članice Logatec:Arrigoni 1:5 Tudi v petem krogu je igralkam Arrigonija uspelo zmagati. Tokrat celo nekoliko lažje od pričakovanj. Izolanke so bile skozi ves dvoboj boljše nasprotnice, tako da zmaga v nobenem trenutku ni bila vprašljiva. Tudi po petem krogu ostaja Jana Ludvik nepremagana. Tokrat je ekipi prinesla dve zmagi. Enako uspešna je bila tudi Kristina Rahotin, ki igra iz dvoboja v dvoboj bolje. Eno zmago pa je ekipi prispevala Kristin Fatorič, ki v tej tekmovalni sezoni nikakor ne najde igre, ki smo je bili „ vajeni v prejšnjih sezonah in si res M po nepotrebnem nabira poraze. g 2.SNTL - člani Rakek:Arrigoni 5:2 Člani so prvo tekmo zjutraj na rake-ku odigrali precej bolj enekovredno kot pove reultat. Čeprav so domačini vodili skozi ves dvoboj so naši igralci izgubili kar dva dvoboja tesno 2:3 in to v odločilnih, zadnjih, točkah. Po eno tekmo sta zmagala Kristjan Ludvik in Simon Frank. Ptuj II : Arrigoni 2:5 Popoldansko tekmo so naši člani na Ptuju zmagali po pričakovanjih. Že na začetku dvoboja v prvem krogu, so povedli, nato pa samo še večali prednost in na koncu zasluženo zmagali. Vse tri dvoboje je zmagal Simon Frank, dve tekmi pa Kristjan Ludvik. izgubila. Problemi so pač »previsoki« in težave bodo tudi v domačem prvenstvu. V 1A moški ligi je zopet bliskalo. Kodeljevo in ekipa Slovana še naprej ostajata »nočna mora« za Koprčane. Tudi novi zasedbi Cimosa ni uspelo zmagati na Kodeljevem. Za nameček sta pri Slovanu bila najboljša bivša igralca Cimosa, Vran in Božič. Vse je pustilo posledice in trener Tominc je moral odstopiti. Uprava kluba je hitro poiskala novo »glavo«, ekipo naj bi v bodoče vodil Fredi Radojkovič. Fredi je pred časom že vodil Koprčane, trenutno pa je bil na klopi Tržačanov. Izziv je vsekakor velik, čas pa ne, saj že v nedeljo prihaja v Koper ekipa Gorenja. V ženskem rokometnem prvenstvu so stvari bolj predvidljive. Toda tokrat, izstopa rezultat na derbiju med Burjo in Piranom. Tako gladke zmage Škofjotk ni pričakoval nihče. Očitno tudi v Piranu ni vse prav gladko in lahko se zamaje tudi kakšen stolček. Izolanke so v Zagorju izgubile. Skušale so, po besedah Mare so kljub porazu odigrale dobro. Žal je zopet manjkalo kar nekaj igralk. Že v soboto bodo lahko vse popravile, gostujejo Celjanke. Prve zmage pa se veselijo tudi izolski rokometaši. Zmagali so na gostovanju v Gorišnici, vse pa bo potrebno ponoviti na sobotni tekmi proti Alplesu. A .»»TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet 1. A SRL - ženske Zagorje - Izola 33:21 (16:9) ŽRK Izola: MELISA ZEJNIČ O, HANA ŠKRBEC 2, URŠKA BENČIČ 1, ALEKSANDRA DERDAJ 1, MONIKA SKRLIČ-CUDER O, ANJA BARIČ O, REBEKA HIRŠEL 3, SANDRA BARIŠIČ O, SANDRA SREČKOVIČ O, LUANNA POUŠAK 3, MAJA MARJANOVIČ 5, AJDA BAJREKTARE-VIČ 3, SABRINA POROPAT 1, MAJA PETOJEVIČ 2 Še neporažena zasavska ekipa v kateri igra tudi več tujk je ves čas srečanja z Izolankami igrala v najboljši postavi, čeprav so gostje prišle v Zagorje brez Manuele Hrnjič in Sanele Poljak. Kljub temu so mlade Izolan-ke dobro odigrale srečanje s favoritinjami in trenerka Mara Šolaja je bila po tekmi kar zadovoljna z igro svoje ekipe, ki z vsako tekmo pridobiva na podobi in čvrstini. Tokrat je bila strelsko najbolj razpoložena Maja Marjanovič s petimi zadetki. V soboto ob 17. uri bodo Izolanke doma igrale z ekipo Celjskih mesnin, ki imajo le točko več od naših deklet. Zmaga bi prišla še kako prav. 1. B. SRL - moški IPIzola:Gorišnica 32:37 (17:21) Istrabenz plini Izola: KRISTJAN JURIČ 3, KLEMEN CENČIČ 7, IVAN MARKOVIČ 2, MATEJ GREGORČIČ, DAVID ZORIČ-STEPANČIČ 8, ALEŠ SELIŠNIK 1, BOŠTJAN KLOBAS, EL-VIN ČOSIČ 9, JAKOB VUKOVIČ 1, TINE PONIKVAR, AMEL REDŽIČ 6, MASSIMILIANO DI NARDO, ŽELJKO ZIRDUN Izolani so prišli do prve prvenstvene zmage. Sprva so se gostitelji dobro upirali izolskim rokometašem, ki so sredi prvega dela izboljšali svojo igro na obrambi. To jim je že ob premoru prineslo solidno prednost, ki so jo v nadaljevanju zlasti s hitrimi protinapadi ohranjali vse do končnega uspeha. Za Izolo so največkrat zadeli Cosič 8, Cencič 7, Stepančič in Redič po 6. V soboto igrajo doma ob 20.00 z ekipo Alples Železniki. Jadranje Na martinovi regati v Izoli je 131 udeležencev v soboto zaman čakalo na napovedan jugo. Po celodnevnem plutanju vzdolž zaliva so se ob 14.30 vdali v usodo in zapustili regatno polje upajoč na obetavnejšo nedeljo. Gospodov dan je bil bolj mrk, kar se tiče vremena, a vetrovno živahnejši. Za nekatere celo preveč, saj so mnogi raje ostali na kopnem. Burje so se ustrašili predvsem mladi optimisti, medtem ko izkušenejši niso imeli pomislekov. Zmernemu vetru naproti so odjadrali že zgodaj dopoldne in se v pristan vrnili po treh, nekateri celo štirih odjadranih plovih. V konkurenci 80 optimistov je bila za krmilom najbolj spretna Italijanka Francesca Russo Čirillo. Na drugem mestu ji je sledil Robert Bru-mec ter Marko Radman na tretjem. Od Izolanov se je v deseterico uvrstil še Peter Janežič na šesto mesto. Med kadetinjami je bila premočna Lin Pletikos. Flota laserjev4.7 je štela 18 krmarjev. Najhitrejši med njimi je bil Tim Podlogar, ki je povedel s štirimi točkami prednosti pred Renom Kaligaričem in šestimi manj od tretjeuvrščenega Davida Necmeskala. Od Izolanov sta se v deset uvrstila še Kirn Pletikos, ki je bila četrta, Domen Vasič Stepančič pa je bil deveti. V nekoliko zahtevnejšem razredu laser radiai je bil Jakob Božič nepremagljiv za 12 tekmecev. Drugo mesto je pripadlo Urošu Kraševcu, tretje pa Giovanniju Cocolutu iz Milj. Od Izolanov je bil Simon Laga-nis četrti, Erik Jankovič šesti in Nina Vovk deseta. V olimpijskem enosedu laser standard je bil izid neodločen do zadnjega. Seštevek se je na koncu izšel v prid Niku Pletikosu, ki je z enakimi uvrstitvami a ugodnejšim vrstnim redom premagal Mateja Valiča. Izo-lan Vito Batistič je bil tretji. Med dvosedi 470 od prve do zadnje regate skorajda ni bilo sprememb. Tri zmage sta nanizala Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič, Tina Mrak in Teja Černe sta bili trikrat drugi, Dylan Tidd in Nejc Dolinšek pa trikrat tretja. Na peto mesto se je uvrstila še ena izolska posadka, Jakob Perne - Matija Knez. foto: JK Burja (jadralniklub-burja. si) 0rel3.vTrapaniju Match race ekipa Jureta Orla je na regati v Trapaniju osvojila 3. mesto in s tem popravila vtis z zadnjega nastopa v Švici, kjer so bili zadnji, ter si obenem zagotovila nov vzpon na svetovni jakostni lestvici. Jure Orel, Karlo Hmeljak in Aleš Božnik so se v Italiji udeležili regate Trapani International Match Race, jadralskega dvobojevanja, ki mu je bil dodeljen najvišji možni faktor za tekmovanje težavnostnega ranga 2. Orel se je po uvrstitvi v polfinale udeležil tudi nočne regate. To so organizatorji izpeljali pred obalo centra v luki Trapani za šest najvišje uvrščenih krmarjev, med seboj pa so se pomerili po sistemu vsak z vsakim. Zmagal je Perris iz Monaka, Orel je bil drugi, Finec Lindberg pa tretji. Naslednji dan se je tekmovanje nadaljevalo po ustaljenem formatu. Slovenska sestava je za nasprotnika v polfinalu dobila Lindberga, proti kateremu je v spremenljivem vetru znotraj luke izgubila, v boju za 3. mesto pa premagala Italijana Pasini-ja, ki je bil po Orlovih besedah najtrši oreh. Zmagal je Swinton (AUS). Veliko pohval za letošnji Martinov tek V Simonovem zalivu je bil v nedeljo štart 28. tradicionalnega Martinovega teka, ki ga je pred slabimi tremi desetletji “izumil” neutrudni športni delavec Lucijan Kozlovič in ga organiziral vse do nekaj let nazaj, ko so ga prevzeli delavci in sodelavci Centra za kulturo, šport in prireditve občine Izola. Letošnjega, ki je postregel s spremenjeno traso, saj so namesto na Belveder tekači tekli po ravnini do svetilnika in nazaj, se je udeležilo 240 tekačev in pohodnikov, ki so v dopoldanskih nedeljskih urah pretekli nekaj manj kot obljubljenih 7 kilometrov in pol. Tud vreme je bilo organizatorjem in tekmovalcem naklonjeno, saj se je dež držal pri strani vse do trenutka, dokler niso vsi prišli do cilja. Tam so jih čakale številne nagrade, priznanja, medalje in seveda topel obrok ter pokušina novega vina, kot se za Martinov tek spodobi. Po odzivih na različnih tekaških spletnih straneh so bili udeleženci z organizacijo zelo zadovoljni, le proga je bila za nekatere malo prelahka. Zmagovalci so bili nagrajeni in razvrščeni po starostnih skupinah, najboljši med nastopajočimi pa so dobili tudi pokale, medalje in praktične nagrade. Mi smo bili posebej pozorni na izolske tekaše, čeprav je prav, da najprej povemo, da je absolutni zmagovalec letošnjega teka Peter Oblak iz ŠD Poljane, ki je progo pretekel v času 00:17:37.3, v ženski konkurenci pa je bila najhitrejša Ana Vrečar - Kronos, ki je za progo potrebovala čas 00:23:33.5. In kako so tekli najboljši izolski tekači po posameznih kategorijah. Ženske A (do 24 let): 2. Sajinčič Nežka, 5. Savanovič Sanja, 6. Urh Nika (vse Veslaški klub Argo) Ženske B (25 do 34 let): 1. Špiler Romina - Izola, 5. Koncilija Barbara - Izola Ženske C (35 do 44 let): 6. Skok Breda - Izola Ženske D (45 do 54 let): 5. Andreja-šič Zazula - Izola Ženske E (55 let in starejše): 4. Stu-belj Nataša - Izola, 8. Dekleva Ines - Izola Moški A (do 24 let): 3. Andrejašič Marko - Izola, 4. Rutar Erik, 5. Hrvat Rajko (oba VK Argo) Moški B (25 do 29 let): 5. Šuler Andrej - Veslaški klub Argo, 6. Babič Dean - Izola Moški C (30 do 34 let): 5. Horvat David - Izola, 9. Reščič Tomo - Izola Moški H (55 do 59 let): 3. Maglica Vladimir - Izola Moški K (70 let in starejši): 4, Ivančič Fabio - Izola V absolutni konkurenci je od Izolanov najboljšo uvrstitev dosegla Romina Špiler, ki je bila skupno peta s časom 00:24:27.7 najboljši čas pa je dosegel Marko Andrejašič, ki je bil absolutno 14-ti z rezultatom 00:20:25.4. Tajni Mandračev zastopnik oziroma leteči dopisnik Darjan Gorela je bil zelo dober 142 -ti z rezultatom 00:32:52.2, kar je dobro če vemo, da je med tekom opravil tudi številne intervjuje. Center za kulturo, šport in prireditve Izola se zahvaljuje vsem sodelujočim pri organizaciji letošnjega 29. Martinovega teka in pohoda dne 08.11.2009: Tednik Mandrač za izčrpno objavo prireditve. Turistično podjetje San Simon s prijaznim osebjem. Hotel Marina za ponujen topli čaj, Laky s.p. Izola, Sanis d.o.o. Izola, Skat d.o.o. Izola, Komunala Izola d.o.o.. Kolesarski center Ritoša d.o.o. Izola, Pivovarna Union P.E. Izola, Vinarstvo Robi Štule iz Izole, Redarstvo Občine Izola, Klub malega nogometa Izola, Veterani NK Korte, Športno društvo Adrenalina Izola, T.I.C. Izola, Live d.o.o. Izola, Banka Koper d.d., Adriatic-Slovenica d.d„ Hervis P.E. Koper, Radio Capris. Al i v I . II Naša bo osveta vivfvmiu wv 151 u, |#i mMjujv Po, doslej dobro obiskanih projekcijah slovenskega filma Slovenka prihaja v Kino Odeon takoimenovani film meseca, tokrat grozljivka, z naslovom Vampirska ljubezen. Predstavlja jo Biljana Pavlovič, mi pa že nestrpno pričakujemo nove premiere Kina Odeon, ki nas razvaja s svojo filmsko ponudbo. Vampirska ljubezen je še ena dobrodošla novost v revivalu žanra grozljivk, kjer na tenkočuten način obdela socialno temo odraščanja v neprijaznem okolju sovrstnikov, četudi gre v osnovi za vampirsko srhljivko. Neobičajna je namreč kombinacija socialne drame in srhljivke, silno emotivno nabitih delov s črno ironičnimi in grotesknimi podtoni ter osupljiva severnjaška estetika z eksplicitnimi splatterskimi vsadki. Najbližji približek bi bila kombinacija vzdušja in scenografske estetike Akija Kaurismakija z lanskoletnim madžarskim »ekstravagantnim« presežkom Taxidermio. Postsocialistično hladno klavstrofobično ozračje in dva tujka izven običajnih socialnih norm, ki ju združi oz. ra-združi »vampirska ljubezen«. Nežna in sočutna zgodba, ki gradi na poanti medsebojnega sprejemanja, dobrote in razumevanja, ki pa jo istočasno in zelo uspešno prečijo številni učinkoviti srhljivi momenti. Vampirska ljubezen je nedvomno zgleden primer tega, kako se lahko znotraj banaliziranega žanra srhljivk, vendarle najde hvalevreden izdelek s plemenitimi moralnimi podtoni, navkljub temu, da ostaja zvest svojemu izvornemu žanru. Biljana Pavlovič Barvne majice Darje Zdolšek v knjižnici Prejšnji teden so v izolski kn již-nici pripravili razstavo poslikanih majic in pastelnih slik ljubiteljske umetnice Darje Zdolšek iz Pirana, uporabnice VDC Lucija, kar je že njena četrta razstava pri nas. Otvoritev razstave njenih del je bila v sredo, 4. 11., o njenem ustrvarjanju pa so govorili mnogi njeni spremljevalci. i\rk i M M ■ iVI 11*1'd Novo: SKIN DOCTORS Negovalna kozmetika s farmacevtsko komponento. Profesionalna in učinkovita linija zapolnjuje vrzel med tradicionalno kozmetiko in plastičnimi operacijami. Učinek je primerljiv s profesionalno nego pri dermatologu. - Eyetruck: Rešite se zabuhlih podočnjakov brez operacije. - Gamma Hydroxy: Alternativa laserskemu pilingu - Zit Zapper: Izsuši mozolje, jih globinsko očisti in pomiri kožo. - Perfect Pout: Serum za povečanje ustnic - Plump 3: Proti starostnim gubam brez umetnega kolagena In še mnogo drugih izdelkov: proti počenim kapilaram na obrazu, sončnim pegam in temnim lisam na obrazu, neželeni poraščenosti, strijam, vraščenim dlakam... Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota. 8.30 -12.00 Predstavila jo je knjižničarka Špela Pahor, svoje je dodala še mentorica Liljana Stipanov iz piranske italijanske skupnosti, kantavtor Drago Mislej Mef je njej in zbranim prijateljem iz Varstveno delovnega centra odpel nekaj novih pesmi, potem pa se pridružil še novinarki in pravljičarki Kristini Menih, ki je povedala pravljico o vilinskem gradu, v vitrini pa, skupaj z Darjo razstavlja svoje s konturami in zlatom porisane trentarske in obmorske kamenčke. Izolska razstava je za Darjo velikega pomena, gre namreč za njeno drugo samostojno razstavo. Prvo in zelo uspešno samostojno razstavo je imela leta 2000 v piranski kavarni Galerija; doslej je sicer sodelovala na več skupinskih razstavah. Umetniško je izjemno živahna. Od leta 1994 sodeluje na mednarodnem slikarskem ex-temporu v Piranu, sodelovala je v projektu Dediščina v rokah mladih in prejela priznanje za najboljšo risarsko upodobitev starega hotela Palače. Šraprieli Šrapneli Slavka Furlana Pred dvema letoma je umrl slikar in grafični oblikovalec Slavko Furlan, umetnik prefinjenih potez s čopičem in manj prefinjenih navad, umetnik do skrajnosti in še malo čez. Čeprav je bil doma v Šempetru pri Novi Gorici je velik del svojega ustvarjalnega življenja preživel na obali in tudi v Izoli, kjer je pogosto sodeloval in meril dneve in noči s pokojnim slikarjem Borisom Benčičem. Sredi tega poletja je izšla zbirka njegovih risb, poimenovana Šrapneli. Kot so zapisali, gre za zbirko skic, ki so jih zbrali njegovi prijatelji, znanci in občudovalci. Ta isti so prispevali tudi novce, veliko dobre volje in še več prikupne zmedenosti, primorskega vina in kakšen špinel, misel, spomin ali pesem o Slavcu, žlahta se je odrekla avtorskim pravicam, založba in izdajatelj dobičku, lektorjem in oblikovalcem so zbili tarife ter napili tiskarja pred podpisom pogodbe ... vse za par dobrih žurov. Risbice Slavka Furlana - Slavca je zbral, za tiskanje razporedil in pripravil ter “Šrapneli” poimenoval, Ljubo Bizjak. Zbirki s poezijo in esejem avtorsko botrujeta tudi Ivan Volarič - Feo in Marko Brecelj. Slavko Furlan, mojster črte in linije, kot so mu radi rekli stanovski znanci, se je rodil leta 1952 v Šempetru leta 1978 je končal Akademijo likovnih umetnosti v Benetkah, kjer je tudi spoznal večino obalnih slikarjev, slovensko grafično oblikovanje pa je najprej zaznamoval s konceptualnimi ovitki prvih plošč skupine Buldožer. Zatem je bil vrsto let grafični sopotnik Primorskega dramskega gledališča. Slovenski gledališki muzej hrani njegove najbolj izvirne plakate. Slavko Furlan je bil posebnež duha. Redko je razstavljal, omeniti velja pravzaprav le razstavi v Gorici in koprski Pretorski palači leta 1999. Zbirka, ki je izšla pri Založbi Dežele Kranjske je pravzaprav spominska monografija preminulega umetnika, kjer so zbrane njegove skice, ki predstavljajo poseben del umetnikovega opusa. Skice, ki so nastale ob različnih priložnostih, nekako povzemajo Furlanov način življenja, tiste neizbrisljive čarobne trenutke, ki so bili vredni, da jih s pomočjo različnih tehnik »prelijejo« na papir. V našem uredništvu pa nas nanj spomni plakat skupine Deseti brat, ki ga je neke utrujene noči narisal v sodelovanju s prijeteljem Borisom. Zato, ker sta obljubila, ne zato, ker bi jima bil všeč. ur vivMutvr 11 Četrtek, 12. november2009, št. 834 ------------------------------------------------------Kulturniški smerokazi Četrtek, 12.november 2009 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 »Zanimivi Izolani« Gostja 44. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov bo Dorina Beržan jezikoslovka, prevajalka in pesnica, ki jo Izolani poznamo po njeni pesniški zbirki »Scoi e onde de vita«, s katero je postavlila spomenik Izoli, njenim ljudem in njihovemu narečju. Kulturni dom Izola - ob 19.00 “Zgodbe s Severa in juga” Podali se bomo po skrivnostnih inkovskih poteh Peruja, v Boliviji bomo prečkali pettisočake, v ZDA si bomo ogledali grizlioje..pot nas bo vodila do mističnih Velikonočnih otokov.. Predaval bo Tomaž Stubelj iz društva Shappa Ljubljane Vstopnine ni Kino Odeon 18.00 G.I. Joe: Vzpon kobre Režija: Stephen Sommers 20.30 Slovenka Režija: Damjan Kozole Igrajo: Nina Ivanišin, Peter Musevski, Primož Pirnat, Maruša Kink, Uroš Fiirst, Andrej Murene, Dejan Spasič, Aljoša Kovačič,Primož Petkovšek, Ivo Godnič, Aleš Valič, Marjuta Slamič Ljubljana 2008. Slovenija predseduje Evropski uniji. Aleksandra je stara 23 let, študira angleščino. Doma je iz manjšega mesta. Oče in mama sta ločena. Pripravlja se na diplomo. Nikomur se niti sanja ne, da ima v oglasniku oglas pod šifro “Slovenka” in da se prostituirà. Spretno manipulira z ljudmi okoli sebe, laže, tudi krade in sovraži mamo. Edini, ki ga ima zares rada, je njen oče. Aleksan-dra ima svoje načrte za življenje, ki pa ni tako enostavno, kot si predstavlja. Petek, IS.november 2009 Kulturni dom Izola - ob 20.00 ISTRSKI VEČER Koncert skupine Vruja promocija nove zgoščenke, gost večera Rudi Bučar soorg.: 01JSKD Izola in CKŠP Izola / VSTOPNINA: 7EUR, 5EUR Kino Odeon 18.00 G.I. Joe: Vzpon kobre Režija: Stephen Sommers 20.30 Slovenka Režija: Damjan Kozole_____ Sobota, 14.november 2009 Kino Odeon 18.30 Slovenka Režija: Damjan Kozole 20.30 »FILM MESECA« Vampirska ljubezen Režija: Tomas Alfredson Igrajo: K re Hedebrant, Lina Leandersson, Per Ragnar, Henrik Dahi, Karin Bergqu-ist, Peter Carlberg, Ika Nord, Mikael Rahm, Karl-Robert Lindgren, Anders T. Pee-du, Pale Olofsson Dvanajstletni Oskar je introvertiran, osamljen fant, stalna tarča nadlegovanja močnejših sošolcev. Ko se v njegovo sosesko priseli vrstnica Eli, se zdi, da je naposled le našel sorodno dušo. Eli, bledolična, resnobna in na mraz neobčutljiva deklica s čudnim telesnim vonjem, se prikaže le ponoči, ob njenem prihodu v mesto pa pride do vrste skrivnostnih izginotij in umorov. Medtem ko Oskar počasi odkriva njeno pravo naravo, med njima vzklije prva mladostniška ljubezen. A Eli ve, da lahko preživi le, če se nikjer ne ustali. Oskarja nauči, kako se upreti zalezovalcem, a ko se fant vseeno znajde v škripcih in zre svoji največji grozi v oči, se Eli vrne in ga brani na edini način, ki ga pozna._ Nedelja, IS.november 2009 Kino Odeon 18.00 G.I. Joe: Vzpon kobre Režija: Stephen Sommers 20.30 Vampirska ljubezen Režija: Tomas Alfredson Ponedeljek, 16.november 2009 Kino Odeon 18.00 G.I. Joe: Vzpon kobre Režija: Stephen Sommers 20. 30 Vampirska ljubezen Režija: Tomas Alfredson Torek, IT.november 2009 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek “Kako pridem v ta trenutek “ vabita na srečanje z Joškotom Cesarjem in Diegom Križanovskim. Prisrčno vabljeni vsi, ki ne želite živeti v preteklosti in se ne želite obremenjevati s prihodnostjo oz. preprosto želite živeti v polni meri zdravja. Kino Odeon 18.00 G.I. Joe: Vzpon kobre Režija: Stephen Sommers 20.30 Vampirska ljubezen Režija: Tomas Alfredson Sreda, IS.november 2009 Kino Odeon 18.30 Hudičevi jezdeci Režija: Larry Bishop 20.30 Vampirska ljubezen Režija: Tomas Alfredson £316 li j 3 IN S U LA SMREKARJEVA 20 IZ01A, tel. 05 / 641 53 03 Vabimo vas na otvoritev razstave WILLY DARKO Sedemdeseta ki bo v petek, 13. novembra 2009 ob 19. uri v Galeriji Insula v Izoli. in Vabimo vas na otvoritev razstave VOJKO TOMINC Passageway ki bo v četrtek, 12. novembra 2009 ob 19. uri v Pretorski palači v Kopru. Sončns dvorsns Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv, Mavra ) V četrtek, 12. novembra ob 18.00, bo v Sončni dvorani OTVORITEV RAZSTAVE SLADKA ISTRA 2009 ■ razstava nagrajenih del, ustvarjenih na ex temporu Sladka Istra, ki je potekal septembra v Kopru. soorg. : 01 JSKD Izola in Koper Msnziolijevs pslsčs Odprtje razstave SANDRA KUMPCRASNICH POTOVANJA Petek, 13. novembra 2009 ob 19.00 uri Glasbena točka: Marsell Marinšek - harmonika Razstava bo na ogled do 30. novembra 2009. Lacrime su legno razstava slik IflCS IVIcÌFÌC FlÌS GalerijS Al^a / Kristanovtrgl Letna predstavitev likovnega društva Tllbct iz Izole »Starec in morje » Galerija Salsaverde / KUD Salsaverde - Kulturno umetnfio društvo Salsavetde MARKO A. KOVAČIČ "Plastos 09, oktober-15. november 2009 Razstava se posveča preiskovanju civilizacije Plastosov -edinih preživelih bitij v 23. stoletju. Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita v sobota, 14. no-vembera, ob 10. uri na ustvarjalno delavnico božično-novoletnih okraskov. Nives Kaligarič nam bo pokazala svojo lastno tehniko izdelovanja božično-novoletnih okraskov iz silikona in lepilne mase. Zaradi delavniškega načina dela je udeležba omejena na 12 sodelujočih in je zato potrebna predhodna najava, in sicer na tel. št.: (05)6631-282 ali na e-pošto: izola@borzaznanja.si. ATELJE DUKA PIRAN Vabimo vas na otvoritev razstave AGATA PAVLOVEC “Madežno spočetje” ki bo v soboto, 14. novembra 2009 ob 19. uri Bioterapije po metodi Zdenka Domančica od 2. novembra dalje ( mala dvorana) Informacije 040 668 916 Ni nam dolgčas Balinaiji pogrešajo pokrito balinišče Balinanje ima v občini Izola že dolgo tradicijo - preko 25 let. Takrat so balinali mladi in upokojenci. Zdaj se na baliniščih vidi več upokojencev kot mladih. Vseeno pa je žalostno, da občina nima niti enega pokritega balinišča, čeprav obljub, da bomo dobili pokrito balinišče, posebej pred volitvami nikoli ne zmanjka. Dejstvo je, da ima pokrito balinišče danes skoraj vsaka vas.. Recesija je prizadela tudi Društvo upokojencev Izola, ki ni imelo sredstev za izpeljavo že tradicionalnega balinarskega turnirja, ki smo ga včasih organizirali ob občinskem prazniku. Ker pa je takrat vroče in je težko ves dan vzdržati na igrišču, kjer je 30 stopinj in več, smo ga prenesli na jesen - ob praznovanju tedna starejših občanov. Da se ne izneverimo tradiciji smo balinarke za pomoč zaprosile Društvo upokojencev Jagodje -Dobrava in še druge sponzorje in donatorje. Uspeli smo zbrati denar za izpeljavo turnirja - toda le ženskega dela. Zagodlo nam je vreme in tako smo bili primorani seliti se v Koper, kjer so nas balinarke BK 4. julij lepo sprejele in nam omogočile izpeljavo turnirja. Povabili smo 12 ekip, žal nekateri niso prišli, drugim je zagodla prihod prometna nesreča, tako, da smo turnir izpeljali z 9 ekipami. Vse udeleženke je pozdravil predsednik DU Jagodje - Dobrava in jim zaželel lepo druženje in pošteno borbo za medalje in darila, ki smo jih dobili od sponzorjev in donatorjev. Tekme so bile kvalitetne in včasih prav razburljive, na koncu pa so 1. mesto osvojile balinarke Antene iz Pirana, 2. mesto je odšlo v Trto iz Sv.Antona, 3. mesto smo dosegle organizatorke iz Jagodja - Dobrave, 4. mesto pa je odšlo v Hrpelje-Kozino. Nato smo izpeljali še tekmovanje v bližanju, kjer so bili rezultati sledeči: 1. Turk Nataša (Trta Sv.Anton), 2. Pevnik Laura (Izola), 3. Hvala Elda (DU Jagodje-Dobrava) in 4. Milinčič Radojka (DU Jagodje-Dobrava). Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem: Live -Izola, Banka Koper, Rač. servis Štajner, Avto-Jereb, Opti-ka-Rio, Friz.salon-Anka, Hotela Delfin in Belvedere, KS Jagodje, Droga - Kolinska, Nežič Stanku in otalim, ki so pripomogli, da smo turnir izpeljali. In, glede na vse zgoraj napisano, nam je ostala še ena velika želja, za katero pa ne vemo, ali in kdaj se nam bo sploh izpolnila. Kdaj bomo vendarle dobili pokrito balinišče tudi v Izoli? Nadja G. Po zdravje v objekte Zveze društev invalidov Vabimo vse člane Dl Izola, da se prijavijo na razpis za KORIŠČENJE PROGRAMA OHRANJEVANJA ZDRAVJA V OBJEKTIH ZDIŠ ZA LETO 2010. Prijave sprejemamo od 11. novembra do 20. decembra z obrazcem, katerega pridobijo na sedežu društva vsako sredo. Razpored kapacitet je na vpogled na oglasni deski pred društvom. predsednica Dl Izola Decembrsko vabilo v Cetore Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore vabi na dobrodelno prodajno prireditev »Dedek Mraz prihaja na podeželje«, ki bo 10. decembra 2009 ob 17h v Zadružnem domu v Kortah V pripravljanju programa so združili moči učenci podružnične šole Korte, otroci vrtca Korte, gojenci glasbene šole Izola, harmonikaša iz Krkavč , otroci folklorne skupine Val Pirana ter člani društva Cetore. Učenci osnovnih šol in otroci vrtcev in treh obalnih občin so pripravili pisano paleto izdelkov za razstavo pa tudi za prodajo. Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore zato vabi društva, šole, vrtce in posameznike, da prinesejo svoje božične izdelke na razstavo, ki bo v sklopu dobrodelne prireditve v Kortah v dvorani zadružnega doma. Naprošamo vas, da odstopite tudi kakšen svoj izdelek za dobrodelno prodajo in obenem tudi sami določite ceno izdelka. Info: Aleksandra 041 607 692 Uspešni dijaki in mentorji SGTŠ Dijaki Srednje gostinske in turistične šole Izola so se v mesecu oktobru uspešno predstavili s svojim znanjem in spretnostmi na 56. Gostinsko-turističnem zboru v Mariboru. Pod mentorstvom Elvire Štuve so dijaki Domen Zidar, Simon Pribac in Erika Božič na področju strežbe dobili priznanje z zlato plaketo, med tekmovalci za smer strežbe pa so dosegli prvo mesto. Mentorica Milica Živkovič je na področju kuharstva usmerjala dijake Aleksa Zagorška, Žigo Mezgeca in Sebastjana Toplaka, pridobili pa so si priznanje z bronasto plaketo. Dijakinje Aleks Midič, Andreja Rožnik in Valentina Franza pa so z mentorico Alenko Lodrant bile nagrajene s priznanjem za sodelovanje na področju turizma. Lučka Jevnikar Člani so zamudili priložnost - pionirji ne Balinarski klub Korte, ki je letos nastopal v Obalni balinarski zvezi Slovenska Istra je zasedel 3. mesto in s tem nastopanje v kvalifikacijah za 2. državno ligo v članski konkurenci. Vendar je za napredovanje zmanjkalo zbranosti in malo tudi športne sreče, tako da so napredovali nasprotniki iz Žiri. Zato pa so bili uspešnejši pionirji, ki so nastopali v 1. državni ligi in zasedli 6. mesto od skupaj 14 ekip. To je za tako majhen klub kar velik in zavidajoč uspeh. Za novo sezono pa se klub pripravlja z novo kategorijsko ekipo in sicer mladinci, ki naj bi tekmovali v novoustanovljeni državni mladinski ligi. Z leve proti desni stojijo: BRŽAN SARA, ANDRIOLI BLAŽ, ŠULIGOJ TOMAŽ, HUJIČ ANEL, BOŽIČ KEVIN V naslednji številki: Zaradi izjemno velikega števila prispevkov in številnih reakcij bralcev nam je v tem Mandraču zmanjkalo časopisnega prostora. Zato bomo nekatere članke (o sporu med gasilci in občino, o izolskem obzidju in cerkvah, o doslej lociranih izolskih vodnjakih itd.) objavili naslednji četrtek. Tudi pesem slavljencu bo tam. No. 330 21XI2009 Perché abbiamo votato così... Sono stati in molti a chiedere il perché del voto positivo che, all’ultima seduta del Consiglio Comunale, i due rappresentanti della Comunità Italiana, hanno espresso a favore dei due documenti finanziari presentati dal Sindaco. Voti che, secondo alcuni, sono stati determinanti per Vaccoglimento della proposta di revisione del bilancio per il 2009 e della proposta di modifiche al bilancio di previsione per il 2010. La motivazione non è né semplice da spiegare, né -forse - da intendere pienamente. La Comunità Italiana, nel suo ruolo pubblico di interlocutore istituzionale a difesa dei diritti collettivi e individuali dei suoi appartenenti, ha sempre evitato di trovarsi nella scomoda e infondo ingiusta posizione di arbitro di una determinata situazione politica, sia a livello di autonomia locale che nazionale. In altre parole, non ha mai voluto usare il diritto di voto specifico che le viene dalla sua posizione costituzionale, per far pendere la bilancia verso questa o verso quella opzione politica. Anche quando, da cittadini responsabili e coscienti, vorrebbero far prevalere una delle soluzioni in campo perché la ritengono di interesse prevalente per la società. Tuttavia, crediamo che il loro libero voto di suffragio politico sia stato espresso a favore di una formazione politica al momento delle elezioni amministrative contribuendo, così, ai risultati conseguiti a competizione elettorale conclusa. Risultati che, nel corso del mandato in corso, possono aver portato l'opzione politica votata sia nella coalizione vincente e chiamata a governare, sia in quella di opposizione. In situazioni del genere, quando il voto minoritario potrebbe invertire l'esistente posizione tra maggioranza e opposizione, esso deve scaturire da una attenta analisi della situazione generale, in particolare per quanto riguarda gli effetti concreti che un tale comportamento comporterebbe non solo sulla Comunità minoritaria, ma su tutta la popolazione. Nel caso concreto, i consiglieri italiani, nel decidere di supportare la coalizione di maggioranza, l’hanno fatto non per simpatie o vicinanze ideologiche, ma perché hanno valutato che cosa potrebbe significare affrontare ilprossimoperiodo in assenza di un documento finanziario, anche se non del tutto aderente alla situazione reale e, probabilmente, con voci di entrata gonfiate per permettere voci di spesa, forse non gonfiate, ma certamente necessarie, come le erogazioni a chi vive a carico esclusivo del bilancio comunale. Noi compresi. Silvano Sau Il premio “Isola d’Istria - 2009” conferito a Livio Felluga Il pubblico isolano ha caldamente applaudito a più riprese il conferimento del premio “Isola d’Istria - 2009” a Livio Felluga, noto produttore di vini della vicina regione di Brazzano di Cormons. Assente per motivi di salute, al posto di Livio, si sono presentati a ritirare il premio i suoi quattro figli. Maurizio, Elda, Andrea e Filippo che hanno ancora una volta riconfermato il legame del padre, classe 1914, con la terra natale di Isola abbandonata in tenera età, ma mai dimenticata. Il numeroso pubblico presente ha voluto inviare a! “Grande Vecchio”, come è stato definito, gli auspici per una pronta guarigione ed un arrivederci a presto in terra isolana. Ad illustrare le finalità e la motivazione del premio, quest’anno alla sua prima edizione, il presidente della Comunità Autogestita, Silvano Sau, il quale ha ribadito che il Consiglio, nel destinare il premio a Livio Felluga, ha voluto porre in risalto l’impegno di una vita profuso nel sostenere e approfondire i valori dell’appartenenza ad una realtà territoriale, umana, storica e culturale, nonché quale significativo riconoscimento all’affermazione e allo sviluppo delle tradizioni regionali legati al vino, promuovendo con le proprie attività i valori della convivenza e dell’impegno civile e sociale. La premiazione si è svolta durante un concerto, sostenuto dall’Isolano Renato Chicco, al pianoforte, e dal friulano Nevio Zaninotto al sassofono. Come è stato sottolineato dalla conduttrice della serata, Ondina Pucer, due grandi musicisti per rendere omaggio ad un grande personaggio come Livio Felluga. A conclusione della serata, tutti i presenti sono stati invitati a brindare con i vini prodotti dalla famiglia Felluga. E la festa è continuata... CAN Costiera su piani finanziari e referendum nel comune di Capodistria Presieduta da Flavio Forlani, la presidenza della CAN Costiera, riunitasi a Palazzo Manzioli, ha affrontalo tutta una serie di questioni attuali: dal referendum sulla proposta di frazionamento del comune di Capodistria, ai preparativi in corso per il piano culturale per il prossimo anno che la CAN Costiera inoltrerà al Ministero per la cultura di Slovenia a nome delle tre Comunità di Capodistria, Isola e Pirano. Per quanto riguarda il primo punto, la presidenza ha rilevato che anche questa volta, di fronte ad un nuovo tentativo di dividere il territorio comunale di Capodistria, nessuna richiesta di parere è stata rivolta agli organismi rappresentativi della Conmnità Italiana, nel rispetto degli accordi internazionali dei quali la Slovenia è legittimo erede. Come è stato ribadito, in base allo Statuto Speciale del Memorandum di Londra de! 1954, nessuna modifica dell’assetto territoriale dei singoli comuni può venir apportata se questa comportasse anche una modifica della struttura etnica del territorio e se significasse anche un peggioramento della posizione istituzionale della Comunità minoritaria. Nel corso della seduta, la presidenza è stata informata della necessità di approntare, entro la fine di novembre, i programmi culturali delle singole Conmnità Autogestite di Capodistria, Isola e Pirano per il prossimo anno. Infatti, come è stato sottolineato, la CAN Costiera dovrà inoltrare a! Ministero per la cultura il programma generale entro le prime settimane de! prossimo dicembre. Per il momento le indicazioni di cui dispongono le CAN sono quelle di rispettare la cifra avuta a disposizione nel corso del 2009, anche se, come ribadito dal presidente, ciò andrebbe a smentire le parole del ndnistro per la cultura, Majda Sirca, che in sede di Commissione parlamentare, ha promesso un aumento del 3%. Promessa che, tra l’altro, ha indotto la Conmnità Italiana a ritirare gli emendamenti presentati in occasione dell’approvazione delta revisione di bilancio per l’anno in corso. Tra le altre cose, ancora, è stato dato parere positivo ad un progetto presentato al Fondo di Ribnica che dovrebbe essere finanziato con i mezzi che, virtualmente, dovrebbero finanziare iniziative economiche a favore della Comunità Italiana. SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA Non c’è più religione Anche quest’anno, nella seconda metà di ottobre, gli alunni delle classi settima, ottava e nona hanno trascorso una settimana in uno dei centri per le attività scolastiche e parascolastiche allestiti dal Ministero per l’istruzione. Questa volta hanno conosciuto la zona de! Pohorje, svolgendovi attività didattiche e ricreative. A ccompagnati da due insegnanti, gli alunni hanno seguito al Dom Gorenje presso Zreče le lezioni di astronomia, biologia e geografia tenute da operatori pedagogici del luogo. Hanno studiato il bosco e l’idrografia de! Pohorje e imparato a riconoscere e a usare le piante medicinali. Tra le altre attività vanno ricordate pure la raccolta delle castagne e l'allestimento di un falò. Poi ci sono state le attività sportive e la vita assieme durante le lunghe serate. CULTURA CULTURA CULTURA CULTURA Della gravità dei cambiamenti climatici sentiamo parlare giorno dopo giorno. Su questo problema si organizzano convegni intemazionali che, sinceramente, non producono risultati confortanti. Infatti, le ciminiere delle varie industrie rimangono ancor sempre senza gli auspicabili filtri. Insomma, tra il dire e il fare c’è ancor sempre il mare. Abbiamo saputo cheigrandi esperti di condizioni climatiche se la prendono pure con il peto delle vacche perché considerate fintroppo scoreggione e perciò emetterebbero troppo calore. Fortuna di noi isolani òche quasi non conosciamo più l’aspetto della vacca. Al punto attuale possiamo prendercela con tutti gli essen viventi tranne che con noi stessi perché i veri colpevoli non possono essere chiamati in causa. Abbiamo letto pure che causa il surriscaldamento del nostro pianeta si rischia di rovinare certe regioni vinicole. Ecco che in Francia nel cuore della Borgogna un artista americano collaboratore di Greenpeace al fine di mobilitare l’opinione pubblica sulla gravità dei cambiamenti climatici ha proposto una singolare protesta spogliando completamente nudi tutta non pochi partecipanti alla stessa. Però non ha pensato a quanto calore produceva questa sua “artistica” protesta. Gianfranco Siljan Indovinata serata teatrale dedicata alle scenette e alle canzoni del grande comico triestino, Angelo Cecchelin. Grande l’interpretazione dell’attore Alessio Colautti che ha portato avanti lo spettacolo quasi in un esilarante assolo, senza perdere una sola battuta. Pronto ad accompagnarlo al pianoforte il Maestro Carlo Tommasi. Regia di Giuliano Zannier. Una serata che, una volta tanto, h a riempito la sala del Teatro Comunale di Isola. Un pubblico che, dapprima ha applaudito per rivivere e riascoltare le battute del grande comico dialettale triestino, Angelo Cecchelin, ma - di scena in scena - sempre più convinto di applaudire la bravura di Alessio Colautti che, non soltanto ha saputo interpretare Cecchelin, ma ha dimostrato di possedere la capacità e la prontezza di spirito per coinvolgere a ripetizione il pubblico presente. La “Compagnia dei giovani” di Trieste è stata ospite questa volta della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri". Come è stato ribadito all’inizio dello spettacolo, la recita isolana ha rappresentato per la compagnia una specie di prova in anteprima, visto che già a partire da questo mese saranno presenti con interpretazioni di Cecchelin sempre nuove allo storico “Antico Caffè San Marco ” di Trieste. Terza serata nell 'ambito del laboratorio di storia dell 'architettura isolana a Palazzo Manzioli. La prefissa Daniela Tomšič, della Sovrintendenza ai beni culturali di Pirano, ha rifatto il percorso storico delle chiese di Isola sul territorio comunale. Una vicenda storica, iniziata già ne!periodo romanico e continuata arricchendosi nel corso dei secoli successivi. A partire dalle prime notizie sul Duomo dedicato a San Mauro, e risalenti aiprind decenni del millennio scorso, fino a tutte le chiese che nei secoli successivi sono sorte sia nel centro urbano sia nelle circostanti zone rurali. Della ventina e più di edifici sacri di cui pùo vantarsi Isola nel corso dei secoli, oggi quasi la metà è ormai scomparsa, anche se una parte dei beni artistici e culturali sono tuttora custoditi nella sede de! Duomo. La vita religiosa della nostra città e, ne! suo contesto, i numerosi luoghi sacri, hanno indubbiamente consentito uno sviluppo culturale di integrazione sociale che, altrimenti, non sarebbe stato possibile. La presentazione della prof.ssa Tomšič, è stata improntata alla ricostruzione storica, urbanistica e architettonica delle chiese e dei conventi presenti sul territorio della parrocchia di San Mauro di Isola dal cristianesimo ai giorni nostri. Allafine della serata, organizzata dalla CAN di Isola, alla studiosa isolana è stato proposto di raccogliere in una pubblicazione divulgativa tutte le conferenzefinora sostenute a Palazzo Manzioli sulla storia dell 'architettura isolana, visto l'interesse che una parte della popolazione sta dimostrando per l’argomento. SPORT SPORT SPORT SPORT SPORT Ormai assuefatta alle coppe d’argento la squadra di basket della CI Besen-ghi, analogamente all'anno scorso, è terminata seconda al torneo da lei organizzato. Il tradizionale appuntamento novembrino, giunto all’II.esima edizione, si è snodato attraverso un triangolare che, accanto alla squadra di casa, ha visto la partecipazione dell’AC LI di Trieste e del Bisiaco basket di Monfalcone. Hanno vinto i triestini. In quella che era diventata la partita decisiva per il primo posto l’ACLI ha superato per 54 a 46 la Besenghi che sciaguratamente nei 4 minuti iniziali della ripresa ha dilapidato il vantaggio di 10 punti accumulato nel primo tempo, chiuso sul 32 a 22, per poi perdere in volata. Evidentemente è mancata la benzina. Altri risultati (durata delle partite 2x15 min.): Besenghi - Bisiaco 58 - 52,ACLI - Bisiaco 46 - 35. R.S. Il Mandracchio,/og/;o della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M Maurel, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei., fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) ATTIVITÀ COMUNITARIE Manifestazioni culturali a Isola Giovedì, 12 novembre, ore 18.00, Palazzo Manzioli MEGLIO PREVENIRE CHE CURARE - Incontro con il doti. Felice Žiža. Dopo l’introduzione all’argomento, il medico chirurgo dell’Ospedale Generale di Isola darà spazio alle domande dei presenti. Organizzazione: CI Dante Alighieri. Venerdì, 13 novembre, ore 19.00, Palazzo Manzioli Inaugurazione della mostra personale di Sandra Kump Crasnich. La mostra rimarrà aperta sino al 27 novembre 2009. Organizzazione: CAN Isola. Sabato, 14 novembre, ore 18.00, Palazzo Manzioli FESTA DI SAN MARTINO - Ospiti della serata, oltre al Coro Haliaetum della CI PBDU, il Coro misto della CI G. Tartini di Pirano e il gruppo “Evergreen” della Comunità di Mo-miano. Per tutti i presenti degustazione dei vini novelli e la “magnada de capussi”. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. 16-21 novembre SETTIMANA DEDICATA A SAN MAURO, PATRONO DI ISOLA Lunedì, 16 novembre, ore 17.00, Galleria Krajcar L’ISOLA DI SAN MAURO - Inaugurazione dell’esposizione fotografica. La nostra cittadina vista attraverso l’obiettivo di vari fotoamatori. La mostra rimarrà aperta 10 giorni. Organizzazione: CI Dante Alighieri. Martedì, 17 novembre, ore 18.00, Ex Scuola Italiana TECNICHE ALTERNATIVE DI RILASSAMENTO - Conferenza di Elena Bubola. Aiutiamoci a star meglio! Organizzazione: CI Dante Alighieri con UI - UPT. Altri eventi 11-14 novembre 2009 - Capodistria, Palazzo Tacco, sede del Museo Regionale HISTRIA IN LIBRIS - Fiera internazionale del libro. Esposizione e vendita di libri, serate dedicate alla storia e alla letteratura d’Istria, laboratori creativi per ragazzi. Sedi e manifestazioni nell’ambito della Fiera: Museo Regionale di Capodistria (esposizione e vendita di libri, serate dedicate alla storia e alla letteratura d’Istria, laboratori creativi per ragazzi). Archivio regionale di Capodistria (laboratorio creativo per ragazzi). Galleria Medusa (laboratorio creativo per ragazzi). Biblioteca centrale Srečko Vilhar - Biblioteca per ragazzi (laboratorio creativo per ragazzi). Teatro Capodistria (laboratorio creativo per ragazzi). Palazzo Gravisi - sede della CI “S. Santorio” Capodistria (presentazione della fondo librario della Biblioteca civica di Capodi stria). Orario: Mercoledì 11 novembre, ore 18.00 -inaugurazione Giovedì 12 e venerdì 13 novembre, 9.00-20.00 Sabato 14novembre, 9.00-18.00 Biblioteca LOVISATO Biblioteca Domenico Lovisato - Lunedì e giovedì 10.00 - 13.00. Martedì dalle 15.00 alle 18.00 Mercoledì e venerdì 16.00 - 19.00. Sala di lettura - dal lunedì al venerdì dalle ore 17.00 alle 20.00. Ora della fiaba Martedì, 3 novembre 2009, a Palazzo Manzioli, alle ore 17.00 inizia il programma dedicato ai bambini di età compresa tra i 4 e gli 8 anni, intitolato C’era una volta...Laboratorio didattico sul mondo incantato della fiaba e altri racconti tenuto dalla mentore Katja Dellore. Si prega di contattare la segreteria della CAN al num.tel. 05/6162131 per le iscrizioni, dato che il numero di posti disponibili è limitato. Aula INFORMATICA Aperta al pubblico previo accordo con il responsabile. Corso di informatica Il corso di informatica per adulti è tenuto da Mario Sancin. Per le iscrizioni prega di contattare la segreteria dellaCAN( tei. 05/6162131). Uscite dei gruppi Sabato e domenica 21 e22 novembre Il coro Haliaetum parteciperà alla rassegna della Corale di San Ginesio (Marche). Predzadnja LIBRARNA ne mara dežja In ker vremenoslovci za to soboto napovedujejo dež bomo knjige spravili na suho do naslednje sončne sobote. Čeprav smo LIBRAR-NO “odprli” zato, da se znebimo nekaterih knjig, se je zgodilo ravno obratno. Zdaj jih je še veliko več in obeta se res lepa ponudba presenetljivo dobrih in aktualnih knjig. Seveda pa še vedno prevladujejo knjige iz sedemdesetih let in še kakšna starejša, zato sobotni sprehod po Ljubljanski ulici ne bo dolgočasen. Seveda, če ne bo dežja in bomo knjige lahko primerno razstavili. Če bi tudi vi radi ponudili svoje knjige drugim bralcem nas o tem obvestite na uredništvo Mandrača ali pa preprosto pridite tja, od 10. ure dalje. Seveda, če ni dežja. Zbiramo tudi ideje za decembrske praznične dni. D.M. KRIMINALNE Skobec umrl brez veze Po skoraj šestih letih se je končal postopek proti Izolanu, ki je med pticelovom najverjetneje iznakazil skobčevko, ki mu je, kot je bilo ob začetku postopka predstavljeno, pokončala na limance ujetega ptiča. Skobčevka sicer sodi med zaščitene vrste ujed, vendar se je postzopek tako dolgo vlekel, da na koncu niti priče niso bile več dovolj prepričljive in tako je tožilstvo umaknilo predlog za uvedbo postopka, saj preprosto ni imelo dovolj trdnih dokazov za obtožnico. Dogodek, ki je pred dobrimi petimi leti tako razburil obalno javnost je tako postavljen ad acta, obtoženi je oproščen, edini, ki je vse to plačal z življenjem je skobec. Eno in isto Nekateri so preprosto brez domišljije. Tako je prejšnji teden še en, zaenkrat še neznani storilec iz parkiranega osebnega avtomobila ukradel avtoradio znamke Sony. Policisti primer raziskujejo in bodo podali kazensko ovadbo, avtoradio pa bo prej ali slej prišel na črni trg in takrat ... Iskali so ga pa izpustili Včasih je težko razumeti pota pravice in prava. Tudi v primeru, ko so Kozinski policisti izsledili moškega, za katerega so Izolski policisti razpisali iskanje, in sicer zaradi suma storitve več kaznivih dejanj vlomov v lokale na območju Izole in Pirana. Iskanemu so odvzeli prostost, z njim so opravili vse postopke, potem pa so ga izpustili. Seveda pa bodo zanj podali kazensko ovadbo. ALKO : 0.73, 0.58 (oba pridržana po čl. 238/B ZVCP) in 0.46 in 0.35 mg/l Stara zgodba Tudi pokrovi koles gredo očitno v promet, sicer ni jasno,, zakaj bi jih kdo snemal. Pa vendar to počnejo, saj je prejšnji teden občanka prijavila, da ji je neznani storilec z njenega osebnega avtomobil ukradel okrasne pokrove vseh štirih koles. Materialna škoda zanaša približno 100 evrov. Ustrašil se je So mački in so vajenci. Očitno je med slednje sodil neznani storilec, ki je v zaledju Izole vlomil v gostinski lokal. Ukradel pa ni ničesar, saj ga je najverjetneje pregnal alarm. Policisti še ugotavljajo kdo je to storil, v vsakem primeru pa bodo podali kazensko ovadbo. Martin je prisoten Kljub opozorilom nekateri ne vzdržijo brez kozarca rujnega pred vožnjo. Tako, za pogum. In tako so policisti ponoči zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali voznico in 3 voznike. Na Kozini so ustavili 37 letno Italijanko, ki je napihala 0,72 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, v Portorožu sta bila pridržana 31 letni Kranjčan in 27 letni Izolan. V policijskih prostorih pa je prespal tudi 47 letni Koprčan, ki pa ni hotel opraviti preizkusa, kar ga seveda ni rešilo. Statistika V preteklem tednu so obravnavali še sedem prometnih nesreč z materialno škoda, dve z lahkimi telesnimi poškodbami in štiri poškodbe vozil na parkiriščih. Obravnavali so tudi šest kršitev javnega reda in miru povezanih s hrupom. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Gojkova skrivalnica Prejšnji teden ni bilo kaj odgovarjati, saj smo le pokazali staro razglednico Viližanskega zaliva. Tokrat pa Vas sprašujemo. Zgodovinarji pravijo, da se izolsko obzidje ni nikjer ohranilo, mi pa smo ga vendarle našli, čeprav morda ni čisto izolsko. Pa vendar, ali veste, kje v Izoli se nahaja to impozantno obzidje oziroma ta zid? MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199 - V Izoli ugodno prodamo sončno 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., s čudovitim razgledom, zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Tel. 041/345634 ali 040/ 385529 - Stanovanje v Izoli v centru prodam. Velikost 58 m2, 4.nadstropje, pogled na morje, tel 070 872 901 ODDAMO - Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738 - Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju-Dobrava za dve osebi do 1.6.2010. tel_041 818 675 - Ljubljana(Šiška) oddam opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, tel 031 389 751 - STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Kontakt: Majda 041 644 287 - V Izoli oddam 2 sobno, opremljeno stanovanje za daljše obdobje, tel 031 858 826 NAJAMEMO - Zdravnica nujno vzame v najem sobo ali garsonjero v Izoli od 20. oktobra naprej za dobo 6 mesecev. Kontakt : 041 435 207 Delo - Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332 - Likam na domu. tel 041 939 136- - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 Vozila in plovila - Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94, 157.000km za 230 EUR. tel 040 638 217 - Prodam Citroen Kara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 ali 031 583 881 - Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765 Razno - Sedežno garnituro 3+2 raztegljivo prodam, tel 070 872 901 - 2 NOVA jogija, še zapakirana, kupljena po znižani ceni 30 EUR za kos/redna cena 60EUR/ prodam 10% ceneje, tel 041 210 920 - Prodam sušilni stroj Sidex, skoraj nov za 250 EUR. tel 05/ 641 92 42 - Kupim še dobro ohranjen štedilnik na drva. tel 041 638 292 - Nudim pomoč na domu. tel 05/ 639 56 70 -Prodam oljčno olje 041 713 870 - Nov, originalno zapakiran pomivalni stroj Gorenje GV 63222 prodam za 300 Eur. (Igor 031 342567) - Prodam mlin za grozdje, tel 05/641 6316 - Prodam rabljen mlin za grozdje in plastično kad za kmetijo 300 litrski. Tel 041/828605 - Napihljiv grad, primeren za otroško igranje, oddajam v najem za prireditve, rojstne dneve in podobno. Tel.: 041 695 605 NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 [/4 ■ NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Martin je letos prišel med dva vikenda. Prvega smo že pretekli na Martinovem teku, ki ga je uspešno organiziral Center za šport. Sodelovalo je 240 tekačev in sprehajalcev iz različnih koncev naše dežele, med najhitrejšimi pa smo imeli tudi Izolane. ,,A pa je $FET MARTIN Bremenu, mo^t 'i vmo... Tudi ta vikend bo precej Martinov, vendar so glavne veselice že mimo. Zato pa bomo bolj kulturniški. Ta petek pa bomo kulturno martinovali s skupino Vruja, ki bo v kulturnem domu predstavila nov album. Povabili so tudi nekaj gostov, med katerimi bo tudi “istrski” Rudi. WELLNESS ^ SP A MIRTA SAN SIMON HOTEL RESORT Vaš zaliv miru. Ob morju, v naravi. WELLNESS Sc SPA MIRTA Sprostilne masaže Terapevtsko zdravilni program Nega rok Nega nog Depilacija Nega telesa Nega obraza in dekolte-ja Savna center: zeliščna savna, suha finska savna, infra rdeča savna, “rimska” parna kopel. -» 4 „ «a* S **» ■ a* * * »»««b aaa - «« Mo td. 05 660 3400 o« - *8 * » a. ® ■ * ■■«■m »aa > ■ URNIK Vsakdan: od 14. do 21. ure Sreda: zaprto Hoteli Bernardin d.d. PE SAN SIMON RESORT Morovaóa, 6310 IZOLA www.sansimon.si tL SAN SIMON HOTEL RESORT