142. številka. Ljubljana, v torek 23. junija 1896. XXIX. leto Uhaja vsak dan avHfor« isim&i nedeljo in praznike, tor velja po poBti prejeman za avstro-ogerske deSele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld. sa četrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld. 40 kr. — Za Li j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki. Zu pošiljanje na dom računa so po 10 kr na mesoc, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje delole toliko voo, kolikor poštnina zaa&a. Za oznanila plačuje ne od fitiristopne petit-vrste po f> kr., če se o. nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trga fit. 12. Dpravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vso administrativne stvari. Po državnozborskem zasedanju. IV. V povelikonočnena zasedanja parlamentarni dogodki niso silili varovati specifično slovensko-narodnih interesov, razun pri razpravi o volilni reformi, ko je bila dana nadim poslancem mnogotera prilika oglasiti se. V generalno debato o volilni reformi je posegel dr. Gregorec, kateri je opozarjal na krivice sedanjega volilnega reda nasproti slovenskemu narodu in se izrekel za vladni načrt le zategadelj, ker se ž njim prebije sedanji princip in s« stori prvi korak k splošni in jednaki volilni pravici. Pri specijalni debati je Klan zastopal minoritetni predlog, naj se deželi kranjski dasta v peti kuriji dva mandata, ta predlog pa je bil odklonjen. Dr. Gregorec i a R o b i č sta zastopala minoritetni predlog, naj se slovenjebistriški okraj ne priklopi celjekema, kakor je bil sklenil odsek, in sta s svojim predlogom prodrla. Posl. Pfeifer je govoril zoper določbo, da sme volilni komisar popravljati imenik volilcev, a ni nič dosegel, dočim se je Spinčic* o raznih posamično nostih oglasil in se zlasti potegoval za to, da se zagotovi prostost volilcev. Drugače so slovenski poslanci k raznim predlogam izražali svoje misli. Pri razpravi o davčnih zakonih je Robič glede personalne dohodarino predlagal, naj se posestnikom, katerih katastralni dohodek se ni cenil nad 300 gld , dovoli 20% P° pust, drugim pa 15 «/0; ta predlog pa je bil odklonjen. Pfeifer je očital vlad', da ima Bskalične namene s to predlogo, in trdil, da se bode kmetom nagajalo in da se bodo zakonove določbe naredbe-nim potom razveljavile; v prihodnji seji pa je nekako prosil, naj mu finančni minister njegovih izvajanj ne zameri. — Pri predlogi o odpisu od zemljidkega davka je govoril Robič o pretiranosti cenitve katastralnih dohodkov na Štajerskem, Povše pa splošno o isti stvari. — Glede revizije zemljiškodavčnega katastra so govorili Pfeifer, Nabergoj (dvakrat) in dr. Laginja. — V razpravo o zakonskem načrtu glede lokalnih železnic, katerih zgradbo je I. 1896. zagotoviti, je posegel dr. FerjanČič in se potegoval za nadaljevanje vipavske železnice od Ajdovščine do Postojne, dočim je dr. Laginja govoril o novi pogodbi mej državo in Istro glede uredbe isterskega zemljiškodveznega zaklada, katera pogodba je v prvi vrsti njegova zasluga, dasi ni narejena povsem tako, kakor bi bito v interesu isterskega kmeta. Slovenski poslanci so stavili tudi več interpelacij. Ferjančič je interpeliral vlado, kaj misli storiti, da se bodo razsodbe najvišjega sodnega in kasacijskega dvora izdajale v slovenskem jeziku, dr. Gregorčič in grof Coroni ni sta interpeli-rala glede postopanja predsednika okr. sodišča v Gorici pri porotni obravnavi, pri kateri je rečeni fankcijonar prepovedal zagovorniku pledirati v slovenskem jezika, dr. Gregorec pa je interpeliral zaradi postopan a okr. glavarstva v Celja napram nekim solčavskim kmetom, kateri so bili grešili zoper gozdni zakon, ter zaradi postopanja koroškega dež. šolskega sveta, kateri neče rediti prošnje občine Sele za slovensko šolo. MiniBterstvo ni na nobeno teh interpelacij odgovorilo. Jedina tolažba našim poslancem je, da se tudi drugim interpelacijam ni bolje godilo Vseh interpelacij je bilo o povelikonočnena zasedanju podanih 185, vlada pa je odgovorila le na 9 interpelacij, druge je menda vrgla v koš. Tega preziranja je zbornica sama kriva. Vsak parlament ima tako vlado, kakoršno zasluži. V LJubljani, 23. janija. Grof Badeni se, kakor piše rusinski list „Diloa, ni pokazal moža, ki bi znal pomesti stari nered v Avstriji. On je samo zvit in spreten uradnik in precej dobfr diplomat. Dosegel je, da so se najnujnejše stvari rešile v parlamentu. Kjer se mu je pa pokazala kaka težava, se je pa umaknil. Tako je delal tudi kot namestnik v Galiciji, kjer je vedno prijenjaval mogočnemu plemstvu. Ta list je prepričan, da bi grof P., luni se umaknil pred Rusini, ako pri bodočih državnozborskih volitvah z vso silo nastopijo in pridobe lepe uspehe. — Ta sodba o grefu Uadeniju je precej dobra, a vender po našem mnenju ni povse opravičena. Prav ima rusinski list, če pravi, da si miniaterski predsednik ni znal dobiti močne večine, a mi mislimo, da bi tudi kdo drugi je ne bil dobil v našem državnem zboru. Če bi grof Badeni tudi bil z drom. Lneger-jem drugače postopal, bi vender ne bil protisemi-tov in klerikalcev spravil pod jeden klobuk in zvaril starega železnega obroča. Sprava mej čehi In Madjari. .Frankfurter Zeitung" je objavila dopis iz Budimpešte, v katerem se govori, da se v visocih krogih razpravlja o spo-razumljenju mej Čehi in Madjari. Ker se avstrijski Nemci upirajo obnovljenju pogodbe z Ogersko, se bode baje poskusilo brez njih obnoviti pogodbo, Nova večina se bode dobila s tem, da se zvežejo češki veleposestniki, Poljaki, Hohenwartovci in Mla-dočehi. Poslednji so vsi še sedaj zoper obnovljenje pogodbe, a to bodo Madjari poskus'li 8 tem pridobiti, da priznajo češko državno pravo in dovolijo, da se cesar krona za češkega kralja, ne du bi potem zase zahtevali osebno unijo, kakor so vedno pretili do sedaj, da bodo storili, ko bi se Čehom dovolila večja avtonomija. Madjari so se desedaj upirali Češkemu državnemu pravu le Nemcem na ljubo. Njim pa ni prav nič v Škodo, če ee na severu napravi slovanska stena mej Nemčijo in Avstrijo. V čeških krogih o tem ničesa no vedo, torej je to samo strašen; e Nemcev, da bi rajši privolili v obnovljenje sprave po dosedanjih pogojih. Dotični dopis je gotovo najet v ogerskih vladn h krogih. Č hi se pa v tako barantanje tudi ne spuste. Konservativci in krščan-ki socijalisti. Razpor mej konservativci in krščanskimi socijalisti je pri Nemcih vedno večji. Krščanski socijalisti so začeli boj ne It proti konservativnemu klubu, temveč tudi proti katoliški ljudski stranki. Napadi proti Dipauliju v krščamko socijalnih listih niso več redki. Poslanec Oberndorfer je dobil že od svojih volilcev nalog, naj ostavi katoliško ljudsko stranko in se pridruži krščanskim socijalistom. Seveda mpeh krščansko katoliške stranke bi bil mnogo ver ji, ako bi doaelaj ne bila stala na precej tesnem dunajskem stališču. Č* bode zmagala tudi v mnogih krajih pri volitvah na deželi, bode se morala znatno preosnovati, kar jej pa na Dunaju ne bode zaupanja utrdilo. V Črni gori. (Potni spomini in vtisi. Spisala Terezina dr, Jenkova.) V. Lahko 8< je misliti, da sem kaj težko pričakovala tretje ure popoludneva, za kateri čas mi je bila dovoljena avdijencija pri kneginji. Od nje sem čula povsod kaj laskavo sodbo, zato sem bila še bolj radovedna spoznati to plemenito bitje. Kako me bo vsprejela? O čem govorila z menoj? Taka vprašanja so mi napojila dušo, ko sem ee napotila proti knežjemu dvorcu. Spremljal me je telohranitelj kneginje Milene, gosp. Marko Sarnivoda, jako inteligenten mož. V dvorcu me je pričakoval jeden ministrov, kaj impozantna in vznesena postava. Po gladkih marmornatih stopnjicah me je vedel v velik salon. Oprava in pohištvo je samo po sebi umevno jako elegantno in ukusno, stene so okrašene s podobami raznih dostojanstvenikov, knezov, vladik in drngih imenitnih mož, ki še žive ali jih krije črna zemlja. Srce mi je hitreje bilo. Vrata se odpro in — kneginja vstopi s svojo deco. Prvi hip sem bila kar očarana od njene nenavadne lepote, pozneje očarana od njene prijazuosti, rodoljnbja, duhovitosti in modrosti Če je knez vtelešen vzor moža, potom se mora kneginja imenovati vtelešen vzor Ženske lepote, dobrot in razumnosti. Kneginja Milena je, kakor sem že omenila, hči velikega vojvoda Petra Vuketiča- Ona je vedno le v narodni noši, katera jo napravi še bolj divno. Gladko govori francoski in več drugih evropskih jezikov, a najljubši jej je lepi, mili jezik srbski. Ona je res prava mati svojemu narodu. Podpira ubožce, pomaga bolnikom, skrbi za siromašuo deco in opravlja še voč drugih človekoljubnih del. Kot pokroviteljica „Marijskega innt tuta" ga sama mnogokrat obišče. Ž njo je prišla, kakor rečeno, nje deca: prin-cezinje Ana, Ksenija, Jelena in Vera ter mali šriri-letui finko princ Petar, vojvoda hercegovski. Vsi otroci so prava podoba svojega očeta in svoje preblage matere. Starejši princezinji Ana in Jeleua zdeli ste se mi kot dve rajski vili, mlajši hčerki Ksenija in Vera očarali sta me zopet 8 svojo resnostjo in ljubkostjo, podobni krotkima grlicama v zeleni gori. Mali knez Petar je pa podoben malemu Amorju, kakoršen bi mogel priti le iz roke grškega Fidija. Tu ni one dvorjaneke ošabnosti in prezir-ljivosti, tu ni neslanostij in spakarij. Sicer vlada stroga dvorjanska etiketa, toda gibi ješ se lahko neprisiljeno in prosto. Skoro celo uro blagovolila je kneginja — kakor tudi priocezinje — z menoj razgovarjati se. Kako jim je bil všeč in mil slovenski jezik! Vse sem morala odgovarjati v slovenskem jeziku, in kar Čudile so so, da se tako lahko umevamo drug dru-zega. Trenutki, katere sera prežila v krogu knežje rbitelji, mi ostanejo najdražji in najmileji, osobito spomini na nepopisno ljubeznivost napram vsem brez izjeme, kajti kneginja Milena je jednako prijazna z nizkimi ali visečimi, imenitnimi ali pri-prostimi, domačimi ali tujci. Da, tu ti jo sreče in zadovoljstva dom. Opravki so bili sedaj vsi končani, in napotila sem se lahko na izprehod. Po ulica!) slišiš govoriti le srbski. Vsi ljudje so opravljeni prav čedno, višji dostojanstveniki, ki nosijo vsi narodno obleko, pa uprav krasno. Narod je vnet za vse, kar je lepo, za poezijo in tudi za politiko. Globoka morala, ljubezen in poštenost — vse te čednosti dičijo Črnogorca. Poštenost je tako velika, da se le redko pripeti najmanjša tatvina. V svojem kretanju pa kaže Črnogorec odločnost in samozavest — že takoj od mladosti. Moški se drže resno, žene so bolj pohlevne in skromne. Mladina je — kakor navadno Zborovalna svoboda v Galioiji. V Galiciji vladajo razmere, po katerih bi kdo sodil, da za to deželo ne velja državni osnovni zakon. O svobodi društveni in zborovalni pravici v tej deželi še govoriti ni mogoče. Okrajni glavarji popolnoma samovoljno prepovedujejo shode. V Gorodku je bil te dni neki kmet sklical zaupen shod, da se posvetujejo o bodočih državnozborskih volitvah. Shod bil bi zaupen, povabila so se glasila na imena, vladni zastopnik bi ga torej po postavi ne mogel nadzorovati. Da ho ta shod prepreči, je okrajni glavar dal kmeta malo pred shodom zapreti, češ, da ljudi punta. Najžalostnejše je pa, da vse pritožbe proti tem nepostavnostim nič no pomagajo. Namestništvo v Lvovu daje vedno okrajnim glavarjem pravo. Minimalna delavska plača v Belgiji. Zbornica poslancev je bila sklenila, da se mora pri vseh delih, kat-re oidaja država določiti neka najnižja delavska plača, da ne bodo mogli podjetniki preveč izkoriščati delavcev. Ministri so se temu ustavljali. Katoliški stranki ta predlog socijalnih demokratov ni ugajal, a ker so zanj bili krščanski socijalisti in ker se bližajo volitve poslanske zbornice, je glasovala zanj. Vlada je pa v senatu dosegla, da se je predlog podrl. Senatorji so lahko glasovali proti tema predlogu, ker se ne volijo po občni volilni pravici in jim delavci pri volitvah škodovati ne morejo. V senatu ima veliko večino katoliška stranka, tista stranka, ki je v zbornici poslancev glasovala največ s fcocijalniuii demokrati. Na adreso učiteljske „Zaveže". „Zaveza* slovenskih učiteljskih društev ima hvalevredno nalogo, da skrbi za skupne intertse slovenskega učiteljutva ter po možnosti odpravlja krivice, ki bi se dogajale učiteljatvu. Na tako krivico — uprav kričečo krivico — jo opozarjam dane3 jaz. Storim pa to nalašč v mnogo branem listu zato, da opozorim na ltvsr naAe poslance, pa tudi, ker vem, da bede stvar zanimala obširniše omikanejše kroge. Da bi učitelj na Avstrijskem, preselivši se iz jedne kronovine v drugo, moral znova plačati vse pristojbin-ske takse, to je sicer nezaslišana, a resnična stvar. Dogodila se je meni samemu. Ko sem leti 1801. kompetoval s Primorskega za nadačiteljsko službo v Begunje ter isto tudi dobil, rekel mi je odličen šolnik na Kranjskem, da bodem moral skoro gotovo zopet plačati pristojbinske takse. Nisem tega verjel; kajti zdrava pamet mi je dejala: kot deti-n'tiven učitelj sem omenjene takse plačal že na Primorskem. Učitelji na Avstrijskem služimo vsi jednega gospodarja; čemu bi bilo treba znova od-rajtovati te •. k se? In res! Več let so me pustili pri miru. Toda 12. oktobra 181)5. leta mi pride dopis od ces. kr. davkarije v Cerknici, v katerem "»■m bil pozivljen, da poročam, kakšne pristojbine sem doslej plačal ter naj s pobotnicami to dokažem, od katerega zneska in pri katerem davčnem uradu sem plačal itd. Odgovoril sem, da sem pristojbine že plačal pri c. kr. davkariji v Sežani, a da po botnic nimam več, ker mi jih je uničila hišna gliva, ki te tu širi po moji spalnici ter je neopažena se razlezla tudi v moji skrinji, kjer mi je poleg drugih rok< pisov uničila tudi pobotnice. (Taka „zdrava" stanovanja imamo po nekod učitelji!) Cez nekaj časa potem se mi po c. kr. davkariji v Cerknci piezentuje „plačilni nalog" od c. kr. urada za cd merjenje pristojbin, češ, naj milostno plačam -13 gl 44 kr. Govoril nem z nekaterimi davčnimi uradniki, — vročekrvna in živa, pa žilava in vstrajna in jako uljudna. Visoko čisla Črnogorec svojo čast in poštenje. Da, še celo miloščine ne vzame od nikogar. Na i z prohod u sem ves čas opazovala narod tako, da bi bila skoro pozabila ogledati si i krajevne znamenitosti. Spremljevalci me opomnijo na diven razgled na Skutarska jezera ter veličastne gore Prokletija. Mrak je legel, ko smo se vrnili v mesto. Jaz sem šla v čitalnico. Vrli Črnogorci imajo tu svojo veliko čitalnico, kjer dobiš svetovne novine vseh jezikov. S kakim veseljem sem pozdravila naš „Slovenski Narod" in .Slovanski Svet" ! Zlasti obilo imajo ruskih listov. V čitalnici se shajajo vsak večer cetinjski rodoljubi, da goje družabnost in se navdušujejo za svoje ideje. Duša vsega literarnega gibanja je pa mož svetovne slave, jeden največjih lirikov jugoslovanskih — Jovo Sundečić. Kdo je J. Sundečič, je čitateljem menda Že znano, saj je prinesel naš dnevnik ,Slov. Narod", obširno in korenito oceno njegovega velicega dela „Milje in Omilje" ter ob jednom tudi jasen životopis tega velicega Ženija. (Koueo ki so mi dejali, da mi rekurz gotovo pomore. In res, pridobil sem si podatke, koliko sem plačal, od sežanskega g. davkarja ter napravil — utok, žal, da brez uspeha! Namignilo se mi je od neke strani: „ Anlasslicb der Uebersetzang eines Volksschullehrers in den Sprengel eines anderen Landesschnlratbes ist von der neuen Besoldung die volle Gebiibr ab-zurechuen. F\n. Min. Frl. 13. I. 1876 Nr. 28 567 und VerwaItungegerichshof-Entscheidung Nr. 348". Kaj storiti ? Posvetoval sem se najprej is iz • kušenim advokatom. Ta mi je javil sledeče: „Preje ste bili v službi dežele primorske, potem pa dežele kranjske. Gospodarja Vaša sta bila torej dva. V takih slučajih velja predpis v pristojbinskem zakonu tar f. post. 40, opomba 3. Krivičen je zakon ! Kajti ta določa popolno znovega pristojbino, ako se „Dienst-geber" premeni. Ne všteva se nič. Ako bi Vi torej stopili zopet kam drugam v službo zunaj dežele, a ne nazaj na Primorsko, recimo na Štajersko; potem bi morali znova plačati vso pristojbino. Po mojem mnenju bi bilo v tem obziru jedino še poskus.ti, da se od oblaBtva, t. j. cd višje instancije zahteva definicija dež. šol. sveta kranjskega in pa primorskega. Kranjski je ca. kr. — dežel. šol. svet, podaja službe in dežela samo plačuje. Ako je ces. kr. dež. šol. svet le deloma „LandesfUrstlich", potem gotovo ni avtonomno deželen. Vlada pa je v vsaki kronovini jedna. Potem je tudi „Dienst-geber" jeden. Žal, da najvišje upravno sodišče ni tega mnenja, vsaj ne, kar se tiče drugih kronovin. Nagodba mej vlado in deželo je pa ravno vale d avtonomije dežele same različna v vsaki kronovini glede dež. šol. sveta. Zato bi bilo poskusiti, ali bi ne bilo mogoče izvesti iz nagodbenih določil naše dežele z vlado glede dež. Šol. sveta, da je prav za prav „Denstgeber" na Primorskem in v naši deželi jeden in isti: vlada sam*. Seve, da se ne more sklepati iz reciprocitete mej deželama glede vštevanja petletnic itd. na identiteto." Jaz nisem izvedel nasvetov g. doktorja, niti nisem novic rekuriral; pač pa sem izročil vso stvar državnemu poslanca, g. dr. F e r j a n č i č a. Žal, da mu je stvar došla prekasno, ko je uprav bila razprava v fiaančnem proračuna dokončana. Gos p. dr. Ferjančič mi je Že v prvem pismu dal le malo upanja; kajti po pravici mi je pisal: „To bi morda še šlo, ko bi ne bilo vmes razsodbe upravnega sodišča. Glede na to razsodbo pa mislim, da ne bi drugo pomagalo, nego avtentična interpretacija, to je interpretacija po postavodajnih faktorjih —s kratka: treba bi bilo zakona za to!" — Navzlic tema se je g. dr. Furjančič mnogo potrudil za mojo stvar, na čemer ga tukaj javno zahvaljam. Vsled gornjih pojasuil ni čuda, da ni blo uspeha. Na to sem pisal g. Ferjančiču, da bi bilo dobro, ko bi se naša „Zaveza" potrudila glede stvari, ki je posebne važ nosti za vse učitelj it vo. Dne 8. t. m. dobim na to od g. državnega poslanca ta le odgovor, kateri si dovoljujem ta priobčiti doslovno: „Vaša misel je prav dobra, da bi učiteljska „Zaveza" pospeševala ugodno rešitev učiteljstvo tako živo zadevajočega se vprašanja. Dobro bi bilo, da „Zaveza" vloži prome morijo na ti iančno ministerstvo, v kateri razloži vprašanje iu prosi, da se ngodno reši, sklicev.»je se na to, da je vlada itak izjavila, da hoče v novem državnem zboru predložiti novi pristojbinski zakon V nekem dtugem pismu z dne 23. maja mi je namreč g. dr. Ferjančič pisal: „Ministerstvo misli, da mu je z oairom na razsodbo upravnega sodišča naravnost nemogoče poprijeti se druge praksa. To bi ne bilo moč drugače, kakor s premembo zakona; ta stvar je pa z ozirom na cel pristojbinski zakon malenkostna in glede ni brezštevilne poprave, ka tere zakon potrebuje, ni misliti, da bi se ta sama zase izvršila. Požurite se torej v tem obziru, da bode imela vlada Vaše mnenje že sedaj, ko piipravlja zakon". Naj mi nihče ne zameri, da sein priobčil te podrobnosti. Stvar se ne tiče samo mojega interesa, ampak blaginje vs^ga učiteljstva sploh. Kar se do staje mojega slučaja, povem, da je davkarija, še predno je došel odgovor na moj rekurz, prvega dne januvarja t. 1. jela utrgovati na račun te pristoj binske takse po 3 gold. 74 kr. na mesec, kar je vsekako jako občutno za oženjenega učitelja III. plačilne vrste ! Kolikor sem mogel dognati, je meni jednaka usoda /.al-U še dve osobi na Kranjskem, namreč g nadučitelja Ivana Levca, preseli vsega se s Stajer skega na Kranjsko in gdč. Janjo Miklavčičevo, ko je prišla s Koroškega na Kranjsko. Toda, ali se je pri vseh izseljencih tako ravnalo, ne vem; d*om m pa zelo. Mi oi je jeden slučaj znan, ko neki učitelj, preselivši se s Štajerskega na Primorsko, ni plačal niti vinarja. In potem : ali ni to čudno, da so mene tako pozno prijeli, šele po skoro petletnem službo vanju na Kranjskem? Vsekako je stvar silno zanimiva. Izročam jo torej javnosti, da se vsestransko premotri ter da „Z»veza" stori svojo dolžnost v tem obzirni Veliko nas je slovenskih učiteljev, ki nimamo izpit le iz slovenščine kot poučnega jezika, nego tudi iz kate rega drugega jezika, navadnega v Avstriji. I a tak izpit smo delali gotovo le z ozirom na zboljšanje svojega materijelnega stanja. Toda kako zboljšanje je to, če moramo ob vsakem preseljevanju v kako drugo kronovino avstrijsko znova plačati takse?! Govoril sem z juristi, ki so obsojali takov zakon, in iz verodostojnega vira mor ;m poročati, da so celo strokovnjaki imenovali tak zakon naravnost — »neusmiljen"! Materijalno stanje slovenskega ljudskega učiteljstva je itak le revno, navlasti to velja o moji domovini Primorski. Zato ni čuda, da se je v no vejem času uprizorila prava emigracija primorskih učiteljev na Štajersko. Toda, kako bridko bode tem ljudem, če bodo morali vrhu potnih stroškov plačati de pristojbinske takse na novo? Morebiti pa se na Štajerskem postopa mileje? Zanimivo bi bilo kako poročilo v tem obziru od kakega štajerskega učitelja izseljenca. Janko Leban, nadnfiitelj v Begunjah pri Cerknici. Slovansko Sokolstvo. Ljubljanski „Sokol". Popoludanski izlet, katerega so priredili telovadci preteklo nedeljo, je v vsakem oziru uspel. Vkljub temu, da je kazalo na dež, odšlo je ob 4 uri 43 Sokolov iz društvene telovadnice proti strelišču. Tu se je začela vršiti glavna naloga izletova : Vadba pravilnega koraka in redovnih vaj mej korakanjem. Celo „ večno pot" v polnem, kratkem ali pospešenem koraku stopajoči in razne premene dvoredov v Štiristope, štiristopov dvo- in zastope izvršujoči Sokoli so ob zvokih rogov in pokanjem topičev proti polu šestim dospeli pred gostoljubno, z zastavami okrašeno hišo vrlega, požrtvovalnega narodnjaka goep. Jak. Matjana, kateri jih je pozdravil s presrčnim, navdušenim „na zdar". Na gostilničnem vrtu, napolnjenim že pred prihodom sokolske čete z mnogobrojnim občinstvom, se je na to razvila živahna zabava. Število Sokolov se je s starejšimi Sokoli in takimi mlajšimi, ki so, strašeč se dolge „večne poti" in redovnih vaj raje ubrali krajšo pot po Marije Terezije cesti, pomnožio na 65. Ob izvrstnem pope vanju „Slavcev", navzočih malono v polnem številu, in ob mladinskih igrah, katere je „Sokolov" načelnik Ivan Vernik uprizoril na travniku nasproti gostilne, se je le prehitro približal čas odhodu. Poslovivši bo cd gostoljubnega g. Matjana in zahvalivši ga za krasen in ljubeznjiv sprejem in res izvrstno postrežbo so dobro volje in veselega srca odkorakali Sokoli v dveh oddelkih, čilejši zopet po „večni poti" okoli Rožnika, drugi po Marije Terezije cesti, proti domu. — Telovadbena predavanja, katerih se je udeleževalo osem boljših telovadcev, so se pretekli teden zaključila iu se prično zopet na zimo. Predtelo-vadski zbor je sklenil, da je vsakemu telovadcu, ki hoče postati predtelovadec, prestati skušnjo iz telovadbene zgodovine, sestava in nazivoslovja. Prvo tako skušnjo je dne 19. junija z najboljšim vspe-hom ob navzočnosti predtelovadskega zbora in sedmih odbornikov naredil Josip Smrtnik, na kar je bil imenovan predtelovadcem. — IV. jour fixe bo v soboto, dne 27. t. m. na telovadnični galeriji. Reditelja sta br. Auer in Jedlička. Priprave kažejo, da ta jour fixe glede zabave ne zaostane za prej-šnimi. — Jutri so ob navadnem Času proste in redovne vaje: Nastop, III. iu IV. oddelek prostih vaj za izlet v Kranj. Ker je izletov čas že zelo blizu, naj bi se Sokoli pridno udeleževali teh vaj. Nastop in proste vaje so precej težke in potrebujejo mnogo vadba. Telovadba na Pariški razstavi 1. 1900 Ravno tako, kakor na svetovni razstavi I. 1889., na kateri so češki telovadci seznanili Francoze s svojim narodom, prirede tudi na razstavi 1. 1900 Francozi veliko telovadsko slavnost. Ožja komisija za telovadbo na tej razstavi je določila vzpored sledeče: 1. Mejnarodna tekmovanja telovadnih dru štev; 2. Velika slavnost žup iu društev; 3 Slavnostna tekmovanja šolskega naraščaja in francoskih društev. 4. Slavnost učencev ljudskih šol pariških. Natančnosti se še določijo. M« j mejnarodna tekmovanja francoskih društev se uvrsti XXVI izlet Unije francoskih telovadnih društev, katerega mora prirediti sekvanska župa (pododdelek Unije) Ni dvoma, da povabijo Francozi tudi slovansko Sokolstvo, in da se Čehi odzovejo vabilu. Zelo je želeti, da se tudi slovensko Sokolstvo udeleži pariških slavnostij vsaj z jedno telovadsko vrsto. Izredne važnosti bi bilo to, za ves slovenski narod. Pripravljati bi se morali seve že sedaj tako glede tehniške, kakor gmotne strani. Dnevno vesti. V Ljubljani, 23. junija. — (Električna železnioa v Ljubljani) Preteklo je že več let, kar se je pričelo v Ljubljani pretresati vprašanje glede naprave tramwaya. Misel našla je v tukajšnjem občinstvu prijazen odmev, a projekt ra.--.bil se je ob tiaansiranju podjetja. Pred nekaterimi dnevi pa se je obrnila „Elektricitii's-Gesellschaft" v Berolinn na tukajšnji magistrat z dopisom, v katerem naznanja, da je pripravljena, zgraditi ob svojih troških v Ljubljani električno železnico, ako bi bilo kaj upanja, da bi se v podjetju invt štovana glavnica, če tudi le nizko obrestovala. Društvo je pripravljeno, izdelati čim prej projekt in troškovnik ter prosi v to svrho, da mu mestni magistrat izroči potrebne podatke, slasti načrt mesta 8 progami električne železnica ter označitev primernega prostora za centralo. Mestni magistrat bode želji berolinskega društva seveda ustregel in v kratkem utegne priti vprašanje glede zgradbe električne železnice v Ljubljani na dnevni red. — (Starine.) Knežji dvorec, ta zgodovinsko in arhitektonično zanimiva palača, se bode fotografirala, predno se podere. Poškodovani spomenik sv. Trojice v tej palači se popravi in najbrž prenese na kak drug kraj. V kapelici na Gradu nahajajoči se grbi in medaljoni ee bodo kopirali, kopije pa shranile v muzeju. — (Prosčenje v Trnovem.) Dne 28. t. m., na dan žegnanja v Trnovem, pel bode pri veliki maši operni pevec gosp. K. T e r t mi k. — (Nesreči) Stavbišče, kjer zida lekarnar Maver svojo hišo, je tako ograjeno, da je mej ograjo in na nasprotni strani stoječimi hišami le prav ozka pasaža. Neumljivo je, da se ta konec Sv. Petra ceste ni zaprl za vozove, zlasti za večje. Posledica te brezskrbnosti je nesreča, ki ee je včeraj tam primerila. Pekovski pomočnik Sokovnik se na tem mestu težko otovorjenemu vozu ni mogel umakniti, stisnil se je sicer k zidu, kolikor je bilo mogoče, a voz mu je vender zlomil obe levi golenici. — V Vegovih ulicah je danes mlad človek, ki je nesel neko steklenico, padel tako nesrečno, da je obležal brez zavesti. Steklenica so je razbila in ga hudo porezala. Fant si je možgane tako pretresel, da se ni zavedel, ko so ga nesli v bolnico. — (Varujte se sleparskih agentovi) Zadnji čas se klatijo po mestu in njega okolici agenti, ki prodajajo ljudem razne slike z godbo in brez godbe proti plačilu v mesečnih obrokih. Slike so jako slabo izdelane in ljudje, ki jih kupijo, očividno goljufani, ker dotične sliko niso vredne niti četrtmo kupnine. Kakor slišimo, naznanil je mestni magistrat dva agenta, ki vsiljujeta ljudem take slike, zaradi goljufije državnemu pravdništvu. Občinstvo samo pa naj bode pozorno in naj se ne da preslepiti brezvestnim agentom. — (Ujeta tatica) Marija Ž^gar, ljubljanski policiji dobro znana ženska, je te dni v Novem Mestu g. Lori Smoli in nje dekli ukradla raznih rečij v vrednosti 30 gld., potem pa zbežala v Ljub Ij ino. Danes so jo mestni redarji ujeli in jej policija preskrbi prosto vožnjo v dolenjsko metropolo. — (Košnja) pričela se je z včerajšnjim dnem v ljubljanski okolici Vsled ugodne pomladi je trava letos gosta in bujna in se bode torej pridelalo izredno mnogo in dobrega sena. Tudi vreme je za košnjo ugodno — (Glas iz občinstva ) Minolo nedeljo po-poludne, ko jo bilo polno ljudi na cesti proti Matijami v Gornji Šiški so se zabavali (!) hlapci gosp. grajščaka Galeta s tem, da so spuščali mej šetake velike pse, kateri so poncči za stražo na verigah. Jeden teh psov jo hudo cgrizel psa necega ljubljanskega š« talca m je nastal vsled pasjega klanja velik strah mej mnogoštevilnimi otroci. Jednake surove zabave so se baje žs pripetile večkrat iu 80 hlapci pritožujoče se ljudi še zasmehovali. Ker smo preverjeni, da g. Galeta o teh nedeljskih zabavah njegovih hlapcev ni nič znano, prosimo, naj se blagovoli po brigati, da t-e tako stvari no bodo več dogajale, ker je to tudi na veliko škodo Gornji Šiški, katere se bodo Ljubljančani ogibali, ali pa si morali drugod iskati pomoči. — (Napad) Pri „Božjem grobu" sta danes dva kmeta napadla 3 3 let nega tesarja Fi\ Premka, ga vrgla ob tla, razbila na njem trden kmetski dežnik, skakala po njem in sploh Ž njim živinsko ravnala tako, da je mož poln ran in v veliki nevarnosti. — (Trmoglavost škofjeloškega gospoda župnika.) Neverjetno, ali vender resnično! Staro davna Sk. fja Loka razcepljena je sedaj v dva, ljuto si nasprotna tabora ! Jedni se bere za sulico, tisto sveto orodje, s katerim se je presunila desna stran Odrešeuiku, visečemu na kri Mi drugi se pa bore za sveti križ, torej za orodje, ki je vsaj toliko pripomoglo k OdroŠenikovi smrti, kakor sulica. V starih molitvenih knjigah pa dobite obilo molitvic, tako do svetega križa, kakor do svete sulice. Ali vzlic temu razsaja po Škofji Loki gOBpod župnik proti sveti sulici ter pošilja svojega cerkovnika od hiše do hiše, da zbira podpise za sveti križ Da se pri tem neti sovraštvo in nanprotstvo mej prebivalci, je gotovo! Cujmo, kaj je d Jo k temu povod, š da v Škofji Loki ima z »stavo, ki so jo napravili zasebni dobrotniki. Lično delo je, ter okrašeno 8 podobami svetnikov; vibra pa ped bbščečo so sulico, ter jo bila ob svojem čusu od strani cerkve brez upora blagoslovljena. Blagoslovljeno na ti zaRtavi je torej vse — in tudi sulica. Nosili so jo do sedaj pri vneli cerkvenih slovesnostih pred šoliko mladino, — ne da bi bil blisk božje jeze zadel pozlačeno in blagoslovljeno sulico. Sodanji gospod župnik pa je hipoma dekretiral, da mora šolsko vodstvo na zastavi sulico s križem nadomestiti ter zagrozil, da drugače za- stava niti v cerke?, niti k sprevodom ne bode smela. In glejte radi tega imajo v Škofji L)ki že več nego leto dnij krvav boj! Pečali, resno pečali so se s to „vojno* zadevo že krajni, okrajni in deželni šolski svet. In morda priroma naučni minister sam v Škofjo Loko, da se na licu mesta pouči o vbod. podrobnostih. Po Škofji Loki pa se sedaj pobirajo — če treba tudi ponarejajo — podpisi proti blagoslovljeni sulici I Srečna Škofja Loka, da imaš toliko prostega časa! Nam pa se je videlo potrebno, da se zabeleži ta Čin gospoda župnika, da se bode izven deželo vsaj vedelo, kako se pri nas na Kranjskem iz trte zvijajo verski prepiri! Tudi je samo ob sebi umevno, da je dandanes v Škofji Loki vsak .liberalec", kdor gori za sveto solico. Pridržujemo pa si pravico, da ob svojem času svojim čitateljem naznanimo, kako se je končala bitka, ki se bije sedaj po ulicah škofjeloškega mesta! Pri tacih prilikah vender obžalujemo, da nimamo šaljivega lista, kojemu bi tuko gradivo prav dobro ugajalo! — (Tatinsko dražbo) katera je po zimi obiskovala blejske vile in iz njih odnesla, kar je dobila, ho zasledili blejski orožniki. Menda je v to afero zapletenih kakih 50 oseb. — (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše: Dne 21. t. m. zjutraj mej prvo mašo, pri kateri je kaplan, namesto da bi bil pridigoval o sv. Alojziju, udrihal po njegove stranke političnih nasprotnikih in njili listih, primerila bi se bila kmalu velika nesreča. Od oboka, ki ga zdaj podirajo, utrgali sta se dve opeki in padli na oder, kar pa je tako zaropotalo, da so ljudje mislili, da se cerkev podira. Planili so k vsem trem vratom. Vsakdo je hotel prvi priti iz cerkve. Nastala je velikanska gnječa. Ljudje so jedno žensko podrli in je bila ta znatno poškodo vana, a pravo čudo je, da ni nihče drugi ponesrečil. Mnogi so v gnječi prišli ob dežnike, klobuk« in molitvenike. 2upan je bil sicer ukazal cerkev zapreti, ker je zdaj res jako nevarno muditi se v njej, ali „Gospodje" se za županove ukaze nič ne brigajo. Najbrž mislijo: V cerkvi nas vse posluša, toliko manj pa zunaj cerkve. Res je, in tako bode toliko časa, dokler se .Gospodje" no premene. — (Narodna čitalnica v Vipavi) priredi dne 27. in 28. junija t. 1. izlet na Nanos in v Predjamo. Vzpored izletu: V soboto dne 27. t. m. se zbero izletniki ob 4. uri popoludne v čitilniskih prostorih v Vipavi, od koder odidejo ob 5. uri na Nanos k Blažonu. koder se prnuoči; dne 28. t. m. zjutraj obisk sv. Jeronima, kjer bo zajutrek, potem odhod v Predjamo, kjer si izletniki ogl-dajo zgodovinski grad in okolico in kjer bo obed. Po obedu odhod v Razdrto k večerji, od tam pa povratek v Vipavo. Do Predjame si mora vsak izletnik oskrbeti hrano sam, pred odhodom iz Vipave pripravi naj se vse to v čitalnici, od koder se pelje hrana za vss izletnike skupno na Nanos; obed v Predjami in večerjo na Razdrtem naroči društvo za vse izletnike skupuo, isto tako tudi voz od Predjame do Vipa«e. — (Razpisane službe.) Na ljudski šoli v T o p 1 i e a h - Z a g o r j i učno mesto na vsp.irednici 4. razreda h plačo 4T)0 gld Proflnjo do konca meseca junija okr. šol. svetu v Litiji. — Na dekliški dvorszreJnici v Tržiču, ki se razširi v štirirazred-nico novo učno mesto z dohodki 111. plač. razreda, eventuvelno že aktivirano učno mesto na tej šoli z dohodki IV. plač razreda Piošnje do dna 4 julija okr. šol. svetu v Kranju — Pri politični upravi na Kranjskem mento konoeplnega prahtikanta d^ž. vlade z adjutom 500 gld. Proftnje do dne 10. julija pred pisanim službenim potom dež predseJetva v Ljubljani. * (Protiframasonski Bhod) se bode vršil meseca neptembra v zg<» lovinskoulavnem Tri lentu. * (Grozna nesreča) se je primerila v soboto v L.okov« ih pri Rrnu Pri krčmnrju Puhnarju službujoča dekla je grela za jednoletno gospodarjevo dete čaj, in sicer na spui'u. Djtična priprava so je zvrnila in goreči špirit se je zlil na sod, napol njen s špiritom. Sod je takoj eksplodiral in v*a soba je bila hipoma v plamenu. D-kla, kuharica, katera se je mudila v sobi, in dete so zgoreli. Mati detetova je hotela rešiti otroka in je hitela v gorečo sobo, pa se tako opekla, da je kmalu potom umrla. Tudi krčmar Puhnar je skušal priti v gorečo sobo, a se je tako opekel, da leži na smrtni postelji. Hiša je seveda do tal pogorela, * (Francois Coppe in madjarski golas.) Ko jo bil svoj čas Francois Coppć v Ruliinpenti, servirala se mu je tudi porcija golafia, saj je to madjarska narodna jed. — Kako vam ugaja, ga je vprašal dotični gospod, kateri ga jo bil zapeljal, da je nnročil to jed. — Prav dobro, je odgovoril Coppd, zdi se mi, kakor da sem pogoltnil mačka in da mi ga zdaj nekdo za rep vlečo iz želodca. * (Pri čaranju ponesrečil.) Mlad ključar v Hildesheirou na Nemškem je bil jako nezadovoljen s svojim stanom. Čutil se je poklicanega za kaj boljšega, zlasti ga je mikalo „čaranju", a posebno rad bi bil znal — ogenj bljuvati. Naposled je izvedel, kako delajo to potujoči .Čarovniki" in ves srečen je hitel mej svoje tovariše, da jim pokaže, kaj zna. Ukazal je jodneinu tovarišev, naj drži pred njim gorečo žvepieuko, sam pa je vzel požirek beu cina v usta, da ga mej zobmi brlizgne na žvep-lenko. Komaj pa je bencin se unel, padle so iskre čarovniku na ustne in unele v ustah nahajajoči se benzin, da je fantu plamen švignil iz nosa in iz ust .Čarovnikovi" tovariši eo bili toli pametni, da so fantu hitro ovili nekaj brisalk čez nos in usta in tako ogenj udušili. Fant pa leži nevarno ranjen v bolnici; čaral najbrž ne bo več. Davila a Uredništvu našega li st a s o p osla I i: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Fr. Štefančič, učitelj v Črnomlju 6. kron, nabrane po okrožnici mesto udeležbe k rek. shoda v Metliki; darovali so gir. dr. J Malerič, J. Ablin, J. Jereb, A. Kune, K. Miiller in pošiljatelj, vsak po 1 krono. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! Dunaj 23. jun. Dvorni svetnik A b r a m , katerega je 1. 1892. tedanji pravosodni minister Schonborn pozval kot referenta o slovenskih zadevah v pravosodno ininisterstvo, je imenovan dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču, pri kuterem je že prej služboval. Cesar je Abramu podelil mali križec Štefanovega reda. Dunaj 23. junija. Gospodska zbornica bode imela zadnjo sejo v tekočem zasedanju dne 25. t. m. Dunaj 23. junija. Deželni zbor dolenje-avstrijski je sklican na dan 1. julija, da se posvetuje o volilni reformi. Dolenja Avstrijska je prva kronovina, v kateri se uvedejo v kmetskih občinah direktne volitve. Carigrad 23. junija. Za jutri so sklicani vsi poslaniki na posvetovanje glede otoka Krete. Atene 23. junija. V Kaneji je zavladala velika panika, ker so bili ponoči na hiše kri-stijanov naslikani rodeči križi. Kdor more, beži. Atene 23. junija. Mnogo častnikov je dobilo dopust, da gredo na Kreto in se pridružijo ustašein. Rim 23. junija. Nuncijem na Dunaju je papež imenoval moiisignora Talianija. Narodno-gospodarske stvari. Nekoliko o pomenu in važnosti stroja- Sestavil Igu. Šega. (Dalje.) Ti mozgi se odtegujejo drugim organom. Telesu pohajajo najboljši šoki in želodec mora dovajati delujočim organom več sokov, kakor bi bilo treba brez dela. Vsak rokodelec je tedaj žrtva svojega poklica. Izumitelji strojev so omejili število takih žrtev, saj ti važni izumi nadomeščajo tudi najtežavnejša in uajnapornejša človeška dela. Sicer zahtevajo stroji do svoje popolne uporabe mnogo žrtev ali vse to je malenkostno v primeri z njib velikanskimi uspehi in koristmi za ^»bče človeštvo. Največji in najpomeuljivejši prevrat je pro-uzročil stroj v oboe na narodno-gospodarskem polji, ker on je vender podlaga naši gospodarski svobodi. S svojim pojavom je predrugačil ves družbinski red, zasekal sicer mnogo ran, katere bo pa zopet zacelil s,i m bres vsakoršnega mazila, najmanj pa s pomočjo političnega mazaštva. Povi rečno je bila poprej razdeljena vsa industrija na razne dele mej prebivalstvom, in sicer kot hišna industrija. Ta se je obranila še sedaj povsod, kjer ni prevladala veleindustrja. Hišni obrt ima pa tendenco že v svojem razvoji preiti v voleinduutrijo; seveda doseže ta smoter preje, čim bolj se umetno pospešuje. Ta končni prehod pa ni niti korist."i za hišni obrt sam, ša manj pa za delavsko Ijuditvo. Vnterne in vodne sile, katere je človek izkoriščal, pospeševale so razvoj industrije. Sedanjo obliko je pa dobila industrija šele z uporabo parne sile. Nastale in razvijale so se tovarne, dokler niso dosegle sediuje ogromne obširnosti. Z iuduatrijo so ogromno narasli izdelki, prirodno zaklade so jeli izkoriščati v veliki meri, pospeševalo se jo pa tudi obdelovanje zemlje, seveda jednostransko. Zbog tega se je navidezno okrepilo narodno blagostanje. IJtiaVl je zato v svoji kratkoviduosti Brnatrala pospeševanje veleindustrije za svojo glavno zadačo. Poleg nekaterih uspehov se je pa pojavilo zlo, ki tlači skoro vse človeštvo — in to je socijalna beda. Z parnim strojem se je pričela neizprosna in ugonobljujoča konkurenca ročnemu delu moderna manufakture. Delitev dela se je s strojem izvedla do skrajnosti. Parni stroj kot motor goni s pomočjo transmisije nebroj delavnih strojev. Ti stroji izvršujejo veliko cenejše, hitrejše, jednakomerneJHB in natančnejše kot roka. Vsled tega je rokodelstvo jelo propadati in bo, kolikor ga je še ostalo, s časom popolnoma izginilo, ker ne more v svoji prvo t nos ti konkurirati napredujoči indmtriji.VHled tegi pojava in vsled razširjajoče se industrije ie nastal prevrat v aocija'num oziru. Zbog prevlade para kot Rtrojna sila obče akomodacije je nastal nov pojem „dela". Izkoriščanje skoro neomejene parne sile s stroji je omogočijo v velikanskih tovarnah gromadno delo, za katero je pa potreba množice delavcev. Taka lokalna koncentracija delavskih sil je vzgojila proletarijat. (Dalje prilO IT/. iir»ce .... Kreditne delnice......... London vista........... P^emSki drž. bankovci r.a 1<*> mark . , 2" mark............ 20 frankov........... [talijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne" 22. junra 1896. 4*/c državne srečke iz I. 1H54 po 250 gld. Državne Brečke iz I. 1804 po 100 gld.. Dunava rep. Brečke f>" 0 po loo gld. Zemlj. obč. avstr. 4' „ zlati zast. linti Kreditne srečke po 100 gld....., Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-a\ str. banke p«. 200 gld.. Tramway-druflt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj........ 101 gld- 30 kr. 101 r 50 n 122 a 90 m 101 ■ 20 ■ 122 n 90 or.u * 85 j 348 e 3 80 ■ 119 t 95 58 3 80 ■ 11 ■ 75 ■ 9 n 5} a 44 n 50 t • 65 144 gld. 30 kr. 1H9 n 50 ■ IM n 50 ■ 198 t _ i 22 ■ 75 23 • — 157 n 480 — ■ i ■ 27 C. tr. glavno ravnateljstva avstr. drž, želemc. Izvod iz voznega reda ■velja.-vn.egr«' cd 1. j-u.xxlja, 3.S©©. Nastopno omenjeni prihajala! In odhajalnl Onsi označeni so t MrciInJeeiropNkem «-«*n (1705-142) Odkod iz I,'nbllaue (juž. kol). Ob 13. url 6 min. po noči osobni vlak v Triu/., Pontabet, IMjak, CeloTco, Franzeiufnste, Ijjuluni, čez Selzttial ▼ Auuoo, Isolil, Omunden, Kolnogriul, Ormi i i.i-tfin, Koli na Jozortl, Inomost, fitoyr, l,im-, Dunaj Tla Amatotton. — Ob U. uri 1 r> min. zjtitruj meianl vlak v Koćovje, Noro moato. — Ob 7. uri 10 min. oaobni Tink v Trhli, Pontabnl, Beljak, Colovoo, Kran-■euifeitn, Ljubno, Dunaj čez Selstlial t Solnofrrad, Steyr, Ij'iio, lludojerioo, I'! z.'n i. Marijine varo, Heb, Fr»n*ot9 rare, Karlove varo, Prago, Liipsko čoz A 111 -11 11.1 ■ 11 na Uuuaj. — Ob 12. uri 55 min. popoludns me h.m i vlak t Kočevje, Novo mesto. — Ob 11. url 60 min. dopoludne oiobnl vlak ▼ Trblz, Pontabel, Jtoljak, Ooloveo, Franzonsfosto, Ljubno, Setztlial, Dunaj. — Ob 4. url jiopoludno osuhnl vlnk t Trbiž, lloljak, Colovoa, Ljubno, čez Solz-Oi.O t tjoluograd, Iiond-Oaatoln, Zoll na jozoru, luomost, HroKouo, Curili, Oimioto, Pariz, S11 ■ > r, Dino, Omunden, Iachl, HudeJoTlco, Plzonj, Marijine varo, llob, Kraucore rare, Karlove Titro, Prago, Llpako, Dunaj vin Ani-■totten. — Ob 0. uri 30 min. ETečer tnosani Tlak t Kočovj«, Novo mesto. — Ob 7. uri 44 min. zvečer oiobnl vlak v I>esoo-Bled. — Vrbu tega ob 5. uri 80 min. popoludne vsako nedeljo in praznik v liosae-Illed. Prihod v l.jiiM Juho juž. kol.). Ob 5. uri 53 min. zjutraj ozoltni vlak z Dunaja via Amatetten, Solnograda, ltregonca, Inomuita, Zolla na Jezeru, I.cnd-Oaiteina, Ltnca, Sti'\r.i, Omuudena, Ischla, Auaieoa, Ljubna, Celovca, Iteljnka, Pramzent-fento, Trbiža. — Ob 8. uri zjutraj osolmi Tlak Iz L.eic-Bloda. — Ob B. uri 19 min. zjutraj mešani vlak ia Kočevja, Novega mosta. — Ob 11. uri 35 min. dopoludno ozohni vlak ■ Dunaja via Amttatteu, Liptkega, Prago, Francovlb varov, Knrlovih varov, Hoba, Marijinih varov, Plznja, Rudojo-tIc, Holiuigruda, hlnoa, Steyra, Pariza, Oenevt, Ouriba, Bregeuoai, Ino-moita, '/■■< II.i na jozoru, Lond-Oastein*, Ojuluui, Coluvca, Pontabla, Trbiia. — Ob 3. url 33 min. pupoludue meiani vlak iz Kočevja, Novega moata. — Oh 4. uri 55 min. popoludno otohni vlaik a Dunaja, I.iulnm, Bolztbnla, Boljnkn, (Celovca, Franzenafoito, Pontabla, Trdita — Ob 8. url 35 min. zvočor m,-« mi vlak iz Kočevja, Novega mesta. — Ob 9. uri 4 min. zvečer ošabni vlak s Duuaja preko Amstottena, la I.ipsiju, Prage, Franoovib varov, Karlovih varov, lleha, Marijinih varov, 1'lznJ«, Budejavla, Soluograda, l.Jtilma, Beljaka, Celovon, Pontabla, Trbiia. — Vrhu toga ob 10. uri 35 min. zvočor vsako nedeljo in praanik Iz I.ozec-Bleda. Odhod la Ljubit mir (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. url 33 min. zjutraj, oh 3. uri 6 min. popoludno, ob 6. uri 60 min. svočor, ob 10. uri 35 min. zvečer. (Poslednji vlak le ob nedeljah lu praznikih.) Prihod ▼ Ij|uI»1|hiio (drž. kol.) iz Kamnika. Ob S. url 60 min. zjutraj, oh l£, uri 15 min dopoludne, oh 6. url 30 min. zvečer, ob 9. uri 66 min. zvočer. (1'oslodujl vlsk le ob nedeljah in praznikih.) postranski zaslužek 150—200 gld. meaedno za osobe vseh poklicnih vrst, ki bc Loti"' pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hauptatadtlsohe WeohaeIatuben-Geaellaohaft Adler * C o m p,, Budapeat '. 2568-2) l'Mtniiovl|«>iin 1. 1H74 lb Moške srajce uajfineje narejene ovratnike, mansete. kilras najbolj di fabrikat najnovejše kravate nogovice, jopice, perilo za turiste II. priporoča najoanejo (2051-10) Karel Recknagel. Spominjajte se dijaške in Ijndske kuhinje pri igrali in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Učenca s potrebno naobrazbo, iz dobre hiSo, vaprefmcui takoj T trgovluo b Miodnulin blagom. (2594—1) blago in. iTTSin XjOTTJŠlli v Dolenji vaal pri Ribnici. ID^ra spretna železolivniška kaluparja • („formerja") dobita v livarni i»od <1 obrtmi poboji stalno delo* Ponudbe naj ao pošljejo upravništvu BSlov. Naroda«. (2593-1) Ljubljana, Latferman-ov drevored. Hartkopf-a veliki muzej- Velikanska razstava za umetnost in naravoznanstvene preparate, £T. mehanične umotvore s parno silo, bogat anatomičen muzej. Odprt TMiak dau od 9. are zjutraj do 9. ure Bvecer. Zabavo polno uro obetajoč, vabita k prav obi lemu obisku (2571-3) Ludovik Kraus W. Hartkopf tajnik. modelćr in mehunik. ■oo oo o>-oo<.x^ .<>^>o->. 'X><»: Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. *S d u IH a M t h3 Mrčesni ^5 S1 prašek pristen. steklenica stmie 20 kraje, 10 steklenic 2 gld. Dobiva se v (2559 2) lekarni Trnk6czy poleg mestne hiše v 17jubijani. Razpošilja se vsak dan s pošto. Lekarna Trnkćczv v Gradci Razglas. \ml Kakovnlkoui nn'j IVoiiiNko vunjo in Mollo v nio 1* roiunikciu '»krnju preložila se bode deželna cesta mej km 21. in Itn 20. ter j« delo preračunjfno na ."»I^II ^l. ,j»2—2) Načelnik: Fr. Penca fet. 1427. (2595—1) ■Dno Juliju In dne «9. avgusta t. I. dopoludne ob 11. uri .-<• bode tuModno prodajalo v konkurzno maso Janeza Itenet-a U Kranjske j^ore spadajoče posestvo vlo/.na M. 35) kat. občine Kranjska gora, cenjeno na 1780 gld., in vložna fit. 40 kat. občine Kranjska gora, cenjeno na 50 gld., in sicer pri prvem roku no pod cenilno vrednostjo. Vadijura 10%. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori dne* 16. junija 1896. IrCS par Popolna razprodaj manufakturnega blaga pri (25« 9 li) v Špitalsklli ulicah. ^toj Cfcsr! !! Veliko pod tovarniško ceno !!! Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljidč). UnOCO presku'' - o •» \ «• t. v % u l in oh r«>|><-«>» talno Hr««l- l\o po tešklli na-{•orlli, ii iu..lti j« /ni« itd. — Nitjholje st' je obi)ph< 1 pri vseh vnanjih boleznih, kakor: prc»tlmi, reviiihIK'114-iii otr|»n«'u|n. Bvltju in prett^ueiiJu Bil itd. • «■«/« rteklrnit s I f/lti, i? . Ar. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. PrtakOton pri vseh dotnaAih in koristnih živalih, kakor pri kou|lli, Kovedlli, ovcizh« i r«- ilelli itd., i^e n«««-|o |f«tl9 co »Ittbo i»r«-l»n% ijttjo, izvrstno varovalno sredstvo proti UiimiIoi bolesului. Verna JmviHm -#.5 (1224—70) 3Proira.o-^ra.3D.C). "^Rf^ — Mnogobrojna pismena priznanja. I>«»l»li i« Me v iNHkl lekarul. UIh« nu B»lo»(t4 pri jt-dloeui iad«3lovat«?l|u IKT- TT^'olf-'CL, iekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi n.ij bo na varstveno znamko. — ltH«poa«ll|M m t* \mmU dtau po poitl. 1. :.'.v/-X3J I 3 j l i Izdnjatelj iu odgovorni nrodmk : Jooip NoUi. Labtniim iu Liuk „Narodne Tiskarne", EL6