1 Stut^sk* I I V CM.JU 'Zasavski tednik- glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik, Zagorje lo Litija - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik Stane SuStar -Naslovi Uredništvo Id uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 23 -Telefon 80-181 - »sčud pri Komunalni banki Trbovlje 800-714-1-1«» - List tzbaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna «0 din - Cena Izvoda s kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. •*ev. SS TRBOVLJE, 24. avgnafe 1960 Oeni» in din - Lelo XII) ZAKAJ EKONOMSKE CENE MLEKU? EKONOMSKE CENE u XL\adne ufce ..ieči napisi na naših uradih opozarjajo prišleca, UraCŽe ure n. pr. vsak torek in petek »od — do«. V di ‘-.vnih ustanovah so pred meseci za potrebe mnogih državljanov uvedli uradne ure po enkrat tedensko tudi popoldne, kar so ljudje toplo sprejeli, saj jim dopoldanska služba poprej ni dovoljevala, da bi lahko uredili nekatere svoje opravke dopoldne. Zato so hočeš nočeš morali zamenjati službo, čestokrat pa vzeti tudi dopust Toda v sestavku ne gre za popoldanske uradne ure, gre predvsem za to, ali se strogo držimo teh ur ali n«. Pot me je pred dnevi dvakrat zanesla v naše pisarne. Prepričal sem se o tem. Ni bil uradni dan. Nujno sem potreboval potrditev nekega dokumenta. Potrkal sem na vrata pisarne ln potem vljudno prosil, če mi lahko potrde dokument. Dobim kratek odgovor: — Niso uradne ure! — Potem jih le prepričam, da gre 2» nujno zadevo. Počasi ml ustrežejo. Vem, da red mora veljati vsepovsod, tudi v pisarnah. Toda če gre za nekaj, kar terja hitro rešitev, potem uradne ure ne bi smele biti »ovira«. In spet drugi primer. Uradne ure so se končale natanko ob enajstih. Zamudo sem imel, recimo petindvajset minut Prišel sem iz Zagorja v Trbovlje. Tokrat ni šlo ra »nujno zadevo«, le za malenkostno uslugo, ki pa je zahtevala omenjeno pot. — Ne morem, zaključili smo že — je bil odgovor uslužbenke. In spet prepričevanje. Po naključju uslužbenka vidi na dokumentu moje ime. — A, vi stel Kako ste se spremenili? In problem Je bil rešen. Pa sem se vprašal, ali »obrazi« v naših pisarnah še kar naprej veljajo? X. POMEMBNO GOSPODARSKO VPRAŠANJE O povišanju cen mleku je “ilo med potrošniki, predvsem Sospodinjami precej razprav, v naših zasavskih občinah bo nova cena mleka, ki se bo dvignila za 12 do 16 din na “ter, pričela veljati, ko bodo občinski ljudski odbori Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Litije na svojih sejah sprejeli odloke o sprostitvi cen mleku, * čimer bomo dejansko prešli tudi na ekonomsko ceno tega Dotrošnega artikla. Istočasno bodo zasavski občinski ljudski odbori prenehali regresirati Meko. Precejšnja denarna **edstva, ki so jih doslej motali trošiti za regres — tudi do iO din pri litru — se bodo od-•lej porabila za druge prav tako koristne namene. Prehod na ekonomsko ceno 'mleku so potrošniki sprejeli Predvsem z vidika upravičene pa tudi neupravičene podražitve precejšnjega dela Prehrambenih, pa tudi ostalih Potrošnih predmetov. Vendar tokrat ne gre za neko neoeno-van0 podražitev, temveč za oblikovanje resnične ekonomove cene. Ekonomska cena ustvarjenih dobrin naj bi ne bila v prodaji >&mo kritje dejanskih mate- POSOJILO GANI Ameriška vlada Je pogojno do-ollia Gani 30 milijonov dolarjev 0*0JU* za gradnjo velike hidro-cntrale na reki Volti. OTROCI IZ AGADIBA V JUGOSLAVIJI *i» povabilo »veta društev za pbetvo otrok ln mladine Jugo-Avlje Je prispela s posebnim le-Uotn JAT v Beograd skupina 30 l*ro*klh otrok lz Agadlra, ki ga # letos prizadel katastrofalen po-*»• Otroci lz nesrečnega afrl-mesta bodo ixe*nbra~v Pionirskem mestu damjaku, nato bodo pa odtU orju v otroško vas pri Ma- DESET LET ZA ria lnih stroškov in popolne enostavne reprodukcije (redno obratovanje podjetij in obratov), ampak tudi zadostna sredstva za razširjeno reprodukcijo (razširitve obratov) in za stimulativno nagrajevanje, kar je velikega pomena tudi za naše kmetijstvo, kmetijske obrate in mlekarne, ki šele v zadnjih letih nenehno napredujejo Vprašanje ekonomskih cen postaja še posebno zanimivo predvsem zaradi nekaterih gospodarsko važnih sprememb, ki so bole napovedane že z začetkom prihodnjega leta — torej hkrati z uveljavljanjem našega perspektivnega plana — in ki bodo precej globoko posegle tudi na področje cen in skušale v precejšnji meri odpraviti neekonomska razmerja v gospodarstvu, ki so zaradi raznih administrativnih posegov (pri mleku regres občinskih ljudskih odborov) omogočala oblikovanje neekonomskih cen in rodila razne druge posledice. Problemi v . zvezi z ekonomiko cen sodijo še danes med najtežja vprašanja, s katerimi se srečujejo ekonomski sistemi v svetu. Teoretska načela, po katerih naj bi bila cena denarni ekvivalent vrednosti blaga aU storitve, t j. denarni ekvivalent družbeno priznanega potrebnega dela za proizvodnjo oziroma pridobitev nekega blaga ali storitve, so na današnji stopnji razvoja v svetu sicer še vedno veljavna, vendar je pa povsod njihova veljavnost zaradi takšnih ali drugačnih ekonomsko politič- nih posegov v gospodarstvu že v precejšnji meri omejena. To pa pomeni, da neekonomske cene niso specifičen pojav našega gospodarstva, saj jih uporabljajo tudi druge dTŽave za dosego raznih ciljev v gospodarstvu. Se več: socialistična razmerja v gospodarstvu, ki temelje na družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo in na planskem usmerjanju gospodarstva, celo terjajo trdno obvladanje tržnih zakonitosti, zaradi česar so seveda tudi nujne takšne cene za nekatere izdelke in artikle, ki niso oblikovane po načelih zakona o vrednoEti in zakona o ponudbi in povpraševanju. Zaradi tega se še vrsto let ne bo mogoče izogniti cenam, ki bodo vsaj delno neekonomske pri nekaterih izdelkih, saj bi uvajanje ekonomskih cen po vsej sili v celoti spremenilo značaj našega gospodarstva-Vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da so neekonomske cene nujne v takšnem obsegu in za toliko izdelkov in storitev, kot veljajo v sedanjem gospodarskem sistemu. Nasprotno, rezultati našega dosedanjega gospodarskega razvoja omogočajo in vse bolj tudi terjajo, da pričnemo na številnih področjih uvajati v gospodarstvu in tudi v nekaterih negospodarskih dejavnostih ekonomska razmerja, ki bodo temeljila na dejanskih ekonomskih cenah izdelkov ln storitev. Zožitev administrativnega poseganja v gospodarstvo samo na tista področja. kjer tu* v prihodnje ne bo šlo brez takšnega posega- Somopostrežni trgovini v Kisovcu in Zngorfu Ze nekaj časa si zagorski občinski ljudski odbor prizadeva izboljšati stanje trgovine v občini. Predčasno je osvojil poročilo in predloge posebne komisije okrajne trgovinske zbornice iz Ljubljane, U je preglede La stanje trgovske mreže v zagorski občini. Prvi sadovi vztrajnega ln načrtnega urejanja trgovske mreže v Zagorju ob Savi so letos že vidni. V mesecu maju so odprli novo modno trgovino trgovskega podjetja »Potrošnja« na Cesti Borisa Kidriča ln »Delikateso«, poslovalnico kombinata »Emone« lz Ljubljane—Zaloga. Kot ves kade, bo pa Zagocje ob Sevi dobilo do konca leta še dve novi samopostrežni trgovini. Prvo v naselju Kisovec v sestavu tamošnjaga potrošniškega centra. Z deli pri gradnji in ureditvi tega centra bodo pričeli že v nekaj dneh. Drugo samopostrežno trgovino bodo pa uredili v središču Zagorja. Samopostrežni trgovini bo opremilo in upravljalo trgovsko podjetje »Prehrana« is Ljubljane. ••VOLUCIONABNA SODISCA V TURČIJI .Turčiji so prejšnji teden raa-zakon o ustanovitvi revo-1 lodttč, ki Je sačel U- CEJLON NE BO IMEL POSLANIKA V IZRAELU »fejlontk. ministrska predsednica »Trnava Bandaranalke Je pred &5'1 sporočila, da Je cejlonska tj?* preklicala sklep prejšnje -JoanaJakove vlade o akreditira-Poslanika v Izraelu. Bred poleti v vesolje V,,** znamenja kažejo, da ne bo k° bo tudi problem •omI® ®l°veka na Zemljo po nje-taJ? ustrelitvi v vesoljstvo rešen. Va® oteKne človek bojda le le-MeU v vesoljstvo. Kongres g* Jbavtov v Stockholmu, ki ae St* ■ “čelctllo okrog SOO Izbran-Rtya{® jodu prepričanje, da ai Je l6vn.,Lte sagotovll povratno vo-r> ul ■ P®11 v vesoljstvo ln da •s Potovanje mogoče menda I»kniJ?*- Kar so znanstveniki ln - °‘e*ll doslej na tem pod- M » * n A ftlrnlrn nA niva vrata alf A- JI ki,?* Hroko odpira vrata, sko-»r* bo človek lahko odpoje Luno, kasneje pa men- AtiJrr. na Venero, Mars ln le ^ Planete. konferenca ‘vnanjih ministbov V ARABSKIH DRŽAV k^hjhsnonu se Je pričela v po-Slfi.1!. t. m. konferenca zu-25« - jPlnlstrov tdrulenlh arab-na kateri obravnavajo MnoVpraSanja lz mednarodnih 2* kfenl Konference so se udele-rk«ell[Janli ministri ZAR, Iraka, Libanona, Jeraena, S MaJL, Arabije, Sudana, Libije * medtem ko Tunlsija n ja, bo pa seveda pomenila veliko sprostitev v sedanjem sistemu in nujno zagotovila nov stimulans zg ustvarjanje iniciative neposrednih proizvajalcev. Nastaja pa vprašanje, ali smo se za ta prehod v preteklem razdobju dovolj pripravljali in ali smo sposobni predvideti vse posledice ekonomi-ziranja cen v našem gospodarstvu. Odgovor na to vprašanje ni kdbvekaj zadovoljiv, saj so bile v preteklosti ana- lize, ki so obravnavale vprašanje ekonomike cen, čestokrat površne in enostranske. Izdelovale so se za posamezne gospodarske veje in gospodarska področja, pri čemer so bile izdelane kalkulacije cen samo s stališča teh vej oziroma področij, niso pa bile upoštevane niti ekonomske cene drugih izdelkov in storitev, ni. ti posledice, ki bi jih utegnilo takšno delno ekonotrttziranje cen povzročiti v drugih gospodarskih vejah in področjih. Trboveljska delavska godba na pihala igra v Ljubljani! Verjetno se je že marsikdo začudil, ko je ta teden opazil naše godbenike v slavnostnih rudarskih uniformah odhajati n« vlak proti Ljubljani. Na povabilo okrajnega in občinskega Sveta Svobod so godbeniki sklenili pogodbo, da bodo v sklopu turističnih prireditev igrali v Ljubljani na letnem vrtu pred Figovcem promenadne koncerte. To povabilo je našim godbenikom, čeprav je združeno s precejšnjim naporom, vsekakor lepo priznanje za dosežene uspehe, obenem pa dobra izpodbuda za nadaljnje delo. Do sedaj so odigrali v Ljubljani že tri koncerte. Želimo jim mnogo uspeha pri 'nadaljnjih koncertih ln pa, da bi s pomočjo pristojnih forumov kmalu adaptirali stavbo, ki jhn Je dodeljena, v Godbeni dom, v katerem bodo lahko nemoteno vaditi in vzgajali naraščaj. Pil IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE Priprave na konferenco V litijski občini že razpravljajo o zaključkih zadnje po-kongretene konference organizacije Socialistične zveze, predvsem še o organizacijskih spremembah krajevnih organizacij Socialistične zveze. Tako bodo na področju občine litija najkasneje do 15. oktobra končane konference krajevnih organizacij Socialistične zvene, na katerih bodo podrobneje obravnavali smernice, sprejete na V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ter druge naloge, ki čakajo organizacijo Socialistične zveze pri vsakodnevnem delu. Kazno je, da bo na večini konferenc krajevnih organizacij SZDL tekla beseda o primernih prostorih, ki jih! potrebujejo krajevne organizacije ra dejo, zato b0 treba doseči, da dobi v prihodnje vseka SREČANJE Z IZSELJENCI V sredo zvečer jo priredila podružnica Izseljenske matice v Trbovljah prijeten večer za izseljence na Kleku. Udeležilo se Sa je precejšnje število naših rojakov lz Francije. Nemčije, Holandije in drugod, pozdravila pa sla jih predsednik podružnice Izseljenske matice Trbovlje Tone Kukoviča tn predsednik sveta za kulturo Stane Šuštar. Na prijetnem večeru je izseljence zabaval ansambel »Veseli rudarji«, ki je izvedel tudi krajši kulturni program. osnovna organizacija SZDL vsaj najpotrebnejše prostore. Po sklepu zadnje pokongres-ne konference organizacije SZDL litijske občine bo 21 Lra-jevnih organizacij Socialistične zveze, doslej jih je pa bilo 25. Dosedanje organizacije SZDL v Javorju, na Kresniškem vrhu, v Ponovičah, v Cerovcu in v Ješči se bodo pridružile bližnjim krajevnim organizacijam, na novo pr bodo ustanovili krajevne organizacije SZDL Ja- vorje, Kresničk! vrh, Ponovlče, Cerovca in Ješče. Po 15. oktobra bodo tako v lftUski občini naslednje krajevne organizacije Socialistične zveze: Kresnice, Jevnica, Rib-če, Vače, Sava, Polšnik, Dole, Gradiške Laze, Gradišče, Gabrovka, Moravče, Zgornja Jablanica, Breg, Orni potok, Prhnafcovo, Velika Koetrevnica, Stangarake poljane, Velika S tanga, Zavrstnik, Podšentjur, Zgornji Log, Litij* |, Litija n in Šmartno pri LitUi. V prihodnjih dneh ae bodo na občinskem odbora Socialistične zveze selil vsi dosedanji predsedniki in tajniki organizacij SZDL na posebnem sestanku, na katerem bodo govorili o pripravah na konference krajevnih organizacij Socialistične zveze in o ostalih trenutnih nalogah, razpravljali pa bodo tudi o ustanavljanju sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL. TELEGRAMI TRBOVLJE. - V vseh štirih zasavskih občinah, v Trbovljah, Zagorju ob Savi, Hrastniku m Uhlji razpravljajo o sestavi petletnih perspektivnih načrtov gospodarskega razvoja Za obdobje 1061—1965. ZAGORJE OB SAVL - V restavracijskih prostorih hotela Kum v Zagorju ob Savi je bil v petek zvečer sprejem za rojake — izseljence, Id se v teh dneh mudijo na obisku v tem mestu. Po dobrodošlici predsednika zagoekega občinskega ljudskega odbora Rada Tauferja in predsednika odbora Slovenske izseljenske matice je zapel nekaj pesmi pevski ansambel DPD Svobode Zagorje, nekaj pesmi so TAKO JE NA DOPUSTU OB MORJU V CRIKVENICI, KJER LETUJEJO IZ REVIRJEV Z RUDNIKA ZAGORJE, MEHANIKE TRBOVLJE, STEKLARNE HRASTNIK, STROJNE TOVARNE TRBOVLJE, CEMENTARNE, ELEKTRARNE TRBOVLJE IN DRUGI NASI DELOVNI LJUtt* VSR 81 NABIRAJO MOČI, KO 8S PON^VNOJgNj^^V^TVOJ^^jj^VNE jCO^ITIVE. NA SLIKI NA PLA2I V CRIKVE- pa izseljencem recitirali zagorski pionirji. Pozneje so se rojaki ob zvokih narodne in zabavne glasbe veselo zavrteli. e HRASTNIK. — Na ponedeljkovi skupni seji vodstev občinskega komiteja Zveze komunistov in Ljudske mladine so razpravljali o nekaterih problemih hrastniške mladine in napravili sklepe za izboljšanje dela mladinske organizacije. TRBOVLJE. — Kakor tmo izvedeli, se je Turistična zveza Slovenije domenila z RTV Ljubljana za snemanje turističnih propagandnih filmov, ki jih bo predvajala Jugoslovanska televizija. Med kraji, kjer bodo snemali turistične filme, omenjajo tudi Zasavje. TIRNA — V nedeljo, 4. septembra. bodo v vasici Tima pod Zasavsko goro izročili svojemu namenu poslopje osnovne šole. Tamošnji šoloobvezni otroci so imeli doslej pouk v prostorih gasilskega doma, ki za to niso bili primerni. Investitor gradnje je bil zagorski občinski ljudski odbor, za gradnjo šole pa so prispevali tudi domačini. TRBOVLJE. - Prebivalci Zasavja bodo lahko spremljali potek prenosov z letošnjih olimpijskih iger iz Rima, kar jim bo omogočil novozgrajen televizijski oddajnik na Kumu. Klub ljubiteljev »nevidne televizije« v Trbovljah bo moral prenehati g delovanjem. VREME ZA CAB OD 25- AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA: Med 27. in 30. avgustom včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 30. avgusta. V ostalem lepo poletno vreme. — Okrog 4- septembra zopet kra-Dr. V. M. HRASTNIK. — Na sestanku predsedstva občinske organizacije Socialistične zveze v Hrastniku so skupaj s predsedniki krajevnih organizacij in krajevnih odborov govorili o problematiki krajevnih organizacij SZDL jn o ustanavljanju sekcij pri njih. 80-191 kliče 02 van Lisec. Industriji ln trebuh LITUA 02 (POSTAJA LM LITIJA) V noči od nedelje na ponedeljek Je sezonski delavec Ivan Lise zaposlen v Kresniškl apna, ustrelil v glavo ____ 4S-letno Frančiško Kukoviča lz Kres niških poljan. Lisec je bil do sedaj že dvakrat poročen ln obakrat ločen, zadnje čase Je pa živel v konkubinam z neko žensko, a Je tudi ■ to pretrgal razmerje. Zato je poizkušal navezati razmerje s Kuk o vi če v o, ki pa ni bil« za to, ln Je Lisec lz maščevalnosti dvakrat streljal nanjo. Po tem dejanju Je storilec pobegnil neznan* kam, ranjeno Frančiško Kukoviča so pa prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo operlralL Zdravstveno stanje Kukovlčeve je kritično. ZAGORJE OB SAVI 81-002 (POSTAJA LM ZAGORJE OB SAVI)! V zadnjem tednu ni bilo na območju postale LM Zagorje ob Savi prometnih neereč. TRBOVLJE 02 (POSTAJA LM TRBOVLJE): V petek, 18. avgusta, Je bila prometna nesreča na Trgu revolucije ob S.55. Mopedist Edi Skrabar se Je peljal z mopedom lz smeri železniška postaja proti Trbovljam po desni strani cestišča. Iz nasprotne smeri se Je pa peljal Franc Gračnar, tudi po desni strani ceste. Nasproti zgornjega vhoda v STT Je prečkala cesto neznana ženska. Da ne bi podrl na tla neznane ženske, Je kolesar zavil na levo, /rl t«V se Je pa zaletel v mopedista. Kolesar ln mopedist sta bila hujše telesno poškodovana, na mopedu ln kolesu Je pa okoH 7000 din škode. HRASTNIK 81-802 (POSTAJA LM HRASTNIK): V zadnjem tednu ni bilo na področju postaje LM Hrastnik prometnih nesreč. ZIDANI MOST 81-802 (POSTAJA LM ZIDANI MOS' V zadnjem tednu ni bilo na močju posuje LM Zidani mi prometnih nesreč. 1 RADEČE 81-902 (POSTAJA LM RADEČE): V zadnjem tednu ni bilo M področju posuje LM Radeče RO metnih nesreč. S-* . ■ f 'M GIBANJE GOSPODARSTVA V TRBOVEUSK1 OBČINI c- $g ?<*$*§ mn z M4 uio&njc uusruiiAnai vn v iiujuvcusai uduuvi Večja osebna potrošnja in višji življenjski standard \ m » PRI DELU V TRBOVELJSKI MEHANIKI Za prvo polletje letošnjega leta so v gospodarskem razvoju v trboveljski občini naslednje značilnosti; presežena predvidena realizacija, naraščanje proizvodnja v industriji in ostalih gospodarskih vejah, velika investicijska dejavnost, večja osebna potrošnja in višji življenjski standard. Smernice in ukrepi za gospodarski razvoj občine Tr-bovlje, predvideni z družbenim načrtom, so bili tako v celoti doseženi. Gospodarstvo trboveljske občine je v prvem polletju letošnjega leta uspešno napredovalo. Vzporedno s tem se je pa razvijala tudi negospodarska dejavnost za 10 •/«, V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je povečal družbeni bruto produkt za 11 •/», a narodni dohodek za 16 °/o, pri tem se je Pa število zaposlenih povečalo za 4*/o. Tudi investicijska dejavnost se je močno povečala. Kljub temu pa letni plan investicijske dejavnosti ne bo v celoti realiziran, predvsem še v gospodarstvu, ker so posamezne gospodarske organizacije pred- videle preveč investicijskih vlaganj. Posebej pri posojilih so nastopile težave in bo mogoče nekatere investicije dokončati šele v letih 1961 in 1962. Negospodarske investicije bodo pa po načrtu izvršene letos. Investicijska sredstva so, oziroma še bodo v rudarstvu in industriji naložena v gradnjo, rekonstrukcijo in razširitev obratov. Tako bo omogočeno boljše . izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in nadaljnji razvoj gospodarskih organizacij. Investicijska dela potekajo v Cementarni (rekonstrukcija obrata), na Rudniku Trbovlje—Hrastnik (razširitev obrata Dol), v Elektrarni (novogradnja tovarne zidakov iz elektrofiltrskega pepela). Za kmetijstvo namenjena sredstav se bodo porabila za nakup plemenske živine, za adaptacijo skladišča in popravilo hleva, popravljajo se še gozdne poti. Za gradbeno podjetje bodo nakupili novo mehanizacijo in zgradili nove prostore, uredil'.1 in povečali prodajne zmogljivosti v trgovini na drobno, v gostinstvu bodo urejevali lokale ter po- večali zmogljivost obrti. Sredstva, namenjena za komunalno dejavnost, bodo porabili za povečanje osnovnih sredstev, za gradnjo transformatorskih postaj, za razširitev električnega omrežja in za ostale komunalne naprave. Razpoložljiva sredstva za negospodarske investicije bodo porabljena za potrebe družbenega standarda in za izboljšanje življenskih pogojev prebivalcev občine Trbovlje^ tako za popravilo in zidanje novih stanovanjskih hiš, za gradnjo osemletke v Trbovljah, za gradnjo tribune na stadionu ŠD Rudarja tn za razne manjše komunalne dejavnosti. V tem obdobju so precej porastlj tudi osebni dohodki zaposlenih. Skupni osebni dohodek se je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta povečal za 22 »/o. Ob vsem tem je pa treba opozoriti na zaposlovanje delovne sile. 2e s smernicami družbenega načrta za leto 1960, tako zveznega, republiškega in okrajnega ter občinskega, je določeno, naj se ne zaposluje nova delovna sila in tako povečuje proizvodnja. Zato je zanimiva za Trbovlje naslednja ugotovitev: z družbenim planom je določeno, da naj bi bilo v trboveljski občini v Mošnjem letu zaposlenih 5239 delavcev In uslužbencev. Podatki pa kažejo, da Je to število prekoračeno za 283 za* poslenih ali za 3,8 °/o. V tem izkazujeta največjo prekoračenje industrija (80 več zaposlenih) in obrt družbenega sektorja (94 več zaposlenih). Gradbeništvo, promet, trgovina, komunala in kmetijske zadruge zaposlujejo po največ štiri nad določenim številom, družbeni sektor gostinstva P3 trj manj. Nujno potrebno bo stalno nadziranje gibanja števila zaposlenih in treba bo dosledno vztrajati, da Se smet" niče družbenega načrta občine v celoti izpolnjujejo. Saj drži. da ne gre na ta način večati proizvodnje.. Dela dobro napredujejo ob pourrju v gospodarskih organizacijah v litijski občini Storilnost nenehno raste Letošnje leto v litijskih gospodarskih organizacijah uspešno izpolnjujejo proizvodne naloge. Kljub znižanju števila zaposlenih za 1,7 odstotka v primer-jmvi z lanskim letom, je proizvodnja por as tla za 20,4 odstotke. V litijski občini so dosegli v vseh gospodarskih organizacijah pri izpolnjevanju planskih nalog proizvodnje znatne uspehe.' V prvem polletju so Izpolnili 54.2 odstotka letnega plana, v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je pa porasla proizvodnja kar za 20,4 odstotka. Razveseljivo je dejstvo, da se je število zaposlenih v prvem polletju letošnjega polletja znižalo v primerjavi z istim obdobjem lani za 1,7 odstotka (predvi- deni načrt zaposlitve delovne sile je bil Izpolnjen le s 97,3 odstotka), v istem času se je Pa storilnost povečala za 18,1 odstotka. Na porast storilnosti in proizvodnje so nedvomno ugodno vplivali dobra stimulacija, izboljšani delovni pogoji, že izvršene rekonstrukcije in v litijski predilnici pospešena proizvodnja. Razen tega je pa zanimiva ugotovitev, da je v podjetjih v litijski občini v prvem polletju letos porasel osebni dohodek za 37 odstotkov, čisti dohodek za 19,8 odstotka, celotni dohodek za 23,8 odstotka itd. V rudniku Sitarjevec m obratu Litija so lanskoletno proizvodnjo presegli za 8,8 odstotka, vso letošnjo proizvodnjo barita pa imajo že pro- TAKO SODELOVANJE JE TREBA POZDRAVITI IN OKREPITI Strojna tovarna Trbovlje-Rudnik Velenje V četrtek, 12. avgusta, so se v Velenju sešli predstavniki Strojne tovarne iz Trbovelj In Rudnika Velenje glede medsebojnega sodelovanja. Vodsrtvo velenjskega rudnika je namreč predlagalo vodstvu STT, da bi se odgovorni čini tel ji obeh podjetij letno najmanj štirikrat sešli In skupno reševali probleme, ki zadevajo obe gospodarski organizaciji. STT Ima namreč na Rudniku Velenje montirane, v njenih obratih izdelana naprave in stroje, torej naše domače izdelke, v vrednosti preko 2 milijard dinarjev. Rudnik Velenje je najbolj mehaniziran premogovnik v Jugoslaviji ter dosega visoke učinke. Tako znaša na primer rudniška storitev velenjskega rudnika 4,1 tone premoga, povprečni jamski učinek pa 10,0 ton premoga na moža in dnino. Ta rudnlkje torej glede storilnosti na prvem mestu v naši državi In sodi v tem pogledu med najboljše rudnike v Evropi. Strojni tovarni v Trbovljah, ki je s svojimi stroji opremila ta rudnik, je ta njegov dosežek v storilnosti lahko v ponos in priznanje, predvsem seveda, da je na velenjskem premogovniku udeležena s tako veliko količino doma izdelane mehanizacije. Na posvetu ki Je bil v Velenju pretekli četrtek, je direktor domačega rudAika tovariš Nesti Zgank predlagal vodilnemu kadru že uvodoma omenjena večkratna skupna posvetovanja, to pa glede na velike nove investicije v tako imenovanem kemičnem kombinatu, ki se bo zgradil v Velenju ter bo morala Strojna tovarna v naslednjih 5 letih povečati svojo proizvodnjo za 100%. Zaradi tega so se tudi odločili za skupne medsebojne sestanke, ki je prvi že bil, naslednje snidenje bo pa meseca septembra v Trbovljah na katerega bodo Velenjčani že prinesli izkristaliziran projekt o potrebi domače opreme za Velenje za leta 1961—1965. Tako sodelovanje Je vsekakor potrebno In koristno ter ga Je Žreba toplo pocdravrti in priporočiti. dano. Letos zaposlujejo 2,2 odstotka delovne sile manj kot lani, produktivnost so pa povečali za 12,8 odstotka. Vzporedno s tem se je pa znižala lastna cena. V kresniški industriji apna v Kresnicah so ob polletju izpolnili le 49,5 odstotka letnega proizvodnega načrta, operativni načrt so pa presegli za 4 odstotke. Od lani so povečali proizvodnjo za 9 odstotkov, storilnost je pa porasla za 8 odstotkov. V kresnički industriji apna so se povečali osebni dohodki za 39 odstotkov, realizacija pa za 36 od->t-itkov. Lesna industrija Litija je izpolnila 47 odstotkov količinskega proizvodnega načrta, v primerjavi z istim obdobjem lani se je pa povečala proizvodnja za 26,8 odstotka. Število zaposlenih so znižali za 2,5 odstotka. Produktivnost so povečali za 18.5 odstotka, realizacijo za 19,15 odstotka, osebni dohodek pa za 62,26 odstotka. V litijski Predilnici so predvideni proizvodni načrt za prvo polletje letos presegli za 8 odstotkov, proizvodnjo istega obdobja v lanskem letu pa presegli za 22 odstotkov, kljub temu, da zaposluje 5 odstotkov delavcev in delavk družbenim načrtom. Načrt je tudi določal, da se bo v litijski predilnici povečala produktivnost za 11,2 odstotka, že v prvem polletju pa je bila za 17,9 odstotkov nad načrtom. Na povečanje storilnosti je vsekakor ugodno vplival sistem nagrajevanja, saj le povprečna plača v tovarni 19.793 din. V prvem polletju letos je porasla realizacija za 37,96 odstotka, osebji dohodek pa za 54,23 odstotka. V Tovarni usnja in krzna v Šmartnem pri Litiji so predvideni količinski načrt proizvodnje dosegli z 49,9 odstotka, proizvodnjo iz istega obdobja lanskega leta za 17,3 odstotka, storilnost je pa porasla za 13,3 odstotka. Realizacija je bila dosežena s 96,66 odstotka (precejšnja zaloga usnja, ki bo prodana šele v drugem polletju), osebni dohodek je pa za 9,71 odstotka večji. ATLETSKO TEKMOVANJE V okviru priprav n« praznovanje 45-letnice trboveljske termoelektrarne je bilo prejšnji teden atletsko tekmovanje med posameznimi obrati podjetij. V prihodnje imajo v na- manj, kakor Je bilo določeno z Črtu še druga tekmovanja. Človek - človeku Naselje Stavbe v Litiji so že več let v znamenju gradnje novih blokov, kar prinaša stanovalcem tega predela razne nevšečnosti. Vsakodnevno poslušanje trušča ter ropota je za vsakogar mučno in neprijetno. Razen tega je okolica stanovanjskih hiš vedno v neredu, z gradbišč se dviga prah ki se prenaša na okolico, itd. Rekli boste, da brez tega vendar ne gre in da je ta problem povsod. Res je tako, vendar je pa tudi res, da delavci na gradbiščih včasih ponagajajo z nevšečnostmi, ki jih ne bi bilo treba, če bi imeli le malo obzirnosti in čuta za delo drugih. „ Nedavno tega mi je potožila gospodinja iz hiše, zraven katere grade nov stanovanjski blok, da je sušila perilo na prostoru, ki je zato določen. V tistem času je pripeljal traktorist poln avto opeke, ter ga izpraznil kar polegobešenega perila. Lahko si mislite, kakšno je bilo potem perilo, saj je bilo nekaj časa kar zavito v rdeč prah. ki se je dvigal iz kupa zidne opeke. . . , .. Ali v tem primeru traktorist res ne W mogel ravnati drugače?... Kakor smo že poročali, so pričeli delavcj splošnega gradbenega podjetja »Slovenija ceste- tz Ljubljane, ki grade v Zagorju tudi cesto Toplice-Loke. z deli na rekonstrukciji in modernizaciji ceste III. reda Zagorje—Trbovlje v dolžini 1204 m na odseku Klavnica Zagor j e—Sl ačnik. Nova trasa modernizirane in rekonstruirane ceste Klavnica—Slačnik poteka v pretežni večini po stgri strasi, v kolikor ne v celoti, pa deloma, le na nekaj mestih se zaradi boljše izpeljave preloži. TRBOVLJE. - Jutri se bo začela ob 8. uri v sejni dvorani 33. seja občinskega zbora in 37. seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trbovlje. Na ločenih sejah obeh zborov bodo odborniki med drugim razpravljali o poročilu o polletni realizaciji družbenega načrta občine Trbovlje. CELJE. — Tu je mestna reprezentanca v povratnem dvoboju premagala mestno reprezentanco Zagorja ob Savi v vajah na orodju z rezultatom 213,10:206,50. Med posamezniki je bil najboljši Avgust KISE-LJEC (C) pred BEZGOVSKOM (Z) in PAVČIČEM (C). Zagorjani so osvojili prva mesta na konju (Bezgovšek), krogih (Draksler) in bradlji (Bezgov-šek) ter delili prvo mesto, na drogu (Bezgovšek). • NAROČNIK) ZASAVSKEGA • TEDNIKA (MAJO PRI • MALIH OGLASIH • OSMRTNICAH IN ZAHVA • LAB SO-ODSTOTNI PCPT7R1 MLADINCI IN MLADINKE, KI IMAJO VESELJE DO IGRANJA DPD Svoboda TrNavije H vabi mladince od 4. razreda osemletke naprej, ki Imajo veselje do igranja v tambura-škem zboru, da se priglasijo v to novo ustanovljeno sekcijo Priglasitve sprejema vsak dan od 17. do 19. ure v klubu Svobode Trbovlje tov. Aškerc, upravnik kluba. Ce bo prigla-šencev dovolj, bodo ustanovili dve skupini, za mladinke in mladince posebej. Vaje bodo redno vsak teden dvakrat. - priglasitve »prejemajo do 1. septembra 1960- PO SVETO rnmmmtmmtmmm Pretekli teden smo morda prekoračili pomembno ločnico v zgodovini našega planeta: vesoljska ladja, sovjetska vesoljska ladja Je poletela 300 km visoko in se je nepoškodovana vrnila na zemljo; vrnila sta se tudi njena potnika — ljubka psička Belka in Strelka — živa in zdrava. Storjen je bil še korak bliže k osvajanju vesolja korak bliže k popolnejšemu obvladanju prirode. Nedvomno velik, zelo velik dogodek v zgodovini našega planeta. In vendar Je nekako zbledel v senci pritlikavih dogajanj, ki so čisto »zemeljska-. Kriza v Kongu je našla epilog pred Varnostnim svetom, katerega je generalni sekretar OZN Hammarskjtfld pozval, naj se Izreče o njegovem dosedanjem delu in naj presodi, ali so hude obtožbe, ki jih je na račun Hammarskjdlda osebno ln na račun OZN oziroma njene akcije v Kongu Izrekel kon-goški premier Lutnumba. Razprava, ki je potekala polnih 24 ur, je bila dokaj burna in razgibana. Značilno zanjo pa je, da so tudi govorniki lz afriških držav, na primer tuniški delegat In opazovalec iz Gvineje, izrekli popolno priznanje akciji OZN in njenemu generalnemu sekretarju osebno. Sovjetski delegat Kuznjecov. ki je v prvem delu svojega govora dal priznanje OZN, da je ustavila agresijo v Kongu, a takoj z» tem očital Organizaciji združenih na^idov. rta te agresije ni izkoreninila, je na koncu razprave umaknil sovjetsko resolucijo, ki je nasprotovala načrtu generalnega se- kretarja za nadaljnjo akdjo pomoči Kongu. Skratka, Združeni narodi so tudi ob tretjem zasedanju Varnostnega sveta, ki je razpravljal o Kongu, dobili priznanje, da so opravili koristno in težavno delo v korist miru. Po zadnjih vesteh iz LeopoldvlUs Je tudi premier Lumumba Izjavil, da Je popolnoma zadovoljen s potekom razprave v Varnostnem svetu ln da ško stražo s posebnim vlakom poslali nazaj v Sudan. Skratka, nekaj mesecev po rojstvu, se Je mlada Federacija razšla. Dogodek sam na sebi opozarja na nekaj. Proglasitev neodvisnosti afriških dežela le ne pomeni konee težav ln konec problemov. Rekli bi lahko prav nasprotno. Po proglasitvi neodvisnosti pridejo tl problemi toliko bolj do veljave ln Izraza, ker Kongo,MaliinSanJose Ima popolno zaupanje v Združene narode, belgijski predstavnik pa Je najavil, da bo zadnji belgijski vojsk čez osem dni zapustil ozemlje Konga. Toda tudi druga novica Je Iz Afrike. NI še dolgo, kar smo najavili, da sta bivši francoski kolonialni ozemlji, Sudan ln Senegalija, dobili neodvisnost, ter da sta se združili v Federacijo Mali (Mali je staro Ime za neodvisno kraljestvo, ki Je bilo pred stoletji na tem • 1ro?.iu), ki je po dolgotrajnih in težavnih pogajanjih v Parizu uredila tudi svoj odnos s Francosko skupnostjo. Pred nekaj dnevi pa Je nenadoma prišla iz Dakra vest, da je senegalska skupščina proglasila odcepitev In samostojnost. Federacija je razpadla na sestavna dela, na obmorsko Senegalijo ln na celinski Sudan; vse sudanske uradnike, ki so zasedli položaje v Senegal!JI, no pod voja- so tisto sile, ki so Jih prej dušile. Izginile. Obmorska ln zato bogatejša Senegalija Je proglasila odcepitev od neprimerno bolj zaostalega ln revnejšega Sudana; ta akt Je nekako -bjektivno pogojen in razumljiv, prav tako kot Je bil objektivno pogojen centralizem, ki so ga Senegalci očitali Sudanu. Afrika, ki se v XX. stoletju oblikuje v Individualne nacionalne subjekte. Je morda bolj kot kdaj boli poprej potrebna pomoči, pomoči brez kakršnih koli pogojev in stranskih računov, če nočemo, da ne bo v svojih porodnih krčih postala šahovnica bloko skega dvobo-J. mlade afriške rtržave pa črne In bele figure na tej šahovnici. Tretji dogodek, ki ga nameravamo obravnavati, pa je iz Latinske Amerike. V San Josčju zasede konferenca ameriških držav; sem sodijo tudi ZDA. Le-te se Imele še do nedavnega večjo telo kot vaeh 20 repu- blik Južno od Rio Grande skupaj. Razvoj zadnjih desetih let, posebno pa razvoj po 'uspešno Izvedeni kubanski revoluciji, pa je zavzel drugo smer, prav nasprotno tej. Prva točka zasedanj- Je bila venezuelska pritožba proti Dominikanski republiki, ki Je aktivno sodelovala pri pripravah na atentat proti venezuelskemu predsedniku Betancourtu. Venezuela Je zahtevala radikalne ukrepe proti diktatorskemu režimu Trujllla v Dominikanski republiki, to Je prekinitev diplomatskih odnosov in gospodarsko blokado driave, dokler se le-ta ne demokratizira, to je, dokler se ne spremeni režim, U ae vzdržuje na oblasti s pomočjo polletje ln ameriških dolarjev. Ameriški zunanji minister Herter le skušal venezuelsko zahtevo ublažiti in Je predlagal milejše ukrepe, češ, da je Dominikanska republika ♦na prti demokratizacije«; v mislih Je imel odstop Trujllla, ki pa ga Je nasledil njegov najožji sodelavec. Toda na konferenci v San Josčju so kljub temu sprejeli resolucijo, ki priporoča državam r' vam pan-amerltke ow",»’»''lle rta nreklnejo dnisc s Cludad Trujlllo. To Je velika zmaga novega vetra, ki veje če« latinskoameriški kontinent; nekaj držav, med njimi Mehika, je že uresničilo priporočilo I* S- Josčja, čeravno konferenca še ni končana. V drugem delu bodo obravnavali odnose med ZDA in Kubo, ki so se v zadnjem času nevrr-n »»ostrili. Resolucija proti Dominikanski republiki pa zgovorno odkriva, kje so simpatije latlnsko-amerlšklh držav. Pred dnevi so odstranili zadnjo oviro, ki je onemogočala hitrejši tempo del. Na mestu, kjer je še pred dnevi stala »Motezova« hiša, je zdaj samo še kup zemlje in kamenja/ Pa tudi tega kupa kmalu ne bo več. Delavci SGP »Slovenija ceste« iz Ljubljane hitijo z deli. Na začetku Ceste 9. avgusta zidajo na zgornji strani oporni zid; oporni zid gradijo rudi pod Koprivčevo hišo. Zemeljska dela pa opravljajo na odseku od Klavnice do Lavrača na Selu. Čeprav je zagorski občinski ljudski odbor kot naročnik in investitor rekonstrukcije in modernizacije ceste Zagorje- Trbovlje na že omenjenem odseku objavil zaporo ceste Zagorje—Trbovlje čez Slačnik za vsa motoma vozila, s* vendar dogaja, da vozniki tega ne upoštevajo in brezskrbno vozijo po razkopani cesti. Delavce s tem ovirajo pri delih. Zato bi bilo prav. da se poostri nadzor nad prometom na tej cesti, kj je v gradnji. Se P05?' bej nad osebnimi avtomobili in motoristi, ki brezskrbno vozijo po cesti in se ne zmenijo za opozorila. Vse kaže, da bo modernizacija in rekonstrukcija ceste v roku izvršena, seveda, če d®-lavcev pri delu ne bo oviralo močnejše in večdnevno deževje. STAREGA UPRAVNEGA POSLOPJA KEMIČNE HRASTNIKU NI VEC roVARNF Na kratko po domovini NOVA LADjA SPLOŠNE PLOVBE V PIRAN L V sredo, 17. avgusta, je prevzela Splošna plovba iz Pirana v ladjedMnid »Uljanik« svoj tretji novi tramoer, ki so ga zgradili v tej ladjedelnici s sredstvi X. natečajf za gradnjo ladij trgovskega brodovja. Tram por »Korotan« ima 9260 bruto ton In 12.500 ton nosilnosti. Na svojem prvem potovanju bo »Korotan« zamenjal motorno ladjo »Bohinj« na 'rogi 'z Kopra dr New Yorka. 1 2 VELIK PORAST HRANILNIH VLOG V Jugoslaviji so hranilne vloge v zadnjem č8' su močno porastle. Vsak mesec so vloge večje ^ dve milijardi. Konec junija je bilo v JugoslaviJ1 za 82 milijard hranilnih vlog. Varčevanje je nW' bolj razvito v Sloveniji, kjer je relativno tu£'1 največ hranilnit vlog (19,1 milijarde din) IV. SEJEf • TEHNIKE V BEOGRADU JE ODPRT Te dni so v Beogrtdu odprli IV sejem tehnike, na katerem sodeluje 25 držav. Letos prv č razstavlja tudi Kuba. Število razstavljavcev je letos veliko večje in je razstavni prostor pretesen. Letos razstavlja na sejmu 1128 podjetij, in sacer 420 domačih in 709 iz tujih držav. Na sejmu sodeluje tudi Strojna tovarna tz Trbovelj s svojimi proizvodi v miniaturni obliki. 3 4 ŠOFER 1REPRECIL EKSPLOZIJO Na železniški postaji v Kruševcu so natak8^ v cisterne 95-odstoten alkohol. Neki delavec J hotel videti, koliko je v cisterni prostora >n 'g posvetil vanjo z železniško svetilko, čeprav J imel pri sebi žepno baterijo. Alkohol se je v h*P vnel. Plameni so zajeli moža, ki se je sPrffn1e nil v gorečo baklo. Šofer Dragiša Smiljkovic i tvegal 'ivljenie, ko je skočil na gorečo cistef’ Po treh neuspelih poskusih se mu je posrec zapreti jekleni pokrov cisterne ln je s teto _P prečil eksplozij 2000 1 alkohola. Neprevidni lavec je p« plačal svojo neprevidnost z živil njem. Zaradi epeklin na dveh tretjinah te je po 40 urah umrl. OTROŠKA PARALIZA V VIROV ITICI V Vlrovttlci je zbolelo za otroško paralizo 29 otrok. Pet izmed njih bodo v kratkem odpustili ls bolnišnice, vendar zaznamujejo en smrtni primer. V mestu še vedno velja prepoved zbiranja ljudi ter so gostinski lokali in podobni obrati še do nadaljnjega zaprti. Tudi na področju občine Karlovac je troje primerov obolenj na otroški paralizi. Obolenja so se v zadnjih tednih izjavila v okTajih Vinkovci, Našice in Daruvar, kjer je obolelo 34 ljudi. V vseh teh krajih so napravili podobne varnostne korake ko* v Virovitici. 5 NA TOPCIDERU SO NAŠLI GRANAT® Ko so na Topčideru v Beogradu delavci k^ f 1 predor, so naleteli na neeksplodirane tr mine. Izkopali so jih prvotno 260. Po Prl?°tai^t8 vanju ljudi je eksplodirala med vojno bomba ter so v jamo, ki le nastala, zakopa Jo količino razstreliva. NAJVECJA JUGOSLOVANSKA LADJA Prejšnji teden so v reški ladjedelnici dogra dili'največj i jugoslovansko ladjo, orjaški tankei -Peler Zoranlč«. Ta gigant le dolR 102 m in Ima 25.400 bruto registrskih ton. Kolektiv reške ladjedelnice je lahko upravičeno ponosen ng to ladjo, saj je z njo -brez dwna dosegel največji uspeh. VSO SKRB HIGiENSKO-TEHNIČNI ZAŠČITI PRI DELU NEKEGA DOPOLDNE... T Itija. Sobota in šs jutro z meglo. Ju-tra, ki so v Zasav;u, ko se poletje na pol poti preobrne na jesen, običajna. Prva postaja — litijski trg, če ga sploh »metno tako imenovati. Nekaj kvadratnih •hetrov ima nasproti restavracije in nekaj Jhiz. Ugotovitev: slabo založen. Fižol in so-toto lahko gospodinje pridelajo doma, ker ^ ni stiske za prostor za vrtičke. Manjka Pravega trga, da bi bilo vsaj sadja in zelenjave na izbiro, a to še ni tako hudo,- ker Pozneje ugotovim, da prodajajo sadje in zelenjavo tudi po litijskih trgovinah. In cene: *e kar zmerne, skoro bi pričakoval da bodo nižje, ker ima Litija le krepko kmečko *aledje ki bi lahko pošiljalo na trg dovolj takih dobrot in še poceni. esta se prične vijugati. Malo klanca, potem nekaj streljajev naravnost, pa spet klanec in ovinki. Ko pregledujem spotoma deske, na katerih je označena Oddaljenost krajev, ugotovim, da napredujem kar hitro. Iz Litije do Šmartnega na da- njata radijski sprejemnik in pa potujoči kino (s tedniki ali drugimi krajšimi filmi). /^» tanovanjsko skupnosl imajo le v Li-1^ tiji, a xe ta ni povsem zaživela. Pripravljajo pa ustanovitev stanovanjske skupnosti tudi v Šmartnem. Vzporedno s pripravami na ustanovitev nove stanovanjske skupnosti pa bo treba pomagati, zlasti še litijski. Doslej je še vse premalo skrbi za družino. Govorijo. le, da bi otroški vrtec pridružili stanovanjski skupnosti, mislijo pa tudi na ustanavljanje raznih novih Servisov za pomoč zaposlenim gospodinjam ter za pomoč hišnim svetom. Nobenega dvoma ni, da bo stanovanjska skupnost uspešno delala takrat, ko bodo prav vsi člani spoznali, da je skupnost njihova in da ji morajo pomagati, da se usposobi, da bo pozneje lahko pomagala njim samim. odobno, kot je s stanovanjsko skup-H nostjo, je v Litiji z družbeno prehrano. Prvi koraki so sicer že storjeni. V litijski predilnici in v 'šmarski Tovarni POGLED NA GRAD PONOVICE Spotoma se ustavim ob spomeniku «tvam fašizma. Lep spomenik, samo okolico bi kazalo bolje urejevati, da bo vredna spomenika. tr o pozneje govorim z ljudmi, mi ti K navdušeno pripovedujejo, da bodo letos le pričeli graditi pcelopje za °ovo osemletko v kraju. Nova šola bo stala na prostoru iz Smartna proti Črnemu Potoku. Letos bodo poučevali na. šoli kar v šti-. hh izmenah. Če zvemo še, da imajo neka-teni otroci do šole tudi po dve uri in pol, zamislimo. Pogoji niso najbbljši. Zato ni čudno, če so uvedli v Šmartnem krajevni samoprispevek. Na ta način so Obrali preko 7 milijonov dinarjev. Računajo, da bo novo šolsko poslopje, če bo vse Po volji, pod streho še pred novim letom. T> ot vse kaže, bodo v Šmartnem še Ie-K tos vrteli tudi filme, in sicer v preurejeni dvorani zadružnega doma. Uoslej so morali Šmarčani v kino v Litijo. 0 tem, da bi tudi v Šmartnem vrteli filme, v kraju že dolgo razpravljali. Sedaj jim "0 pa pomagala šmarska tovarna usnja in krzna. Opremila bo dvorano, uredila kabino in kupila kinoprojektor. Računajo, da bodo feseni v Šmartnem že prvič zabrneli v zadružnem domu kinoprojektorji. rt krepkimi koraki je pričela prodirati jS v litijske vasi tudi televizija. Sicer imajo za zdaj televizijski sprejemnik *e v Stangi. Pri nakupu sta domačinom polagala še Svet Svobod in litijski občinski n-. » Tesen je skoro že pred vrati. In z njo I tudi čas izobraževanja. V Litiji so le- J tos sklenili poživiti dejavnost Delavske univerze. V lanski izobraževalni sezoni delo ni bilo najbolj uspešno. Sicer pa velja dodata, da je tečaj za dosego izobrazbe popolne osemletke povsem uspel. Letos bo litijska Delavska univerza pripravila predavanja večerne politične šole, predavanja za splošno izobrazbo in ostala poljudnoznanstvena predavanja. Upajo še, da bo delo Delavske univerze v prihodnje uspešnejše tudi zategadelj, ker jim je za vodstvo uspelo pridobiti upravnika, kd bo s tem stalno zaposlen. ^S|as dopustov se bliža kraju. Delo dru-L j štev In organizacij — bo kot povsod — po počitnicah spet zaživelo. Zdaj kaj posebno novega ni. V samem mestu polagajo nov vodovod. V Ustju blizu Šmartnega gradi litijski »Gradbenik-« novo stanovanjsko stavbo, v Gabrovki bodo zgradili stanovanja za učitelje, pa tudi v sami Litiji in Šmartnem bodo še zidali. Prav bi pa balo, da bi istočasno z dokončanjem del pri gradnji stavb uredili tudi okolico stanovanj. Pri tem delu bi pa lahko pomagali tudi stanovalci, saj j‘m bo lepa okolica stanovanja samo v ponos. Uspeh ne more izostati Ze pri razpravi o gospodarjenju v gospodarskih organizacijah v zagorski občini za leto 1959 je bilo poudarjeno, da bo nujno potrebno posvetiti HTZ pri delu večjo skrb, pa tudi preventivnim zdravstvenim ukrepom. V letu 1959 je bilo izgub na vrednosti v proizvodnji zaradi nezgodnih in bolezenskih Izostankov približno za 143 milijonov dinarjev — procent izostankov z dela zaradi bolezni in nezgod je pa znašal 6,5 in je bilo tako izgubljeno 65.177 dnin. Zanimiv je podatek, da so podjetja v občini Zagorje vplačala v letu 1958 nad 7 milijonov dinarjev prispevka za soc. zavarovanje nad določeno stopnjo prispevka za to zavarovanje med določeno stopnjo. Lani so pa gospodarske organizacije v zagorski občini morale vplačati že skoro 22 milijonov dinarjev prispevka nad to določeno stopnjo. Tako je bilo na enega zaposlenega vplačano lansko leto nad 600 dinarjev nad predvideno stopnjo prispevka za soc. zavarovanje. Kljub temu, da je zbor proizvajalcev pri ObLO Zagorje že na februarskem zasedanju letos ob pripravi In obravnavanju letošnjega družbenega plana in obračuna občine razpravljal o higiensko - tehnični zaščiti pri delu in sprejel ustmena priporočila in sklepe, da podjetja posvetijo preventivnim ukrepom glede zdravstva in varnosti večjo skrb in pazljivost, se to stanje v gospodarskih organizacijah ni bistveno spremenilo, nasprotno — podatki za I. tromesečje letošnjega leta celo kažejo, da je bilo v prvih treh mesecih »v primerjavi z lanskim letom v Istem razdobju izgubljeno 250/0 več dnin zaradi nezgodnih in bolezenskih izostankov, ali: TRBOVLJE. — Ze nad 30 planincev je doslej prehodilo pot Zasavske planinske transverzale. Absolventi Zasavske planinske transverzale prejmejo lično spominsko značko, ki je značilna za pokrajino, po kateri poteka in je osnutek zanjo izdelal tajnik zagorskega planinskega društva Mrko We;nberger. * ZAGORJE OB SAVI. - V nedeljo zvečer je bilo v veliki dvorani doma SD Proletarca zaključeno praznovanje 10-let-nice obstoja košarkarskega kluba Proletarec. Ob jubileju, čigar pokrovitelj je bil predsednik zagorskega občinskega ljudskega odbora, so priredili številna uspela tekmovanja. v letu 1959 je bilo zaradi obolenj in nezgod izgubljeno skupno 65.177 dnin, v prvih 3 mesecih letošnjega leta pa že 25.352 dnin. Tako so Izostanki od dela zaradi nezgod porastli za 89°/o, zaradi bolezni pa za 46 odstotkov. Spričo tega ni čudno, če gospodarske organizacije v občini Zagorje plačujejo povprečno večji odstotek nad določeno stopnjo prispevka za soc. zavarovanje kot v okrajnem merilu. Ti podatki jasno narekujejo gospodarskim podjetjem v občini, da bodo morala posvetit) HTZ in preventivnim zdravstvenim korakom veliko večjo skrb, kot so to storila doslej, res je sicer, da so podjetja lani izdala za zaščitna sredstva okoli 44 milijonov dinar- ljal na enem izmed svojih pri* hodnjih zasedanj tudi občinski ljudski odbor, ki je na zadnji seji sklenil, naj Inšpekcija za delo pripravi obširno strokov« no poročilo o tem vprašanju, še posebej pa, kako gospodarske organizacije odstranjujejo pomanjkljivosti pri zaščiti dela v svojem podjetju. Dejstvo je, da znatni izpadi dnin zaradi nezgodnih in bolezenskih izostankov precej slabe delovne uspehe gospodarskih organizacij. Zato ja povsem razumljivo, da se je za rešitev tega problema zavzel tudi sam občinski ljudski odbor. Ce se bodo s potrebno vnemo lotile tega vprašanja tudi gospodarske organizacija v zagorski občini, uspeh na more izostati. Pismo od doma DELO NA HRASTNISK1 CESTI — Tovariš, ali je zame kaj pošte? — Ne vem, potrpi nekaj minut, bom pogledal! Takšen pogovor sem imel vsak dan, pa tudi ob nedeljah z malimi pionirji, ki so bili na okrevanju v Mladinskem obmorskem okrevališču Glavnega odbora RK Slovenije na Debelem rtiču pri Ankaranu. Tam je bilo letošnje leto petkrat po približno 200 otrok, kar je skupaj tisoč. Prepričan sem, da so otroci »bombardirali« s podobnimi vprašanji taboriščnega pismonošo tudi po drugih taborih, koder so letovali in še letujejo naši najmlajii državljani zato, da si naberejo novih moči za učenje, ki se ga bodo spet lotili, ko se bodo znova odprla šolska vrata. Kako, kako so se zasvetile oči tistemu, čigar ime sem zaklical! In kako so bili otožni vsi tisti, ki niso prejeli težko pričakovane pošte od doma, od svojih dragih, bodisi očka, mamice, bodisi koga drugega, kamor so otroci pisali, kje so in kako jim je. Resnično, tndi meni je bilo prav tako pri sren kot tem malčkom. Zato prosim vse tiste, ki imajo svoje otroke bodisi tu, bodisi tam, da jim zanesljivo pišejo, pa čeprav samo dopisnico s pozdravi, kajti nihče se ne bo s tem zamudil kdo ve koliko, in tudi to ne pomeni tolikšnega izdatka, da ga ne bi zmogel kdor koli trikrat na leto. Tudi izraz ljubezni je to. Skušajte se vživeti v otroško dušo in zamislite sl, kako bi vam bilo prt srcu, če bi bili na otrokovem mestu tedaj, ko zve razočaranje: — Ne, zate pa ni danes nobene pošte! Takšne otroke sem vedno dnevno tolažil: — Le potrpi, bo pa ^ morda jutri kaj! Naj bo pismo res tndi za otroka »Jntri«t B. L. jev in da so znatna denarna sredstva v ta namen predvidena tudi letos, vendar sam nakup zaščitnih sredstev še ne bo rešil tega problema. Vprašanju HTZ bodo morali posvetiti večjo pozornost tudi delavski samoupravni organi, ki o tem problemu le bolj redko razpravljajo, in še to le takrat, ko gre za nakup zaščitnih potrebščin in 50 v ta namen potrebna finančna sredstva. Nujno potrebno bo, da bodo morala imeti že v bližnji prihodnosti vsa večja gospodarska podjetja v občini svoje varnostne tehnike, za manjše gospodarske organizacije bi pa bilo najbolje, da bi en varnostni tehnik opravljal svojo službo za več podjetij skupaj. Potrebno bo nadalje, da si tudi vse gospodarske organizacije same prizadevajo, da poskrbe za ustrezno varnost pri delu in da odpravijo vse napake na tem področju. Sicer bo pa o higiensko-teh-nični zaščiti'pri delu razprav- VAS TURJE J* TUDI PRIJETNA IZLETNIŠKA TOČKA HRARTNIC ANOV -“EJ, tovariš, le ne tako počasi! *a) se boš ponoči naspal/« ,"Cc se vsi boljševiki tako ne-*Cretno sučejo okrog strojev, potem *** že ne verjamem v njihov raj.« . “Ne žali gospoda: po mojem mora to kakšen ruski princ, ki je Ubežal v Francijo.« ■ “Vede se res tako veličastno ka-rj°r kak grof; samo poglej ga, kako 2 Preklada steklenice — dejal bi, Pregleduje grajske kleti.« .*Fant)e, sram vas bodi! Tovariš dela še ni vajen, pa se ga bo e Priučil.« ^Jake opazke so sršele okrog Pri-Jamarja, ko je nekaj let pred svetovno vojno začel delati v mi Houblon na robu mont-trškega griča. •ar^a^° zaiel £Ja? To Se niemu fyp£emu nl bilo popolnoma jasno. mesecev prej je diplomiral pe Pftriški univerzi, kjer je študiral iec ‘et. In pri slovesu od univerze zgodilo v njem nekaj čudnega: ~ Vdorna se mu je zazdelo, da so in pitali z lažno modrostjo jg. °a svet ni tak, kakršnega opisu-J* univerzitetnih predavalnicah. l"1" kalo ga je, da bi skozi varljivo *i,T?nJ° prevleko pogledal v globino C/enJa. In kje bi bil ta pogled jt zanimiv kakor v Parizu, kjer tjgif/^Jenje zgoščeno v nekakšnem trn*, hsfcem kntlu, razgretem od ja družbenih plasti? *Ha° da ga privlačuje neka nepre-*‘arii Va sila' if Primož ostal v dip,žu. namesto da bi odpotoval z hltK,n° v domovino in zamenjaI keki 1 k£oP s profesuro prava. Kaj °° doživel, če se bo spustil v m*e pariškega življenja, ne da bi se oziral nazaj za varnim pristaniščem? Ni se mogel odtrgati od Pariza, in tako se je znašel čez noč v čisto drugačnem položaju. Učenja in izpitov je bilo konec, z njimi pa tudi štipendije; da bi mu starši še pošiljali denar, tega ni maral, in se je zato takoj oglasil na oglas hiše Houblon, ki je potrebovala še nekaj delavcev. Postavili so ga k stroju za polnjenje steklenic s pivom. Drugo za drugo jih je natikal na tulec kotla pod visokim pritiskom. Ker je bil stroj zastarel, se mu je že prvi dan ena steklenica razletela; tako je ta- moža kakor nekakšnega neverjetnega čudaka. Pivo je prišel pretakat kar v lepi meščanski obleki in njegove bele roke so pričale,' da se dotlej ni ukvarjal z ročnim delom. Posebno pomenljivo so se pa delavci spogledali, ko ga je prišel knjigovodja še enkrat vprašat za naslov in mu je Primož.odgovoril: — Squa-re Alboni 8. Vedeli so, da v tistem mogočnem bloku palač v aristokratskem okraju Passy ni še nikdar stanoval noben delavec. In res je Primož tudi v novem položaju ohranil isto sobo, v kateri je prebil zadnje leto študija na Sorboni. Bolj zaradi stikov s francosko rodbino kakor iz ti meša med nje in se ubada z delom, za katerega nima očitno nika-kih sposobnosti. Da so mu nekateri prilepili vzdevek »boljševik-, ni nič čudnega, ker ga je bil v tistih časih deležen vsak tujec iz slovanskih dežel, ki se je gibal v francoskih delavskih krogih. Primož ga seveda ni zaslužil. Kvečjemu bi mu lahko očitali, da je bil pri odhodu z univerze podoben tistim ljudem, o katerih je dejal Ernest Renan, da so to »s knjigami natovorjeni osli«. V pivovarni je začel delati konec februarja in dasiravno zima v Parizu ni huda, ga je vendarle spreletaval mraz. Vlažni pivovarniški NA DNU PARIZA žvenketalo kakor takrat, ko je nekoliko više gori na Montmartru njegov sošolec iz Kalifornije treščil v baru »Tabarin« šampanjsko buteljko v veliko stensko zrcalo in takoj nato plačal črepinje s čekom, ki je trikrat presegal storjeno škodo. »To je pa nevarno,- je pripomnil Primož, ko ga je drobec stekla ranil na roki. ,»Eh, tovariš, le korajžo, za ljubi kruhek je treba tudi neka) tvegati.« »Kaj pa, če bi me zadelo v oči?« »Oh, če jaz ne nosim očal{ jih tudi tebi ni**1 treba. Sicer pa lahko rečeš zanje mojstru, ti jih bo te dal.- Francoski delavci so gledali Pri- potrebe je namreč dvakrat na teden poučeval sina nekega industrialca, in ta mu je v zameno prepustil lepo sobo z balkonom. Čeprav je bilo poučevanja že konec, je stanoval še vedno tam in plačeval najemnino, ki ni bila nič večja kakor v delavskih okrajih. Lahko si mislimo, da mu delavci niso dosti zaupali in so si ga prve dni pošteno privoščili. Mojster ga )e sicer tolažil, na j jim tega ne zameri, češ da mora po starem francoskem običaju vsak novinec prestati »ognjeni krst« zbadljivk. Vsekakor je bila to pot tašča preveč zapeljiva; da ne bi je zapisali s puščicami. Nekakšen tuj škrtc se prostori so bili izpostavljeni ostremu prepihu in novega »polnilca« j« zeblo že zaradi tega, ker so mu tenki curki, brizgajoči iz predpotopnega stroja, popolnoma premočili vso obleko okrog pasu. Seveda ga je kar streslo, ko so mu — kakor vsem drugim — med počitkom ob deseti uri prinesli za »okrepčilo- steklenico ledeno mrzlega piva. Mojster mu jo je pomolil s pripomb o: »Kakor vidite, naše podjetje skrbi za svoje delavce. Vsak dan prejmete steklenico piva, ki se od mezde nič ne odračuna. Katera tovarna še deli delavcem brezplačno izdelke, M jih proizvaja?" Primož se je nekako v zadregi zahvalil; bil je ves premražen in se je komaj premagoval, da ni treščil steklenice z ledenim pivom v stroj, ki ga je obrizgal. »Vroča črna kava z rumom bi bila boljša, kaj ne, tovariš? No, pa tudi pivo ni napak, če ga dobiš zastonj!-ga je potolažil eden izmed delavcev. »Kaj bo s pivom takle razvajen gospod, ki je navajen šampanjca?« ga je podražil drugi. »Zdaj je pa že doovlj tega,- se je oglasil Louis, krepak delavec srednjih let. »Kaj si bo tovariš mislil o Francozih, če se boste venomer obregovali vanj?« »Saj se samo šalimo, da ni preveč dolgčas,- se je opravičil zbadljivec. »Eh, se pa norčuj iz koga' drugegaI Na primer iz tistih, ki nas tako slabo plačujejo.« »Tako je,- je pritegnilo več glasov Louisu, Ici se je bil potegnil za Primoža. »Da, o tem rajši govori, da zaslužimo petnajst frankov na dan, da to Še za hrano ni dovolj, obleka je pa vsak dan dražja.- »Ce se bodo delavci zato pričkali, ker je eden domačin, drugi pa tujec, potem se ne bo na svetu nikdar nič spremenilo.- »Kdo se pa prička? Ne smemo biti tako občutljivi kakor kakšne gospodične- »Tovariš, ali bi malo salame?- je v znak sprave vprašal Primoža fant, ki ga je prej podražil. »Oh, najlepša hvala za dober namen. Saj bo kmalu poldne, pa se bom pošteno najedel. Jutri bom pa že kaj prinesel s seboj,- je prijazno odvrnil Primož. (Dalje prihodnjič) Pogovori mimogrede Najino srečanje je bile povsem slučajno. V Renkah, na koncu mostu in še streljaj naprej, je njegova hiša. Žejen sem bil, pa sem šel k hiši, da bi poprosil za kozarec vode. Sedel je ob mizi, z dvojnimi očali (kakor mi je sam pozneje pripovedoval, mu ene ne zadoščajo več) in listal po »Zasavskem tedniku«, ko je prebral še nesreče v »Delu«. Ko sem se odžejal, sem prisedel, kajti do vlaka, je bilo še časa na pretek, po Renkah pa sprehajanje ni zanimivo. _ Spoznala sva se. Repovžev' Jernej, ali kakor so mu včasih dejali v Trbovljah, ko je globoko pod zemljo ril v premog, »Bartl«. Sedaj mu je dvainosemdeset in že od sedemintridesetega leta (še tisoč deveit sto zraven) je v pokoju. 35 let je kopal trboveljski premog, no nekaj manj, ko zaradi nezgode in bolezni ni zmegel več težkega dela pod zemljo. Delal je na obratu Polaj. pozneje pa na Tereziji. Potem, ko je odrasel v Konj-ščici, je odšel v »svet«, v Trbovlje. Cez osemnajst mesecev pa spet naprej, k vojakom. Pravil mi je veliko zanimivih dogodovščin in doživljajev. Ko je prebiral »Zasavski tednik« in je bral o visokem življenjskem jubileju Trboveljčana Avgusta Tratnika, se je spomnil tudi njega, posebno pa še časov, ko sta skupaj delala v trboveljskem rudniku. Pravil mi je, da se končno tudi tej »pozabljeni« vasici obetajo boljši časi. Most čez Savo že imamo, vlak tudi ustavlja v Renkah. Sedaj še cesta za Savo, vas bo pa dobila, kakor nam obljubljajo, še vodovod. Domačini si želijo za zdaj le še pošteno postajno poslopje. Obljubljajo jim ga sicer že nekaj časa, -a je obljuba ostala samo obljuba in nič več. ' Kljub 82 letom je pa Repovžev Jernej še kar pri moči. Sicer ima doma pri hiši še nekaj zemlje, tako da mu dela n? zmanjka. Včasih je pa treba z delom tudi pohiteti, tako kakor pred meseci, ko so prišli v Renke pripadniki JLA, da začno graditi novo cesto. Jer- REPOV2EV STRIC IZ RENK nej je ravno sušil seno na kraju, kjer so mislili pripadniki JLA pričeti z delom, Sam ni vedel, kako naj kar najhitreje spravi seno, pa so ga rešili »naši fantje«, Id so si zavihali rokave 'n mu pomagali spraviti -'eno. Tako preživlja svoja leta ■ "liski »Bartl«, ali Repovžev Jernej iz Renk. Pravi, da • sa1' dan kako nrese« nežen T Tudi takšno, kakor j« gradnja nove Zasavske cest«, ki se je ni nikoli nadejal. Zasavje v najnovejšem vodniku 1 (fautiet nam ptiejo Ljubljanska turistična zveza je pravkar izdala nov priročnik »Ljubljana in njeno turistično zaledje«. Pravkar je rzžia z tiskarskega »troja prav lepa kniga. ki jo je izdala Ljubljanska turistična zveza. Novs Knjiga .Ljubljana in njeno turistično zaledje« ni samo nujno potreben priročnik za vse tiste, ki potujejo po krajih ljuba Lanske okolice, temveč tudi za turistične delavce, pa hkrati tudi neogibno potreben pripomoček vsem našim javnim delavcem in nujna opora za vse prosvetne delavce v šoli. Vodn.k »Ljubljana in njeno turistično zaledje« Je izšel v prikupni žepni obliki in v dveh vezavah. v platnu (1000 din) in v vtsnju (1500 din). Delo obsega 172 ntrani in ima v tekstu 24 skic, 62 vinjet ter sz fotografij, zato je tudi za oko prijetna naša. Knjigi je nadalje priložena geografska karta. Delo se naroča pri posameznih turističnih društvih ali pa pri založnici: Ljubljanska turist čn a zveza. Ljubljana, pošt. predal 131-ni Zaradi prenizke naklade knjiga za zdaj še ne bo v prosti prodaji. Ker je potreba po takem vodniku precejšnja ;e verjetno, da bo priročnik kmalu po- Vsebinsko je delo razdeljeno na več poglavij. Uvodno besedo Je napisal dr. Fran Vatovec, ki je bil tudi eden izmed glavnih pobudnikov za to izdajo Vodnik nas ptfpelje najprej po Ljubljani in nam prikaže številne 1„ ubij antske zanimivosti (od str I do 45). Zatem sledi prikaz posameznih okolišev okrog Ljubljana, tako Gorenjske, Dolenjskega in Notranjskega. Našemu Zasavju ,e določen tekst od strani 64 do 86. Tu so prikazani kraji od Ljubljane do Kresnic, samostojna za-glavja pa imajo vsi večji zasavski kraji, tako Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Zidani most in Radeče. Besedilo je napisal Viktor Šoštarič ter je prikazal geografske, zgodovinske, etnografske in druge zanimivosti zasavske doline. Razen tega je v knjigi še posebno poglavje pod naslovom »Iz Ljubljane pci Sloveniji«, kjer so izletniku v oporo prikazana nekatera zanimiva in poučna potovanja. Vseh takih zaokroženih enot je 20. med temi sta tudi dve turi po našem Zasavju, in sicer je opisana pot iz Ljubljane na Vs" če in v Moravsko dolino (45 km), a tudi prelepa planinska pot iz Ljubljane v Radeče in Trbovlje s povratkom v Ljubljano (158 km). Ilustrativno sta sodelovala v Knjigi znani partizanski slikar Maj-Dore Klemenčič in prof. Dora Plestenjakova. Zemljevid »Ljubljana in njeno turistično zaledje«, ki je bil -zdelan nalašč za to knjigo, je napravil arh. Vlasto Kopač. Vodnika po našem Zasavju in Ljubljani ter' ostali, okolici bodo gotovo veseli prav vsa, ki ga bodo mogli uvrstili v svoje knjižnice. Novi vodnik bo vsem našSm turistom pred pohodom na Izlet v oporo ln pouk. Opozoril jih bo na mnoge zanimivosti, da bo izlet še bolj pisan in koristen. Založnici k uspelemu vodniku čestitamo Jože Zupančič. Litija NEVARNO PREHITEVANJE 5!$S3Wis! KLJUB TEMU, DA GRE ZA KRAVE Iz kulturnega življenja v Trbovljah Navzlic dopustom so naši Svobodarji v posameznih društ vih še kar delavhi. Razen tega, da sta Zarja in godba na pihala ta mesec obiskala graditelje JLA v Renkah, bo tudi ženski pevski zbor Svobode — Zasavje dne 28. t. m. gostoval v Renkah Delavska godba Svobode—Cen ter bo pa vse do 15. 9. t. 1. igrala na povabilo turističnega društva promenadne koncerte vsak četrtek, soboto in nedeljo v Ljubljani. Pa tudi za sezono 1960-61 se društva že pripravljajo. Na iniciativo Sveta Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje društva že sestavljajo svoje bodoče delovne programe. Letos bo namreč v novembru kongres Zveze Svobod in morajo zaradi tegia biti občni zboiri izvedeni d0 najkasneje 30. septembra t. 1. Ng teh občnih zborih bodo morali člani predvsem kritično pregledati dosedanje delo v društvu in sprejeti delovni program za novo sezono. Posebno pozornost bodo morala društva posvečati kvaliteti, ker bomo prihodnje leto praznovali 20-letnico Revolucije. Katere zgodovinske dneve bomo iz naše revolucionarne preteklosti posebej proslavili, bo določil republiški odbor za proslavo 20-letnice. Nekatere sekcije v društvih So že razpravljale o delovnem programu im ga tudi delno že sprejele. Tako se mešani zbor Svobo-de-Center »Slavček« pripravlja na slavnostni konoert ob 10-let-nici svojega obstoja. Istotako se Zarja pripravlja na 30-letnico svojega delovanja, ki jo bo slavila prihodnje leto. Gledališče Svobode—Center pa že vadi v režiji Pranca Jarca komedijo »Dobrodošla misg Agata«, katere premiera bo sredi meseca oktobra. Svoboda Trbovlje II in Zasavje sestavljata programe za klub to svoje zabavne ansamble. Svet Svobod je izdelal program proslav za vse praznike in obletnice, kakor tudi za novoletno jelko to ga dal občinskemu odboru SZDL v pretres. Prepričani smo, da bo v jubilejnem letu kulturo oprosvetn a dejavnost tako glede kakovosti kakor množičnosti dostojno odigrala vlogo. ČLOVEŠKE KOSTI NA GLAVNEM TRGU V LITU1 V zadnjem časa polagajo po litijskih ulicah in cestah vodovodne cevi za novi vodovod iz Gradca, na levem bregu reke Save. Kopači najdejo večkimt kak starinski predmet, ki je ležal v spodnjih zemeljskih plasteh že dalj časa. Vsaka taka najdba zgodovinskega predme-la daje povod za govorice o stari Litiji. Ob prekopu jarka na glavnem Valvasorjevem trgu so našli v bližini cerkve in gasilskega doma človeške kosti. Seveda zato, ker je bilo nekoč na tem mestu staro litijsko pokopališče. Sedanje pokopališče na Frtici, nad Litijo, so začeli uporabljati nekdanji Lilijani šele po opustitvi pokopališča ▼ sredini mesta. Tak je bil običaj že v srednjem veku, da je bilo središče vsakega naselja cerkev in poleg nje tudi pokopališče. (J- ®-) OHRID, SV. NAUM USTANAVLJANJE LASTNIH PROIZVAJALNIH 0RRAT0V Kmetijskih zadrug v zagorski občini Zadnje čase so tudi v Zagor- lastni proizvajalni obrat v vaju ob Savi začeli obširno raz- si Hrastnik pri Trojanah. O pravljati o povečanju kmetij- tem so sicer že razmišljali, ske proizvodnje in s tem v vendar se za ustanovitev obra-zvezi o ustanavljanju lastnih ta še niso odločili, proizvodnih obratov pri kme- Pri ustanavljanju lastnih tijskih zadrugah. proizvajalnih obratov pri Tako je na področju kmetij- kmetijskih zadrugah na ob- Z izleta maturantov trboveljske gimnazije Končno je obveljal sklep de-klet, da gremo na Ohrid. t)o Beograda je šlo vse v najlepšem redu, tam pa se je začelo. Naša zgovornost, ki je precej velika, ampak na nepravem mestu, je kmalu odpo- Naslednji dan si gremo ogledat Ohrid. Res, lepo mesto! Skoda le, ker je precej oddaljeno in zato še ni dosti turistov. čudovit Palače Hotel, ki je eden izmed najdražjih in najlepših hotelov v Jugoslaviji vedala. Celo Čiča je kapituli- ter niti na polovico zaseden. rala in si ni znala več pomagati, ko je neki precej zajeten Beograjčan privlekel svoje kovčke v naš kupe. Navdušeno nam je dopovedoval, da nas je v kupeju premalo (čeprav nas je bilo že osem) in se ravnodušno usedel zraven ter ostal med nami. Bili smo kakor na vžigalicah, če sem pomislila, da bo šlo takole do Skopja... Vsi smo vzdihovali, ampak pomagalo ni nič. Jani je komaj iztisnil iz sebe: »Napisal bom reportažo, kako sem prakticiral za Delamaris/« Smejali smo se, čeprav nam je šlo bolj na jok. V Skopju smo bili že krepko ustrnjeni. Zaspano smo si ogledovali mesto, ki je vstajalo v vsej svoji lepoti iz jutranjega mraka' in nas pozdravljalo z vsemi džamijami in minaretu Bitoljl Želimo si samo to, da bi se naspali. Na pol že Spimo pod nekim drevesom in kot v sanjah poslušamo malega cigančka, ki nam za dve cigareti poje »Bernardine«, prirejeno na povsem ciganski način. čez neka) ur nam je uspelo dobiti prevozno sredstvo in nadaljevati pot. Končno Ohrid! Mislili smo te, da ga sploh ne bomo videli. čeprav smo utrujeni, t nam fe mesto na prvi pogled mnor go bol) všeč, kot smo pričakovali. Nekdo pravi, da bomo morali še dvajset minut hoditi do zgradbe F. S. Pa naj bo! če smo (iufl dni potrpeli, bomo še dvajset minut. Na cilju smo! Kar hitro si ogledamo naše novo bivališče — lepo novo stavbo, ki se nam zdi kot škatla za vžigalice na nogah. Cisto blizu se razprostira čudovito jezero. Občutek imamo, da smo na morju. Nekateri gredo tako) v vodo; večina je pa preveč utrujena in se bolj zanima za sobe, kjer bomo spali. Ostali ferialci so prišli že prod nami in v začetku se kar ne moremo privadit t drug na drugega. Toda kmalu začnemo Največja zanimivost tu so pa freske v cerkvah sv. Neu-menta, sv. Sofije in sv. Nau-ma. Ko si jih ogledamo, se vračamo čez brdo, kakor Ohridčani na kratko imenujejo razvaline Samuelovega gradu, v kamp. Sonce se poslavlja od nas, izza trdnjave carja Samuela pa priplava mesec. Naši fantje polglasno mrmrajo himno: »So ženske sklenile, na Ohrid gremd, smo fantje se vdali, O. K., na) pa bo! Davy, Davy Crocet...■*» S. E. moč ju »občine Zagori e,j»e. pa, poraja predvsem problem pomanjkanja delovne sile. Lega zemljišč, ki so predvidena za ustanovitev proizvajalnih obratov, je namreč taka, da na kako mehanizacijo ni mogoče misliti, ker je le-ta skoraj nemogoča. Zato je predvsem umestna preusmeritev, na rejo živine, čeprav nekateri zatrjujejo, da problem tudi na ta način ne bo mogoče rešiti. ISCEJ0 GA PO GROBNICAH, ON PA V BARU PUEPIV0 Na pokopališču v Poggiore-ale pri Neaplju in drugih pokopališčih so zaskrbljeno iska-je nenadoma omračil um in za 11 nekega moškega, ki se mu katerega so domnevali, da mora biti v kaki grobnici. Mcž Izlaška kmetijska zadruga le namreč nekemu prijatelju, ima pa možnost ustanoviti« ki ga je srečal po cesti^dejal, lastni proizvajalni obrat v Po- da je mrtev in da se ske aadruge- Mlinše manjše posestvo (ima približno osem hektarov obdelovalne površine), ki je last splošnega ljudskega premoženja. Tu ima zadruga možnost ustanoviti lastni proizvajalni obrat, kljub temu, da pogoji za ustanovitev obrata niso najboljši, ker je premalo zemlje, posestvo je pa precej oddaljeno od sedeža kmetijske zadruge itd. Zaradi tega je potrebno, da zadruga Mlinše prouči vse možnosti za ustanovitev lastnega proizvajalnega obrata na zemljišču SLP. V Mlinšah pa imajo možnost urediti tudi obrat za pitanje živine, ker je tamkaj naprodaj gospodarsko poslopje (hlev).'Umestno bi bilo, da kmetijska zadruga ponovno razpravlja z lastnikom o odkupu gospodarskega poslopja in potem z adaptacijo uredi obrat za pitanje živine. a.iaani od toški vasi v ZagoVju ob Savi na zemljišču, ki je last splošnega ljudskega premoženja. Tudi kmetijska zadruga v Cemšeniku si lahko uredi IZLETNIKI ŠENTG0TARD VAS PRIČAKUJE je mrtev in da se gre pokopat Toda v prvih popoldanskih urah so agentje javne varnosti moža našli, toda ne v kaki grobnici, temveč v nekem baru. Takoj so tudi videli, da ni mrtev, ker se je krepčal z vrčkom piva. Seveda so ga odpeljali v bolnišnico na opazovanje. IZ LITUE IN OKOLICE 200 otrok v obmorski koloniji Solarji lz litijske občine letujejo letos v Ankaranu, kjer je litijski občinski ljudski odbor postavil svojo kolonijo. Taborišče je lepo urejeno ln Ima na razpolago tudi vse potrebne sanitarije. Vodstvo je v rokah domačinov. Mladino so razporedili v tri skupine, vsaka se je mudila v taborišču po trt tedne. Bila je ves čas v dobri oskrbi In pod budnim nadzorstvom. Ob kopanju, plavanju in igrah je ob zadostni hrani pridobila na teži in si tudi okrepila zdravje. — Taborišče so obiskali predstavniki domačih oblasti, ogledal sl ga je pa tudi šef litijskega Zdravstvenega doma dr. France Lebtoger, ki se je o ureditvi taborišča pohvalno izrekel. — V prvi izmeni so bili rejenčki, otroci brez staršev, ki jim na5a družba posveča vso potrebno pozornost. V vseh treh Izmenah je letovalo v Ankaranu okrog 200 otrok lz litijske komune. (-Ž-) Športni piknik v Litiji Litijski športniki grade zraven Zdravstvenega doma v Gradcu športni stadion. Dela opravljajo člani športnega društva prostovoljno. Ob večerih prirejajo tudi taborne zabave pod naslovom: »Napni možgane — nabrusi jeziki- Da bi pove- čali gradbeni sklad za dograditev stadiona; JJ vodstvo litijskih športnikov priredilo šport* piknik na vrtu litijske restavracije Pošta. Ur* ditev stadiona bo namreč terjala kljub prost* voljnemu delu tudi nekaj denarnih sredstev. Podjetni delavci na stadionu bodo povečali ** danje nogometno Igrišče že letos in bodo kome* del povezali z večjo športno prireditvijo. Kinoprojektor v litijski osemletki Nova reformirana šola zahteva tudi vrst# sodobnih pripomočkov za čimbolj nazorni pouk. Tega se zavedajo tudi na litijski osemletki Zato bodo uvedli na tej šoli tudi redne šolske kino predstave, kjer bodo predvajali ozkotračne filme, ki bodo dopolnjevali obravnavano učno snov in tako širili šolski mladini umsko obzorje. V ta namen preurejajo sedaj v šolskih počitnicah eno izmed učilnic v pritličju nekdanjega sodišča v kinoprojekdjsko sobo. V njej so zdaj montirali kabino za projekcijski aparait, — V času, ko v sobi ne bo kinoprojekdj, bo prostor služil tudi za predavalnico ln pevsko sobo. -Za uvedbo kino predstav se je najbolj zavzel sedanji direktor litijske osemletke tov. Stanko Rogue. vsakokrat ob 8. uri zvečer, priredila konce*^ za letoviščarje - železničarje v Rovinju. dalje je napravila godba tudi koncert v bo*m^ niči tor razvedrila bolnike ln ostalo oseb]« njej. iedovati, od kod so. Skop- £2 prnzv •jevo, Beograd, Stip,... iz cele Jugoslavije. Pred dvema letoma so v Sentgoterdu v zagorski občimi ustanovili turistično društvo. Odbor društva si je zadal precejšnje naloge, žal pa ugotavljamo, da še ni ničesar storjenega, saj do ureditve balinišča oziroma kegljišča, kjer bi domačini v poletnih mesecih preživeli nedeljsko popoldne, ni prišlo, tudi načrt o ureditvi bifeja pri Stanku ni uresničen, kaj šele zamisel o manjši turistični postojanki na Sentgotardskem hribu. Kaže, da je že po prvih neuspehih, oziroma bolje rečeno, ko so uvideli, da ni mogoče kar tako uresničiti obsežnega načrta dela, volja za delo minila odbornike tamošnje-ga društva, kljub temu, da je med prebivalstvom Sentgotarda precejšnje zanimanje za turizem. Vendat je treba pridati, da v turizmu čez noč ni mogoče storiti ničesar in da je za to potreben čas in volja ter prizadevanje, ne pa toliko denarna sredstva, kot mislijo Sentgotardčani. Kraj ima res čudovito lego. Prometne zveze z ostalimi kraji so nadvse ugodne, saj vozi skozi Trojane, ki so oddaljene od Sentgotarda le dva kilometra, nešteto avtobusov v vse smeri. Trojane so že znane po precejšnjem delu naše domovine in celo Avstrije, z dograditvijo in adaptacijo nekaterih novih objektov se bo pa sloves tega bodočega motela verjetno še povečal. Malokdo pa ve, da je v bližini Trojan tiha, idilična vasica Sengotard, pravo nasiprotje bučnih Trojan. Za turista, ki bi zašel v Sentgotard, je trenutno na razpolago le ena tujska soba v krajevni gostilni. To je pa tudi vse, kar za, sedaj ta kraj lahko nudi turistom. Razvedrila še ni, tu je moč najti mir, svež zrak in lepo okolioo z zanimivimi izleti na Cemšeniško planino, Sipk, Reber itd. Navdušenim kopalcem bi pa bila pot od Sentgotarda do Medijskih toplic le prijeten »prehod. Zanimivih izletniških točk torej ne manjka. Potrebno bi Litijani letujejo v Novem gradu Delovni kolektiv Predilnice v Litiji si je uredil v Novem gradu naselje toeekend hišic. V letošnjem letu je že doslej letovalo v Novem gradu nad 500 članov delovnega kolekti-va in njihovih svojcev. Računajo, da bodo naselja v Novem gradu še razširili. Na področju litijske občine posvečajo v delovnih kolektivih vse več časa skrbi za delovnega človeka, saj je kazno, da je od zadovoljstva ljudi odvisen tudi uspeh na delovnem mestu. V zadnjem času so se zlasti zavzeli za to, da bi kar čimveč članov delovnih bilo le najti ustrezno obliko {“**tiYov dela tamošnjega turističnega oddih Izven objekta na Sentgotardskem hribu; vendar so to le načrti. Predvsem bo pa treba poskrbeti, da se polepša vas, da se domačini pridobe za oddajanje sob v mesecih turistične sezone, in poskrbeti, da bo življenje v šentgotardu postalo bol j razgibano. Za to ni treba nikakršne pomoči od drugod, marveč samo dobre volje. Turisti, ki bodo prišli v Sentgotard, bodo pa domačinom za vs« hvaležni domačega kraja. V tem so najbolj uspeh v litijski Predilnici. V Novem gradu so sl uredili skupaj s Tekstilno tovarno iz Otiškega vrha, »Vato» iz Domžal in »Kooperativo« iz Ljubljane weekend naselje s 25 hišicami in 100 ležišči. Lltijani imajo v tem naselju 15 hišic s 60 ležišči. Člani delovnega kolektiva litijske predilnice so 6e že v mesecu aprilu priglašall za letovanje skozi v»« leto. Opa- ziti je pa, da je še vedno zakoreninjena misel, da je ob morju najlepše v juliju in avgustu. Letos so pričeli z letovanjem ob morju 22. maja. V prvi izmeni je bilo 42 tovarišev in tovarišic, katerim je omogočil zdravstveno letovanje Zavod za socialno zavarovanje in sindikalne podružnice z območja občine. Od začetka julija so vse hišice zasedene. Lltijani letujejo v Novem gradu po teden ali štirinajst dni. Iz Litije vozi v Novi grad avtobus vsako nedeljo zjutraj, prevoz v obe strani pa stane 800 din. Doslej je letovalo v Novem gradu že preko 500 članov delovnega kolektiva Predilnice iz Litije in njihovih družinskih članov. Medtem ko so lansko leto ostali dopustniki na morju večinoma po teden dni, je pa letos že precej primrov, ko ostanejo dopustniki na letovanju po štirinajst dni. To je pa tudi povsem razumljivo ker je kazno, da si v enem tednu dni ni mogoče vsakomur dodobra odpočiti in nabrati novih moči za delo. Člani delovnega kolektiva litijske predilnice radi letujejo v Novem gradu. Letujejo poceni, saj plačajo dnevno le po 300 dinarjev, 200 dinarjev pa prispeva na dan podjetje. Oskrba je dobra, pa tudi sicer je urejeno vse. da bi se dopustniki kar najbolje počutili. Za vse to pa skrbi upravni odbor naselja. Letošnja sezona je pokazala, da je še vedno premalo le- žišč. V naselje v Novem gr*! du so doslej vložili okoli milijonov dinarjev. Ker je P" vedno več članov delovnega kolektiva, ki bi radi letov^j ob morju, računajo, da t>aa prihodnje leto povečali zrn~L ljivost naselja, hkrati pa JJP®. jo, da bodo člani koleku letovali tudi Izven glavne zone, ko je ob morju Pra'L„. ko lepo, morda še bolj m** no, zlasti v jeseni. SAM OB ZAPUŠČENEM KOPALIŠČU NA IZLAKAH - ZV** LEPI USPEHI TRBOVELJSKIH PLAVALCEV Poraz Celuloze v domačem bazenu NOV REKORD PODLESNIKOVE — USPEH KOČARJEVE Plavalna ekipa je nastopila na dobro. Juška Podlesnikova je na “Oboju v Krškem, kjer je razen 100 m hrbtno plavala v novem oomače Celuloze sodeloval še slovenskem rekordu (1:24,5), lika "eptun lz Celja. Trboveljska pla- Kočarjeva Je pa dvakrat prema-vald so tudi tokrat plavali zelo gala domačinko Breskvarjevo. L KOLO REPUBLIŠKE KOŠARKARSKE LIGE Branik : Rudar 64:49 (37:26) Letos so se košarkarji prvi spustili v boj za točke v republiški konkurenci. Ekipa Rudarja Je v jkvem kolu nastopila v Mariboru, Jier pa je morala pustiti obe točki domačemu Braniku. Obe ekipi sta zaigrali dokaj ležerno, le da 50 domači Imeli več sreče pri [betih na koš ln tako uspeli do konca tekme pridobiti razliko za 15 točk. Gostje so zaigrali bolje v obrambi kot v napadu ln tako so morali ves izkupiček prepustiti domačinom. Pri domačih sta bila najboljša Stražar (20) ln Kačičnik (12), pri Rudarju so pa točke dosegli: Virt (6), Velkovrh (4), Otopal (2), Tavzel (15), Poličnik (14), Jordan (5) ln Hočevar (3). ŠTIRI TEKME TRBOVELJSKEGA RUDARJA V NOGOMETU 27 GOLOV PROTI SEDEM Rudar:Hajduk 0:2 (0:1) . Nogometaši trboveljskega Rudariš so v pripravah za novo sezono •dlgrall dve tekmi. Največ zanikanja Je veljalo nastopu člana JKezne lige Hajduka, ki se je konta! z rezultatom RUDAR : HAJDUK 0:2 (0:1) Številni gledalci pa z igro obeh nasprotnikov najbrž niso bili najbolj zadovoljni, saj so domači Sitar v polju zaigrali zadovoljivo, bapadalci so pa preveč omahovali ;' tako zamudili nekaj lepih prl-1 nostl. Gostje so nastopili s pre-tj pomlajeno posta. s=ti -e v k' vu nastopilo samo 5 s: i kil gralcev in tako pokazaii »at 'či l-iemo Igro, le tu ln tam sc P°š; 'niki navdušili z učinkovito k tel: lično dovršeno Igro. Oba Sola je dosegel Vičevič. , V ned.' o so Imeli nogometaši jj precej -azširjen spored. Mladinki so na-topill proti Olimpu lz Ce- lja In zmagali z 3:1. Rudar B Je Imel za nasprotnika »Kočevje« in z učinkovito igro v prvem polčasu dosegel rezultat 6:4 (5:1) v svojo korist. Ligaška enajstorica se je v neenakovredni borbi pomerila z JLA (graditelji Zasavske ceste) ln REPUBLIŠKO PIONIRSKO PRVENSTVO V PLAVANJU »Ljubljana« prva — Rudar drugi V petek Je bilo v Celju pionirko prvenstvo v plavanju. Sedelo je 8 ekip, med katerimi je liaaar po točkah osvojil drugo mesto za Ljubljano. Trtnikova je svojemu rekordu na 100 m prosto tokrat dodala še nov rekord na 50 m (0:34,5). Prav tako pa Je štafeta 4 x 100 m prosto postavila najboljši čas v Sloveniji (2:33,6) ln tako k letošnjim uspehom Rudarja pripisala še en republiški rekord. Na prvenstvu sta se Izkazali še Sribarjeva ln zlasti Kočarjeva, nadalje pri moških Jagodič ln Ku-hair. Pionirski ekipni prvak »Ljubljana« je dosegel 160 točk, slede Rudar 133, Neptun 105, Koper 67, Celuloza 51, itd. IH. KOLO JESENSKE LIGE V LAHK0ATLET1KI V »B« PROGRAMU V soboto je bilo na stadionu Ru-“arja III. kolo ženske lige v »B« programu, kjer so nastopile štiri 'kipe, ln to Litija, dve ekipi Kla-Sjv«rja (Celje) in domači Rudar, “dpi Kladivarja sta prepričljivo "bšgali, saj so vsa boljša mesta odpadla mladim Celjankam. Do-P^če tekmovalke so sicer zadovo-™e, kar velja za Guzejevo v teku S* 600 m ln Prijateljevo v metu »roglje, lahko bi pa v skupni oce-v1 dosegle tudi preko 5000 točk, r® bi blh rezultati v skoku v vidno in štafeti 4X108 m boljši. Tekmovanje je pokazalo, da Imajo v )tiju dovolj dobrega naraščaja, ;*! so mlade tekmovalke dosegle ■ —*-----------------------—EMco- £[nk ln zlasti od' Litija, kjer Je pogoje za Jnkaj dobrih rezultatov. Pričaka :“i smo pa nekaj več od doma- dnk m masti ' -------- ------ * rh«a atletika fajvoj. Rezultati: Tek 100 m: i Kramarič (K I.) 13,0 J- Lešek M. (K II.) 13.6 5- Tršak (R) 14,0 Tek 800 m: 1. Tovornik (K I.) 2:27,8 2. Kamenik (K II.) 2:34,8 3. Guzej (R) 2:35,5 7. Smagelj (L) 2:52,0 Štafeta 4X100 m: 1. Kladivar L 56,7 2. Kladivar II. 57,2 3. Litija 1:02 Z 4. Rudar 1:04 Met krogle: 1. Potočnik (K n.) 8,55 2. Jezernik (K I.) 9,31 3. Prijatelj (R) 8,80 9. Prelogar (L) 7,23 Skok v višino: L Kladnik (K □.) 1,33 Skok v daljino: 1. Cokan (K I.) 1,38 Posamezne ekipe so dosegle naslednje število točk: 1. Kladivar I. 5,933, 2. Kladivar n. 5.483, 3. Rudar 4.944, 4. Litija 3.329. OB 10-LETNICI KOŠARKE V ZAGORJU Vrsta prireditev OD SIREDE DO SREDE POROKE čavničar, Hrastnik «3. m Violeta PRELCEC, delavka, Hrastnik 93. TRBOVLJE: Alojzij LAJKOVIC, uslužbenec lz Trbovelj, in Marija LENIČ, uslužbenka, Trbovelje; Stefan ZALEZINA, delavec, Trbov- BREŽICE: Porok ni Mio. HRASTNIK: Ivan HOČEVAR, steklarski delavcev, Hrastnik 176, in »teran ZALLCiJNA, aeiavec, lruuv-Albina JESIH, delavka, Dol 153; ije, ln Stanislava MURN, delavka, Franc RESMAN, rudar, Velenje, Trbovlje; Janez ANDRENSEK, So-Stanetova ulica 22, in Antonija fer, Trbovlje, ln Rozalija ILEK, SMUKOVIC, delavka, Prapretno delavka, Ljubljana; Rudolf KLA-27, Hrastnik; Stjepan KUNIČ, kiju- REK, ključ, mojster, Radeče, ln REZULTATI: - MOŠKI: 400 m - Sulc (C) 5:00,8, Naraglav (C) 5:09,3, Irt (R) 5:11,0; 200 m prsno - Kraus (C) 2:59,4, Iskra (C) 3:00,4, Jagodič (R) 3:13,0; 100 m hrbtno - Vrhovšek (N) 1:16,8, Toplak (N) 1:17,8; 200 m metulj - Čibej (R) 2:55,5, Lileg (C) 3:03,0; 100 m prosto - Burja (R) 1:04,2, Sulc (C) 1:04,4, 4 x 100 m prosto -Celuloza 4:29,4. Rudar 4:44,1. ZENSKE: 400 m prosto - Trtnik (R) 6:15,8, Gregorčič 6:25,0; 200 m prsno - Kočar (R) 3:11,0, Breskvar (C) 3,15,8; 100 m hrbtno - Podlesnik (R) 1:24,5, (slov. rekord). Strnad (R) 1:37,0; 100 m metulj - Kočar (R) 1:29,2, Breskvar (C) 1:34,8; 4 x 100 m prosto; Rudar 5:34,9, Celuloza 6:02,8. REZULTATI PO TOČKAH: Rudar : Celuloza 74:68 Rudar : Neptun 92:38 Celuloza : Neptun 91:39 zmagala z 11:2 (4:1). Gole so dosegli Opresnlk 4, Breznikar 2, Knavs l, Mak l, Irt 2 in Suljagič 1. Rudar bo v pripravah Igral verjetno še dve tekmi z Odredom ln v nedeljo 28. t. m. pokalno tekmo v Izoli z domačo »Izolo«. — Moška ekipa Je nastopila na Jesenicah, kjer je bil vrstni red: Triglav 10.637, Jesenice 9.793, Rudar 8.611 itd. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža - jerneja Salamona najprisrčnejša zahvala vsem prijateljem, uiancem in sosedom, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Svobode II in delavski godbi, ter vsem darovalcem vencev ln cvetja. Žena Marija in hčerka z družino DRUŽINI SKOKERNE Iz Trbovelj izrekamo il.kreno sožalje ob bridki izgubi njihovega sina Mata. — Prijatelji Karel Vrenko, Ivan Naščer in Emil Filipčič iz Brežic. RAZPIS Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Trbovlje razpisuje za šolsko leto 1960/61 na Industrijski kovinarski šoli Ljubljana-Siška, Kurllniška 3, vpis z« 8 vajenskih mest za Izučštev poklica radlomehanlk. v Sola ima Internat. Pravico do vpisa imajo vsi državljani FLRJ v starosti od 15. do 17. leta, ki so z uspehom končali osemletko. Zaželeno je, da 6e vpišejo v šolo tudi mladinke, ki imajo veselje za ta poklic. Prednost pri dodelitvi štipendije bodo Imeli kandidati Iz občine Trbovlje ter otroci članov ZB ln socialno ogroženih staršev. Kandidati se bodo po končani vajeniški dobi zaposlili v novi tovarni pol vodnikov Industrije elektroe,vez v Trbovljah z obveznostjo, da ostanejo v tovarni najmanj 3 leta. Kandidati naj predložijo: 1. lastnoročno napisano prošnjo z natančnim naslovom, kolkovamo s 50 din državne takse; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. rojstni list; •TOjSjiJf' 4. življenjepis; 5. obrazec št. 0,21; •• 6. priporočilo oziroma mnenje IKS Ljubljana-Siška o sposobnostih in nagnjenjih kandidata; 7. zdravniško spričevalo z obveznim rentgenskim pregledom. Priglasitve naj vložijo kandidati najkasneje do 31. avgusta 1960 referentu za prosveto ln kulturo ObLO Trbovlje, ki daje tudi podrobnejša pojasnila o vpisu in štipendiji. ObLO TRBOVLJE Naknadni razpis za vpis v I. letnik IKS Razpisna komisija Industrijske kovinske Sole prt Strojni tovarni Trbovlje objavlja naknadni natečaj za vpis v šolskem letu 1960 -61 učencev v 1. letnik. Sola bo sprejela 69 učencev v L letnik. pogoji: Kandidat mora izpolnjevati spodaj navedene splošne ln posebne pogoje, in sicer: Splošni pogoji: a) dokončana osemletka. b) starost največ 17 let. Posebni pogoji: a) kandidat mora imeti veselje do kovinske stroke; b) biti mora duševno la telesno sposoben za Izbran poklic; c) pripravljenost, da se zaposli po končanem šolanju v Strojni tovarni Trbovlje vsaj 3 leta. , Kandidat mora pri vpisu predložiti naslednje: a) lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 59 din državne takse; b) rojstni list; c) zaključno šolsko spričevalo; d) mnenje osnovne šole o sposobnostih ln nagnjenjih kandidata; e) potrdilo o premoženjskem stanju; f) zdravniško spričevalo, da Je sposoben za poklic v kovinski stroki. Vsi kandidati bodo opravljali sprejemne izpite lz slovenščine, matematike ln psihološko praktične preizkušnje. V času šolanja prejemajo učenci redne ln izredne nagrade po učnem uspehu, in sicer: I. letnik od 2509 do 3500 din, n. letnik od 3000 do 4400 din. III. letnik od 3500 do 8400 din. sprejemni izpiti bodo: 1. lz strokovnega računstva ln slovenščine dne 31. avgusta 1980 ob 7. uri na šoli; 2. iz psihološke praktične preizkušnje dne L septembra 1960 ob 7. uri v šolski delavnici. Pouk je teoretičen ln praktičen ter traja 3 leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naslov kvalificiranega delavca kovinske stroke. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo z vsemi navedenimi dokumenti po pošti. NekoJkovanlh prošenj ln prošenj brez zahtevanih dokumentov ne bomo upoštevali ln se smatrajo, kot da se kandidat ni vpisal, Razen spredaj navedenih dokumentov Je potrebno priložiti za otroke padlih borcev NOV potrdilo organizacije ZB NOV. Naknadni vpis bo do 31. avgusta 1960. Sola nima svojega Internata ln pridejo v poštev za vpis samo kandidati, ki Imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu z enakimi sprejemnimi pogoji Imajo otrpel padlih borcev NOV. Opomba: Pri naknadnem razpisu pridejo v poštev tudi kandidati z dopolnjenim 7. razredom osnovne šole pod pogojem, da bodo opravili Izpit za 8. razred osnovne šole. Vse nadaljnje Informacije v zvezi z vpisom ali šolanjem daje Uprava šole. Partizanska cesta, telefon 80-213. .Zagorski košarkarski klub Proletarec je zadnji teden praznoval 1«! obIetnico obstoja kluba. Jubl-Jgb 118 čast so pripravili zagor-"k* košarjl vrsto prireditev.. , ® slavjem so pričeli v četrtek, *«• avgusta. V prvi tekmi so plo-;lr3t Proletarca Igrali neodločeno J, Mani klsovške Svobode 34:34 w*:l3). pri domačih sta se pose-Jčl odlikovala Kranjc (30) ln 61-(11), pri Svobodi je pa bil {[Sl uspešnejši Turk (27). V glavni T*mi je uspelo moštvu Medvod ffeuiagatl domačine s 97:76 (46:36). f« Medvodah so bili najuspešnej-2- Knific (36), Dolinar (18) ln ?°hlnc (17), pri Proletarcu pa (24), Stvarnik (11) ln Berk -V Petek, 19. avgusta, so se na fekalnem turnirju zbrali mladinci S, Kamnika. Medvod, Domžal ln rfšorja. Mladinci Proletarca so rJeUlBgall Kamnik z 49:30 (27:11), T* Čemer sta bila prt domačinih jjJlUspešneJša Kranjc (27) ln jempihar (io). Medvode so pre-u?8ale Kamnik 54:39 (26:24). Pro-, arec je pa premagal Domžale . rezultatom 48:23 (18:15). Pri Pro-/jsrcu sta bila v tej tekmi naj-tČ£ešnejSa Turk (15) ln Berk (14). so mladinci Proletarca po jejlši igrj zasiuženo osvojili prvo es!o m pokal. V soboto, 20. avgusta, so tekmovale ženske ekipe Ilirije lz Ljubljane, Partizana iz Logatca ln domačega Proletarca. Rezultati: Proletarec : Ilirija 38:7 (18:8). Proletarec: Steferl (21), Taufer (7). Partizan Logatec : Ilirija 27:23 (15:18). V tekmi za prvo mesto pa je moštvo Proletarca premagalo logaškega Partizana z 38:10 (22:4). Pri Proletarcu sta bili najuspešnejši Steferlova (14) ln Tauferjeva (13). Zenska ekipa Proletarca sl Je osvojila za doseženo prvo mesto pokal. V nedeljo, 21. avgusta, dopoldan so tekmovali pionirji lz osemletk Topilce in Zagorje ln Svobode lz Kisovca. Pionirji lz osemletke Zagorje so premagali sovrstnike lz Toplic z 26:19 (11:16). Pri Zagorju sta bila najuspešnejša Kranjo (11) ln Sivec (15), pri Toplicah pa Zmajšek (8) ln Sulin (5). Pionirji Svobode so v drugi tekmi premagali Topilce z rezultatom 24:15 (13:9) s koši Turka (13) ln Štempiharja (3) za Svobodo ln Zmajška (6) ter Sullna (3) za Topilce. V zadnji tekmi so pionirji osemletke Zagorje premagali Svobodo s 34:30 (24:10). Med pionirji zagorske osemletke sta bila najuspešnejša Kranjc (28) in Sivec (23, pri Svobodi pa Štern (8) ln Turk (7). V tem tekmovanju so zmagali pionirji lz zagorske osemletke. AKTIVA PODJETJE »MESO«, TRBOVLJE BILANCA NA DAN 31. XII. 1958. Zap Postavk« Znesek Zap Postavk*- Znesek st (V 000 d n iv 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva: Osnovna sredstva 19.589 A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 15.053 Izločena sredstva 840 Dolgoročni kredit za dovršene ln- vestidje 724 B. Obratna sredstva Razni skladi 8.416 Skupna obratna sredstva 8.710 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga Banka - kredit za obratna sred- aktiva stva l.ron Sklad obratnih sredstev l*tll Kupci ln ostale terjatve 8442 Pasivne časovne razmejitve Ostala aktiva 7.880 - D. Finančni uspeh C. Viri sredstev v obračunu 18 ln druga pasiva Razdeljeni dobiček - Dobavitelji in druge obveznosti 2.473 4.554 Izguba — Ostala pasiva „ Skupaj 34.931 Skupaj 34.931 Emilija GRČAR, kemijski tehnik, Trbovlje; Slavko LEVICAH, delavec, Trbovlje, in Pavla TOMSE. servlrka, Trbovlje- Damian GORIČAN, uslužbenec, Trbovlje, ln Marija STERLE, tehn. risarka, Trbovlje; Leopold KOVAČIČ, študent. Trbovlje, ln Miroslava LAVRIČ, uslužbenka, Trbovlje. ZAGORJE: Peter MACERL, ključavničar, Ravenka vas. In Marij* IZLAKAR, šivilja, Ravenka vas; Stefan PETRIČ, strojni nadzornik, Zagorje, ln Hilda KRECAN, pomožna šivilja, Selo-Zagorje: Ivan ČEBIN, rudar, Loka-Zagorje, in Ivana LEBAN, sprevodhlca. Klso-vec-Zagorje. SMRTI BREŽICE: Franc POCEK, poljedelec iz Brežine 83, star 85 let. HRASTNIK: Miroslava KRANJC, Hrastnik 227, stara 37 let; Frančiška DEŽELAK. Marno 27, star* 74 let. TRBOVLJE: Janez ŠUŠTAR, upokojenec lz Trbovelj; Janez GRIČAR, upokojenec lz Trbovelj; Jernej SALAMON, osebni upokojenec lz Trbovelj; Konrad SKOBERNE, električar lz Trbovelj. ZAGORJE: Jože KRALJ, upokojenec lz Kisovca, atar 78 let. MALI OGLASI Kupim enoatano-aanjsko hišo v Zagorju, vseljivo. — V. Zi bolnik, Kokrica 8«, Kranj. s: TELEVIZIJA SREDA, 24. AVGUSTA BEOGRAD: 19.00 Razgovor red XVII. olimpijskimi Igrami; 1.00 TV dnevnik; 2-.15 TV reklame; 30.30 Zabavni film. — ZAGREB: 20.30 Umetenost afriškega kontinenta - kulturna oddaja. ČETRTEK, 25. AVGUSTA ITLIJA: 16.15 do 18.00 Prenos slavnostne otvoritve olimpijskih Iger 1960. - BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik. - LJUBLJANA: 20.15 Modna revija konfekcije - prenos lz ljubljanske festivalne dvorane. PETEK, 26. AVGUSTA BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik. - ITALIJA: 21.15 Prenos iz XXI. mednarodne razstave kinematografske umetnosti; 21.00 Olimpijske lgTe; tekmovanje v plavanju ln filmski pregled (do 21.30); 21.30 Paolo Levi: »Ana ln telefon« - televizijska Igra v dveh dejanjih. SOBOTA, 27. AVGUSTA ITALIJA: 14.55 do 16.45 Olimpijske igre: filmski pregled ln tekmovanje v plavanju ln skokih v vodo. - LJUBLJANA: 18.00 Risani filmi za otroke. - BEOGRAD: 20.00 TV helikopter - reklamna oddaja; 2-.30 Kratek filmski spored. - ITALIJA: 21.10 do 22.00 Olimpijske Igre: tekmovanje v plavanja ln filmski pregled. PASIVA Poštni predal 82 Bralka Z. B. sprašuje, kdaj bedo v trboveljskih šolah pričeli s rednim šolskim poukom? Letošnjo šolsko leto se bo pričelo skoraj v vseh trboveljskih šolah verjetno v ponedeljek, 5. septembra, ln bo trajalo 210 šolskih dni. Skoraj za gotovo pričneta s šolskim delom tega dne obe trboveljski osemletki. Bralec A. F. iz Zagorja piše; že nekaj časa razpravljajo v Zagorju o drugem delu rekonstrukcije hotela »Kum«. Kot Je znano, sr v prvem delu adaptacij tega hotela lepe preuredili kuhinjo In restavracijo. Rad bi vedeL kdaj ln kaj bodo preuredili v drugem delu adaptacije »KUMA«? Res je. V prvem delu adaptacije hotela »Kum« so Zagorjani lepo preuredili restavracijske prostore in kuhinjo. Del sredstev, ki Je bil namenjen za drugi del adaptacije, so porabili za opravo, ki jo projektanti niso predvideli v predračunu. Zato se je drugi del adaptacije nekoliko zakasnil. Kot smo zvedeli, so zdaj le zbrali nekaj novih sredstev in bodo z drugo adaptacijo pričeli še v letošnjem letu. Po končanih delih bo hotel »Kum« razpolagal z dvajsetimi ležišči. S tem bo do neke mere rešeno vprašanje prenočišč v Zagorju, ki jih doslej ni bilo na razpolago raznim prehodnim gostom. Bralka M. F. lz Trbovelj sprašuje, kdaj bo pričela veljati v Trbovljah nova cena mlek-i? Sekretariat za blagovni promet LRS Je izdal odredbo o prenehanju veljavnosti odredbe o določevanju najvišje maloprodajne cene za mleko, s tem pa preneha veljavnost dosedanjega sistema določevanja maloprodajnih cen mleku. Zato je potrebno, da se izda odredba o sprostitvi can prodaje mleka na drobno. Regres oziroma povračilo prevoznih stroškov s tem odpade, zato bo cena porasti a za 12 do 16 din pri litru. Maloprodajna cena se bo povečala na 46 do 50 din za liter. Svet za blagovni promet v Trbovljah vprašanje še vedno proučuje in bo pravočasno dal svoje predloge občinskemu ljudskemu odboru. Odkupna cena mleku ostane nespremenjena, spremembe bodo potemtakem nastale le pri državnih posestvih in ekonomijah, kjer bo odkupna cena povprečno 38 din. Po podatkih, ki so jih upravni organi ObLO Trbovlje dobili iz drugih krajev, bo maloprodajna cena tudi v Trbovljah v okviru povprečka ostalih krajev v Sloveniji. — Toliko Iz obrazložitve, ki so jo prejeli odborniki ObLO Trbovlje, ki bodo na svoji seji v četrtek razpravljali o novi ceni mleka v Trbovljah ln morda tudi o tem, kdaj bo nova cena mleku pričela veljati. O tem bomo poročali v prihodnji številki ZT. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 33. ŠTEVILKE Pravilna rešitev uganke, ki smo jo prinesli v 33. številki za pionirje, se glasi: MISEL. Ker te uganke nt noben pionir rešil pravilno, podelitev knjižne nagrade odpade. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE BESEDE (Vodoravno in navpično): 1. priimek našega velikega pesnika, ki je umrl pred 11 leti; 2. zmrila voda (strah vseh poljedelcev poleti); S. krušni oče; <. kratica sa Narodni Magazin. ČRKE: AAA, CC, I, MM, NN, OOOO, TT. Računovodja: A. Malovrh Predsednik uprav, odbora: J. Cerk Direktor podjetja: D. Kovač Za rešitfcv uganke imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Rešitev pošljite člmprej na naše uredništvo. — Ko nam boste pisali ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka le razred šole, ki ste jo obiskovali tadnje šolsko leto, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO 81. — Odšli so. Ob ohall pod skalo je bila položna, lepa pot. »Strah morja« Jo prinesel s seboj tak kos slanine, da se Jc skoraj pretegnil, ko ga je nosil. Flnn Jc nekje »sunil« kotel, s seboj Je pa prinesel tudi nekaj koruznih storžev, da bo Iz njih delal pipe. »Crnl maščevalec« Je izjavil, da brez ognja pač ne smejo na pot. Zagledali so ogenj, ki Je tlel na velikem splavu kakih sto metrov stran od njih. Skrivaj so se splazili tjakaj In si vzeli gorečo klado. 82. — Kljub temu, da so vedeli, da so bil! vsi splavarji v mestecu, so med seboj šepetali; »Pst, pst!« In vihteli namišljene ročaje mečev. Kmalu so prispeli do splava. Tom Je poveljeval, Uuok Je šol na krmo in Joe h kljnnu. Tom je stal sredi ladjo, mršil obrvi In držal prekrižane roke. V pritajenem, strogem šepeta Je kot komandant izdajal povelja: »Razpnl Jadral Proti vetru ga obrali« 88. — »Da, kapitan!« — »Enakomerno, mirno, ml-r-r-r-nol« — »Enakomerno stoji, kapitan!« —. »Naravnaj jo’ Drži smer!« — »Imam Jo, kapitan!« — Ko so zapluli na aredo reke, so vsi vedeli, da so bila ta povelja Izdana le zaradi lepšega in niso v resnici nič pomenila. — »Katera Jadra so razpeta?« — »Glavno jadro, zgornje In prednje Jadro, kapitani« — »Razpnl lo krsjle jadro! Seat naj vas gre k sp red -a|kam Jadra. Hitro, httraU M. — »Veslo h krmil« Je poveljeval Tom. »Dril levi bok, ko bomo pluli mimo nje! Luka! Luka! Krepko, moijel Vsi hkrati! Enakomerno!« — »Enakomerno voslmo, kapitan!« — Splav Je plnl opkraj sredine reke. Naravnali so sprednji de! s tokom In potegnili vesla na splav. Reka na srečo ni bila naroala, tako da tok ni bil premočan. Naslednje tri četrt ure so bili vsi tiho... KINO KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 24. in 25. avgusta franc, film »ZLOČIN IN KAZEN«; 26.—29. avgusta amer. barv. cinem. film »POSEBEN NASMEH«; 30. avgusta do 1. septembra nemški barv. film »MOJA LEPA MAMA«. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE n: 24. avgusta španski film »DOBRODOŠEL GOSPOD MARŠAL«; 26.-29. avgusta indijski barv. film »VEČNA ŽEJA«; 23. In Sl. avgusta amer. barv. cinem film »LJUBI ME ALI PUSTI ME«. Predstave ob 18. ln 20. url. KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH: 27. 29. avgusta amer. barv. cinem. film »BIK KI SEDI«; 8.-5. septembra amer. barv. film »RAZKOŠNA LADJA«. Predstave: v soboto ob 17.., v nedeljo in ponedeljek ob 17. in 19.15, za mladino v nedeljo ob 15 .ari. KINO »SVOBODA II« V HRASTNIKU; 24. in 25. avgusta jug. film »VLAK BREZ VOZNEGA REDA:; 27.-29. avgusta ital. barv. film »BENETKE, MESEČINA IN TI«; U. avg, in L septembra amer. film »DVANAJST JEZNIH MOŽ«. 6E MALO IN KONEC BO PRIJETNIH DNI OB MORJU DOLGO TUDI TE TRI MLADENKE SI ŽELE SE LEPO SONČNO VREME. I' HI sM LAVUI POPOTNE RAZGLEDNICE SlPTARSKI KONTRASTI. — Rodilo se Je novo jutro. Tokrat smo doživeli neslutene lepote Prokletij. Ob Štirih se odpeljemo. Megla v dolini. Na naši desni Plavsko jezero. Sonce, jutranja zarja. Iz doline se v serpentinah vzpenjamo na prelaz Prokletlj-Cakor. Kilometer za kilometrom smo bliže tisoč osem sto metrov visokemu grebenu. Na vrhu smo. Sonce je že visoko na nebu. Kamor pogledamo, občudujemo. Zadaj »trma, zelena pobočja, okrog nas debele krpe snega, pred nami čudovita pot v Rogovsko klisuro. Potem ozki kanjon s strmimi stenami. Pečka Bistrica buče teče v dolino. Ob njej cesta. Bežno vidimo znamenito Pečko patriarhijo. V Peči smo. Srečujemo Siptarje, zagorele može s plesi, žene v hlačah. Kontrastov ne primanjkuje. V središču mesta »super« moderen hotel z marmornatimi stenami, prevlečenimi fotelji. Korak naprej šiptarska četrt z vegastimi, lesenimi kočami. Zunanji Izdelki označujejo delavnice. Vse priča o preteklosti. Novo počasi prodira v ta svet. Ob enajstih se odpeljemo z vlakom proti Kosovemu polju. Nato Beograd—Trbovlje. Nenapisanih je nekaj stvari. Kogar bo pot zanesla v Peč, se bo srečal z njimi. Spoznal bo Jugoslavijo z druge strani. Zamislil se bo. »DRUMSKI HEROJI«. — Po štirinajstih dneh smo spet na železnici. Fap CG 1386 nas Je popeljal tri sto petdeset kilometrov. Vso pot občudujemo šoferja. Spretno krmari svoje vozilo po ozkih dalmatinskih in črnogorskih cestah ter kotanjah. Roke varno vodijo krmilo zdaj sem zdaj tja. Huba in zavore nenehno pojejo svojo pesem. Niti za trenutek ne podvomimo v varnost, niti ne takrat, ko je na levi in desni prepad, a pred nami nenadoma drugo vozilo. Vso pot srečujemo avtobuse z napisi »Tatra«. V Cetinju nam povedo, tu je Tarin sedež, da ima pod- jetje preko sedemdeset avtobusov. Razumljivo. Cma gora jih potrebuje. Tarini šoferji slove daleč naokoli. Ko zapade sneg, se ne ustrašijo zametov in novih nevarnosti. Upravičeno jim pravijo »drumski heroji«. Prepričali smo se o tem. Ne samo z našim šoferjem. Tudi z vozilom. Skorajda brez prask je. Pa takšne poti. Mnogi trboveljski šoferji bi morali v njihovo črnogorsko šolo. Potem »Goši« in ostali avtobusi ne bi bili tako pisani. Verjemite mi. V Peči smo se poslovili od šoferja in spremljevalca. Njuna pot Ohrid. Naša Beograd. Srečne vožnje Cg 1366! BEOGRAD—TRBOVLJE. — Proti Kosovemu polju se peljemo z lokalnim vlakom. Skozi okno srečujemo Kosovo. Rodovitne ravnice so pokrite z žitom. V Kosovem presedemo na ekspress. V ozadju ostajajo veliki žitni silosi, nato Trepča, Kraljevo, Kragujevac. Delaveo iz Kraljeva pripoveduje nepretrgoma dve uri in pol. Vsi ga poslušamo. V zgodovini je doma. Ob enajstih ponoči smo v jugoslovanski metropoli — Beogradu. Boris pozabi v laku vozni red. Železničar v garderobi je sam svoj gospod. Dela »za hladom«, pa se še poti. Prenočišče dobimo pri zasebnikih. Tri sto dinarjev za noč. Naslednji dan si ogledujemo Beograd. Kalemegdan. Zliv Save in Donave. Rečne ladje. Zemun. Palača Zveznega izvršnega sveta. Terazije. Trg Marxa in Engelsa. Precej smo izpustili. Beograda ne spoznaš v enem dnevu. Vsi si želimo domov. Vlaki so nabito polni. Vse beži na dopust. Imamo srečo. Potujemo udobno. Skozi okno gledamo slavonsko pokrajino. Ponoči enkrat smo v Sloveniji. Ob enih v Trbovljah. Siva Olimpija nas odpelje domov. Poti je konec. Ostali so nepozabni in prijetni spomini na naše prvo popotovanje po Jugoslaviji. Pavel Burkeljc SENZACIONALNE UGOTOVITVE NEWYOR$KEGA OTROŠKEGA ZDRAVNIKA RUMENJAK zdravilo proti sklepnemu revmatizmu? Jajca niso samo odlično hna nivo za otroški organizem, marveč tudi najboljše zaščitno sredstvo proti sklepnemu revmatizmu. Do tega senzacionalnega spoznanja je prišel n«w-yorški otroški zdravnik prof. dr. Alvln F. Coburn. Svoja dognanja je pred kratkim objavil v neki angleški strokovni reviji. Profesor Coburn opira svoje trditve na dolgoletna opazovanja, da se sklepni revmatizem pojavlja predvsem le pri otro-klh revnejših družin. V teh družinah je pa poraba jajc zelo majhna. Ce denarna sredstva dopuščajo večjo potrošnjo jajc, tedaj se sklepni revmatizem redko pojavi. Nadaljni dokaz za svojo trditev vidi ta otroški zdravnik v dieti bogati na rumenjakih.. Ce se hrana otrok, Uri trpe na sklepnem revmatizmu, obogati z rumenjaki, potem se število tega bolezenskega pojava prav občutno zmanjša. Profesor Coburn meni, da vsebuje rumenjak zaščitno sredstvo proti sklepnemu lev-matlzmu. To sredstvo postane po njegovem mneju aktivno tedaj, če bolezenski povzročilcl sprožijo revmatični proces po infekciji grla. Ce manjkajo zaščitna sredstva, ki so v rume- njaku, potem se po infekciji s streptokokl neogibno pojavi sklepni revmatizem, zlasti še, če so zato dane še dedne dispozicije. Stvarno zaščitno sredstvo v rumenjaku je po mnenju prof. Iz filmskega sveta KAKOR MAMA... Sinček: — Ali si moram zares obraz umiti, mama? Mati: — Seveda, Mirte Je, ker si strašno umazan. Sinček: — Pa si ne bi mogel raje obraza z moko potresti, kakor delaš to M, mama? ISTIH MISLI STA Janko in Metka se prepirata. — Nesrečna otroka! —> ju miri mama — ati bosta sploh kdaj istih misli? — O, saj sva, mama — se odreče Janko — jaz hočem imeti, najdebelejio jabolko, Metka pa tudil NERODNO ZA OČETA Oče sinčku, kateremu je prejšnji dan pomagal pri domači nalogi: — No, Totek, kaj je pa danes rekel učitelj k tvoji nalogi? Sinček. — Dejal je, da sem vsak dan bolj neumen. DOBER PREDLOG Sinko: — Mama, v »Malih oglasih« berem, da iščejo statiste za neko dramo. Kdo so pa ti ljudje? Mati: — Vež, to so pa taki ljudje, tel rta odru ne smejo govoriti. Sinko: — Potem bi se pa naš očka' lahko takoj priglasil! NOČE LAGATI Učitelj vpraša Andrejčka: — Kako bi povedal po nemško: jaz imam dva brata? Andrejček nekaj časa molči, potem pa reče: — Tovariš učitelj, tega ne morem in ne smem prevesti. — Zakaj ne? — se začudi učitelj. — Zato, ker bi se zlagal. Saj nimam nobenega brata ... NAJBOLJŠI POKLIC — No, Joiek, kaj bi pa ti rad postal, ko boš vettk? — Zidar in učitelj! , —Oboje? — Da! Zidarji imajo počitnice pozimi, učitelji pa poleti.. Fred Zienemann v Jugoslaviji. — Ameriški režiser Fred Zienemann je prispel v Jugoslavijo. V Rovinju se je sestal z nekaterimi jugoslovanskimi filmskimi delavci ter prisostvoval snemanju nekaterih kadrov filma »Karolina Reška«, ki ga Pogačič snema v Piranu. Ta znani ameriški režiser je pred kratkim končal svoj film »Nomadi« z Deborah Kerr. Ko so ga časnikarji vprašali, kateri evropski film se mu zdi najbolj uspel, je navedel Fellinija »Sladko življenje«. Rekel je tudi, da upa, da bo imel priložnost sodelovanja z jugoslovansko kinematografijo. 1:0 za Sophio. — Obe italijanski zvezdnici se tudi v tujini borita za prevlado. V zadnjem spopadu je zmagala So-phia. Nastopila bo namreč v filmu »Madame Sans Gene«. — Za to vlogo se je potegovala tudi Gina Lollobrigida, ki ji je bila vloga že obljubljena. Toda nepričakovano je zmagala Sophia. Bo Miller brez žene? — Nedavno tega je v filmskem svetu ponovno vzvalovilo. Na vidiku je menda nova ločitev med zvezdnico Marilyn Monroe in pisateljem Arthurjem Millerjem. Baje bo zamenjal slednjega francoski igralec NAROČILI SO KOSILO PRED DOBRIM LETOM V eni izmed najboljših restavracij v Aosti je 33 ameriških turistov pojedlo bogato kosilo. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi lastnik restavracije pripravil prav takega kosila, natančno po naročilu, že pred letom dni. V prvih dneh avgusta 1959 je namreč prejel naročilo za kosilo 10. avgusta. In ko je bilo tega dne vse pripravljeno, gostov ni bilo od nikoder. Hotelir je že mislil, da je nasedel malo duhoviti potegavščini. Ko pa je še enkrat natančno prebral pismo, je videl, da se je zmotil: Kosilo je bilo naročeno za 10. avgust 1960. Preostalo mu ni drugega, kot da letos pripravi kosilo še enkrat, in Američani, ki so tako skrbeli za leto dni naprej, so se točno pojavili za kosilo. Ne vemo, če so primaknili vsak še kak stotak za lansko kosilo, ali pa je hotelir že tako napravil račun, da si je poplačal tudi lanske stroške. IZVIDN1ŠK0 LETALO RREZ PILOTA Načelnik raziskovalne službe v vojski generala Trudesu je izjavil na tiskovni konferenci, da bo izdelali rrvldniško letalo brez pilota, s Materini bodo lahko nadzorovali celotno bojno polje, »ne da bi tvegali življenje enega samega človekia« Yves Montand. Z njim je Marilyn snemala svoj zadnji film. Bo Arthur ostal brez žene? Najvišja nagrada. — Mladi jugoslovanski režiser Veljko Bulajič, ki je tudi letos odnesel najvišje priznanje za režijo, je takoj po festivalu dobil od nekega beograjskega filmskega podjetja ponudbo za režiranje enega filma, za kar bi dobil dva milijona dinarjev premije. To je najvišja premija, kar jih mlada jugoslovanska kinematografija pozna. Bulajič ponudbe še ni sprejel, ker čaka na odgovor iz Havane, kjer so mu ponudili režijo filma o agrarni reformi na Kubi. 400.000 lir tedenske najemnine. — Filmska zvezdnica Eli-sabeth Taylor, ki je prišla na Angleško za snemanje filma »Kleopatra«, sl je najela v Ser-reyu vilo, za katero plača 400 tisoč lir tedenske najemnine. V njej stanuje s svojim možem Eddyjem Fischerjem. Sicer visoka najemnina zanjo ne bo težavna, saj je po prejšnjem možu dobila precejšnjo dediščino, razen tega pa bo samo za to vlogo dobila pol milijarde lir honorarja. Co burna »ethanolaminpalmita* mid«. To sredstvo rumeajakia so napravili tudi že sintetično. Trboveljska kronika Troje večjih razočaranj v tednu tem smo doživeli: prvič: vremenar nas je nasankal, pa smo mesto sonca zopet dež imeli. Drugič: v loteriji prav verjetno zopet nismo nič zadeli. Tretjič: naš Rudar gostil visokega Je gostij ki ga je publika imela kmalu »dosta«. Iz komentarjev, ki med tekmo med Rudarjem in Hajdukom sem jih zasledil, bi takle verz v kito zvil: »Kakor baklo v Oskarju smo Hajduka si želeli, pa smo cčlo tekmo razočarani na tribuni presedeli. Drugače brcar naš v tednu tem je bil najbolj aktiven. V nedeljo so ekipe tri uspešno se za žogo zapodile in tekme so vse dobile . Plavalci pionirji priplavali so klubu drugo mesto, v ekipnem tekmovanju, v Celju. Rokometaši pa zaman so čakali na Borca« ki imel jih Je za norca in tekme ni prišel igrat. Tudi atleti na Jesenicab in atletinje v Trbovljah, so priborili dober rezultat. Le košarkaši, ki so v okrnjeni postavi nastopili, so tekmo v Mariboru z Branikom izgubili. Ta teden so lzseljeneci nas obiskali. Na Kleku so se z nami poveselili - zaplesali. V kinu so lrrali nam program bolj srednje vrste, zato pač pred blagajnami bilo ni običajne vrste. Se to omenim naj v tej rubriki, da je Delavska godba na pihala ta teden trikrat že v Ljubljani gostovala# kjer sklenjeno ima pogodbo, da bo turiste in Ljubljančane še dolgo razveseljevala z godbo. Pif Ker sem sl zaželel ta teden malo počitka v naravi, sem jo ucvrl najprej na Ravensko vas nad Zagorjem. Pa sem bil kar precej ob ljubi mir, ko so mi domačini začeli naštevati, da bo njihov gasilski dom prej zaslužil penzijo, preden bo dograjen. Godrnjali se tudi nad dostavljanjem pošte; ljudje morajo sedaj hoditi ponjo v Zagorje, tam jo pa vzame kdo drugi, in tako se dogodi, da večkrat ostane kdo brez časopisa in brez pošte. - Z mojim počitkom v Ravenski vasi ni bilo nič, zato sem Jo ubral proti Zagorju. Le malo je manjkalo, da nisem dobil v glavo granitne kocke. Kocke, ki jih imajo na Cankarjevem trgu pripravljene za tlakovanje Ceste 9. avgusta, otroci namreč radi uporabljajo za kegljanje in balinanje. Hitro sem odskočil, se obrnil in ustavil šele v Bevškem, kjer sem Iskal hišo s hišno številko 20. Po dolgem iskanja sem Jo vendarle našel. Pa ne na steni hiše pač pa na stopnicah, kjer spl in čaka, da jo kdo obesi na pravo mesto. Na križišču pri Sušniku sem se pa zaletel v kup žice, ki že nekaj časa led zvita med stojali za drogove. Spomnil sem se, da žico verjetno hranijo za muzej. V Trbovljah me je na Trgu revolucije ustavila gospodinja, ki mi Je potožila, da v kraju še vedno ni dosti zelenjave. Povedal sem JI, da Jo prejšnjo soboto pripeljala zelenjavo na trboveljski trg KZ Iz Brežic po zmernih cenah ter da M bilo treba še več takih posegov, pa bo kmalu dosti sadja in zelenjave. Ko sem nadaljeval pot proti Zgornjim Trbovljam, sem na stadionu slišal vpitje .ubij ga!«, »udar’ ga!«. Ko sem pogledal za vrata, sem opazil, da kriče tako nekateri mladinci, ki so gledali nogometno tekmo Hajduk : Rudar. Pa sem se pozneje potolažil, ko sem zvedel, da prirejajo po vseh nogometnih društvih v Zasavju vsakega 33. v mesecu sestanke ■ simpatizerji, na katerih govorijo o kulturi na športnih igriščih. Sredi razmišljanja sem so ustavil šele v Hrastniku, kjer so ml povedali, da imajo odlično »kilometer vurit« - namreč salamo, ki pa ima to posebnost, da je za 130 din dražja kot enaka salama v Trbovljah. Hrastnlškl mesarji pa to zagovarjajo s že obrabljeno frazo, da je njihova salama »boljša« kot ona v Trbovljah. Sicer pa: kilometer vuršt je kilometer vuršt v Trbovljah, ali v Hrastniku, a7 Preko Radeč In Sopote sem skočil ie v Šmartno, pa bi kraj skoraj zgrešil, ker Je deska, na kateri je bilo nekoč zapisano ltr t kraja, tako zdelana, da jo bodo morali kmalu nadomestiti 1 drugo. Bodo vsaj veseli otroci, ko bodo dobili novo »tarčo« za metanje kamnov. Da ne bi še sam dobil kak kamer v glavo, sem jo mahnil nazaj v Trbovlje, od koder vam pošiljam do prihodnjič lepe pozdrave. Vaš PEPCE KOM IN V NADAl.JEVAN.llli 38 Skrivnost dveh bratov Ni mu bilo kdo ve kaj na tem, da bi bil prijazen proti Mr. Alfordu In mu vrnil njegovo lastnino, zato se je precej slabe volje naslonil nazaj na sedež svojega avtomobila. Takrat je pa popustila ključavnica ročnega kovčka. Ko ga je hotel spet zapreti, bi mu kovček kmalu zdrknil lz rok: na dnu kovčka je ležala — temna kuta In kapuca Omega opata... 81. Ali je to mogoče...? Dick Alford - da bi bil Orni opat? Kako pomembna se mu je ob tej misli zdela grožnja, da bi vložil tožbo zaradi denarne goljufije... Ko je Gilder ročni kovček spet sikrbno shranil, se je z zmerno hitrostjo peljal do gostilne »Vrč pri Chelfordburyju«, kjer so ga poznali ln kjer mu je krčmar povedal razne novice. »V vseh oseminštiridesetih letih, odkar živim tukaj, še nisem videl tolikšnega razburjenja v naši vasi. Nekaj vaščanov pripoveduje — tu je krčmar pričel šepetati — da je lorda Cherlforda umoril njegov brat. In potem tista čudna stvar z mlado damo lz hiše Willov!« »Pa ne mislite miss Gine?« »Seveda njo! Tu je voznik, ki vam o stvari lahko pove še več.« »Pokličite ga semkaj!« Možu je bilo malo nerodno, ker so ga vsi pričeli gledati. »Slišal sem le gentlemana, ki je podoben opici, da je rekel Mr. Alfordu: .Menim, da ji ne bodo storili nič žalega.1 Mlado dekle, ki je bila prej sekretarica lorda Chelforda, je pa neprestano stokala: .Bog ve, kaj se je z njo zgodilo?1« »Mislim, da se bo kmalu kaj zgodilo s Črnim opatom,« je povzel besedo krčmar. »Naše babnice so že vse tako prestrašene in zmešane da polovica noči sploh ne spe.« Gilder ga je srdito pogledal. »S tem bom še danes obračunal!« »Vi!« Gilderju se «i zdel pravi trenutek, da bi mu razlagal, kar je dognal O tej stvari. Molče je zlezel v svoj avto in se odpeljal do portala chel-fordskega gradu. Tam je stal neki policist iz Chelfordburyja, ki j